LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 10/99 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal oktober 1999 Letnik 51 {t. 10 str. 293-336 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. LIPA Ajdovš~ina Tovarna pohištva d.d. - Kolekcija Millenium - dobitnica zlate medalje in zlate Uredni{ki svet: vezi na 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. Pozdravni govor ob otvoritvi 10. ljubljanskega ing., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, dipl. ing., Jakob Repe, pohištvenega sejma Peter TOMŠI^ 295 dipl. ing., Daniela Rus, diopl. oec., Stanislav Škali~, dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Zupanc, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. Ocena površine, nastale po odrezovanju, z zna~ilnostmi dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. profila površine Marijan MEDI^ 297 dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: Inles zaklju~uje investicijski projekt 303 prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin Vesna TIŠLER ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani (teoreti~ni del) Emil MATEV@I^ 304 Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vklju~itev površinske obdelave v kolektivno blagovno Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli znamko “KBZ” Slavko MIHEVC 309 Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Strešne konstrukcije 4.0 Toma` KRI@NAR 311 UZvesztaa lensaorvjeivt Sellojveinnije izdajatelj: Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 7/98 313 v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: Slovenski vir za gradbeništvo in notranjo opremo na 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija internetu AMBIENT.online Jasna HROVATIN 318 tel. 061/121-46-60, 061/222-143, faks: 061/121-46-64 Ehlt.tpp:o//štwa w: wr e.vziljsa-.zleves@za.ssiiol.net Imeli smo cilj, voljo, podporo institucij in podjetij ter potrpe`ljivost (I. del) Vinko ROZMAN 319 Naro~nina: DPoijsaakmi ienzn{tiukide(pnotill(eptnoall)e.tn.a .) . .. .. .. .. .. .. .. .. 13..500000 SSIITT 10. ljubljanski pohištveni sejem Jasna HROVATIN 322 Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Zanimivisti s pohištvenega sejma Ciril MRAK 325, 327 Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Na kaj je treba paziti pri izbiri CNC ve~stopenjskega Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, obdelovalnega stroja? Bo`idar ORO@ 326 50101-678-62889 Prve tri vzor~ne hiše `e stojijo Sivija KOVI^ 328 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. 50 let Srednje lesarske šole Nova Gorica Darinka KOZINC 329 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Kratke vesti 331 Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje Borzne vesti 332 strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Diplomske naloge Oddelka za lesarstvo BF v letu 1999 333 Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - fakultete 334 TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. LES wood 51 (1999) 10 Contents 294 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 51, No 10/99 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Evaluation of surface after cutting with specifications of surface profile Marijan MEDIC Tannin stains on basis of cooper complex compounds (teoreti- Vesna TIŠLER cal part) Emil MATEVŽIČ 297 304 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Priznanje revije LES za najcelovitejšo predstavitev svoje dejavnosti na 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu za leto 1999 dobi SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Obrazlo`itev: Komisija se je odlo~ila za navedeno šolo zaradi urejenosti in preglednosti razstavnega prostora. Pestrost izdekov s odra`a v uporabi razli~nih tehnoloških postopkov, ki so jih uporabili pri izdelavi. Predstavili so se z zanimivo raziskovalno nalogo: naprava za strojno leplenje lesa. Zanimiva so tudi poslovna darila, ki so nastala v sodelovanju s finsko šolo Lahti College of arts and crafts. POHVALO za urejenost in celovit prikaz izreka komisija tudi Srednji lesarski šoli Ljubljana in Šolskemu centru Novo mesto - Srednji gradbeni in lesarski šoli. POSEBNO PRIZNANJE podeljuje komisija Zavodu za usposabljanje Janez Levec iz Ljubljane za vsakoletno zanimivo in izvirno predstavitev svoje dejavnosti. @irija: Ciril Mrak, dipl. ing. - predsednik dr. Jasna Hrovatin, d.i.a. - ~lanica Stane Ko~ar, dipl. in`. ~lan Igor Leban, dipl. in`. - ~lan Jo`e Meznari~ - ~lan LES wood 51 (1999) 10 Uvodnik 295 Pozdravni govor Petra TOMŠI^A, predsednika Upravnega odbora GZS - Zdru`enja lesarstva ob otvoritvi 10. ljubljanskega pohištvenega sejma Spoštovani gospod podpredsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Podobnik, cenjeni visoki gostje, drage kolegice in kolegi! Spet je leto naokoli in Ljubljana ponovno gosti pohištvenike in lesarje, tokrat `e deseti~ po vrsti in zadnji~ v tem tiso~letju. Skupaj z organizatorjem, Ljubljanskim sejmom, smo vam pripravili najve~ji in najlepše opremljeni bivalni prostor v Sloveniji doslej. To hkrati pomeni, da je prireditev prerasla v zrelo in kompetentno predstavitev dose`kov slovenske lesne industrije pa tudi tujih razstavljalcev, med katerimi velja letos zlasti pozdraviti Poljsko, ki se nam pridru`uje kot de`ela partnerica. Pohištveni sejem govori sam po sebi - iz leta v leto je boljši in uspešnejši ter brez ljubosumja doma~ih proizvajalcev odprt v širši prostor ter tako podvr`en mednarodnim primerjavam. Dovolite mi torej, da ob letošnjem okroglem jubileju in ob prehodu v novo tiso~letje spregovorim nekaj besed o tistem, ~esar ob sami sejemski prireditvi ne da eksplicitno opaziti. V mislih imam polo`aj in izzive, s katerimi se soo~a evropska in z njo slovenska pohištvena industrija ob vstopu v tretje tiso~letje. Ker je razumevanje preteklosti in sedanjosti osnova za na~rtovanje prihodnosti, najprej nekaj o tem. Lesnopredelovalna industrija velja v Evropski uniji za pomembno industrijo. Sestoji iz ve~ kot 40.000 podjetij, v katerih 2 mio zaposlenih ustvari okoli 120 milijard EVRO-v letno. To pomeni pribli`no 6 odstotkov outputa proizvajalnega sektorja. Lastništvo je fragmentirano po celotni proizvodni verigi in razen pri proizvodnji lesnih tvoriv, kjer je kapitalski vstopni prag visok in gre dejansko za globalno industrijo, do ve~jih kapitalskih koncentracij še ne prihaja. Pa~ pa pomemben element sodelovanja pomenijo skupni projekti, pri ~emer zlasti izpostavljajo razvoj, kooperacijo ter skupen tr`ni nastop. Devetdeseta leta za to industrijo niso bila posebej uspešna. Donosnost v panogi je bila minimalna in dale~ pod povpre~jem celotne evropske industrije. K temu je zlasti prispevala kriza v gradbeništvu, nizka stopnja rasti povpraševanja po pohištvu, nadomeš~anje lesa s substituti ter prekomeren pritisk na padanje cen zaradi prevelikih kapacitet in konkurence z vzhoda. Na ukrepanje Evropske komisije, ki je prišlo na pobudo evropske konfederacije lesarstva CEI-BOIS, ni bilo treba dolgo ~akati. V okviru Bangemannovega protokola je bila evropska lesna industrija proglašena za pomembno in perspektivno panogo, dele`na posebne pozornosti in pomo~i Evropske unije. Na osnovi omenjenega protokola je bila z odlo~ilnim sodelovanjem panoge izdelana njena SWOT študija ter priporo~ila in program konkretnih ukrepov in akcij. Ta je bil potrjen tudi na junijskem kongresu v Helsinkih ob navzo~nosti visokih predstavnikov Evropske komisije in panoge. Kot glavni vzvodi oz. aktivnosti za pove~anje konkuren~nosti lesne industrije so bili omenjeni: * promocija uporabe lesa kot naravnega materiala * ureditev notranjega trga EU in trgov dr`av kandidatk za vstop s poudarkom na njihovem sprejemanju in spoštovanju “acquis communautaire” ter * razvoju novih marketinških pristopov in strategij v sektorju s podporo t.i. horizontalnih ukrepov z nivoja EU. Kompletna študija s programom aktivnosti za pove~anje konkuren~nosti evropske lesne industrije je bila `e predstavljena novemu evropskemu komisarju za industrijo g. Liikanenu in se `e izvaja. LES wood 51 (1999) 10 Uvodnik 296 Toliko o polo`aju in perspektivah naše najrazvitejše konkurence v Evropi in njenem polo`aju znotraj institucionalnih okvirov Bruslja. Kaj pa pri nas? Zgodovino poznamo in podatke o tem smo objavili `e neštetokrat. V za~etku devetdesetih je slovenska lesna industrija izgubila klju~ni del nabavnih in prodajnih trgov v bivši dr`avi ter bila brez kakršnekoli zaš~ite izpostavljena globalnemu tr`iš~u v trenutku, ko se je tudi to znašlo v recesiji. Uni~ujo~a te~ajna politika, visoke obresti, nebrzdana javna poraba ter drugi podobni dejavniki so panogo še dodatno mo~no prizadeli. Propadla je skoraj polovica podjetij in donosnost tistih, ki smo obstali, je morala biti `e za pre`ivetje v takih razmerah izjemno visoka. O razvoju se takrat v glavnem ni govorilo. Kaj pa ekonomska politika? Ta je vseskozi - najve~krat mimo stroke - producirala industrijske strategije. Enkrat smo bili perspektivna, drugi~ spet neperspektivna panoga. Sami smo si ves ~as `eleli zgolj normalnih, evropski konkurenci primerljivih pogojev poslovanja, na kar so opozarjale tudi druge delovno intenzivne in izvozno usmerjene industrijske panoge v Sloveniji. Vmes smo se sre~evali s številnimi gospodarskimi ministri, ki pa razen obljub realno niso mogli storiti ni~esar. V prednosti so bili dr`avotvorni in porabniški resorji, ~eprav gospodarstvenikom še danes ni jasno, kako lahko ti dolgoro~no pre`ivijo brez uspešnega gospodarstva in industrije. Mar ni prav slednje temelj vsake dr`avotvornosti? Pred izzivi tretjega tiso~letja smo in tokrat gre zares. Slovenska lesna industrija je pomembna industrijska panoga, z doma~o surovinsko bazo ter z velikim znanjem in tradicijo, kar potrjuje tudi letošnji pohištveni sejem. Je industrija, ki polnopravno sodeluje pri oblikovanju evropskih smernic panoge, zato jih pozna in sprejema ter se zaveda intenzivnih sprememb, ki jo še ~akajo v prihodnosti. Zavedamo se tudi notranjih nedore~enosti in te`av v panogi, ki so zlasti posledica razli~nega polo`aja, v katerem so posamezna podjetja in s tem pogojene miselnosti v teh podjetjih ter nedefiniranega interesa razpršenih lastnikov. In nenazadnje, zavedamo se, da kljub jasnim usmeritvam brez aktivne horizontalne podpore panogi in medsebojnega sodelovanja podjetij v skupnih marketinških in razvojnih projektih ne bomo dosegli na~rtovanih ciljev in uspešnosti, kar potrjujejo tudi najnovejše evropske izkušnje. Verjamemo, da bodo v tej smeri in ob aktivnem sodelovanju s panogo zastavljene tudi aktivnosti v zvezi z revitalizacijo slovenske lesne industrije v okviru ~etrtega projekta Ministrstva za gospodarske dejavnosti, medtem ko na podro~ju podjetniškega povezovanja izjemno veliko pri~akujemo od Industrijsko-tehnološkega razvojnega centra za lesarstvo, ki smo ga ustanovili prav danes. Pozitivna realizacija obeh projektov ob neprestanem podjetniškem spreminjanju in iskanju novih idej bo dala ve~ino odgovorov na izzive tretjega tiso~letja. Spoštovani, v tednu, ki je pred nami, se bomo dru`ili v prestolnici udobja in ob~udovali vse lepo, zato najprej iskrena hvala vsem, ki ste to prestolnico sooblikovali - organizatorju, razstavljavcem, obiskovalcem, naravoslovni in lesarski znanosti, strokovni `iriji, ki odlo~a o nagradah, medijem ter vsem drugim, katerih prispevek, pa naj bo še tako majhen, je vgrajen v mozaik letošnjih sejemskih in obsejemskih dogajanj. Dovolite mi, da na koncu ~estitam tudi vsem letošnjim nagrajencem. Vsekakor so nagrade lepa potrditev dosedanjega dela in vzpodbuda za nove dose`ke in iskanja, za katere v pohištvu ni meja. LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 297 UDK: 621.9-035.3 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Ocena površine, nastale po odrezavanju, z zna~ilnostmi profila površine Evaluation of Surface after Cutting with Specifications of Surface Profile Marijan MEDIC* Izvle~ek: Topografija površine, ki nastane po obdelavi lesa z odre-zavanjem, nosi v sebi mnogo informacij o kvaliteti tehnološkega postopka, s katerim je ta površina nastala. Mikro-geometrijske zna~ilnosti te površine je mogo~e objektivno meriti s lastnostmi profila te površine. Prikazane so metode ocenjevanja lastnosti profila površine, in sicer tako tiste, ki so `e definirane z mednarodnimi industrijskimi standardi, kot tudi metode, ki izvirajo iz teorije analize naklju~nih funkcij. Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da je mogo~e oceniti dele` deterministi~nega vpliva teoreti~nega gibanja orodja proti dele`u drugih naklju~nih vplivov na profil površine. Klju~ne besede: mehanska obdelava lesa, topografija površine, profil površine Abstract: Topography of surface, which is a result after wood cutting, bears inside many informations about quality of technological process which is cause for that surface. Microgeometrical properties of surface can be objectivily measured with it’s surface profile. Shown are the methods of surface profile estimating, as those wich are defined by international industrial standards, as those methods, which derives from theory of random functions analysis. Presented results shows that is possible to estimate part of deterministic impact of theoretic worktool moving against the part of other random impacts on the surface profile. Keywords: mechanical treatment of wood, topography of surface, surface profile 1. UVOD Topografija površine, nastale po od-rezavanju lesa, je odvisna od mnogih faktorjev. V prvi vrsti ima na topografijo novo-nastale površine vpliv kinematika rezalnega orodja. To kinematiko je mo-go~e poljubno natan~no definirati in tako dolo~iti teoreti~no obliko površine, ki bi nastala, ~e bi bil rezalni rob idealna premica in ~e bi se odrezek lo~il od obdelovanca natan~no v ravnini poti te idealizirane premice skozi les [4 ]. Ve~ je razlogov, da tak idealiziran deterministi~ni pristop za dolo~itev doc. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 topografije po odrezavanju nastale površine ni dovolj. Rezalni rob no`a ni idealna premica, temve~ prese-~iš~e dveh hrapavih ploskev. Trdnost materiala, iz katerega je no` izdelan, natan~nost ostrenja no`a in stanje tega no`a glede na obrabo, so vzrok za ve~je ali manjše odstopanje oblike konice no`a od ideali-ziranega klina [15]. Les je naravni anizotropni material. Njegove mehanske lastnosti so v razli~nih ravninah razli~ne. Novonastalo površino v veliki meri definira naklju~ni na-~in, globina in smer širjenja razpoke ob konici no`a [1 ]. Ti, med sabo povezani naklju~ni vplivi, so pogosto lahko vplivnejši, kot je determin-isti~ni vpliv kinematike orodja. Posledica teh vplivov so: makrogeo-metrijske napake in mikrogeometrij-ske nepravilnosti na površini, ki je nastala po odrezavanju. Makrogeometrijske napake na površini so obi~ajno dobro vidne poškodbe na nastali površini. Mikrogeometrijske nepravilnosti na površini so ve~kratno manjše od dimenzij opazovane površine. Za opazovanje zna~ilnosti tega reda nepravilnosti na površini obdelovanca prosto oko ne zadoš~a. Kvaliteto površine, nastale po mehanski obdelavi z odrezavanjem, ocenjujemo lahko po mnogih preprostih in bolj zahtevnih metodah [1 ], [2 ], [3 ], [10], [11], [12]. Uporabnost posameznih metod je pogosto omejena. Rezultati, dobljeni po posamezni metodi, rabijo za primerjalne ocene lastnosti površine. Mnoge koristne informacije o površini, nastali po odrezavanju, je mogo~e LES wood 51 (1999) 10 dolo~iti z analizo zna~ilnosti geometrijskega profila te površine v zna~ilni smeri. Na tak na~in pridobljene informacije je mogo~e tudi kvantitativno ovrednotiti. Namen pri~ujo~ega sestavka je predstaviti mo`nosti, ki jih omogo~a metoda ocenjevanja kvalitete površine z analizo profila, posnetega na tej površini. 2. GEOMETRIJSKI PROFIL POVRŠINE Geometrijski profil po obdelavi nastale površine dobimo, ~e to površino prere`emo z ortogonalno ravnino. Profil je torej ~rta prereza površine obdelovanca in ortogonalne ravnine, v kateri ocenjujemo površino. Smer, v kateri je postavljena ravnina, ki dolo-~a profil, je pomembna, saj so zna-~ilnosti površine pogosto v razli~nih smereh razli~ne. Pri obdelavi lesa z odrezavanjem je najbolj zna~ilna smer, ki poteka v smeri podajalne hitrosti obdelovanca skozi stroj. Profil površine je dvodimenzijski zapis hrapavosti površine. Profil zapisuje odstopanje površine v smeri ordinate (y os), vzdol` abscise (x os), na dolo-~eni referen~ni dol`ini l. Odstopanja v smeri y osi so ve~kratno manjša od referen~ne dol`ine. 2.1. Meritev profila površine Profil površine lahko izmerimo s pomikom tipalne igle v smeri referen~ne dol`ine (DIN 4772). Smer pomika igle glede na obdelovanec definira x os, meritev vertikalnega polo`aja otipalne igle pa y os izmerjenega profila. Natan~nost posnetka profila površine je odvisna od ve~ faktorjev. Konica igle je izvedena kot sto`ec s kotom 60 ali 90°. Sto`ec igle je na vrhu zao-kro`en z radijem, ki je lahko od 0,1 µm do 15 µm. Geometrija otipalne igle omejuje natan~nost posnetka profila površine [9 ], [10]. Izgubljene so vse tiste informacije, ki so velikostnega ranga dimenzije radija konice igle. Prav tako se pojavi napaka v posnetku površine, ~e je lokalni nagib profila ve~ji od kota sto`ca otipalne igle. Druga omejitev v natan~nosti meritve profila izhaja iz na~ina zapisa Raziskave in razvoj izmerjenega profila. Zapis je obi~ajno podan kot niz diskretnih vrednosti za višino profila na zaporednih ekvidis-tantnih vrednostih x osi. Podatki, ki so manjši od dimenzije ekvidistantne razdalje med dvema zaporednima to~ka-ma na x osi, so torej `e pri sami meritvi izgubljeni. Pri meritvi profila površine, nastale z odrezavanjem lesa, je potrebno upoštevati še mo`nost raze-nja otipalne igle in deformacijo lesnega tkiva zaradi pritisne sile igle na površino obdelovanca [14]. Hitro oceno o vplivu razenja na kvaliteto meritve z dolo~eno merilno napravo je mogo~e dobiti z ve~kratno ponovitvijo meritve profila na isti sledi. Druga mo`nost za meritev profila površine so opti~ne brezkontaktne metode. Primerna je metoda, ki bazira na laserski triangulacijski metodi [3 ]. Premer laserskega `arka ima dimenzijo nekaj µm. Izgubljene so vse informacije, ki so v tem velikostnem razredu. Primerjalne meritve z lasersko triangulacijsko metodo [14]in z mehansko otipalno iglo pri-bli`no enake dimenzije so pokazale dolo~ene razlike v izmerjenih rezultatih le v primeru pojava globokih in ozkih razpok. V tem primeru je metoda z mehansko otipalno iglo natan~nejša. Slika 1. Profil površine-definicije 298 2.2. Standardi za dolo~itev zna~ilnosti profila površine Standardi, kot so: DIN 4762, DIN 4768, DIN 4772, VDI 3219, ISO 4287 itd., definirajo glavne zna~ilno-sti profila, na~in meritve profila in na-~in vrednotenja karakteristik profila. Standardi dolo~ajo naslednje lastnosti profila: Profilu je mogo~e izra~unati srednjo vrednost profila v smeri y -m. Srednji aritmeti~ni odstopek profila Ra je srednja vrednost absolutnih vrednosti odstopanja profila od srednje vrednosti m (slika 1a) l = referen~na dol`ina, na kateri opazujemo profil. ^e bi profil lahko zapisali z matema-ti~no funkcijo, bi zgornja definicija za-doš~ala. Ker je funkcijo y = y (x) zaradi narave pojava, ki ga opazujemo, analiti~no te`ko zapisati, je prakti~-nejši naslednji zapis za dolo~itev srednjega aritmeti~nega odstopka profila: LES wood 51 (1999) 10 n = število ekvidistantnih razdelkov na referen~ni dol`ini l v smeri x osi y = vsakokratna vrednost profila od i srednje linije profila m. Lastnosti profila so lahko opisane tudi z najve~jo višino profila R (slika 1a) y R= R+ R , y p m kjer je: R = najve~ja višina izbo~in profila, p R = najve~ja globina vbo~in profila. m Višina neravnosti profila ~ez deset to~k R po standardu ISO 4287/1-z 1984 je še ena lastnost, ki pogosto rabi za opis lastnosti profila. R je z srednja vrednost absolutnih vrednosti višine petih najvišjih izbo~in in globine petih najgljobljih vbo~in v mejah ref-eren~ne dol`ine (slika1b). R je defini-z rana z naslednjo ena~bo: Raziskave in razvoj ZW+ZI* Kot so pokazale raziskave [13], obstaja dokajšnja korelacija med karakteristikami, kot so R , R in R . az y Tako opisane karakteristike profila zajemajo informacije o profilu samo v y smeri. Na sliki 2 sta prikazana dva razli~na profila, posneta po obdelavi na istem stroju, pri enakem stanju orodja in pri enakih pogojih. Profila sta bila posneta na Strojni fakulteti v Ljubljani na napravi “Talysurf” proizvajalca Taylor-Hobson. V zgornjem primeru je prikazan profil, ki je nastal na površini obdelovanca iz koterma (plasti~ne mase), na spodnjem delu pa profil, ki je bil posnet po obdelavi lesa bukve. S tanko ~rto je v obe sliki vrisan teore-ti~en profil poti konice no`a, torej de-terministi~ni vpliv na profil površine. Pri izra~unu tega teoreti~nega profila je upoštevana ekscentri~nost skobeljnega vretena in vpliv te ekscentri~nosti na pot orodja [5 ]. Vsak izmerjeni profil je definiran z 2440 to~kami. Razdalja 299 med temi to~kami v smeri pomika tipalne igle je bila 0,018073 mm. Vsak profil je torej posnet na dol`ini 44 mm. Radij konice tipalne igle je bil 0,1 µm. V preglednici 1 so prikazane primerjalne vrednosti za karakteristike, kot so R in R , za ta dva, na sliki 2 predstav-az ljena profila. Preglednica 1. Primerjava R in R za dva profila površine az Material Število R St. dev. RSt. dev. az meritevmm s mms xx koterm 3 9,22 42,4 smreka 9 7,72 0,85 37,76 2,43 bukev 9 9,16 1,02 44,54 7,04 teoreti~no izra~unano 10,85 39,99 Opravljeno je bilo devet meritev profila za vsako od obeh vrst lesa in dve meritvi za obdelovanec iz koterma. Razvidno je, da se, sicer vizualno dobro opazna razlika med profiloma na sliki 2a in 2b, ne odrazi ustrezno v ovrednoteni vrednosti za R ali R . Za ovred-az notenje karakteristik profila je torej potrebno poiskati še druge mo`nosti. 2.3. Profil površine kot naklju~na funkcija Statisti~ne metode omogo~ajo nadaljnje mo`nosti za oceno lastnosti profila površine [6 ], [7 ], [8 ]. Podatki o meritvi profila so obi~ajno zapisani kot datoteka niza parov podatkov za višino profila y = f (x ), merjenih vzdol` ref-i i eren~ne dol`ine l v to~kah x , ki so za i konstanten korak Dx oddaljene med seboj. Takemu nizu podatkov lahko dolo~imo dolo~ene statisti~ne lastnosti tako v smeri ordinate kot tudi v smeri abscise. V smeri ordinate lahko nizu podatkov za y dolo~imo srednjo vrednost in vse i štiri statisti~ne momente. Srednja vrednost m v smeri ordinate x je definirana z ena~bo: Aritmeti~no standarno odstopanje v smeri ordinate je: Slika 2. Primerjava profila površine za dva razli~na materiala, na istem stroju, pri enakih pogojih: a) koterm, b) bukev LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 300 m\ Varianca v smeri ordinate je določena z enačbo: S tretjim centralnim momentom je podana poševnost gostote porazdelitve-ne funcije f(x) v smeri ordinate. S je normirana poševnost. k ^etrti centralni moment podaja merilo sploš~enosti gostote porazdelitvene funkcije v smeri ordinate. E je normirana sploš~enost. k Te karakteristike profila v smeri ordinate lahko dodatno vrednotijo lastnosti profila. ^e je mogo~e s standardnimi statisti~nimi testi dokazati signifikantno razliko teh vrednosti za profile, ki so nastali pod razli~nimi pogoji, lahko to vrednost uporabimo za relativno oceno lastnosti profila. Preglednica 2. Primerjava statisti~nih karakteristik profila v smeri ordinate za tri razli~ne materiale pri enakih pogojih obdelave Materials S E x kk koterm 10,4 0,29 1,3 smreka 8,9 -0,21 -0,73 bukev 10,9 0,24 -0,7 V preglednici 2 so prikazani izra~una-ni rezultati zgoraj predstavljenih karakteristik za profila, predstavljena na sliki 2. Kot je razvidno iz podatkov, pa ti ne nosijo neke evidentne informaci- Slika 3. Porazdelitvena funkcija v smeri ordinate za profil površine; material: bukev Slika 4. Avtokorelacijski funkciji za profil površine za dva materiala pri ve~ji podajalni hitrosti: a) koterm, b) bukev LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 301 je, ki bi opisovala sicer na sliki dobro opazne razlike v karakterju obeh profilov. V tem primeru te karakteristike ne morejo rabiti za razmejitev vpliva naklju~ne in deterministi~ne komponente na karakter izmerjenega profila. Analizo je potrebno torej še razširiti. Na sliki 3 je prikazana porazdelitvena funkcija v smeri ordinate za profil površine po obdelavi lesa bukve za profil, predstavljen na sliki 2b. ^e je profil obdelane površine na-klju~na stacionarna in ergodi~na funkcija, lahko taka funkcija definira nekatere pomembne karakteristike profila vzdol` abscise. ^e je profil izmerjen na dovolj veliki referen~ni dol-`ini, je pogoj o stacinarnosti in ergo-di~nosti izmerjene funkcije obi~ajno izpolnjen. Za vrednotenje naklju~ne funkcije v smeri abcise je primerna avtoko-relacijska funkcija. Normalizirana avtokorelacijska funkcija je definirana kot: Na sliki 4a je prikazana avtokorela-cijska funkcija za profil površine, nastale po obdelavi plasti~ne mase ko-term, na sliki 4b pa je prikazana avto-korelacijska funkcija za profil površine, nastale po obdelavi lesa bukve pod enakimi pogoji. Razvidna je jasno izra`ena periodi~nost obeh izmerjenih profilov. Valovna dol`ina te periodi~-nosti se pribli`no ujema z izra~unano valovno dol`ino teoreti~nega deter-ministi~no izra~unanega profila, kar je razvidno iz podatkov v preglednici 3. Na tak na~in izkazana periodi~nost profila in valovna dol`ina te periodi~-nosti sta dva kvalitetno pomembna podatka, ki jo ta metoda omogo~a. V predstavljenem primeru valovna dol-`ina ustreza pomiku obdelovanca za en poln vrtljaj vretena. To dejstvo v tem primeru dokazuje znaten vpliv ekscentri~nosti skobeljnega vretena na profil površine. Naklju~na komponenta - šum na izmerjenem profilu - torej v tem primeru ni tako velika, da bi zabrisala periodi~no naravo gibanja konice no`a zaradi ekscentri~nosti vretena. Na sliki 5 je prikazana analogna pri-mejava avtokorelacijskih funkcij za oba enaka materiala, pri sicer enakih pogojih obdelave, na istem stroju, vendar pri polovico manjši podajalni hitrosti. Periodi~nost in ustrezna valovna dol`ina te periodi~nosti profila sta tudi v tem primeru jasno izra`ena. Zaradi manjše podajalne hitrosti je s študijem teoreti~nega gibanja orodja skozi material mogo~e sklepati, da je dele` deterministi~nega vpliva na profil v primerjavi z v principu enakim dele`em naklju~nega vpliva relativno manjši. To dejstvo je razvidno tudi iz grafi~ne predstavitve avtokorelacijskih funkcij. Ob še ve~jem relativnem dele`u na-klju~nih vplivov v primerjavi z deter-ministi~nim lahko pri~akujemo, da se bo periodi~na narava avtokorelacijske funkcije v smeri abscise po~asi izniha-la, oziroma, da se bo ta periodi~na narava popolnoma izgubila v povsem naklju~nem šumu [7 ]. Fourierjeva transformacija avtokore-lacijske funkcije je funkcija, ki dolo~a gostoto energijskega spektra naklju~-ne funkcije. Ker je na abscisi nanesena frekvenca nihanja, je z gostoto energetskega spektra mogo~e potrditi periodi~nost in valovno dol`ino te periodi~nosti, ki jo sicer `e izka`e avtokorelacijska funkcija. Ugotoviti je mogo~e še eventualne druge frekvence, ~e se pojavijo na profilu. Upoštevati je potrebno, da so izgubljene vse tiste frekvence, ki so ve~je od Slika 5. Avtokorelacijski funkciji za profil površine za dva materiala pri manjši podajalni hitrosti: a) koterm, b) bukev LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 302 kjer je D ekvistan~na razdalja med posameznimi zaporednimi vrednostmi na x osi. Na sliki 6 so prikazani posamezni primeri izra~unane gostote energetskega spektra. ^e upoštevamo odvisnost med frekvenco in valovno dol`i-no, se tudi s to ponazoritvijo narave funkcije, ki dolo~a profil površine, izka`eta valovna dol`ina in periodi~- Preglednica 3. Valovna dol`ina profila površine nost. V preglednici 3 so prikazani rezultati take analize za nekatere primere in primerjava z teoreti~nimi izra~u-nanimi vrednostmi. Za metriko lastnosti profila je zanimiv še predlog avtorja virov [6 ], [7], [ 8], ki predlaga še eno karakteristiko profila površine. Dodatna mera za meritev lastnosti profila je definirana kot variacija naklona profila, oziroma standardna deviacija naklona profila. To karakteristiko definira negativna vrednost drugega odvoda avtokorelacijske funkcije pri D = 0. Preglednica 4. Standardna deviacija naklona profila Število Std. dev. naklona St.dev. 2 Material meritev profila ss xx koterm 3 9,02 smreka 9 31,3 1,13 bukev 9 37,7 8,01 Število Val.dol`ina St.dev. Material meritev mm s x koterm 3 8,6 smreka 9 7,86 0,9 bukev 9 8,13 1,0 Izra~unano 8,66 Kot je razvidno iz podatkov v preglednici 4, je le na ta na~in mogo~e s šte-vil~no vrednostjo opisati razliko med sicer vidno razli~nima profiloma, predstavljenima na sliki 2. Slika 6. Gostota energetskega spektra: a) koterm - ve~ja podajalna hitrost, b) bukev -ve~ja podajalna hitrost, c) koterm - manjša podajalna hitrost, d) bukev - manjša podajalna hitrost S Studentovim T-testom je bila dokazana tudi signifikantna razlika med profilom, ki nastane po obdelavi ob-delovancev iz lesa smreke in bukve pri sicer enakih pogojih. S dolo~itvijo standardne deviacije naklona profila je torej mogo~e primerjati naklju~ne vplive na nastanek realnega profila. 3. POVZETEK Kvaliteto površine, ki nastane po obdelavi lesa, sicer ni mogo~e vedno ocenjevati samo s stališ~a geometrijskih lastnosti te površine. Pogosto pa je dovolj dobro izhodiš~e za preu~e-vanje u~inkov tehnoloških postopkov. Zato je potrebno to kvaliteto površine meriti na objektiven na~in. Zaradi specifi~nih lastnosti lesa kot naravnega, anizotropnega in nehomogenega materiala, ni mogo~e brez kriti~ne presoje prenašati metod ocenjevanja lastnosti površine iz drugih tehnologij. Potrjeno je, da je profil površine nosilec mnogih koristnih informacij o topografiji površine. Profil površine je mogo~e posneti z mehansko ali opti~-no metodo dovolj nata~no tudi v primeru obdelave lesa. Z dolo~itvijo raz-li~nih karakteristik tega profila merimo lahko vsaj relativne u~inke tehnoloških parametrov na ta profil, torej u~inke tehnoloških parametrov na kvaliteto celotnega postopka. Profil površine kot dvodimenzijska na-klju~na funkcija ima obi~ajno izpolnjene pogoje za stacionarnost in er-godi~nost te funkcije. Tako je mogo~e dolo~iti mnoge lastnosti take funkcije in iz teh lastnosti ocenjevati periodi~nost, valovno dol`ino te periodi~nosti, ocenjevati šum na osnovni nosilni frekvenci takega profila in tako pogosto oceniti dele` vpliva deterministi~nih in na drugi strani naklju~nih vplivov na ta profil. LES wood 51 (1999) 10 Viri: 1. Bona~ T., Zna~ilnosti procesa rezanja lesa, LES 2,1973 2. Faust D. T.: Real time measurement of veneer surface roughness by image analysis., Forest Prod. J. 37(6):34-40, June 1987 3. Lundberg I. Å. S., Porankiewicz, Studies of non-contact methods for roughnes measurements on wood surface, Holz als Roh-und Werkstoff 53 (1995):309-314 4. Medi~ M., Izra~un teoreti~ne geometrije odrezka, Les 12,1994 5. Medi~ M., Vpliv ekscentri~nosti skobeljnega vretena na teoreti~no kvaliteto obdelane površine, Les 4, 1995 INLES d.d. Ribnica je izpeljal prvo fazo finan~nega prestrukturiranja. Neto u~inek odpisov, dokapitalizacij in zni`anja stroškov je nekaj ve~ kot 1 milijarde SIT. Isto~asno je tik pred zaklju~kom letni, zelo obse`en investicijski projekt v višini ve~ kot 500 milijonov SIT. INLES d.d. je v prvi fazi investiral v posodobitev in razširitev kapacitet plasti~nih oken po naro~ilu (za znanega kupca). Investicija je bila do-kon~ana `e v septembru, letna kapaciteta pa je 2,5 milijarde SIT (25 MIO DEM), s ~imer je postal INLES poleg lesenih tudi najve~ji proizvajalec plasti~nih oken. Drugi del investicije je bil namenjen za tri namene in sicer koncentracijo Raziskave in razvoj 6. Peklenik J., New developments in surface characterization and measurements by means of random process analysis, Conference on properties and metrology of surfaces, Oxford, April 1968 7. Peklenik J., Investigation of Surface Typology, Annals of C.I.R.P. Vol. XV., 1967 8. Peklenik J., Contribution to the theory of surface characterization., C.I.R.P. Analen Band XII-Heft 3. 9. Raharkrishnan V., Does the Stylus radius affect surface roughness measurement, Tribology international, April 1977 10. Stumbo A.D., Surface Texture Measurement Methods., Forest Prod. J. 13(7):299-304, July 1963 poslovanja na eni lokaciji, nove razvojne programe in tehnološko posodobitev profitnega centra LES. Poleg bistvenega zni`anja stroškov poslovanja so bili osnovni projekti izpeljani z investicijo predvsem naslednji. V celoti je bil razvit program les - alu oken, ki se `e uspešno tr`i. V juliju tega leta pa je INLES pri~el s proizvodnjo aluminijastih oken, s ~imer je pokril celotno paleto tr`nih potreb. S tem projektom razvoja novih izdelkov se bodo v celoti izkoristile ute~ene tr`ne poti, obstoje~i kupci bodo celotno paleto oken in vhodnih vrat lahko dobili na INLES-u, nenazadnje pa je INLES postal bolj fleksibilen glede na razli~ne trende na trgu, ki se iz leta v leto spreminjajo zelo dinami~no. 303 11. Westkämper E., Riegel A., Rauheitsmessungen an Holzoberflächen, Holz als Roh-und Werkstoff 50 (1992):475-478 12. Westkämper E.,Riegel A., Qualitätskriterien für feingehobelte Holzoberflächen, Holz als Roh-und Werkstoff 51(1993):27-30 13. Westkämper E., Schadoffsky O., Oberflächentopogrphie von Massivholz, Teil I., HOB 3/95:74-78 14. Westkämper E., Schadoffsky O., Oberflächentopogrphie von Massivholz, Teil II., HOB 4/95:50-54 15. Tröger J., Über einige Probleme beim Schärfen von Holzbearbeitungsmaschinen- werkzeugen, HOB 5/91:64-70 V tehnološkem delu je bila ve~ina vlo`ka zamenjena za strojno-obdelo-valni del, površinsko zaš~ito lesa ter tudi za izgradnjo in obnovo objektov. INLES si je z izpeljano investicijo postavil trdnejšo osnovo za izpolnitev zelo visokih tr`nih zahtev ter tudi po-ve~al kapacitete glede na zahteve cikli~nih gibanj na trgu in potrebe visoke jesenske sezone. Znotraj proizvodnje in tr`enja je zagotovljena visoka fleksibilnost, ki omogo~a drasti-~no skrajšanje dobavnih rokov in hitre odzive na potrebe kupcev. INLES je sicer najve~ji izvoznik stavbnega pohištva iz Slovenije saj izvozi ve~ kot 90 % proizvodnje zlasti na trga Nem~ije in Avstrije. Cilj INLES-a za naslednje obdobje je zlasti dokon~na finan~na sanacija in nadalnja krepitev tr`ne pozicije. INLES - Stiki z javnostjo Inles zaklju~uje investicijski projekt LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 304 UDK: 630*813:630*829.12 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin (teoreti~ni del) Tannin stains on basis of cooper complex compounds ( Teoretical part) Vesna TIŠLER*, Emil MATEV@I^** Izvle~ek Abstract V teoreti~nem delu je prikazana sestava hidrolizirajo~ih in In the teoretical part the composition of hydrolysed and condensed kondenzirajo~ih taninov. Pri prvih je osnova galna kislina, tannins is presented. First ones based on gallic acid, and the others pri drugih predvsem katehin. Obe osnovni komponenti se based on catechin. Both components are bonding itself in complicated povezujeta v komplicirane spojine, ki so kemijsko vezane compositions, which are chemically tied on sugars, what complicates na sladkorje, kar njihovo zgradbo še dodatno zaplete. their structure even more. Main accent is on the throughly studying Poudarek je na preu~evanju tanina treh drevesnih vrst, in of tannin of three different wood species: picea, quebracho and chest-sicer: smreke, kvebra~a in kostanja z osnovnimi mono- nut, with basic monomers (stylben, catechin and gallic acid). Teoreti-merami (stilben, katehin in galna kislina). Teoreti~na razla- cal interpretation is used in practical part where making the stains ga rabi prakti~nemu delu, kjer so bili preu~evani na~ini or dyed cooper complex compositions from three sorts of tannin were izdelave lu`il oziroma obarvanih bakrovih kompleksnih studied. spojin iz treh vrst tanina. Klju~ne besede: tanin, stilben, katehin, galna kislina Keywords: tannin, stilbene, catechin, gallic acid 1. UVOD menti prehoda. Na površino, pre- 2. TANIN mazano s taninskim lu`ilom, nanese-Tanini so naravno obarvane snovi, ki mo še raztopino ene izmed ustreznih Tanini so strojila rastlinskega izvora, lahko slu`ijo tudi kot lu`ila. Z razli~- soli. Na ta na~in dobimo veliko no- koloidnih lastnosti (22), z visoko as-nimi vrstami in razli~nimi koncentraci- vih barvnih tonov. Prav tako lahko tringenco (11, 14). Tvorijo netopno jami taninov dobimo lu`ila, ki na lesu uporabljamo razli~ne koncentracije oborino s proteini in alkaloidi ter ka-dajejo najrazli~nejše barvne tone. raztopin kompleksnih spojin in tako `ejo modro ali zeleno obarvanje z `e-Barve, ki nastanejo z nanosom tanin- še popestrimo raznolikost barvnih `ezovim kloridom (11). skih lu`il, so v ve~ini primerov rjave. tonov. Razlikujejo se glede na vrsto uporab- Koli~ina tanina variira med drevesni-ljenega tanina. Veliko razli~nih barv Tako lahko z uporabo razli~nih vrst mi vrstami, odvisna pa je tudi od sta-dobimo tudi s pripravo taninskih lu`il tanina, razli~nih koncentracij tanina v rosti drevesne vrste, rastiš~a, ekološ-razli~nih koncentracij. Na ta na~in lu`ilu, razli~nih kompleksnih spojin in kih razmer, mesta odvzema vzorca, dobimo razpon barv od svetlih (z maj- z razli~nimi koncentracijami spojin itd. (21). hno koncentracijo tanina v lu`ilu) do dobimo zelo zanimive in raznolike zelo temnih (z veliko koncentracijo barvne tone, predvsem pa zelo šte- Tanini so zelo razširjeni v lesu, skorji tanina v lu`ilu) (2). vilne. in semenskih lupinah mnogih rastlin. Na podlagi kemijske strukture jih raz-Ker pa te barve vedno ne zados- Eden izmed elementov prehoda, ki delimo na hidrolizirajo~e tanine in tujejo, njihovo število lahko pove~a- se uporablja tudi za izdelavo lu`il, je kondenzirajo~e tanine (11). mo z uporabo kompleksnih spojin, baker. Njegova povezava z lesom in predvsem spojin, ki jih tvorijo ele- nastale reakcije med lesom oz. kom- V primerjavi s kondenzirajo~imi tanini ponentami lesa so `e nekoliko poz- so hidrolizirajo~i tanini v lesu manj nane iz uporabe bakra kot elemen- pogosti (3). * prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na ta, ki ga najdemo v zaš~itnih sred-dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana stvih za les. V teh sredstvih je baker Tanine ekstrahiramo iz lesa ali skorje ** absolvent univerzitetnega visokošolskega študija lesarstva, kombiniran še z drugimi elementi, z vodo. Temperatura ekstrakcije se Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo kot sta bor in krom. giblje med 70 °C in 130 °C, odvisno LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 305 od drevesne vrste (21) in izkoristka tanina, ki ga `elimo dose~i. Med drevesnimi vrstami variira tudi vrsta oz. sestava tanina. Tako lahko drevesne vrste razdelimo glede na vrsto tanina oz. glede na glavno komponento tanina, ki ga vsebujejo. Takšna delitev je zelo groba in nenatan~-na, saj drevesne vrste vsebujejo poleg tanina, ki v dolo~eni drevesni vrsti prevladuje tudi druge vrste taninov. Ti tanini so lahko v drevesni vrsti le kot sled ali pa v ve~jem obsegu. Po prevladujo~i vrsti tanina, ki ga posamezne drevesne vrste vsebujejo, le-te lahko razdelimo na naslednji na~in: Preglednica 1. Tanin nekaterih drevesnih vrst Drevesna vrsta Vrsta tanina Osnovna monomera smreka kondenzirajo~i stilben kvebra~o kondenzirajo~i katehin kostanj hidrolizirajo~i galna kislina Najbolj pomemben vir tanina so les kvebra~a (Schinopsis lorentzii, Schi-nopsis balansae), kostanja (Castanea sativa), skorja nekaterih vrst akacij (Accacia decurrens, Accacia mearnsii) in nekaj vzhodnosredozemskih vrst hrastov (3). 2.1. Hidrolizirajo~i tanini Hidrolizirajo~i tanini so kompleksne skupine komponent, najdene v raz-li~nih rastlinskih tkivih. Vsebujejo glukozo v cikli~ni in acikli~ni obliki, druge sladkorje, galno kislino, hek-sahidroksidifenilno kislino, elagno Slika 2. Kastalagin in veskalagin (3, 10, 21) kislino in v nekaterih primerih tudi katehin (11). Hidrolizirajo~e tanine delimo na (1, 3, 18, 21): * galotanine, ki pri hidrolizi razpadejo v galno kislino in sladkorje, * elagitanine, ki pri hidrolizi razpadejo v elagno kislino in sladkorje. Ve~ina sestavin, ki so bile izolirane in imajo dokazano strukturo, je bila dobljena iz plodov, listov ali šišk (12). Vrste, v katerih so odkrili hidrolizira-jo~e tanine, so: Castanea sp., Eucalyptus sp., Liquidambar sp., Quercus sp., odkrili pa so jih tudi v vrstah Ter-minalia, Phyllantus in Caesalpinnia (3, 19). Iz lesa Ouercus sessiliflora so izolirali kastalagin, veskalagin, kastalin in veskalin. Iste komponente so odkrili tudi v lesu Castenea sativa (12). V taninski frakciji kostanjevega lesa je teh komponent 78 %, v taninski frakciji hrastovega lesa pa 44 % (3). Slika 1. Komponente aromatske kisline hidrolizirajo~ih taninov (3, 9, 10, 11, 14) Kastalagin in veskalagin sta izomeri, katerih empiri~ni formuli sta enaki (C41H26O26), razlikujeta pa se njuni strukturni formuli (21). Najdemo ju predvsem v kostanjevem taninu. Pri kislinski hidrolizi razpade kastala-gin v elagno kislino in prosti kastalin, veskalagin pa v elagno kislino in prosti veskalin (21). Kostanjev les sodi med elagitanine (21). Kostanjev les je v bistvu zmes hidrolizirajo~ih taninov in kondenzira-jo~ih taninov, pri ~emer prevladujejo hidrolizirajo~i (5). Galotanini, izolirani iz vrst Castanea sativa in vrst Quercus, so komercialno zelo dragoceni. Njihova molekulska masa znaša okrog 1.000 (11). V listih, vejah in skorji Castanee vesca so odkrili nedefiniran tanin, sestavljen iz dihidrodigalne kisline kombiniran s sladkorjem. V beljavi in jedrovini Quercus rubre so odkrili kompleksne mešanice nedolo~enih elagitaninov, v lesu Quercus albe pa so odkrili kompleks mešanice veliko nedolo~enih hidrolizirajo~ih taninov (12). Ekstrakt skorje Quercus suber vsebuje katehin, orcinol, trihidroksibenzojsko kislino in galno kislino (3). Prek 20 razli~nih hidrolizirajo~ih taninov, z neobi~ajnimi komponentami, so izolirali iz skorje Quercus stenophylla. Ta se je pokazala za bogato z raznovrstnimi fenolnimi komponentami, vklju~-no s hidrolizirajo~imi in kondenzirajo-~imi tanini (11). LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 306 2.2. Kondenzirajo~i tanini Kondenzirajo~i tanini so polimeri fla-vonoidov (17). Nimajo estrskih vezi, njih aromatska jedra se ve`ejo med seboj z vezmi med ogljikovimi atomi (14, 21). Sestavljeni so iz 3 do 8 flavonoidnih enot (3, 14). Molekulska masa je ve~ kot 3.000 (19). Kondenzirajo~i tanini so zelo razširjeni. Velik dele` le-teh je v lesu ali skorji kostanja, hrasta, mimoze, man-grovega drevesa, kvebra~a in evka-liptusa. Za primer: vsebnost tanina je 40 do 50 % v skorji mimoze, 18 do 20 % v jedrovini kvebra~a in 5 do 15 % v skorji japonske bukve (11). Raziskave so pokazale, da tropski lesovi vsebujejo samo kondenzirajo~e tanine (3). Slika 3. Struktura kondenzirajo~ih taninov (3, 10, 14) Glavna komponenta kondenzirajo~ih taninov sta katehin (flavan-3-oli) in leukoantocianidini (flavan-3, 4-dioli), katerih osnovna struktura je flavan (13, 14). Slika 5. Dimera katehina in dileukofisetinindina (11) Kondenzirajo~i tanini nastanejo s kon-denzacijo leukoantocianidinov s fla-van-3-oli, kot so katehin, epikatehin, galokatehin in epigalokatehin (11). Slika 5 prikazuje dimeri kondenzira-jo~ih taninov, katehin, izoliran iz listov ali plodov Quercus petraea, in dileu-kofisetinindin, izolirane iz jedrovine Acacia mearnsii (11). ^eprav je mimoza kot vir tanina zelo cenjena so monomerni flavonoidi sestavljeni iz kompleksne mešanice, ki vsebuje le 3 % celotnih polifenolov v skorji (12). Tanin mimoze (Acacia mearnsii) je bil zelo obse`no preu~en. Ta tanin je 2, 3-trans-prorobinetinidin v zgornji enoti in kon~an z enoto katehina na dnu verige. Šesto in osmo mesto kon~ne-ga katehina rabita kot za~etna to~ka za zgornje enote, tako da so te polimere koni~aste ali vejaste (11). Slika 6. Struktura kondenzirajo~ega tanina Acacia mearnsii (11) Slika 4. Flavan, katehin in leukoantocianidin (3, 6, 7, 9, 10, 21) Slika 7. Tanin v lesu kvebra~a (8) Kondenzirajo~e tanine je mo`no dobiti tudi iz skorje nekaterih vrst borov (Pinus radiata, Pinus patula, Pinus elliottii, Pinus taeda), ~uge (Tsuga canadensis, Tsuga heterophylla) in duglazije (Pseudotsuga menziesii) (3). Stilbeni Stilbeni so derivati 1,2-difeniletena in vsebujejo konjugirane dvojne vezi. Tipi~en predstavnik je pinosilvin, ki ga najdemo v borih (17). LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 307 Slika 8. Stilbeni, najdeni v skorji gozdnih dreves (12, 15) Znatne koli~ine stilbenov v skorji smreke so ugotovili v poznih štiridesetih letih, ~eprav je bila struktura glavne komponente nepravilna (15, 17). Smrekova skorja vsebuje tri glavne stilbene (4): * resveratrol (3, 4’, 5-trihidroksistil-ben), * astringenin (3, 3’, 4’, 5-tetrahidro-ksistilben) in * isorapontigenin (3, 4’, 5-trihidrok-si-3’-metoksistilben). Ekstrakt smrekove skorje vsebuje ve~ vrst stilbenov in stilbenoidov, od katerih sta najva`nejša astringin in isorapontin, kjer sta astringenin in isorapontigenin glukozidno vezana (20). Najva`nejši stilben v sve`i skorji Picea sitchensis je astringin (6,0 % suhe skorje), medtem ko je isorapontina samo 0,4 % (12). V petih kanadskih vrstah smreke so odkrili cis in trans izomere astringina, astringenina, isorapontina in isora-pontigenina v skorji Picea sitchensis, Picea engelmannii in Picea glauca, 3. BAKROVI KOMPLEKSI Bakrovi(III) kompleksi so bolj stabilni kot kompleksi drugih dvovalentnih kovin, zemeljsko alkalijskih kovin, svinca in kadmija. Baker(I) in baker(II) oblikujeta mnogo kristaliziranih kompleksov s halogeni, amini, cianidi in azo spojinami (23). Ve~ina bakrovih(II) kompleksov in spojin je zelenih ali modrih. Nekaj pa jih je tudi rjavih ali rde~ih. Prevladujo~e koordinacijsko število v bakrovih(II) spojinah je 4, 5 ali 6. Koordinacijsko število 2 se pojavi npr. v linearnem bakrovem(II) kloridu v plinastem stanju. Zelo malo pa je spojin, kjer bi baker(II) obstajal v koordinacijskem številu 3 (23). Baker(I) in baker(II) oblikujeta komplekse s klorovodikovo kislino ali z raztopinami soli klorovodikove kisline. Razred~ena raztopina bakrovega(II) Slika 9. Kompleksacija bakra s kondenzirajo~imi tanini (3, 15, 16) medtem ko sta skorji Picea rubens in Picea marina vsebovali veliko manj astringenina (12). Po nekaterih hipotezah je tanin smrekove skorje kopolimer leukocianidina, katehina in stilbenov ali morda mešanica polimerov leukocianidinov, ka-tehinov in stilbenov (20). Tudi v skorjah bora so odkrili stilbene, vendar v dosti manjših koli~inah kot pri smrekah (15). Prav tako so stilbeni pomembna sestavina listov in lesa številnih komercialnih listavcev (Evkaliptus), ki so pomembni za trajnost lesa. Stilbenov v klorida je modra in tipi~na za bakrov-drevesnih skorjah listavcev niso preu- (II) vodni kompleks. Z naraš~anjem ~evali (12). vsebnosti klorida v raztopini inten- Slika 10. Bakrov kompleks z vanilinom (15) LES wood 51 (1999) 10 zivnost barve naraš~a z oblikovanjem temnozelenega deformiranega tetraedri~nega kompleksa (23). 4. SKLEP Na osnovi pregledane doma~e in tuje literature smo ugotovili, da se tanini razli~nih drevesnih vrst med seboj bistveno razlikujejo. V naravi so najpogostejši kondenzirajo~i tanini, ki so polimeri flavan-3-olov in flavan-3, 4-diolov. Do danes je natan~no preu~e-na `e zgradba njihovih heksamer, ki so jo študirali številni, predvsem ameriški raziskovalci. Hidrolizirajo~i tanini vsebujejo predvsem galno in elagno kislino in so zelo razširjeni v številnih lesovih listavcev. Kljub stoletni uporabi za strojenje so ti tanini le relativno slabo raziskani. V kemijskem smislu izstopa smrekov tanin, saj je njegova osnova 1,2 difenileten, ki vsebuje konjugirane vezi. Njegove reakcije se razlikujejo od reakcij drugih vrst tani-nov. Stilbene najdemo tudi v skorjah številnih borov, vendar v manjših ko-li~inah. Reakcije taninov z bakrovimi solmi so le delno poznane. Iz literature izhaja predvsem pojasnilo nastanka bakrove kompleksne spojine s katehinom. Drugi tipi kompleksov z galno kislino ali stilbeni v literaturi niso opisani, kljub temu da se predvideva na osnovi njihove zgradbe reakcija s solmi elementov prehoda. 5. REFERENCE 1. Browning, B. L. 1963. The Chemistry of Wood. Interscience publishers, New York, London, 689 s. 2. Cergolj, J. B. 1989. Vodni ekstrakti skorij drevesnih vrst kot lu`ila in lazure za les. Diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 92 s. 3. Fengel, D. / Wegener, G. 1989. Wood; Chemisrty, Ultractructure, Reactions. Walter de Gruyter. Berlin - New York, 613 s. 4. Gorham, J., 1995. The Biochemistry of the Stilbenoids. School of biological science, University of Wales, Bangor, UK, 262 s. Raziskave in razvoj 5. Gornik, D. 1991. Ultrafiltracija kostanjevega tanina. Magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za lesarstvo, 147 s. 6. Harborne, J. B. The Flavonoids: advances in research since 1980. Chapman and Hall, London, New York, 621 s. 7. Hemingway, R. W. 1987. Bifla-vonoids and Proanthocyanidins. Southern Forest Experiment Station, Louisiana, 136 s. 8. Hemingway, R. W. / Conner, A. H. 1987. Adhesives From Resources. Southern Forest Experiment Station, Louisiana 9. Hemingway, R. W. / Karchesy, J. J. 1989. Chemistry and Significance of Condensed Tannins: proceedings of the first north american tannin conference. Southern Forest Experiment Station, Louisiana, 553 s. 10.Hemingway, R. W. / Laks, P. E. 1992. Plant Polyphenols: Synthesis, Properties, Significance. Plenum Press, New York and London, 1053 s. 11.Hon, D. N. -S. / Shiraishi, N. 1991. Wood and Cellulosic Chemistry. Marcel Dekker, Inc. New York and Basel, 1020 s. 12.Irving, S., 1981. Organic Chemicals from Biomass. Goldstein Crc Press, Inc. Boca Raton, Florida, 310 s. 13.Kr`išnik, M. 1998. Vpliv beljenja ali lu`enja na oprijemnost lakov pri bukovini. Višješolska diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 33 s. 14.Luthar, Z. 1992. Vsebnost in razporeditev tanina v semenih ajde (Fagopyrum esculentum Moench). Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Oddelek za agronomijo, 84 s. 15.Muck, T., 1998. Kompleksi polis-tilbenov smrekove skorje kot nev- 308 tralna ~rnila na papirju z visoko vsebnostjo a-celuloze. Magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za lesarstvo, 92 s. 16.Ruddick, J. N. R. / Retting, S. J. / Herring, F. G. 1995. Fixation of Amoniacal Copper Preservatives: reaction of vanilin, a lignin model compound with ammoniacal copper sulphate solution. Holzforschung, 49, 6, 483-490 s. 17.Sjostrom, E., 1993. Wood Chemistry, fundamentals and applications. Second Edition. Academic press, Inc., Harcourt Brace Jova-novich, Boston, London, Sydney, Tokyo, Toronto, 293 s. 18.Šantelj, D. 1990. Lignin in tanin kot surovini za izdelavo kationskih fokulantov. Visokošolska diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 83 s. 19.Tišler, V. 1990. Kemija lesa, interna skripta. Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 20.Tišler, V. 1985. Raziskave ekstrak-ta smrekove skorje na univerzi v Oulu. Oddelek za kemijo, Oulu. Finska. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 42 s. 21.Urbas, M. 1989. Kemi~na sestava kostanja Castanea sativa Mill. Diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 98 s. 22.Ven~eslav, J., 1990. Enostopenjska taninska lu`ila. Diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 64 s. 23.Wayne Richardson, H. 1997. Handbook of copper compounds and applications. Phibro-Tech, Inc., Sumter, South Carolina, New York - Basel - Hong Kong, 432 s. LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 309 UDK: 684.4:006.83 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Vklju~itev površinske obdelave v kolektivno blagovno znamko “KBZ” Slavko MIHEVC* V Sloveniji smo šli pri tej borbi za kakovost še korak dlje in smo osnovali neobvezno testiranje KOLEKTIVNO BLAGOVNO ZNAMKO (KBZ). KBZ je blagovna znamka, katere naloga je da skrbi za visoko kakovost proizvodov lesarstva. Z njeno uporabo poizkušamo spodbujati proizvode, da stalno dosegajo visoko raven kakovosti ter na ta na~in uveljavljajo predvsem doma~e proizvode lesarstva na slovenskem in tujih tr`iš~ih. Pojavila se je v javnosti leta 1988, ko je izšel prvi zvezek - posebni pogoji za bivalno pohištvo. Istega leta je bil potrjen tudi preizkuševalni laboratorij v sistemu KBZ. V letu 1990 je bil nato izdan drugi zvezek - posebni pogoji za notranja vrata. V teh zvezkih kot prvih s podro~ja lesarstva so zbrani vsi standardi, ki jih danes v svetu posebno v Evropi priznavamo - to so EN standardi. Celotno delo tega preizkušanja sloni na posebnem Statutu, ki je potrjen tudi pri Patentnem Uradu Slovenije. Delo v zvezi z razvojem kolektivne blagovne znamke pa s tem ni kon~a-no, saj je namenjena ta oznaka kvalitete za vse proizvode lesarstva, kar pomeni, da bo potrebno tudi za cel niz drugih lesnih proizvodov izdelati -posebne pogoje v katerih bodo zbrani pogoji o kvaliteti. S takim na~inom preizkušanja lahko zadostimo zahtevam kvalitete izdelka predvsem po ISO in EN, vendar pa na ta na~in ne zagotavljamo tudi stalnost kvalitete v proizvodnji. Zato smo s to kvalitetno znamko KBZ postavili tudi zahtevo po zagotavljanju kvalitete v celoti, to pa pomeni poleg preizkusa izdelka, tudi stalno kontrolo nad proizvodnjo. Podjetje mora na dolo~enih mestih proizvodnje opravljati dnevno kontrolo, ki jih kontrolira nenapovedano posebna komisija, ki je postavljena s strani preizkuševalne organizacije. Podobne zahteve ima tudi ISO - 9000 in je to eden od varnostnih ukrepov za zagotavljanje kvalitete. Razlika med preizkušanjem po ISO -9000 in KBZ je v tem, da pri KBZ preizkušamo direktno izdelek, torej proizvod, medtem, ko pri ISO - 9000 ocenjujemo in kontroliramo proizvodno organizacijo s stališ~a dokumentacije, akreditacije in urejenosti arhiva. Slu`i pa to testiranje po KBZ, lahko tudi pri razvoju izdelkov. Za ozna~evanje preizkušanja po KBZ imamo predpisan in pri Patentnem Uradu Slovenije zaš~iten znak, ki ga mora imetnik vsako leto ponovno potrditi z manjšim atestom oziroma potrditvijo enakosti. Znak KBZ prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana V smislu zaš~ite in promocije našega pohištva obstaja torej mo`nost, upoštevaje standarde in tehniške pred- pise, da doka`emo doma~im in tujim kupcem, da so proizvodi kvalitetni. Za dosego tega cilja pa moramo imeti tudi preizkuševalne - atestirne centre, katerih zametke imamo danes le v dveh preizkuševališ~ih na lesarskem oddelku BF ter enega na ZRMK. V Slovenijo uva`amo pohištvo iz razli~-nih de`el in za nobenega od teh izdelkov ne vemo kakšne kvalitete je. Zato smatramo, da so s tem naši proizvajalci v podrejenem polo`aju. @eleli bi, da se dose`ejo sporazumi s katerimi bi lahko enakovredno ugotavljali kvaliteto tako doma~ega kot tudi tujega pohištva s pomo~jo standardov in tehniških predpisov na doma~em in tujem trgu. Za certifikate, poro~ila oziroma zahteve tehniških predpisov o preizkusu bi lahko po ugotovitvi o istovetnosti preizkusov in zahtevnosti razultatov uvedli medsebojno priznavanje le-teh med laboratoriji. Lahko pa bi uvedli tudi super kontrolo v slu~aju dvoma o kvaliteti in rezultatih, ki so napisani v poro~ilu. S tem posegom ne `elimo zapirati meja za svoboden pretok izdelkov, temve~ le izlo~iti tiste, ki so slabe kakovosti. Slovenija naj ne bi bila smetiš~e, ampak bi na njenem tr`iš~u morali biti le kvalitetni izdelki predvsem (varni in trpe`ni). Z ozirom na to, da pri dr`avah evropske skupnosti ne obstajajo direktive o zahtevah takšnih preizkusov pri izvozu iz ene v drugo dr`avo tudi mi ne moremo postavljati takšnih in podobnih zahtev, ~eprav s tem ne posegamo v njihove predpise. Upoštevali bi po prej omenjenem recipro~nem sistemu njihove zagotovitve o kvalitetnem in prijaznem lesnem izdelku. Bilo pa bi primerno, da iz drugih de`el posebno izven evropske skupnosti preverjamo LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 310 kvaliteto pohištva, predvsem pa iz tistih, ki nam `e sedaj postavljajo za pogoj - pregled naše kvalitete na njihovem tr`iš~u. Prav zaradi odsotnosti tehniških predpisov se je v zadnjih letih (od ukinitve obveznih JUS ) na našem tr`iš~u pojavilo nemalo pohištvenih izdelkov, ki po kakovosti nikakor ne ustrezajo niti zahtevam nekdanjih JUS, niti novim slovenskim SIST EN, ki so z metodo razglasitve prevzeti najnovejši evropski standardi - EN. Predvsem tuji proizvajalci takšnih izdelkov pomenijo nelojalno konkurenco tistim našim doma-~im proizvajalci takšnih izdelkov pomenijo nelojalno konkurenco tistim našim doma~im podjetjem, ki pa še vedno dajo svoje proizvode v prvo za-~etno preizkušanje, da se prepri~ajo v svojo kvaliteto in teh podjetij ni malo. Z ozirom na velik vpliv kvalitete površinske obdelave na kon~ne izdelke predvsem pri pohištvu (mize, stoli, omare, postelje, itd.) in še dodatno z ozirom na mesto uporabe (šole, bolnice, pisarne, itd.) smo ob razmišljanju; “Kaj vse mora površinska obdelava takega izdelka prenesti?” uporabili nove SIST za osnovo in jih še na specifi~ne zahteve glede uporabnosti razli~no za-htevnostno razporedili v razrede. Pogoji odpornosti površine so zapisani in opredeljeni v SIST ISO in SIST EN Primer: pohištvo pri delu in jelu (mize, pulti, zgornja površina nizkih omaric, itd.) Kriteriji preizkušanja PREIZKUS USTREZNOSTI POVRŠINSKE OBDELAVE se dolo~a po zahtevah SIST ISO in SIST EN za vse vrste pohištva za uporabo pri delu in jelu A. BIVALNO POHIŠTVO PREIZKUS USTREZNOSTI POVRŠINSKE OBDELAVE - ustreznost se ocenjuje po kriterijih razreda 1, 2, in 3 podanih v tabeli V razred - 1 spadajo izdelki, ki so namenjeni manj zahtevni doma~i uporabi * V razred 2 spadajo izdelki, ki so namenjeni zahtevni doma~i uporabi * V razred 3 spadajo izdelki, ki so namenjeni zelo zahtevni doma~i uporabi B. PISARNIŠKO POHIŠTVO C. VRTNO POHIŠTVO D. ŠOLSKO POHIŠTVO PREIZKUS USTREZNOSTI POVRŠINSKE OBDELAVE - ustreznost se ocenjuje po kriterijih razreda 4 podanih v preglednici * V razred 4 spadajo izdelki, ki so dosegli predpisane zahteve ustreznosti za uporabo v šolah, pisarnah, itd. E. BOLNIŠKO POHIŠTVO F. POHIŠTVO V JAVNIH PROSTORIH G. POHIŠTVO V ŠPORTNIH DVORANAH PREIZKUS USTREZNOSTI POVRŠINSKE OBDELAVE - ustreznost se ocenjuje po kriterijih razreda “5” podanih v preglednici * V razred 5 spadajo izdelki, ki so dosegli predpisane zahteve ustreznosti za uporabo v javnih prostorih, bolnicah, itd. TEST RAZRED USTREZNOSTI 1 2 345 SIST EN 12720 Zahtevana obremenitev s teko~imi reagenti - voda - vidne površine 1 ura 6 ur 16 ur 24 ur 24 ur - olje ali mast - vidne površine 1 ura 6 ur 24 ur 24 ur + 5 N 24 ur + 7 N - alkohol - vidne površine 1 ura 6 ur 16 ur - kava, ~aj - vidne površine 1 ura 6 ur 16 ur 24 ur 24 ur - aceton - vidne površine 2 min - dezinfekcijsko sredstvo - vidne površine 6 ur 12 ur SIST EN 12722 Zahtevana obremenitev s suho toploto - vidne površine 70 °C 70 °C 85 °C 85 °C SIST EN 12721 Zahtevana obremenitev z vla`no toploto - vidne površine 85 °C + vl. 85 °C + vl. SIST ISO 4211 - 4 Zahtevana odpornost proti udarcu - vidne površine 10 mm 25 mm 50 mm SIST ISO 4211 - 5 Zahtevana odpornost proti razenju - vidne površine 3 N 5 N 7 N POVZETEK Ob koncu leta 1995 je prišlo do velike prelomnice v standardizaciji in tehniških pogojih s katerimi smo do tedaj ugotavljali kvaliteto pohištva. Do tedaj veljavni JUS predpisi, ki so vklju~evali standarde in tudi tehniške predpise so bili v Sloveniji ukinjeni in naša mlada dr`ava se je morala za~eti vklju-~evati v mednarodne zahteve za kakovost pohištva. Za~eti smo morali graditi povsem nov lasten sistem sicer z upoštevanjem v svetu `e znanih zahtev za kakovost. Z dobro urejenim pristopom glede ocenjevanja kvalitete je namre~ ozko povezana tudi prodaja, oziroma diferenciacija po kvaliteti (razpoznavnost) in s tem poleg la`je prodaje (konkuren~nost) tudi morebitna višja cena. 12 LES wood 51 (1999) 10 Znanje za prakso 311 ZNANJE za prakso Strešne konstrukcije 4.0 Slovenska verzija Sestavni del projekta so obi~ajno tudi na~rti ostrešja. Delo je zahtevno po oblikovni in konstrukcijski plati. Projektant, predvsem pa kasneje tesar, potrebuje veliko tridimenzionalne predstave, da iz obi~ajno nepopolnih na~rtov razbere natan~ne mere sestavnih delov ostrešja. Ra~unalniki omogo~ajo, da zgradbo simuliramo v tridimenzionalni obliki, ki se do potankosti pribli`a bodo~emu objektu. Vendar pa raznim zelo dobrim programom za na~rtovanje zgradb zmanjka podpore ravno pri kon~nem segmentu projektiranja - ostrešju. Osnove Program je namenjen tako projektantom kot tesarjem. Omogo~a enostaven izris tridimenzionalnega modela in dvodimenzionalnih na~rtov lesenega ostrešja. Iz modela pa dobimo tudi podatke o strešni konstrukciji (osnovne mere lesa, skupna kubatura lesa in preprost cenovni izra-~un za material in delo). Programsko okolje Deluje v okolju AutoCAD R14 in 2000. Instalacija je enostavna in hitra, v njej je `e vklju~en tridimenzionalni model strešnih ploskev, po katerem izdelamo prvo strešno konstrukcijo - seveda za vajo. Poleg tega bomo potrebovali program Excel, ~e bomo `eleli izdelati kosovnice. Nove tehnologije Od prejšnjih verzij so ostale le izkušnje. Program je napisan v celoti na novo v jeziku Visual Basic for Applications, v nadaljevanju VBA. VBA je podprt v AutoCAD-u s knji`nico ukazov acad.tlb od verzije 14 naprej. Namesto mno`ice *.lsp, *.dcl in *.slb datotek imamo zdaj le eno *.dvb projekt- Slika 1. Orodna vrstica s programskimi ikonami v AutoCAD-u no datoteko. VBA omogo~a la`je izdelovanje pogovornih oken, predvsem pa enostavno vklju~evanje slik in animacij, kar olajša delo uporabniku. Delovanje VBA programov je hitro in zanesljivo. Najve~ja prednost VBA pa je prav v njegovi “širini”. Podpira ga mno`ica programov, tako da je zdaj ve~smerni prenos podatkov med AutoCAD risbo, Access bazo podatkov ali Excel preglednico prava šala. Slika 2. Glavno pogovorno okno Kaj potrebujemo za izdelavo strešne konstrukcije? Potrebujemo klju~ne to~ke konstrukcije. Te bomo dobili, ~e narišemo napuš~e in slemena na pravih višinah. Poleg klju~nih to~k je potrebno tudi nekaj osnovnega znanja risanja ~rt in premikanja le-teh v AutoCAD-u. Slika 3. Za izris celotne konstrukcije potrebujemo ~rte slemen in napuš~ev LES wood 51 (1999) 10 Znanje za prakso 312 Izris konstrukcije Kaj lahko narišemo? Prakti~no vse, kar lahko narišemo z AutoCAD ukazom LINE. ^e imamo zapletene oblike, si pomagamo z izrisom ve~ krajših segmentov ~rte. Osnovna logika je torej enostavnost. ^rto zna narisati prav vsak, ki vsaj 5 minut dela z AutoCAD-om. Projektant torej nariše strešno konstrukcijo iz ~rt, ki se v kon~ni fazi avtomatsko pretvorijo v poljubne tridimenzionalne objekte strešne konstrukcije. ^rte bodo~ega ostrešja lahko rišemo z dodatnim orodem za trikotne (~opi, zatrepi) in štirikotne strešne ploskve ter dvokapne strehe. Slika 4. Konstrukcija, narisana s ~rtami (LINE) Slika 5. ^rtna konstrukcija je pretvorjena v tridimenzionalne Solid objekte Predpripravljene konstrukcije @e izrisane strešne konstrukcije ali dele konstrukcij lahko uporabimo tudi pri novih strešnih konstrukcijah. Shranimo jih kot zunanje bloke, nato pa jih poljubno vstavljamo v nove risbe. Tak na~in dela je primeren predvsem za konstrukcije fr~ad in zapletenih delov ostrešja, kot so razni stolpi~i, nadstreški... Popravljanje Popravljanje konstrukcije je pomembno iz ve~ razlogov. Obi~ajno stvari popravljamo, ker smo naredili napako pri prvem izrisu. Popravljati ali spreminjati `elimo tudi, ~e si investitor ali mi sami `elimo videti razli~ne variante ostrešja. Ker je konstrukcija narisana z enostavnim ukazom LINE, je popravljanje pravi ma~ji kašelj. Uporabimo lahko vse AutoCAD ukaze za urejanje in popravljanje, kot so: MOVE, EXTEND, TRIM, BREAK, COPY, ARRAY... Priprava baze podatkov Ko je ostrešje narisano in spremenjeno v tridimenzionalno obliko, si lahko projektant in investitor zadovoljno ogledujeta izdelano. Vse lepo in prav, vendar je za prakti~no izdelavo potreben natan~en na~rt za izvajalca del in na~rt s kosovnico za tesarja, ki bo pripravil les. S kotiranjem in izdelavo prerezov ostrešja ne bo problemov. Kaj pa kosovnica? Vsi objekti konstrukcije LINE ali 3D imajo lastne podatke. Popis lahko izvedemo kadarkoli. Torej brez skrbi. V Excel-u program izdela li~no kosovnico, ki ji lahko dodamo še svoj logotip. Kosovnici je dodan tudi cenovni izra~un za material in delo. Slika 6. Pogovorno okno za popis v AutoCAD-u Za zahtevnejše uporabnike Po `elji program vsebuje tudi CNC pripravo raz`agovanja elementov strešne konstrukcije za poljube stroje, ki imajo mo`nost sprejema podatkov iz ra~unalnika. Poleg tega lahko tridimenzionalni model ostrešja prenesemo v program 3D Studio MAX, mu dodamo material in izdelamo li~no prezentacijo strešne konstrukcije. Članek se nadaljuje na strani 317. LES wood 51 (1999) 10 GZS-Zdru`enje lesarstva 313 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 7/99 Iz vsebine: USTANOVITEV RAZVOJNEGA CENTRA ZA LESARSTVO REZULTATI ANKETE O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 1999 TRENDI V EVROPSKI POHIŠTVENI INDUSTRIJI V LETU 1998 IZ DELA UEA POMO^ NIZOZEMSKIH SENIORJEV ZA SLOVENSKA PODJETJA TUJA VLAGANJA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA 10. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM V ŠTEVILKAH USTANOVITEV RAZVOJNEGA CENTRA LESARSTVO Ob otvoritivi 10. jubilejnega Ljubljanskega pohištvenega sejma je 18 slovenskih lesarskih podjetij skupaj s Gospodarsko zbornico Slovenije in Slovensko razvojno dru`bo, d.d., dne 21.9.1999 podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Zavoda RCL-Razvojnega centra za lesarstvo. Slavnostni govor ob tem dogodku je imel minister dr. Lojze Marin~ek. Zavod bo svojo dejavnost opravljal v prostorih na sede`u zavoda v Pivki. Dejavnost Razvojnega centra za lesarstvo (RCL) obsega izvajanje raziskovalnih projektov za ustanovitelje in ~lanice RCL ter izjemoma tudi za druge tr`ne subjekte. Ve~ina projektov bo na podro~ju tehnologije in racionalizacije poslovnega procesa, energetike, ekologije, informacijske podpore, kakovosti in drugih sistemov, ki se potrjujejo s certifikati, ter iz podro~ja CE znakov in TQM. Naloga RCL bo predvsem v pripravi vlog za javne razpise in pri vklju-~evanju zunanjih strokovnjakov (predvsem iz javnih razis- kovalnih organizacij) v projekte ter v spremljanju uspešnosti izvajanja projektov. RCL bo spremljal slovenske in nekatere evropske razpise in o njih obveš~al podjetja. V primeru, ko bo ve~ podjetij zainteresiranih za skupen projekt, bo RCL opravljal vlogo koordinatorja in po potrebi tudi vodil skupne projekte. V imenu skupine podjetij bo RCL iskal tudi potencialne zunanje investitorje. Organiziral bo tudi izobra`evanje in sre~anja za strokovnjake in vodstvo. Zbiral bo podatke o tehnoloških in tr`nih novostih kakor tudi o zahtevah, pomembnih za lesarje v zvezi s pridru`evanjem Evropski uniji, ter jih posredoval zainteresiranim podjetjem. Druge aktivnosti bodo odvisne od prihodnjih potreb ustanoviteljev in ~lanov RCL. Dejavnosti zavoda: DE/22.130 Izdajanje revij in periodike K/72.200 Svetovanje in oskrba z ra~unalniškimi programi LES wood 51 (1999) 10 GZS-Zdru`enje lesarstva 314 K/73.1 Raziskovanje in razvoj na podro~ju naravoslovja in tehnologije K/73.201 Raziskovanje in razvoj na podro~ju dru`boslovja K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja K/74.14 Podjetniško in poslovno svetovanje K/74.2 Projektiranje in tehni~no svetovanje K/74.3 Tehni~no preizkušanje in analiziranje K/74.4 Ekonomsko propagiranje K/74.831 Prevajanje K/74.841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov K/74.843 Druge poslovne dejavnosti, d.n. M/80.4 Izobra`evanje odraslih in drugo izobra`evanje O/91.120 Dejavnost strokovnih zdru`enj O spremembah ali razširitvah dejavnosti odlo~a RCL v soglasju z ustanovitelji na na~in, ki ga dolo~a statut. Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svojih dejavnosti: - z opravljanjem dejavnosti za potrebe ustanoviteljev, uporabnikov in drugih tr`nih subjektov; - s sredstvi, ki jih zagotovijo ustanovitelji ob ustanovitvi; - iz javnih razpisov za pospeševanje razvoja; - na podlagi mednarodnih in dr`avnih razpisov za razvojne, svetovalne in izobra`evalne naloge; - s ~lanarinami in - iz drugih virov. Prese`ek prihodkov nad odhodki Zavoda RCL se uporablja za izvajanje in razvoj dejavnosti. O uporabi teh sredstev odlo~a svet zavoda v skladu s statutom. O na~inu kritja primanjkljaja sredstev za delo Zavoda RCL in pokrivanju morebitnih izgub odlo~a v skladu s statutom in veljavnimi predpisi svet zavoda. Ustanovitelji soglašajo, da lahko kot ustanovitelji k zavodu pristopijo še druga podjetja lesne industrije, dr`avne institucije kot tudi druge organizacije. Pristop novih ustanoviteljev se uredi z aneksom k tej pogodbi, ki ga mora podpisati vsaj 75 % ustanoviteljev. REZULTATI ANKETE O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 1999 Zdru`enje lesarstva-GZS je tudi letos pripravilo anketo o poslovanju lesne industrije v 1. polletju 1999 proti enakemu obdobju lani. Anketo smo poslali vsem tistim podjetjem (skupaj 159 podjetjem), ki imajo ve~ kot 10 zaposlenih in so ~lani Zdru`enja lesarstva (Register GZS). Izpolnjeno naketo nam je vrnilo 50 podjetij, kar pomeni 55,5 % vzorec glede na število vseh zaposlenih v lesni industriji (Obdelava lesa in predelava lesa ter Proizvodnja pohištva). Rezultati ankete o poslovanju za 1. polletje ka`ejo: * Prihodki v lesni industriji so porastli v 1. polletju 1999 v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno za 6,2 %, realno pa so prihodki padli za 1,1 %. Odhodki so v povpre~ju porastli nominalno za 1,7 %, realno pa so padli za 3,1 %. Koeficient gospodarnosti1 je znašal na podlagi ocene iz ankete > 1, t.j. 1,03 (v letu 1998 je znašal 0,98), kar pomeni prvi~ po daljšem ~asu dobi~ek v lesni industriji. Dele` tujega trga v prihodkih je v celotni lesni industriji v povpre~ju znašal 52,2 % (v 1. polletju 1998 iz podatkov iz ankete 59,3 %), kar ponovno ka`e na upad izvoznih naro~il. Stroški financiranja so nominalno (-26,5 %) in realno padli (-20,5 %). Investicije so v povpre~ju padle za nominalno za 11,3 % (realno za 6,0 %). Število zaposlenih je v povpre~ju padlo za 1,8 %. Dodana vrednost je v nominalnem znesku v lesni industriji porastla za 28,7 % (realno za 22,6 %). Razkorak med zmanjšanjem produkcije in rastjo dodane vrednosti na drugi strani lahko nastaja po izsledkih Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (~e odmislimo mo`ne napake in razli~ne vire zajemanja podatkov) zaradi razli~ne cene inputov in dokon~ane produkcije. Zmanjševanje cen polizdelkov in surovin zni`uje materialne stroške in omogo~a pove~anje dodane vrednosti in njenega de-le`a v realizaciji. Na vprašanje, kakšen je bil splošen trend poslovanja v lesni industriji v 1. polletju 1999 glede na preteklo obdobje, je 40 % podjetij anketiranih odgovorilo z odgovorom boljše, 24 % podjetij z enako in 36 % podjetij z odgovorom slabše. Še vedno pa je dolo~ena neznanka v pogojih poslovanja celotne lesne industrije za leto 1999 vstop davka na dodano vrednost. Glej preglednico 1 na strani 316. TRENDI V EVROPSKI POHIŠTVENI INDUSTRIJI LETU 1998 Leto 1998 je bilo zelo pozitivno za evropsko pohištveno industrijo, zahvaljujo~ naraš~ajo~emu izvozu. Proizvodnja je porastla v vseh dr`avah Evropske unije. Ob dejstvu, da je bila inflacija zelo nizka, oziroma celo negativna za dolo-~ene artikle, je vrednost produkcije v EU porastla za 4,0 %. V splošnem je izvoz porastel. Mo~an izvoz v dr`ave Vzhodne Evrope in ZDA je nadomestil padajo~ izvoz v azijske dr`ave. Nem~ija. Prvi~ po treh te`kih letih so pohištveni proizvajalci proizvedli za 4,9 % ve~, kar znaša 20,307 milijonov EURO. Nekateri sektorji (npr. pisarniško pohištvo, jedilnice, spalnice) so bele`ili celo nad 10 % rast. Izvoz pohištva je porastel za 10,1 % (3,707 milijonov EURO), uvoz pa je porastel za 4,4 %. 1 Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~unan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. Italija. Njegova vrednost je lahko ve~ja ali manjša od 1. Kljub mo~ni prodaji doma je vrednost proizvodnje porastla LES wood 51 (1999) 10 GZS-Zdru`enje lesarstva 315 samo za 3,6 % v letu 1998 (16,090 milijonov EURO), najve~ na ra~un naslednjih sektorjev: stoli, pisarniško pohištvo in kuhinje. Izvoz je padel za 6,9 % (pod 7 milijard EURO), uvoz pa je porastel za 21 % (skoraj 650 milijonov EURO). Francija. Situacija je zelo pozitivna, saj je porastel tako prihodek od prodaje doma kot tudi v tujini. Proizvodnja je porastla za 6,9 % (nad 5 milijonov EURO) z dobrimi mo`nostmi v vseh sektorjih, še posebno v sektorju stoli in kuhinje. Izvoz je ob~utno porastel za 16 % (na skoraj 2 milijardi EURO), uvoz pa je porastel po ni`ji stopnji. Anglija. Proizvodnja pohištva je porastla za 3,6 %, izvoz pa za 9,6 %. Španija. Proizvajalcem pohištva se je posre~ilo pove~ati prodajo na doma~em trgu kot tudi pove~ati izvoz (+9,3 %). Njihovi konkuren~ni produkti so dosegli vse trge Evropske unije. Proizvodnja je porastla za 3,9 % na skoraj 6 milijard EURO. Švedska. Proizvodnja je porastla za 10 % (skupaj 1,9 milijard EURO). Izvoz je porastel za 7,6 %, uvoz pa za 18 %, da bi kar najbolj lahko zadovoljil doma~e povpraševanje, saj se je potrošnja pove~ala kar za 10 %. Danska. Proizvodnja je porastla za 7 % (2,3 milijona EURO), uvoz je porastel za 15 % (524 milijonov EURO), izvoz pa je porastel samo za 1,9 %. Belgija. @e drugo leto zapored je vrednost proizvodnje porastla (v letu 1998 napram 1997 za 5,8 %) in s tem dosegla vrednost 2,2 milijona EURO. Izvoz je stagniral, uvoz pa je porastel za 7 %. Avstrija. Proizvodnja je padla za 2,3 % na 2,1 milijonov EURO. Izvoz je dosegel vrednost 863 milijonov EURO, medtem ko je uvoz stagniral na 1 milijon EURO. Finska. Proizvodnja pohištva je porastla za 4,0 % in tako dosegla vrednost 1 milijon EURO. Uvoz je porastel za 18 %, da bi tako lahko zadovoljili mo~no doma~e povpraševanje. Portugalska. Proizvodnja pohištva je porastla za 5 % in dosegla vrednost 1 milijon EURO. Prvi~ po daljšem ~asu je bila trgovinska bilanca negativna. Vir: UEA Newsletter, julij 1999 IZ DELA UEA Na sre~anju Generalne skupš~ine 11. junija 1999 v Stock-holmu je bil ponovno izbran Jurgen Engels, Švedska, za predsednika UEA v obdobju 2000-2002, za podpredsednika UEA pa je bil izbran g. Fortuna, Italija. V ~asu 10. ljubljanskega sejma pohištva je na pobudo GZS-Zdru`enja lesarstva obiskal Slovenijo g. Engels, predsednik UEA, in pohvalil kvaliteto razstavljenih eksponatov na sejmu. Od UEA smo prejeli novo publikacijo z naslovom The furniture distribution in the European countries (v angleškem jeziku). Vsi zainteresirani ~lani si lahko kopijo preskrbijo na Zdru`enju lesarstva. Tr`na analiza prikazuje, kako poteka distribucija pohištva v celotni Evropski uniji in v vsaki ~lani-ci posebej. Za vsako dr`avo posebej so prikazani splošni trendi, raz~lenjenost trga, struktura distribucije, tr`ni dele`i najve~jih trgovcev na drobno itd. Nadalje ta publikacija prikazuje prihodnje trende v marketingu, distribuciji in potrošnji. Z veseljem obveš~amo vse proizvajalce pohištva, da je UEA odprla svojo doma~o stran na internetu pod naslovom www.ueanet.com. Ta stran vsebuje med drugim tudi povezave z drugimi ~lani UEA, njihovimi publikacijami, mo`na pa je povezava tudi s stranjo Evropske unije. POMO^ NIZOZEMSKIH SENIORJEV ZA SLOVENSKA PODJETJA Nizozemska vlada nudi v okviru programa NMCP pomo~ nizozemskih seniorjev za slovenska podjetja. Gre za program svetovanja, vse stroške krije nizozemska vlada, zagotavljajo pa vrhunske mened`erje/seniorje - npr. iz Siemensa. Podro~je svetovanja zajema proizvodnjo oz. tehnologijo, marketing, finance, tr`ne analize, tehni~ne mape, skratka, podjetja lahko vklju~ijo v ta projekt vse odprte probleme. Prijavo projekta je potrebno oddati na posebnem obrazcu, ki ga lahko vsa zainteresirana podjetja dobijo na GZS-Zdru`enju lesarstva. Iskreno vabljeni. TUJA VLAGANJA Ameriško podjetje ponuja finan~ni kapital proizvajalcem stanovanjskega pohištva ter proizvajalcem avtomobilskih rezervnih delov v višini 5-10 milijonov USD. Vsa zainteresirana podjetja lahko kontaktirajo ponudnika na e-mail: ivm13@ aol.com. PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 11272 / 02 (10574) Latvijsko podjetje, zastopnik lesnopredelovalnih podjetij in `agarskih obratov, iš~e sodelovanje s slovenskimi podjetji. Nudijo razli~ne vrste lesa, palete, debla, drogove, vezan les, stavbni les, pohištvo, opa`, lesene brunarice, oglje... Podjetje WOOD TRADE DATA BASE Kontaktna oseba g. Janis Lublinskis Ulica ASPAZIJAS BLVD. 24 - 515 Pošta 1050 Kraj RIGA Dr`ava LATVIJA Telefon +371 / 7 / 222 422 Telefaks +371 / 7 / 222 422 LES wood 51 (1999) 10 GZS-Zdru`enje lesarstva 316 E-Mail fnet@ d-base.com Številka PP 11281 / 01 Kitajsko podjetje povprašuje po furnirju, bukovih deblih i po talnih oblogah. Podjetje CHINA CHENGDU IMPORT AND EXPORT CO Kontaktna oseba g. Charles Pang Ulica 10 TH FL. FOREIGN TRADE BLDG 210 XIYU-LONG STR. SI Pošta 610015 Kraj CHENGDU Dr`ava KITAJSKA Telefon +86 / 28 / 661 18 54 Telefaks +86 / 28 / 661 36 73 Številka PP 11287 / 01 Italijanski proizvajalec nudi leseno embala`o (zaboji in kletke iz polnega, vezanega lesa ali te`ke industrijske lepenke; podstavki za prevoz strojev...). Podjetje TRANSPACK Kontaktna oseba ga. Sancin Andrea Ulica STRADA DELLE SALINE, 8 Pošta 34015 Kraj MUGGIA TRIESTE Dr`ava ITALIJA Telefon +39 / 40 / 23 25 25 Telefaks +39 / 40 / 83 14 58 E-Mail TRANSPACK@ INAME.COM Številka PP 11302 / 01 Turško trgovsko podjetje nudi in povprašuje po parketu. Podjetje SAHRA ORMAN URUN. SAN. TIC. VE PAZ. Ulica MODOKO MOBILYACILAR SITESI 5 CAD. NO. 13 Kraj ISTANBUL Dr`ava TUR^IJA Preglednica 1. Nekaj pomembnejših kazalnikov o poslovanju lesne industrije v prvem polletju 1999 Vir: anketa GZS-Zdru`enja lesarstva Prihodki / Tuji trg v Prihodek Stroški materiala Stroški dela Pla~e v Odhodki Povpre~na pla~a odhodkom prihodkih na delavca v prihodkih v prihodkih prihodkih fin. v prihodkih na delavca 131415 16 1718 1920 11 Proizvodnja `aganega lesa 1,31 52,1 4.489 59,2 22,7 16,0 2,8 119.750,8 6 Proizvodnja furnirja in ploš~ 1,00 48,0 4.387 69,2 21,8 15,2 2,0 111.122,8 16 Proizvodnja pohištva 1,05 44,7 4.964 65,5 21,8 16,5 2,6 136.857,4 10 Proizvodnja stavbnih elementov 0,99 64,9 4.123 65,3 24,8 17,9 3,4 122.764,1 7 Raznovrstna proizvodnja 0,97 43,9 4.601 58,9 21,5 15,1 1,8 115.836,5 50 S k u p a j lesna industrija 1,03 52,2 4.480 64,4 22,8 16,5 2,7 122.961,9 Telefon +90 / 216 / 420 29 24 Telefaks +90 / 216 / 420 28 47 n Številka PP 11312 / 02 (10630) Podjetje iz Novega Sada nudi pohištvo in lesene izdelke. R. Podjetje CHIGO LINE Kontaktna oseba g. Branko Misha Ulica MAJEVICKA 7 Pošta 21000 Kraj NOVI SAD Dr`ava JUGOSLAVIJA Telefon +381 / 21 / 443 499 E-Mail brankodj@ EUnet.yu Številka PP 11324 / 01 Romunsko podjetje nudi euro palete. Podjetje STERNCOM SERV Kontaktna oseba g. Stefan Tacer Ulica 108 VICTORIEI STREET Pošta 5250 Kraj RM. SARAT Dr`ava ROMUNIJA Telefon +40 / 38 / 566 801 Telefaks +40 / 38 / 566 801 10. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM V ŠTEVILKAH 12.000 m2 razstavnega prostora 370 razstavljalcev 17 dr`av nad 75.000 obiskovalcev LES wood 51 (1999) 10 Znanje za prakso 317 Slika 7. Pogovorno okno za pripravo kosovnice v Excel-u Slika 8. Kon~ni videz kosovnice in cenovnega izra~una v Excel-u Slike 9-12. Prezentacije strešnih konstrukcij, izdelane v programu 3D Studio Toma` KRI@NAR, dipl. in`. arh. Arhinova d.o.o. LES wood 51 (1999) 10 Znanje za prakso 318 Slovenski vir za gradbeništvo in notranjo opremo na internetu AMBIENT.online V AMBIENT.online je vpisanih `e 637 slovenskih podjetij in obrtnikov ter postaja najpomembnejši in najbolj obiskan informacijski vir na internetu za podro~je gradbeništva in notranje opreme. Internet se uveljavlja tako zaradi razli~nih mo`nosti zaslu`ka kot tudi zaradi prihrankov, ki jih omogo~a prehod na spletno poslovanje. V Sloveniji bi lahko na prste ene roke prešteli podjetja, ki so si opomogla s prodajo prek interneta, je pa veliko takih, ki so spoznala prednosti, ki jih nudi internet na podro~ju komuniciranja, informiranja, pri iskanju novih na~inov poslovanja in posledi~no pri zmanjševanju stroškov. Internet protokol ponuja kar nekaj uporabnih storitev, kot so na primer ceneno telefoniranje po vsem svetu, sprejemanje zvoka in slike, dostop do baz podatkov, FTP (File Transfer Protocol - prenos datotek), IRC (Internet Relay Chat - on-line pogovori v internetu), igre in drugo. Najbolj razširjena uporaba interneta se seveda nanaša na elektronsko pošto in spletne predstavitve. Predvsem slednje so botrovale temu, da je internet `e postal klju~ni vir informacij za veliko število ljudi. V razvitem svetu ima po nekaterih podatkih danes `e ve~ kot 70 odstotkov ve~jih podjetij svojo lastno spletno predstavitev. Tovrstno podajanje informacij in komuniciranje s poslovnimi udele`enci ima veliko prednosti, hkrati pa je relativno poceni, zato se zdi ~udno (beri nesolidno), ~e ve~jega podjetja na internetu ni mogo~e najti. ^e je bila do nedavnega za ve~ino slovenskih podjetij predstavitev na internetu stvar presti`a in ugleda, pa bo `e v bli`nji prihodnosti postala nuja, brez katere bo podjetje te`ko poslovalo. Zaradi nizkih stroškov oz. ugodnega razmerja med u~inkom in stroški pa se tudi `e danes na internetu predstavlja vse ve~ majhnih podjetij. AMBIENT.online Zaradi rasti poslovanja prek interneta se pojavlja vse ve~ ponudnikov razli~nih storitev na internetu. Eno od njih je ljubljansko podjetje PoliTRON, ki v okviru svojih dejavnosti nudi tudi oglaševanje na internetu in izdelavo spletnih strani. Specializirali so se za podro~je gradbeništva in notranje opreme in v ta namen razvili nov informacijski vir AMBI-ENT.online, katerega temeljno poslanstvo je, da na enem mestu pregledno zdru`uje vsa podjetja in spletne strani z ustrezno dejavnostjo in vsebino. Tako naj bi uporabnikom olajšali iskanje koristnih informacij o podjetjih, ki nudijo gradbene in druge storitve ter ponujajo razli~no notranjo opremo. Poleg tega je mogo~e na tem mestu najti tudi podatke o orodjih in strojih, sejmih in razstavah, programski opremi, strokovnih medijih, ~lankih in drugih temah s podro~ja gradbeništva in opreme. V okviru informacijskega vira AMBIENT.online redno pregledujejo vse slovenske iskalnike in imenike ter v svojo bazo pregledno in sistemati~no vpisujejo ustrezna podjetja in predstavitve. Njihov sistem klasifikacije vklju~uje 21 razredov (glej sliko), od katerih so nekateri razdeljeni še na podrazrede. Tako so podjetja in predstavitve v tem informacijskem viru razdeljeni v skupaj 51 razli~nih podraz-redov. Za tiste, ki ne `elijo iskati podjetij po razredih, pa še vedno obstaja mo`nost iskanja klju~nih besed (Search) po njihovi bazi. Kot u~inkovit pripomo~ek za iskanje informacij na internetu AMBIENT.online omogo~a enostaven in hiter pregled nad ponudbo. Poleg tega potrošnikom nudi tudi svetovalno pomo~. Vprašanjem bralcev je namenjena posebna stran, nanje pa odgovarjajo strokovnjaki, pa tudi bralci sami. Prav tako je mogo~e objavljati male oglase, ki so namenjeni tako soo~anju informacij med potrošniki kot tudi med podjetji. Za podjetja je AMBIENT.online medij za komunikacijo z doma~imi kupci, v bli`nji prihodnosti pa bo postal tudi medij za predstavitev izvozno usmerjenih podjetij na globalnem trgu (pomembne informacije in opisi so navedeni v slovenskem in angleškem jeziku). Poleg tega AMBIENT.online nudi vrsto storitev za marketing na internetu. V okviru oblikovanja predstavitvenih strani razvijajo tr`ne strategije na internetu za podjetja, povezana z gradbeništvom in opremo. Obseg izdelave spletnih strani sega od preproste doma~e strani do popolnega on-line kataloga izdelkov in storitev nekega podjetja. Vsa podjetja s podro~ja gradbeništva in notranje opreme, ki `e imajo svojo predstavitev na internetu, se lahko v bazo AMBIENT.online vpišejo brezpla~no. V zadnjem ~asu pa so omogo~ili vpis v bazo tudi drugim podjetjem, ki svoje spletne predstavitve še nimajo. Ve~ina podjetij ima na internetu vse pomembne podatke, ki jih potrebujejo kupci. To pomeni, da imate 24 ur na dan mo`nost videti izdelke podjetij, se seznaniti s tehni~nimi informacijami, cenami, prodajnimi pogoji, dobavnimi roki, telefoni in drugimi podatki, ne da bi vam bilo treba hoditi po trgovinah ali zbirati informacije po telefonu. Dodatne informacije: PoliTRON, Melikova 86, 1000 Ljubljana tel.: 061/127-62-01 http://www.ambient-online.net/ dr. Jasna HROVATIN LES wood 51 (1999) 10 Intervju 319 “Imeli smo cilj, voljo, podporo institucij in podjetij ter potrpe`ljivost” Pogovor z Alojzom LEBOM ob njegovi 70-letnici oljo, podporo tij ter egovi 70-letnici na kongresu UEA v Oslu 1977 Alojz LEB med referatom o jugoslovanski proizvodnji pohištva V pogovorih med lesarji, tako v industriji kot lesarskem izobra`evanju, se ime Alojza Leba še vedno omenja precej pogosto, ~eprav je gospod Leb svojo delovno dobo kon~al `e pred malo manj kot desetletjem. Lesna industrija se ga spominja predvsem kot uspešnega sekretarja Splošnega zdru`enja lesarstva Slovenije iz obdobja 1975 do 1990, podro~je lesarskega izobra`eva-nja pa kot zagnanega vodilnega snovalca razvoja lesarskega šolstva. Ne smemo pa pozabiti omeniti, da je bil tudi pri reviji Les dolga leta tisti, ki je s svojim delom v marsi~em prispeval k njeni uspešni podobi. Letos je praznoval svojo sedemdesetletnico. Ob tej prilo`nosti smo se `eleli z njim pogovoriti predvsem o njegovem posve~anju problemom izobra`evanja ter seveda tudi o njegovih pogledih na sedanje, bistveno spremenjene razmere v slovenskem lesarstvu. Zaradi prepri-~anja, da bomo v razgovoru lahko prišli do dragocenih pri~evanj o preteklem razvoju lesarskega izobra`evanja, na kar pa `e malo pozabljamo, smo mu nekaj okvirnih vprašanj `e pred razgovorom posredovali v pisni obliki. Naj omenimo še, da je vsaj za tiste, ki smo skupaj z njim delali v izobra`e-vanju, ve~ ali manj veljal za ve~nega optimista tudi v trenutkih, ko za to niti ni bilo nobenih pravih razlogov. Ne dolgo tega je bilo v o`jem krogu slikovito poudarjen pomen njegovega prizadevanja za lesarsko izobra`evanje, da bi mu na stavbo Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti kot priznanje lahko vgradili kar zlato ploš~o. Prav gotovo se vam zdi, da je bilo v tej slikoviti izjavi pretiravanje? Seveda. Ko ste mi predhodno to omenili, sem ponovno vzel v roke Kroniko gradnje novih prostorov iz leta 1984 in Gradnjo laboratorijev iz leta 1990 ter se marsi~esa spomnil. Na ploš~i bi lahko pisalo: IMELI SO CILJ, VOLJO, PODPORO INSTITUCIJ IN PODJETIJ TER POTRPE@LJIVOST. Navedenih bi moralo biti veliko imen, med njimi tudi vaše in moje. Šestnajst let prizadevanj je bilo potrebnih, da so bili leta 1990 zgrajeni laboratoriji. Vendar “zadeva” še ni kon~ana; manjka še tretja, verjetno bi bila to inštitutska faza gradnje. Za~elo se je leta 1974 s sklepom upravnega odbora Poslovnega zdru`enja lesne industrije Slovenije, ki ga je kot direktor takrat vodil dipl. ing. Pavle Olip. Mene je to “ujelo” naslednje leto, ko sem najprej kot v.d. direktoroval zdru`enju in nato nadaljeval enako delo kot sekretar Splošnega zdru`enja lesarstva Slovenije. Nekoliko bom obudil spomine na tisti ~as. Istega leta je bil lesarski visokošolski študij izlo~en iz gozdarsko-lesarskega oddelka. Ustanovljen je bil tako imenovani VTOZD lesarstva kot samostojna pravna oseba. Za~el je delovati na 700 m2 najemne površine, imel redno zaposlene tri profesorje, tri asistente in šest strokovnih sodelavcev. Nekako tak je bil za~etek. Ker je lesarska stroka zahtevala, da se ustanovi samostojna institucija za izvajanje raziskovalnega, višješolskega in visokošolskega izobra`evanja ter strokovno pospeševalnega dela, je seveda morala za~eti stroka sama ustvarjati pogoje za delovanje te institucije. Splošno zdru`enje je moralo to nalogo v imenu in za ra~un lesarstva izvajati. Jaz pa sem v tistem ~asu prevzel vodenje strokovne slu`be zdru-`enja in tako sem to nalogo tudi moral opravljati. Zdru`enje je naro~ilo in pla~alo “Investicijski program za gradnjo Centra usmerjenega izobra-`evanja v Ljubljani”. Nekoliko drzni na~rt centra za srednješolsko in visokošolsko izobra`evanje ni bil sprejet. ^ez pet let, torej leta 1980, pa je bil sprejet spremenjen program - “Idejni LES wood 51 (1999) 10 projekt za gradnjo VTOZD za lesarstvo.” Potem je vse lepo steklo. Otvoritev prve faze gradnje je bila leta 1984, druge faze pa 1990. Splošno zdru`enje lesarstva in Samoupravna skupnost lesarskega izobra`evanja sta s samoupravnimi sporazumi organizirala zdru`evanje sredstev za izgradnjo, predvsem za drugo fazo gradnje pa je velik del sredstev zbral lesarski oddelek sam. Dejstvo je, da je bilo lesarstvo edina stroka v Sloveniji, ki je morala skoraj v celoti z lastnimi sredstvi zgraditi in opremiti svojo raziskovalno in visokošolsko izobra`eval-no institucijo. O vseh ovirah in stresih tu ne bi izgubljal besed. Brez velikega prizadevanja kadra na oddelku, vodstva gozdarskega oddelka, ki je odstopil zem-ljiš~e, vodstva Biotehniške fakultete, funkcionarjev Splošnega zdru`enja lesarstva in ve~ine lesarskih podjetij, ki so finan~no to omogo~ila, objektov in opreme sedanjega lesarskega oddelka ne bi bilo. Vem, da bo najin pogovor potekal predvsem o stvareh iz preteklosti. Dobro bi bilo, da se misli o preteklih desetletjih izobra`evanja nekako strnejo. Da se kriti~no potegne neka ~rta. Seveda se pri tem ne smeva zapeljati kakim osebnim nostalgijam. Poizkušaj-va se pri tem obrniti tudi v prihajajo~i ~as. Da za~neva prav pri tem: kako gledate na sedanje velike spremembe v proizvodnji in odzive izobra`evanja na te spremembe? Mogo~e bi se vprašanje lahko glasilo: Ali sedanja reforma izobra`evanja anticipira predvidljive spremembe v tehnologijah, proizvodnih procesih in kakovosti `ivljenja v naslednjih, npr. 50-ih letih? Sedanja reforma izobra-`evanja posega v osnovno šolo (de-vetletka, notranja diferenciacija, za-klju~ek z zunanjim preverjanjem); posega v srednje, poklicno in strokovno izobra`evanje (ni`je poklicne, srednje poklicne z dualnim sistemom, strokovne s podsistemom 3 + 2 ...), ne bom našteval naprej, ker bom kaj pozabil omeniti. Intervju Prvi absolventi celotne reforme z najdaljšim šolanjem 18 let bodo na “razpolago” okoli leta 2020. V svetu dela bodo polno aktivni od leta 2030 dalje. Seveda so avtorji reforme vgradili v sistem tudi rešitve, ki bodo tistim, ki se bodo u~ili in šolali v ~asu do leta 2020, dobili del znanja tudi “vnaprej”. Ko so se konec 80-ih let za~ele parcialne spremembe, npr. uvedba mature z zunanjim preverjanjem, nato ukinjanje višješolskega študija v okvirih univerz ter spreminjanje programov na visoke strokovne in univerzitetne, sem imel vtis, da avtorji nimajo izdelanega celotnega scenarija s ~asovnim metrom vsaj 40 do 50 let. Sedaj ugotavljam, da bo ta nova reforma oziroma sistem z mre`a šolanja v veliki meri omogo~il vsakomur, da se pripravi za svoj za~etek `ivljenja v svetu dela, za spreminjanje svojega delovanja, tudi do podaljšanja delovne dobe za upokojitev. Vsaka stroka pa se mora “najti” v tem sistemu in tej mre`i. Lesarstvo izdeluje izdelke iz lesa, ki jih ~lovek uporablja neposredno, ti izdelki pa imajo praviloma daljši rok trajanja. Vse to bo potrebno izdelovati vseh omenjenih 50 let. Vsaka stroka pa mora vedeti, ~e zmore zadovoljiti kvantitativno in kvalitativno povpraševanje po njenih izdelkih. Oceniti mora, koliko mladih se bo vsako leto od-lo~alo za vstop v stroko in pod kakšnimi pogoji. Ker nimam popolnih informacij, ne morem soditi o vklju~evanju lesarskega šolstva v te tokove, bo pa za to stroko slabo, ~e se njeno šolstvo ne bo peljalo vsaj na sede`u zadnjega avtobusa, ki pelje v to smer. Zdi se mi, da bi moral misli ob tem vprašanju razpredati predvsem okrog odziva šolskega strokovnega podro~ja na velike spremembe pri prestrukturiranju proizvodnje, ki jih je v tem desetletju do`ivelo in jih še do`ivlja naše lesarstvo. Mogo~e bom posredno pri kakem drugem vprašanju uspel posredovati svoje poglede na probleme, ki se pojavljajo pri tem. 320 Bili ste v prvi generaciji, ki je leta 1947 za~ela in 1950. leta kon~ala šolanje za takratne lesnoindustrijske tehnike. V šolski kroniki vidim zapisano, da vas je bilo takrat na za~etku 42. Kakšni so spomini na te za~etke? Zanimivo, v prvi letnik sem bil vpisan prav kot dvainštirideseti. Ko me je takrat, bil pa je `e oktober, slu`bena pot zanesla po Ljubljani (delal sem pri podjetju Gradis, star pa sem bil `e 18 let), sem na Ašker~evi 7 videl tablo z napisom Srednja tehniška šola. ^e-prav je pouk potekal `e en mesec, sem vseeno vstopil z namenom, da vprašam, ~e bi se še lahko vpisal na gradbeni oddelek. “Nekdo” me je na stopniš~u vprašal, kaj `elim. Povedal sem mu svoj namen, povprašal pa me je, kje delam (mizarstva sem se izu~il v o~etovi delavnici, tesarstva pa v podjetju Gradis). Odpeljal me je v svojo pisarno in me povabil, da se vpišem v prvi letnik tega ustanovljenega lesnoindustrijskega odseka Srednje tehniške šole. Ta “nekdo”, ki me je vpisal, je bil prvi predstojnik odseka dipl. ing. arh. Rado Kregar. Na šoli so takrat u~ili dobri u~itelji splošnoizobra`evalnih predmetov, strokovne predmete drugih strok (strojništva, elektrotehnike, graditeljst-va...) u~itelji z drugih oddelkov šole, strokovne predmete, povezane z lesarstvom pa u~itelji mizarske delovodske šole in honorarni u~itelji, predvsem strokovnjaki z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije ter Ministrstva za lesno industrijo. Imena kot so bila: Ivan Mo`ina, Rudolf Cividini, Alojz @umer, Franjo Bren~i~, Rado Kregar, Janez Jerman in drugi, so v tistem ~asu imela veliko strokovno veljavo. Pouk je bil takrat tudi ob sobotah in sicer po 7 ur dnevno, kar je zneslo 42 ur na teden. V poletnih po~itnicah smo morali delati en mesec na “praksi” v podjetjih. Skoraj vsako nedeljo smo šli iz internata na udarniško delo, takrat najve~krat na izkop razbremenilnega kanala Pšate v Mengšu, tja v Mengeš pa me je usoda leta 1952 LES wood 51 (1999) 10 pripeljala za stalno. Tudi mladinske delovne brigade so bile, v eni od teh sem celo poveljeval. V šoli pa sem si zaslu`il ukor ravnatelja šole z gro`njo izklju~itve. Taki so ti zgodnji spomini, ki lahko mlajšim povedo marsikaj. Potem ste se znašli v proizvodnji. Pa kasneje za~eli s študijem ekonomije ter kon~ali kot sekretar Splošnega zdru`enja lesarstva Slovenije. Z odlo~bo generalne direkcije lesne industrije sem nastopil prvo slu`bo tehnika pripravnika v Kopitarni v Sevnici. Domovina me je seveda poklicala tudi v vojsko, ki sem jo odslu`il v šoli za rezervne mornariške strojne oficirje v Divuljah pri Splitu. Po vojski sem se zaposlil najprej v takratni Tovarni upognjenega pohištva Duplica, kasneje pa v tovarni Melodija, kjer sem nekaj ~asa vodil tehni~no slu`bo ter eno leto celo direktoroval. V tem ~asu sem opravil dr`avni izpit za lesnoindustrijskega tehnika. V Stol sem se vrnil leta 1956 in delal na razli~-nih odgovornih delovnih mestih. S študijem ekonomije, ne da bi pri tem prekinil delovno razmerje, sem pri~el leta 1958 in diplomiral leta 1962. Vpisal sem še magistrski študij s podro~ja ekonomike in organizacije podjetij. V dveh letih sem opravil vse izpite, do zagovora dveh magistrskih nalog pa ni prišlo. Trmasto sem takrat vztrajal pri svojih pogledih na ekonomiko. Danes so taki pogledi pravilo. Ni pa mi `al porabljenega ~asa za ta del `ivljenja. Takratni profesorji iz Ljubljane, Beograda in Zagreba so mi odprli vpogled v mikro-ekonomije podjetja tudi s teoreti~-nega vidika. Da nadaljujem: kratek ~as sem po odhodu iz Stola direktoroval Inštitutu za lesno industrijo; nato me je direktor Lesnine povabil v vodstvo kadrovsko organizacijskega sektorja; ~ez tri leta sem bil v Slove-nijalesu v vodstvu oddelka za organizacijo poslovanja podjetja, pa spet ~ez tri leta v Poslovnem zdru`enju lesne industrije Slovenije pri delu na razvojnem podro~ju. Leta 1975 sem tu v preimenovanem Splošnem zdru-`enju lesarstva nastopil prvi mandat Intervju sekretarja. To delo sem potem opravljal do leta 1990. Ves ~as pa vas je pravzaprav “obvladoval še pedagoški eros”, kot pravimo. Se kdaj vprašate, zakaj ? Sedaj, ko ste me to vprašali, se sam sprašujem - od kdaj in zakaj. Ko sem februarja leta 1952 za~el delati v du-pliški Tovarni upognjenega pohištva, je prišel k meni takratni ravnatelj to-varnine industrijske šole za mizarje in me povabil, da se vklju~im v krog u~iteljev. Takrat je pa~ veljalo pravilo, da je pou~evanje strokovnih predmetov obveznost tovarniških strokovnjakov. Ko je bila ta šola preseljena v Novo Gorico, je ravnatelj vajeniške šole v Mengšu ugotovil, da imajo v kraju lesnoindustrijskega tehnika, ki lahko popoldan honorarno u~i na šoli. Potem je bilo podobno delo še v Dom`alah do leta 1962, ko je ostala šola za mizarje s periodi~nim in dual-nim sistemom le še v Škofji Loki. Po nekaj letih prekinitve pou~evanja na poklicnih šolah me je Zavod za šolstvo imenoval za pedagoškega svetovalca za lesarsko poklicno šolstvo. To nalogo pregledovanja dela posameznih šol sem opravljal še v poznih osemdesetih letih. Nekaj let sem na Srednji lesarski šoli v Ljubljani u~il tudi predmet ekonomika podjetij in predmet z istim nazivom tudi na višješolskem programu. Vem, da sem vse to izredno rad delal. Rad sem bil med mladimi, mnogi mi še sedaj povedo, da jih nisem u~il ni~ slabega. Zanimivi so mi bili tudi vsakoletni obvezni pedagoški te~aji za u~itelje. Zakaj mi je vse to godilo, niti ne vem. Se je `e moralo tako zgoditi. Mnogi danes tega ne vedo ali pa so `e pozabili. Kako so nastajale potrebe in pobude za šolske objekte v Škofji Loki, Novi Gorici, Mariboru in še kje? Le v Ljubljani se pravzaprav takrat ni zgradilo ni~ novega. Proces je, gledano nazaj, takrat tekel vsaj navidezno protislovno. Število poklicnih šol za mizarje, sodarje, kolarje, 321 glasbilarje in druge, se je od leta 1952, ko jih je bilo v Sloveniji celo 52 in v njih v 1. letnik vpisanih prek 2000 u~encev, zmanjšalo do leta 1962 do manj kot deset in z letnim vpisom v 1. letnik manj kot 200 u~encev. V tem ~asu se je število zaposlenih v lesnih obrteh le malo zni`alo, v industriji pa pove~alo s pribli`no 7.000 na 20.000. Do takrat se je industrija še “oskrbovala” z mizarji, ki so se šolali pri obrtnikih. Mladina je takrat seveda “drvela” v poklic avto mehanika. Industrija pa se še precej ~asa ni prebudila, razen v izjemnem podro~ju Nove Gorice, kjer je Meblo gojilo kult Industrijske šole pohištvene stroke. Potem se je zganilo ljubljansko-goren-jsko-dolenjsko podro~je in zahtevalo pove~anje šole v Škofji Loki, nato pa še koroško-mariborsko- prekmursko podro~je za novogradnjo v Mariboru pod pokroviteljstvom Marlesa. Ves ta ~as pa je delovala štiriletna tehniška šola v Ljubljani, ki je za~ela izvajti pouk tudi v dislociranih oddelkih najprej v Novi Gorici, nato pa še v Mariboru, Novem mestu in Cerknici. Kasneje so ti dislocirani oddelki štiriletnega programa postali samostojni sestavni deli poklicnih šol v teh krajih. V Ljubljani se res ni zgradilo ni~ novega, izvršenih pa je bilo veliko adaptacij. Bilo pa je tudi ve~ poizkusov, da bi se za šolo zaradi utesnjenosti pridobili nove prostore. Rojevale so se raz-li~ne ideje od tiste, da bi se tehniško izobra`evanje vsaj prostorsko povezalo z visokošolskim izobra`evanjem, do tega, da bi bilo vse lesarsko srednje šolstvo za ljubljansko-gorenjski lesarski okoliš zdru`eno v Škofji Loki. Po katastrofalnem upadu zanimanja za lesarske poklice po letu 1962 je kasneje zanimanje za to stroko za~elo ponovno naraš~ati na 1.000 do 1.200 u~encev, oziroma na okoli 3,2 % vpisne generacije. dr. Vinko ROZMAN Drugi del ~lanka bomo objavili v naslednji številki LES wood 51 (1999) 10 Sejmi in razstave 322 10. ljubljanski pohištveni sejem Ljubljanski pohištveni sejem, ki je bil odprt od 20. do 26. septembra, je bil rekorden tako po številu razstavljavcev kot po razstavnih površinah. V sedmih dneh, ko je bil sejem odprt, si ga je ogledalo okoli 75.000 obiskovalcev. Obsegal je ve~ kot 12.000 m2 neto razstavnih površin, kar je dobrih 700 ve~ kot lani. Na sejmu se je predstavilo skoraj 400 razstavljavcev iz 17 dr-`av. Poleg vodilnih in tako doma kot v svetu priznanih slovenskih proizvajalcev pohištva in druge opreme so se neposredno predstavili še razstavljavci iz Avstrije, BiH, Indije, Italije, Romunije in Poljske. Slednja je svoje najpomembnejše proizvajalce pohištva predstavila na kar 700 m2. Prek zastopnikov oziroma slovenskih uvoznikov pa je bilo na sejmu mogo~e videti tudi pohištvo vodilnih svetovnih proizvajalcev. NAGRAJENCI1 Kot vsako leto so bila tudi letos podeljena priznanja in nagrade za najboljše proizvode in njihove kreacije. GZS, Zdru`enje lesarstva in Ljubljanski sejem sta podelila zlato, srebrno in bronasto diplomo. Nagrade so bile namenjene novim, javnosti še ne predstavljenim proizvodom in njihovim kreacijam. Zlato diplomo s skulpturo Zlata vez je prejela Lipa, Tovarna pohištva, d.d. iz Ajdovš~ine za kolekcijo Millenium, avtorjev Julijana Krape`a, d.i.a., in razvojno tehni~nega studija Lipa. Kolekcija Millenium, ki sodi v najvišji cenovni razred, vsebuje inventivne in oblikovno domišljene rešitve. V kolek- Nagrajence bomo podrobneje predstavili v naših naslednjih številkah ciji je uporabljeno vrhunsko tehnološko znanje, ob ~emer je dose`ena tudi visoka kakovost izdelave. Pohištvo bodo izdelovali v ~ešnji in javoru. Gre za kosovne elemente: predalnike, vitrine, klubske mizice, stole in klopi, ki so namenjeni za opremo dnevnih sob in jedilnic. Srebrno diplomo je prejel Lip Bled, d.d. za spalnico Val, avtorjev Roka Kuharja in Bla`a Baj`lja. Spalnica je izdelana iz lepljenega masivnega lesa jelše. Nastala je kot plod nate~aja z vabljenimi udele`enci, organizator katerega je bil DOS (Društvo oblikovalcev Slovenije). Spalnica je preproste oblike z zna~ilno valovito linijo, ki se ponavlja na vseh elementih in vnaša mehkobo ter diskretno dinamiko. Škoda pa je, da na nate~aju nagrajeni oblikovalec ni imel mo`nosti sodelovanja v celotnem procesu razvoja od ideje do izvedbe. Bronasto diplomo je prejela Svea, Lesna industrija, d.d., iz Zagorja ob Savi, za kuhinjo Ana, avtorja Staneta Ocep-ka. Zaradi funkcionalnosti, vrhunske tehnologije in uporabljenih materialov bo kuhinja verjetno konkuren~na na širokem tr`nem segmentu. Strokovna `irija uredništva revije Naš dom je podelila zlato plaketo podjetju Liko Vrhnika za sistem Portus, avtorjev Tee in Eda Vidovi~a. Pohištveni elementi za kuhinjo in jedilnico so izdelani iz masivnega širinsko in dol`insko lepljenega lesa. Kombinirani so s kovino in obdelani z naravnimi olji. Zaradi uporabljenega materiala, konstrukcijskih rešitev in te`avnosti izvedbe sodi sistem v višji cenovni razred. Samostojni elementi sistema dovoljujejo številne logi~ne povezave in funkcionalne sklope. Priznanje revije Les za srednje lesarske šole pa je prejela Srednja lesarska šola iz Škofje Loke. Komisija se je od-lo~ila za navedeno šolo zaradi urejenosti in preglednosti razstavnega prostora. Posebej zanimivi so bili izdelki, ki so nastali v sodelovanju s finsko šolo Lahti College of arts and crafts. Poleg tega je komisija podelila tudi posebno priznanje Zavodu za usposabljanje Janez Levec iz Ljubljane za vsakoletno zanimivo in izvirno predstavitev svoje dejavnosti. RAZSTAVLJALCI Na sejmu je bila na ogled široka paleta opreme in dodatkov za stanovanja in poslovne prostore, ogledati pa si je bilo mogo~e tudi pestro ponudbo stavbnega pohištva, okovja in materialov. GORENJE Notranja oprema d.d. Gorenje je predstavilo tri nove modele v programu kuhinj po naro~ilu, katerih široko ponudbo bo nadgradila nova tehnologija obdelave delovnih ploš~. Od novosti v programu kuhinj velja posebej poudariti novo kuhinjo z imenom Prima, ki je oblikovana z namenom, da se sodobno na~rtovanje kuhinjskih prostorov zdru`i z uveljavljanjem sodobne informacijske tehnologije, ki vedno bolj prodira tudi v kuhinje. V ta namen so v Gorenju Gospodinjski aparati oblikovali kuhal-ni otok z v marmorno ploš~o vgrajenim steklokerami~nim kuhališ~em, ki LES wood 51 (1999) 10 Sejmi in razstave 323 se da upravljati s hišnim ra~unal-nikom. Zanimiva je tudi pe~ica Simple & Logic z izvle~no elektronsko kontrolno ploš~o s senzorskim upravljanjem. BREST Pohištvo d.o.o. Brest se je na sejmu predstavil s pohištvom za opremo doma~e pisarne in z ekskluzivnim programom Onix. Pohištveni elementi tega maloserijskega programa so izdelani iz skladno izbranih naravnih materialov, lesa, kamna in kovine. Elementi ~istih linij so primerni za opremo bivalnih in poslovnih prostorov. PARON d.o.o. Paron se je letos predstavil z novo otroško sobo Bart, ki raste z otrokom, saj se da posameznim elementom spreminjati funkcije glede na spremin-jajo~e se potrebe odraš~ajo~ega otroka. Pohvalno je tudi to, da se da program kombinirati z drugimi sistemi, kar da kupcu mo`nost širokega izbora elementov. Lansko leto nagrajeni program X-tra pa so letos nadgradili z elementi za opremo mladinske sobe in z dvostransko obdelanim regalom za pregraditev prostora. Z novimi elementi so dopolnili tudi mladinsko sobo Fiesta, ki je zaradi dimenzij elementov primerna tudi za opremo mansardnih stanovanj. ILES IDRIJA Lesna industrija d.o.o. Iles je najbolj znan po programu Mali princ, ki si je `e ustvaril ime na pod-ro~ju otroških in mladinskih sob. Ima velik izbor elementov in je cenovno ugoden. Dru`ino Mali princ dopolnjujejo z blagovno znamko Princesa, ki je namenjena opremljanju dnevnih sob in spalnic. Izdelujejo jo v barvi hruške in javora, mo`no pa je tudi kombiniranje z barvo. Premierno pa so na sejmu prikazali spalni~ni program Iles One. Izdelan je v barvi ~ešnje v kombinaciji z mle~nim steklom, kovino in razli~nimi barvami. Kupec bo imel mo`nost izbire elementov za zapolnitev notranjosti garderobnih omar. ALPLES Pohištvo d.o.o. Alples se je predstavil s tremi programi: Harmonija, Tempo x in Tempo 2000. Najbolje prodajajo sistem elementov za spalnice Harmonija. Na voljo je v orehovi barvi s pahlja~o dopolnilnih barv. Stare elemente so letos dopolnili z novo posteljo z ukrivljeno kon~nico, mostom, novo no~no omarico s stekleno poli~ko, komodo in predalnikom. Nove so tudi garderobne omare globine 40 cm, ki se prek vmesnega trapezno oblikovanega elementa lahko kombinirajo s klasi~nimi omarami globine 60 cm. Garderobne omare so na voljo z drsnimi, harmonika in klasi~nimi vrati. ŠENK d.o.o. Šenk je na sejmu ponudil obse`en vsebinsko in oblikovno zgleden pro- dajni katalog. Z njim `eli predstaviti osnovno dejavnost podjetja in široko ponudbo lastnih in uvo`enih izdelkov. Kuhinje GABER Gaber, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo kuhinj, je na svojem razstavnem prostoru prikazal dve oblikovno ~isti kuhinji modernega videza. Glavna odlika razstavljenih kuhinj je funkcionalnost, eleganca in sve`ina. ERGOLES d.o.o. Ergoles je na pregledno urejenem razstavnem prostoru predstavil pisarniške in jedilniške stole. Pisarniški stoli so ergonomsko oblikovani, udobni in primerni za zdrav na~in sedenja. Oblazinjeni deli so na voljo v razli~nih barvah in materialih. ORION d.o.o. Orion se je letos predstavil s široko paleto izdelkov svetovno uveljav- LES wood 51 (1999) 10 ljenega oblikovalca F. Starcka. Posebej zanimiva sta stol Toy in Kam-el-eleon. Posebnost prvega, ki je v celoti izdelan iz umetne mase in je na voljo v štirih pastelnih barvah, je, da ga lahko dopolnimo s enostavno snemljivo tekstilno prevleko. Tudi Kam-el-eleon ima sede`no lupino iz polipropilena. Zanimivo pa je to, da je stol enake oblike na voljo v treh cenovnih razredih. Najcenejši je v osnovni izvedbi, prevle~en z blagom je pribli`no 3-krat dra`ji, v usnju pa skoraj 5-krat dra`ji. Tako se izdelek pribli`a osnovnemu motu oblikovalca, ki meni, da je dobro oblikovan izdelek lahko dostopen vsakomur. Zanimiva pa je bila tudi klop (Leo Luks) iz usnja, dopolnjena z dolgim podstavkom za noge, ki lahko rabi tudi kot dopolnilno sediš~e, s stekleno ploš~o pa se spremeni v klubsko mizico. INTER DECOR d.o.o. Interdecor ponuja opremo iz uvoza za celotno hišo, od kuhinje in kopalnice, prek dnevne sobe do spalnice. V tem stilu je bil tudi njihov razstavni prostor, s katerim so `eleli predstaviti celoten ambient stanovanja. Pri izboru pohištva so upoštevali aktualne smernice v pohištveni industriji. Deloma pa so skušali slediti zahtevam in okusu slovenskega kupca. Ponujajo izdelke 35 dobaviteljev razli~nega cenovnega razreda in stilov, od modernih do bolj klasi~nih. Sejmi in razstave TRON d.o.o., Ljubljana t S* Tron se je predstavil z udobnim in funkcionalnim pohištvom proizvajalca B&B, ki ne zastara po zunanjem videzu in ki je narejeno iz kakovostnih materialov, takih, da so trajno uporabni. KITCHEN STUDIO d.o.o. Kitchen studio je razstavil kuhinje francoskega podjetja Mobalpa, ki ponuja široko paleto kuhinj v dvanajstih cenovnih razredih. Za svoje izdelke daje petletno garancijo. LABORMED d.o.o. Labormed zastopa in prodaja oblazinjeno pohištvo švicarskega podjetja De Sede. Gre za izdelke višjega cenovnega razreda, ki so izdelani iz kvalitetnega usnja. 324 JELOVICA d.d. Jelovica se je predstavila s širokim izborom novih notranjih vrat. INLES d.d. Inles, dobitnik najvišjega nemškega znaka kakovosti RAL za lesena okna in dobitnik znaka Kakovosti v graditelj-stvu 97, se je predstavil z zanimivo konstrukcijsko rešitvijo lesenih oken z aluminijsko oblogo. KOVINOPLASTIKA LO@ d.d. Kovinoplastika je razstavila plasti~no strešno okno, oja~ano z jeklenimi vlo`ki, ki pomeni novost na našem tr-`iš~u. Zanimiva pa je tudi nova vrsta pomivalnih korit iz kerasila, ki je plod lastnega razvoja. SPLOŠNI VTISI Kakšni pa so splošni vtisi iz pohištvenega sejma, ki pomeni inventuro na oblikovalskem podro~ju? Strinjam se z ugotovitvijo arhitektke Ljerke Fin`gar, ki je na posvetu, organiziranem v okviru sejma, povedala, da so razstavni prostori preglednejši in skrbneje ure- LES wood 51 (1999) 10 Sejmi in razstave 325 jeni kot v preteklosti, da pa so proizvajalci za svetovnim trendom z zamikom dveh do treh let. Problemati~no je tudi to, da mnogo izdelkov, razstavljenih na sejmu, ni dosegljivih potrošniku. ^as, ki ga potrebuje ve~ina podjetij za razvoj od prototipa do uvajanja na trgu, je od-lo~no predolg. Premalo je tudi izvirnih rešitev, podjetja vse prepogosto posnemajo razvoj tujih konkuren~nih podjetij, brez lastnih originalnih prispevkov. OBSEJEMSKA DEJAVNOST V ~asu sejma sta Zveza lesarjev Slovenije in GZS, Zdru`enje lesarstva Slovenije v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom pripravila ve~ strokovnih posvetovanj: Promocija nagrajenih eksponatov in oblikovanje pohištva, Strategija razvoja lesarstva Slovenije, Ra~unalništvo v lesarstvu. Prvi~ letos pa so organizirali tudi Galerijo Forum v 1. nadstropju hale B Gospodarskega razstaviš~a. Obiskovalci sejma so si lahko ogledali obredni pape`ev stol, ki je bil izdelan posebej za letošnji pape`ev obisk v Sloveniji. Omeniti velja tudi, da je bila na dan otvoritve sejma podpisana pogodba za ustanovitev Razvojnega centra za lesarstvo (skrajšano RCL), ki naj bi za`ivel v prostorih Javora v Pivki. Dejavnost razvojnega centra naj bi obsegala izvajanje raziskovalnih projektov za ustanovitelje in ~lanice RCL. Ve~ina projektov bo na podro~ju tehnologije in racionalizacije poslovnega procesa, energetike, ekologije, informacijske podpore, kakovosti in drugih sistemov, ki se potrjujejo s certifikati. Projekti s podro~ja oblikovanja, ki imajo eno od klju~nih vlog, so tu izvzeti. ~eprav je predvideno, da naj bi se ustanovili trije centri: za razvoj tehnologije, za oblikovanje in za atestiranje, pa je vprašanje, ~e je dobro, da so dejavnosti, ki so klju~ne za razvoj in promocijo, razdrobljene. Nesporno je, da sta marketing in oblikovanje komplementarni dejavnosti. Da mora oblikovalec pri razvoju novega izdelka upoštevati tehnologijo, kot tudi to, da bo izdelek v skladu z zahtevami standardov. Razvoj izdelka torej vklju~uje podro~ja dejavnosti vseh treh centrov. Postavlja se vprašanje, kam bomo lahko prijavili razvoj inova-tivnega izdelka, za katerega bi podjetje potrebovalo novo tehnologijo, pomo~ pri promociji in atestirni dejavnosti. In še namesto sklepa. Najve~ pripomb razstavljavcev in oblikovalcev v zvezi s sejmom je bilo okoli termina sejemske prireditve. September je problemati~en zaradi kolektivnih dopustov doma in v tujini v mesecu avgustu kot tudi zaradi hišnih sejmov v Nem~iji, ki so v tem ~asu. Zato je upravni odbor sprejel sklep, da je treba za Ljubljanski pohištveni sejem najti nov termin. dr. Jasna HROVATIN, d.i.a. Zanimivosti s pohištvenega sejma (I. del) Letošnji 10. ljubljanski pohištveni sejem je kon~an. Ogledalo si ga je 75 tiso~ obiskovalcev. Upamo, da je bil tudi poslovno uspešen. Na prvem poslovnem dnevu, 20. septembra, je bilo najve~ obiskovalcev in visokih gostov v Meblovem pavilijonu. Certifikat kakovosti ISO 9001 sta dobila Meblo Jogi d.o.o. za jogije in Meblo Top d.o.o. za oblazinjeno pohištvo. Certifikat kakovosti je podelil predsednik GZ Slovenije mag. Jo`ko ^uk, pri podelitvi pa so bili navzo~i ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin, predsednik Slovenske razvojne dru`be dr. Bogdan Topi~, sekretar GZS-Zdru`enje lesarstva dr. Jo`e Korber ter mnogo direktorjev in vodilnih strokovnjakov s podro~ja lesarstva. Pred otvoritvijo sejma so podpisali pogodbo o ustanovitvi Razvojnega centra za lesarstvo. Kako nujno je delovanje tega centra, lahko utemeljimo, ~e primerjamo novo ustanovljeni zavod na za~etku z le dvema zaposlenima, z ukinjenimi razvojnimi sektorji v mnogih podjetjih, Biroja za lesno industrijo, Industrijskega biroja, Razvojnega inštituta Slovenijales... Otvoritev je potekala naslednji dan, 21. septembra, po ustaljenem programu. Glavni govornik je bil podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki je povedal otvoritveni govor na pamet, medtem, ko ga obi~ajno berejo. Brez napisanega govora je simpati~no in profesionalno nastopila tudi direktorica Ljubljanskega sejma Ljuba Kofler. Lesarje je v uvodnem delu zastopal predsednik GZS-Zdru`enja lesarstva in generalni direktor Javora Pivka Peter Tomši~. Poleg številnih gostov, direktorjev in vodilnih strokovnjakov iz lesarskih podjetij so bili navzo~i ministri dr.Tea Petrin, dr. Lojze Marin~ek in Janko Raz-goršek, `upanja mesta Ljubljane Vika Poto~nik, predsednik GZS mag. Jo`ko ^uk, podpredsednika mag. Valter Drozg in Cveto Stanti~, ambasador Poljske in mnogi drugi. Ciril MRAK, dipl. in`. Direktorica Ljubljanskega sejma Ljuba Kofler med otvoritvenim govorom LES wood 51 (1999) 10 Strokovne vesti 326 LE5NO-OSDELOVA1NI STROJI IN OPREMA WOODWORKING MACHINES ANO ITS EQUIPMENTS Na kaj je treba paziti pri izbiri CNC ~A| \AACC ve~stopenjskega obdelovalnega J^ALMALL stroja? d.o.o. I: mUMUCCSSOLMET 041/181? 04W/4M-WÖ Najpogosteje se poka`ejo razhajanja pri ceni CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev na treh izredno pomembnih podro~jih, kot pri vseh obdelovalnih strojih, to so: 1. vodila, 2. vretena, 3. le`aji. Vodila Vsi boljši CNC obdelovalni stroji imajo sistem linearnega vodenja priznanega svetovnega proizvajalca linearnih vodil THK. Kompaktna krogli~na vodila imajo tele lastnosti in prednosti: 1. Lahko gibanje, brez zra~nosti. To zagotavlja patentiran sistem konstrukcije štirirednega kro`nega sistema, po katerem se gibljejo kroglice in je omogo~eno avtomatsko samonastavljanje. 2. Izredna natan~nost pri gibanju. 3. Zelo visoka natan~nost pozicionira-nja. 4. Togost stroja v vseh smereh. 5. Visoka nosilnost. 6. Velika natan~nost v daljšem ~asov-nem obdobju. 7. Odli~ne hitrostne lastnosti. Uporabnik ima zaradi tega naslednje prednosti: 1. stroj z zelo veliko natan~nostjo, 2. visoko produktivnost, 3. prihranek energije, 4. majhne stroške vzdr`evanja. dobo, so vodena prek kroglic. Le-te te~ejo med vretenom in matico po natan~no obdelanem `lebu in lahko hkrati prenašajo vrtilni moment in se linearno gibljejo. V nasprotju z kon-vencionalnimi vreteni je pri teh lahko matica prednapeta, kar omogo~a tudi pri sunkovitih obremenitvah in vibracijah visoko natan~nost in veliko hitrost gibanja. Nosilnost vreten, ki so krogli~no vle-`ajena, je proti obi~ajnim vretenom tudi do 8-krat ve~ja. Le`aji Le`aji so izredno pomemben strojni del vsakega obdelovalnega CNC stroja, zato priznani proizvajalci CNC strojev polagajo posebno pozornost temu segmentu. Primer iz prakse - ploskovno brusilni Dobri CNC stroji imajo vgrajene le-stroj, katerega delovna miza tehta 5 t `aje, ki imajo kerami~ne kroglice na-nam ka`e preglednica št. 1. mesto jeklenih. Vretena Obraba in adhezija med keramiko in jeklom je izredno nizka in iz tega sle-Vretena, ki zagotavljajo velike na- di, da je obraba zelo majhna, poseb-tan~nosti in imajo dolgo `ivljenjsko no pri hladnem zagonu. Preglednica 1. Prednosti vodil THK pred navadnimi Navadna vodila Sistem THK Faktor Pogonski motor 38 kW 3,7 kW 10,3 Hidravli~ni agregat Notranji premer 160 mm Notranji premer 65 mm Pogonska sila 23.600 N 2.270 N 10,4 Poraba elektri~nega toka 38 kWh 3,7 kW 10,3 Poraba hidravli~nega olja 400 l/leto 250 l/leto 1,6 Poraba maziva 60 l/leto 3,6 kg/leto (mast) 16,7 A0/$�C LES wood 51 (1999) 10 Strokovne vesti 327 Vrtljaji so lahko tudi do 55 % višji kot pri obi~ajnih le`ajih za vretena. Temperatura obratovanja je ni`ja pri enakih vrtljajih kot pri le`ajih s jeklenimi kroglicami. Segrevanje pov-zro~a trenje, ki pa je pri paru jeklo -keramika zelo majhno. Zaradi nizkega temperaturno razteznega koeficienta keramike so spremembe prednapetosti le`aja bistveno ni`je kot pri jeklu. Vse naštete prednosti pripomorejo k natan~ni in kvalitetni obdelave površine. Podeljene so bile tudi nagrade. Zlato diplomo in skulp-turo Zlata vez je prejela Lipa Ajdovš~ina, srebrno diplomo Lip Bled in bronasto Svea Zagorje. Zlato plaketo revije Naš dom je prejel Liko Vrhnika. Spor glede servirnega vozi~ka med Likom, Novolesom, Ergo Tradom in arhitektom Marjanom Gašperši~em, ki ga v dosedanjem razgovoru nisem razumel tako senzacionalno, kot je bilo napisano v Delu, bomo, v dobro vseh vklju~enih in lesarstva v celoti, poskusili opisati v naslednji številki. Zve~er je bil lesarski ples v hotelu Union v organizaciji GZS-Zdru`enje lesarstva, ki se ga je udele`ilo skoraj 200 lesarjev in gostov. Pozno zve~er se je plesa udele`il tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik in se dobro vklopil v dru`bo lesarjev. Upamo, da se je med nami dobro po-~util. Razpolo`enje je bilo ~udovito, lesarji smo dokazali, da se znamo sprostiti. Po paviljonih so podjetja vse dni sejma organizirala svoje predstavitve. V sredo, 22. septembra, je bil prvi posvet v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije, tokrat prvi~ promocija nagrajenih eksponatov. Naslednji dan, dne 23. septembra, je bilo sre~anje sodelavcev revije Les. Istega dne je bil posvet z naslovom Sklep V tem sestavku smo `eleli pomagati vsem uporabnikom pri pravilni izbiri CNC obdelovalnih strojev. Velikokrat se zgodi, da se kupec odlo~i za do-lo~en stroj predvsem zaradi cene, ki mu jo ponuja prodajalec, ne da bi ga pri tem seznanil, koliko se je zni`ala cena stroja na ra~un manj kvalitetnih vgrajenih komponent. Samo za informacijo: le`aj s kerami~-nimi kroglicami je 3- do 4-krat dra`ji od le`aja s jeklenimi kroglicami, razmerje pri vodilih pa je še veliko ve~je. Kvaliteta ima svojo ceno, vendar se Podpredsednik vlade Marjan Podobnik na Lipinem razstavnem prostoru Strategija razvoja lesarstva Slovenije. Organizator, Zveza lesarjev Slovenije, je imel te`ave z udele`bo predstavnikov Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Posveta se je zadnji trenutek udele`il svetovalec vlade Gorazd Jenko, ki je kljub vsem zapletom dobro predstavljal ministrstvo. tega zavemo šele takrat, ko imamo zaradi tega zastoje v proizvodnji. @al na nekaj straneh ni mogo~e povedati vsega in opisati vseh mo`nosti, ki jih nudijo CNC obdelovalni stroji, zato `elimo opozoriti na naše strokovne sodelavce, ki so vam vedno na razpolago za kakršnokoli pojasnilo in rešitev problemov na najustreznejši na~in. V naslednji številki bomo prikazali primer iz prakse, razliko v ceni izdelave in ~asu obdelave med kon-vencionalno obdelavo in obdelavo na CNC stroju. Bo`idar ORO@, in`. str. Diskusija se je ob referatih tako razvnela, da je zmanjkalo ~asa za predstavitev Strateškega planiranja v Javoru Pivka, mag. Stojana Kokošarja. Za organizacijsko napako se mu iskreno opravi~ujemo. Sicer pa to samo nakazuje potrebo po strokovnih diskusijah po posameznih podro~jih, ki bodo tudi pripomogle k izboljšanju finan~-nega stanja lesarske stroke. Zveza lesarjev Slovenije `eli s strokovnimi posveti vplivati na izboljšanje finan~nega poslovanja z negativnim neto poslovnim izidom 3,8 milijarde leta 1998 na 5,3 milijarde dobi~ka v prihodnjih letih ali za okoli 9 milijard tolarjev. Pred posvetom so bile pripombe na referat o `agarstvu dr. Franca Merzelja. Osebno sem zagovarjal to tematiko, saj smo tako lesarji izvedeli, da sta se število in kapaciteta `agarskih obratov izredno pove~ala, prese`ena je trikratna koli~ina napadle hlodovine. Pove~anje števila `agarskih obratov na 8 tiso~ je posledica razdrobljene preskrbe s hlodovino v Sloveniji, nastane pa vprašanje, kako naj se preskrbujejo porabniki `aganega lesa pri tako velikem številu `agarskih obratov in kako lahko tolikšno število `agarskih obratov obvladuje ekonomsko in kakovostno tr`iš~e z `aganim lesom. Tretji posvet v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije je bil Ra~unalništvo v lesarstvu. Vsi posveti so bili sorazmerno solidno obiskani, ~eprav bi lahko bili še bolje, po vsebini pa zanimivi in koristni za nadaljnji razvoj lesarske dejavnosti. Bolj natan~no o vseh dogajanjih pa v naslednji, novembrski številki. Ciril MRAK, dipl.in`. Zanimivosti s pohištvenega sejma (II. del) LES wood 51 (1999) 10 Strokovne vesti 328 Prve tri vzor~ne hiše `e stojijo V letu, ko naš inštitut praznuje 50. obletnico svojega delovanja, smo pri~eli izvajati projekt postavitve vzor~nih monta`nih hiš v našem Gradbenem centru Slovenije (GCS) na Dimi~evi ulici 9 v Ljubljani. Projekt je namenjen predvsem informiranju in izobra`evanju obiskovalcev GCS, bodo~im graditeljem in tistim strokovnjakom, ki sodelujejo pri zasnovi, projektiranju, izvajanju ter promoviranju gradnje lahkih monta`nih objektov. Tako smo v mesecu juliju pri~eli graditi prvo fazo naselja vzor~nih monta`nih hiš, ki bodo v urejenem okolju za`ivele konec meseca oktobra. Danes so postavljene `e vse tri hiše, v kon~ni fazi pa je tudi urejanje okolice. V letu 2000 na~rtujemo gradnjo druge faze projekta, zato vabimo k sodelovanju vse tiste slovenske proizvajalce monta`nih hiš, ki bi se `eleli pridru`iti našim najve~jim: MARLES Hiše Maribor d.o.o., JELOVICA Lesna industrija d.d. in LUMAR Hiše d.o.o. Predstavitev naselja vzor~nih hiš Naselje vzor~nih monta`nih hiš smo zasnovali v obliki urejenega zelenega parka in poleg proizvajalcev monta`nih hiš vklju~ili tudi arhitekte, gradbenike, urbaniste, arhitekte urejanja krajine in vrtnarje, ki bodo skupaj z razstavljalci poskrbeli za postavitev hiš, uredili vzor~ne vrtove in opremili manjše igriš-~e za najmlajše... Ob hišah bodo na zunanjem razstavnem prostoru predstavljeni izdelki s podro~ja urejanja krajine in ureditve okrasnih, bivalnih in vodnih vrtov, tlaki, igrala, bazen, ribnik in razli~na uli~na oprema. Celoten kompleks je skrbno na~rtovan in uskla- jen s projektom parkovne ureditve sosednjih zelenih površin. Prva faza projekta, julij 1999 Vrtove v prvi fazi projekta urejajo štirje glavni nosilci vrtov: Pro Horto d.o.o., Ljubljana; Komunalno podjetje Ljubljana d.d. - Rast; Humko d.o.o., Bled in Semenarna Ljubljana d.d., ki se povezujejo s svojimi kooperanti in predstavljajo tudi izvedbo namakalnih sistemov, tlakov, kamnitih in lesenih izdelkov ter druge vrtne opreme. Svoja igrala razstavlja in za otroško igriš~e prispeva podjetje Imont iz Dravograda, leseno vrtno opremo predstavlja Mi-zarstno Kos s.p., tlake so polo`ili Marmor Se`ana; Ruda Se~ovlje; Marvin-grad d.o.o. Nova Gorica; IGM Stav-bar, Ho~e; Inde d.o.o. - Salonit Anhovo; Ljube~na Celje d.d. in Marmor Hotavlje d.d. Bazen je uredilo podjetje F3M d.o.o., Javna razsvetljava Ljubljana pa je osvetlila obmo~je ob poteh. Povabilo na ogled in otvoritev vzor~nih hiš Na ogled gradnje vzor~nih hiš na ze-mljiš~u Gradbenega centra Slovenije, Dimi~eva 9 v Ljubljani, vabimo vse bo-do~e graditelje in strokovnjake, ki sodelujejo pri zasnovi, projektiranju, izvajanju in promoviranju gradnje lahkih monta`nih objektov. Otvoritev naselja bo 27.10.1999. Kako gradimo V mesecu juniju in juliju smo komunalno uredili zemljiš~e in temeljne ploš~e posameznih vzor~nih hiš. 5. avgusta je za~el postavljati svojo hišo Marles, 16. avgusta Jelovica, in Lumar 14. septembra. V septembru in oktobru smo kon-~ali tudi z notranjo in zunanjo ureditvijo posameznih hiš. Gradnjo lahko spremljate tudi na naših spletnih straneh http://www.gcs.gi-zrmk.si. MARLES Hiše d.o.o. Maribor - hiša v gradnji JELOVICA Lesna industrija d.d. Škofja Loka - hiša v gradnji LUMAR hiše d.o.o. Gomilsko - hiša v gradnji mag. Silvija KOVI^, univ. dipl. in`. arh. Gradbeni inštitut ZRMK d.d. GRADBENI CENTER SLOVENIJE Dimi~eva 9, SI - 1000 Ljubljana LES wood 51 (1999) 10 Vzgoja in izobra`evanje 329 Industrijska šola za pohištveno stroko 50 let Srednje lesarske šole Nova Gorica Pobudo za ustanovitev Industrijske šole za pohištveno stroko je dal direktor Tine Ravnikar, pet mesecev po nastanku tovarne pohištva, ki je takrat še poslovala v prostorih `age in mizarskih delavnicah v Solkanu. Uvod Obletnice so gotovo prilo`nost, ko ~loveku zastane korak in se zazre na prehojeno pot. Preteklost nam pomaga razumeti in ovrednotiti sedanjost ter na~rtovati prihodnost. Globoko v nas so korenine, zaradi katerih zrastemo tam, kjer smo vzklili. Primorski prostor so v preteklosti zaznamovale politi~ne, dru`bene in gospodarske spremembe. Po drugi svetovni vojni je meja bole~e razdelila ljudi v tri razli~ne dr`ave in jim s tem odrezala tudi del korenin. V Avstroogrski so Slovenci na Goriškem dobili obrtno-nadaljevalno šolo 9. oktobra 1894, deset let za goriško italijansko-obrtno nadaljevalno šolo, italijanskemu enakovreden zavod pa je postala šele takrat, ko ji je de`elni zbor namenil denarno podporo, in sicer na zasedanju 10. februarja 1896. Šola je izobra`evala za razli~ne poklice, statisti~ni podatki pa ka`ejo, da so bili v slovenski goriški obrtno-na-daljevalni šoli najštevil~nejša skupina ravno mizarji. Zagotovo so se poskusi šolstva v slovenskem u~nem jeziku nadaljevali tudi po prvi svetovni vojni, zlasti v obliki ve~ernih šol in te~ajev do ukinitve rabe slovenskega jezika s strani italijanskih oblasti. V trideseth letih je v Solkanu delovala mizarska vajeniška šola v italijanskem jeziku. Dve leti je pouk potekal v hiši dru`ine Kodermac, kasneje pa v vili Lenassi. Vajenci so delali od 10 do 11 ur pri mojstru v delavnici, zve~er pa so imeli pouk, in sicer tri leta. Organiziran je bil tudi brezpla~en te-~aj risanja za mizarske mojstre, ki so hoteli dopolniti svoja znanja. Šola je delovala do razpada Italije leta 1943. Dovoljenje za ustanovitev šole so oblasti izdale 21. avgusta 1948, za šolo pa ni bilo nikakršne finan~ne ali materialne pomo~i. Pouk je zaradi materialnih te`av pri~el šele 15. marca 1949. Sprva se je odvijal v delavski menzi v Solkanu, ki je slu`ila za u~ilni-co in jedilnico tako u~encem kot delavcem. Prakti~ni pouk so u~enci opravljali kar v tovarni. Zaradi razli~-nega predznanja u~encev se je najprej oblikoval pripravljalni razred, ki je trajal tri mesece. Med tem ~asom so gradili proizvodne hale Mebla in hkrati šole-stavb v leseni konstrukciji imenovanih leseni provizorij. U~enci pripravljalnega razreda so svoje prak-ti~no delo opravljali kar pri gradnji šole tudi v ~asu letnih po~itnic. Redni pouk se je pri~el pravzaprav 15. septembra 1949. Vsi solkanski mizarji niso ravno s simpatijami gledali na šolo, u~ence so imenovali “barakarji”, mislili so nam-re~, da šola ne bo izu~ila kakovostnih LES wood 51 (1999) 10 Vzgoja in izobra`evanje 330 mizarjev, ampak da bo izobrazila le lesno industrijske delavce. Šola je bila internatskega tipa, tudi tisti u~enci, ki so prihajali iz bli`njih krajev, so `iveli v internatu. Profesorji in dijaki ter vzgojitelji so bili kot velika dru`ina, skupaj so bili od jutra do ve~era: skupaj pri pouku, skupaj pri izvenšolskih dejavnostih, skupaj pri jedi. Poleg ravnatelja sta bila stalno zaposlena še dva u~itelja, splošne predmete so pou~evali u~itelji ni`je gimnazije v Solkanu, strokovne predmete pa vodilni mo`je Mebla-direktor Tine Ravnikar, Anton Sajovic in drugi. @ivljenj-ski in u~novzgojni pogoji so bili skromni. Zaradi pomanjkanja prostora dijakov niso sprejemali vsako leto. Prakti~ni pouk je potekal v Meblu do ustanovitve lastne delavnice 2. septembra 1952. Brez dogodkov ni zgodbe, brez zgodbe ni `ivljenja. Lesna industrija je do`ivljala razmah, potrebe po šolanih kadrih so rasle. Srednja tehniška šola je bila ustanovljena 23. maja 1961 in prišlo je do preimenovanja v Izobra`evalno sre-diš~e pohištvene stroke Nova Gorica. V Novi Gorici je najprej potekal prak-ti~ni pouk, medtem, ko je pouk stro-kovnoteoreti~nih predmetov še potekal v Solkanu. Splošne predmete v tehniški šoli so pou~evali profesorji iz goriške gimnazije. V Novo Gorico se je šola dokon~no preselila 1963, v novih prostorih so se pogoji bistveno izboljšali. V šolski delavnici je poleg prakti~nega pouka potekala prava proizvodnja, v najboljših ~asih je bilo zaposlenih 25 mizarjev, ki so s pohištvom, ki so ga izdelovali, uspeli celo v tujini. Uspešna proizvodnja je pripomogla tudi k uspešnejšemu razvoju šole. Zaklju~ni izpit mizarjev se ni bistveno razlikoval od današnjega, u~enci triletnih šol so iz grobo pripravljenega lesa izdelali izdelek, poleg tega pa so morali uspešno opraviti še izpit iz slo- venš~ine in strokovnega predmeta. Tehniki pa so opravljali maturo, pri uvajanju novega programa tehnik je kot mentor bila ljubljanska Tehniška srednja šola. Ponovno preimenovanje je šola do`i-vela januarja 1974 v Lesarski šolski center Jo`e Srebrni~ Nova Gorica. V centru se je izvajalo: - poklicno lesarsko izobra`evanje, - delovodsko izobra`evanje, - tehniško lesarsko izobra`evanje. Na šoli je potekalo tudi izobra`evanje odraslih. Pouk je potekal v dveh izmenah. Temeljni kamen za novo šolo je bil polo`en leta 1974. Denarna sredstva so prispevali: lesna industrija, Skupš~ina ob~ine Nova Gorica in Izobra`evalna skupnost Slovenije. Leta 1980 se je center preselil v novo stavbo s sodobnimi u~ilnicami, kabineti, knji`nico, jedilnico, zakloniš-~em, garderobami in upravo. Šola je bila velikopotezno zastavljena, saj naj bi se strokovno šolstvo izvajalo le v treh mo~nih centrih: novogoriškem, ljubljanskem in mariborskem. Kasneje so se za~ele ustanavljati lesarske šole tudi v drugih krajih, strokovno šolstvo se je razdrobilo, vpis je upadel in tako je šolsko stavbo dobil v souporabo Tehniški šolski center Branko Brelih. Šola se je leta 1981 ponovno preimenovala, postala je Srednja lesarska šola Jo`e Srebrni~ Nova Gorica. V šolskem letu 1983/84 je bil uvedeno izo-bra`evanje za nov program: tapetnik. Šola se je leta 1993 preimenovala v Srednjo lesarsko šolo Nova Gorica, naziv je ostal do danes. Na šoli poteka izobra`evanje za naslednje poklice: - obdelovalec lesa, - mizar in tapetnik, - lesarski tehnik, - zidar (ds), - tesar (ds). V šolski delavnici šest redno zaposlenih mizarjev izdeluje pohištvo za znanega naro~nika, obenem pa ljubiteljem starih lesenih predmetov, le-te tudi obnovijo. Šola se odpira navzven, dijaki so vklju~eni v projekt “Odprta šola”-rez-barstvo, vanj so se uspešno vklju~ili tudi slušatelji tretje univerze, kjer se tradicija solkanskega rezbarstva prenaša preko mentorja iz Solkana na udele`ence. Za osnovnošolce potekajo v po~itniškem ~asu delavnice “De- LES wood 51 (1999) 10 Vzgoja in izobra`evanje 331 lajmo z lesom” v povezavi z ZPM in Uradom za mladino. Povezovanja so tudi z Društvom proti mu~enju `ivali in likovnim društvom KUD Goriška Paleta, kjer nekateri dijaki kot aktivni ~lani lahko iz`ivijo svoja nagnjenja. Izdelki iz lesa so lepi, privla~ni, roka obiskovalca se podzavestno dotakne njegove površine, prsti za~utijo toplino in teksturo lesa, oko pa zazna letnice, ki mu povedo o dolgoletnem `ivljenju drevesa. Veliko lepega je nastalo izpod rok številnih generacij dijakov, zato so se porodile zamisli o razli~nih razstavah, v daljni preteklosti so bile razstave ob zaklju~ku šolskega leta po razredih. Kasneje je bila šola pobudnica za razstave vseh lesarskih šol Slovenije na ljubljanskem pohištvenem sejmu, nato so sledila sodelovanja na obrtnem sejmu v Celju, Novi Gorici, razstave v ob~inski avli, KS Solkan, Primorskem dramskem gledališ~u, na dvorcu Ze-mono, v avli šole... Dijaki pod vodstvom mentorjev uspešno sodelujejo z raziskovalnimi nalogami na dr`avnih tekmovanjih, skoraj vedno pa dosegajo visoke uvrstitve na Lesariadah-strokovnih in športnih sre~anjih lesarskih šol Slovenije. Danes se na šoli izobra`uje 250 dijakov v štirinajstih oddelkih, pouk poteka le dopoldne z izjemo prakti~nega pouka. Majhnost šole je lahko prednost in seveda tudi slabost, nedvomno pa je velika prednost v tem, da dijaki v najbolj ob~utljivem ~asu odraš~anja mladega ~loveka, niso v u~novzgoj-nem procesu zgolj številke. Dober u~itelj je tisti u~itelj, ki nau~i svoje u~ence. Najboljši pa je tisti, ki jih nau~i, da vzljubijo stvari, ki jih u~i, in se o njih u~ijo vse `ivljenje. Svojo petdesetletnico je Srednja lesarska šola obele`ila v mesecu maju: - s predstavitvijo zbornika in strokovnih u~benikov katerih avtorji in so-avtorji so u~itelji SLŠ Nova Gorica; - s predstavitvijo dejavnosti dijakov v okviru “Odprte šole” - rezbarstvo na Bevkovem trgu v Novi Gorici; - s slavnostno akademijo v PDG Nova Gorica, kjer so v kulturnem programu sodelovali uveljavljeni umetniki, nekdanji dijaki Srednje lesarske šole Nova Gorica; - z odkritjem lesene hrastove skulp- ture pred šolo, izdelek u~iteljev prakti~nega pouka v šolski delavnici po na~rtih arhitektke Elze Pavši~. SKLEP Praznovanja so izzvenela, pred kolektivom SLŠ Nova Gorica so vsakdanje in nove naloge brez katerih ni prihodnosti. Zaznamovana obletnica pa ostaja kot mejnik na poti, ki pa je tudi v prihodnosti tesno povezana z razvojem lesne industrije in lesne obrti. Poklici za katere se usposabljajo dijaki na SLŠ Nova Gorica so po podatkih Zavoda za zaposlovanje med najbolj iskanimi poklici na Goriškem kar bi gotovo moralo biti vzpodbuda za na-daljno rast in razvoj šole. Kdor hodi po stopinjah drugih, za sabo ne puš~a sledi. Darinka KOZINC, dipl. in`. SLŠ Nova Gorica Literatura: Zbornik ob 50-letnici SLŠ Nova Gorica, leto 1999 Misli: Rudi Kerševan: Gledam modro, vidim plavo, Nova Gorica 1998 Kratke vesti Brestov polharski piknik V petek, dne 1.10.1999, je Brest Pohištvo d.o.o. organiziral v lovskem domu v Zelšah polharski piknik. Direktor Mitja Strohsack in Viktor Adami~ sta pripravila celovit program, vklju~no z nastavljanjem pasti in vsega, kar spada zraven. Ulov je bil za ve~ino uspešen, ~eprav je ostala moja past prazna. Tola`il sem se s tem, da je pa~ zaradi tega ostal pri `ivljenju en polh ve~. Brestovci kot gostitelji in gostje smo se prijetno po~utili. Prvi~ udele`eni smo prejeli tudi priznanje za opravljen polharski krst. Ciril Mrak Javor na 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu Delniška dru`ba Javor Pivka se je na letošnjem ljubljanskem pohištvenem sejmu predstavila pod sloganom Dom brez lesa je kot dan brez sonca. Javorov razstavni prostor v hali A2 ob reprezentan~ni garnituri z mizo in stoli DON so dopolnili trije novi modeli jedilniških stolov iz Javorov Stolarne. Modeli novih stolov LUI, PLE in GORDON so iz masivnega bukovega lesa, kupci pa bodo lahko izbirali med lesenimi in oblazinjenimi sede`i in nasloni. Tri nove modele stolov predstavlja tudi Javorova dru`ba Vezan les. Stol OLGA je namenjen opremi šol, model NELI pa je primeren za opremo konferen~nih dvoran, lokalov in domov za ostarele. Na ljubljanskem pohištvenem sejmu so slovenski javnosti prvi~ predstavili tudi stol VAL, ki je na kölnskem sejmu po`el veliko zanimanje obiskovalcev. Dodali so mu oprijemala in ga poimenovali VAL ARM. LES wood 51 (1999) 10 Borzne vesti 332 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM NOVO - VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 300 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit 2440 x 1220 x 15 mm 200 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOŠ^E VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 20 mm 1,186 m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2,00 m3 FURNIRANE PANEL PLOŠ^E Furnir bukev, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 55,82 m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 28,58 m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C, ZELO UGODNO 2600 x 1850 x 19 mm 76,82 m2 MASIVNE TRISLOJNE PLOŠ^E smreka, kvaliteta A 3980 x 1220 x 25 mm smreka, kvaliteta B 3480 x 1220 x 25 mm 106 m2 106 m2 smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm 0,5m3 2500 x 1250 x 12 mm 109,375 m2 VEZANE PLOŠ^E MASIVNE ENOSLOJNE PLOŠ^E bukev, kval 2200 x 1220 x 4 mm bukev, kval 2000 x 1250 x 3 mm bukev, kval 2000 x 1250 x 4 mm bukev, kval 2000 x 1250 x 6 mm bukev, kval 2000 x 1250 x 8 mm bukev, kval bukev, kval bukev, kval iteta AB iteta BB iteta BB 1 m3 0,5 m3 1 m3 iteta BB - ZELO UGODNA CENA 1 m3 iteta BB- ZELO UGODNA CENA iteta BB 2000 x 1250 x 10 mm iteta BB 2,0 m3 1,5 m3 1 m3 iteta BB/C- ZELO UGODNA CENA 2200 x 1220 x 6, 8, 10 mm 5 m3 Kontaktna oseba: 2000 x 1250 x 12 mm 80.000 SIT/m3 76.000 SIT/m3 2.882 SIT/m2 3.046 SIT/m2 2.858 SIT/m2 2.945 SIT/m2 2.900 SIT/m2 125.000 SIT/m3 880,00 SIT/m2 199.000 SIT/m3 169.770 SIT/m3 135.000 SIT/m3 111.735 SIT/m3 115.000 SIT/m3 135.500 SIT/m3 149.000 SIT/m3 90.000 SIT/m3 IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM bukev, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 105.000 SIT/m3 smreka, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 21 mm TAUARI 2440 x 1220 x 12 mm OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 10 mm 2500 x 1700 x 12 mm OKOUME - odporna proti vodi 2500 x 1700 x 8 mm 2500 x 1700 x 12 mm 2 m3 86.000 SIT/m3 0,9 m3 86.000 SIT/m3 1,8 m3 135.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 1,5 m3 157.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 NOVO OKOUME/TOPOL, kvaliteta BBB - ZELO UGODNA CENA v sept 2440 x 1220 x 9, 12, 15, 18, 21 mm 130.000 SIT/m3 TOPOL, kval 3500 x 1830 x 20 mm TOPOL, kval TOPOL, kval eta AB eta BB - ZELO UGODNA CENA 2520 x 1840 x 18 mm TOPOL, kvalit 2520 x 1840 x 10 mm 0,5 m3 129.990 SIT/m3 eta AB/C, 8,0 m3 125.000 SIT/m3 4,0 m3 145.000 SIT/m3 0,5 m3 191.922 SIT/m3 2520 x 1840 x 4 mm TOPOL, kval 2520 x 1720 x 18 mm 1,0 m3 130.000 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 4 m3 264.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 232.000 SIT/m3 Furnirana HRAST, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 1,13 m3 305.000 SIT/m3 Furnirana JESEN, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm BREZA, kvaliteta BBB 1525 x 1525 x 4 mm 1525 x 1525 x 6 mm BREZA, kvaliteta BB/BB 1525 x 1525 x 10 mm 1525 x 1525 x 12 mm 1525 x 1525 x 15 mm 1525 x 1525 x 18 mm Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd., - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 18 mm 5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 5 m3 135.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 7 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 15 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 0,5 m3 305.000 SIT/m3 3,63 m3 136.000 SIT/m3 3,5 m3 135.000 SIT/m3 7 m3 130.000 SIT/m3 10 m3 129.000 SIT/m3 3 m3 125.000 SIT/m3 123.000 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta A - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 8 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 90 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 19 m3 125.189 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 25 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 12 m3 130.465 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 25 m3 135.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, impregnirana za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta BB- ZELO UGODNA CENA 1220 x 2440 x 18 mm 2 m3 105.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, keruing (Burma), odporna proti vodi - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 8 mm 8 m3 105.471 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 20 m3 104.215 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 0,2 m3 104.215 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontej-nerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. Vezana ploš~a meranti (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 2440 x 1220 x 3,6 mm 2440 x 1220 x 5,2 mm 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 15 mm POSEBNA PONUDBA: 6 m3 130.900 SIT/m3 10 m3 127.650 SIT/m3 1 m3 119.465 SIT/m3 4 m3 112.990 SIT/m3 22 m3 112.990 SIT/m3 surova vratna krila - lesonit širina 85, 95 cm 70 kos 2.300 SIT/m3 epic d.o.o., Postojna, pripravlja s 1. 1. 2000 izdajo poslovne kartice epic vezA. ^lani kluba bodo imeli posebne ugodnosti - beri popuste pri nakupu v maloprodajnih trgovinah epic: epicenter les Se`ana in fer-šped - epicenter les Nova Gorica ter v trgovinah pri poslovnih partnerjih Epica, s katerimi bo epic sklenil pogodbe, posebne popuste pri veleprodaji - nakupu vezanih ploš~ epic, uvrš~eni bodo v informacijsko on line bazo ponudbe vezanih ploš~ itd.. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 51 (1999) 10 Diplomske naloge 333 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 KOKOŠAR, Andrej Rein`eniring poslovnega procesa v poslovni enoti furnirnica Bussiness process reengineering in a veneer factory Visokošolska diplomska naloga Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Jo`e Resnik Ljubljana 1999. IX, 77 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Ljubljana, 1999 Sign.: DN 657 UDK: 65.011.8:674 COBISS-ID 466825 Klju~ne besede: rein`eniring, poslovni proces, razvoj podjetja, informacijska tehnologija Izvle~ek Danes se vse pogosteje omenja rein`eniring poslovanja kot na~in korenitega spreminjanja podjetja in s tem zagotavljanja konkuren~nosti na trgu. Bistvo rein`eniringa je preusmeritev razmišljanja od struktur k procesom, od delitve dela k zdru`evanju dela ter od linijskega dela k teamskemu delu. Rein`eniring kot pristop za preurejanje podjetja oziroma poslovnega procesa smo obravnavali v poslovni enoti furnirnica, ki je klju~nega pomena za uspešno poslovanje podjetja Javor Vezan les. Ta enota namre~ zagotavlja vhodno surovino - luš~en furnir za vse ostale poslovne enote v podjetju. Izhajali smo iz problema, da je delo v tej enoti slabo organizirano, informacijski sistem pa nein-tegriran. Na osnovi teh dejstev smo poskušali prikazati rein`eniring poslovnega procesa s poudarkom na vlogi nove informacijske tehnologije. Opravili smo analizo obstoje~ega stanja procesov in informacijskega sistema; podali predloge za izboljšanje procesov in prikazali implementacijo nove informacijske tehnologije (BaaN IV) za podporo poslovanju; pa tudi prikazali uvajanje in spremljanje novega poslovnega procesa. Oceno rezultatov in u~inke rein`eniringa smo podali kvalitativno in kvantitativno. KOVA^I^, Matja` Ocena u~inkovitosti poslovanja pred in po uvedbi projekta za informacijsko podporo vodenju podjetja Efficiency estimation of the economic operation before and after project implementation for the informational support managing of the enterprise višješolska diplomska naloga Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Mirko Tratnik VIII, 46 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 338) UDK: 65.011.8:681.3 COBISS-ID 462985 Klju~ne besede: rein`eniring, u~inkovitost poslovanja, vodenje podjetja, informacijski sistemi, sistem SAP R/3 Izvle~ek: Diplomska naloga obravnava oceno u~inkovitosti in uspešnosti poslovanja podjetja pred uvedbo projekta in po njej. Oboje ugotavljamo s tremi delnimi kazalci gospodarjenja: kazalcem produktivnosti, ekonomi~nosti in rentabilnosti. Prvi del diplomske naloge zajema predstavitev programskega paketa za vodenje podjetij SAP R/3, drugi pa uvedbo projekta v podjetju. Tretji del zajema analizo in oceno poslovanja podjetja pred uvedbo projekta v letu 1994. Analiza zajema pregled zaposlenih, prihodke in odhodke poslovanja ter ra~unovodske izkaze. Ocena pa zajema izra~un produktivnosti, ekonomi~nosti in rentabilnosti ter stroškovni graf. V ~etrtem delu so obravnavane nalo`be. V petem delu je ponovno podana analiza in ocena poslovanja podjetja po uvedbi projekta v letih od 1995 do 1998 ter primerjava podatkov za obdobje pred uvedbo projekta in po njej. V zadnjem delu pa je prikazana upravi~enost uvedbe projekta. KUHELJ, David Zgradba jedra, dejavnik kakovosti posteljnih vlo`kov Construction of core, reason for mattress quality Višješolska diplomska naloga Mentor: Vekoslav Mihevc Recenzentka: Jasna Hrovatin Ljubljana, 1999. VI, 42 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 337 UDK 684.42 COBISS-ID 462729 Klju~ne besede: postelja, posteljni vlo`ki, zdravo spanje Izvle~ek: Diplomska naloga vsebuje analizo lastnosti, ki naj bi jih imeli kakovostni posteljni vlo`ki. Opisana so izhodiš~a za snovanje: zgodovinski pregled le`iš~; pogoji za zdravo spanje in posamezne konstrukcije jeder, ki vplivajo na kakovost le`iš~ (predvsem na dobro podporo hrbtenici pri le`anju); Evropska metoda testiranja elasti~nosti in posedanja. Opravili smo raziskave elasti~nosti in posedanja 3 tipov posteljnih vlo`kov, izmed katerih je imel eden povsem novo konstrukcijo jedra izdelanega iz poliuretanske pene z vstavljenimi vzmetmi. Preostala 2 tipa pa sta tr`iš~u `e znana posteljna vlo`ka, z jedrom iz same poliuretanske pene, oziroma z vzmetmi, ki so med sabo povezane po Bonell sistemu. OKORN, Toma` Vpliv biocidnih borovih zaš~itnih sredstev na gorljivost lesa Influence of biocidic boron preservatives on wood combustibility Višješolska diplomska naloga Mentor: Franc Pohleven Recenzent: Marko Petri~ Ljubljana 1999. IX, 54 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 335 UDK 630*843.1 COBISS-ID 461449 Klju~ne besede: borova sredstva, gorljivost, Harrisonova metoda, stavbni les, zaviranje gorljivosti Izvle~ek: Les je kot naravni material v okolju izpostavljen razli~nim dejavnikom, ki ga lahko poškodujejo. Zato je treba les zaš~ititi z ustreznimi zaš~itnimi sredstvi. Preizkušali smo sredstva na osnovi bora, ki poleg biocid-nega delovanja tudi zmanjšajo gorljivost lesa. Po modificirani ameriški metodi ASTM: E 69-50 (1965), podprti z ra~unalnikom, smo testirali štiri komercialna sredstva (Belbor, Borosol-R, Borosol-9, Kulbasal B) in na novo sintetizirano borovo spojino. Odstotek izgube mase v ~asu 4 minut je rabil kot merilo gorljivosti zaš~itenega lesa. Nezaš~iteni vzorci so v 4 minutah izgubili 74 % mase, medtem ko so borova sredstva zni`ala gorljivost lesa. Pri višjih koncentracijah so bolj zavirala gorenje kot pri ni`jih. Najbolj se je zmanjšala gorljivost vzorcev, zaš~itenih s 35 % Kulbasalom (za 18 %), nato 65% Belborom (za 16 %), sledila sta 30 % Borosol-R in 30 % Borosol-9 (za 14 %), medtem ko na novo sinte-tizirana borova spojina ni vplivala na gorljivost. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LES wood 51 (1999) 10 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 22 (1999) {t. 8 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. LANGRISH, T. A. G. The significance of the gaps between boards in determining the moisture content profiles in the drying of hardwood timber Vertikalni prehodi med `aganicami listavcev in njihov vpliv na pre~ni vla`nostni profil Drying Technology (1999) 17 (7&8) 1481-1494 (en. 11 ref.) A.S. Formiranje zlo`aja je eno izmed pomembnih opravil za doseganje ugodnih pogojev sušenja, pri katerem je potrebno glede na vrsto, debelino sortimenta ter vmesnih letvic med drugim dolo~iti tudi velikosti vertikalnih prehodov med `aganicami. V študiji so s programom CFDS-CFX4.1 (Computional Fluid Dynamics Simulation) analizirali tehni~no sušenje ~uge (Tsuga heterophylla Sarg.) kvadratnega prereza (50 mm) pri temperaturi Ts=30°C, Tw=26°C ter povpre~ni hitrosti zraka med `agani-cami 0,5 m/s. Delovanje ra~unal-niškega programa temelji na ~asovnem reševanju Navier-Stokes-ovih ena~b ohranjanja kontinuuma in omogo~a z metodo kon~nih volumnov izdelavo 3D-vla`nostnega polja. Za pogoje laminarnega toka zraka, tipi~ne za sušenje listavcev pri nizkih hitrostih zraka (0,5 m/s), je izvedena simulacija ugotovila hitro nasi~evanje zraka med vertikalnimi prehodi `aganic. Koeficienti snovne prestop-nosti z bo~nih površin `aganic (Kc=1,04×10-2 m/s) so dosegali le do 1 % tistih na ve~jih površinah `aganic (Kc=4,08×10-3 m/s). Ve~je re`e med `aganicami pri tehni~nem sušenju glede na dobljene rezultate Prebrali smo za vas ne prispevajo k hitrejšemu in enakomernejšemu sušenju, ampak se s tem le zmanjšuje neto kapaciteta sušilnih komor. NIJDAM, 11, KEEY, R.B. Airflow behaviour in timber (lumber) kiln Zračni tokovi pri tehničnem sušenju lesa Drying Technology (1999) 17 (7&8) 1511-1522 (en. 6 ref.) A.S. S tržiščem in z ustrezno kakovostjo pogojeno enakomerno končno lesno vlažnost je mogoče zagotoviti le s homogenimi pogoji sušenja celotne šarže lesa skozi ves sušilni proces. Model sušilne komore “Perspex” in podobnost njenih hydro-aero dinamičnih lastnosti z obstoječimi sušilnimi komorami za les je bila osnova analize zračnih tokov pri različnih pogojih sušenja. Meritve lokalnih hitrosti so izvedli z optičnim sledenjem finih vodikovih mehurčkov s CCD kamero in dodatnim osvetljevanjem. Zračne tokove so analizirali pri različnih hitrostih (v=l,0; 2,5; 4,2 m/s) ter 3 razmerjih stropnega in stranskega efektivnega prereza (r=1,385; 1,0; 0,615). Izsledki raziskave kažejo, da se pri standardni izvedbi sušilne komore na vstopni in izstopni strani zračnega toka skozi zložaj pojavljajo povratni in hitrostno neenakomerni zračni tokovi ter vrtinci zraka. Te nepravilnosti v zračnem toku je po navedbah avtorjev mogoče odpraviti s prilagoditvijo geometrije sušilnih komor (r=1,0) ter s primernim uravnavanjem hitrosti in količine zraka. Izkazalo se je, da se neenakomernost zračnega toka povečuje z njegovo hitrostjo. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič EDLUND, M.-L.; NILSSON, T. Performance of copper and non-copper based wood preservatives in ter-restial microcosmos Delovanje zaščitnih sredstev z bakrom 334 in brez njega na lesnih vzorcih v zemlji Holzforschung (1999) 53 (4) 369-375 (en., 18 ref.) Uporaba zaš~itnih sredstev za les, ki vsebujejo bakrove, kromove in arzen-ove spojine, postaja zaradi zahtev po varovanju okolja vedno bolj neza`ele-na. Posledica je razvoj novih zaš~itnih sredstev za les, ki ne vsebujejo kroma. U~inkovitost ve~ine novih pripravkov so dolo~ali v laboratorijih, s ~istimi kulturami gliv razkrojevalk lesa. Njihova u~inkovitost v prakti~nih pogojih uporabe pa je v mnogih primerih še neznana. Avtorji so zato vstavili vzorce iz borovega lesa, impregniranega z razli~nimi bakrovimi pripravki in s sredstvi brez bakra, za eno leto v zemljo in ugotavljali njihovo odpornost proti mikroorganizmom. Ugotovili so, da je les najbolje zaš~iten s pripravki, ki vsebujejo bakrove spojine. Ker pH zemlje pove~a izpirljivost bakra iz zaš~itene-ga lesa, mora biti ta element vklju~en v formulacije s stabilnimi pH vrednostmi tako, da se zaradi kislega okolja v zemlji ne pojavlja izpiranje. Po drugi strani pa so se sredstva, ki niso vsebovala bakrovih spojin, v zemlji izkazala kot neu~inkovita, ~eprav so pri laboratorijskih poizkusih s ~istimi kulturami uspešno prepre~ila razvoj gliv bele in rjave trohnobe. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LES wood 51 (1999) 10 Napovedi 335 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, Ljubljana, tel.: 061 121 46 60, fax.: 061 121 46 64, el.pošta: revija.les@ siol.net, http//www.zls-zveza.si organizira v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva in PPC Gorenjskim sejmom na Mednarodnem sejmu lesne tehnologije LESTEH 1999 KRANJ, 10. - 13.11.1999 strokovni posvet: VRHUNSKA TEHNOLOGIJA IN RA^UNALNIŠKA PRIPRAVA DOKUMENTACIJE V POVEZAVI S CNC OBDELOVALNIMI STROJI Posvet bo v petek, dne 12.11.1999, ob 9. uri, v otvoritveni dvorani PPC Gorenjski sejem Kranj Program posveta: 1. Planles, s.p., Dom`ale, Jaka Planinc: ob 9. uri. Predstavitev programske opreme za pripravo in vodenje proizvodnje individualnih naro~il. Na osnovni programski opremi MegaCAD bo prikazano 2D in 3D konstruiranje izdelkov, na programski opremi Mega Studio pa 3D foto-realisti~na predstavitev izdelkov oziroma ambienta. Na osnovno verzijo programske opreme so izdelane nadgradnje. Tako obstajajo paketi za pohištvo, stavbno pohištvo, stopnice, ostrešja, lesene hiše in za optimiranje raz`ago-vanja ploš~. Izdelana dokumentacija na teh programih je osnova za prirezovalne liste, normative materiala, za izdelavo predkalkulacij in pokalkulacij, ~asa za planiranje proizvodnje in obra~un stroškov poslovanja in za povezavo s CNC stroji. 2. CSI, d.o.o., Ljubljana, mag. Jo`e Oven in Andrej Skvar~a: ob 10.uri. Priprava proizvodne in prodajne dokumentacije za pohištvo in notranjo opremo (Pro lignum, TwinCAM). Odmor 3. Slovensko de`elno gospodarsko zdru`enje iz Trsta, grupacija Biese Pesaro. Predaval bo italijanski strokovnjak g. Giorgio Gaspari: ob 11. uri. Vrhunska tehnologija za razvoj malih in srednjih podjetij. 4. Italmacc d.o.o., Ljubljana, Klavdio Škrinjar in Bo`idar Oro`: ob 12. uri. Predstavitev CNC obdelovalnih strojev: * izbira CNC ve~stopenjskega obdelovalnega stroja, * programiranje, * ~asovna in vrednostna primerjava med konvencionalnim na~inom obdelave in CNC ve~stopenjskim obdelovalnim strojem. Posvet je namenjen podjetnikom, predstavnikom malega gospodarstva, oz. vsem, ki se sre~ujejo s prodajo, nabavo, pripravo in vodenjem proizvodnje in stroškom poslovanja. Kotizacije ni. Kontaktni osebi: Zveza lesarjev Slovenije PPC Gorenjski sejem Ciril MRAK, tel.: 121 46 60 Borut JERŠE, tel.: 064 221 634 LES wood 51 (1999) 10 Napovedi 336 OBRTNIKI, ZA VAS SMO PRIPRAVILI NOV SEJEM DOSE@KOV NA PODRO^JU OBDELAVE LESA IN PROIZVODNJE POHIŠTVA LESTEH ‘99 Kranj, 10. – 13. november ‘99 Vabimo Vas, da obiš~ete sejem LESTEH ‘99 v Kranju, ki ga je pripravil PPC Gorenjski sejem Kranj v sodelovanju z obrtno zbornico Slovenije in Slovenskim de`elnim gospodarskim zdru`enjem iz Trsta. Na sejmu sodeluje ve~ kot 50 razstavljavcev iz šestih dr`av. Delovni ~as sejma: od 10. do 17. ure ob 10. uri slavnostno odprtje sejma od 10. do 17. ure od 10. do 17. ure od 9. do 13. ure sreda, 10. novembra ~etrtek, 11. novembra petek, 12. novembra sobota, 13. novembra Za razstavjavce in obiskovalce je zagotovjen brezpla~en parkirni prostor neposredno ob sejemski dvorani, v kateri bo sejem LESTEH. V petek, 12. novembra, bodo PPC Gorenjski sejem Kranj, Zveza in`enirjev in tehnikov ter Slovensko de`elno gospodarsko zdru`enje iz Trsta pripravili posvetna temi v povezavi s Prvo temo bo predstavil italijanski strokovnjak iz Pesara, drugo pa doma~i strokovnjaki. Posvet bo v otvoritveni dvorani PPC Gorenjskega sejma Kranj od 9. do 13. ure. Kotizacije ni, prijave pa sprejema PPC Gorenjski sejem Kranj. V petek, 12. novembra, ob 18. uri pripravjamo na Gorenjskem sejmu dru`abno sre~anje za razstavjavce in obrtnike s podro~ja lesarstva. Goste bo zabaval Kraški kvintet s pevcem Bracom Korenom. Cena udele`be, ki vklju~uje Martinov meni in mlado vino, je 5000,00 SIT. Informacije dobite na PPC Gorenjski sejem Kranj, kjer sprejemajo tudi prijave do zasedbe prostih mest. Sejem LESTEH bo prvovrstno poslovno sejemsko sre~anje doma~e in tuje ponudbe in povpraševanja s strani malega gospodarstva na podro~ju strojev, opreme, orodja ter repromaterialov za obdelavo lesa in proizvodnjo pohišiva, zato VAS VLJUDNO VABIMO V KRANJ OD 10. DO 13. NOVEMBRA 1999 ! Za vse informacije smo Vam z vesejem na razpolago na naslovu PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25, 4000 Kranj, tel.: 064/221-634, faks: 064/223-661. KUPON ZA OBISK SEJMA LESTEH S POPUSTOM LESTEH 1999 Kranj, 10. - 13. November 1999 Naziv firme: ................................................................................ Naslov firme: ................................................................................ Ulica ............................................................................................ Mesto .............................................................................................. Ime in priimek osebe: ................................................................ Funkcija: ........................................................................................ Z izpolnjenim kuponom lahko na blagajni PPC Gorenjski sejem Kranj, d. d. kupite vstopnico za enkratni obisk sejma LESTEH s popustom. Poleg tega Vas bomo na osnovi zbranih podatkov redno obveš~ali o naših prihodnjih sejemskih aktivnostih.