PRIMORSKI dnevnik j® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina'plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 35 (13.568)
Trst, torek, 13. februarja 1990
Navdušena množica je
vzklikala voditelju gibanja proti apartheidu v
Cape Torvnu in v Sorvetu
Nelson Mandela na svobodi ANC se ne bo odrekel boju
Afričan National Congress bo še vedno odgovarjal z orožjem na nasilje belcev - Mednarodna skupnost naj se ne odreče gospodarskim sankcijam
NAIROBI - V vseh črnskih predmestjih južnoafriških mest se tudi vče-raj ni poleglo slavje ob izpustitvi le-9endarnega voditelja afriškega nacionalnega kongresa (ANC) Nelsona Mandele na svobodo. Toda njegov Prihod v Soweto, kjer pripravljajo °srednje zborovanje ob njegovi vrnit-vi, so zaradi zahtevnih varnostnih priprav preložili za en dan. Na političnem prizorišču sicer skrbno razčlenjujejo nedeljski Mandelov prvi javni nastop na zborovanju v Cape Townu, ko Je pozval k okrepitvi vseh oblik boja, mdi oboroženega in mednarodnega Pritiska proti apartheidu, a hkrati izrazil upanje, da bo kmalu ustvarjeno nzračje za pogajanja o bodoči ureditvi .Južne Afrike. Mandela je v govoru, ki Ela je z vzkliki navdušenja pogosto Prekinjala petdeset tisoč glava množina, pozval južnoafriško vlado, naj čim Prej odstrani ovire, ki še stoje na poti uo vsebinskih pogajanj, ter v celoti in Ue le deloma odpravi izredno stanje jer izpusti vse in ne le nekatere poli-‘ične zapornike. Vse dotlej ANC po Ujegovem nima druge možnosti, kot fJa nadaljuje obrambni boj proti nasi-Jju apartheidskega sistema. Mednarodno skupnost je hkrati pozval naj ne Napade v skušnjavo, da bi sedaj, ko še
ni dosežena prelomna točka, odpravila gospodarske sankcije proti Južni Afriki. K belski skupnosti pa se je obrnil s pozivom naj se pridruži ANC v prizadevanjih, da ustvari novo, demokratično in brezrasno družbo.
Na sinočnjem zborovanju v Cape Townu je še pred Mandelovim govorom prišlo tudi do obračunavanja policije s posamezniki v množici, ki so zaradi Mandelove zamude ob prihodu začeli razbijati izložbena okna, pri čemer je enega ubila več pa ranila. Skupno naj bi v slavju ob izpustitvi Mandele zaradi policijske surovosti izgubilo življenje že 28 ljudi, vnovič pa naj bi se vneli tudi spopadi v Natalu med gibanjem Inkhata zulujskega poglavarja Buthelezija in Združeno demokratsko fronto, vendar podrobnosti niso znane. V Sowetu, kjer se je razširila lažna vest o skorajšnjem prihodu voditelja ANC, je prišlo do ruvanja, ki je terjalo nekaj žrtev ter približno 200 ranjenih.
Precej bolj umirjena od nedeljskega govora pa so bila Mandelova pojasnila na včerajšnji tiskovni konferenci v tropskem vrtu rezidence uglednega črnskega cerkvenega dostojanstvenika Desmonda Tutuja. Mandela je na njej
namreč predvsem poudarjal svoje osebno prepričanje, da bo že kmalu prišlo do pogajanj med ACN in južnoafriškim predsednikom Frederikom De Klerkom. Pri tem je dejal, da tudi njega vznemirja strah belske skupnosti pred črnsko nadvlado, upa pa, da bo mogoče poiskati rešitev, ki bi ustrezala vsem. Na izrecno vprašanje ali podpira zamisel o delitvi oblasti vsaj v predhodnem obdobju pa je odvrnil, da je še prezgodaj za podrobnosti, da pa med prioritetne naloge ANC vsekakor sodi tudi skrb za belsko skupnost, saj ni mogoče spregledati njenega ogromnega prispevka k razvoju Južne Afrike. Napovedal je tudi, da bo že kmalu obiskal sedež ANC v Lusaki, da bi se dogovoril o svoji bodoči vlogi v okviru organizacije.
Južnoafriška vlada se uradno še ni odzvala na Mandelov prvi javni nastop, toda v njenih krogih je opazno nelagodje ob Mandelovem pozivu mednarodni skupnosti, naj se za zdaj še ne odreče gospodarskim sankcijam. Za njihovo odpravo ali vsaj' ublažitev se je na mednarodnem prizorišču vsaj javno doslej izrekla le britanska premierka Thacherjeva. Toda njena prizadevanja, da bi ji sledili tudi drugi, so za zdaj naletela na zadržan odziv.
Winnie in Nelson Mandela sta si po skoraj tridesetih letih lahko privoščila pravi sprehod	(Telefoto AP)
Končno sneg
Sl|eiillC!*v Bologni (na sliki AP) so včeraj veselo plesal » Alp-,.'"1 so se po dolgem pričakovanju pojavile tui ApepinjJikler so bil1 turistični delavci že v stiski, ter
Prvič za isto mizo šefi diplomacij NATO in Varšavskega pakta
Posvet zunanjih ministrov v Ottawi pomemben korak k omejitvi oborožitve
MITJA MERŠOL
OTTAWA — »Današnje srečanje bo šlo v zgodovino kot sila pomemben dogodek,« je davi v Ottawi izjavil britanski zunanji minister Douglas Hurd. Srečanje je vsekakor zelo bleščeče: prvič po velikih spremembah v Vzhodni Evropi se v kanadskem glavnem mestu sestajajo zunanji ministri obeh blokov in prvič se sploh sestajajo na Zahodu.
Dnevni red srečanja, za katerega je dala pobudo kanadska vlada, je po prvotni zamisli predvideval predvsem razpravo o podrobnostih sporazuma o »odprtem nebu«, se pravi o vzajemnem medblokovskem zračnem nadzoru vojaških naprav in oporišč na eni in drugi strani. Okviri za ta sporazum so načelno že sklenjeni: bloka naj bi drug drugega nadzirala s preleti neoboroženih letal. Prejšnji mesec je Madžarska že dovolila, da se je z letališča Ferihegy pri Budimpešti dvignilo kanadsko vojaško letalo C-130 Hercules in več kot tri ure krožilo nad okoli pol ducata sovjetskih vojaških oporišč na madžarskih tleh. S tem se je simbolično uresničil pred-log, ki ga je že pred 35 leti dal takratni ameriški
predsednik Eisenhower: NATO in varšavsko zavezništvo naj bi po prosti izbiri iz zraka nadzirala drug drugega.
Zunanji ministri, ki so se zdaj zbrali v Ottawi (med njimi sta seveda tudi zunanja ministra ZDA in SZ, Baker in Ševardnadze) pa naj bi zdaj podrobneje proučili določila sporazuma o »odprtem nebu«. Poleg volje obeh strani, da pride do sporazuma o zračnem nadzoru, je znano tudi že to, da bi morala vsaka država 24 ur vnaprej napovedati prelet nasprotne strani. Neusklajen pa je predlog, ki ga ponuja pakt NATO. Po njem naj bi vsaka država uporabljala le svoja letala in nadzorno tehnologijo, zbranih podatkov pa ne bi delili z nasprotnim blokom.
Predvidoma bodo pogajanja trajala dva tedna, maja pa naj bi bloka v Budimpešti sklenila sporazum o odprtem nebu.
Na ottawskem sestanku, kjer se zunanji ministri blokov prvikrat soočajo brez navzočnosti evropskih nevtralnih držav, pa bo tekla beseda tudi o pospešitvi dunajskih pogovorov o zmanjšanju števila ameriških in sovjetskih vojakov v Evropi. Ameriški zunanji minister Baker se je ob koncu tedna vrnil iz Moskve s pristankom sovjetske strani na Bushev predlog, po katerem naj
bi se število ameriških oziroma sovjetskih vojakov v Evropi zmanjšalo na 195 tisoč na vsaki strani, pač pa je Moskva zavrnila Bushevo zamisel o tem, da bi ZDA poleg tega obdržale v Evropi še dodatnih 30 tisoč vojakov. Če bi Was-hington to storil - je bilo rečeno v Moskvi -potem bi tudi SZ še naprej imela v Evropi toliko vojakov kot ameriška stran, se pravi 225 tisoč.
Ministrski sestanek v Ottawi pa se bo seveda ukvarjal v veliki meri tudi z novonastalimi razmerami v Vzhodni Evropi, zlasti pa z vprašanjem ponovne združitve Nemčij. Že pred samim začetkom sestanka je vzhodnonemški zunanji minister Oskar Fischer dejal, da je NDR vsekakor za ponovno združitev. Kanadski zunanji minister je dodal, da bi morala biti združena Nemčija del pakta NATO, medtem ko je sovjetski zunanji minister Ševardnadze menil, da bi bilo treba gledati na združevanje Nemčij kot na del širšega procesa združevanja Evrope. Že samo te izjave kažejo na zelo raznolika razmišljanja o (blokovski) ureditvi Nemčije, vendar pa opazovalci pravijo, da sta se med Bakerjevim obiskom v Moskvi velesili sporazumeli, da' ne bosta prehitevali dogodkov in se zavzeli za manj blokovsko obarvano združeno Nemčijo.
Globoka razhajanja v Likudu Minister Šamir je odstopil
TEL AVIV - Da bo tokratno zasedanje centralnega komiteja izraelske večinske stranke Likud dokaj vroče je bilo na dlani že nekaj mesecev, včerajšnje odprtje strankarskega vrha pa je vsekakor iznenadilo marsikaterega delegata. Po pravi zborovski izvedbi izraelske hime, je prevzel besedo minister za trgovino Ariel Šaron, znan zagovornik najbolj reakcionarnega pojmovanja židovske države ter zastopnik »jastrebov«. Saron je zbranim delegatom sporočil, da zapušča Likud in vlado.
»Odstopam«, je dejal »ker je to edini način, da lahko napredujemo v boju za dosežek tistih ciljev, ki so vsedržavnega interesa.« Po Šaronovem mnenju pa jih trenutno ogroža neuravnovešena politika Šamirove vlade.
Šaronove izjave so udarile na delegate kot strela iz jasnega. V vsesplošnem vpitju je Šaron prebral do konca svoj govor, v katerem je med drugim trdil, da
je Šamir slabič, ki je pripravljen pristati na ustanovitev palestinske države. Ko je Šaron predal mikrofon Šamirju in je ta napadel laburiste, ker zagovarjajo kompromis s PLO, ter prosil za zaupnico vladi, je v dvorani eksplodiralo. Do mikrofona se je spet prerinil Šaron, ki je zahteval, naj z dvigom rok izglasujejo nezaupnico Šamirovi vladi.
Po glasovanju se je Šamir proglasil za zmagovalca, prav tako kot Šaron, sicer pa je bilo takrat v dvorani kot na Divjem Zahodu. Poleg težkih besed so letele tudi stolice, police, knjige in celo omare.
Kriza, ki jo podoživlja sedaj Likud je nedvomno najhujša, odkar je stranka nastala. Vprašanje razhajanja glede Palestincev pa je najbrž vse prej kot pravi kamen spotike, saj gre za pravi notranji revolt pristno političnega značaja, ki bi lahko privedel tudi do težke vladne krize.
Denarna enotnost z NDR brez posledic za marko
BONN — Rešitev nemškega vprašanja je v osprednju vseh pogovorov na mednarodnih srečanjih; Danes se bosta o procesu združitve obeh Nemčij pogovarjala zahod-nonemški kancler Kohl in vzhodnonemški premier Mod-row. Do srečanja prihaja neposredno po Kohlovem obisku v Moskvi, kjer je Gorbačov dejansko prižgal zeleno luč za začetek združevanja, in dan pred zasedanjem ev-roparlamenta, ki bo na jutrišnjem izrednem zasedanju razpravljal izključno o posledicah, ki bi jih združitev Nemčij lahko imela za Evropsko skupnost.
Ob problemu združitve pa se kot o predhodnem koraku govori o monetarni enotnosti ZRN in NDR. S tem v zvezi so v ZRN prepričani, da zahodnonemško gospodarstvo lahko prebrodi vse probleme, ki bi ob morebitni denarni uniji z NDR lahko nastali. To je včeraj v intervjuju za »Spiegel« izjavil zahodnonemški minister Theo Waigel, ki je tudi dejal, da stabilnost nemške marke ni v nevarnosti in da stroški povezani z monetarno unijo ob sedanjem gospodarskem stanju in ob predvideni gospodarski rasti v naslednjih letih za ZRN ne bi smeli predstavljati prevelikega problema.
V Splitu zaseda jugoslovansko-italijanska komisija
Danes plenarna seja posveta o zaščiti Jadranskega morja
SPLIT — Včeraj se je v Splitu po petih letih pasivnosti ponovno sestala medvladna italijansko-jugoslovanska komisija za zaščito Jadrana predvsem njenega severnega dela. Za njeno ponovno zasedanje sta se že pred meseci dogovorila ministrska predsednika obeh vlad Giulio Andreotti in Ante Markovič v okviru jadranske pobude lani v Umagu. Delegaciji, ki sta ji predsedovala ambasador Joanangeli za Italijo in podpredsednik hrvaškega sabora Ivan Kovač za Jugoslavijo, ter sestavljali predstavniki številnih pristojnih ministrstev (zunanjega, za okolje, za trgovinsko mornarico in za znanstveno raziskovanje) ter predstavniki štirih obalnih dežel delovne skupnosti Alpe Jadran, sta si v teku včerajšnjega dne v glavnem izmenjali informacije o tem, kar je bilo storjenega v tem zadnjem obdobju.
Komisija je nato včeraj zasedala predvsem v delovnih skupinah in se bo danes sestala na plenarni seji, določiti pa mora nove smeri glede varova-
nja Jadrana, tako njenega obalnega dela, kot sicer tudi odprtega morja. Sprejeti mora nove pobude, ki morajo sloneti predvsem na medsebojnem obveščanju. V bistvu si mora zastaviti program za naprej, saj je bilo že na več ravneh slišati dramatična opozorila, da zapada jadranski ekosistem v krizo. Do tega zasedanja n^ medvladni ravni prihaja sicer z veliko zamudo, posebno če upoštevamo, da na primer delovna skupnost Alpe Jadran oziroma njene štiri obalne članice, Furlani-ja-Julijska krajina, Veneto, Slovenija in Hrvatska, ki so prava gonilna sila na tem področju, že uresničujejo nekatere konkretne pobude, za katere so nakazale skoraj sedem milijard lir, kot so se dogovorile na sestankih na Brionih in nato v Benetkah in da se je sodelovanje med nekaterimi znanstvenimi inštitucijami z obeh strani meje že utrdilo.
Nekatere zadeve pa se bo kljub temu dalo rešiti. Italija je za letošnje
leto že zagotovila finančni prispevek v višini pet milijard lir za izdelavo masterplana, to je projekta o stanju Jadranskega morja. Štiri obalne članice delovne skupnosti Alpe Jadran so ga sicer že sprejele in ga bodo posredovale obema vladama. O njem pa se bo še danes izrekla tudi ta mešana italijansko-jugoslovanska komisija. Še sedaj ni namreč natanko ugotovljeno, kakšne snovi povzročajo sluzasto cvetenje alg in zastrupljanje favne in flore. Po nekaterih ugotovitvah prihaja do pomanjkanja kisika v vodnih plasteh zaradi kopičenja organskih snovi, ki jih prinašajo v morje reke in ki so povezane s sodobno agrotehniko zlasti v Padski nižini in v predalpskem svetu.
Jasno je, da odprava onesnaženja zlasti severnega Jadrana ni odvisna samo od dobre volje in napisanih papirjev, ampak predvsem od konkretnih pobud. O teh bomo slišali danes.
ALEKSANDER SIRK
Po stališču zvezne skupščine položaj na Kosovu še slabši
LJUBLJANA — Sobotna beograjska »Politika« ima čez vso prvo stran velik naslov »Zmagala je Jugoslavija« in nato v podnaslovu obrazložitev: »V zvezni skupščini so zavrnili vse amandmaje Slovencev in so slovenska delegacija in nekoliko kosovskih Albancev ostali osamljeni - Predlog Kurteša Saliha, da se iz zaključkov odstrani besedo terorist ni bil sprejet v zveznem in v svetu narodov - Na Kosovu ostanejo v veljavi posebni ukrepi.«
Kaj pomenita besedi »teroristi« in »posebni ukrepi«, je povsem jasno. Zaostrila se bo državna represija, nobenega besedičenja o mučenju Albancev, saj gre za legitimne organe države, ki zatirajo terorizem, nobenega razgovora z demokrati, saj so v resnici samo druga oblika albanskega iredentizma in separatizma in odsedaj tudi terorizma.
Posebni poročevalec »Repubblice« Piero Benetazzo je včeraj pojasnil tudi dopisniku »Primorskega dnevnika«, kako izgleda posredovanje JLA za red in mir. Lansko pomlad je JLA prišla na Kosovo in se umajcnila v kasarne. Tokrat ni bilo tako: z vso brzino (preko 60 km na uro) se je tankovska kolona, preko sto tankov, usmerila v mestece, kjer je bil pogreb za ubito albansko žrtvijo. Topovi so se vrteli, usmerjali proti množici, ljudje bežali. Iz topov so streljali dimne in manevrske granate.
Kaj pa pomeni uporaba »vseh, tudi represivnih sredstev države«, pa je na Kosovu povedal na tiskovni konferenci zvezni tajnik za pravosodje Vladimir Kambovski. Med demonstracijami je bilo ubitih 26 Albancev, 94 jih je bilo ranjenih s strelnim orožjem (to število se nanaša samo na one, ki so se zatekli po javno zdravniško pomoč). S strelnim orožjem je bil ranjen samo en policist, dva sta bila huje poškodovana, 80 lažje. Ni bil ranjen, poškodovan, ali ubit, niti eden pripadnik srbske ali črnogorske narodnosti.
Identificirali so 1347 udeležencev demonstracij, 887 so jih prijeli, 340 prijavili sodniku za prekrške, že so izrekli 223 sodnih kazni (po večini 60 dni zapora). Glede prekoračitev pooblastil je Kambovski povedal, da policija vodi preiskavo in torej po ugotovitvi nekega novinarja policija nadzoruje samo sebe. Zavrnil je govorice, da bo imel stike z alternativo, češ da »se ni nikjer jasno programsko diferencirala od nacionalizma in separatizma«.
Prav na obisk Kambovskega in razpravo v zvezni skupščini pa so kosovske demokratične stranke računale kot na začetek mirnega razgovora in s tem tudi pričetek razreševanja resnično dramatične kosovske krize. Skupščina je to zavrnila in uradno so vsi Albanci potencialni teroristi, proti katerim je vse dovoljeno.
Ne vemo vseh podrobnosti, toda očitno je bil poražen Markovičev in Drnovškov program, da se z JLA zatre vsako demonstracijo in prepreči tudi prihod srbskih in črnogorskih prostovoljcev na Kosovo. Istočasno pa se prične trezen razgovor s kosovsko že organizirano demokratično alternativo in na tej osnovi preseka spiralo sovraštva, nasilja, državnega terorja, ki razdvaja Jugoslavijo in ogroža njeno mednarodno podobo.
Po razbitju partije se je torej razbila še skupščina in jugoslovanska skupnost je v še težjem položaju, saj je prevladala »kosovizacija« z vsemi posledicami. Ne pozabimo, da so najvidnejši predstavniki armade med skupščinsko razpravo dvakrat jasno povedali, da so pripravljeni braniti »ozemeljsko celovitost kjerkoli v državi in torej poslati tanke povsod, usmeriti topovske cevi na hiše prebivalcev, v katerem koli predelu, ki bi se želel odcepiti od "jedinstve-ne" Jugoslavije.«
V	vsej tej zgodbi pa je še pomemben in ne povsem pojasnjen detajl okrog podpredsednika zveznega državnega predsedstva Srba Borisava Joviča. Pred dnevi smo že poročali, da je predsednik srbske republike Slobodan Miloševič zahteval parlamentarno debato o odgovornostih članov predsedstva. Takrat smo menili, da gre samo za slovenskega predstavnika Janeza Drnovška. Med razpravo in v zakulisnih razgovorih pa se je izkazalo, da je šlo predvsem za napad na Joviča, češ da je sokriv, ker predsedstvo ni pravočasno poslalo na Kosovo JLA, ker se je obotavljalo in celo dalo razumeti, da je pripravljeno na razgovor z albansko alternativo. Jovič je najprej dosegel, da Drnovšek ni govoril v lastnem temveč v kolektivnem imenu in s tem bistveno omilil stališča. Med razpravo je imel zaključni poseg, ki je bil povsem prosrbski, predvsem pa velika obramba samega sebe.
Očitno gre za zelo preprosto igro. 1. maja bo zamenjava predsednika predsedstva. Po rotaciji bo to Srb in po istem avtomatizmu je to Jovič. Toda srbska skupščina imenuje in lahko tudi odstavlja svoje predstavnike v zveznem predsedstvu. Tu naj bi šlo za zamenjavo Joviča s Slobodanom Miloševičem.
Po teh načrtih, indiskrecijah, govoricah in ugibanjih naj bi torej prvega maja prevzel predsedstvo Jugoslavije Slobodan Miloševič s tem pa tudi vrhovno poveljstvo nad armado, poveljstvo nad silami reda, tolikokrat omenjenimi prisilnimi sredstvi pravne države. V takem primeru bi ponovno »zmagala Jugoslavija« in seveda primerno opremljena na vsem njenem teritoriju.
Pa vendar, treba je omeniti tudi drugo plat. Predvsem so se na Kosovu zdramile resnično demokratične sile in so že ustvarjene demokratične stranke, ki imajo izreden prestiž in izredno zaupanje albanskega prebivalstva. Žalovanja za ubiti so bila množična, organizirana v nekaj urah brez uporabe kakršnega koli sredstva javnega obveščanja.
V	Srbiji in drugod po državi raste demokratična opozicija, ustanavljajo se stranke vseh vrst. Istočasno pa razpada ZKJ. Morda bodo na silo skrpucali nekak CK ZKJ, ki pa že nima več nobene teže in nobene resnične politične moči.
Markovičeva reforma je pričela delovati in jugoslovanski ljudje (tudi Srbi) prvikrat vidijo lučko na koncu dolgega temačnega tunela. Kosovizacija z Miloševičevim vodstvom pa pomeni seveda konec tega procesa, konec mednarodne finančne, ekonomske in politične pomoči in zapiranje Jugoslavije v nove vrste železne zavese.
BOGO SAMSA
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.-din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390,- din (3.900.000,-din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V Rimu počastili obletnico
Bacheletove nasilne smrti
RIM — Z dolgim aplavzom so prisotni pozdravili napis »Nikoli več terorizma!«, ki ga je dvignila skupina študentov ob začetku uradne komemoracije Vittoria Bac-heleta, podpredsednika Višjega sodnega sveta in profesorja na Fakulteti za politične vede v Rimu, ki so ga Rdeče brigade ubile natanko pred desetimi leti.
Spominu ubitega profesorja so se v veliki dvorani Fakultete za poli-
tične vede v Rimu ob članih družine poklonili univerzitetni profesorji, študentje, predstavniki sodnih oblasti, prisotni pa so bili tudi predsednik senata Spadolini, ministri Maccanico, Lattanzio in Ruberti ter rimski župan Carraro. V uvodnem posegu je rektor Tecce dejal, da so terorizem obsodili takrat, kot
ga obsojajo zdaj in s tem vsako nasilno dejanje, ki obudi spomin na žalostno obdobje svinčenih let.
Nesreča italijanskega avtobusa
ŽENEVA — V ponedeljek zjutraj je v bližini švicarsko-italijanske meje pri kraju Maloja prišlo do prometne nesreče, v kateri so umrli štirje milanski turisti, osemnajst pa jih je bilo težje ranjenih. Vzroki nesreče niso še povsem jasni, vendar kaže, da je turistični avtobus, ki je kril progo St. Moritz-Milan, zavozil s ceste zaradi prevelike hitrosti. Šoferja naj bi izdalo tudi cestišče, ki je bilo spolzko zaradi rahlega sneženja. Švicarski preiskovalci so dejali, da bodo šele čez tri mesece sporočili, če bodo komu sodili zaradi nesreče, za sedaj ugotavljajo, kako je do nesreče sploh prišlo. Na italijanski strani meje, v Chiavenni pri Sondriu, se v bolnišnici zdravi še enajst ranjenih potnikov, od katerih so trije ameriški državljani.
Obvestili bralcem
Sporočilo uprave ZTT
Opravičujemo se bralcem, ker nedeljski Primorski dnevnik ni izšel in v dolžnost si štejemo, da navedemo konkretne vzroke za zadnje neredno izhajanje našega dnevnika ter tako dopolnimo izjavo upravnega sveta z dne 31. januarja 1989.
Uslužbenci fotostavnice, fotorepro-dukcije, tehnike in korekture Primorskega dnevnika so oklicali stavko, ker tehnična direkcija tiskarne ni sprejela njihove dejansko neutemeljene zahteve, naj stopijo v dopolnilno blagajno tudi njihovi oddelko-vodje.
Direkcija založniške hiše si je od samega začetka kriznega stanja Primorskega dnevnika zadala nalogo izpeljati sanacijo s sodelovanjem vseh uslužbencev in prav posebno s sodelovanjem sindikalnega sveta tiskarne.
Tehnična direkcija je tedaj ponudila tiskarjem, da bi sporazumno upravljali odhod delavcev v dopolnilno blagajno. Tehnična direkcija je določevala število tiskarjev, tiskarji sami pa so predlagali imena oseb za dopolnilno blagajno. Tako upravljanje sicer ni potekalo brezhibno. Včasih je tudi povzročalo težave v organizaciji dela fotostavnice, a smo ga ohranili, ker smo želeli obdržati načelo soupravljanja.
Sedaj pa tiskarji, v imenu pravične porazdelitve bremena dopolnilne blagajne, zahtevajo, naj bi tudi njihovi odgovorni oddelkovodje stopili v dopolnilno blagajno. Take rešitve pa tehnična direkcija ne more sprejeti zaradi organizacije dela v sami tiskarni.
Upravljanje dopolnilne blagajne ne more biti le v korist tiskarju. Usklajeno mora potekati s potrebami kvalitete in nemotenega poteka dela in v skladu z že sprejetim razvojnim planom podjetja.
Ne moremo sprejemati zato netočnih obtožb, češ da direkcija ne kaže nobene volje za konstruktiven dialog. Dialog je in mora biti, saj obstaja še vrsta ključnih problemov: polna izraba delovnega časa, interna mobilnost in produktivnost. Prav v naši krizni situaciji si podjetje ne more in ne sme privoščiti, da se ne bi v nekaterih oddelkih strogo držali pogodbenega urnika. Odpraviti je treba zato dosedanje nemoralno stanje, ko nekateri delavci še dobivajo polno mesečno plačo, niso pa prisotni v podjetju niti polovico obveznega delovnega časa. Nekdanji privilegiji pač padajo, in s tem se morajo prizadeti in sindikalni predstavniki sprijazniti.
Vsekakor obsojamo sedanje obnašanje uslužbencev v fotostavnici, fo-toreprodukciji, tehniki in korekturi Primorskega dnevnika, ker njihove akcije hromijo trud novinarjev in
ostalega osebja Primorskega dnevnika. Njihovo obnašanje zaostruje ne samo odnose s sindikalnimi predstavniki, ampak nam tudi nalaga dolžnost, da preverimo dosedanjo strategijo upravljanja tiskarne. Vsak oddelek podjetja, in to bi lahko veljalo tudi za tiskarno, se mora namreč upravljati le z lastno gospodarsko raču-nico.
Direkcija je stalno na razpolago sindikalnim predstavnikom glede zgornje problematike in bo napela vse sile za rešitev težav, v katerih se nahaja Primorski dnevnik.
Še enkrat se opravičujemo bralcem za nevšečnosti, ki jim jih situacija v podjetju povzroča, obenem pa pričakujemo razumevanje in sodelovanje vseh, ki jim je usoda naše založniške hiše pri srcu.
Direktor
Založništva tržaškega tiska Silvij Tavčar
Sporočilo tovarniškega sveta
Po skoraj enem letu kriznega stanja pri ZTT moramo z žalostjo ugotoviti, da so se odnosi v podjetju znatno poslabšali.
Med razne oblike pomoči, ki jih nudi država podjetjem v krizi, je tudi izredna dopolnilna blagajna, ki jo nudi uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja dela ostanejo doma. Ta pa seveda ne krije običajne plače uslužbenca in v nekaterih primerih ne doseže niti 50%.
Zato je bila že od začetka zahteva tovarniškega sveta, da bi bilo to breme pravično razdeljeno med vse uslužbence (npr. z rotacijo dopolnilne blagajne).
Po enem letu in kljub temu da so medtem že šli v predpokoj vsi tisti, ki so imeli pravico, pa se dogaja, da morajo v dopolnilno blagajno samo določeni uslužbenci. Tako pomaga podjetju iz krize samo en del uslužbencev ZTT.
Na te očitke direkcija ni hotela spremeniti svojega obnašanja in po prekinitvi pogajanj smo bili prisiljeni oklicati sobotno stavko.
Ker pa smo globoko prepričani v pravilnost principa o sorazmerni porazdelitvi bremen (v tem primeru dopolnilne blagajne) med vse, ki s tem ne oškodujejo normalnega dela v podjetju, vztrajamo na tej zahtevi in če je direkcija ne bo upoštevala, bomo prisiljeni ponovno stavkati.
Že vnaprej prosimo bralce za razumevanje, a tega stanja nismo mi krivi.
Tovarniški svet ZTT
KAPYL Studio
INŠTITUT ZA ESTETSKO IN TRIHOLOŠKO MEDICINO
□	PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE LASIŠČA
□	PRESADITEV IN AVTOP-RESADITEV LAS
□	EKSKLUZIVNI TRATMA CELULITISA PO NARAVNIH METODAH
□	LIPOIZSRKAVANJE CE-LULITNIH BLAZINIC
□	SHUJŠEVALNE TERAPIJE IN DIETETIKA
□	ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL IN KAPILAR
□	LASERTERAPIJA
□	ESTETIČNA IN DERMA-KOSMETOLOŠKA NEGA OBRAZA IN TELESA
□	PROGRESIVNA, NEBOLEČA IN DOKONČNA ELEK-TRODEPILACIJA
TELEFONIRAJ ZA BREZPLAČEN CHECK-UP:
KAPTL Studio s*
TRST — Korzo Italia 21 Tel. 040/774248 Videm — Tel. 0432/504255 Pordenon — Tel. 0434/521940
Kot bralec/bralka Primorskega dnevnika imam pravico do I brezplačnega specialističnega pregleda za probleme pleša- | vosti in/ali celulitisa
pri Centru KAPYL v — .....— — ........................ ,
IME.......................- -— ----------------------- |
PRIIMEK :......: -_____________----------- -— ........ |
ULICA........:.........-.....—------------------------ |
MESTO.............1............POŠTNA ŠT.............. |
-------------------------------------------------->4 "
Slovenski člani PSI so do kraja odobrili popravke k osnutku ministra Maccanica
. VIDEM — Pred nekaj dnevi se je v Vidmu sestala slovenska deželna komisija PSI, ki je v navzočnosti deželnega tajnika Piera Zanlagninija v prvi vrsti pregledala in nato dokončno odobrila predlog o popravkih k vladnemu zakonskemu osnutku za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Osnutek takega predloga je še pred časom pripravil Karlo Devetak skupaj s koordinatorko komisije Lauro Ber-gnach, dokončni predlog pa je izoblikovala komisija, ki so jo sestavljali: F. Benedetič, L. Bergnach, G. Cej, G. Cerno, L. Costaperaria, K. Devetak, V. Kocman, F. Marinig, B. Pahor in B. Samsa.
Komisija je izhajala iz programsko pragmatičnih izhodišč, saj se zaveda politično-taktičnih težav, ki nastajajo zaradi položaja stranke znotraj vladne večine, ko je treba doseči soglasje drugih vladnih partnerjev. Zaradi tega je komisija obravnavala že predložene člene in njihovo izboljšavo in še ni mogla odločiti za sestavo povsem novega besedila zakonskega predloga. Žal pa je ta predlog omejevalen, pod ravnijo londonskega memoranduma in osimskega sporazuma. To izhaja že iz naslova zakona, zaradi tega komisija predlaga, naj se uporabi dikcija šestega člena ustave. Bistveno sporno vprašanje je v prvem členu, ki se nanaša na teritorij, za kar je komisija pripravila konkretne nasprotne predloge.
Posebna poglavja so posvečena drugim členom in pri spornih vprašanjih so dodani konkretni popravki.
Slovenska komisija se je skupaj z deželnim tajnikom Zanfagninijem dogovorila o nadaljnjih postopkih. Predvsem se bo deželno tajništvo skupaj s kvalificiranim zastopstvom slovenskih socialistov sestalo z deželnimi parlamentarci in pokrajinskimi tajniki strank, da se dogovore o popravkih in konkretnem postopku uveljavljanja socialističnih sprememb. Naslednji korak pa naj bi naredili v Rimu, ko bo deželno tajništvo organiziralo razgovor z osrednjim vodstvom stranke oziroma z njenimi najvišjimi predstavniki v vladi.
Pri tem so člani komisije izhajali iz ocene o nujnosti hitrega sprejemanja zakonske zaščite Slovencev v Italiji, ki ne more mimo vedno bolj uveljavljajočih se evropskih standardov manjšinske zaščite.
Veliko so govorili o .povezavi med Slovenijo in deželo FJK in o aktivni vlogi socialistične stranke pri demokratični preobrazbi Slovenije in vse Jugoslavije. V tem čisto novem ozračju je čutiti pri vseh strankah povsem drugačen odnos do Slovencev kot naroda in tudi do obveznosti italijanskega naroda in države do slovenske manjšine. To je Zgodovinska priložnost za PSI in tudi za njene konkretne pobude v dvostranskih odnosih z ZKS - Stranko demokra-tične-prenove in Socialistično zvezo pa tudi za pobude za uveljavljanje socialističnih strank na področju Alpe-Jadra-Ua in zlasti za vključevanje slovenske levice v evropsko socialistično internacionalo.
Tudi v tej zvezi so se dogovorili za konkretne akcije.
BOGO SAMSA
Haider imenoval Feldnerja za »izvedenca«
Slovenci protestno odšli iz pedagoške (koroške) komisije
CELOVEC — Koroški politični mlini še kar naprej meljejo po svoje - in proti manjšini. Ne le, da se niso zadovoljili z na zvezni ravni konstituirano pedagoško komisijo (katere člani so tudi zastopniki obeh slovenskih organizacij na Koroškem), ki naj bi tri leta spremljala razvoj po uveljavitvi ločevalnega šolskega modela na južnem Koroškem, marveč so zdaj prilili k ognju še novega olja. Na Koroškem so uvedli lastno t. i. "koroško pedagoško komisijo", v kateri so sodelovali na prvem zasedanju tudi predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta. Toda ob koncu prejšnjega tedna se je na vsem lepem oglasil z zahtevo po vključitvi svojih "ekspertov" tudi koroški Heimatdienst, ki se je vrh tega izrekel še za ponovno ugotavljanje manjšine. Deželni glavar Haider z odgovorom Heimatdienstu ni odlašal in že za vikend najavil, da »pojmuje zahtevo KHD po vključitvi v koroško pedagoško komisijo kot upravičeno«. Očitno tudi kot nujo, saj je že na ponedeljkovo sejo povabil tudi predsednika KHD Feldner-
ia-
To je bilo zastopnikom obeh slovenskih organizacij preveč. V sestavi zastopnikov koroških deželnih strank v tej komisiji itak že doslej ni bilo osebe, ki bi dejansko lahko dokazala, da po svoji praksi in delovanju v prid slovenski narodni skupnosti lahko velja kot "ekspert"; da bi zastopniki slovenskih organizacij zdaj sodelovali v taki komisiji še s predsednikom organizacije, ki je bila glavni zagovornik ločevanja, pa bi gotovo bilo neodgovorno in nesmiselno. Zato so zastopniki obeh slovenskih organizacij v ponedeljek iz protesta proti postopanju deželnega glavarja in pritegnitvi KHD zapustili "deželno pedagoško komisijo".
ANDREJ MOHAR
Nova družina za mir in sožitje med ljudmi
V nedeljo je bil v Gradežu celodnevni seminar v priredbi gibanja Nova družina. Ta deluje v sklopu gibanja Movi-mento dei focolari, ki se že vrsto let trudi, da bi s srečanji in kulturnimi prireditvami ustvarilo tudi v deželi FJK pogoje za prijateljstvo in mirno sožitje med tu živečimi narodi, za mir in pravice vseh narodov, ljudi raznih veroizpovedi, vseh ras. Seminar se je dopoldne začel z razpravo o družini, družbi, o njeni zakoreninjenosti v absolutnem ter za človekov danes. Razpravo je začela in jo vodila Chiara Lubich, ustanoviteljica in predsednica gibanja Movimento dei focolari. Sledila so številna pričevanja, izrazi družbene solidarnosti in prikazi odprtosti k vsesplošni enotnosti.
Popoldan se je nadaljeval spet s pričevanji in izkustvi, kot tudi s predlogi za prihodnost. Med mnogimi udeleženci so bili tudi Slovenci iz raznih krajev dežele, ki so imeli na razpolago programe, napisane v lepi slovenščini. (N. L.)
tržno obvestilo ■
S pomočjo najnovejših odkritij iz ZDA
Zbogom
gube
NEW YORK — Problem gub, ki je od vedno predmet, s katerim se znanost ukvarja, je morda na tem, da mu najdejo celo dokončno rešitev. Zasluga za to gre raziskavam, ki jih je vodil profesor Manfred Puschmann, eden najuglednejših nemških dermatologov. Znanstvenik Klinike za sperimentalno dermatologijo iz Hamburga trdi, da je ključ mladosti v retino-idni snovi.
Puschmann trdi, da je mogoče z dnevno in dosledno uporabo preparata, ki vsebuje retinol, doseči popolno pomladitev kože: zmanjša se število majhnih gub, koža Postane prožnejša in glajša ter ni mogoče več zaznati stranskih učinkov ali porde-vanja kože.
Uspeh odkritja je pre prerasel v vztrajno povpraševanje tolikih privržencev mladosti po retinolski kremi v lekarnah. Fenomen je zado-t>il v Evropi in Ameriki že take razsežnosti, da so na Ni-2ozemskem priredili televi-z!jske debate in okrogle hrize o tej novi kremi, ki jhenda opazno manjša število in globino gub.
Retinolsko kremo, ki jo je testiral Puschmann, proizva-R* multinacionalna družba Korff, ki ima svoj sedež v f^ew Yorku. Komercialno lrne kreme je Anti Age Petard. Na prodaj je tudi v italijanskih lekarnah, in sicer v različicah za posamezne starosti kože: 35, 45 ter 55 let in Več.
Hočejo, da se kmalu zapre
Nuklearka hudo skrbi PSI v FJK
gospodarski dopis iz Slovenije
Tržni način dezinflacije
Najnovejši podatki o inflaciji v letošnjem prvem mesecu so taki, da jih bodo lahko enako koristno uporabljali tisti, ki jim vladni program konvertibilnega dinarja ni všeč, kot oni, ki prisegajo, da je zvezna vlada ob koncu lanskega leta ubrala prave protiinflacijske poti. Podatki namreč nedvomno kažejo, da se inflacija umirja, kajti cene so januarja poskočile samo za nekaj več kot 17 odstotkov. Toda, ker je v navadi, da se uporablja za merjenje inflacije mednarodne kriterije (ki navadno zabeležijo inflacijo v obdobju od 20. do 20. v mesecu) je treba navesti drug podatek, namreč, da je v minulem, torej zadnjem "merilnem" obdobju inflacija v resnici poskočila za več kot 40 odstotkov.
Oba podatka kažeta, da se inflacija umirja. Prvi podatek (17 odstotkov) kaže, da se je v januarju začela močnejša umiritev cen. V teh 17 odstotkih je namreč še veliko lanskih censkih skokov, ki so se na trgu pokazali šele letos (kot so nam pripovedovali v trgovinah in podjetjih, so nekateri taki skoki povečali cene v trgovinah celo šele proti koncu meseca).
V	podatku o 43-odstotni inflaciji pa se vidi zelo razločno, kako so proti koncu lanskega leta hiteli z najrazličnejšimi podražitvami, češ - ubežimo nevarnosti, ki bi jo lahko povzročil sklep o zamrznitvi cen (zamrznitev so namreč nekateri ekonomisti in predstavniki določenih političnih krogov zahtevali izjemno vehementno). Vendar pa je v teh 40 odstotkih skrito tudi marsikaj drugega: tudi na primer obdavčitev vseh izdelkov za tri odstotke za potrebe armade, pa dokaj obsežen državni proračun in nove dajatve zanj, pa premalo dosledna zamrznitev plač, ki se ji marsikje vešče izogibajo na najrazličnejše načine, na primer z izdajanjem gotovinskih čekov ali bonov za nakup blaga v določeni trgovini '(tak ček oziroma bon ne šteje v plačo), ali izplačevanje plač na hranilne knjižice hranilnih služb, ki so v podjetjih (na te hranilne vloge pa so v podjetjih izdali enormne enomesečne obresti in tako močno povišali plače).
V	vseh teh primerih (kdo ve, koliko je še raznih drugih možnosti, ki so jih ubrala podjetja za večji zaslužek in večje izplačilo plač) bi morala vlada odločno posredovati, sicer bo začelo protiinflacijsko tesnilo še močneje puščati. A zdi se, da se to vladi niti ne zdi zelo pomembno, kajti inflacijo hoče streti
na tržni način. Lahko bi rekli, da ima pri tem tržnem načinu kar precej uspeha. Na kaj mislimo?
Čeprav naj bi bile zamrznjene plače eden od glavnih inflacijskih tesnil, vlada prav pri plačah popušča. Najbrž zaradi tega, ker se kljub mahinacijam s plačami kupna moč še zmanjšuje. Prodaja v trgovinah še vedno upada, tako vsaj trdijo trgovci, ki pravijo, da celo za popuste ne prodajo veliko. Dogaja se torej tisto, kar je vlada želela: zmanjšati pritisk na cene, ki jo povzroča povpraševanje. Povpraševanje je močno zmanjšala že s tem, da je uvedla konvertibilni dinar. Mnogo dinarjev, zamenjanih v devize, zaradi tega odteče v banke, čedalje več pa se jih že pretoči v vrednostpe papirje. Zgodilo se je, da je'januarja hkrati upadla prodaja blaga na drobno in se zmanjšalo dinarsko in devizno varčevanje. Seveda precej denarja odteče tudi čez meje za nakupe, a to ne bi smelo presenečati, saj se zdi, da bi moral biti tolikšen obseg nakupov nekaj normalnega, nekaj, kar poznajo vse države v Evropi.
Drugo tržno zdravilo, ki je kot inflacijsko zdravilo že začelo prijemati, pa je skrb za boljšo ponudbo cenejšega blaga, predvsem uvoženega iz tujine. Tega blaga je po sprostitvi uvoza (zdaj lahko uvažajo tudi zasebniki) čedalje več na trgovskih policah in že vpliva na cene. Marsikateri proizvajalec je priznal, da mora zniževati cene prav zaradi tuje konkurence. Vendar pa je zaznati, da se trgovci (monopolna državna trgovina) branijo cenejših izdelkov, ker z njimi premalo zaslužijo, ob tem pa so izkoristili tudi priložnost, ki se jim je ponudila z liberalizacijo, in so močno povečali svoje marže (navadno za tisti del, za katerega so proizvajalci znižali cene).
O zdajšnjih inflacijskih težnjah bi se dalo še veliko razpravljati, iskati vzroke za podražitve in pomanjkljivosti v protiinflacijskem programu, se prerekati o tem, ali kažejo zdajšnji podatki dokončno inflacijsko umiritev ali ne. Važno je pravzaprav nekaj drugega: vlada s temi, januarskimi dosežki ni nezadovoljna in trdi, da so se cene umirile in da se bodo do marca še bolj. Misli, da so ukrepi, ki jih je sprejela, pravilni prav. Vseeno pa bo dodatno ukrepala proti inflaciji: spet najprej tržno, saj napoveduje, da bo v bodoče uvozila za milijardo dolarjev cenejšega, konkurenčnejšega blaga za široko porabo.
JOŽE PETROVČIČ
TRST Tržaški občinski odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini, katere mu je socialistična stranka pred nedavnim poverila dolžnosti odgovornega za energetsko politiko na deželni ravni, je na zasedanju v Trstu, v prisotnosti deželnega tajnika Piera Zanfag-ninija in pokrajinskega tajnika Ales-sandra Perellija med drugim izjavil tudi naslednje: »Socialisti z zaskrbljenostjo gledajo na dejavnost bližnje jedrske elektrarne v Krškem in so za njeno zaprtje, ker pomeni - tudi zaradi stalnih okvar v teh zadnjih letih -stvarno nevarnost za možne posledice, do katerih bi lahko prišlo zaradi še novih.okvar.«
Cecchini je s tem v zvezi naznanil vrsto pobud, ki jih bo deželno vodstvo PSI sprejemalo tudi v sodelovanju z naravovarstveniki in socialističnimi somišljeniki iz Slovenije, da bi senzi-bilizirali oblasti sosednje Slovenije, da bi prišlo do zaprtja nuklearke.
S svoje strani sta strankin deželni tajnik Zanfagnini in tržaški pokrajinski tajnik Perelli podčrtala, kako so prav naravovarstveni in energetski problemi v središču pozornosti tako v deželni politiki kot tudi v sklopu delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Demos gost pri koroški KLE
CELOVEC V gosteh pri Koroški enotni listi (KEL) je bila dva dni delegacija Demosa pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika.
Predsednik KEL, poslanec Karel Smolle, je izrazil vso podporo Demosu, meneč, da je ta tudi v prid koroškim Slovencem, saj je pluralizem v Sloveniji spodbuda za demokratizacijo, za demokratične volitve slovenskih zastopnikov na Koroškem, za preseganje političnega dualizma, dediščine hladne vojne.
Dr. Pučnik je kot cilje Demosa navedel odstranitev ' enopartijskega komunističnega režima", uvedbo "normalnega srednjeevropskega parlamentarnega sistema" z vsemi sestavinami pravne države in spremembo položaja Slovenije v Jugoslaviji v smislu konfederacije: »Nismo in nočemo biti separatisti, želimo le braniti temeljne slovenske interese.« Spregovoril je o "vse polno nesporazumih" s sobesedniki na tujem, ki menijo, da je Demos proti evropskemu pojmu federacije, da navija za izstop iz Jugoslavije v časih, ko se vsa Evropa združuje.
V zvezi z možnostmi na volitvah prvi kandidat Demosa pričakuje 45-65% glasov pri volitvah v republiško
■ skupščino, manj pa za predsedstvo SRS. Predsednik krščanskih demokratov prof. Lojze Peterle pa je menil, da je bil velik volilni uspeh že možna skupščinska opozicija.
Pučnik meni, da je Slovenija v hudi gospodarski krizi, iz katere poceni izhod ni možen; potrebne bodo finančne in socialne žrtve. Kritiziral je izjave o konvertibilnosti dinarja, o čemer ob 47-odstotni januarski inflaciji ni mogoče govoriti; Markovičev program vsebuje zelo dobre tržne elemente, vendar je pomešan z realsocialističnimi prijemi, tako da administrativno. prerazporejajo pet do osem milijard dolarjev.
V nasprotju z Zelenimi Slovenije, -člani Demosa, ki terjajo zaprtje JE Krško "v razumnem roku", po Pučnikovih besedah tega nimajo v volilnem programu; o zaprtju JE je treba temeljito premisliti, upoštevaje energetsko bilanco Slovenije. Janez Janša (SDZ) pa je sodil, da aprila ne bo normalnih strankarskih volitev, marveč bo šlo za določitev o vzpostavitvi normalnega političnega sistema: »Večina volilcev bo odločala med preteklostjo in prihodnostjo«.
JOŽE ŠIRCELJ
POSEBNA
PREDSTAVITEV
SVETOVALEC MAICO VLASTA CEGLAR
ZA BREZPLAČNO PREIZKUŠNJO NA DOMU TELEFONIRAJTE NA 772807
ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ
za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed
PROTEZE SO N EVI DN E
V	TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici)
Tel. 772807. URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO!
V	TRŽIČU — Ul. IV. november 13
V	GORICI — Korzo Italia 54, I. nad. Za pregled telefonirati (040) 772807
m MAICO
Slišati dobro slišati vse
Kakšna naj bo zdaj dolžnost bivšega borca
Veselo in prijetno je bilo v soboto v hotelu Maestoso v Lipici na tovariškem srečanju, ki ga že vrsto let ob tem času organizira sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca za svoje člane in prijatelje s tržaškega območja.
Tudi tokrat so se ga udeležili številni bivši borci iz Boljunca in drugih krajev dolinske občine, njihovi družinski člani, kot tudi številni bivši borci in prijatelji iz drugih krajev.
Kot gostje so bili na tokratnem srečanju predstavniki ZZB iz Sežane, predstavniki Notranjskega odreda, s katerimi imajo bivši borci iz Boljunca tesne prijateljske zveze; navzoči so bili, med drugimi, dolinski župan Edvin Švab ter predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria in Dušan Košuta.
Slednja sta imela tudi krajša govora, v katerih sta zaobjela vrsto vprašanj, ki zadevajo bivše borce in vse napredne in demokratične sile v svetu, v boju za mir in demokracijo, vprašanja v zvezi s političnim položajem v Jugoslaviji in z nalogami, ki se postavljajo tudi bivšim borcem, kot tudi specifična vprašanja naprednih sil na Tržaškem, ki se in se morajo še naprej boriti, sta dejala, za dobre sosedske odnose'med obema državama, za mirno sožitje med obema tu živečima narodoma, kot tudi za uresničitev zahtev, ki jih slovenska manjšina postavlja glede spoštovanja njenih pravic.
Oba govornika, kot tudi vse goste, je v imenu boljunske sekcije VZPI-ANPI, pozdravil in zaželel vsem lep in prijeten večer Emilio Zobec.
Dobri večerji je sledila družabnost s plesom in tudi petjem. Za dobro razpoloženje so poskrbeli Veseli godci iz Boljunca in pa stalni orkester hotela Maestoso. Vsi udeleženci so se razšli z željo, da bi se takšna tovariška srečanja, ki združujejo bivše borce in vse njihove prijatelje in somišljenike, še nadaljevala.	N. L.
Sobotna skupna proslava v Kulturnem domu
Poklon Prešernu v znamenju enotnosti kljub razprtijam
Ob nezadostnem prispevku iz državnih blagajn
Predstavitev proračuna na seji repentabrskega občinskega sveta
Dan slovenske kulture, ki so ga priredile Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev, je potekal v znamenju enotnosti in tudi polne dvorane tržaškega Kulturnega doma. V Trstu je bil slavnostni govornik pisatelj Boris Pahor, ki pa ni bil v sintoniji z naslovom proslave "da bi zedinil rod slovenšne cele". Na zatožno klop je namreč govornik postavil slovensko levico v zamejstvu in seveda povojni vodilni razred v Sloveniji. Le-temu je pripisal resnične zablode, pa tudi take, za katere ta razred verjetno ni kriv. Konec koncev so nekateri družbeni problemi, kot je na primer alkoholizem, pojavi, ki niso vezani na takšen ali drugačen politični sistem. Pahorjev govor je v tem smislu ostal znotraj starega horizonta spopada, zgrešeno pa bi bilo tudi, da bi zato potisnili tudi celotno proslavo v isti brezizhodni kot. Osnovni namen prirediteljev, da Slovenci skupno praznujemo Prešernov dan, je dobil v celoti goriške in tržaške proslave svoje potrdilo, čeprav je jasno, da pot ni vedno lahka in da je davkov, ki jih bodo morali plačevati zgodovini vsi Slovenci, več.
Tržaška proslava je bila mimo govora ista kot v Gorici. Nastopila sta mešani pevski zbor Milan Pertot iz Bar-kovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot ter moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. V glasbenem delu pa še gojenci glasbenih šol: David Žerjal, Majla Ozbič, Vasja Legiša, Erika Buzečan, Marko Štoka, Francesco Furlanič, Klavdija Sedmak ter Miran Devetak. Sporočila
slovenskih književnikov Vinka Beliči-ča, Marka Kravosa, Miroslava Košute, Irene Žerjal, Aceta Mermolje, Marija Čuka, Ljubke Šorli, Brune Pertot, Aleksija Pregarca, Borisa Pangerca ter Zore Sakside, so podali Alda Sosič, Barbara Rustja, Franko Korošec ter Drago Gorup.
V sodobni celoti so bili tudi odlomki Prešernovih in Bevkovih del. Scenarij je oblikoval Janez Povše, vezna nit celote pa je bil prav utrip našega slovenskega življenja v zamejstvu.
Zazveneli so najrazličnejši toni in seveda volja, da smo tu, in da tu ostanemo. Za režijo je poskrbel Marko Sosič.
Predstava je bila vsekakor prijetna in dosegla svoj višek ob petju Zdravice. Ob zvokih slovenske narodne himne so se ljudje verjetno čutili najbolj skupaj in to mimo viharjev in razprtij, ki so zaznamovali oziroma še zaznamujejo naše narodno življenje.
Na sliki (foto Križmančič) pogled na del občinstva med govorom Borisa Pahorja.
Na zadnji seji repentabrskega občinskega sveta je bila osrednja točka predstavitev proračuna za finančno leto 1990 in triletnega programskega poročila. Ob ugotovitvi, da ni bil še dokončno sprejet zakon o reformi krajevnih ustanov, pa se nalagajo občinam vse večje pristojnosti in obveznosti. Obenem pa je tudi z ozirom na stopnjo inflacije nezadosten priliv finančnih sredstev iz državne blagajne. Tako ne bo država zagotovila niti za dva odstotka višji prispevek v primerjavi z lanskim letom, kar pomeni dokajšnje krčenje razpoložljivih sredstev za upravljanje služb in drugih obveznosti. Iz ekonomske analize proračuna repentabrske občine izhaja, da skupni stroški za osebje presegajo petdeset odstotkov, za vse ostale storitve pa sp sredstva dokaj omejena in jih je treba racionalno izkoristiti, da se ne okrni obstoječa stopnja osnovnih storitev. Dokaj bogat je program javnih del, realizacija katerih pa je odvisna od dodelitve prispevkov s strani Sklada za Trst, Kraške gorske skupnosti in Dežele. V ta namen je uprava vložila vse potrebne prošnje in računa na razumevanje.
V uvodnem posegu je župan Pavel Colja poročal, da je uprava naročila tri avtobusne čakalnice, v teku pa je preverjanje možnosti za novo avtobusno postajališče na pokrajinski cesti pri Fernetičih. Izvedli so grobo asfaltiranje nekaterih cest na občinskem območju in v kratkem jih bodo prekrili še s tanko plastjo drobnega asfalta. 'V teku je tudi izkop lukenj za postavitev drogov v sklopu potenciranja omrežja javne razsvetljave. Dokončana je tudi izdelava regulacijskega načrta, katere-
ga osnovno izhodišče je ohranitev značilnosti kraškega teritorija in človeka v dinamičnem kontekstu. Razdelili so tudi prispevke krajevnim društvom in organizacijam. Po milijon lir so dodelili kulturnemu društvu Kraški dom in župnijski skupnosti, 700 tisoč lir balinarskemu odseku Kraškega doma in 300 tisoč lir sekciji VZPT ANPI.
Med bogato razpravo je tekla besedo o nevarnosti ukinitve občinske ambulante, ki je bila komaj adaptirana in s tem v zvezi občinski svet odločno zagovarja stališče, naj dobi svojo funkcijo v okviru zahodnokraškega socioz-dravstvenega okrožja s sedežem v Nabrežini. Uprava čaka na ponudbe specializiranih podjetij, da bi v sodelovanju z zgoniško občino uresničili priključek na metansko omrežje. Kar zadeva službo civilne zaščite in prostovoljne gasilske enote, so zaenkrat imenovali koordinatorja, v načrtu pa imajo sestavo delovnih skupin s pristopom članov krajevnih društev in organizacij. Dokajšnje težave povzroča dopolnitev dveh prostih mest v orga-niku.
Občinski svet je med drugim sprejel sklep za nakup novega tovornjaka za smetarsko službo z zmogljivostjo petnajst kubikov, ki bo stal 164 milijonov lir in del teh sredstev si bo uprava zagotovila z najemom posojila pri osrednji hranilnici in posojilnici v Rimu. Na osnovi geološke raziskave pa so odobrili program za ureditev občinskega odlagališča za trde odpadke, ki naj bi služilo le za potrebe krajevnega prebivalstva.
B. S.
Občni zbor društev I. Gruden in Sokol potrdil razvejano dejavnost v Nabrežini
Za vsako društvo je občni zbor priložnost za pregled svojega delovanja. V Nabrežini je bil ta pregled dvojni, saj so bila podana obširna poročila tako o delovanju SKD Igo Gruden, kot tudi ŠD Sokol, ki delujeta, lahko bi rekli, pod »isto streho«, torej v potrjevanju načela, da morata biti kultura in šport med seboj povezana, če hočeta biti tudi uspešna.
Predsednik društva Igo Gruden Pavel Vidoni ni podal običajnega poročila o opravljenem delu, temveč je tudi skušal nakazati nekatere rešitve, ki so sad debate, je dejal, diskusije v odboru in tudi osebno mnenje. Predvsem je na prvem mestu omenil nerešeno vprašanje društvenega sedeža. Načrt za gradnjo je že odobren, dovoljenje za gradnjo pa je sedaj v občinskih uradih. Je denar, ki je bil obljubljen za gradnjo novega sedeža, zašel v druge roke, se je predsednik vprašal in še pripomnil, da vpliva pomanjkanje večjega in primernejšega društvenega se^ deža zelo močno na društveno dejavnost, ki je zašla, je med drugim poudaril, v manjšo krizo.
Zelo obširno je spregovoril o športni dejavnosti, ki se ubada z vprašanjem gradnje nove telovadnice, trenerskega kadra in tudi z osipom rojstev v občini.
Dobršen del svojega govora je Vidoni namenil vprašanju sodelovanja med društvi, glede česar je, kot pozitivne postavke, navedel sodelovanje pri košarki z združeno ekipo Jadran, z društvoma na Kon-tovelu in Poletom, pri odbojki pa s Kontovelom in Slogo.
Ob koncu svojega poročila je predsednik predlagal dve pomembni spremembi, in sicer, naj bi se občni zbor odvijal v maju ali juniju, tako da bi lahko športno društvo Sokol programiralo in tudi zaključilo svojo sezono. Predlagal je tudi podaljšanje mandatne dobe novega odbora na dve leti, kar bi omogočilo, je poudaril, da bi bil tudi pregled opravljenega dela bogatejši. Predsednik se je na koncu zahvalil devinsko-nabrežinski občinski upravi za njeno pomoč in sodelovanje, Hranilnici in posojilnici iz Nabrežine, kot tudi podjetju Indules za njegovo sponsorizacijo odbojkarske ekipe.
Tajniško poročilo je podal Mitja Terčon, ki je, poleg ostalih dejavnosti, še posebej omenil skupino članov društva, ki je s prostovoljnim delom obnovila na športnem igrišču vsa dela za električno napeljavo ter velik trud, ki so ga člani društva vložili v izvedbo že tradicionalnega praznika piva in dveh koncertov: Janeza Bončine in skupine Sank rock. Dobili smo tudi nov kombi, je dejal, za kar se je zahvalil domači posojilniči za ugodno posojilo.
Bogato je bilo poročilo referentke za kulturo Vere Kukanje, ki je omenila prvi nastop že tradicionalne revije Primorska poje lanskega marca v Nabrežini, celovečerni koncert nabožnih pesmi, ki jih je izvajal zbor Obala iz Kopra, lutkovno predstavo na domači osnovni šoli, razstavo vin, poletni center in zelo uspel koncert ansambla bratov Avsenik. Posebej je še omenila nastop kvarteta »New Swing« v nabrežinski cerkvi, nato delovanje moškega zbora
Igo Gruden in na koncu še postavitev velikega božičnega drevesa na nabrežinskem trgu, ki je razveselil domače prebivalce.
Zelo obširno je bilo poročilo športnega referenta Nika Pertota o delovanju košarke, odbojke in balinarskega odseka, ki je bilo kljub nekaterim pripombam uspešno. Seveda potrebujemo novih ljudi, ki bi nam pri delu pomagali, je dejal na koncu in izrazil željo, da bi se le-ti pridružili novemu odboru.
Ivan Vižintin je podal kratko, a izčrpno blagajniško poročilo, ki je sicer izkazovalo dokajšen primanjkljaj, ki pa se nanaša na dejstvo, da je društvo pridobilo novo vozilo in opravilo tudi vrsto del, ki se bodo šele kasneje obrestovala.
Vsa poročila so vsebovala analize, ideje in pripombe, nakazala pa so tudi vrsto odprtih problemov.
Te so v svojih posegih nakazali in obravnavali tudi govorniki, ki so prinesli občnemu zboru svoje pozdrave. S pozdravom v imenu devinsko-nabrežin-ske občine je začel župan Bojan Brezigar, ki je spregovoril predvsem o sodelovanju občine in društva. Sledili so pozdravi Suadama Kapica za SKGZ, Oda Kalana za ZSSDI, Jurija Kufersina v imenu sponsorja Indulesa, Jožija Peterlina za ŠD Sloga, Marina Košute v imenu Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana, Fabia Pahorja za moški zbor Fantje izpod Grmade, Edija Krausa za ŠD Jadran in Pina Rojca za športno združenje Bor.
Sledila je diskusija in razrešnica staremu odboru. Nato so bile še volitve novega odbora.
NEVA LUKEŠ
V ladjedelnici v Miljah splavili ribiško ladjo
tl
Na Malto bo odplula ribiška ladja Ajaca, ki so jo v soboto splavili v ladjedelnici Cantieri Trieste v Miljah. Ladja je dolga 24 metrov. Družba Ajaca Fis-hing Company iz La Vallette na Malti jo je namenila ulovu tun v Sredozemlju. Omenjena družba je miljski ladjedelnici naročila še 3 druge podobne ladje. V tej ladjedelnici je zaposlenih 30 delavcev in uradnikov. Za gradnjo omenjene ladje so porabili 15.000 delovnih ur.
Uprava ladjedelnice želi povečati svoje kapacitete. Zaradi tega so upravo pristanišča zaprosili, da ji dodeli nova zemljišča. Investicija v nove naprave bi znašala 5 milijard lir.
Na sobotni svečanosti je vrvico prerezala Maria Augusta Marrosu Vragni-zan, prisoten je bil tudi vladni komisar De Felice.
Na sliki (foto Magajna) splavitev ribiške ladje Ajaca.
BS KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA lil IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j.
razpisuje prosto delovno mesto za uradnika (oz. uradnico)
1. kategorije
s pogodbo o usposabljanju in delu in sicer za 24 mesecev v smislu zakona z dne 19. 12. 1984 št. 863.
Prošnjo lahko vložijo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	italijansko državljanstvo;
2.	diploma knjigovodje;
3.	starost do 28. leta na dan razglasa.
Prošnje, sestavljene na nekolkovanem papirju s priloženo fotokopijo diplome oz. vojaškega odpusta ali drugega enakovrednega dokumenta, morajo biti predložene v tajništvu Posojilnice najkasneje do
20. februarja 1990.
Kandidate bo izbral in sprejel v službo upravni svet Posojilnice v Nabrežini.
UPRAVNI SVET
'S—' 0 /	7 Ghirardi S. TRST — Ul. dei Soncini 138/c Tel. 040/814254	GHIROI/2
	gospodinjski artikli, železnina, elektromaterial, poročni seznami	
------- tržno obvestilo---
KREM01/2
Švica preganja plešavost v lekarni
Lasje in armada odrešenja
MILAN — Izpadanje las je problem, ki tare na milijone ljudi in je neposredna posledica slabega tempiranja rojstva, rasti in izpadanja las.
Pri normalnem lasišču izumre dnevno 10 do 30 las, ki jih nadomestijo novi lasje iz istih lasnih čebulic. Izpadanje las je treba torej navezati na atrofijo lasne papile ter prenehanega delovanja čebulice.
Nedavno so raziskovalni laboratoriji Labo iz okrilja neke znane multinacionalne družbe v Baslu, kjer imajo sedež največji svetovni kemijski velikani, odkrili nov proizvod kozmetičnega tipa proti izpadanju las. Gre za 0,84-odstotno raztopino nove snovi »nicote-nil«, katere uporaba ne povzroča nobenega stranskega učinka, razen začasne pordelosti lasišča, ki pa izgine po približno eni uri.
Snov je testiral profesor Fink instituta Therapy and Perfor-mance Research Institute iz Er-langena. Razsikava je trajala štiri mesece, in je vzela v poštev petnajst oseb, ki so bile podvržene trem vrstam andro-genetske alopecie. Prof. Fink je ugotovil regenerativne učinke pri vsaki od treh faz fiziološke rasti lasu. Izpadanje las so ustavili pri 13 od 15 pacientov.
Novice o tej iznajdbi, ki jo je mogoče dobiti v švicarskih lekarnah, so povzročile izreden dvig povpraševanja častilcev bujnega lasišča po njej. V teh dneh je na voljo tudi v italijanskih lekarnah, kjer doživlja sprejem, kakor da bi šlo za »armado odrešenja«.
VIKVOV’
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 772996
Dežela odobrila odlok o Parku Glinščice in Peska
hjava dolinskega župana Švaba
Posvet Inštituta Gvamsci o bodočnosti Trsta
Usklajeno načrtovanje prvi pogoj za razvoj
Soglasen sklep upravnega odbora zavoda
Lucijan Volk izvoljen za predsednika SDZPI
Deželni odbor je na predlog odbornika za prostorsko načrtovanje Gianfranca Carboneja odobril od-{ok, ki ustanavlja Park doline Glinščice in zaščitenega področja Pesek v dolinski občini. Kot beremo v deželnem tiskovnem sporočilu, gre za uresničitev prvega dela bodočega Kraškega parka. Odbornik Carbone je med obrazložitvijo zadevnih urba-uističnih načrtov in norm dejal, da ustanovitev Parka doline Glinščice ‘n zaščitenega področja Pesek ni v uasprotju z zakonskim osnutkom za Ustanovitev Kraškega parka, ki ga je deželni odbor odobril prav v teh dneh, saj osnutek izrecno predvide-va, da bodo bodoči načrti za ohrani-‘ev in razvoj Krasa osvojili načrte, ki jih bodo razne občine začele uresničevati na lastno pest.
Vest o odobritvi odloka je poseb-Uo pozdravil dolinski župan Edvin Svab, ki je v zadnjih časih večkrat Pozval deželni odbor, naj z zadevo Ue odlaša. »Gre za krono daljših skupnih naporov, ki smo jih začeli v davnem letu 1981,« nam je dejal. "Park doline Glinščice in zaščitene-9a področja Pesek smo skušali urediti na način, da bi zaščitili naravo, ? hkrati tudi omogočili gospodarski 'n socialni razvoj. Zdaj bomo končno imeli možnost preizkušati naše Uačrte na terenu.«
Župan Švab nam je povedal, da še Ue pozna besedila odloka, ki ga je °dobril deželni odbor. Upa pa, da bo 2 njim seznanjam pravočasno, da bo lahko o zadevi izčrpno poročal 23. lebruarja na seji dolinskega občin-skega sveta.
Pomanjkanje načrtovanja je prvi vzrok za pomanjkljiv in neskladen gospodarski in urbanistični razvoj Trsta, ima pa svoje posledice tudi na razvoj znanosti, v kateri mnogi vidijo bodočnost Trsta. S tako ugotovitvijo bi lahko obnovili zaključke dvodnevnega posveta Inštituta Gramsci, na katerem so tržaški politični, gospodarski in kulturni predstavniki razpravljali o perspektivah našega mesta. Izziva Inštituta Gramsci žal niso vsi sprejeli. Zgovorno so bili odsotni predvsem predstavniki upravnih večin, prav tisti, ki bi morali najglobje razmisliti, kako bodo usmerjali svoje delo.
Najizraziteje je piotreba po načrtovanju in usklajevanju različnih interesov prišla do izraza na sklepnem seminarju o urbanističnem razvoju, v katerega je uvedel predsednik Vsedržavnega inštituta za urbanistiko prof. Sal-zano. Urbanistična ureditev je namreč zvesta slika razvoja nekega mesta prav zato, ker so urbanistične spremembe odvisne od sprememb družbe, od gospodarskih potreb in od občutljivosti do okolja. Zaradi tega, je dejal Salzano, so prav javne uprave poklicane, da načrtujejo urbanistični razvoj: ker predstavljajo javno korist, morajo posredovati med različnimi interesi. Javne uprave pa so večkrat dokazale, da ne zagovarjajo javne koristi, saj so vse pogostejši primeri "pogajane urbanistike", ko javni upravitelji podlegajo interesom zasebnih skupin. Salzano je navedel primere Milana, Firenc, Neaplja, a tudi afero okrog Sesljanskega zaliva, ki je po njegovem mnenju primer »izkrivljanja pravil demokratične igre«. »Devinsko-nabrežinski svet in Dežela,« je dejal, »sta namreč odobrila
urbanistični inštrument, ki ga je izdelala sama Finsepol, to je družba, ki je kupila omenjeno območje zato, da bi ga "nepremičninsko ovrednotila".«
"Pogajana urbanistika" pa je po Sal-zanovem mnenju škodljiva tudi za gospodarski razvoj, saj ustvarja rente, ne pa dohodke in onemogoča produktivne dejavnosti. Zato je Salzano, ki je obsodil splošno nesposobnost načrtovanja (skoraj povsod začasno rešujejo probleme, ne da bi upoštevali globalnega razvoja), poudaril potrebo po zakonu o urbanističnih omejitvah, zlasti pa o novi "kulturi oblasti". V zvezi s Trstom je poudaril potrebo po usklajevanju novih načrtov (od pristanišča do sinhrotrona, štivanske papirnice itd.).
Vsi navzoči, razen tržaškega odbornika za urbanistiko Cecchinija, ki je zagovarjal mnenje, da se morajo urbanisti prilagajati potrebam gospodarstva dejansko brez načrtovanja, so izrazili mnenje, da Trst krvavo potrebuje usklajeno urbanistično načrtovanje. Tudi deželni odbornik Carbone je priznal, da je preveč pristojnih ustanov, ki deluje neusklajeno, odgovornosti v zvezi s Sesljanskim zalivom pa je pripisal devinsko-nabrežinski upravi (zeleni deželni svetovalec Wehrenfennig pa mu je odvrnil, da je sama Dežela finansirala načrte družbe Finsepol). Tržaški komunistični svetovalec De Rosa je ugotavljal, da je tukajšnji politični razred zagovarjal svojo nesposobnost urbanističnega načrtovanja z dejstvom, da je treba spoštovati gospodarski napredek. Zaradi tega se je mesto razraslo (promet in ureditev mesta pa sta se poslabšala) brez vsakršne logike (Trst nima novega splošnega urbanističnega načrta od leta 1939).
Upravni odbor Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje je na svoji zadnji seji, po poglobljeni razpravi na predhodnih sestankih o nadomestitvi dolgoletnega predsednika profesorja Josipa Tavčarja po njegovi nedavni nenadni smrti, soglasno izvolil Lucijana Volka za novega predsednika zavoda. Kandidata je predstavil predsedujoči podpredsednik inž. Bogdan Petelin, ki je poudaril njegove dolgoletne izkušnje bivšega tajnika Kmečke zveze, pokrajinskega upravitelja in člana vodstva Trgovinske zbornice ter poklicnega časnikarja, ki predstavljajo obetajočo osnovo za uspešno vodenje naše vzgojne ustanove.
Po izvolitvi se je Lucijan Volk upraviteljem zahvalil za izkazano zaupanje, naglasil svojo globoko prepričanost o pomembnosti strokovne vzgoje in o vlogi Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje za čedalje uspešnejše uveljavljanje slovenske narodnostne skupnosti v splošnem razvoju družbenih, gospodarskih in kulturnih dejavnosti v prostoru naše dežele. Izrazil je prepričanje, da se bo delovanje zavoda, ob plodnem sodelovanju med osebjem in upravitelji, še nadalje uspešno razvijalo in krepilo.
Novi predsednik SDZPI se je takoj nato zadržal z ravnateljico Tamaro Blaži-no-Simoneto, da se dogovorita o prvih nalogah in pregledata najnujnejše zadeve, ki bodo na dnevnem redu bližnjih sej izvršnega in upravnega odbora zavoda, zlasti v zvezi s pripravo novega programa tečajev za prihodnje šolsko leto.
Hudi »mitteleuropski« dvomi vidnega tržaškega poKtika
Lista: Gianlranco Gambassini očitno nima miru, če ne špiči kaj protislovenskega. Tokrat se je spravil nad dvojezične lepake, ki po mestu vabijo k vpisovanju otrok v slovenske šole. Vladnemu komisarju, tržaškemu županu in šolskemu skrbniku je v teh dneh naslovil pisma, v katerih jim postavlja vsakemu po eno vprašanje.
Gambassini najprej sprašuje vladnega komisarja, ali »predstavnik vlade sme dopustiti razobešanje lepakov, ki dejansko predhodno vnašajo bilingvizem v Trst prav v času, ko se (parlament, p. p.) odloča o zakonu za zaščito slovenske manjšine«. Župana nato sprašuje, ali »sme dopustiti razobešanje dvojezičnih lepakov v nasprotju s konvencijo s podjetjem AGIAP, ki lepi lepake«. Šolskega skrbnika naposled sprašuje, ali »sme dovoliti, da slovenske šole v nelojalni konkurenci vabijo prebivalstvo, naj jih izbere pred italijanskimi«.
Mislimo, da takšna vprašanja ne rabijo komentarjev. Skoraj pa bi tvegali kako predvidevanje. Recimo to, da se bo prej ali slej pojavil politik Gambassi-nijevega formata z vprašanjem, ali pravzaprav' Slovenci smemo hoditi po Trstu, vsaj dokler tega ne uredi zaščitni zakon (po možnosti s prepovedjo), (mb)
Iz pogovora z ravnateljico Elvi Slokar
Na novem pedagoškem liceju A. M. Slomšek bo kmalu odobrena uvedba umetnostne smeri
Ob 20. uri v dvorani KD Gruden
Drevi v Nabrežini predstavitev knjige o kamnolomih
Že v teku tega šolskega leta bo pedagoški licej Anton Martin Slomšek, Wcor se po novem imenuje slovensko Učiteljišče, po vsej verjetnosti dobil dovoljenje ministrstva za uvedbo Predlagane umetnostne smeri. Kot je Snano, je generalno ravnateljstvo lani °dbilo prošnjo za uvedbo te smeri na Podlagi člena 3 ministrskega ukrepa ^ 132 z dne 18/4/1989. Omenjeni člen harnreč omejuje pristojnost ravnatelj-stva le na eksperimentiranje splošnemu značaja - torej le pedagoško in lingvistično, ne pa umetnostno smer. Ge-horalni ravnatelj dr. Romano Camma-rata, ki je napisal utemeljitev zavrnit-Ve' pa je vsekakor obljubil, da se bo za Prihodnje šolsko leto (1990/91) zavzel Za premostitev ovir. Na slovenski šoli naj bi torej izjemoma dovolili odprtje Puietnostnega oddelka ter tako ugodi-1 zahtevam in potrebam manjšine, ki J^riutno nima nobene podobne šole. J/dor je bil umetniško nadarjen, se je hkrral doslej vpisati v italijansko šolo.
Ravnateljica Elvi Slokar je po prvi zavrnitvi ponovno vložila prošnjo za umetnostno smer. Pred nekaj meseci se je na izpopolnjevalnem tečaju v Stresi, namenjenem vsem ravnateljem pedagoških licejev, tudi osebno pogovorila z generalnim direktorjem Cam-marato, ki je vodil tečaj. Slednji je ponovno obljubil vso podporo za uvedbo umetnostne smeri na novem pedagoškem liceju. Tudi upravni svet Deželnega pedagoškega inštituta (IRRSAE) je izrekel ugodno mnenje o tem eksperimentalnem načrtu, ker slovenska manjšina v deželi Furlaniji-Julijski krajini nima nobene višje šole za izobraževanje na umetnostnem področju. Za problem so se v prvi osebi zavzeli tudi slovenski politični predstavniki na vsedržavni in deželni ravni, se pravi sen. Stojan Spetič in deželna svetovalca Bojan Brezigar in Miloš Budin.
Dijaki, ki so se letos vpisali v prvi razred pedagoškega liceja z namenom, da bodo obiskovali umetnostni odde-
lek, so lahko, kot je povedala ravnateljica Slokarjeva, popolnoma brez skrbi. Bienij (prvi dve leti šolanja), je namreč skupen za obe smeri, prihodnje šolsko leto pa bo, kot rečeno, ministrstvo že dovolilo ustanovitev novega oddelka. Šele po prvih dveh letih se bodo dijaki odločili, "kaj hočejo postati". Izbrali bodo lahko pedagoško smer, ki usposablja za delo v otroških vrtcih in osnovnih šolah, ali pa umetnostno, s katero se odpirajo neštete poklicne možnosti, kot na primer izdelovanje keramike, design ali pa delo na filmskem področju. Treba je povedati, da šola že razpolaga z umetnostnim laboratorijem. Z novim pedagoškim licejem, ki bo trajal pet let, bo seveda odprta tudi pot na vse fakultete. "Preobrazba" bivšega učiteljišča je že letos, torej prvo leto eksperimentalnega pouka, dosegla precejšen uspeh, saj je število vpisanih v prvi razred znatno naraslo. Se več bi jih bilo, pravi prof. Slokar, ko bi bila umetnostna smer že uvedena.
Pustni sprevodi bodo letos tudi v središču mesta in pri Sv. Ivanu
^fžaško pokrajino je letos, kot kaže, "okužila" prava sta t?a mrzl'ca- Ob tradicionalnih pustnih prireditvah, kot v Kraški in Miljski pust, ki dosegata čedalje večjo kako-kaj1 so'letos na sporedu še številne druge prireditve, za Zgrer.e sta poskrbela po eni strani Občina Trst, po drugi pa k Oženje prijateljev Svetega Ivana (v sodelovanju s tam-™jim rajonskim svetom).
že]j dbomištvo za turizem, šport in prosti čas Občine Trst Oij hamreč oživeti tradicionalni tržaški pust, ki so ga vse ta stoletja praznovali v Skednju, a tudi v središču mesti' m sicer na nolrrtaniem Trmi Bv Petra tte io Hanačnii Tre
h dl
NfT t-*0 ude'ezB0 vši občani, tako posamično kot v skupi-
U-isicer na nekdanjem Trgu Sv. Petra (to je današnji Trg j6 !ta)- Na pustni torek bo torej priredila pustni sprevod, ki s6 P® vil od Goldonijevega trga do Trga Unita in katerega
«	1 t rT r—» 1 r-» rC 11 A _ _  1 A Irk X 4 4 —\ 1 r r-\	r-1 -a r-r-, 1 A a-% v Ir,—»4. r r —. 1 r r r — -!
ftajl’ ^.a sPrevodu bodo nagradili najlepšo pustno šemo, org®Pši par, najbolj duhovito ali izvirno skupino, najbolje 0tnenizir.an raion in najlepšo otroško šemo. Za vsako od Nej enih kategorij bodo podelili po dve nagradi, saj bodo je ,diii Prosto navdihnjene šeme ali šeme na temo, ki jo oCe ptočila Občina, in sicer »Trst in Tržačani«. Žirija bo vod i Va*a sPrevoci z Borznega trga. Kot rečeno, pa se spre-Nur ?Kko udeležijo vsi, tudi tisti, ki ne želijo tekmovati za born4- Kdor želi tekmovati, pa se mora prijaviti na od-dail lstvu za prosti čas. Vpisovanja bodo sprejemali vsak deli-i d° 26. februarja urah med 8.30 in 13.30, v pone-Dk 26' februaria' Pa od 8.30 do 16.30. t0 V/čina Trst pa vabi pustne navdušence, naj tudi v sobo-djjp K februarja, preplavijo mestne ulice. V soboto popol-v6s “odo namreč pustovali občinski rekreatoriji, ki bodo že teden prej priredili posamezna pustovanja. pr0:/ri Sv. Ivanu so začeli pustovati že v soboto popoldne s Se jtenadnim koncertom godbe na pihala Salezijancev, ki Zakr izpred Rossettijevega spomenika v Ul. Giulia in Prir • il v oratoriju Pija XII. V soboto, 17. februarja, pa ak(vla druženje prijateljev Sv. Ivana sprevod, ki bo prav !va? štartal v Ul. Giulia in se bo nato sprehodil po vsem Sv. sedm Skupine, ki bi rade tekmovale, se lahko prijavijo na ezu balinarskega društva na Trgu Gioberti 1 ali telefo-
nirajo ob uri kosila in večerje na telefonsko številko 574158. Sprevoda, ki ga bodo poživili godbe Triestinissima, Scova-zini, Sluk in Svetoivanska pustna glasbena skupina, pa se seveda lahko udeležijo tudi posamezniki in skupine, ki ne želijo tekmovati. Svetoivanski pust bodo zaključili s tradicionalnim pogrebom, ki bo v sredo, 28. februarja. Žalnica bo dopoldne do 15. ure, nato pa bodo pust sežgali na Trgu Capolino, kjer je zadnja postaja avtobusa št. 35.
Na sliki (foto Magajna): v Miljah so v polnem teku priprave vozov za skorajšnji pustni sprevod.
Ravnateljica je obenem opozorila še na eno lepo novost za šolo A. M. Slomšek. Za to šolsko leto (1989/90) je pristojno ministrstvo vključilo tudi slovenski pedagoški licej v seznam vodilnih šol v zvezi z državnim načrtom za informatiko. Ravnateljica je že zaprosila za laboratorij informatike, saj novi načrti pedagoškega liceja predvidevajo postopno uvedbo kom-pjuterjev pri poučevanju vseh predmetov. Laboratorij bi moral po pričakovanjih biti nared že prihodnje šolsko leto.
Na pedagoškem liceju Slomšek je že izdelan načrt za posodobiteve učnih načrtov. Želja je, da bi v vseh predmetih dali dovolj prostora in časa tudi sodobnim dogodkom, zadnjim znanstvenim dosežkom, novim imenom na področju umetnosti itd. Seveda bo treba še precej dela in truda, preden bo pedagoški licej v novi preobleki lahko začel delovati tako kot je bilo načrtovano.
HELENA JOVANOVIČ
Kmalu po zgodovinsko-etnografski in geološki razstavi, ki jo je spomladi leta 1986 priredila devinsko-nabrežin-ska občinska uprava, je slednja dala pobudo za izdajo monografskega dela, ki bi bilo posvečeno nabrežinskim kamnolomom in delu kamnarjev. Dela so se z veliko zavzetostjo lotili prof. Aleš Brecelj, ravnatelj prof. Zvonko Legiša in publicist Ivan Vogrič. Nastala je tako knjiga, ki šteje 150 strani in z besedo ter bogatim dokumentarnim gradivom pomeni važen prispevek k boljšemu poznanju preteklosti ka-mnarstva v Nabrežini.
Knjigo bodo prvič predstavili javnosti danes ob 20. uri, v prostorih dvorane nabrežinskega kulturnega društva »Igo Gruden«. O knjigi, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu Tržaškega tiska, in o svojem raziskovalnem delu bodo spregovorili avtorji. O pomembnosti tega kulturnega dogodka priča dejstvo, da sta pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzeli občina De-vin-Nabrežina in Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini.
TRŽAŠKA POKRAJINA
OBVESTILO
»Zbiralna središča za demoliranje, razstavljanje in morebitno ponovno izkoriščanje rabljenih delov motornih vozil, prikolic in podobno«, ki jih urejuje člen 15 OPR 10. septembra 1982, št. 915, so od 29. Vili. 1989, ko je stopil v veljavo DZ 28. avgusta 1989, št. 23 (člen 5 - odst. 1), podvrženi pokrajinski avtorizaciji.
Vsi, ki so do datuma, ko je stopil v veljavo zgoraj navedeni DZ 23/89, že opravljali poslovno dejavnost o kateri je govor, bodo lahko poslovali dalje, vendar pod pogo-jepi, da v roku šestih mesecev od navedenega datuma vložijo ustrezno prošnjo za avtorizacijo.
Interesenti bodo morali zato vložiti ustrezno prošnjo za avtorizacijo pri pristojni Pokrajinski upravi nepreklicno do 28. II. 1990.
GENERALNI TAJNIK	PODPREDSEDNIK
(podp. dr. Guglielmo Mascolo)	Odbornik za kmetijstvo, teritorij in okolje
(podp. dr. inž. Giovann' Cervesi)
PAPIRNICA - IGRAČE - BOMBONIERE
ULGH01/2
(Jlgheri - Pava!
OPČINE - Narodna ul. 48	TRST - Ul. Limitanea
PUSTNE MASKE, KOSTUM! IN ŠALE
S
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4	TRST - Tel. 768667 - 772002
V tržaški KPI prevladuje »fronta za ne«
Occhettov dokument ni dosegel absolutne večine na kongresih
V soboto in v nedeljo so bili v naši pokrajini še zadnji sekcijski kongresi KPI, čeprav bo zadnji pravzaprav na sporedu danes, ko se bodo zbrali komunisti sekcije Čampi Elisi. Politična resolucija vsedržavnega tajnika Oc-chetta ni prejela absolutne večine glasov, saj jo je po neuradnih podatkih podprlo 49,3 od sto udeležencev kongresnih skupščin, dokument Ingrao-Natta je podprlo 29,3 od sto tržaških komunistov, resolucija senatorja Cos-sutte pa uživa podporo 21,3 od sto članstva KPI. Rezultat je po svoje precej presenetljiv, tudi zato, ker je vse kazalo, da bodo Occhettovi predlogi, čeprav za las, na koncu vendarle prevladali. Do tega trenutka so izvolili 183 delegatov za pokrajinski kongres. Occhettovo resolucijo bo zastopalo 97 predstavnikov, dokument Ingrao-Nat-ta 55, Cossuttovi pristaši pa so izvolili 31 delegatov. Obeta se torej politično gledano zelo negotov in napet pokrajinski kongres KPI.
Na kongresu dolinske sekcije, ki združuje komuniste iz vseh vasi Občine Dolina, je prevladala resolucija In-grao-Natta, ki jo je na skupščini zagovarjal senator Stojan Spetič. Glasovalo je 73 ljudi, ki so se takole opredelili: resolucija Occhetto 24 glasov (32,8 ost. in štiri delegati), resolucija Ingrao-Natta 36 glasov (49,3 od sto in šest delegatov) ter Cossuttova resolucija 13 glasov (17,8 od sto ter dva delegata). Prvo resolucijo je utemeljil deželni svetovalec Miloš Budin, tretjo pa nekdanji senator Paolo Šema. Zanimiv je
Posvet zelenih o vplivu raznih posegov na okolje
Deželni svetovalski skupini Liste zelenih in Zelenih mavrice prirejata v ponedeljek, 19. februarja, posvet o metodah ocenjevanja vpliva na okolje. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 16. uri v kongresni dvorani Imperatore hotela Sa-voia Excelsior, sta predvideni dve izhodiščni razmišljanji.
Prvi del srečanja, kateremu bo predsedoval Alessandro Giadros-si, pravni svetnik naravovarstvenih organizacij, bo namenjen vprašanju Sesljanskega zaliva. Uvodno poročilo o analizi vpliva na okolje Podrobnostnega načrta za ureditev Sesljanskega zaliva bo podal Virginio Bettini, evropski poslanec in docent na fakulteti za arhitekturo na Univerzi v Benetkah. Vsekakor gre po mnenju organizatorjev za zelo negativen primer pristopa do tega vprašanja.
Drugi del razprave, ki se bo pričela ob 17.30, pa je namenjen zakonskemu osnutku, ki ga pripravlja deželni odbor. Razpravo bo vodil deželni svetovalec Giorgio Cavallo, predvidenih pa je več poročil. Stefania Cherubini z deželnega ekološkega inštituta ECOSTITUTO bo razvila nekaj uvodnih misli za vzpostavitev resne zakonske ureditve na deželni ravni o oceni vpliva na okolje. Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone bo govoril prav o zakonskem osnutku in predlogih deželnega odbora. Evroposlanec Virginio Bettini bo podal kritično oceno o raznih predlogih, ki se uveljavljajo v deželi, medtem ko bo deželni svetovalec Andrea Wehrenfen-ning poročal o stališčih posameznih političnih sil, ki so prišla do izraza med razpravo v pripravljalni komisiji. V razpravo se je prijavilo že veliko diskutantov.
podatek, da se je večina domačih upraviteljev KPI opredelila za dokument vsedržavnega sekretarja. Tudi na kongresu proseško-kontovelskih komunistov so prevladali predlogi, ki jih zagovarjata Natta in Ingrao. Njuna resolucija je naletela na podporo 56 odsto udeležencev kongresa in izvolila tri delegate. Occhetto je zbral 37 odstotkov glasov in dva delegata, tretja resolucija pa je dobila nekaj manj kot 6 odst., je pa ostala brez delegatov. Oc-chettove teze je zagovarjal Boris Iskra, drugo resolucijo Claudio Tonel, tretjo pa Giorgio Canciani. Stališča Natte in Ingraa so prevladala tudi v sekciji Pratolongo, ki združuje komuniste s
Smole v Trstu
Jutri bo v Trstu Jože Smole, predsednik Socialistične zveze Slovenije, ki bo gost deželnega vodstva PSI. Smole se bo ob 18. uri v hotelu Savoia udeležil zborovanja kluba Rosselli na temo »Konec komunizma v Sloveniji«, ki ga bosta uvedla deželni tajnik PSI Zanfagnini in pokrajinski sekretar Perelli. V razpravi mu bodo postavljali vprašanja novinarji Franco Pa-ticchio, Mišo Renko, Paolo Ru-miz in Sandor Tence.
Škorklje, Školjeta in bližnje okolice. Ta dokument je dobil podporo 38 odst. članstva (tri delegate), 35 odst. udeležencev skupščine je podprlo Occhetta (dva delegata), 25 odst. pa Cossutto (dva delegata).
Tajnikov dokument pa je prodrl v mestni sekciji Pinko Tomažič, kjer je zbral 50,6 od sto podpore in pet delegatov. Resolucija Ingrao-Natta je dobila 15 odst. in enega delegata, resolucija Cossutta pa 34 odst. ter tri delegate. Stališča milanskega senatorja pa so močno prodrla v sekciji Pescatori (Ko-lonkovec, Sv. Ana, Naselje Sv. Sergija). Tu je Cossutta zbral kar 61 odst. glasov (deset delegatov), Occhetto je dobil 20 odst. (tri delegate), dokument Ingrao-Natta pa 18 odst. in dva delegata. Ta stališča so prodrla tudi v Bazovici, kjer bo edini kandidat pristaš komponente Ingrao-Natta, v sekciji železničarjev pa je prevladal Occhetto, ki je zbral 75 odst. glasov (tri delegate), resolucija Ingrao-Natta pa je dobila 25 odst. in bo na pokrajinskem kongresu zastopana z enim delegatom.
Podatki, ki smo jih zbrali, so še neuradni in jih bo morala pred kongresom, ki se začenja v četrtek, še preveriti pokrajinska jamstvena komisija. Pokrajinski sekretar Costa je v intervjuju za neko zasebno TV postajo vsekakor izjavil, da izidi pokrajinskih kongresov postavljajo na kocko dosedanjo politično usmeritev tržaške federacije KPI in njen vodilni kader.
Še težave na mejnih prehodih zaradi protestov carinikov
Tudi včeraj ob 14. uri, v skladu s prakso zadnjih dni, so cariniki, ki so zaposleni na italijanskih severno-vzhodnih mejnih prehodih, zaklenili urade. S tem so ponovno potrdili, da do nadaljnjega ne nameravajo delati v nadurah.
Zaenkrat kaže, da bo protest carinikov v Furlaniji-Julijski krajini trajal do jutri, ko je v Milanu napovedana splošna skupščina sindikalnih predstavnikov te kategorije. Zadržanje carinikov, ki kot rečeno ne pristajajo na nadurno delo, je potnikom in trgovskemu prometu povzročilo precej omejene težave. Včeraj se je sicer položaj v tržaškem okrožju precej poslabšal zaradi stavke uslužbencev finančnih uradov, ki pa ni tesno vezana na zahtevo po carinski reformi. Stavke okrožnega značaja se je udeležila večina carinikov, ki službuje v tržaškem pristanišču in na italijansko-jugoslovanskem mejnem prehodu pri Fernetičih. Zato je bilo včeraj na avtoterminalu pri Fernetičih ustavljenih približno 200 tovornjakov.
Na italijansko-avstrijskem prehodu Trbiž-Kokovo je bil včeraj položaj skoraj normalen, medtem ko morajo na goriškem prehodu pri Štandrežu tovornjaki za prehod meje v povprečju čakati en dan.
Sindikati železničarjev napovedali za konec meseca novo enodnevno stavko
Deželna tajništva sindikalnih združenj CGIL-CISL-UIL zaposlenih v prevozih in avtonomnega sindikata FISAFS so pozitivno ocenila potek in udeležbo na nedavnih stavkah železničarjev. V posebni tiskovni noti omenjene sindikalne organizacije poudarjajo, da se je stavk dne 25., 26. in 27. januarja, ki so bile namenjene osebju železničarskih postaj, udeležilo več kot 75 odst. železničarjev. Na skupnem sestanku deželnih tajništev so ob pozitivni oceni izida stavk povsem negativno ocenili zadržanje vodstva Tržaškega okrožja, ki v bistvu.obsega celotno deželo. Tajništva namreč poudarjajo, da je uprava Tržaškega okrožja najprej prekinila pogajanja z uslužbenci, po pobudah sindikalnih predstavnikov pa ni pokazala zanimanja, da bi spet navezala dialog o perečih vprašanjih. Nasprotno, pravijo sindikati, z enostranskimi posegi je še poslabšala že itak kritični položaj. Tudi z ozirom na dejstvo, da so v vsedržavnem okviru sindikalne organizacije in uprava italijanskih železnic ponovno vzpostavile stike, so se deželna sindikalna tajništva železničarjev za ponovne protestne akcije. Zato so za vse osebje Tržaškega železniškega okrožja proglasile 24-urno stavko, ki se bo začela v nedeljo 25. februarja ob 21. uri in se zaključila naslednji dan, se pravi 26. februarja ob isti uri.
Sergio Tripani podpredsednik družbe »Sincrotrone Trieste«
Pokrajinski tajnik KD Sergio Tripani je bil včeraj imenovan za podpredsednika družbe »Sincrotrone Trieste«. Imenoval ga je upravni svet te ustanove, ki ga kot znano vodi znanstvenik Carlo Rubbia. Upravni svet je sedaj takole sestavljen: Carlo Rubbia (predsednik), Fulvio Anzellotti (delegirani upravitelj), Sergio Tripani (podpredsednik) ter člani Luigi Croce, Emilio Picasso, Carlo Rizzuto, Domenico Romeo, Sergio Tazzari in Romualdo Volpi. Nadzornemu odboru predseduje Ugo Braico, člani pa so Giovanni Bellarossa, Claudio Sambri, Paolo Fratini in Biagio Brizi.
Vdor v ambulanto: obsojena Tržačana
Na tržaški preturi so včeraj po nujnostnem postopku sodili tatovoma, ki sta v petek vlomila v zdravniško ambulanto v Ul. Pasteur 31, agenti letečega oddelka pa so ju aretirali skoraj slučajno. 31-letni Giorgio Giovannini in 27-letni Roberto Balos sta v petek zvečer vdrla v ambulanto zdravnika De Paolija v Ul. Pasteur 31 na Melari, tako da sta raztreščila steklena vhodna vrata. Po mnenju preiskovalcev sta iskala zdravila, verjetno psihofarmake. Prebrskala sta namreč vse predale in omarice. Ker psihofarmakov v ambulanti nista našla, pa sta si tatova prilastila nekaj receptov, s katerimi bi v lekarni dobila zaželene snovi. Pretor Reinotti ju je včeraj obsodil na štiri mesece zaporne kazni in 400 tisoč lir globe. Balosa, ki še ni imel opravka s pravico, so takoj izpustili na svobodo.
Požar v skladišču žimnic
V skladišču tvrdke »Časa del materasso« v Ul. Svevo 6 je sinoči izbruhnil silovit požar. V trenutku ko zaključujemo redakcijo so gasilci, ki so prihiteli na kraj s štirimi cisternami, še na delu. Po prvih vesteh kaže, da je požar povzročil hudo materialno škodo.
Hitrost in mokra cesta botrovali hudi nesreči
Mokro cestišče in verjetno prevelika hitrost sta v noči na ponedeljek botrovala precej hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v Miramarskem drevoredu in v kateri se je dokaj hudo ranilo 22-letno dekle.
Do nesreče je prišlo malo pred 4. uro, ko se je policist Salvatore Noseddu, ki službuje v Trstu, peljal s svojim golfom v smeri proti mestu. Ob njemu je sedela 22-letna Tržačanka Carmen Maurich iz Ul. Ospedale militare 31. V bližini železniškega kopališča je voznik izgubil nadzor nad vozilom, ki je zaradi spolzkega cestišča zavozilo na desno stran in trčilo v drog javne razsvetljave. V silovitem trčenju se je prednji del avtomobila popolnoma skrotovičil, reševalcem, ki so prihiteli na kraj nesreče, pa je bilo takoj jasno, da se je najhuje poškodovala Mauricheva.
V glavni bolnišnici, kamor so reševalci Rdečega križa prepeljali Nosedduja in Maurichevo, so zdravniki namreč ugotovili, da si je dekle zlomilo levo stegnenico in da se je močno udarilo v glavo. Zdravniki so ji napovedali tri mesece zdravljenja. Noseddu, kateremu so nudili le prvo pomoč, pa se je samo udaril v prsni koš in bo v sedmih dneh že popolnoma zdrav.
Zaradi nesoglasij v večini
Klavrna prekinitev občinske seje
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je končala na dokaj klavrn način. Župan Richetti jo je prekinil zaradi pomanjkanja legalnega števila, in sicer potem ko je glavnina svetovalcev upravne večine zapustila sejno dvorano. Če je treba prekinitev seje pripisati dokaj kompaktnemu odhodu svetovalcev večine (v dvorani so ostali le župan Richetti, republikanec Pacor in socialist D Amore), pa je globlje vzroke za odložitev razprave treba iskati v nesoglasjih, ki vladajo v sami večini glede ureditve parkirišč. KD se zavzema za razne popravke načrta, za katere so se izrekle tudi opozicije, PSI pa je proti. Da bi se izognili razbitju na seji, so se stranke večine že pred njo domenile za odložitev razprave, kar je župan formalno utemeljil z odsotnostjo pristojnega odbornika Cecchinija (PSI), ki naj bi ga obšla nenadna slabost. Temu pa opozicije niso verjele in so celo z večino glasov odobrile predlog, naj se seja redno nadaljuje. To pa so svetovalci večine preprečili enostavno s svojim odhodom.
-I- Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Umberto Carli
Žalujoči žena Silvana, sinovi Pau-lo, Dino in Franco ter hčeri Sonja in Tanja z družinami, - vnuki ter ostalo sorodstvo.
Trebče, 13. februarja 1990
Z družino Carli sočustvujeta družini
Busletta in Radovič.
Ob težki izgubi dragega očeta Berta Carlija izražata Franku in družini globoko sožalje
Claudio in Silvano z družinama
Sekcija KPI Zorko Kralj - Trebče izreka iskreno sožalje vsem svojcem ob izgubi Umberta Carlija.
t
Za vedno nas je zapustila naša predraga mama
Pavla Zenic vd. Milič
Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 14.30 iz hiše žalosti v Briščikih v proseško cerkev.
Žalujoči hči Milena in sin Bruno z družinama.
Briščiki, 13. februarja 1990
Draga nona! Za vedno boš ostala v naših srcih
Barbara, Roberto, Tomaž in Aljoša
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob izgubi drage mame izrekajo Brunotu Miliču in družini iskreno sožalje upravitelji in uslužbenci podjetja COGECO SpA in podjetja Cremcaffe srl.
10. 2. 1988
10. 2. 1990
Ob 2. obletnici smrti dragega nepozabnega
Viktorja Mahniča
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Mira, sestre in drugi sorodniki.
Dolina, 13. februarja 1990
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Mario Milič
Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Zgonik.
Žalujoči žena Roška, sinovi Oscar, Ivan in Edi, snaha Grozdana, bratje Milko, Frančko, Rado in ostalo sorodstvo.
Zgonik, 13. februarja 1990
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
t
Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona
Karmela Mosetti vd. Brecelj
Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 12.15 iz kapele na barkovljanskem pokopališču v cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Anita z možem Pinom, ljubljena vnukinja Susanna z možem Elviom, mali Andrea, sestra Marica z možem Aloj-zem, svakinje, nečaki in drugo sorodstvo.
Barkovlje, 13. februarja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in nonota
Franjota Kosovela
se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 13. februarja 1990
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in očeta
Jerneja Valentiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala sestrama Pini in Bredi, darovalcem cvetja ter zdravniškemu in bolniškemu osebju nevrološkega oddelka katinarske bolnice.
SVOJCI
Milje, 13. februarja 1990
13. 2. 1960	13. 2. 1990
Minilo je že 30 let, odkar nas je za vedno zapustil
Srečko Režem
Od takrat se ga z neizmerno žalostjo spominjajo
hči Marija z možem Pepijem ter vnuka Jožko in Tomo z družinam3'
Bazovica, 13. februarja 1990
12. 2. 1989
12. 2. 199°
Minilo je leto dni, odkar nas je za' pustil naš dragi
Bernardo Novato
Vedno si v naših srcih.
SVOJCI
Trst, 13. februarja 1990
PUST PRI SV. IVANU
Pro Loco ' Prijatelji svetoivanskega rajona" priredi v soboto, 17. t. m.
PUSTNI SPREVOD PO ULICAH
Zbirališče ob 14. uri pri Rossettijevem spomeniku. Odhod ob 14.30 z Larga Giardino - Ul. Giulia. Sprevod vozov, pihalnih godb ter skupin mask. Nagrade za vse vozove in najlepše skupine, tudi šolske.
Za vpisovanja tel. na št. 51694 po 20. uri.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi člane in prijatelje na predvajanje prvih treh delov televizijske nadaljevanke
V HRIBIH SE DELA DAN
o slovenski planinski poti režiserja Staža Potočnika
Na sporedu bo pot od Pohorja do Jezerskega.
Predvajanje bo v četrtek, 15. t. tn., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
KD France Prešeren iz Boljunca
vabi na
PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
v soboto, 17. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljun-cu.
Slavnostni govor Boris Pangerc.
Nastopajo: Zbor upokojencev občine Dolina
uprizoritev Prešernovega Povodnega moža - igrajo Ivan Komar, Ksenja Starc, Andrej Šik tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca ženska pevska skupina TFS Stu ledi
harmonikar David Danieli režija Zvona Radojevič in Stane Raztresen
Vabljeni!
gledališča
Verdi
.Simfonična sezona gledališča Verdi
tpt 90 ' Vri blagajni gledališča je v p ku razdeljevanje abonmajev za red A,
y 'hdri ob 20. uri (red F) bo v gledališču Lerdi na sporedu zadnja ponovitev Le-jarieve opere VESELA VDOVA (red G). ^Vigent Daniel Oren, režiser Gino Lan-j- V glavni vlogi bo nastopila Luciana t, rra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, k Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E.
andolfi, G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, vSusovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zu-
.Simfonična sezona - V četrtek, 15.,
L_a A) in v petek, 16., (red B) ob 20.30 bor v soboto, 17. t. m., ob 18. uri (red S) gen?3 sPoredu simfonični koncert. Diri-qi i iVolfgang Rennert, orkester in zbor Br ?ališča Verdi. Program bo obsegal httisove in Beethovnove skladbe.
rossetti
S.^nes ob 19. uri (red prost) bo Teatro dpi iz Turina ponovil 0'Neillovo STRANO INTERLUDIO. Režija prfa Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Papaja vstopnic pri osrednji blagajni v jži Protti. Jutri počitek. tA CONTRADA - CRISTALLO du a®es, 13. t. m., ob 10.00 bo na spore-VpB?dnja ponovitev igre za otroke L'IN-dj . XT) DEL PETTIROSSO (Taščica sre-iRie). Režija Francesco Macedonio.
c:
izleti
Pr]tP France Prešeren - Boljunec in KD gorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. )uaLv Ljubljano z ogledom opere ČRNE KE. Cena 35.000 lir vključuje avto-CgT?1 prevoz, operno predstavo, ogled Vikarjevega doma in galerij ter kosilo, ali .e se lahko v mlekarni v Boljuncu jj-jFd Danici Smotlak v Mačkoljah - tel.

razne prireditve
a0 P& Stanko Gruden Šempolaj - Sliv-
vetl ® SKD Vigred vabita ob dnevu slo-Ral?.6 kulture na proslavo "MALO PO t. j^E, MALO ZARES", ki bo v petek, 16. špi" ol5 19.30 v prostorih osnovne šole v >olaju.
UtvR Mačkolje vabi na prireditev ob v	SLOVENSKE KULTURE, ki bo
hiši e*i0, 18, L in.' °h l7- m'! v srenjski ^Or V Mačkoljah. Govorila bo pisateljica j-3 Tavčar - Rebula.
Kraški dom prireja v soboto, 24. t. Pbp7 Kulturnem domu na Colu PUSTNI (15?S z ansamblom Biljard. V ceno ia, '.(“O lir) je vključena tudi konzumaci-Da (Pisovanje in morebitne informacije VPi; L št. 327124 v jutranjih urah do ‘lUčno 20. t. m.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 89/90
V četrtek, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
GODALNI KVARTET »GLASBENA MATICA« in
MIRAN KOŠUTA, klarinet
Na sporedu: Mozart, Florjane, Borodin.
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti -Utat.
vabi na
PREŠERNOV PRAZNIK
ki bo v društvenih prostorih, Ul.
Cerreto 12, v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri.
Slavnostni govornik Ciril Zlobec.
Sodelujejo: recitator Stane Raztresen, solopevka Aleksandra Pertot ob spremljavi pianistke Barbare Kordaš ter domači pevski zbor Milan Pertot.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK.
V	Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure.
V	Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, je odprta razstava DVOJEZIČNOST PRED MACCANI-COM. Ogled vsak dan do 16. t. m. od 9.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure.
razna obvestila
Pustni odbor občine Dolina vabi vse tiste, ki se mislijo udeležiti sprevoda, na sestanek, ki bo danes, 13. t. m., ob 20.30 v taverni v Boljuncu.
KD Fran Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje v tečaje standardnih in latinskoameriških plesov, ki jih vodita učitelja Renzo in Patrizia. Tečaji se bodo začeli jutri, 14. t. m., v Kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Za informacije tel. na št. 815207.
čestitke
Danes, 13. t. m., praznuje svoj 86. rojstni dan naš ljubljeni ata RUDOLF PERIC iz Prečnika. Čestitajo mu še na mnoga leta hčerka Vida, vnuki Eda, Vilma, Bogdanka, Danilo ter pravnuki Julija, Saša, Anita, Andrej in Dean.
V	nedeljo je praznoval svoj 18. rojstni dan ROBERT ZENIČ. Vse najboljše v nadaljnjem življenju mu želijo oče, mama ter sestra Erika.
V	nedeljo je na Kontovelu naš MARTIN STOKA upihnil na torti šest svečk. Da bi bil še naprej tako priden in vesel, mu iz vsega srca želi Darja iz Ljubljane.
Dragi bratec MARTIN! Za tvoj 6. rojstni dan ti želim, da ostaneš vedno tako veselega značaja in da boš z veseljem obiskoval šolo. Z vsem srčkom Andrej.
Na Kontovel nono Albino hiti, ker tam MARTIN 6. rojstni dan slavi in z njim se tega veseli. Iz dna srca pa mu želi, še sto takih zdravih, srečnih dni.
V	nedeljo je praznovala MIRA MILIČ svoj rojstni dan. Iz srca ji želijo vse najboljše brat in sestre.
ROMANI iz Repna! Rosno mlada si strica Abrahama dočakala. Le drži trdno kot do zdaj, da mož s teboj imel bo večni raj. Prijatelji.
V	nedeljo je praznovala rojstni dan BERNARDA GABRIJELČIČ. Veliko uspeha v življenju in učenju ji želijo Danijela, Egon, Tanja in ostali.
V	nedeljo je praznoval 50 let AL-FREDO KRALJ. Se na mnoga leta mu želi ŠD Primorec.
[aJorlja
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi v četrtek, 15. t. m., od 17. do 19. ure
na odprtje razstave
FRANCA NOVINCA
Razstava je organizirana v sodelovanju z likovnim svetom Ljubljanske banke.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/H
vabi danes, 13. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na drugo predavanje iz ciklusa "Spoznajmo Trst".
Predavala bosta direktor Inštituta za zgodovino univerze v Trstu prof. Paolo Cammmarosano in prof. Pavel Merku na temo:
SREDNJEVEŠKI TRST V LUČI DRUŽBENE ZGODOVINE IN IMENOSLOVJA
Vljudno vabljeni!
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil AMERICAN STRING OUARTET.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L'-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Palle d'ac-ciaio, kom., i. Rick Moranis.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Vendetta
f l*ac	1P
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Josephi-ne, la viziosa, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape, r. S. Soderbergh.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Racino, Ellen Barkin, □
MIGNON - 16.30, 22.15 Cera un castel-lo con 40 cani, i. Peter Ustinov, Salva-tore Cascio.
EDEN - 15.30, 22.00 Lilli Čarati e Ram-ba Nera: le super scatenate, pom.,
□ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Black Rain - Pi-oggia sporca, i. Michael Douglas.
LUMIERE - 16.30, 22.00 Scene di lotta di classe a Beverly Hills, i. Jacgueline Bisset, □
ALCIONE - 16.00, 22.00 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James.
RADIO - 15.30, 21.30 Gocce, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
LUCIJA in MARKO
se tako rada imata in ljubita, da sta se v nedeljo v cerkvi na Opčinah
poročila.
Družini novi naj se v zakonu vse lepo godi
jima iz srca,
ansambel »Zvezde« želi.
V nedeljo sta se drug drugemu zaobljubila
LUCIJA CIAC in MARKO ARDUINI
Da bi jima bilo skupno življenje neprenehoma cvetoč vrt... Da bi se iz novega gnezda nepretrgoma oglašala pesem... in vse, kar si sama najbolj želita... jima kliče
Tržaški oktet
Potovalni urad Aurora želi svoji uslužbenki
LUCIJI
in njenemu soprogu
MARKU
vse najboljše na skupni življenjski poti.
Mali
JAKOB
je med nas prišel in s seboj prinesel mami Alenki in očku Pavlu zvrhano košaro veselja.
Naj bo njegova košara življenja vedno polna srečnih dni so želje vseh nas, ki ga imamo radi.
Včeraj je praznovala 50 let
ROMANA ŠKABAR por. ŠKRK
Še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu ji želijo mož Egon, mama Štefanija ter sinova Boris m Pavel.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
Tennessee VVilliams
TETOVIRANA ROŽA
Režija MARIO URŠIČ
Jutri, 14. t. m., ob 20. uri -abonma red J
v petek, 16. t. m., ob 20. uri -abonma red K
SKD Igo Gruden pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina in Hranilnice
in posojilnice v Nabrežini '
priredi predstavitev knjige
O NABREŽINSKIH KAMNOLOMIH
danes, 13. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih.
Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, TOREK, 13. februarja 1990
KATARINA
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.18 - Luna vzide ob 21.45 in zatone ob 8.21.
Jutri, SREDA, 14. februarja 1990
VALENTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 5.19 najnižja -27 cm, ob 10.54 najvišja 27 cm, ob 17.00 najnižja -42 cm, ob 23.34 najvišja 43 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 997,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Roberta Purinani, Giuseppe Ilgrande, Jessica Luglio, Caterina Deganutti, Martina Pecas, Vasja Košuta, Nicole Fiorentino, Andrea Zarba, Mario Poggi Pianciani, Ilaria Poggi Pianciani, Elisa Semeraro, Shaula Mattossi.
UMRLI SO: 80-letni Luigi Dagri, 80-letna Marcellina Cristan, 74-letni Ferruc-cio D'Ambrosi, 59-letni Umberto Carli, 75-letna Marcella Morgan por. Genemt-ti, 75-letna Maria Galante, 70-letni Tullio Pascutto, 76-letna Nerina Rautnik por. Kersevan, 79-letna Luigia Del Bello, 83-letni Francesco Sverco, 83-letni Italo Simeoni, 78-letni Ottaviano Malvestiti, 97-letna Angela Magasich vd. Mariotti, 69-letna Rosalia Cibich vd. Corazza, 77-let-na Adele Svetlic vd. Stepancich, 85-letna Vereconda Sisgoreo vd. Antonini, 79-letna Stefania Morsan por. Cecchi, 91-letna Egidia Matarelli vd. Sanatero, 77-letni Sergio Benedetti, 64-letni Egidio Scaggi-ante, 80-letna Clelia Russi por. Chiase-lotti, 70-letna Erta Nicolausig por. Bru-mat, 85-letna Nazzarena Nicolini, 49-let-na Annamaria Meziani por. Marocco, 88-letni Alessandro Bonanni-Eulambio, 74-letni Giorgio Acunzo, 81-letni Michele Ferreri, 69-letni Carlo Mamilovich, 80-letni Carlo Stefani, 78-letna Argia Velu-do, 64-letni Massimiliano Devide, 79-let-na Lea Depoli por. Vidulich, 9 let stara Francesca Bohm, 90-letna Rosa Passaglia vd. Dini, 87-letna Erminia Zolja vd. Sie-ga, 82-letna Carmen Bressan pod. Lokar, 79-letni Melchiore Del Maschio, 85-letna Luigia Bigolo vd. Pause, 78-letni Bmno Pettarin, 77-letni Brano Baroncini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote,
17. februarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO je v Zgoniku odprl Mario Milič. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO so odprli pri Pipanovih v Mav-hinjah.
PRILOŽNOST: fiat 1300 mirafiori, letnik '76, nove gume, nov motor, avtoradio, komaj opravljena revizija, prodam za
1.100.000	lir. Tel. na št. 225590 v večernih urah.
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v zgornjih prostorih.
PRIZNANA firma nudi zainteresiranim v Jugoslaviji zaposlenost z izredno dobrim zaslužkom. Tel. na št. (040) 299012.
AGENCIJA zaposli dekleta 18/30 let za gledališke predstave in na televiziji. Poslati takoj sliko cele postave ter številko kroja na ESO PRESS, Ul. Servais 126, 10146 Turin.
PRODAM stanovanje 63 kv. m, prvo nadstropje, v bližini železniške postaje in v neprometni ulici. Tel. od 12. do 13. ure na št. (040) 416233.
PRODAM hladilnik/zmrzovalnik 360 1 zelo malo rabljen. Tel. 211754.
PRODAM alfo 33 1500 TI, letnik '87, rdeče barve, 35.000 km, za 11.700.000 lir. Tel. (040) 730415 v popoldanskih urah.
PRODAM renault super 5, TSE 1.4 elec-tronic, letnik '85, bele barve, s plačano takso za leto '90 in z dodatnimi deli, za
6.500.000	lir. Tel. 299622 v večernih urah od 18.30 do 20. ure.
PRODAM dobro vpeljano kemično čistilnico v Nabrežini Kamnolomi. Tel. 412087 od 19. do 20. ure.
AKACIJEVE kole in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508.
OTROŠKI STOLČEK za avto do 9 mesecev starosti, prodam. Tel. 228785.
PRODAM fiesto L 900, letnik '79, po ugodni ceni. Tel. 295937.
PRODAM volkswagen scirocco 1100, letnik '77. Tel. (0481) 534148.
PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel. 226355.
PRODAM domač krompir. Tel. 200882.
PRODAM fiat 127 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 764800 ali v večernih urah na št. 232365.
PRODAM otroško posteljo: leseni kombinat, funkcionalen za vse starosti od novorojenčka do pubertetnika. Tel. 639536.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - tel. 774090 - nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini.
DOBER zaslužek na različne prijetne načine na vašem domu. Zahtevajte edinstven tiskovni material v Italiji: Edizi-oni G. L. - 84014 Nocera Inferiore.
PRIZNANA firma v artiklih za zobozdravnike išče za svoj sedež v Trstu uradnico z znanjem slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zobozdravnik".
IŠČEMO uradnika/co z diplomo višje srednje šole in po možnosti z uradniškimi izkušnjami za delovno mesto v Tržaški knjigarni. Tel. na št. 732487 od 8.30 do 12. ure.
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica na področju od Devina do Gorice. Tel. (003865) 53470 ob uri večerje.
INŠTRUIRAM angleški jezik za vse razrede. Tel. 211380.
20-LETNO dekle s končanim tečajem za tajnice išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. 200882.
Ob prazniku sv. Valentina, zaščitnika zaljubljenih parov, Vam
KOZMETIKA 90
Opčine, Narodna ul. 118
ponuja pestro izbiro vsakovrstnih daril za Vašega partnerja.
/AfAAf 7/H ZA P5£ OXUS£f]
°ptjka
5/ *-iC>J53-36/
TRST Ul Moti,m
menjalnica_____________ 12.2.1990
TUJE VALUTE		FIXING 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDGNG MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		. 1245,300	1230,—	Japonski jen 		8,621	8,300
Nemška marka		. 743,740	741 —	Švicarski frank		830,850	827,—
Francoski frank		. 218,690	217 —	Avstrijski šiling		105,621	105,—
Holandski florint .		. 659,690	657,—	Norveška krona		192,690	190,—
Belgijski frank		.	35,562	35,100	Švedska krona		210,800	206,—
Funt šterling ..		. 2109,500	2075.—	Portugalski eskudo .	8,435	8,—
Irski šterling ..		. 1971,500	1940,—	Španska peseta 		11,495	11 —
Danska krona .		. 192,570	190,—	Avstralski dolar		933,500	900,—
Grška drahma.		7,895	7,500	Jugoslov. dinar 		—	100,—
Kanadski dolar		. 1040,—	1000.—	ECU		1516,850	—
						
						
Opredelilo se je le 22,8 odstotka članov partije
Occhettova struja ima 54 odstotkov v četrtek pokrajinski kongres KPI
V priredbi deželne gledališke ustanove
V goriškem avditoriju predstave za mladino
Na 16. pokrajinskem kongresu KPI, ki se bo v četrtek, 18. februarja, pričel v kongresni dvorani razstavišča Espo-mego v Gorici, bo Occhettova struja lahko razpolagala s 130 delegati, struja Natta-Ingrao z 78 delegati, Cossut-tova struja pa z 12 delegati. Taka porazdelitev delegatov izhaja iz rezultatov zadnjih kongresov, ki so bili sredi prejšnjega tedna oziroma v soboto in nedeljo. Occhettova struja se je še bolj utrdila.
Sicer pa bodo morali razmerje med delegai nekoliko popraviti, kajti tako druga kot tretja struja sta, zaradi porazdelitve delegatov na skupščinah, dobili manj zastopnikov, kot bi jima sicer številčno pripadalo. V nekaterih sekcijah je bilo namreč pet ali šest prisotnih članov potrebnih za izvolitev enega delegata, drugod pa, zaradi manjšega števila udeležencev na kongresu, sta zadostovala dva glasova za enega delegata.
Zaradi tega bosta druga in tretja struja izšli po popravkih nekoliko okrepljeni.
V goriški federaciji KPI so lani imeli 4.314 članov. Na volišča jih je prišla več kot četrtina. Vendar pa niso volili vsi, ki so bili prisotni na sekcijskih kongresih. Nekateri so zapustili kongres pred glasovanjem, drugi so se odprtega glasovanja vzdržali. Očitno se ti niso hoteli opredeliti ne za enega ne za drugega. V marsikaterem primeru je to razumljivo, saj so v KPI prvič glasovali po strujah in marsikdo se v tem ni znašel.
Le 975 članov KPI se je opredelilo. To odgovarja 22,8 odstotka. Za Oc-chettovo strujo je volilo 525 ljudi, kar odgovarja skoro 54 odstotkom, za strujo Natta-Ingrao je volilo 358 članov partije, kar odgovarja 36 odstotkom in pol, za Cossutto strujo pa se je opredelilo 92 komunistov, kar v odstotkih pomeni nekaj manj kot 10 odstotkov.
Occhettova struja je torej za las prevladala, pa čeprav se je večina vodilnih v pokrajinskem odboru stranke zanjo opredelila. Čisto jasno je, da so med komunistično bazo prevladale drugačne težnje. To velja še zlasti za sekcije v tržiškem okolišu.
Dati uokvirjeno oceno ni lahko, kajti število delegatov je bilo določeno pred kongresom, upoštevajoč število članov v posameznih sekcijah. Zgodilo se je, da taka predhodna porazdelitev ni upoštevala rezultatov. V nekaterih sekcijah je na kongres prišla tudi tretjina članov; v drugih pa komaj ena šestina. Čisto jasno je, da na tak način glasovi nekaterih članov imajo večjo težo od drugih. Odtod tudi potreba po prej omenjenih popravkih. Vodilni ljudje v goriški KPI sicer zatrjujejo, da je sedanja udeležba na kongresih rekordna, saj so na prejšnjih kongresih imeli le malo prisotnih članov.
Goriška federacija bo ena maloštevilnih v Italiji, kjer je opozicija proti Occhettovim stališčem zelo močna. V nekaterih federacijah, npr. v sosednem Trstu, so Ocehettovi nasprotniki celo zmagali. Na Goriškem pa je na kongrese šlo le nekaj nad četrtino članov.
Zadnji so volili člani sekcij v Šte-verjanu in Sovodnjah ter dveh v Tržiču. V Števerjanu imajo 20 članov. Volili so v sedmih. Za Occhettovo strujo je bilo oddanih 6 glasov, 1 glas je šel Cossuttovi struji. Natta-Ingrao nista dobila niti enega glasu. Rihard Mize-rit je bil izvoljen za delegata in bo zastopal Occhettovo strujo.
Rafko Butkovič bo člane sovodenj-ske sekcije, ki so se opredelili za Occhettovo strujo, zastopal na pokrajinskem kongresu. Ta struja je v Sovodnjah dobila 4 glasove, 1 glas je dobila Cossuttova struja, nobenega struja Natta-Ingrao. KPI ima v Sovodnjah 13 članov.
V sekciji tovarne Ansaldo v Tržiču imajo 59 članov. Glasovali so v trinajstih. Occhettova struja je dobila 8 glasov in 2 delegata, struja Natta-Ingrao 4 glasove in enega delegata, en glas je dobila Cossuttova struja. V sekciji Pratolongo v Tržiču, kjer je bil kongres konec tedna, imajo 85 članov. Volilo jih je 24. Occhettova struja je dobila 12 glasov in 2 delegata,' struja Natta-Ingrao 11 glasov in 2 delegata, Cossuttova struja en glas in nima delegata.
Pokrajinski kongres KPI, 16. po vrsti, bo na Espomegu v Gorici v dneh od četrtka, 15. februarja, do vključno nedelje, 18. februarja. Začel se bo v četrtek ob 20. uri z uvodnim poročL lom in pozdravi drugih strank ter organizacij.
Danes in jutri, v sredo, bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici na sporedu dvodnevna predstavitev vseh najvažnejših deželnih gledaliških skupin, ki gojijo mladinsko gledališče. Zanimivo prireditev, ki bo nedvomno privabila večje število ljubiteljev tovrstne gledališke zvrsti in je namenjena predvsem šolski mladini, prireja italijansko deželno gledališče v sodelovanju z goriško občinsko in pokrajinsko upravo ter pod pokroviteljstvom Dežele. Namen prireditve je prikazati celovito delovanje deželnih gledališč, ki pobliže sledijo razvojni poti in potrebam uprizarjanja gledaliških del za najmlajše. Dvodnevno srečanje bo enkratna priložnost, kjer si bo moč izmenjati izkušnje, ki so si jih gledališki delavci nabrali v večletnem plodnem delovanju. Vsaka gledališka skupina bo prikazala nekakšno sintezo svojega delovanja in bodoče namene s pomočjo video posnetkov in vsakovrstnim propagandnim gradivom. Prireditelji bodo uredili tudi manjši video prostor, kjer si bo moč na televizijskih ekranih ogledati predstavljena dela.
Dvodnevna prireditev se bo pričela kot že rečeno danes ob 10. uri, ko bodo nastopili člani gledališke skupine La Contrada iz Trsta. Uprizorili bodo delo "Zima taščice", ki je namenjena osnovnošolcem in nižješolcem. Ob 12. uri bo na sporedu srečanje z videmskim "Centra servizi e spettaco-li", po premoru pa bo ob 15. uri ponovno srečanje z gledališko skupino La Contrada. Prvi dan bo ob 16. uri
Tragična veriga nesreč ob koncu tedna
V prometni nesreči priwCodroipu umrl Peter Komic iz Števerjana
Na Pokrajini danes man nor načrt za uničevanje odpadkov
Na Pokrajini bo danes ob 17.30, informativni sestanek o novem načrtu glede pobiranja in uničevanja odpadkov na Goriškem, ki ga pripravlja družba Lombardia Risorse. Sestanek je namenjen predvsem upraviteljem občin, predstavnikom strokovnih združenj, naravovarstvenikom in sploh vsem, ki se za to področje zanimajo.
Po nepotrjenih vesteh, naj bi strokovnjaki omenjenega podjetja prišli do zelo zanimivih zaključkov glede organizacije pobiranja in predvsem uničevanja, oziroma predelave odpadkov.
Jasno tolmačenje o ticketu
Krajevna zdravstvena enota obvešča, da je država, vendarle poskrbela za jasno tolmačenje glede (ne)plačevanja samoprispevka (ticketa) za oskrbo v bolnišnicah v obdobju med 1. aprilom in 29. julijem lani. Takrat je bilo treba, v smislu zakonskih dekretov, plačati po deset tisoč lir samoprispevka na dan. Že takoj, še bolj pa kasneje, so se pojavile težave in spori. Predpisi so se spremenili, oziroma propadli. Marsikdo ni plačal, tisti, ki so plačali so zahtevali povračilo, KZE je neplačnike terjala itd.
Nova norma, objavljena v Uradnem listu 26. januarja pa določa, da tisti, ki so plačali samoprispevek, nimajo pravico do povračila, tistim, ki še niso plačali, pa tega ne bo treba storiti.
Tako sporoča v posebnem tiskovnem poročilu tajništvo Goriške KZE.
Števerjansko skupnost je v nedeljo zjutraj pretresla tragična vest, da je nekaj ur prej v prometni nesreči pri Codroipu umrl 28-letni Peter Komic, ki je z družino stanoval v Števerjanu, Bivio 32/B, v bližini osnovne šole.
Do tragičnega dogodka je prišlo približno ob 3.30 v nedeljo zjutraj. V avtomobilu, ki ga je šofiral Komičev prijatelj, 27-letni Marco Semoli, bivajoč v Gorici v Ulici Duše 29, sta bili Še 18-letna študentka Marilena Koršič iz Jazbin, in 23-letna delavka Franca Persoglia iz Gorice, Ul. Petrogalli 9. Verjetno zaradi megle in spolzkega cestišča, preiskavo o dinamiki nesreče vodijo orožniki iz Codroipa -Semoli ni opazil betonske pregrade sredi križišča in vanjo trčil. Zaradi silovitega udarca je avtomobil vrglo v stran in ga zvrnilo na streho. Mimoidoči avtomobilist, ki je prvi privozil na kraj nesreče, je takoj poklical pomoč. Iz Vidma so hitro prihiteli reševalci in gasilci.
Že takoj je bolničarjem Rdečega križa bilo jasno, da je najhujše poškodbe utrpel Peter Komic, ki so ga skupaj z ostalimi nemudoma odpeljali v videmsko splošno bolnišnico. Žaradi težkih poškodb, ki jih je zadobil na več krajih telesa, je Komic izdihnil. Ostali ponesrečenci so utrpeli manjše poškodbe. Franca Persoglia se bo zaradi morebitnega zloma zapestja in odrgnin na rokah zdravila mesec dni, Marilena Koršič bo na zdravljenju ostala deset dni zaradi lažjega možganskega pretresa in udarca v levo ramo, Marco Semoli pa je pri nesreči
utrpel lažje poškodbe na obrazu (10 dni prognoze).
Skupina prijateljev je v soboto zvečer odšla na zabavo v diskoteko v bližini Pordenona, kjer se je zadržala do tretje ure. Ob povratku domov po državni cesti št. 13, ki ji pravijo »Ponteb-bana«, pa je pri Codroipu prišlo do tragičnega epiloga, ki je terjal življenje mladega človeka. Na žalost tudi ta dogodek se uokvirja v širšo problematiko, ki je prav v tem času v središču pozornosti. Ob koncih tedna je namreč vse več mladih žrtev prometnih nesreč, ki se pripetijo običajno v nočnih urah. Zaradi tega so nekateri celo predlagali, da bi za dve ali tri ure an-ticipirali zaprtje diskotek in podobnih lokalov. Ne vemo, če je to najboljša in edina rešitev. Dejstvo pa je, da tudi pri nas beležimo vse več hujših prometnih nesreč prav ob koncih tedna in v nočnih urah.
Peter Komic, ki ga bodo pospremili k zadnjemu počitku danes popoldne v Števerjanu, je bil priljubljen tako na delovnem mestu kakor tudi v domači vasi. Najprej sta skupaj s prijateljem Marcom Semolijem delala v goriški trgovini s televizijskimi in radijskimi aparati. Pred dvema letoma pa se je Komic zaposlil v tovarni Zulli v industrijski coni, prijatelj Semoli pa je odprl obrtniško delavnico. Njuno prijateljstvo pa se je nadaljevalo in tako je bilo tudi v soboto, ko sta sklenila, da v družbi prijateljic gresta na zabavo v disko.
Peter Komic, kakor tudi vsi ostali člani družine, pa je bil tudi aktivni
član števerjanskega kulturnega društva Briški grič in bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Poleg tega, da je sodeloval v domačem pevskem zboru je v zadnjem času pomagal gledališki skupini in skrbel za tehniko. Prav v teh dneh je skrbel, da bi potekalo vse v najboljšem redu na Prešernovi proslavi, ki jo pripravljajo za konec tedna. Petra Komica sedaj ni več in zaradi tega, ob družini, so najbolj žalostni njegovi mladi sodelavci, člani mladinske gledališke skupine, ki so pokojnika imeli za dobrega prijatelja in starejšega brata.
Družini, očetu Albinu, mami Lauri in bratoma Klavdiju in Silvanu, ob tem težkem trenutku naj gre tudi sožalje našega dnevnika.
Zvonka Bednar nova predsednica KD Briški grič
Na prvi seji novoizvoljenega odbora Kulturnega društva Briški grič iz Števerjana je prišlo do porazdelitve odgovornosti. Dosedanjega predsednika Roberta Juretiča je nasledila Zvonka Bednar, ki je tako prevzela kulturne odgovornosti pri nadaljnjem vodenju društva. Za tajnico so imenovali Sandro Maraž, blagajnik pa je Silvan Pittoli.
Na sestanku so se domenili tudi o kratkoročnem delovnem programu in dokončno sestavili spored letošnjega praznovanja dneva slovenske kulture, ki bo v Kulturnem domu na Bukovju 17. in 18. februarja.
SMReKK GORICA
Vabimo vas na okroglo mizo na temo
PRETEKLOST IN PRIHODNOST ITALIJANOV V ISTRI IN NA REKI
Prisotna bosta Silvano Sau in Pasguale De Simone V torek, 13. februarja 1990, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu
toni
Srečanja z avtorjem
Carlo Sgorlon
V četrtek, 15. februarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20.
Na goriškem mejnem prehodu še vedno bela stavka carinikov
Bela stavka carinikov, ki so jo proglasili za nedoločen čas, se bo nadaljevala tudi na Goriškem. Tako so sklenili carinski uslužbenci na včerajšnji sindikalni skupščini, saj so ugotovili, da delegirani odlok, ki ga je odobril ministrski svet, ne vsebuje tistih izboljšav, ki so jih pričakovali uslužbenci v tem sektorju.
KD Briški grič
Zveza slovenskih kulturnih društev
Naš kulturni trenutek
Dom na Bukovju, 17. 2., ob 20.30: odprtje fotografske razstave in predstavitev fotomonografije RAFAELA PODOBNIKA. Nastop Dekliškega zbora Alenka iz Števerjana.
18. 2. ob 15.30: OSREDNJA PROSLAVA ob nastopu učencev s Kojskega, plesne skupine in Vokalne skupine z Dobrovega, gledališke skupine Briški grič. Slavnostni govornik MARIJ ČUK.
Na skupščini so zato soglasno sklenili, da bodo nadaljevali z belo stavko, kar pomeni, da ne bodo delali nadur in opravljali drugih služb, ki niso v skladu z delovno pogodbo. Sicer da bi vsaj delno omogočili normalen potek tovorniškega prometa na mejah so sklenili, da bodo opravljali tiste dolžnosti, za katere sicer niso plačani in sodijo v višje delovne kategorije.
Na skupščini sindikata carinikov so nadalje sklenili, da bo stavkovno gibanje trajalo vsaj do jutrišnjega dne, ko je v Milanu napovedano srečanje med predstavniki carinske službe in vlade.
Tudi na goriški skupščini so podčrtali zahtevo, da bi v Italiji prišlo do primernega pojmovanja carinske dejavnosti, saj še danes veljajo zastarela pravila, da so nekatere carine pomembnejše od drugih in to se je odražalo tudi v samih prejemkih funkcionarjev. Carine naj bi si torej priborile upravno avtonomijo in vrsto izboljšav, ki jih bo zagotovila le korenita reforma sistema ne pa delegirani odlok ministrskega sveta.
zaključila predstava "Kako da smo samo v osmih?", ki jo bodo podali člani videmskega "Centra servizi e spet-tacoli".
Jutri, v sredo, bo ob 10. uri srečanje z goriškim združenjem umetnikov "Artisti dssociati", nato bo stalno deželno gledališče prikazalo Podreccove lutke. V popoldanskih urah bo na sporedu srečanje s centrom za produkcijo in raziskavo "Archimede" iz Codroipa, dvodnevno prireditev bodo zaključili člani združenja goriških umtni-kov, ki bodo uprizorili delo "A Tamor no se comanda".
razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da bo danes, torek, 13. 2., zaradi vzdrževalnih del na naftovodnem omrežju lahko prišlo do akustičnih težav.
čestitke
Včeraj je praznoval 83. rojstni dan naš dragi oče in nono Anton Frandolič iz Doberdoba. Še mnogo zdravja mu želijo vsi njegovi domači.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« im risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Dis-ney.
VERDI 18.00-22.00 »Harlem nights«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Match bestiale numero 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava »Svenimenti« v režiji Antonia Calende.
EXCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Kdo je potunkal Rogerja zajca«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Salsa«.
DESKLE 19.30 »Gadje polagajo maturo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701.
Nenadoma nas je v 28. letu starosti zapustil naš dragi
Peter Komic
Pogreb bo danes, v torek, 13. 2., ob 13.15 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice iz Vidma v cerkev v Števerjan ob 14.30.
Darujte v dobrodelne namene.
Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti dragega pokojnika.
Žalostno vest sporočajo starši, brata in ostali sorodniki.
Videm, Števerjan, 13. februarja 1990.
Kulturno društvo Briški grič iz Števerjana izreka staršem in bratoma iskreno sožalje ob smrti Petra Komica.
Gledališka skupina Briški grič je globoko užaloščena ob smrti prijatelja Petra Komica. Mitja Koršič, Matija, Kristjan, Mitja Mikluš, Rudi, Valentina, Irina, Janja, Petra, Raffaella, Maja, Tanja, Kristina, Andreja, Valentina Kristančič, Eva, Erika ih Katja.
Ob nenadni smrti Petra Komica iž" reka družina Koršič, Jazbine 11, glo' boko sožalje staršem, bratoma i® ostalim sorodnikom.
__________pogrebi____________
Danes ob 8. uri Justina Gomišček iz mrtvaške veže pokopališča na glavno pokopališče; ob 9.30 Augusto MazzoUn1 iz splošne bolnišnice na glavno pokop3' lišče; ob 10.00 Luigi Musina iz Krmina v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokop3' lišče; ob 11.00 Rosa Trampuš por. Nio-randt iz splošne bolnišnice na glavno p°' kopališče.
Srečanje med upravitelji in novinarji v Novi Gorici
Potreba po pestrejši informaciji volitve, stiki z zamejstvom
V Novi Gorici je bilo v četrtek tradicionalno srečanje med upravitelji Občine ter novinarji raznih medijev. V sproščenem pogovoru je tekla beseda o različnih vprašanjih, od potrebe po večji tržnosti na področju informiranja, do gospodarske problematike, od stikov z zamejstvom in slovenskimi občinami v Italiji do sodelovanja z Gorico in Goriško pokrajino.
Novost srečanja, ki tudi odraža bistvene premike v političnem in družbenem sistemu v Sloveniji, je bila odsotnost predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Pogovor sta vodila predsednik Občinske skupščine Albert Bevčič in predsednica izvršnega sveta Jolanda Slokarjeva. Srečanja so se
udeležili še nekateri drugi funkcionarji Občine.
Predstavniki Občine so podčrtali potrebo po pestrejši in popolnejši informaciji o dogajanjih na novogoriškem območju. Po besedah Alberta Bevčiča, je na področju informiranja doslej bilo premalo tržnosti.
Kako stvari izboljšati ? Pomembno vlogo lahko odigrajo Primorske novice, je bilo slišati v pogovoru. Nekaj novega se skuša narediti tudi na področju radiofonije. Ideja o lokalnem televizijskem studiu v Novi Gorici menda še ni bila v celoti odpisana, le da je treba računati na gospodarske težave.
Gospodarske težave so menda tudi glavni vzrok, zato da v Primorskih novicah ne morejo odmerjati Novi Gorici posebno ali celo več strani.
V Dijaškem domu počastili slovenski kulturni praznik
V četrtek popoldan so dan slovenske kulture počastili tudi gojenci slovenskega Dijaškega doma v Gorici. Na proslavi so nastopili vsi gojenci, ki so na ta način želeli dokazati svojo navezanost na slovensko kulturno dediščino. Skupinica osnovnošolcev je prebrala nekaj zanimivosti iz Prešernovega življenja, nekoliko starejši gojenci pa so se izkazali s pesnikovo prozo.
Posebnost večera je bil kratek dramski prizor, v katerem Prešeren izve od prijatelja za Čopovo smrt. Prizor so odigrali Jure Prešeren, Miriam Simiz in Andrej Bergnach. Posamezne točke proslave je z glasbenimi utrinki povezovala Špela Stepančič, Erik Košuta pa je prebral nekaj uvodnih misli o pomenu slovenskega praznika. Gojenci so v petek nastopiliu tudi v Podgori.
Na sliki (Foto Čubej): utrinek s krajšega dramskega prizora.
Kot regijski časopis, morajo Primorske novice pokrivati celoten prostor in to, kar se da precej enakomerno.
Albert Bevčič je novinarje seznanil z najnovejšimi odločitvami glede priprav na volitve in glede materialne podpore strankam in gibanjem. Posebna komisija je izdelala predlog o financiranju strank in zvez, na občinskem merilu, do 30. aprila. Strankam in gibanjem (razen ZSMS in SZDL) bodo iz občinskega proračuna nakazali po 30 tisoč konv. dinarjev, čeprav zakon tega ne nalaga.
Še pred volitvami bodo upravitelji novogoriške občine imeli številna srečanja s predstavniki občin v zamejstvu. V sredo se bodo v Novi Gorici mudili upravitelji Tipane, okrog 20. februarja pridejo na obisk iz San Ven-demiana, v marcu je dogovorjeno ponovno srečanje s predstavniki Goriške pokrajine. Prav tako v marcu pa bodo spet pogovori z upravitelji Krmina.
Poročilo o sodelovanju z zamejstvom, oziroma z Gorico je seveda sprožilo tudi nekaj vprašanj. Recimo, kako je s stiki s pobratenim Aleksandro vcem v Srbiji. S srbske strani so odpovedali vsakršen stik, drugih vesti pa ni, čeprav so Novogoričani za novo leto poslali čestitke, tako kakor vselej, je glasilo pojasnilo.
Kaj pa kulturne izmenjave med Gorico in Novo Gorico, kjer že dolgo ni nič novega ? Posredno smo izvedeli, da so težave s komisijo, ki se že kakšno leto ne utegne sestati...
Zgaga v sredo že sedmič po radiu
V sredo, 14. t.m. ob 18. uri bosta na valovni dolžini 101 MHz Gledališka skupina Gorica in Radio Val Gorica izvedla sedmo nadaljevanje humorističnega besedila Miloša Mikelna 'Zgaga vojvodine Kranjske". To pot bo oddaja osvetlila pojav birokratizma ali "pisarništva ", kot se je avtor potrudil s slovenskim izrazom. Pisarništva, ki je dobilo na slovenskem povsem svoje, specifične poteze in značaj. Radijska priredba Janez Povše, glasbena oprema Tanja Vižintin, tehnično vodstvo Peter Grusovin, bereta Kristina Ožbot in Valentina Martinuč. Kot vedno bo ponovitev nadaljevanja na sporedu v nedeljo, 18. t.m. ob 14.30.
Prešernovi proslavi v Podgori in na Vrhu
Na Vrhu recital pesmi F. Rojca, zbori v Podgori
»Dan slovenske kulture je v prvi vrsti naš dan: s pesnikovo pomočjo pa se lahko tako enkratno ponovno najdemo v sebi, spoznamo svoje stiske in svojo srečo, osvetlimo svojo smer, pregledamo opravljemo pot in se zazremo v prihodnje dni, ko se bomo morali vsak dan na novo odločati...« je podčrtal Janez Povše na Prešernovi proslavi, ki jo je društvo Andrej Paglavec pripravilo v Podgori.
Govornik je ugotovil, da je naše življenje bogato ravno zaradi manjšin-stva in stika z večino. Mi se lahko širimo iz svoje resnice proti vsem in jim
TRGOVINA
NARAVNIH
JESTVIN
•	makrobiotika
•	dietetika
•	naravni prehrambni artikli brez konservansov in kemičnih primesi
GORICA - POKRITA TRŽNICA
urnik 8-15 neprekinjeno ob sobotah 8-18
Tel. (0481) 535457
Razprava v SSŠ: kako rešiti pereče vprašanje učbenikov
Šola le s težavo lovi spremembe v da- plaz nemoči. Zaradi omenjenih vzrokov, le zapiske, zbrano gradivo oziroma pri-
našnji družbi. Večkrat so šolske reforme neučinkovite, njeni programi ne odgovarjajo potrebam, uvedene knjige so nepopolne, pomanjkljive ipd.
Slovenskim šolnikom, in verjetno tudi širši javnosti, so omenjeni problemi dobro znani, posebno pa je na slovenskih šolah občutena potreba po primernejših in sodobnejših učbenikih, saj so uvedeni marsikdaj neuporabni ali preskromni.
Sestava in tiskanje novih pa terjata ne samo mnogo časa in razpoložljivih strokovnih sil, ampak tudi dolgotrajno premagovanje birokratskih ovir in iskanje finančnih sredstev, ki navadno odpovejo. Ob takih prilikah vsi hočemo, da bi bil bodoči učbenik čim bolj popoln, sodoben in širok, tako da večkrat posameznega avtorja ali skupino pobudnikov zasuje
in tudi drugih, ne pride do izvedbe načrta, šolniki in študirajoča mladina pa ostajajo brez ustreznih učbenikov.
Ne seji Sindikata slovenske šole Tajništvo - Gorica, ki je bila dne 5. februarja 1990, je prof. A. Rupel iznesel zanimiv predlog. Praznine in vrzeli v uvedenih učbenikih bi lahko krili s priročniki oz. profesorjevimi zapiski, ki naj bi jih sestavila skupina ali sosvet predmetnih profesorjev v sodelovanju s slovenskim raziskovalnim inštitutom SLORI, ki med drugim že vrsto let preučuje stanje in dinamiko našega šolstva.
Zamisel je konkretna, saj si ne utvarja, da bi sosvet predmetnih profesorjev, ki so vsekakor strokovnjaki na svojem področju, izdelal trajne in dolgoročno načrtovane knjige, ampak, da bi dal na svetlo
ročnike, ki bi ob uvedenih učbenikih, odgovarjali današnjim potrebam.
Prof. A. Rujoel, ki je bil pred kratkim sprejet v SSŠ kot polnopravni svetovalec, je nato opozoril, da bo letošnji DOSP (Dijaško obmejno srečanje Primorske) gostilo naše mesto, in sicer prvič v organizaciji italijanske šole. Ob tem moramo biti pozorni, da bomo kot Slovenci pri organizaciji obmejnega srečanja paritetno prisotni oz. da bomo skrbeli, da bo letošnji DOSP tudi navzven dvojezičen. Na seji, ki jo je vodil predsednik prof. L. Devetak, so obravnavali še nekatere druge točke: novi šolski center, Maccanicov osnutek, habilitacijski izpiti, sindikalna zborovanja, dvojezični plakati z vabilom za vpis v slovensko šolo.
SI
ponudimo roko lepšega življenja. To lahko storimo samo iz svoje pristne stiske, zaskrbljenosti iz svoje želje biti bratje z vsemi, ki nas obdajajo, dobro vedoč, da je usoda vsakega človeka in naroda vendar podobna, enaka: da ni velikih in majhnih, da so samo tisti bolj srečni in tisti manj srečni.
Večer, ki je potekdl v prijetnem in domačem vzdušju, je povezovala tajnica društva Marina Jerman. Kulturni spored so uvedli gojenci Dijaškega doma S. Gregorčič, ki so ob glasbi in besedi spregovorili o Prešernu. Sledil je nastop združenih moških zborov A. Paglavec in Soča, sklepni del podgorskega večera pa je bil namenjen gostom iz Nove Gorice, Mešanemu pevskemu zboru računovodskih in finančnih delavcev. Obe skupini je vodil Marjan Ciglič.
Dan slovenske kulture so primerno obeležili tudi člani kulturnega društva Danica, na prireditvi,ki je bila v petek zvečerv prostorih športno-kulturnega centra na Vrhu. Članice mladinske odrske skupine KD Danica so podale venček pesmi sovodenjskega rojaka Franja Rojca. Pesmi so vsebinsko zaobjemale Kras in podrobneje Vrh v časovnem obdobju od 1. svetovne vojne do današnjih dni. Govorijo o vrnitvi domačinov v vas in obnovo hiš, nato o ponovni selitvi v Furlansko nižino pred dokončno vrnitvijo v rojstni kraj. Večer, ki mu je sledilo lepo število domačinov, so popestrila Sovodenj ska dekleta, ki' so zapela nekaj, Jericijevih in Otovih pesmi, ki so se lepo ujemale z vsebino večera.
Na slikah: (zgoraj) nastop združenega moškega zbora A. Paglavec in Soča na Prešernovi proslavi v Podgori (foto Pavšič), (spodaj) pogled na občinstvo v kulturno-športnem središču na Vrhu (Foto Čubej).
2
o
PKSSTU'J/0
■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
m (0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
J
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
Vedno dovolj očarljivi koncerti kantavtorjev
(foto Waltritsch)
Koncerti italijanskih kantavtorjev imajo še vedno svoj čar. O tem smo se lahko prepričali tudi v četrtek zvečer v tržiški diskoteki Hippopdrome, kjer je pred sicer maloštevilno publiko nastopil Angelo Branduardi.
Lombardski trubadur se je odločil za dokaj drzno potezo. Začel je namreč turnejo po manjših italijanskih krajih nekaj tednov pred začetkom snemanja nove plošče, torej brez vsakršne promocije. Njegovi občudovalci pa so se vseeno odzvali in imeli so tako možnost prisluhniti res lepemu koncertu, ki ga je kantavtor razdelil na dva dela.
V prvem delu smo v popolni tišini lahko poslušali pesmi s plošče Pane e rose, ki je izšla pred dvema letoma. Nadvse privlačne so bile Angelina, Benvenuta donna mia, L albero, 1 aprile 1965, ki jih je Branduardi izvedel ob odličnem igranju na kitaro, violino in orglice in ob zelo dobri spremljavi skupine, ki so jo sestavljali Francesco Soggiu z bobni, basist Claudio Ibba, kitarist in klaviaturist Claudio Gui-detti in Franco di Sabatino ob klaviaturah. Pri nekaterih pesmih se je na
odru pojavila tudi pevka Fawzia Selana, ki je s svojim odličnim glasom sestavila z Branduardijem lep duet.
Pozorno vzdušje se je v drugem delu nastopa nadaljevalo z nekaterimi pesmimi s plošče Branduardi canta Yeats, za katero je lombardski kantav-tor prevedel in uglasbil poezije irskega pesnika. Po tem intimnejšem delu se je Branduardi predal občinstvu in začel z igranjem tistih pesmi, s katerimi je pred leti zaslovel. Začel je kar z rumbo in z igranjem na violino in torej s svetovno znano Alla fiera dell'-est, ki so ji sledili še hiti 11 ciliegio, La luna, II dono del cervo, II giardino del salici in Cogli la prima mela.
Dvorano je zajelo praznično vzdušje in Branduardi je moral znova na oder za desetminutni bis, v katerem je zapel tudi zelo lepo Conlessioni di un malandrino, svoj tržiški nastop pa je zaključil z balado La pulce d'acqua.
Organizatorji Azaleee Sound so ob zaključku najavili koncert skupine Litfiba iz Firenc za nedeljo 25. februarja v videmski športni palači.
ALEŠ WALTRITSCH
Ob zaključku osrednje jugoslovanske filmske prireditve
Fest potrebuje sveže vsebine
BEOGRAD — V nedeljo se je s težko pričakovanim italijanskim filmom Oči čiornie NIkite Mihalkova (z Mar-cellom Mastroiannijem v glavni vlogi) v Beogradu zaključil 20. mednarodni filmski festival, prireditev, ki za vse filmske sladokusce predstavlja dogodek leta. In da je letošnja jubilejna prireditev še pomembnejša in ekskluzivnejša, potrjuje dejstvo, da bodo prikazani filmi ostali večjemu delu jugoslovanskega občinstva praktično nedosegljivi. Tako zaradi finančnih tegob jugoslovanskih distributerjev kot zaradi spremenjenega načina same filmske distribucije se bo v kinodvorane prebilo borih 20% na Festu prikazanih filmov, med katerimi bodo seveda prednjačili komercialno zanimivejši, pretežno ameriški filmi, ki kinodvoranam prinašajo največ zaslužka.
V svojih dvajsetih letih obstoja je Fest doživel tako trenutke zmagoslavja kot tudi padcev. Slednje velja predvsem za zadnja leta, saj v Beograd ni uspel privabiti uglednih gostov in producentov, zaradi majhnega odkupa festivalskih filmov pa tudi za tuje distributerje ni bil posebno zanimiv. Letošnji Fest je poleg uradnega dela programa gledalcem ponudil vzporedne vsebinsko zaključene projekcije, posebna pozornost pa je veljala britanski kinematografiji, saj po mnenju selektorja Nabojše Dukeliča filmska umetnost edino na Otoku v zadnjih desetih letih ni stagnirala (za razliko od italijanske in francoske, kjer je močno čutiti praznino, ki so jo za seboj pustili veliki ustvarjalci).
Na poseben odziv je pri občinstvu naletela retrospektiva srednjeevropskega filma, v kateri so bila zajeta najpo-membneša dela evropske ustvarjalnosti v zadnjih štiridesetih letih. Vpliv srednjeevropskega filma v svetovni filmski produkciji pa je bila tudi tema okrogle mize, ki so se je.pod vodstvom Aleksandra Petroviča udeležili tako domači filmski ustvarjalci kot gostje (med njimi Miklos Jancso - Madžarska, Andrej Zulawski - Poljska, Elmar Klos - ČSSR, Sergej Bodrov - SZ). Po besedah Miklosa Jancsa (na Festu je predstavil svoj zadnji film Horoskop Jezusa Kristusa) je v kinematografiji vse več industrije in vse manj umetnosti, kar potrjuje prav ameriška produkcija. V množici privlač-
nih in do popolnosti izdelanih filmov povprečne umetniške vrednosti pa predstavljajo vrhove v ameriški produkciji tuji režiserji, ki - neobremenjeni z ameriško vzgojo in načinom življenja - lažje prodrejo v dušo tamkajšnjega človeka in z večjo senzibilnostjo razgalijo ameriško resničnost.
Tako sta lesk celotnemu Festu dala dva izjemna filma, in sicer Društvo mrtvih pesnikov Avstralca Petra Weira, v katerem režiser z značilno tenkočutnostjo govori o generacijskem razkolu konec 50. let, in film Jima Jarmuscha Skrivnostni vlak, izjemen portret duhovne in materialne odtujenosti in osamljenosti sodobnega človeka.
Seveda predstavlja poglavje zase vzhodnoevropske filmska produkcija, v kateri je pričakovati pravi izbruh doslej zatrte ustvarjalnosti. V dokaj bogati ponudbi iz vzhodnoevropskih dežel gre posvetiti posebno pozornost filmu Poljak-sa Krzysztofa Kiezlowskega Kratki film o ljubezni, v katerem režiser s skoraj dokumentaristično neposrednjostjo razglablja o vsebini in bistvu ljubezni. Podobno kot v svojem prvem filmu Kratki film o ubijanju (oba v skrajšani obliki predstavljata del Dekaloga, desetih kratkih filmov na temo božjih zapovedi) se Kiezlowski tudi v zadnjem filmu poslužuje strogo realističnega sloga, v katerem ni mesta za metaforo, ne da bi zato zmanjšal izpovednih moči in bolečo neposrednost samega dela.
Italijansko filmsko produkcijo so predstavili trije filmi: Palombella rossa Nannija Morettija, Tatovi mila Maurizia Nichettija in Splendor Ettora Scole, vendar kakega večjega odziva niso doživeli. V senci novega britanskega filma, poplave ameriškega produkcije in pričakovanj z Vzhoda je ostal italijanski film po krivici zanemarjen. Vrata Festa se torej zapirajo, delo za njegovo ponovno polno oživitev pa se nadaljujejo z vso paro. Zaenkrat je bila premagana utrujenost preteklih let, v bodoče pa bo treba tej filmski manifestaciji-dodati ne zgolj zunanjega blešča, temveč tudi nove in sveže vsebine. Le-to pa gre iskati v jasni programski usmerjenosti in novi vlogi, ki naj bi jo Fest zadobil v srednjeevropskem prostoru.	VIDA G. POSINKOVIČ
Mstislav Rostropovič po 16 letih spet v SZ
Sovjetski violončelist Mstislav Rostropovič se je z ženo, sopranistko Ga-lino Višnevskajo, po šestnajstih letih vrnil v domovino. Na tiskovni konferenci sfa oba poudarila, da sta nadvse vesela sklepa sovjetske vlade, ki jima je omogočil povratek, še posebej pa bi ju razveselilo, če bi oblasti omogočile povratek tudi ruskemu pisatelju Aleksandru Solženiciu, ki so mu kot
Rostropoviču odvzeli državljanstvo leta 1974 ih od tedaj živi v Vermontu.
Velikega glasbenika je pričakala mala množica prijateljev, med katerimi so bili tudi sovjetski minister za kulturo Nikolaj Grubenko, francoski kulturni minister Jacgues Lang in ameriški ambasador Jack Matlock. Po tiskovni konferenci sta se zakonca odpravila na grob glasbenika Dmitrija
Šoštakoviča, včeraj pa sta obiskala še grobnico fizika Andreja Saharova.
Mstislav Rostropovič se je pravkar vrnil z Japonske in pretresla ga, tako je sam izjavil, ogromna razlika med življenjem v SZ in v zahodnih državah. V domovini bo ostal teden dni, medtem bo nastopal na štirih koncertih (dva v Moskvi in dva v Leningradu) s Simfoničnim orkestrom iz Was-hingtona, ki ga sam vodi.
pilili

11111
današnji televizijski in radijski sporedi

rx rai 1___________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Italijanska kronika -Kronika motorjev
15.30	Italijanske dežele
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.30	Variete: Biberon (vodi Pippo Franco)
22.35	Dnevnik
22.45	Dokumentarec: Atlante
23.35	Rubrika: Effetto notte
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.35 Dokumentarec: Rojstvo abecede
RAI 2_____________
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaja angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Cuore e batticuore
16.40	Videocomic
17.00	Kratke vesti, nato Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul Due
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: Scorpio (krim., ZDA 1973, r. Michael Winner, i. Burt Lancas-ter, Alain Delon)
22.30	Dnevnik in dosje
23.30	Dnevnik, vreme in horoskop
23.50	Film: Luomo di mezzanotte (krim., ZDA 1974, r. Kibbee-Lancaster, i. Burt Lancaster)
^ RAI 3_________________
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Fisica e senso co-mune, Chimica in labo-ratorio, Veleggiando sotto costa, Andiamo in montagna
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Zupack - Igra za razvijanje inteligence
15.00	Dok.: Ambientevivo
15.30	Videosport: hokej na travi, rokomet in hitrostno drsanje
17.00	Nanizanki: I mostri ven-t/anni dopo, 17.30 Vita da strega
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Telefone giallo, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj
23.15	Film: Lola Darling (kom., ZDA 1986, r. Špike Lee, i. Tracy Camil-la, Johns Tommy)
TV Ljubljana 1	~
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Zgodbe iz življenja rastlin - Dolga pot pelodovega zrna
10.00	Mozaik. Kras in krasoslovje (1. del), 10.25 Sedma steza (pon.)
11.340Video strani
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Zgodbe iz življenja rastlin (pon),
17.20	Kras in krasoslovje (pon.)
17.50	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Osvežilni jogurtovi napitki, 18.00 Pogledi (pon.)
19.00	Risanka in TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Odmevi
v temi (J. Wambaugh, r. Glenn Jordan, i. Peter Coyote, Stockard Chan-ning, 2. del)
20.55	Aktualno: Družina v krempljih politike
22.40	Dnevnik in vreme
23.00	Video strani
TV Koper____________
13.45	Nogomet - argentinsko prvenstvo
15.30	Nočni boks: Tyson-Do-uglas (pon.)
16.45	Košarka NBA
18.15	VVrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Nočni boks - posebna oddaja
21.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
22.15	TVD Novice
22.25	Rubrika: Obiettivo Sci
23.25	Rubrika: Eurogolf
0.25 Nogomet - špansko prvenstvo
TV Ljubljana 2
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.05	Svet športa
17.55	DP v hokeju (z Jesenic)
20.15	Žarišče
20.45	Žrebanje lota
20.50	Umetniški večer: filma Labirint (fant., ZDA 1986, r. Jim Henson) in Znotraj labirinta (dok., ZDA 1986, r. Des Saun-ders)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne-vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba;
13.20	V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14:10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (31. del); 17.25 Mladi val;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori;
14.20	Glasbena poslušalnica; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Maxa Brucha; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
7.30 Nanizanke: Fantasilan-		8.00 Nan.: Il Virginiano - Me-		7.00 Otroška oddaja: Caffe-		12.30 Nanizanka: Ouattro in
dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Carl genitori,
14.15	Gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale5zavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.35	Film: Una bambina da salvare (dram., ZDA 1989, r. Mell Domski, i. Roxana Zale, Will Oldham)
22.30	Dosje konec stoletja: Vi-deoshock - dogodki in hudodelstva TV informiranja
23.10	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.00	Variete: Striscia la noti-zia (pon.)
1.15	Nanizanki: Lou Grant - II candidato, 2.15 Bonanza
daglia al valore
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - La ragazza che non ha mai avuto un compleanno (2. del)
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Šentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica il volto delLamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: La bella e la bestia (fant., ZDA 1976, r. Fiel-der Cook, i. George Scott, Trish Van Devere)
22.15	Variete: Una sera c'in-contrammo
0.45 Film: Marinai del re (vojni, ZDA-VB 1951, r. Roy Boulting, i. Jeffrey Hun-ter)
2.25	Nanizanka: Dragnet
latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Gioco pericoloso, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Tensione,
12.35	Chips, 13.30 Mag-num P.I. - Tutti per uno
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: ILsecondo tragico Fantozzi (kom., It. 1976, r. Luciano Salce, i. Paolo
amore
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
15.00	Nadaljevanke: Senora,
16.00	Pasiones, 17.00 Ma-riana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	Film: La mazurka del barone, della Santa e del fico fiorone (dram., It. 1975, r. Pupi Avati, i. Ugo Tognazzi, Paolo Villag-gio)
22.15	Variete: Sportacus
22.30	Film: Punto di rottura (krim., 1987, r. Tim Kin-caid, i. Rick Gianafa)
24.00	Nanizanka: Night Heat
16.00	Film: La citta dei ragazzi (dram., ZDA 1938, r. N. Taurog, i. S.Tracy)
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Igre in kvizi: La coppia del mondo
21.30	Mednarodni prenosi
22.20	Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Shaft, i giustizieri della citta (krim., ZDA 1973, r. J.L. Moxey, i. Richard Roundtree)
TELEFRIULI
TMC
12.00	Nan.: Boys & Girls
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.00	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	O obrtništvu
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska .napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 V živo: Od enih do treh;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se;
10.35	Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah
22.30 23.00	mauro) Nanizanka: I-Taliani -Sguadra di pulizia Dokumentarec: Sorrisi e filmini	10.15 Nanizanka: il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV,	20.30	Variete: Buinesere Frim 22.30	Šport in šport 23.30	Nočne vesti in News	13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.45 Made in YU;' 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
		Ogledalo življenja 13.30	Dnevnik in šport 14.30	Clipclip 15.00 Risanka: Snack, nato nanizanka Segni particola-ri - genio	TELE 4	RADIO OPČINE
23.10 0.10 0.20	Šport: Settimana gol Italijanske smešnice Nanizanki: Crime Story, 1.20 Gli intoccabili		Se povezuje s sporedi Italia 1 Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi	7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve Nočna glasba.
V četrtek v Kulturnem domu v okviru abonmajske sezone
Koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice
Med najobčutljivejše zvrsti komorne glasbe sodi godalni kvartet, ki se je okrog sredine 18. stoletja razvil iz tedaj običajnih komornih sestavov. Polno je zaživel v delih Haydna, Mozarta in Beethovna, a tudi romantiki in zastopniki kasnejših glasbenih struj so mu posvetili svoje ustvarjalne navdihe. Tako tudi nekateri slovenski skladatelji.
Tej obliki komorne glasbe so sklenili posvetiti svoje ustvarjalne moči tudi zamejski glasbeniki, ki delujejo v okviru naše centralne slovenske glasbene ustanove. Tako je leta 1985 nastal Godalni kvartet Glasbene matice, ki je že na svojem prvem nastopu v ciklu abonmajskih koncertov GM pred tremi leti s svojimi interpretacijami dokazal prepričljivo komorno igro in velik smisel za skupinsko muziciranje. Ob tej priložnosti je kritik Primorskega dnevnika napisal med drugim: "Godalni kvartet Glasbene matice se je predstavil kot enovito umetniško glasbeno poustvarjalno telo, v katerem je oživel vsak od štirih glasov in se istočasno podredil skupnemu umetniškemu hotenju. Člani kvarteta so dali izvedbam življenje in mladostno svežino, ki jo večkrat pogrešamo tudi pri znanih tovrstnih glasbenih skupinah".
Ansambel sestavljajo Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder - violini, Marko Bitežnik - viola ter Peter Filipčič - violončelo. Vsi so pričeli in dokončali študij glasbe v šoli Glasbene matice v Trstu ter so diplomirali na tržaškem konservatoriju G. Tartini. Udejstvujejo se kot pedagogi v. šoli Glasbene ma-
tice oziroma na konservatoriju G. Tartini. Kvartet je junija leta 1988 prejel pri II. državnem tekmovanju Komornih skupin v Pozzuoliju pri Neaplju drugo nagrado.
Glavni namen dejavnosti kvarteta je poglobitev medsebojnega spoznavanja med slovensko, italijansko, nemško in drugimi glasbenimi kulturami v krajevnem in državnem merilu posebno na področju dežel Alpe-Adria.
Miran Košuta, ki bo tokrat nastopil z godalnim kvartetom GM pri izvedbi Mozartovega kvinteta, je študiral klarinet v šoli GM v Trstu s prof. M. Manuelijem. Diplomiral je leta 1987 na konservatoriju B. Marcello v Benetkah. Kot gojenec GM se je udeležil raznih glasbenih tekmovanj, snemal je za RAI, RTV Koper in Ljubljana.
Spored četrtkovega koncerta navaja najprej Klarinet kvintet v A-duru (K 581) Wolfganga Ama-deusa Mozarta (1756-1791), ki sodi enako kot njegovi poslednji godalni kvinteti med njegova najtehtnejša komorna dela. Zvok godal in draž neizčrpne melodične invencije, tako značilne za salzburškega mojstra, poglablja karakteristično barvan zvok klarineta, ki se smiselno vpleta med godala. Posebno lepo se igra klarineta pne pfeko harmonske baze godal v občutenem II. stavku Lar-ghetto.
Še v prvem delu koncerta bomo slišali skladbo Poligrami št. 1 za godalni kvartet Ivana Florjanca. Mladi slovenski skladatelj je doma iz Polzele na Štajerskem ter je diplomiral iz kompozicije na rimski Akademiji sv. Cecilije.
Njegovi Poligrami št. 1 so nastali leta 1987. Skladbo sestavlja en sam stavek, ki pa je glede na oznake tempa heterogen: glasbeno tkivo prehaja iz začetnega Larga do Presta s skoraj vsemi vmesnimi stopnjami. Skupni celici celotne, skladbe sta dve imeni: Beba in Šimi, v katerih lahko odkrijemo soslednico tonov B-E-B-A in H-E, na katerih je osnovana celotna skladba, katero zaključi zanimiva fuga.
V drugem delu koncerta bo Godalni kvartet GM izvedel priljubljeni II. kvartet Aleksandra Bo-rodina (1834-1887), ki spada med znamenito peterico skladateljev (Balakirev, Kjuj, Musorgski, Rim-ski-Korsakov), katero je družila globoka ljubezen do ruske ljudske glasbe. Življenjska pot tega ruskega skladateja je stalno nihala med znanostjo in umetnostjo, kajti obe sta ga priklepali nase z enako močjo. Vso svojo glasbo je Borodin ustvarjal v redkih prostih urah, ki mu jih je puščalo življenje vojaškega zdravnika in pozneje profesorja kemije na petrograjski akademiji. Borodin, avtor znamenite opere Knez Igor, šteje med svoje, sicer maloštevilne stvaritve, dva znamenita godalna kvarteta. Pomembnejši je drugi kvartet v D-duru, ki sodi v železni repertoar komorne glasbene literature. Izmed njegovih štirih stavkov se slovanskemu glasbenemu vzdušju lepo prilega zlasti Nokturno, katerega mehka glavna tema zazveni najprej v čelu, nakar jo povzamejo ostali glasovi.
GOJMIR DEMŠAR
Izšla je nova številka Galeba
Že nekaj časa je v prodaji in med mladimi naročniki nova, peta, številka Galeba. Na tem mestu lahko le opozorimo nanjo, saj se dobro blago samo hvali, kot se Galeb, ki prinaša iz številke do številke razvejano in vsebinsko dragoceno gradivo. Gre za odpiranje kulturnih razsežnosti torej, brez katerih bi bil mladiči človek v današnjem svetu za veliko stvari prikrajšan.
Po velikem priznanju za ustvarjalno in iskateljsko delo v gledališču
Mario Uršič o svojem delu, sodelovanju in poklicu režiseria
Režiser Mario Uršič
Kronika je že povedala svoje: da je namreč med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada tudi naš tržaški režiser Mario Uršič. Kaj naj ga vprašam, sem si sama pri sebi mislila, da ne bom preveč konvencionalna, da ne bom ponavljala že stereotipnega vprašanja: kako se počutiš kot nagrajenec. Pa sem najin razgovor začela prav tako - toda z nekim dopolnilom, ki je bilo tudi za mojega intervjuvanca prijetna novica.
V četrtek zjutraj sem bila namreč na barko vijanski šoli, kjer so imeli lepo Prešernovo proslavo. In tam smo s čestitkami in ploskanjem podčrtali tudi Pomen te nagrade. »No, tega sem pa Zelo vesel. Res je, da nisem po rodu iz barkovelj, temveč iz Rojana. Toda ži-yirn že približno 20 na Furlanski cesti ln sem torej tudi že Barkovljan.«
. In tako je bil led prebit in pogovor Je stekel v eni od gledaliških pisarn akoj potem, ko se je Mario Uršič vr-ni iz Ljubljane. »Kaj bi ti rekel ob tej Pagradi, da ne bi ponavljal fraz, ki ti Pač ob takšnih priložnostih kar same Pridejo na pamet. Predvsem je gledalski delavec nagrajen dan za dnem, U’ vidi, da je predstava uspela, da vz-?uia med občinstvom določene emoci-I®' Že to je torej gratifikacija. Če pa Potem dobiš še nagrado, ki so ti jo amenili tako rekoč tvoji kolegi, stro-n°Vl?i ocenjevalci gledališke ustvarjal-su torej, potem imaš lep občutek, so |e, tvoie dolo ovrednoteno. In tako ni<< *1*S° °bčutki samo lepi in prijet-
lodfk0 °Sla*1^1 nagrajencih bi lahko
Predvsem to, da sem bil ve-;e' . er sta bila med tokratnimi nagra-doif Dupan Jovanovič in Franček Ru-PrD dramatik in režiser, drugi pa seLn.a,n' slovenski pisatelj. Z obema Ut^trdiral na Akademiji za igralsko Priia, ?St smo bili že tedaj dobri tudi k' .^>a smo se skupaj srečali vijgj 0p tej priložnosti, mi je bilo zelo
osreri^t ie slavnostni govornik na nji proslavi slovenskega kultur-
Uradna obrazložitev komisije za podeljevanje nagrad iz Prešernovega sklada
Režiser Mario Uršič je v minulih dveh sezonah uprizoril dve predstavi, ki sta močno odmevali pri občinstvu in dobili priznanja kritike. To sta Cankarjev Kralj na Betajnovi in Hofmannsthalov Slehernik.
Posebej suvereno je Uršič interpretiral Cankarja: Kantorjev svet nasilja je prenesel iz malotrškega okolja v sodobno urbano okolje, Kantorjeva »volja do moči« je postala rafinirana in brutalna pragmatika, ki usmerja življenje iz pomeščanjenega salona. Pri tej časovni tran-spoziciji Cankarjeva misel ni bila okrnjena, bila je aktualizirana.
S povsem drugačnim gradivom pa se je Uršič spoprijel pri uprizarjanju moralitete Slehernik; tega dela ni pojmoval kot tezno igro, marveč kot bogato estetsko in etično prečiščeno razkošno predstavo.
Z obema uprizoritvama je Mario Uršič potrdil sicer uveljavljeno sodbo, da sodi med najbolj profilirane, kultivirane in gledališko občutljive sodobne slovenske gledališke umetnike.
nega praznika v Ljubljani naš umetnik Klavdij Palčič, slikar in predsednik SKGZ. Te je to navdajalo s posebnimi občutki?
»Mislim, da je bila izbira slavnostnega govornika dobra, za nas Slovence v zamejstvu tudi pomembna. Povedal je marsikaj o naši stvarnosti, toda vedno tako, da je človek vedel, da spadamo tudi mi v isti kulturni prostor, četudi smo vezani na našo stvarnost in torej tudi na našo drugačnost. Kljub tej drugačnosti smo, je med drugim dejal, povezani z matičnim narodom. Naše izkušnje so morda drugačne, predstavljajo pa le pomemben doprinos k skupni ideji slovenstva, je še poudaril. Bil sem vesel, ko sem videl, da je Palčiču toliko ljudi čestitalo za te njegove besede.«
Prešernove nagrade iz sklada se vedno podeljujejo za delo posameznika v dveh zadnjih sezonah. Tako je Mario Uršič prejel nagrado za režijo Cankarjevega Kralja na Betajnovi in Hofmannstahlovega Slehernika. »Posebej suvereno je Uršič interpretiral Cankarja: Kantorjev svet nasilja je prenesel iz malotrškega okolja v sodobno urbano okolje... S povsem drugačnim gradivom pa se je Uršič spoprijel pri uprizarjanju moralitete Slehernik... Z obema uprizoritvama je Mario Uršič potrdil, sicer uveljavljeno sodbo, da sodi med najbolj profilirane, kultivirane in gledališko občutljive sodobne slovenske umetnike.«
Navedla sem v glavnem vsebino obrazložitve Uršičeve nagrade. Tu torej ni bila še vključena tvoja režija Tetovirane rože - predstave, ki jo prav v teh dneh igrate v Trstu, pred tem ste jo pa odigrali tudi v Gorici?
»Točno tako je, kot si povedala. Vesel sem, da ima tudi ta predstava lep uspeh, da vzbuja med občinstvom emocije, torej tiste žlahtne občutke, ki lahko poudarjajo posamezne dramske karakterje. Sedaj, ko poteka ta najin razgovor, sledi predstavi v gledališki dvorani mladina s Koprskega. Zadovoljen sem, ko vidim, da je delo pritegnilo pozornost občinstva in da torej ne držijo trditve, da je tovrstna ameriška dramatika že preživela svoj čas. Treba ji je le dati drugačne reze, dati določeni ritem, drugačno dramaturško tempiranje, pa lahko delo v polni meri zaživi pred gledalcem.«
Tvoja letošnja sezona je, lahko mirne duše rečeva, dobra in uspešna. Uspešna tudi zato, ker se pripravljaš že na gostovanje v italijanskem gledališču na Reki in ker si imel z igralcema Mirando Caharija in Claudiom Miscu-linom lep uspeh v delu nemškega avtorja Kroetza »Moške zadeve«, ki ste ga podali v tržaškem dialektu v dvorani Ul. dei Fabbri, v samem središču mesta in mu dali naslov »Robe de omini«.
»Uspeha te komedije smo bili še posebno veseli, saj je bilo to prvič, da smo, kot slovenski ustvarjalci "preskočili plot" in se predstavili občinstvu z delom, odigranim v tržaškem narečju. Uspeh je bil tako dober, da bomo delo v Trstu še ponovili, igrali ga bomo tudi v Vidmu; dobili pa smo že vabilo, da bi z njim nastopili na festivalu v Milanu.«
Na Reki bo Uršič režiral delo Daria Foja »Settimo ruba un po' meno«. V igri bo nastopil tudi znani slovenski igralec Boris Cavazza.
»To bo njegov prvi nastop v italijanskem gledališču, čeprav je Cavazza rojen v Milanu, kjer je živel 18 let. Torej mu jezik ne bo delal težav. Vesel sem, da se krepi sodelovanje med našim in reškim gledališčem. Že pred leti je tam delal Jože Babič. Potem so bili ti stiki nekako opuščeni. Pred časom je tu ponovno režiral Boris Kobal, lani jaz in sedaj se zopet vračam 5. marca na Reko. Mislim, da bo nova premiera enkrat v aprilu.«
Vseh teh premikov, teh skupnih sodelovanj si torej samo vesel?
»Seveda sem jih, sodelovanje dveh manjšin, ki se skušata med seboj bolje spoznati, ki si želita pomagati, se kulturno povezovati, je lahko samo nekaj takega, kar človeka navdaja z zadovoljstvom. Ker pa sva že govorila o tem medsebojnem sodelovanju, bi želel poudariti, da je na primer naše gledališče že večkrat udejanilo svoje sodelovanje z italijanskimi umetniki ali strokovnjaki. Tako je na primer večkrat s svojo glasbo sodeloval v naših predstavah tržaški glasbenik Gianpao-lo Coral, na nivoju univerze je na področju dramaturgije sodelovala prof. Silvia Monti, v Sleherniku je nastopal
igralec Claudio Misculin. No, s predstavo »Robe de omini« se je zgodilo prvič, da smo šli mi s tržaškim tekstom, v prvi osebi, med italijansko publiko. Rezultat je vzpodbuden.«
Vse, kar se dobro konča, je dobro, pravi star pregovor. Za našega tokratnega slavljenca se je končala le slovesnost v Ljubljani in podelitev nagrade. Sedaj bodo še nekaj dni sledile
čestitke in dobre želje. Potem bo zopet steklo delo.
»Nekaj praznovanja je bilo takoj po končani slovesnosti. Sprejel nas je predsednik Slovenije Stanovnik. Prijetno je bilo in veselo. Še najmanj smo se pogovarjali o politiki in o našem delu; največ pa je bilo povedanih vicev. In tako je tudi ta dan minil...«
NEVA LUKEŠ
V Sežani na pobudo Kosovelove knjižnice
Ob prazniku srečanje s Fritzem in Tuškom
Petkov kulturni večer v sežanski Kosovelovi knjižnici, ki je potekal v vzdušju slovenskega kulturnega praznika, je privabil kot vedno veliko ljudi. Tudi tokrat je knjižnica poskrbela za drobno presenečenje. Prostor, v katerem je potekala prireditev, ni pričakal svojih gostov s praznimi stoli, temveč je bila na vsakem stolu brinjeva vejica z bombonom. Gosta knjižnice sta bila pesnik Ervin Fritz in akademski slikar Vinko Tušek. Povod za literarno srečanje je dala knjTga zbranih pesmi Ervina Fritza, ki je pred kratkim izšla pri državni založbi Slovpnije z naslovom Radoživost, ki je nekakšna jubilejna izdaja ob bližajoči se pesnikovi 50-letnici.
Pesnika je v knjižnici predstavil literarni zgodovinar in kritik Janez Strehovec, ki ga bralci sežanske knjižnice poznajo ne le kot novinarja Dela, temveč tudi kot avtorja knjig, ki jih imajo na svojih knjižnih policah, kot so Besedila z napakami, Oblika kot problem, Okrogli kvadrat, Pekel in Pesem o meni. V svoji predstavitvi je Strehovec poudaril vse bistvene elemente Fritzove poezije, ki so se izoblikovale v teku let, ko so izhajale njegove pesniške zbirke, ne z le osebno, temveč tudi aktualno družbeno problematiko. Naj
jih ob tej priliki navedemo: Hvalnica življenja, Dan današnji, Dejansko stanje, Okruški sveta, Minevanje in Slehernik. Seveda je mnogo zanimivega o svojem ustvarjanju povedal sam pesnik v pogovoru, ki ga je vodila Lučka Čehovin, pri čemer je bil zanimiv odgovor na vprašanje o Fritzovem odnosu do svojega učitelja in pesnika Janeza Menarta in pa odnos do Brechta. Izbor iz Fritzove poezije je zelo doživeto in svojevrstno interpretiral gledališki igralec Anton Petje.
-Ob literarnem srečanju je bila v knjižnici tudi otvoritev razstave akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja, ki ga je predstavil umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec. Pavlovec je uvodoma orisal umetnikovo življenjsko pot, nakar je opozoril na posebnost manjšega izbora Tuškovih slik, ki so nekatere šele skice za večja platna. A pomembne so Tuškove barvne kombinacije, s katerimi vedno najde stik z gledalcem in mu izpoveduje svoj likovni svet. Razstava, ki je prodajnega značaja, je v knjižnici na ogled do konca meseca. Omeniti je treba, da so večer popestrili najmlajši bralci knjižnice in učenci glasbene šole iz Sežane s svojo giasbo.	A_ N_
nevesta po svoje, •.
poročne obleke nakit za pričeske blago in pletenine visoke mode
la perica
TRST- Ul. Mazzini 26
Velik jugoslovanski skakalni uspeh v Engelbergu
etek zmagal v
ENGELBERG — Franci Petek, mladinec, veliki up jugoslovanskega skakalnega športa, je pripravil v nedeljo v švicarskem Engelbergu prvovrstno senzacijo: na tretji, zaključni tekmi švicarske skakalne turneje za svetovni pokal je presenetljivo osvojil prvo mesto, z enakim številom točk kot finski as Are Pekka Nikkola. Petek je bil v prvi seriji šele deseti, v drugi pa je z najdaljšim skokom 115 metrov poletel do zmage.
Jugoslovansko slavje je dopolnil veteran Primož Ulaga, ki je zasedel tretje mesto (skupno z Avstrijcem Raus-chmeierjem), Miran Tepeš pa je bil trinajsti.
Po dokaj skromnih rezultatih iz začetka sezone se je torej forma »modrih« skakalcev postopoma dvigala in dosegla prav v Švici vrhunec. Po drugem mestu Tepeša izpred nekaj dni je v nedeljo stopil v ospredje mladi Petek, ki je že med novoletno Intersport turnejo potrdil, da lahko Jugoslavija računa na nov rod nadvse perspektivnih skakalcev.
VRSTNI RED: 1. Petek (Jug.) in Nikkola (Fin,) 212 točk, 3. Ulaga (Jug.) in Rauschmeier (Av.) 211,5, 5. Heu-mann (ZRN) in Jež (ČSR) 209,5, 7. Ploc (ČSR) 209, 8. Lunardi (It.) 208, 9. Kuttin (Av.) 205, 10, Vettori (Av.) 202,5, 13. Tepeš (Jug.) 197,5.
LESTVICA ZA SP: 1. Vettori (Av.) 189 točk, 2. Jež (ČSR) 165, 3. Nikkola (Fin.) 155, 4. Thoma (NDR) 145, 5. Rauschmeier (Av.) 145, 5. Weissflog (NDR) 121,- 6. Kuttin (Av.) 120, 7. Ploc (ČSR) 116, 8. Felder (Av.) 114, 9. Laak-konen (Fin.) 107, 15. Tepeš (Jug.) 52, 24. Petek (Jug.) 26.
Sanjski vikend Carole Merle
MERISEL -— Francoska smučarka Carole Merle je bila absolutna protagonistka prejšnjega smučarskega vikend. Le nekaj tednu po vrnitvi na smučarske steze (s snega jo je odtegnila huda poškodba) je slavila dvojno zmago v superveleslalomu. V soboto je za pičli dve stotinki sekunde pustila Sgpvza seboj lepotico ženskega smučanja, Švicarko Mario Walliser, dan kasneje pa je bila njena zmaga izdatnejša. S petdesetimi osvojenimi točkami v samih 24 urah se je Francozinja povzpela na vrh lestvice superveleslaloma .
VRSTNI RED SUPERVELESLALOMOV
SOBOTA: 1. Merle (Fr.) 1'5"35, 2. Walliser (Švi.) 1'5"37, 3. Gerg (ZRN) 1'6"01, 4. Wachter (Av.) 1'6 T5, 5. Wolf (Av.) 1'6"41.
NEDELJA: 1. Merle (Fr.) 17"51, 2. Seizinger (ZRN) 1'8T8, 3. Wallisef (Švi.) 1'8"30, 4. Kronberger 1'8"31, 5. Gerg (ZRN) 1'8"40.
LESTVICA SP: 1. Kronberger (Av.) 275 točk, 2. VVachter (Av.) 260, 3. Gerg (ZRN) 243, 4. VValliser (Švi.) 209, 5. Schneider (Švi.) 161.
Lendl premočan za Tima Mayotta
MILAN — Ivan »Grozni« Lendl je v finalu milanskega teniškega turnirja Stela Artois upravičil svoj »ruskofonski« vzdevek. Za poraženca, Američana Tima Mayotta je bil resnično »grozen«. Američan se je 16-krat srečal s češkoslovaškim asom in prav tolikokrat izgubil. V nedeljo je bila dobra ura Lendlu dovolj, da je brez večjih naprezanj v dveh setih (6:3, 6:2) odpravil nasprotnika in tako unovčil novih 78 tisoč dolarjev.
Lendla čaka sedaj gostovanje v rodni Pragi, kamor se bo vrnil po šestih letih.
Milanski turnir je prinesel slavo tudi italijanskemu paru Camporese-Nargiso, ki se je pred tednom že proslavil v tekmi za Davisov pokal proti Švedski. Italijana sta v finalu dvojic premagala nizozem-sko-zahodnonemški par Nijssen-Riglew-ski 6:4, 6:4.
Italijanska nogometna B liga: Triestina in Catanzaro razočarala
Dve ničli na tržaškem stadionu
TRIESTINA - CATANZARO	0:0
TRIESTINA: Biato, Costantini, Cerone, Polonia, Consagra, Butti, Romano, Dane-lutti, Lerda (55' Russo), Papais, Pasgualini (75' Trombetta).
CATANZARO: De Toffol, Elli, Martini, Miceli, Corino, Saracino, De Vincenzo, Rispoli (60' Palanca), Lorenzo (75’ Mollica), Mauro, Bressi.
SODNIK: Monni iz Sassarija.
V tekmi proti zadnjeuvrščenemu Catanzaru je Triestina poskrbela za res neljubo presenečenje. V najslabši domači tekmi prvenstva so Tržačani le izenačili proti ekipi, ki je dokazala, da zasluži zadnje mesto na lestvici. Skozi vso tekmo smo zabeležili le en strel na vrata Biata, pa tudi vratar gostov je imel le eno priložnost, da se je izkazal.
Tekma se je torej odvijala skoraj v celoti na sredini igrišča, kjer so domačini dokazali, da so brez Catalana (poškodovan) v velikih težavah. Akcije Triestine so bile zmedene in zlahka predvidljive, tako da niso imeli gostje večjih težav za osvojitev točke. Po začetnih uspehih z novim trenerjem Giacominijem se je Triestini očitno nekaj zataknilo. Kaže, da društvo vsekakor ne namerava voditi boja za napredovanje in da mu položaj na lestvici popolnoma odgovarja. Res je, da zaseda Triestina trenutno dokaj dober položaj na lestvici, tak, ki bi ob koncu zagotavljal obstanek v ligi. Res pa je tudi, da je drugoligaško prvenstvo zelo dolgo in nepredvidljivo, tako da bi.lahko Triestina še zelo bridko obžalovala točko, ki jo je po nerodnem izgubila v tem kolu.
I. PAVLETIČ
V	prvi zvezni ligi Crvena zvezda in Partizan napovedujeta »lov« na Dinamo
V	SFRJ začenja nogometna pomlad
V nedeljo se začenja spomladanski del jugoslovanskega nogometnega prvenstva, ki bo končano 16. maja. Preostalih 15 kol bodo prvoligaši odigrali v pospešenem ritmu, kar bi utegnilo vplivati na razplet, še bolj pa seveda bližina svetovnega prvenstva v Italiji. Dinamo ali C. zvezda ter kdo ob Vardarju v II. ligo, to sta izhodiščni vprašanji pred nedeljskim startom.
Vrstni red po devetnajstih kolih je naslednji: Dinamo 27, C. zvezda 24, Partizan 20, Hajduk, Budučnost, Rijeka in Željezničar 19; Sloboda in Osijek 18; Rad in Spartak 17; Olimpija in Borac 16; Sarajevo in Vojvodina 15; Velež in Radnički 14; Vardar 9. Pari nedeljskega kola pa so naslednji: Željezničar - Olimpija, Velež - Borac, Radnički - Rijeka, Partizan - Budučnost, Hajduk - Sarajevo, Osijek - Rad, Vardar - C. zvezda, Vojvodina - Dinamo, Sloboda - Spartak.
Psihološka vojna v zvezi z nadaljevanjem prvenstva se je začela že pred tedni. Ambiciozni zagrebški trener Josip Kuže je javno večkrat izjavil, da bo Dinamo zanesljivo osvojil naslov prvaka, toda v Beogradu so samozavest mladega zagrebškega trenerja sprejeli "na nož". Demantiji so prišli tako iz tabora C. zvezde kot Partizana, najglasnejši pa je bil nekdanji Kužejev nasprotnik na igrišču in zdaj trener Partizana Ivan Golac. Podobne samozavestne izjave sicer prihajajo tudi iz ust Zvezdinih mož, toda odmev nanje seveda še zdaleč ni takšen kot na tiste iz Zagreba. Zdi se, da se ustvarja vzdušje, v katerem naj bi Crvena zvezda dobila psihološko prednost pred Dinamom. Toda na srečo razmere le še niso tako brezupne, da bi lahko pričakovali Partizanovo pomoč C. zvezdi. Prestiž beograjskih klubov je namreč še vedno tolikšen, da zmage v beograjskem mestnem derbiju odtehtajo tudi naslove prvakov. In tako bo zanesljivo tudi spomladi.
Crvena zvezda zaostaja za tri točke, njen adut pa so boljši posamezniki (Stojkovič, Savičevič, Belodedič, Prosi-
nečki, Marovič...). Dihamo je močnejši kot kolektiv, zdi pa se, da so Zagrebčani tudi telesno bolje pripravljeni. Aduti Zagrebčanov pa so - glede na jugoslovanske razmere - bolj megleni. Igre v zaostrenih mednacionalnih razmerah bi namreč utegnile strniti Zvezdin kolektiv in tako izničiti prednost Dinama, na drugi strani pa telesna pripravljenost še vedno ne igra bistvene vloge, kajti večina tekem se igra v razmeroma počasnem ritmu. Nedvomno bodo odločali pomembni detajli ali pa tudi incidenti, ki jih gotovo ne bo manjkalo.
Partizan sicer zaostaja kar za sedem točk, toda če bi si Dinamo in Crvena zvezda privoščila preveč spodrsljajev, bi to moštvo morda še lahko poseglo po naslovu. Partizan namreč po Vukotičevem padcu in z Golcem na klopi igra kot preporojen, pa čeprav nima ravno zvezdniške ekipe. V istem položaju je tudi Hajduk, toda zdi se, da je za Splitčane 3. ali 4. mesto v tem trenutku vrhunec.
Ob Vardarju je kar osem kandidatov za odhod iz lige, zdi pa se, da je v najslabšem položaju Spartak, ki ima najmanj denarja. Olimpija po igri in igralskih imenih gotovo ne sodi med kandidate za odhod iz lige, toda v ljubljanskem taboru je vse več nemira in živčnosti, tako da je prav vse mogoče. Po kakovosti sodi Olimpija tik pod vrh, je tudi med klubi, ki najbolje plača igralce, toda organizacijsko nikakor ne,more na zeleno vejo. Olimpija bi se vsekakor morala prestrojiti s sposobnimi biznismeni in po zgledu Dinama poslovati kot podjetje s povezavo s tujimi sponzorji. Toda nič ne kaže, da bi imeli v Ljubljani kake tako velike načrte. In zaradi tega je v zvezi z Olimpijo spomladi še vse mogoče, tudi to, da bi eno najboljših moštev v ligi celo izpadlo. Treba je vedeti, da Olimpija štarta z nezadovoljnimi igralci.	FRANCI BOŽIČ

Italijanska A liga
IZIDI 24. KOLA
Cesena - Atalanta 0:0, Ascoli - Bari 1:1, Cremonese - Bologna 2:1, Udinese
-	Fiorentina 1:1, Sampdoria - Genoa 0:0, Lecce - Verona 1:0, Roma - Inter 1:1, Juventus - Lazio 1:0, Milan - Napeli 3:0.
LESTVICA
Milan in Napoli 36 točk, Sampdoria in Inter 32, Juventus 31, Roma 29, Atalanta 28, Bologna 24, Bari 22, Lazio 21, Genoa in Lecce 20, Fiorentina in Cesena 19, Cremonese in Udinese 17, Ascoli 15, Verona 14.
PRIHODNJE KOLO
Bologna - Ascoli, Lazio - Cesena, Milan - Cremonese, Bari - Inter, Atalanta - Juventus, Fiorentina - Lecce, Napoli - Roma, Verona - Sampdoria, Genoa - Udinese.
Italijanska B liga
IZIDI 23. KOLA
Cosenza - Barletta 1:0, Triestina -Catanzaro 0:0, Avellino - Foggia 0:1, Cagliari - Licata 3:0, Brescia - Messina 1:1, Reggiana - Monza 2:0, Reggina -Padova 0:1, Ancona - Parma 1:0, Como
-	Piša 0:0, Pescara - Torino 2:0.
LESTVICA
Torino in Piša 32 točk, Cagliari 29, Reggina in Pescara 27, Ancona in Parma 26, Reggiana 25, Triestina 24, Padova 23, Acellino in Monza 22, Brescia 21, Foggia in Licata 20, Messina 19, Cosenza 18, Barletta 17, Como in Catanzaro 15.
PRIHODNJE KOLO
Messina - Ancona, Piša - Avellino, Foggia - Barletta, Licata - Brescia, Monza - Cagliari, Torino - Como, Pescara - Cosenza, Parma - Padova, Triestina - Reggiana, Catanzaro - Reggina.
Meddeželna liga
IZIDI 23. KOLA
Monfalcone - Caerano 0:5, Conegli-ano - C. Mobile 1:1, Fontanafredda -Pievigina 1:0, Sedico - Giorgione 0:2, Venezia - Ponte Piave 1:1, Opitergina
-	Pordenone 2:0, Mira - Pro Gorizia 0:0, San Dona - Sacilese 1:0, Montebelluna
-	Salzano 2:1. "
LESTVICA
Pievigina 33 točk, San Dona 29,'Giorgione 28, Caerano in Venezia 27, Pro Gorizia 26, Montebelua 25, C. Mobile 24, Sacilese 23, Ponte Piave 22, Mira in Monfalcone 21, Salzano 20, Sedico in Fontanafredda 19, Conegliano 18, Opitergina 17, Pordenone 13.
PRIHODNJE KOLO
Opitergina - Conegliano, Ponte Piave - Pievigina, Salzano - Fontanafredda, Pordenone - Mira, C. Mobile -Montebelluna, Caerano - Sacilese, Giorgione - San Dona, Pro Gorizia - Sedico, Monfalcone - Venezia.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 21. KOLA
Vismara - Philips 103:88, Benetton -Phonola 87:94, Scavolini - Arimo 100:90, Knorr - Ranger 90:89, Enimont -Viola 92:83, Panapesca - Irge 103:99,
1.	—	1.	Dalo Del Ronco	X
2.	Ecador Dali	2
2.	—	1.	Fraydey	X
2.	Fafi	2
3.	—	1.	Inovia Chis	2
2.	Falsifier	X
4.	—	1.	Galindez	X
2.	Inclito Jet	X
5.	—	1.	Diablo Ve	X
2.	Folue	X
6.	—	1.	Ouiet Prince	X
2.	Frozzen Look	2
KVOTE
12 (10 dobitnikov)	75.565.000	lir
11 (304 dobitniki)	2.460.000	lir
10 (3.924 dobitnikov)	187.000 lir
Paini - Neutroroberts 102:80, Cantine Riunite - Messaggero 93:118.
LESTVICA
Scavolini 32 točk, Knorr, Ranger in Enimont 30, Phonola in Vismara 26, Viola 24, Messaggero 22, Philips, Benetton, Cantine Riunite 20, Arimo 18, Paini 16, Panapesca 12, Neutroroberts
10,	Irge 0.
PRIHODNJE KOLO
Arimo - Enimont, Viola - Scavolini, Philips - Scavolini, Neutroroberts -Benetton, Cantine Riunite - Paini, Ranger - Vismara, Phonola - Irge, Messaggero - Panapesca.
Italijanska A-2 liga
STEFANEL - FILODORO	84:78
(45:44)
STEFANEL: Middleton 24, Pilutti
11,	Bianchi, Tyler 23, Cantarello 6, Za-rotti6, Maguolo 12, Sartori 2.
FILODORO: Trisciani 5, Pavoni 2, Mitchell 27, Cagnazzo, Vicinelli 10, Pittman 18, Portesani 1, Gelsomini 5.
SODNIKA: Pallonetto in Giordano iz Neaplja.
PM: Stefanel: 15:19; Filodoro 13:16. TRI TOČKE: Stefanel 1:20; Filodoro 3:8. PON: Gelsomini v 39. min.
IPIFIM - S. BENEDETTO 112:95
(55:45)
IPIFIM: Appio, Negro 3, Vidili 9, Della Valle 6, Pellacani 4, Dawkins 24, Kopicki 26, Morandotti 27, Milani 5, Scarnati 8.
S. BENEDETTO: Gnecchi 8, Para-vella, Borsi 2, Biaggi 3, Ponzoni 9, Ar-dessi 5, Vargas 16, Vitez 13, Esposito 2, Aleksinas 37.
SODNIKA: Pasetto iz Firenc in Pas-cucci iz Gualdo Tadina.
PM: Ipifim 33:41; S. Benedetto 18:26. TRI TOČKE: Ipifim 3:12, S. Benedetto 3:10. PON: Vargas, Esposito in Daw-kins.
OSTALI IZIDI: Fantoni - Garessio 102:86, Glaxo - Hitachi 95:79, Annabel-la - Kleenex 79:93, Banca Popolare -Braga 71:68, Alno - Jollycolombani 98:78, Marr - Teorema 98:78.
LESTVICA
Glaxo, Ipifim, Garessio in Stefanel 28 točk, Alno 26, Jollycolombani 24, Kleenex in Hitachi 22, Fantoni 20, Teorema, Banca Popolare in Annabella 18, Marr in Filodoro 16, braga 14, S. benedetto 10.
PRIHODNJE KOLO
Kleenex - Ipifim, Garessio - Alno, Braga - Marr, Jollycolombani - Annabella, Hitachi - Filodoro, Teorema -Fantoni, Glaxo - Stefanel, S. Benedetto - Banca Popolare.
1. jugoslovanska liga
IZIDI 17. KOLA
Smelt Olimpija - Partizan 104:94, Crvena zvezda - Sloboda Dita 107:93, Novi Zagreb - Vojvodina 65:74, Bosna - IMT 88:78, Zadar - Cibona 103:72, Zorka - Jugoplastika 76:95.
LESTVICA
Jugoplastika 28 točk, Crvena zvezda 26, Bosna 24, Zadar in Cibona 20, Vojvodina 18, Smelt Olimpija 16, Novi Zagreb 14, Partizan 12, IMT 10, Zorka in Sloboda Dita 8.
PRIHODNJE KOLO
Jugoplastika - Crvena zvezda, Sloboda Dita - Bosna, IMT - Zadar, Cibona - Novi Zagreb, Vojvodina - Smelt Olimpija, Partizan - Zorka.
Ascoli - Bari	X
Cesena - Atalanta	X
Cremonese - Bologna	1
Juventus - Lazio	1
Lecce - H. Verona	1
Milan - Napoli	1
Roma - Inter	X
Sampdoria - Genoa	X
Udinese - Fiorentina	X
Ancona - Parma	1
Pescara - Torino	1
F. Andria - Taranto	X
Siracusa - Salernitana	X
KVOTE
13 (4.277 dobitnikov)	3.810.000 lir
12 (83.412 dobitnikov) 194.300 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (18. 2.): Atalanta - Juventus, Bari -Inter, Bologna - Ascoli, Fiorentina - Lecce, Genoa - Udinese, H. Verona -Sampdoria, Lazio - Cesena, Milan - Cremonese, Napoli - Roma, Catanzaro -Reggina, Messina - Ancona, Spezia - Lucchese, Potenza - Nola.
	
	
TRST Ul. San Maurizio 16 (vogal Trga Ospedale) ® 775741	SEZONSKI POPUSTI DO 28. FEBRUARJA PLAŠČ! - PLAŠČ! - PLAŠČ! IN PRI VSEH ZIMSKIH OBLAČILIH obv. občini 13/1/90	^
F soboto r 20. kok košarkarskega prvenstva B-2 lige je naša združena ekipa zffskieno premagak moštvo iz Castel San Pietra
Jadranovci z odločnostjo in zbranostjo do dragocenih točk
JADRAN TKB - HOONVED CASTEL SAN PIETRO	77:69 (39:32)
JADRAN TKB: Crisma, Oberdan, Čuk 24 (4:7), Pregare 11 (3:6), Sosič 6, Stanisa, Battini 5 (3:4), Rauber 21 (3:4), Daneu 4 (0:lj, Pertot 6.
HOONVED CASTEL SAN PIETRO: Marchetti 2, Righi 4 (2:4), Conti 11 (3:4), Caramori 10 (2:4), Ghedini 4, Fusaro 9 (1:3), Padovano 16 (2:7), Arletti 7 (1:2), Corbelli 6 (2:2).
SODNIKA: Corsaletti in Mattioli iz Pesara. PM: Jadran 13:22; Hoonved 13:26. ON: Jadran 25; Hoonved 27. PON: Ghedini (34), Arletti (36), Daneu (38), Sosič (40). TRI TOČKE: Rauber 2. GLEDALCEV: 800.
(Foto Magajna)
»Tekma ni bila lepa, morali pa smo na vsak način zmagati in mislim, da smo zasluženo zmagali z veliko voljo in koncentracijo,« je po sobotnem zmagovitem domačem srečanju proti moštvu Hoonve-da iz Castel San Pietra dejal eden najboljših košarkarjev srečanja in s 24 točkami najboljši strelec tekme Mauro Čuk.
Mauro je jedrnato in lepo ocenil sobotno srečanje, ki je našim košarkarjem prineslo zlata vredni točki v boju za obstanek v ligi, ki sta še toliko pomembnejši, ker so ju jadranovci osvojili proti neposrednemu tekmecu proti izpadu. Sobotna predstava gotovo ni bila za košarkarske sladokusce. Nasproti sta si stali ekipi s spodnjega dela lestvice, ki sta si še kako želeli točk. Povsem logično je, da sta moštvi igrali predvsem tako, da ne bi grešili, to je brez tveganih protinapadov, brez atraktivnih potez itd.
Na takem srečanju, na katerem so odločali predvsem mirni živci, zbranost, odločnost in prisebnost v ključnih trenutkih, so si jadranovci prislužili dragoceni točki tudi zato, ker so bili glede tehničnega znanja nekoliko boljši od gostov. Le-ti so namreč bolj izkoriščali napake jadranovcev, kot da bi sami kaj ustvarili. Igrati pa proti takemu nasprotniku ni lahko. Nasprotno! Ko misliš, da si ga dokončno strl, vselej reagira.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Crisma 0:2; Čuk 10:15; Pregare 4:6; Sosič 3:5; Pertot 3:3; Battini 1:3; Rauber 6:10; Daneu 2:5.TRI TOČKE: Crisma 0:1; Pregare 0:2; Rauber 2:5. SKOKI: Crisma 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 7, 2; Pregare 5, 1; Sosič 3, 0; Battini 2, 2; Rauber 9, 5; Daneu 3, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 2, 0; Čuk 2, 0; Pregare 4, 1; Sosič 3, 5; Battini 2, 0; Rauber 3, 1; Daneu 0, 2. ASISTENCE: Pregare 1; Sosič 5; Rauber 2. BLOKADE: Cuk 1; Sosič 1; Rauber 2.
Jadranovci so namreč v začetnih minutah povedli kar z 8:0. V 4. minuti je njihovo vodstvo znašalo že enajst točk (12:1), v sedmi pa je bil izid 18:6. Kazalo je, da bodo jadranovci pred zelo lahko nalogo. Pa ni bilo tako! Gostje so se počasi opogumili, nikoli niso popustili in v zadnjih petih minutah prvega polčasa precej znižali zaostanek, ki je ob polčasu znašal »le« sedem točk prednosti za naše.
Gostje so nato v 27. minuti znižali zaostanek le na dve točki (43:45), več pa niso zmogli. Bili so sicer stalno za petami našim, ki pa so le ohranili mirne živce in predvsem zadostno zbranost, da so naposled premagali trdoživega in neugodnega tekmeca. Mauro Čuk je zadeval kot za stavo in zelo uspešen je bil tudi Sandi Rauber, Valter Sosič je pridno vodil igro ekipe, spet pa je ugodno presenetil mladi Martin Pertot, ki je dosegel verjetno šest odločilnih točk ter s tem zopet dokazal, da je Jadranovo moštvo dobilo zelo koristnega centra, ki lahko uspešno zamenja Roberta Daneua, ko ta potrebuje nekaj počitka ali si prisluži več oseb-
S sobotne tekme v športni palači
nih napak. Martin je doslej z igro dokazal, da si Vatovčevo zaupanje in kar lepo »minutažo« tudi zasluži.
Jadranovci gotovo niso pokazali vrhunske predstave, sobotna tekma pa je bila ena tistih za »biti ali ne biti« m na kateri je bil en sam imperativ: zmaga.
Naši košarkarji so v drugem delu tega prvenstva gotovo izpolnili načrt: v petih kolih so osvojili tri zmage (vse tri na domačem terenu). Že v nedeljo pa čaka jadranovce nov derbi za obstanek v ligi, tekma v San Donaju.
Sicer pa je boj na dnu lestvice izenačen iz kola v kolo. V Jadranovem taboru pa menijo: »Važno je, da bomo na koncu prvenstva imeli vsaj dve točki več od zadnjih štirih ekip na lestvici!«
To pa bi bilo za »letošnji Jadran« vsekakor zelo velik uspeh, (jan)
Avtobus za navijače v nedeljo v San Dona
ŠZ Jadran obvešča svoje navijače, da bo ob priliki nedeljske zelo važne tekme v San Donaju, poskrbelo za avtobus. Cena vožnje je 10.000 lir. Odhod avtobusa v nedeljo, 18. t. m., ob 15.30 z Opčin in od 15.45 s Proseka. Po končani tekmi takojšen povratek domov. Zainteresirani se lahko prijavijo na potovalnem uradu Aurora v Trstu (tel. 60261) in na sedežu Jadrana od 10.30 do 12.30 (Ul. Ricreatorio 1, tel. 213403).
Bovesi: Zaslužena zmaga domačinov
Trener gostujoče ekipe Bovesi je po sobotnem srečanju športno priznal, da je jadranovo moštvo zasluženo zmagalo in še pristavil: »Tekma ni bila bogve kako kakovostna in domačini so zasluženo osvojili točki, ker so v ključnih trenutkih bili boljši v skoku in tudi prisebnejši pri zaključevanju akcij. Moram tudi povedati, da nismo mogli pokazati vsega, kar smo sposobni. Poleg tega da je manjkal naš ključni igralec Bacchini, ki je na odsluževanju vojaškega roka, Fusaro in Padovano nista mogla dati običajnega doprinosa, Fusaro, ker je komaj prebolel gripo, Padovano pa, ker je prvič igral po dvomesečnem premoru zaradi poškodbe in moram priznati, da sem precej tvegal, s tem da sem ga stavil na igrišče. To pa ne zmanjšuje vrednosti Jadranove zmage.«
Bovesi je še dodal: »Zavedali smo se, da nas v Trstu čaka izredno težka naloga in zavedali smo se tudi, da če izgubimo proti Jadranu, bomo izgubili le bitko in ne vojno, ker nas do konca prvenstva čaka se deset kol in torej imamo mi kot jadranovci še enake možnosti,_da se rešimo pred izpadom. Glede posameznikov naj omenim zelo dobro igro Maura Čuka, katerega smo le s težavo zaustavljali, in Valterja Sosiča, ki je zelo dobro asistiral soigralce in je bil tudi odličen v obrambi, (jan)
V soboto v košarkarskem prvenstvu D lige
Pravi podvig borovcev!
BOR RADENSKA - VIRTUS
VIDEM	91:88 (56:37)
BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 12, Bajc, Arena 26 (3:4), Pertot, Pieri 18, Blasina 19 (4:4), Smotlak, Persi 16 (2:4), Paulina.
PON: Persi (39). TRI TOČKE: Arena 3, Blasina 1.
SODNIK: Verdoliva iz Gorice.
V	soboto so borovci poskrbeli za zelo lep podvig in zmagali derbi dveh vod.
V	petek je bil Andrej Žagar pravi jasnovidec, ko je izjavil, da bi lahko naši poskrbeli za presenečenje in tako je tudi bilo. Pravzaprav se je Borovim navijačem in gledalcem sploh zdelo nekaj nerealnega, kar se je dogajalo na igrišču, predvsem v prvem delu srečanja.
V	tem delu so naši z borbenostjo, požrtvovalnostjo in skoraj brezhibno skupinsko igro praktično nadigrali igralce vodilnega Virtusa.
Domačini so bili izredno točni pri metu, z zagrizenostjo so branili, poleg tega so tudi ulovili več kot zadovoljivo število odbitih žog, predvsem v obrambi. Borov trener je začel s sledečo peterko: Korošec, Arena, Blasina, Pieri in Persi. Le občasno je stopil na igrišče Smotlak, drugi pa so ostali na klopi. Gostje pa so zgrešili veliko metov tako z razdalje kot Pod košem, kar je zanje neobičajno. Tik Pred koncem prvega dela so naši vodili tudi z 21 točkami prednosti.
V	drugem polčasu so vsi pričakovali reakcijo gostov. In to se je tudi zgodilo.
V	6. minuti so gostje prednost domači-hov zmanjšali na 10 točk (62:52), nakar so d' igrali zelo agresivno obrambo mož-•tioža in se v 15. minuti nevarno približa-ii na same 4 točke (66:62).
Končnica tekme je bila zares dramatična, saj so gostje v zaostanku treh točk 'skali trojko za izenačenje rezultata z Bi-anchinijem, ki jih je že prej zadel kar 6, a mu je nato roka zadrhtela.
Po lepi tekmi je Andrej Žagar izjavil: *Lepa zmaga, v kateri se je ekipi, upam, ?vignila samozavest. Gostje so brez poškodovanega Romanina prišli na parket preveč samozavestni in smo si v prvem P°lčasu ob precej dobri igri priigrali Ptednost, ki je zadostovala tudi za kon-Ctlo zmago. Čestitam vsem igralcem na ‘Srišču in i
hos.«
in tudi na klopi za njihov dopri-
Sedaj čaka borovce spet tekma v telo-udnici doma Ervatti. V soboto se bodo smreč spoprijeli z Autosandro, teden asneje pa s Tecnolucejem. Če bi naši ,a*9rali tako kot proti Virtusu, potem bi •jdko upravičeno računali na nadaljnje točke. (U. A.)
sliki: borovec Arena med prodo-n* na koš. V ozadju pa Pieri.
Prva moška košarkarska divizija
Po izenačenem boju Nabrežina boljši
POLET - SOKOL	47:52 (17:27)
POLET: Granier 4 (0:2), Malalan 11 (2:4), Škerlavaj 15 (1:2), Gerdol 8 (0:2), Pisani (0:3), Fabi 2, Žerjal 7 (1:3), Baitz, Danev, Jančar.
SOKOL: Terčon 5 (3:4), Andrej Gruden 6 (0:2), Pertot 2, Ušaj 15 (2:2), Velussi 14, Aleksij Gruden 4, Caharija 4, Sedmak 1 (1:2), Klanjšček (0:2), Busan 2.
PM: Polet 4:16; Sokol 6:12. ON: Polet 18; Sokol 17. TRI TOČKE: Malalair 1; Ušaj 3.
V prvem letošnjem slovenskem derbiju prve divizije je Sokol v gosteh zasluženo premagal poletovce, ki jim je bil usoden prvi polčas, saj so v tem delu dosegli le bornih 17 točk. Sicer pa je bila tekma vseskozi izenačena in višji sokolovci so le uspeli v zadnjih minutah obdržati rahlo prednost in osvojiti tudi dragoceni točki.
Po končnem izidu bi kazalo, da sta bili obrambi obeh ekip zelo dobri, saj je rezultat 52:47 tudi za to ligo precej skromen. Resnica pa je, da sta bili obe moštvi precej pomanjkljivi predvsem pri metu, poletovcem pa je bil tudi usoden katastrofalen odstotek pri prostih metih (4:16). (jan)
BREG ADRIATHERM - BASKET TS	108:70 (60:35)
BREG ADRIATHERM: D. Salvi 4, Canciani 8 (1:2), Corbatti 31 (3:4), Zeriali 8 (1:2), Čok 5, M. Salvi 24 (4:5), Koren 9, Bandi 5 (1:2), Žerjal 6, Vascotto 8 (0:2).
TRI TOČKE: Corbatti 4, Canciani, Zeriali, Čok, Koren 1.
Proti skromnemu nasprotniku so Brežani zmagali brez večjih težav. Kakšen bo razplet, je bilo videti od samega začetka, saj so naši že v 7. minuti vodili z 22:5. Ker rezultat ni bil nikolu v dvomu, so Brežani izkoristili priložnost in poskusili razne kombinacije v igri. (L. K.)
Košarkarsko promocijsko prvenstvo na Goriškem in Tržaškem
Domovci in Kontovelci uspešni
pretepa. Povedati moramo še, da so Kontovelci bili izredno požrtvovalni v obrambi, v napadu sta se, izkazala Ban in Sterni, a v odsotnosti Čuka je dobro opravil svojo nalogo tudi Pahor.
(Damir Starc)
NA GORIŠKEM
DOM GOMETAL - EDERA 84:83
(42:38, 80:80)
DOM: Gruzovin 11, Bordon, Orzan 24, Semolič 2, Komel, Bric 5, Battello 15, Dornik 12, Prinčič 15, Čubrilo.
PON: Chizzolini (31), Collenzini in Zamolo (39), Orzan (41), Braida (45). ON: Dom 24, Edera 28. TRI TOČKE: Orzan 3.
Brumnovim varovancem je končno uspelo osvojiti novi par prvenstvenih točk. Tudi tokrat so domovci premagali ekipo Edere, proti kateri so v celotnem prvem delu prvenstva dosegli edino zmago. Zmaga naših je" nedvomno povsem zaslužena, saj so prikazali boljšo in preudarnejšo igro skozi vse srečanje. »Belo-rdeči« bi sicer lahko zaključili tekmo v svojo korist že na koncu drugega polčasa, ko so deset sekund pred koncem vodili s tremi koši prednosti. Vendar gostje se niso demoralizirali in so v poslednji sekundi izenačili z uspešnim metom Pado-vana za tri točke.
V bojevitem podaljšku, ko so naši že v uvodnih sekundah izgubili najboljšega strelca Orzana zaradi petih osebnih napak, so Brumnovi varovanci dokazali večjo mero borbenosti in na koncu zasluženo slavili. Dobro so tokrat zaigrali prav vsi, posebno pohva-
lo pa si zaslužijo Orzan, Battello, Gruzovin in Prinčič, (af)
NA TRŽAŠKEM
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
BARCOLANA	89:82 (49:43)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 11 (2:3), Grilanc 16 (3:41 Štefan Gulič 5 (1:4), Sterni 28 (2:4), Stoka 16 (2:6), Pahor 5 (1:2), Danjel Gulič, Starc 4 (0:1), Civardi 4 (2:2), Kralj.
TRI TOČKE: Ban 3, Sterni 2, Grilanc 1; PON: Ban (32), Starc (35).
V	zelo važni tekmi so Kontovelci prišli do zmage po zelo borbeni in izenačeni igri. Začetek ni bil najbolj obetaven (našim sta bila nenaklonjena tudi sodnika), saj so gostje takoj povedli z 9 točkami razlike (13:4). Kontovelci pa se niso vdali in so sami prvič prehiteli nasprotnika v 10. minuti (21:20). Dobro se jim je obrnilo pet minut kasneje, ko so si z delnim izidom 12:2 nabrali nekaj točk prednosti, ki so jih ohranili do konca polčasa.
V	nadaljevanju so Kontovelci kljub netočnosti pri metih od daleč obdržali rahlo prednost.
Odločilen korak na proti do zmage pa so naredili ^ 14. minuti, ko so povedli s 76:66. Čeprav s težavo, so vodstvo le obdržali. Proti koncu so se gostje »izkazali« z običajnimi žaljivkami in malo je manjkalo, da ni prišlo do
STELLA AZZURRA -
CICIBONA	76:61 (35:32)
CICIBONA: Kovačič 2, Perčič 10 (2:8), Smotlak 19 (2:5), Semen 5 (1:2), Lipolis 0, Furlan 1 (1:3), Cupin 19 (1:2), Barini 5 (1:2).
PON: Kovačič (17), Smotlak (20). TRI TOČKE: Smotlak 3, Cupin 2.
Cicibonaši so nepričakovano klonili pred Stello Azzurro in tako začasno izgubili stik s prvimi na lestvici. Naši so med tednom slabo trenirali zaradi poškodb in gripe in to je bilo razvidno med tekmo samo, kar pričajo tudi statistični podatki (pri metu 19:48 za dve točki, 5:12 za tri točke in samo 8:22 pri prostih metih). Poleg tega so se cicibonaši predstavili v osmih na igrišču, tako da trener Mari ni imel menjav. Glede tekme naj povemo, da so domačini vodili od začetka do konca, naj-višje vodstvo so dosegli sredi drugega polčasa (58:43), potem so se plavi dve minuti pred koncem srečanja približali na sedem točk zaostanka, več pa niso zmogli. Od naših sta se izkazala le Andrej Cupin v napadu in Ivan Perčič v obrambi.	(A. Kovačič)
košarkarska prvenstva
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 20. KOLA
JADRAN - Castel S. Pietro	77:69
Oderzo - Cesena	83:79
Imola - Faenza	82:84
Malaguti - Montichiari	97:88
Ozzano - Montebelluna	94:91
Vicenza - Petrarca PD	103:100
Pierobon PD - Electrolux	91:79
Virtus PD - San Donel	105:89
LESTVICA
Virtus PD
Montichiari
Malaguti
Vicenza
Petrarca PD
Ozzano
Imola
Montebelluna
Faenza
Electrolux
Oderzo
Castel SP
JADRAN
San Dona
Pierobon
Cesena
20 15 5 1754:1622 30 20 14 4 1794:1678 28 20 13 7 1835:1809 26 20 12 8 1844:1717 24 20 12 8 1975:1858 24 20 12 8 1654:1631 24 20 12 8 1750:1780 24 20 11 9 1926:1840 22 20 10 10 1653:1670 20 20 10 10 1701:1765 20 20 9 11 1661:1647 18 20 7 13 1592:1654 14 20 7 13 1632:1713 14 20 6 14 1721:1791 12 20 5 15 1635:1781 10 20 5 15 1703:1874 10
PRIHODNJE KOLO (18. 2. 1990) Petrarca - Faenza; Electrolux -Imola; Castel S. Pietro - Oderzo; Cesena - Ozzano; Montebelluna - Pierobon; San Dona - JADRAN; Montichiari - Vicenza; Malaguti - Virtus PD
JADRANOVI STRELCI Čuk 444, Rauber 343, Daneu 219, Pregare 212, Battini 159, Sosič 145, Oberdan 70, Pertot 24, Crisma 21, Corsi 5, Stanisa 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 19. KOLA
Roncade - Intermuggia		83:87
BOR RADENSKA	- Virtus UD	91:88	
Ponte di Piave - POM Tržič		81:76
Ardita GO - Latisana		88:77
Nervesa - Tecnoluce		85:80
Inter 1904 - Mogliano		88:114
Sacile - Arte GO		93:71
San Daniele - Autosandra		80:70
LESTVICA		
Virtus UD	19 17 2	1597:1338 34
Roncade	19 15 4	1628:1537 30
Mogliano	19 14 5	1633:1516 28
San Daniele	19 13 6	1693:1571 26
Tecnoluce	19 10 9	1584:1502 20
Sacile	19 10 9	1539:1486 20
Ponte di Piave	19 10 9	1588:1568 20
Intermuggia	19 10 9	1659:1658 20
Inter 1904	19 9 10	1580:1538 18
POM Tržič	19 9 10	1580:1649 18
Ardita Go	10 8 11	1573:1628 16
Latisana	10 6 13	1381:1501 12
Arte GO	10 6 13	1393:1599 12
Nervesa	10 5 14	1490:1564 10
BOR RADENSKA 10 5 14 1559:1686 10		
Autosandra	10 5 14 1450:1586 10	
PRIHODNJE KOLO (18. 2.) Virtus UD - POM Tržič; Autosandra - BOR RADENSKA; Arte - Ponte di Piave; Tecnoluce - Roncade; Ardita -San Daniele; Mogliano - Sacile; Lati-sana - Nervesa; Intermuggia - Inter 1904.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem
IZIDI 10. KOLA
Zeus - Grado Alba S. Marco -	Del Do		73:71 84:72
Igc - Petrolifera Asguini - H Lume			n.o. 57:69
Dom Gometal -	Primis		84:83
LESTVICA			
Igc	9 8	1	786:697 16
11 Lume	10 7	3	699:653 14
Alba S. Marco	10 6	4	763:709 12
Grado	10 6	4	809:758 12
Zeus	10 6	4	766:789 12
Petrolifera	9 5	4	724:705 10
Primis	10 4	6	744:749 8
Del Do	10 3	7	749:782 6
Dom Gometal	10 2	8	720:781 4
Asguini	10 2	8	675:810 4
PRIHODNJE KOLO (17. IN 18. 2.)
Grado - Igc, Del Do - Dom Gome-tal (17. 2. ob 20. uri v športni palači v Podgori), II Lume - Zeus, Petrolife-ra - Alba S. Marco, Primis - Asguini.
Na Tržaškem
IZIDI 12. KOLA
Kontovel ES - Barcolana	89:82
St. Azzurra - Cicibona	76:61
Lav. Porto - CUS Trst	77:64
Scoglietto - Ferroviario	79:73
Radioguattro - CGI Milje	danes
Fiamma - Libertas	n.o.
LESTVICA CGI Milje	1110 1				1008:827 20
Kontovel ES	12 10		2	1098:957 20
Barcolana	12	9	3	962:876 18
Cicibona	12	8	4	970:855 16
Ferroviario	12	8	4	860:826 15
Scoglietto	12	6	6	921:929 12
St. Azzurra	12	5	7	830:838 10
Radioguattro Libertas	11	4	7	896:905 8
	11	4	7	707:817 8
Fiamma	11	2	9	769:878 4
CUS Trst	12	2 10		803:953 4
Lav. Porto	12	2 10		876:1034 4
PRIHODNJE KOLO (17. IN 18. 2.) Cicibona - Kontovel Electronic Shop; Ferroviario - Scoglietto; Libertas - Lavoratori del Porto; CUS Trst - Stella Azzurra; Barcolana -Scoglietto; CGI Milje - Fiamma.
F derbiju C-2 lige v telovadnici Kulturnega doma proti Boru Cunja Avtoprevo:
Meblo Imsa učinkovitejši v napadu
Posnetek s sobotnega derbija v telovadnici goriškega Kulturnega doma
V ženski odbojkarski C-l ligi
Kljub borbenosti poraz Bora Elpro
GHEMAR - BOR ELPRO	3:1
(17:15, 15:11, 4:15, 15:10)
BOR ELPRO: Maver, Nacinovi, Sto-per, Foraus, Grbec, Ažman, Fučka in Vitez.
PIOVE Dl SACCO — Borovke se z gostovanja pri nekdanji Pepelki v ligi vračajo praznih rok, toda vsaj z zavestjo, da so igrale borbeno in neprimerno bolje kot v prejšnji tekmi z Latisa-no. Lahko bi tudi zmagale, če ne bi po nerodnem zapravile prvega niza, toda objektivno preživlja zdaj ekipa hudo stisko, ki je predvsem posledica pomanjkanja zadostnega števila igralk. Bolj kot odsotnost Vidalijeve, ki jo je spet zelo dobro nadomestila mlada Ažmanova, je bilo tokrat občutiti pomanjkanje menjave na položaju poda-jača, saj je Vitezova, ki si je med tednom pretegnila eno od trebušnih mišic, sedela-na klopi le pro forma. Tako je imel trener Kalc na razpolago le sedem igralk, kar je bilo zlasti usodno v omenjenem prvem nizu, ko so si plave dvakrat zapravile visoko prednost, najprej pri vodstvu z 8:0, nato pa celo pri 14:10. V razburljivi končnici so plave zgrešile kar tri servise in nekaj napadov, tako da so se pustile presenetiti. Lahko bi pričakovali, da bo ta hud spodrsljaj borovke povsem spravil na kolena. A ni bilo tako. Plave so z Ma-verjevo in zlasti Nacinovijevo na čelu (morda prvič letos sta obe nosilki Borove igre hkrati zaigrali res odlično) odločno reagirale in igrale tako borbeno, kot še nikoli doslej letos. Toda šele v tretjem nizu, ko je svoj učinek bistveno izboljšala še podajačica Grb-čeva, so pokazale svoje pravo lice in povsem nadigrale gostiteljice. Toda žal jim je v drugi polovici četrtega niza zmanjkalo nekaj več ostrine in tie break je splaval po vodi.
Kljub porazu se položaj plavih na lestvici v bistvu ni poslabšal. Treba pa bo čimprej zmagovati, saj se poleg Ghemarja prebuja še Cordenons, »spanje« Cervignana pa še naprej nikogar ne zavaja, kajti to je ekipa, ki se lahko vsak čas prebudi iz svojega sna, ki traja že od začetka sezone. Prvenstvo, ki je med tednom terjalo še eno trenersko žrtev - odstopil je namreč trener Vivila Rizzato - prehaja v fazo, ko lahko pričakujemo marsikatero presenečenje, zato bi bilo za plave zdaj najbolj zmotno to, da bi mislile, da v prihodnjih dveh nastopih z Mestrami in Vivilom .fta je povrhu v krizi) nimajo možnosti za uspeh. V Piove di Saccu so borovke pokazale, da so še »žive«, zato morajo zdaj grabiti točke ne glede na to, s kom igrajo, saj je prav nepredvidljivost izidov poglavitna značilnost te lige. In če so podvigi v dometu ostalih, ni razloga, da bi bili nedosegljivi za borovke.
(ak)
MEBLO IMSA -
BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:2
(4:15, 15:4, 15:9, 11:15, 15:9)
MEBLO IMSA: R. in D. Petejan, Lavrenčič, Vogrič, A. in M. Feri, Lutman, Superga, Tomšič, Koršič, Buzzi-nelli. Trener: Rajko Petejan.
BOR: Giacca, Aiello, Marega, Stančič, De Carli, Starc, Metton, Budin, P. in R. Pernarčič, Batič. Trener: Igor Gombač.
SODNIKA: Catalano (Tolmeč) in Zuliani (Gorica). GLEDALCEV: 150. POTEK SETOV: 1. 0:6, 2:9, 2:12; 2. 4:2, 7:2, 11:2, 13:3; 3. 3:5, 6:5, 10:8, 12:8; 4. 1:4, 2:6, 2:8, 5:9, 7:10, 9:19, 10:13; 5. 5:3, 8:5, 10:6, 12:7, 13:9.
GORICA — Meblo Imsa si je zagotovil dragoceni točki v tretjem letošnjem slovenskem derbiju v odbojkarski C-2 ligi. Petejanovi igralci, ki so zadnjo prvenstveno zmago okusili pred božičnimi prazniki, so zaigrali kot prerojeni in odpravili tiste negotovosti, ki so postale skoraj že tradicija goriške združene ekipe.
O borovcih pa bi rekli, da so pokazali manj, kot bi lahko pričakovali od ekipe, ki zaseda 2. mesto na razpredelnici in je prav v tem delu prvenstva pokazala največ. Menimo, da je tokrat pri Tržačanih pešal sprejem in s tem logično tudi gradnja igre in sam napad.
Srečanje se je pričelo v znamenju Bora Cunja Avtoprevoz, ki je le v nekaj minutah osvojil prvi niz, v katerem so domačini igrali precej zmedeno in naredili veliko napak. Prepričani verjetno, da bo naloga precej lažja, kot so pričakovali, so borovci v drugem nizu zamenjali vloge, saj so predvajali dokaj zmedeno igro in v polju naredili več nepotrebnih napak.
Po rahli prednosti je Meblo Imsa v 3. nizu, predvsem z Lutmanom, ki je bil po našem mnenju najboljši igralec derbija, začel učinkovito napadati m je prevzel vodstvo, ki ga je obdržal do konca.
Najlepšo igro je Bor pokazal v predzadnjem nizu, ko je organizirano napadal in prepustil nasprotniku le malo možnosti, čeprav je ekipi Meblo Imsa uspelo nadoknaditi kar 6 točk (9:10).
V tie breaku, ki je bil doslej vedno dokaj negativen za gostitelje, pa je domača šesterka manj grešila in bila bolj učinkovita v napadih s kril.
Ob koncu srečanja je trener Mebla Imsa Rajko Petejan povedal naslednje: »Vesel sem, ker prihaja na dan to, kar že več časa poudarjam in prepričujem svoje igralce. Gre pač za večjo samozavest v končnicah setov, saj smo doslej tedaj vedno popuščali in izgubili tudi več srečanj. To. je tudi razumljivo, saj gre za mlade igralce, katerim še manjkajo določene izkušnje. Na srečo danes nismo bili priča'tem padcem in reči je treba, da so igralci ob-
držali zbranost vse do konca in to še posebno v tie breaku, kjer smo doslej vedno potegnili krajši konec. O Boru bi rekel, da sem pričakoval nekoliko boljšo postavo, čeravno je treba pristaviti, da smo ga postavili v težave z napadi na krilih. Ob tem bi dejal, da tudi pri sprejemu servisa borovcem ni šlo od rok.«
Igor Gombač je ugotovil, da so imeli precejšnje težave pri sprejemu, kar jim je onemogočilo, da bi gradili igro, kot znajo. Ob tem je soglašal s Petejanom, ko je dejal, da jih je Meblo Imsa večkrat presenetil na krilnih pozicijah, kjer blok ni deloval kot sicer. Takole je nadaljeval: »Menim, da točki, ki smo ju pustili v Gorici, nam bosta v opomin, da ne gre podcenjevati nobenega nasprotnika in da je treba na vsakem srečanju igrati maksimalno. O goriški ekipi bi rekel le tole, da je zaigrala boljše kot na prvem srečanju v Trstu. Predvsem v napadih so bili Petejanovi varovanci učinkovitejši.«
RUDI PAVŠIČ
01ympia prekinila negativno serijo
OLVMPIA -
INTREPIDA M ARI ANO	3:1
(12:15, 15:12, 15:12, 15:4)
OLVMPIA: Špacapan, Simon, Andrej in Janez Terpin, Cotič, Vogrič, Bensa, Sfiligoj, Dornik, Marassi, Černič.
GORICA - 01ympia je končno prekinila negativno serijo, ki je trajala že štiri tedne in tako prišla do prve zmage po novem letu. Proti Intrepidi iz Mariana, ki je imela za sabo tri uspešne nastope, so naši začeli izredno borbeno (že za prvo točko se je bil zagrizen boj), tako da je bilo takoj jasno, da bo srečanje napeto. Žal je pri 01ympii padla koncentracija (predvsem sta pešala sprejem in zaključevanje) in je morala stalno loviti nasprotnika ter je tudi set izgubila. Vsekakor treba povedati, da je v tem nizu igrala mlada ekipa brez Špacapana, ki je vstopil le proti koncu tega seta (na dveh zadnjih tekmah Špacapan zaradi poškodbe ni nastopal).
Drugi niz se je dobro iztekel za naše: bili so stalno v vodstvu in tudi če rezultat tega ne kaže, so ga osvojili zelo prepričljivo. Težave so prišle spet na dan v naslednjem nizu, ko je začelo že slabo kazati. Povsem je popustil sprejem in Mariano je že vodil z 8:0. Tedaj je trener Jakopič zadel menjavo, ki je privedla do preobrata. Nasprotnika se je polastila nervoza, kar ga je drago stalo, saj sta bila izključena trener in eden od igralcev. V četrtem setu so si naši kaj kmalu nabrali visoko prednost (10:0) in je kazalo, da ga bodo zlahka osvojili. Tedaj pa bi poškodbi centra Dornika in Marassija (prvi je odšel na klop zaradi težav s kolenom, drugi pa zaradi zvina noge) skoraj vse postavili na glavo. Naši pa so le znali stisniti zobe in vse se je srečno izteklo. Sedaj je upati, da bosta kmalu okrevala, sicer se zna 01ympia znajti v precejšnjih težavah.
(Peter Černič)
Na gostovanju ženske C-2 lige pri Kennedyju
Sl ogašicam ni uspelo
KENNEDY - SLOGA KOIMPEX 3:1
(16:14, 7:15, 17:15, 15:10)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabri-zi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Miot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
Slogašicam v najpomembnejši tekmi kola ni uspel podvig in so morale prepustiti točki odličnemu in še nepremaganemu Kennedyju. Ne glede na rezultat je bila tekma res zelo lepa in absolutno na nivoju višje lige. Tako Kennedy kot Sloga Koimpex sta pokazala celo serijo zelo atraktivnih in tehnično dovršenih akcij tako na polju kot ob mreži, zelo dobro je deloval blok (kjer je bil v končnem obračunu uspešnejši Kennedy), skratka, na svoj račun je lahko prišel vsak, še tako zahteven odbojkarski sladokusec. Nekaj grenkega priokusa ostaja slogašicam prav gotovo zaradi prvega in tretjega niza, ki so ju izgubile z minimalno razliko in bi torej s kančkom sreče več lahko bil izid tekme povsem različen, še zlasti, če vemo, da so bile v vodstvu tik do konca. Vsekakor je Kennedy potrdil, da je res odlična ekipa, ki ni po naključju na prvem mestu na lestvici. Ob tem naj dodamo še, da so igralke Kennedyja za 5 centimetrov višje od naših (kar se seveda še kako pozna prav na mreži), pa tudi dejstvo,-da je Sloga Koimpex v zadnjih štirih tekmah igrala proti ekipam, ki ji nikakor niso bile dorasle in je tako skorajda izgubila občutek za močnega nasprotnika.
Ta poraz sploh ne zmanjšuje možnosti slogašic za napredovanje, kot nam.je tudi povedal trener Sloge Ko-impex Ivan Peterlin: »Če bi v tem kolu zmagali, bi bilo prvenstva praktično konec. Za nas sta po vsej verjetnosti odločilni naslednji dve koli: najprej bomo v soboto doma igrali s Pralo, naslednjo soboto pa bomo igrali v Vidmu pri ekipi CUS, ki je edina, ki nam lahko še ogroža tretje mesto. Če
pa bodo igralke ponovile igro iz tega kola, se nam uspeh absolutno ne more izmuzniti.«	(INKA)
JUNIORS CASARSA -
SOKOL INDULES	3:2
(9:15, 15:5, 15:8, 8:15, 15:10)
SOKOL INDULES: Pertot, Ušaj, Vidah, Kralj, Lara in Tanja Masten, VI-sentin, Brumat.
Kot v prvem delu prvenstva je bilo tudi tokrat za določitev zmagovalca dvoboja med tema ekipama potrebno odigrati pet nizov. Razlika je bila le v tem, da se je tokrat sreča nasmehnila gostiteljicam.
V dveh sredinskih nizih je pri Sokolu Indules pešal sprejem servisa. Tudi servis ni bil tako dober tako, da so sokolovke omogočile gostiteljicam, da so učinkovito napadale. »Loterija« petega niza se je slabo začela za Sokol Indules, saj je Juniors povedel kar z 11:3. Nabrežinke so se nato približale do izida 12:10, a so bile gostiteljice v končnici spet bolj prisebne. V opravičilo za poraz lahko dodamo le to, da so bile nekatere ključne Sokolove igralke zaradi bolezni v slabi formi in zato niso mogle nuditi običajnega doprinosa. (VIP)
PIERIS - AGOREST	0:3
(5:15, 7:15, 14:16)
AGOREST: Vižintin, Pelerin, Marassi, Florenin, Braini, Scozziero, Roner.
Tudi Agorest je v Pierisu žel pričakovan in gladek uspeh, čeprav se je gostiteljicam v tretjem nizu ponudila enkratna priložnost, da osvojijo svoj prvi prvenstveni niz. Vodile so namreč že z 12:7. Toda naše igralke naposled le niso dovolile presenečenja. Treba je reči, da je bila razlika med ekipama več kot očitna in je treba reakcijo gostiteljic v tretjem nizu pripisati edinole podcenjevanju igralk Agoresta.
Tudi tokrat je združena ekipa nastopila v zelo okrnjeni postavi brez Lovi-suttijeve, Černičeve, Klemšetove in Zavadlalove. Slednja bo po težji poškodbi začela trenirati v tem tednu.
(R. I.)
V važni tekmi za obstanek v ženski D ligi
Prepričljiv uspeh Kontovelk
Mlada Kontovelka Jana Drasič
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
SAN LUIGI GORICA	3:0
(15:7, 15:3, 17:16)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Drasič, Regent, Križmančič, Čebulec, Janežič, Conestabo, Garbini, Legiša, Štoka, Škerk.
Prvič v letošnji sezoni je Kontovel-kam uspelo zmagati drugič zapored in to v neposrednem dvoboju za obstanek s San Luigijem, tako da je zdaj vse manj skrbi v zvezi z obstankom v ligi.
Goriškega novinca so Kontovelke odpravile gladko. Igrale so organizirano, mirno in učinkovito vse do tretjega niza. Dotlej jim Goričanke, ki so dajale vtis, da so precej nemotivirane in že vnaprej prepričane v poraz (verjetno še niso prebolele pekočega poraza prejšnjega kola v Dolini, ko so po vodstvu z 2:0 tekmo z Brežankami izgubile), nikakor niso bile kos.
Kapetanka Legišova in ostale pa so naredile v nadaljevanju hudo napako, ko so mislile, da jim zmaga ne more več uiti. Gostje so se z odlično Bressa-
novo na čelu razigrale, Kontovelke pa je zajela živčnost in še dobro, da jim je uspelo nadoknaditi zaostanek 9:2 in v izredno napeti in kaotični končnici preprečiti preporod nasprotnic.
Za sobotni nastop si vsekakor Kontovelke zaslužijo pozitivno oceno, saj so dobršen del srečanja pokazale lepo odbojko. Če bodo še igrale tako, se jim v tem povratnem delu sezone obeta še marsikateri lep uspeh.
Trener Drasič je po tekmi podčrtal pomembnost uspeha in da je bil ta dosežen suvereno in po dobri igri. Po logični reakciji nasprotnika v tretjem nizu, je dejal, smo se dekoncentrirali. Upam, da bodo dekleta čimprej razumela, da je treba igrati vedno enako zbrano kot tokrat v prvih dveh nizih.
Trenerka San Luigija Coniedizeva se je po tekmi zelo hudovala nad sojenjem (? op. ur.) in je poudarila, da je njena ekipa nastopila brez treh standardnih igralk.
(ak)
Vodilni premočen za Breg Agrar
BREG AGRAR - PROMOVOLLEV 0:3
(1:15, 1:15, 8:15)
BREG AGRAR: Debenjak, Franka, Elena, Erika in Tatjana Žerjal, Pertot, Slavec, Tatjana in Nataša Canziani, Gaburro, Giorgi.
Po pričakovanjih je še nepremagani Promovolley gladko zmagal v Dolini. Pordenončanke so potrdile, da so najmočnejša ekipa v ligi. Pokazale so zelo oster servis in neprebojen blok, od katerega so se v polje odbijali vsi napadi Brežank. Naše igralke so reagirale šele v tretjem nizu, ko so nasprotnice dohitele' pri rezultatu 6:6, a nato je Promovolley visoko povedel in popolnoma nadigral gostiteljice.
(I. Giorgi)
lestvice
_________Zenska C-1 liga_________
IZIDI 12. KOLA
Ghemar Piove di Sacco - Bor Elpro 3:1 (17:15, 15:11, 4:15, 15:10), Pav Zenit Videm - Dolo Pallavolo 3:1 (13:15, 15:5, 15:5, 15:13), CMC Venezia Mestre -. Vivil Villa Vicentina 3:1 (15:6, 15:12, 11:15, 15:11), Otlica Tomasini Cordenons - AUSA Pav Cervignano 3:1 (6:15, 15:6, 15:9, 15:6), Foče Colori Latisana - Peroni Tržič 3:0 (15:8, 15:3, 15:4), OMA Mobili San Giusto Trst -Albatros Treviso 1:3 (12:15, 15:12, 16:17, 7:15).
LESTVICA
Albatros TV	12	10	2	33:14	20
Pav Videm	12	8	4	30:18	16
OMA Trst	12	8	4	28:17	16
VE Mestre	12	8	4	28:19	16
Vivil	12	7	5	26:21	14
Foče Latisana	12	7	5	27:22	14
Bor Elpro	12	5	7	20:22	10
Dolo Pall.	12	5	7	23:25	10
Cordenons	12.	5	7	19:26	10
Ghemar	12	4	8	15:29	8
AUSA Cervign.	12	3	9	15:32	6
Peroni Tržič	12	2	10	13:32	4
PRIHODNJE KOLO (17. 2.)
Bor Elpro - CMC Venezia Mestre, Dolo Pallavolo - OMA Mobili San Giusto Trst, Vivil Villa Vicentina - Otlica Tomasini Cordenons, AUSA Pav Cervignano - Ghemar Piove di Sacco, Peroni Tržič - Pav Zenit Videm, Albatros Treviso -Foče Colori Latisana.
_________Moška C-2 liga__________
IZIDI 14. KOLA
Meblo Imsa - Bor Cunja Avtoprevoz 3:2, 01ympia Gorica - Intrepida Mariano 3:1, Volley Bali Videm - Vivil Villa Vicentina 2:3, Cima Truciolari Sacile - Vol-ley Pordenon 3:1, Crismare Tržič - Liber-tas Turjak 3:1, Rozzol Trst - Prata 3:0, Pav Remanzacco - Torriana Belca Gradišče 3:0.
LESTVICA
Cima Truciol.	14	11	3	34:17	22
Volley PN	14	9	5	31:17	18
Bor Cunja Av.	14	9	5	34:20	18
Crism. Tržič	14	9	5	34:24	18
Pav Remanz.	14	9	5	32:31	18
01ympia GO	14	8	6	32:21	16
Vivil	14	8 6		30:24	16
VB Videm	14	8	6	29:25	16
Meblo Imsa	14	7	7	29:27	14
Rozzol Trst	14	6	8	23:30	12
Prata	14	4 10		21:37	8
Torriana	14	4 10		18:35	8
Intrepida	14	3 11		13:37	6
Libertas Tur.	14	2 12		16:39	4
PRIHODNJE KOLO (17. 2.)
Prata - 01ympia Gorica, Vivil Villa Vicentina - Meblo Imsa, Bor Cunja Avtoprevoz - Pav Remanzacco, Torriana Belca Gradišče - Rozzol Trst, Intrepida Mariano - Crismare Tržič, Libertas Turjak - Cima Truciolari Sacile, Volley Pordenon - Volley Bali Videm.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 14. KOLA
Kennedy - Sloga Koimpex 3:1, Juniors Casarsa - Sokol Indules 3:2, Pieris -Agorest Gorica 0:3, Prata - CUS Videm 1:3, Pav Natisonia - Virtus Fontanafredda 0:3, Celinia Maniago - Libertas Martig-nacco 1:3, Torriana Gradišče - Fincantie-ri Tržič 0:3.
LESTVICA
Kennedy	14	14	0	42: 8	28
Fincantieri	14	12	2	39:11	24
Sloga Koimpex	14	11	3	38:11	22
CUS Videm	14	9	5	32:23	18
Martignacco	14	8	6	31:22	16
Agorest GO	14	8	6	25:21	16
Prata	14	8	6	25:22	16
Sokol Indules	14	7	7	29:24	14
Juniors	14	7	7	28:29	14
Torriana	14	5	9	24:33	10
Fontanafredda	14	5	9	17:29	10
Celinia	14	3	11	11:36	6
Pav Natisonia	14	1	13	9:39	2
Pieris	14	0	14	0:42	0
PRIHODNJE KOLO (17. 2.)
Agorest - Celinia Maniago, Sokol Indules - Pav Natisonia, Sloga Koimpex -Prata, Fincantieri Tržič - Pieris, Libertas Martignacco - Juniors Casarsa, Virtus Fontanafredda - Kennedy, CUS Videm -Torriana Gradišče.
__________Ženska D liga____________
IZIDI 14. KOLA
Kontovel Electronic Shop - San Luigi Gorica 3:0, Breg Agrar - Promovolley Pordenon 0:3, San Giorgio Porcia - Al Fungo Humin 3:0,- Aguila Spilimberghe-se - ASFJR Čedad 3:1, Danone Rivignano - Gammalegno Cecchini Pasiano 3:0, Banca Popolare Centa - Lavoratore Fiera Martignacco 3:0, DLF Trst - Virtus Trst 3:0.
LESTVICA
Promovolley	14	14	0	42: 3	28
DLF Trst	14	11	3	34:19	22
Banca Pop.	14	11	3	36:14	22
ASFJR Čedad	14	9	5	32:23	18
Rivignano	14	9	5	31:25	18
Gammalegno	14	8	6	27:25	16
Al Fungo	U'	7	7	31:25	14
San Giusto	14	7	7	27:30	14
Lavoratore	14	6	8	26:33	12
Kontovel ES	14	5	9	23:29	10
Virtus Trst	14	3	11	17:37	6
San Luigi GO	14	3	11	15:36	6
Spilimb.	14	3	11	15:36	6
Breg Agrar	14	2	12	16:39	4
PRIHODNJE KOLO (17. 2.)
Virtus Trst - Breg Agrar, PromovolleV Pordenon - Kontovel Electronic Shop. San Luigi Gorica - Banca Popolare Centa, Lavoratore Fiera Martignacco - Danone Rivignano Pocenia, Gammalegno Cecchini Pasiano - Aguila Spilimberghe-se, ASFJR Čedad - San Giusto Porcia, Al Fungo Humin - DLF Trst.
V	L amaterski nogometni ligi
Štandrežci dosegli cilj
JUVENTINA RADENSKA - PRO FIUMICELLO	0:0
JUVENTINA RADENSKA: Andreoli, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Tommasi, Maso, Klanjšček, Bastiani, Tabaj, Kavs (v 75' Bressan), Del Negro.
PRO FIUMICELLO: Zuppichini, Capone, Sgubin, Pelos, Gherizil, Zuppel, Visintin, Milanese, Bon (Kraghedal), Glereani, Tomat,
_ SODNIK: Di Bartolo iz Vidma. GLEDALCEV: 150. IZKLJUČEN: Tabaj v 75. minuti.
GORICA — To je bila ena najslabših tekem letošnjega prvenstva. Povedati pa je treba, da tokrat krivde ne nosijo prvenstveno igralci, marveč blaten in razmočen teren v Stražicah ter nadležen dež, ki je motil celoten potek srečanja. V takih vremenskih pogojih je bilo težko graditi igro in skrb obeh ekip je bila zato pretežno ta, da sta čimprej odbijali žogo izpred lastnih vrat, saj se ve, da blatno igrišče zna pripraviti marsikatero Presenečenje.
Navsezadnje je delitev točk najbolj pravično plačilo za prizadevanje obeh enajsteric, ki sta se dobro zavedali, da je tokrat bolj važno ne izgubiti kot zmagati.
Na strani domačih, ki so nastopili brez izključenega Cinger-bja (bila pa sta prisotna Tabaj in Chizzolini), je sam Del Negro v napadu storil malo ali nič, tudi zaradi razmočenega igrišča, ki ne odgovarja njegovemu načinu igre. V obrambi pa sta se tokrat izkazala Chizzolini in predvsem Trevisan, ki je bil tudi najnevarnejši Juventinin mož za Zuppichinijeva vrata, težjo nalogo pa je imel Tommasi, ki je »skrbel« za Tomata, najboljšega strelca prvenstva.
Kot smo rekli, nevarnih akcij na nedeljskem srečanju je bilo Precej malo. V 13. minuti je Trevisan le podal Tabaju, kateremu pa je vratar, izven kazenskega prostora, prestregel žogo. Pro Fiumicellu so se med 14. in 17. munuto ponudile tri dobre priložnosti. To pa je bilo vse s strani gostov.
V	drugem polčasu je v 2. minuti Tommasi po podaji s kota v voleju streljal previsoko. Igra se je razživela komaj v zadnjih 15 minutah, potem ko je sodnik izključil Tabaja. Gostje so računali, da bodo Štandrežci z igralcem manj imeli težave in so nadaljevali bolj napadalno. To se jim ni obrestovalo, ravno nasprotno, saj so gostitelji v 40. minuti zapravili najlepšo priložnost tekme: Trevisan je s prostega strela, z razdalje kakih 45 metrov, streljal naravnost proti vratom, a žoga je zadela vratnico, potem ko je že ukanila vratarja.
Prvenstvo stopa v svojo sklepno fazo in položaj na lestvici je bolj jasen glede vrha, manj pa glede spodnjih položajev oziroma boja za obstanek, kjer je vse ostalo kot pred nedeljskim kolom, saj so vse postave »v nevarnosti«, z izjemo Visinaleja, zbrale novo točko. (RUDI PAVŠIČ)
Tyson KO: polemik ne bo manjkalo
TOKYO — Srečanje za svetovni boksarski naslov v težki kategoriji med Tysonom in Douglasom se je končalo v nedeljo, a do razpleta bo treba počakati do 20. t. m. Dotlej tudi ne bo manjkalo polemik. Tyson je izzivalca v 8. krogu spravil na tla, vendar se je Douglas pobral in zatem v 10. krogu zadal prvaku odločilni KO. Sodnik pa naj bi Douglasu prepočasi štel in tako sta WBC in WBA »zamrznili« odločitev, medtem ko je IBF Douglasa priznala zmago.
V 20. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina E)
Vesna tokrat res izvrstna
CGS - VESNA	2:4 (1:2)
STRELCI: Naldi v 21. min., Palumbo v 15. min. (11-mretrovka), Leonardi v 30. min., Papini v 48. min. (11-metrovka), Rebec v 59. min., Barilla v 75. min.
VESNA: Negrini, Ridolfo, Pisani (v 70. min. Podgornik), Nico Sedmak, Rados, Fabio Candot-ti, Barilla, Leonardi, Papini, Naldi, Švab.
To je bil prvi letošnji uspeh kriške enajsterice. Končno je Vesna zaigrala kot zna in zmagala brez velikih težav proti ekipi, ki ima prav tako kot Križani težave z lestvico.
Vesna je začela zelo poletavno in je bila stalno v napadu. Odlično je delovala vezna vrsta, v kateri so bili Naldi, Barilla in Leonardi neustavljivi, na desni pa Niko Sedmak. Domačini so sicer prišli prvi do zadetka, ko jim je sodnik podaril 11-metrovko, a Križanov ta gol ni potrl, saj so v desetih minutah najprej remizirali z Naldijem in nato povedli z Leonardijem.
V drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila: Vesna je še naprej napadala in v 48. min. dosegla zadetek iz 11-metrovke po prekršku nad Papinijem, ki je tudi poskrbel za izvedbo najstrožje kazni. Po tem golu so Križani nekoliko popustili, kar so domačini takoj izkoristili in presenetili kriško obrambo z lepim golom Repca v 60. min. Upanja domačinov so trajala le nekaj minut, dokler ni Barilla preigral vse obmrabe in s krasnim strelom dosegel gol, kot jih redko vidimo na naših igriščih. Vesna bi lahko dosegla še nekaj golov, a igralcem so začele pojemati moči.
Tokrat je vsa ekipa delovala brezhibno, nad vsemi pa Naldi. Ta zmaga je vlila igralcem novega upanja in zaupanja v lastne sposobnosti. (P.) PRIMORJE - STARANZANO	1:2 (0:0)
STRELCI: Mascarin v 78. min., Falzari v 83. min., Mosetti v 89. min.
PRIMORJE: C. Savarin, Milani, Luksa, Antoni, Štoka, Comino (v 72. min. Mosetti), Crevatin, Varrillo, Sullini, De Marco (v 76. min. Livan), M. Savarin.
Tokrat so rdeče-rumeni zapravili izredno priložnost, saj bi se v primeru zmage lahko prvim na lestvici približali le na tri točke. V 90 minutah so bili stalno boljši od gostov, ki pa so v zadnjih 15 minutah izkoristili nekatere nepazljivosti Pro-sečanov. Slednji so poleg tega zadnjih 20 minut odigrali v desetih zaradi izključitve.
Tekma se je začela z nevarnim prostim strelom Falzarija, ko je Savarin žogo odbil nad prečko. Z izjemo te akcije in še enega udarca z glavo pa vratar domačinov sploh ni imel več dela do prvega zedetka Mascarina iz prostega strela. Prosečani so namreč dobršen del zekme imeli premoč na sredini. Najboljšo priložnost prvega polčasa je imel De Marco, ki je po podaji Šavari-na z levega krila prodrl v kazenski prostor, preigral nasprotnika, prav pred vratarjem pa je po strelu žogo odbil branilec. Večkrat pa je bil zelo
nevaren zlasti Sullini. Stalni prekšrki nasprotnih branilcev in sojenje, ki je bilo stalno naklonjeno Staranzanu, pa so preprečili domačinom, da bi povedli. Prav sodnik je okoli 30. minute spregledal očiten prekršek nad Sullinijem v kazenskem prostoru.
V	drugem polasu so ritem igre še vedno diktirali vezni igralci Primorja. Akcije v napadu so se vrstile, vendar gostje niso bili nevarni v protinapadu. Dvanajst minut pred koncem pa je sodnik zaradi dvomljivega prekrška Milanija nad Falzarijem dosodil prosti strel v kazenskem prostoru v korist Staranzana. Prav iz tega prostega strela je nato Mascarin s spretnim strelom premagal Savarina. Takoj po. zadetku je Antoni z močnim strelom poslal žogo za las ob vrata, nato je Sulliniju vratar ubranil strel iz izrednega položaja. Ko so že vsi mislili, da bodo Prosečani le izenačili pa je Falzari izkoristil protinapad in brez težav podvojil. V zadnjih minutah so rdeče-rumeni dali vse od sebe, da bi le prišli do zadetka. Nekaj minut pred končnim žvižgom je tako Mosetti med gnečo igralcev preskočil vratarja. V zadnjih napadih pa so gostje z nekoliko sreče le zaustavili nevaren prodor Savarina in strel Moše ttij a, ki je v bližini vrat zadel branilca, ko vratar ne bi mogel več posredovati. Ob koncil lahko rečemo, da je res škoda ostati praznih rok v tekmi, v kateri si vseskozi boljši od nasprotnika, a ti nekaj smole in pa neizkušenost na koncu vse
1 pokvarijo. (Š. M.)
ZARJA - PORPETTO	1:1 (1:0)
STRELCA: E. Fonda v 15. min., Cecchini v 63. min.
ZARJA: Cocevari, Samec, Rojac (v 65. min. Gotti), Antonič, Fonda, Jerman, E. Fonda, Kalc, Tognetti (v 80. min. Grgič), Auber, Borelli.
Zarja je v nedeljo izborila še eno pomembno točko v boju proti izpadu. Z malo več športne sreče pa bi lahko osvojila obe.
Zarjani so tekmo začeli izredno dobro, saj so stalno napadali in si ustvarili nekaj dobrih priložnosti. Prav kmalu so dosegli tudi gol z Egonom Fondo, ki je z veliko prisebnostjo premagal vratarja gostov. Po golu so Bazovci izvedli še nekaj lepih akcij, ki pa se niso končale, kot so si želeli. Proti koncu polčasa so gostje pritisnili in imeli dve lepi priložnosti, ki pa jih niso znali ustrezno konkretizirati.
V	drugem delu igre je Porpetto začel silovito napadati in stisnil zarjane v obrambo. Bazovcem v teh trenutkih niso našli uspešnega protinapada, tako da so gostje v 63. min. zasluženo izenačili in le nekaj minut zatem imeli izredno priložnost, ko se je po silovitem strelu Polvarija žoga odbila od prečke. To je bila tudi zadnja resnejša priložnost na tekmi, saj sta se ekipi zadovoljili s točko in se nista po nepotrebnem izpostavljali.
(big)
V nedeljskem 16. kolu 3. amaterske nogometne lige (skupina L)
Razburljivo na derbiju med Gajo in Krasom
GAJA - KRAS	3:2 (1:2)
STRELCI: Albertini v 14. in 34. min., Vengust v 19. min., Ghiotto v 58. in v 76. min.
GAJA: Zemanek, Stranščak, Ballarin, Pangoni, Neppi (v 36. min. Šuc), Bullo, Vengust, Starc, Girardi, Pečar (v 54. min. Kalc), Ghiotto.
KRAS: Caputo, Tul, Škabar, Fabris (v 60. min. Lepore), Marcosini, Špacapan, Albertini, Cucarich, Villalta (v 70. min. bomma), Žagar, Skerk.
V razburljivem nedeljskem kraškem herbiju sta bila brez dvoma protagonista ?°dnik Ravalico in pa težko, razmočeno 'grišče.š posebno v drugem polčasu. Napetost in naelektrenost sta bili v obeh taborih več kot očitni. Naloga je bila po-' Vsem jasna: zmagati je treba. Z zmago bi Se Gaja otresla zelo nevarnega tekmeca za napredovanje, a Kras bi si ji približal samo točko.
Dogodki na igrišču so dali pravo podo-°v vsem predvidevanjem. Že v samem ecetku smo bili priča ostrim posegom bej na eni, zdaj na drugi strani. Ze v jfugi minuti jo je skupil veteran Starc, 1 Pa je znal stisniti zobe in odigrati tek-0 do konca skoraj kot nesrečen protagonist. Vsi Gajini napadi so se izjalovili oodisi zaradi budnosti Krasa v obrambi |t°t odličnih posegov vratarja Caputa. Ko J® Vse dalo misliti na kapitulacijo Kraso-6 vrste, je v 14. minuti prišel Albertini-;®v zadetek. Zeleno-rumeni so učinkovi-„ reagirali, še močneje pritisnili na Kra-tonf vrata in kmalu izenačili z Vengus-311' V 34. minuti pa je nepazljivost v rj J;an:lbini vrsti Gaje spet spretno izko-rstu Albertini in drugič povedel Kras v pdstvo. Trener Čermelj je tedaj zamenjal nerazpoloženega Neppija s Šucem.
ondar se do odmora nič ni spremenilo, v ri ^ru3em polčasu je Gaja silovito na-ahla na vrata gostov in v drugi minuti imel Starc edinstveno priložnost, da . enači, ko je sodnik dosodil najstrožjo j®zen zaradi prekrška nad Pangonijem.
, Jub temu, da Starcu izkušenosti in adnokrvnosti ne manjka, mu je vratar aPuto strel ubranil. Ni pa upadel po-q. ® v Gajinih vrstah. Pangoni in Ven-V sta diktirala peklenski tempo in že ){0 . minuti je Ghiotto izenačil, potem lu Starc malo prej zadel prečko. Kma-Sta*50 izenačeniu je sodnik razveljavil lajp®}1 zadetek (za mnoge povsem regu-ba v ' Gaja pa ni popustila. Jurišala je Po	ln v 75- minuti je Ghiotto
Zulta(1SlC0viti akciji postavil dokončni re-bilo t A S tem razburljivih dogodkov ni tripH ^on?a- Vezni igralec je v enem iz-Senc, “1f°b°iev skupil dva ali tri šive na srh vt' N310 Prpd koncem pa je spreletel taa ,se pralce in gledalce, ko se je Som-slonn Je d310 frei zamenjal Villalto, na-■boči nČ “allarina in obupno prosil po-: obšla ga je srčna slabost in je mo-
ral priskočiti rešilec rdečega križa. Som-mi želimo čimprejšnjega okrevanja.
Sodnik pa tudi ni štedil s kartoni. Kot bi deževalo, je kazal rumene, a na koncu še rdeče. Kar trije Krasovi igralci so jih bili deležni zaradi ugovarjanja proti sodnikovi pozornosti kot tudi Krasov spremljevalec. Brez dvoma pa je ta dragocena zmaga zeleno-rumenih povsem zaslužena. Srčno so se borili za vsako žogo, dvakrat nadoknadili rezultat in pokazali zavidljivo psihološko in fizično pripravljenost. Krasove predstavnike pa sta pokopali prav živčnost in deloma utrujenost, saj niso mogli enakovredno odgovarjati na Gajine nenehne dobro kombinirane napade. (A.R.)
BREG - OPICINA	1:3 (0:2)
STRELEC ZA BREG: Prašel.
. BREG: Petronio, Paoli, Pečar, Tul, Kozina, Giuressi (Pavletič), Corbatti, Udovi-cich, Tamaro, Lacalamita, Švara (Prašelj), Suraci.
Tudi v povratni tekmi Brežani niso uspeli zaustaviti vodilne ekipe prvenstva in so po štirih zaporednih pozitivnih rezultatih ostali praznih rok.
V	prvem polčasu je bila igra hitra, ekipi sta. se izmenjavali v napadu, a brez konkretnih idej. Gostje so povedli v 21. minuti s hitrim protinapadom, ki je povsem presenetil Bregove branilce. Toda zadetek Brežanov ni potrl, podali so se v napad in kar dvakrat je Tamaro za las zgrešil ugodni priložnosti. Štiri minute pred iztekom polčasa pa so gostje podvojili na podoben način kot v primeru prvega zadetka.
V	drugem polčasu se je ritem upočasnil, tudi zato, ker je igrišče postalo blatno, saj je neprenehoam deževalo. Kljub temu zanimivih dogodkov ni manjkalo. Kmalu po začetku polčasa je Tamaro znova spravil v težave gostujoče branilce, vendar ni imel sreče, na drugi strani
pa je vratar Petronio večkrat lepo ubranil strele nasprotnikov. Okoli dvajsete minute je sodnik zaradi namernega prekrška izključil Kozino, tako da je Opici-na brez večjih težav dosegla še tretji zadetek. Osem minut pred koncem so domačini dosegli častni gol po lepi osebni akciji Prašlja, ki je ponovno nastopil po daljši odsotnosti zaradi poškodbe. (E.B.) PRIMOREC - AURISINA	1:2
STRELCI: E. Kralj v 35. min (11-metrovka), Botta v 37. min, Orto v 65. min (11-metrovka)
PRIMOREC: Leone, Castro, Coppola, Florean, Canziani, Bacchia, E. Kralj, Pri-vileggi, Santi, Kelemenich, Pitacco.
Proti izkušeni Aurisini je Primorec tretjič zaporedoma klonil in tako zdrknil na spodnji del lestvice. Za njim ostajata le skromni Fincantierij in Hermada.
Kljub vsemu pa so Trebenci v nedeljo odigrali dobro tekmo, predvsem v prvem polčasu, saj so imeli ugodne priložnosti in le za las niso prišli do zadetka. Ta je končno padel v 30. minuti, ko je sodnik v korist Primorca dosodil 11-metrovko, s katero je Edvin Kralj popeljal svojo ekipo v vodstvo. Prednost pa je trajala le par minut, saj je Botta po veliki gneči v kazenskem prostoru z veliko spretnostjo spravil žogo v mrežo.
Po premoru je Primorec še močneje pritisnil, vendar se je Aurisina dobro branila. Deset minut pred koncem pa hladni tuš za domačo ekipo: po strelu napadalca Aurisine je Bacchia nehote odbil žogo z roko. Sodnik je brez pomišljanja dosodil 11-metrovko v korist gostov. Trebenci so imeli tako le malo časa, da bi izenačili. Kljub vsemu so požrtvovalno stisnili Aurisino v njen kazenski prostor, vendar je bil ves trud brez uspeha. Tako je Aurisina, čeprav ne povsem zasluženo, odnesla sz trebenskega igrišča obe točki. (Andrej)
BEGLIANO - SOVODNJE 0:3 (0:1)
STRELEC: Acconcia v 43., 66. in 81. minuti.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, _Go-mišček, Devetak, Marson, Černigoj, Šuligoj (Sambo), Acconcia, M. Fajt, Gulin, Tomšič.
Sovodenjci so v Beljanu s tremi zadetki razigranega Acconcie dosegli tretjo zaporedno zmago. Že od vsega začetka je bilo jasno, da so gostje boljši od domačinov, ki v bistvu niso nikoli resneje zaposlili vratarja Gergoleta.
Po dveh zamujenih priložnosti je Acconcia v osebni akciji dosegel prednost.
Isti igralec je v drugem polčasu s svojo hitrostjo spravil v težave obrambo Begli-ana, ki je morala pred njim še dvakrat kapitulirati, (pr)
MLADOST - ISONZO TURRIACO 1:1
(1:0)
STRELEC: Košič v 32^ minuti
MLADOST: Baldan, Černič (v 73. min. H. Kobal), Zavadlav, Devetak, Falcicchia, Argentin, Caleo (v 54. min. Marušič), A. Kobal, Devetta, Frandolič, Košič.
Na izredno razmočenem igrišču je Mladost igrala dokaj prepričljivo in izenačila proti solidni ekipi iz Turjaka. Bar-banovi varovanci so v prvem polčasu imeli terensko premoč in s Košičem tudi povedli. Povedati pa je treba, da bi nekaj minut kasneje Kraševci lahko tudi podvojili, vendar je prečka odbila žogo, ki jo je streljal Devetta.
V nadaljevanju so gostje zaigrali bolje in tudi izenačili. Odtlej se je igra odvijala pretežno na sredini, saj sta bili obe enajsterici zadovoljni z doseženim rezultatom. (I. L.)
Na sliki: trenutek z derbija Gaja -Kras.
obvestila
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 18. t. m., smučarski izlet, združen s tečajem, v Bad Klein-kircheim (Avstrija). Odhod avtobusa bo ob 5.45 z Opčin, ob 5.55 s Proseka, ob 6.05 iz Nabrežine in ob 6.15 iz Ses-liana. Vpisovanje po tel. št. 200236 ali danes, 13. t. m. od 18. do 22. ure.
JK ČUPA
vabi na srečanje z Juretom Šterkom, ki bo predaval o svojih večkratnih udeležbah na preokoceanskih regatah na sedežu društva v Sesljanskem zalivu. Predavanje bo v soboto, 17. t. m., ob 16. uri za tečajnike in mladino in ob 20. uri za člane in prijatelje. Na sporedu bodo tudi diapozitive in videofilm.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu.
rezultati
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 20. KOLA
Varmo - Sangiorgina	0:0
Percoto - Corno	0:0
Portuale - Porcia	0:1
Cordenonese - Torviscosa	1:1
JUVENTINA - Fiumicello	0:0
Tamai - Cervignano	1:1
Costalunga - Lauzacco	0:0
San Canzian - Visinale	1:0
LESTVICA
LESTVICA
San Canzian	20	11	8	1	27:13 30
Tamai	20	9	9	2	23:9 27
Porcia	20	8	11	1	20:9 27
Portuale	20	7	9	4	16:14 23
Cervignano	20	5	13	2	18:14 23
Lauzacco	20	7	9	4	19:19 23
Varmo	20	7	7	6	17:15 21
Costalunga	20	5	10	5	11:9 20
Fiumicello	20	6	8	6	26:21 20
Sangiorgina	20	5	8	7	17:18 18
JUVENTINA	20	5	6	9	18:23 16
Percoto	20	6	4	10	17:23 16
Corno	20	3	10	7	14:23 16
Torviscosa	20	2	10	8	17:30 14
Cordenonese	20	2	10	8	13:22 14
Visinale	20	2	8	10	8:19 12
PRIHODNJE KOLO San Canzian - Costalunga, Lauzacco - Tamai, Cervignano - JUVENTINA, Fiumicello - Cordenonese, Torviscosa - Portuale, Porcia - Percoto, Corno - Varmo, Visinale - Sangiorgina
2. AMATERSKA LIGA
Skupina E
IZIDI 20. KOLA
Castionese - Pieris	0:3
CGS - VESNA	2:4
Ruda - Paviese	1:0
PRIMORJE - Staranzano	1:2
ZARJA - Porpetto	1:1
Gonars- Muggesana	0:0
S. Vito - Aguileia	0:0
S. Maria - Terzo	1:0
LESTVICA
LESTVICA
Staranzano	20	12	5	3	32:15 29
Aguileia	20	12	5	3	30:14 29
Muggesana	20	11	7	2	24:10 29
Pieris	20	12	4	4	34:14 28
Ruda	20	9	8	3	21:13 26
PRIMORJE	20	8	8	4	25:16 24
S. Vito	20	6	8	6	22:18 20
Castionese	20	6	8	6	17:18 20
ZARJA	20	6	6	8	18:22 18
S. Maria	20	4	10	6	17:21 18
VESNA	20	6	5	9	19:25 17
CGS	20	6	5	9	19:35 17
Porpetto	10	5	5	10	22:27 15
Gonars	20	5	5	10	16:24 15
Terzo	20	3	3	14	15:33 9
Paviese	20	1	4	15	12:38 6
PRIHODNJE KOLO S. Maria - S. Vito, Aguileia - Gonars, Muggesana - ZARJA, Porpetto - PRIMORJE, Staranzano - Ruda, Paviese - CGS, VESNA - Castionese, Terzo -Pieris.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 17. KOLA
MLADOST - Turriaco	1:1
S. Lorenzo - Medea	0:1
Sagrado - Azzurra	2:0
Audax - Poggio	3:0
San Pier - Fossalon	3:1
Begliano - SOVODNJE	0:3
Brazzanese - Vermegliano 1:5 LESTVICA
San Pier	17	11	5	1	30:8 27
Audax	17	11	4	2	33:11 26
Medea	17	10	3	4	43:15 23
Turriaco	17	9	5	3	24:11 23
Poggio	17	9	4	4	31:15 22
SOVODNJE	17	8	3	6	24:14 19
S. Lorenzo	17	8	2	7	38:26 18
Sagrado	17	5	8	4	20:17 18
Azzurra	17	5	6	6	22:18 16
Vermegliano	17	5	4	8	25:25 14
MLADOST	17	3	5	9	21:24 11
Fossalon	17	4	3	10	21:32 11
Begliano	17	3	4	10	17:39 10
Brazzanese	17	0	0	17	3:97 0
PRIHODNJE KOLO Vermegliano - Begliano, SOVODNJE - San Pier, Fossalon - Audax, Poggio - Sagrado, Azzurra - S. Lorenzo, Medea - MLADOST, Turriaco - Brazzanese.
Skupina L IZIDI 16. KOLA
Hermada - Fincantieri	1:4
GAJA - KRAS	3:2
BREG - Opicina	1:3
Romana - S. Andrea	odi.
PRIMOREC - Aurisina	1:2
J. Aurisina - Stock	0:3
LESTVICA
LESTVICA
Opicina	16	3	0	3	28:9 26
GAJA	16	10	4	2	33:16 24
Aurisina	16	7	6	3	20:13 20
KRAS	16	5	9	2	23:14 19
Stock	16	7	4	5	27:18 18
BREG	16	5	5	6	21:19 15
S. Andrea	15	3	8	4	23:17 14
Fincantieri	16	5	4	7	17:20 14
J. Aurisina	16	5	4	7	17:24 14
PRIMOREC	16	4	5	7	11:17 13
Hermada	16	1	6	9	13:38 8
Romana	15	1	3	11	6:34 5
PRIHODNJE KOLO J. Aurisina - PRIMOREC, Aurisina -Romana, S. Andrea - BREG, Opicina - GAJA, KRAS - Hermada, Stock -Fincantieri.
Roboti
Proizvodna področja Stružnice
Ravnalne stiskalnice Varjenje tičanje Storitve
Od15.do19.
februarja
1990
Urnik
9.30-19.00


CRUP
Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone