Če bi zbrali na kup vse zmote pametnega, bi dobili goro. Armenski pregovor n T3 Številka 12 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 26. marca 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Svet za zamejske Slovence bo usmerjal osnovno manjšin-skopolitično linjo Slovenije. Mihaela Logar Vajgl: Sodelovati - in ne groziti in izsiljevati = ■■ * Strani 2/3 Rozalska skala dobi križ. Planinski odsek SKD Globasnica je - ob popolni podpori društvenega predsednika Štefana Boschitza - iniciiral postavitev velikega križa v skali Rozalije. Zamisel sta imela Albert Smrečnik - Šoštar in Luka Kordesch star. - Cidi-jev. Organizacijo postavitve križa je vodil predsednik Planinskega odseka Lukas Kordesch ml., križ pa sta izdelali podjetji Schippl iz Dobrle vasi in Ju rej VVutte iz Podjune. Veliko so pomagali tudi Joško Igerc, ki je vzel nase riskantno pot v skalo, in člani gasilskih društev Globasnica in Šteben. Njim in vsem ostalim pomagačem se predsednik Planinskega odseka prisrčno zahvaljuje. Blagoslovitev križa bo v nedeljo, 28. marca, ob 18.30 uri na gori sv. Heme. Od 17.45 naprej bo vozil občinski avtobus (iz Podjune). Sosvet slovenske vlade Dr. Apovnik in dr. Malle zastopnika koroških Slovencev v Svetu slovenske vlade. Poročilo na strani 3. Izkopanine na Hemi Jeseni bodo v Globasnici pričeli z novimi izkopaninami in upajo na presenečenje. Poročilo na strani 5. Občni zbor KKZ KKZ gre po izrednem občnem zboru z novimi cilji v prihodnost. Poročilo na straneh 8/9. Z leve: Alfred Schippl, Lukas Kordesch, Albert Smrečnik, Jurej Wutte, Luka Kordesch star. (prva vrsta), VVo/fgang Wdlbl in Dietmar Petschnig. Slika: Albert Smrečnik 2 Politika Politika SLOVENSKI DRŽAVNI ZBOR Skrbi in želje Slovenije Ali bo državni zbor Republike Slovenije sprejel dogovorjeni avstrijsko-slovenski kulturni sporazum, je več ko nejasno. Slovenija I. Po deželnozbor-skih volitvah je Televizija Slovenija izvedla javnomnenjsko raziskavo o vprašanju, kako bo Haiderjeva zmaga vplivala na položaj koroških Slovencev. Rezultat raziskave (vprašanih je bilo 600 naključno izbranih telefonskih naročnikov): skoraj polovica meni, da se bo položaj koroških Slovencev poslabšal, slabih 32%, da ne bo večjih sprememb, slabih 6% pa pričakuje izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti. Zelo zanimivi pa so tudi naslednji podatki: skoraj tri četrtine vprašanih je odgovorilo, da slovenska vlada ne zahteva dovolj odločno uresničevanja pravic Slovencev v Italiji in Avstriji, ki jim jih zagotavljajo mednarodne pogodbe - predvsem člen 7 ADR. Slaba četrtina meni, da imajo Avstrijci neustrezno manjšinsko politiko; slabih 19% za razmere na Koroškem krivijo manjšino samo (zaradi razcepljenosti osrednjih organizacij), kar 39% vprašanih pa je mnenja, da koroški Slovenci nimajo dovolj podpore iz Slovenije. Večina (52%) je tudi proti temu, da bi nemškogovoreči v Sloveniji dobili posebne kulturne pravice (36% je za to). Na drugi strani pa skoraj 85% zagovarja načelo reciprocitete oz. izenačevanju manjšin na obeh straneh meje. Z drugimi besedami: pretežna večina vprašanih podpira prizadevanja nemškogovorečih v Sloveniji pod pogojem, da avstrijska vlada zagotovi enakopravnost Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Slovenija II. Na zadnji seji slovenskega državnega zbora sta poslanca Lojze Peterle (Slovenski krščanski demokrati - SKD) in Jože Jagodnik (Združena lista socialdemokratov - ZLSD) sprožila razpravo o slovensko-avstrij-skem kulturnem sporazumu, o katerem sta se pred nekaj tedni dogovorila zunanja ministra Wolf-gang Schussel in Boris Frlec. Kulturni sporazum še ni začel veljati, ker manjka „žegen“ slovenskega parlamenta. Ali ga bo parlament v predvideni obliki dejansko odobril, je več ko nejasno. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je Jagodnik poudaril, da je zanj nedopustno, če v sporazumu ni izrecno omenjen člen 7 ADP. Ravno to pa je avstrijska stran hotela za vsako ceno preprečiti -medtem ko je slovenska stran hotela preprečiti vsakršno reci-prociteto oz. izenačenje koroških in štajerskih Slovencev z nem-škogovorečo etnično skupino v Sloveniji. Obe strani sta prepričani, da sta lahko uveljavili svojo pozicijo. Kljub temu pa ostaja nerazčiščeno vprašanje, ali je s sporazumom Šlovenija priznala nem-škogovoreče kot skupnost. Slovenska stran to zanika. Stališče slovenskih pogajalcev je, da gre -v skladu 61. člena slovenske ustave -za individualne in ne za kolektivne pravice pripadnikov nemškogovor-eče etnične skupine. Avstrijci sklicevanju Slovenije na 61. člen ustave tudi ne nasprotujejo, ker je zanje taka razprava „aka-demskega značaja" (tako neki visoki predstavnik avstrijske zunanje politike NAŠEMU TEDNIKU). Njim gre za pragmatično rešitev. Zaenkrat se jim zdi pomemben začetek oz. da se za nemškogo-voreče sploh nekaj naredi. Ali kot je predstavnik dunajskega zunanjega ministrstva za tisk mag. Lau-ner poudaril v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: ..Razveseljivo je predvsem to, da bo v primeru ratifikacije sporazuma nemškogo-voreča narodna skupnost dobila mednarodnopravno osnovo." Ob vsem tem pa ostaja dejstvo, da ima Avstrija za slovenske zunanjepolitične prioritete ključno vlogo - še predvsem, kar zadeva slovenska prizadevanja za vstop v EU. Toliko večja je zato želja obeh držav, da bi čim prej prišlo do ratifikacije dogovorjenega sporazuma. Janko Kulmesch Zame je nedopustno, da v kulturnem sporazumu člen 7 ADP ni omenjen. Tudi koroški Slovenci tega ne bi smeli dopustiti. DRŽAVNI POSLANEC JOŽE JAGODNIK Veleposlanik Ivo Vajgl, najvišji diplomatski predstavnik Republike Slovenije v Avstriji, o dobrososedskem sodelovanju po Haiderjevi zmagi in o vprašanju, zakaj v slovensko-avstrijskem kulturnem sporazumu člen 7 ADP ni izrecno omenjen. Pogovor je vodil Janko Kulmesch. Slovenci smo občutljiv, rekel bi tudi, ponosen narod, ki ne mara niti groženj niti izsiljevanj. Raje sprejemamo roko k sodelovanju. VELEPOSLANIK IVO VAJGL Naš tednik: Kako gledate na izid deželnozborskih volitev na Koroškem? Ivo Vaial: Seveda od diplomata sosednje države, ki je zelo zainteresirana za dobre odnose z Avstrijo, ni mogoče pričakovati kaj drugega, kakor da prebere in sprejme rezultate demokratičnih volitev kot takšne, kakršni so. Ko sem spremljal teme, ki so prevladovale v predvolilni kampanji, sem si ves čas želel, da bi bila tema evropskega odpiranja, možnosti čezmejnega sodelovanja in izkoriščanja vseh možnosti, ki že danes obstajajo za sodelovanje Koroške s Slovenijo, nekakšna pozitivna opredelitev čim večjega dela koroškega prebivalstva in političnih strank. Za veliko kandidatov na listah različnih strank je bilo povezovanje in odpiranje proti Sloveniji tudi v resnici tema, s katero so nagovarjali volilce. Očitno pa so veliko večino ali vsaj večino koroških volilcev vodili motivi, ki izvirajo iz njihovega osebnega gospodarskega položaja, perspektive njihovih otrok in nasploh duhovnega stanja na Koroškem. Če bi Haider postal deželni glavar - kako bi to vplivalo na slovensko politiko? Vprašanje, kdo bo po volitvah in konstituiranju deželnega zbora vodil koroško deželno vlado, je bistveno izključno s stališča, kakšno politiko bo vodil oz. kakšen bo njegov program najprej za Koroško, potem za Koroško v odnosu do njenih sosedov. Dobrososedsko sodelovanje med državami in regijami je lahko le tisto, ki izhaja iz medsebojnega spoštovanja, medsebojnega upoštevanja interesov in iskanja skupnih interesov. Koroška je dežela, ki jo v vsej Evropi poznajo med drugim prav po tem, da tu- kaj živi slovenska narodna skupnost. Odnos do te skupnosti je po mnenju velikega števila evropskih politikov, katerih izjave sem bral v avstrijskem tisku, merilo demokratičnosti in tolerantnosti - pravzaprav vseh tistih vrednot, ki jih danes označujemo kot ..evropske". V javnomnenjski raziskavi Televizije Slovenija je skoraj polovica vprašanih menila, da se bo položaj koroških Slovencev po Haiderjevi zmagi poslabšal. Kaj pravite k temu? Nerad napovedujem politični trend. Predvolilne kampanje, izjave, napovedi in celo grožnje se v realnem življenju običajno ne uresničujejo tako, kot so izrečene. Človek bi lahko rekel, da bi bilo bolje, če sploh ne bi bile izrečene. Slovenci smo občutljiv, rekel bi tudi, ponosen narod, ki ne mara niti groženj niti izsiljevanj. Raje sprejemamo roko k sodelovanju in skupnemu prizadevanju za zanesljivejšo boljšo prihodnost. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM (10/99) je Haider poudaril, da pričakuje od Slovenije uresničevanje resolucije koroškega deželnega zbora iz leta 1997. Mdr. zahteva tudi za pripadnike nemškogovoreče etnične skupnosti iste pravice, kakršne jih imata madžarska in italijanska narodna skupnost. Kako ocenjujete te Haiderjeve zahteve? Lahko bi rekel, da je normalno, če sosedje drug drugemu občasno sporočamo svoje želje in pričakovanja. To je naredil tudi koroški deželni zbor z resolucijo leta 1997, ki je bila mišljena kot spodbuda k dobrim odnosom. Bila pa je v nekaterih točkah povsem nespre- jemljiva. Sosed sosedu ne more naročati ultimativnih zahtev, ki posegajo v ustavno ureditev, ki izkrivljajo zgodovino in pomenijo izsiljevanje. Na te zahteve je slovenska politika že reagirala. Ob tem se je pozitivno odzvala tudi na tiste predloge in skrbi, ki so upravičene in ki jih je mogoče z dobro voljo rešiti. Eno takih področij je sodelovanje pri izmenjavi informacij, ki zadevajo varnost pred naravnimi in drugimi katastrofami, informacij, ki zadevajo varnost slovenske atomske elektrarne Krško - o čemer sta Slovenija in Avstrija sprejeli in zgledno izvajata sporazum - in druga vprašanja. Ob tem je najbrž treba omeniti tudi željo Slovenije, da bi avstrijska stran bolj dosledno upoštevala dogovore o varnosti obratovanja elektrarne Golica, ki zelo skrbi prebivalce na slovenski strani meje. Pred nekaj tedni sta se ministra Frlec in Schussel dogovorila o slovensko-avstrijskem kulturnem sporazumu, o katerem razpravljajo sedaj tudi v slovenskem parlamentu. Poslanec Jože Jagodnik (ZLSD) mdr. močno kritizira dejstvo, da v sporazumu člen 7 ADP ni izrecno omenjen. Zakaj ne? Dejstvo, da v sporazumu - ta je v resnici šele osnutek in mo- ra dobiti potrdilo najprej v vladi in nato v državnerm zboru -člen 7 ADP ni omenjen, pomeni nič več in nič manj, kakor da po mnenju obeh pogajalskih strani takšno omenjanje ni bilo zaželeno oz. usklajeno. V vsakem primeru pa ne gre za stališče o veljavnosti avstrijske državne pogodbe oz. njenega 7. člena. Gre za dokument, v katerem je utemeljena zaščita slovenske narodne skupnosti v Avstriji in ki ima svojo trajno veljavo - ne glede na to, da teče čas in da se okoliščine v svetu in Evropi menjajo. Zame je bistveno predvsem to, da predstavniki slovenske manjšine na Koroškem zelo enotno in zelo trdno zagotavljajo, da Da člen 7 v kulturnem sporazumu ni omenjen, pomeni nič več in nič manj, kakor da po mnenju obeh pogajalskih strani takšno omenjanje ni bilo zaželeno oz. usklajeno. VELEPOSLANIK IVO VAJGL jim člen 7 veliko pomeni in da se to ne spreminja. Ob svojih obiskih na Koroškem se vedno znova lahko prepričam o utemeljenosti koroških Slovencev, da vztrajajo pri tem stališču. V omenjeni javnomnenjski raziskavi Televizije Slovenije je tri četrtine vprašanih menilo, da slovenska vlada premalo odločno zahteva uresničevanje mednarodnih pogodb, ki zagotavljajo pravice Slovencev v Avstriji in Italiji. Kaj pravite k temu? Gotovo je za slehernega slovenskega politika, javnega delavca, torej tudi za diplomata obvezujoče ustavno določilo, ki narekuje skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu. Želel bi si, da bi bila ta skrb čim konkretnejša, da bi se umestila v dobrososedskem sodelovanju in da bi pri tem ne imeli koristi samo pripadniki manjšin, temveč tudi večinski narod. Na ta način se zlasti obmejne regije uveljavljajo kot področja z naravnimi prednostmi in s širšim zaledjem. Ko bo Slovenija v Evropski uniji, in prepričan sem, da bo to kmalu - denimo čez štiri ali pet let, mogoče pa že prej -, bodo vse te prednosti uresničljive in bo marsikatera sedanja anakronistična tema pozabljena. Hvala za pogovor. SLOVENIJA Apovnik in Malle v Svetu slovenske vlade Predsednik SNI Urban Jarnik dr. Pavle Apovnik Ravnatelj SZ dr. Avguštin Malle Uradno se imenuje Svet vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za predsednico je bila imenovana državna sekretarka Mihaela Logar, njegova funkcija pa je, da svetuje slovenski vladi v vprašanjih, ki zadevajo „osnovno politično usmeritev Slovenije" (Mihaela Logar) glede Slovencev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Vlada je „sosvet" za zamejske Slovence imenovala na osnovi Resolucije slovenskega državnega zbora iz leta 1996. Koroške Slovence zastopata predsednik SNI Urban Jarnik dr. Pavle Apovnik in ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguštin Malle. Poleg državne sekretarke Mihaele Logar, predsednika državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu mag. Marjana Schiffrerja in zastopnikov pristojnih ministrstev ter Urada predsednika Republike Slovenije ga sestavljajo tudi predstavniki znanstvenih ustanov, mdr. zastopnika ljubljanske univerze (dr. Mirko Jurak) in mariborske (dr. Ludvik Toplak) ter ravnatelj ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja (dr. Mitja Žagar). Državna sekretarka Logarjeva v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: „Svet za zamejske Slovence se bo prvič sestal predvidoma v treh tednih. O njegovem vsebinskem delu še ni mogoče kaj reči. O tem se morajo izjasniti njegovi člani. Nikakor pa ni nadomestilo za zastopstvo zamejskih Slovencev. Njegova svetovalna dejavnost je namenjena izključno Sloveniji." -Kuj- 4 Iz naših občin/Kmetijstvo Kanalizacija - bo nastalo v občini Sele več zadrug? Ena izmed točk zadnje občinske seje v Selah (v četrtek, 18. marca) je bilo nadaljnje postopanje pri kanalizaciji, med drugim tudi ustanovitev zadrug. KIS VABI Strokovni seminar za oljarje v Pliberku KIS vabi v torek, 6. aprila 1999, na seminar na temo „Oljnice - pridelava, predelava, kakovost olja in trženje" (sorte in tehnologija pridelave). Predavali bodo inž. B. Loitsch (sončnice, ogršče), inž. P. Koppel (mak, lan, osat) in prof. dr. Franc Bevk (buča - pridelava in predelava v Sloveniji, oljnice v Sloveniji). Predavanje bo od 13.30 do 17. ure v Kulturnem domu v Pliberku. Ker je število udeležencev omejeno, se morate prej prijaviti. Tel. 0463/ 54 8 67. Prispevek: šil. 250,- (za člane KIS: šil. 200,-). ODPRTJE_______________ Prva kmečka trgovina v Štebnu V soboto, 27. marca, bodo pri Erženu v Štebnu pri Globasnici odprli kmečko trgovino. Ob 14. uri bo slavnostno odprtje, ob 16. uri (ko zvonovi naznanjajo konec delovnega dneva - farani) pa se bo pričel ti. „Fa-rantski praznik". Na odprtje vabi Kmečka skupnost Ju-enna. Na seji sta se obravnavala predloga Enotne liste. Predlog je predvideval, da se izračunajo stroški priključka in nadaljnji letni stroški, ki jih bodo morali nositi prebivalci občine. Po zakonu je namreč načrtovalec študije o kanalu (v Selah Dl Serno) obvezan, da izračuna predvidene stroške in te tudi navede. Občinski odbor se je domenil, da bo občina čim prej iskala pogovor z Dl Sernotom. Če pa Dl Serno ne bi bil pripravljen izdelati podlage, bi si morali poiskati drugega strokovnjaka. Dodatno so se domenili, da vsakemu gospodinjstvu v območju občinske kanalizacije pošljejo informacijo, po kateri naj bi sami izmerili stanovanjsko površino, ki je merodajna za stroške za priključek na kanalizacijo. Za območje kanalizacije Sele - Cerkev pa se naj bi stroški točno izračunali. Dodatno se naj bi naredila tudi primerjava variant (Variantenuntersu-chung) za obrobna območja kanalizacije. Občina pa naj bi nudila pomoč tudi tistim, ki so izven območja kanalizacije. Prav tako je na seji bilo omenjeno, da se bo v nedoglednem času na enem področju ustanovila zadruga. O nadaljnih korakih pri vprašanju kanlizacije pa naj bi občinski odbor sklepal kaj kmalu. Umetno jezero. Na seji je občinski odbor večinsko (7 za, 3 so se vzdržali, 1 je bil proti) sklenil najemniško pogodbo pri umetnem jezeru v Homelišah med podjetjem Kelag in občino. Občina jezero želi turistično bolje izkoriščati. Najemniška pogodba je vezana do leta 2045, letna najemnina pa znaša 22.000.-. Na vsak način pa letos občina na najetem zemljišču pri umetnem jezeru želi urediti sanitarne naprave in parkirišča. Stroški za to bodo znašali približno 1,2 mio. šil. Poleg tega je v načrtu tudi gradnja teniškega igrišča in kabine pri igrišču - predvideni stroški zanašajo približno 1,7 mio. šil. Pri glasovanju so za najemniško pogodobo glasovali odborniki SP in odbornik VP, 3 odborniki EL so se vzdržali, odbornik (N. Olip) pa je bil proti najemniški pogodbi. Poročila. Po poročilu župana E. VVassnerja (SP) so sledila še poročila drugih pododborov. Ker je bil predsednik odbora za krajevni in regionalni razvoj H. Kul-mesch (EL) zadržan, je župan poročal, da sta bila do sedaj izvedena dva krajevna sestanka. V okviru ORE naj bi nastale delovne skupine. Predsednik družinskega odbora S. Užnik (SP) je poročal, da se bo tudi letos postavilo drevo ob 1. maju. Prav tako je občinski odbor s soglasnim sklepom sklenil, da se v prihodnje s strani občine počastijo vsi občani, ki postanejo stari 80 let. Nadalje bo občina jubilante počastila vsakih pet let. Poročilo kontrolnega odbora je podal Nanti Olip (EL). Prošnje in predlogi. Na seji so obravnavali tudi prošnjo za podporo četrtletniku MOZAIK. Soglasno je občinski odbor sklenil podporo v višini 7.000.- šil. Frakcija VP oz. njen odbornik O. Mak je vložil predlog, po katerem naj občina podpre ogrožene živinske pasme (npr. Pinzgauer). Občinski odbor je po obširni diskusiji sklenil, da k vsaki kravi (Mutterkuh), kateri živinozdravnik izstavi spričevalo, da je čiste pasme, prispeva 1.000,- šil. V lanskem letu je pošta v Selah črtala nekaj avtobusnih linij. SPO je vložila predlog, da se naj bi nabavil kombi, ki bi lahko prevažal otroke. Predlog naj bi na prihodnji seji obravnavali na seji družinskega odbora. I. R. JOŽEFOV TRG Letos rekordni obisk in lepo vreme Letošnji Jožefov trg v Dobrli vasi je privabil rekordno število obiskovalcev. Merodajno so k temu prispevali gostilničarji, ki so postavili prvič kar tri šotore, v katerih so igrale znane skupine. Čeprav vreme ni bilo ravno toplo za letni čas, so obiskovalci prišli že v petek zvečer. Na glavnih dveh dneh, v soboto in v nedeljo pa je prišel pravi naval ljudi. Slika: Če gremo na sejem, si je treba kupiti nov klobuk... Foto: Budal Iz naših občin i i i t i ) I < j Na gori sv. Heme so arheologi doslej izkopavali. Letos jeseni se bo dr. Glaser s svojimi pomočniki preselil za tri tedne v ravnino, kar bo zelo zanimivo tudi za občinstvo, ki do dela lahko opazovalo. Foto: Fera M : Meseca avgusta bodo : kopali tudi po Globasnici ' Bodo mogoče še letos našli dolgo iskano naselje Juenna? Odgovor bo ii mogoče dal mesec avgust, ko bodo arheologi pričeli z izkopavanji. V okviru Globaškega kulturne-■ ga tedna je pretekli ponedeljek predaval v Globasnici univ. doc. dr. Franz Glaser in zelo številni publiki razodel doslejšnja spoznanja o izkopaninah na gori sv. Heme. Lani sicer ni bilo senzacio-i nalnih novih odkritij, tem bolj pa ' dr. Glaser upa, da bodo arheologi v letos našli v Globasnici dosti no-vega. Na 2000 rrv velikem zem-. Ijišču (ki je v posesti župnišča) j med Zadrugo in Malo vasjo bodo .j arheologi s pomočjo študentov tri rj tedne kopali. Dr. Glaser upa, da g bodo izkopanine prinesle nove fakte, ki bodo evropskega pome-3 na za zgodovinopisje. Predvsem se gre Glaserju za primerjavo y med naselju v ravnini in svetišču h na gori, kar je edinstveno, v Dr. Glaser pričakuje, da bodo ,\ najprej našli grobišča, o čemer pričajo doslejšnje najdbe na tem zemljišču. Seveda pa tudi ni iz-ključeno, da pridejo do popol-,i/ noma novih in še neznanih najdb, mogoče celo do korenin naselbi-,j ne Juenna, ki naj bi bila v ravnini. Silvo Kumer Domači gradbeni mojster bo narčtoval novi otroški vrtec Ker so bili Globašani s tujimi „mojstri“ doslej nezadovoljni, so se odločili za domačo „varianto“ Globasnica. Občinski svet je preteklo sredo soglasno sklenil gradnjo novega občinskega otroškega vrtca. Vrtec bo med šolo in gasilskim domom, tam, kjer je bilo doslej drsališče. Načrtovanje in gradbeno kontrolo je občinski svet dal v roke domačega gradbenega mojstra Pavla Perča. Pri gradnji gasilskega doma je lani namreč prišlo do nedostatkov že pri razpisu in nato tudi pri gradnji, kjer naj bi bil sokriv gradbeni mojster. Zato se je občinski svet odločil za domačina. „Ta nam po končani gradnji ne more uiti", tako tenor v občinskem svetu. Stroški za gradnjo vrtca bodo znašali 9,9 mio. šilingov, začetek gradnje dvoskupinskega otroškega vrtca vigredi leta 2000. Letos bodo naredili načrt in razpise. Pri načrtu naj bi imele možnost soodločanja tudi otroške vrtnarice, občinski mandatarji pa si hočejo prej ogledati še tri lepe in funkcionalne otroške vrtce. Letni obračun. S ponosom so Globašani sklenili tudi letni račun za 1998, kjer jim je ostal le minimalen minus v višini 24.000 šilingov. Precejšen del te dobre bilance pripisujejo bivšemu deželnemu občinskemu referentu Hallerju. S. K. ŠKOCIJAN Kdo gospodari bolje, SPO ali „koalicija“ Občina Škocijan je tretja največja občina v Avstriji, kar se tiče turističnih nočitev. Temu primerno velik je tudi proračun, s katerim razpolaga občinski svet oz. občinsko turistično društvo. Proračun za leto 1998 je znašal 105 mio. šilingov, pri čemer je občini ostal minus v višini 410.000,- šilingov. To dejstvo je masivno kritizirala SPO, ki je zastopala mnenje, da bo ..koalicija" med FPO, OVP in GL finančno minirala občino in da bodo račun konec koncev morali plačati občani. Predvsem podžupan Thomas Krainz in župan Albert Holzer sta bila tega mnenja. Finančni referent Josef Pe-ketz (OVP), Heinz Marolt (FPO) in Milan VVutte (GL) pa so bili povsem drugega mnenja. VVutte: „SPČ je imela 18 let časa, da bi investirala v infrastrukturo in tega ni storila". Marolt: „Mi zdaj popravljamo to, kar je SPO zamudila". Finančni obračun za 1998 je bil nato sprejet z glasovi „ko-alicije" in župana Holzerja. Golf. ..Koalicija" je na minuli seji vložila predlog, da se naj zastopnik občine v Golf. gesmbh. župan Holzer zavzame za to, da bo odpoklican poslovodja Gerhard Lie-ninger, katerega načelno odklanjajo za to mesto. Ker predlog ni dobil 2/3 večine, ga bodo obravnavali na naslednji občinski seji. Silvo Kumer Golf je bil spet na dnevnem redu občinske seje in spravljajo župana vedno znova v turbulence. 6 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO V nedeljo, 21. marca, je obhajal rojstni dan Valentin Korenjak, po domače Hutl, z Dobrove pri Šmarjeti. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL Šmarjeta. Prav tako minulo nedeljo, 21. marca, je slavila osebni jubilej Traudi Mlečnik s Kota v Selah. Slavljenki za 50-letnico življenja iskreno čestitamo in kličemo na najmanj še enkrat toliko let. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. V Šentjakobu je obhajal osebni praznik Rudi Kunet. Čestitamo in vse najboljše! Prav danes, 26. marca, obhaja rojstni dan Ljudmila Ogris, po domače Boštla, iz Šmarjete. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! "Minulo nedeljo, 21. marca, je obrnila 50. list življenja Marija Muller iz Kovič pri Bilčovsu. Slavljenki ob tem posebnem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Podsinji vasi je slavila 25. pomlad VValtraud Dovjak. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Rudolfu Grillitzu iz Lo-vank, Anamariji Polzer in Marici Hobel iz Šentprimoža ter Frančiški Mitschej iz Šentvida v Podjuni. Vsi ostali člani Društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja. Čestitkam Društva upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Do naslednjega srečanja. Naslednje voščilo za osebni praznik je namenjeno Hanziju Maleju, Begmocharjevemu iz Sel. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Na Kočuhi bo v nedeljo, 28. marca, slavil 85-letnico življenja Franc Riepan. Slavljencu ob tem visokem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Rojstni dan je obhajal tudi Franc Kosmak iz Globasnice. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše! V Selah na Srednjem Kotu je obhajal osebni praznik Pepi Dovjak. Od srca čestitamo! Pred nedavnim je obhajal 18. pomlad Toni Suppan iz Gornikov s Kota v Selah, 16. pomlad pa Peter Roblek, Ferjančkov z Bajtiš. Obema iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče in uspeha. V Lobniku pri Železeni Kapli je obhajala osebni praznik Martina Kastrun. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. 35-letnico življenja je praznovala Gitti Pogačnik, za kar ji od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Magdi Sukalja iz Borovelj, ki je minulo soboto, 20. marca, slavila 30. pomlad. Čestitamo in želimo vse najboljše! V Dravljah sta obhajala rojstni dan Fini in Jozej Katnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam znancev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V torek, 23. marca, je obhajal 89-letnico življenja Ferdinand VVoschitz, po domače Pesterz, iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Šmarjeta. Visoko obletnico življenja, 90. rojstni dan, slavi Matilda Les-siak iz Dobrle vasi. Slavljenki ob tem visokem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. V Pudabu pri Mokrijah obhaja 50-letnico življenja Franc Go-mernik. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna, zdrava in uspešna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo dobrolski cerkveni pevci. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim čla- nom: Richardu Potočniku iz Grabelj pri Pliberku, Mariji Dumpelnik iz Štebna pri Globasnici, Mariji Šranc iz Nonče vasi, Marku Trampuschu iz Doba pri Pliberku in Heleni Ko-letnik iz Čirkovč. Posebne čestitke pa veljajo Heleni Mert z Bistrice nad Pliberkom, ki slavi 70-letnico življenja. Vsi ostali člani Društva upokojencev od srca čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minulo soboto, 20. marca, je obhajala 59-letnico življenja Tina Malle. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. V Žirovnici pri Sinči vasi je slavil osebni praznik Pepi Kohlmann. Čestitamo in vse najboljše! Prav tako osebni praznik je obhajal Michael Schellander iz Kovič pri Bilčovsu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Rojstni dan in god je obhajal Pepi Šmid iz Podsinje vasi. Slavljencu za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. 16. pomlad je praznoval Samo Sticker iz Šentpetra pri Šentjakobu. Čestitamo! Leni Toff iz Škofič je slavila 70-letnico življenja. Šlavljenki ob tem lepem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Na sončnih Radišah je obhajala osebni praznik Jožefa Lampichler. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Jožefini Amruš iz Šentjakoba, ki je obhajala rojstni dan in god. Slavljenki za dvojni praznik od srca čestitamo in želimo obilo zdravih in srečnih let v krogu družine. Na Obirskem pri Železni Kapli je minulo nedeljo, 21. marca, obhajala rojstni dan Milena Paulič. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Mariji Ressmann in Jozeju Stickru. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam društva upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Na Beli pri Galiciji je minuli petek, 19. marca, slavil 73-let-nico in god Pepi Verdel. Slavljencu za dvojni praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo domači. V Železni Kapli je obhajal rojstni dan Tomi Jug. Čestitamo in vse najboljše! V Vogrčah pri Plesniku sta godovala Pepej starejši in mlajši. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenjeno Georgu Hafnerju iz Šmarjete, ki je minulo sredo slavil rojstni dan. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Na cvetno nedeljo bo obhajala 73-letnico Ana VVieser, Dobravčeva mama iz Čahorč pri Kotmari vasi. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše pa veliko prijetnih ur v krogu domačih. V Kršni vasi se veselita Krista in Karli Predolnig rojstva tretjega otroka, hčerkice Monike. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mali zemljanki pa želimo vse najbolj na življenjski poti. Franc Feinig, doma na Dunaju, je pred kratkim praznoval rojstni dan. Slavljencu iskreno čestita SPD Kočna v Svečah in mu kliče še na mnoga zdrava leta. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Na Polani pri Bistrici v Rožu bo praznovala rojstni dan Chri-sta Tschelesnig. Slavljenki is-krečno čestitajo društveniki SPD Kočna iz Sveč in želijo vse najboljše in da bi ostala tudi v prihodnje zdrava in veselega razpoloženja. Vse najboljše tudi iz uredništva Našega tednika. Letina pri Šmihelu Zgodovina Odšla je po večno plačilo Marija Telič z Letine pri Šmihelu je v četrtek, 11. marca, umrla v 73. življenjskem letu. Svoj zadnji počitek je našla v Šmihelu. Rodila se je v 22. maja 1926 v Strpni vasi. Leta 1953 se je poročila z Vinkom Teličem, beguncem iz Slovenije, ki se je -Angleži so ga po koncu II. svetovne vojne peljali skozi Kono-vece, da bi ga izročili Titovim partizanom - v zadnjem trenutku rešil iz konvoja smrti. Še prej so mu v Sloveniji ubili tri brate in očeta, ostanek družine pa so izgnali. To samo zato, ker so Te-ličevi bili globoko verni in zato niso hoteli podpirati stalinistične revolucije. V šmihelski fari si je z ženo Marijo ustvaril dom in družino. Rodila mu je šest otrok, toda le trije, Fridej, Krista in Marija, še živijo. Kot pevec, mdr. pri MoPZ Foltej Hartman, se je Vinko Telič aktivno vključil v slovensko prosvetno in farno življenje - leta 1982 pa je kljub temu postal žrtev komunističnega sodstva. Proces v Ljubljani je bil izključno političnega značaja. Obdolžili so ga domnevnega vojnega „zloči-na"; pri tem so se sklicevali na „pričo", za katero ni bilo težko ugotoviti, da je nastopala po na- Marija Telič logu političnih režiserjev, nikakor pa ne po pravilih pravosodja. Sedem let in tri mesece je bil zaprt v zaporu Dob pri Ljubljani. Za njegovo ženo Marijo in otroke so bila to leta dodatnega križevega pota. Toliko večje je občudovanje, ki si ga je zaslužila. Kljub rahlemu zdravju ga je redno obiskovala v zaporu, mu vlivala poguma in izkazovala vso podporo. Živela je to, kar uči vera in k čemer pravimo pristna krščanska ljubezen. Kot verna in požrtvovalna žena ter mati nikdar ni potožila in svojih bolečin ni delila z drugimi. Delila je z njimi samo veselje in bila srečna, če je šlo dobro drugemu. Ni bilo zaman, prišel je dan veselja in novega rojstva - na Sveti večer leta 1988 se je njen mož Vinko spet vrnil med domače. Dobrih deset let je lahko še z njim živela v družinski in domači radosti. Pogrebna svečanost je bila preteklo soboto, 20. marca, na šmihelskem farnem pokopališču. Vodil jo je domači župnik Franc Kramberger, s pesmijo pa se je poslovil domači zbor Gorotan pod vodstvom Alberta Krajgerja. Marija Telič uživa sedaj pri Vsemogočnem večno plačilo za vse njene zemeljske dobrote in trpljenje - vsi, ki so jo poznali, pa jo bomo ohranili v lepem spominu. Vdovcu Vinku in otrokom z družinami velja naše iskreno sožalje. -Kuj- Šmihel nad Pliberkom Šuštarjevemu Blažu v spomin Blaž Pavlič je umrl konec februarja v 80. letu življenja. V krogu svojih domačih in sorodnikov je v petek, 26. februarja, praznoval svoj 80. življenjski jubilej, ponoči pa ga je Bog odpoklical tja, kjer vladata večni mir in večno veselje. Blaž Pavlič je za vedno zapustil svoje najdražje, žalovala pa bo tudi Peca, kjer je na Veškem stanu po upokojitvi kot tesar leta 1979 z vso ljubeznijo opravljal pastirska dela. Rajni Šuštarjev Blaž se je rodil v Podrojah nad Globasnico. Leta 1949 se je poročil z Ivanko Viternik, ki mu je rodila sinova Pepeja in Lenca ter hči Malco. Bil jim je zelo skrben oče, zelo pa sta mu bila pri srcu tudi vera in poveza- I___________________________________ nost z domačini. Tako je mdr. vsakega, ki se je poslovil v večnost, pospremil na njegovi zadnji zemeljski poti. Pogrebna svečanost je bila v ponedeljek, 1. marca, na šmihelskem farnem pokopališču. Župnik France Kramberger je v lepih besedah orisal njegovo življenje. S pesmijo, katero je rajni nadvse ljubil, so svečanost oblikovali cerkveni pevci Gorota-na. Dragi Šuštarjev oče, v miru uživajte radost večnega življenja. Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje. -Kuj- Blaž Pavlič Dve zanimivi publikaciji Dve zanimivi publikaciji: Skupna zgodovinska pot Avstrije in Slovenije. Že kraj dogajanja vojaško-zgodovinski muzej oz. Arzenal v neposrednji bližini dunajske vzhodno južne železniške postaje ter belvedera, razkošne palače princa Evgena, zaznamuje zgodovinsko razsežnost in poliitčno aktualnost obeh zanimivih publikacij, ki sta bili predstavljeni avstrijski javnosti: Nemški prevod dokumentarnega zapiska Vasje Klavore „Škabrijel„ (Monte San Gabriele), ki ga je izdala celovška Mohorjeva ter „Slovenija na vojaškem zemljevidu - 1804,,, ki gaje pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti skupno z Arhivom Republike Slovenije. Prostorna in razkošno oblikovana „veža slavja,, v arzenalu, ki je bil zgrajen sredi preteklega stoletja kot vojaška trdnjava zunaj mesta, je bila nabito polna, ko je ravnatelj Mohorjeve dr.An-ton Koren pozdravil celo vrsto uglednih gostov, mdr. drugega predsednika parlamenta Neisser-ja, bivšega avstrijskega predsednika VValdheima, bivšega predsednika Republike Slovenije Peternela in slovenskega veleposlanika Iva Vajgla, o odločilnem pomenu srdite bitke za majhen hrib „Škabrijel„ ob Soči v letu 1917, kjer je padlo in bilo ranjenih nad stotisoč vojakov, je spregovoril ravnatelj muzeja dr. Rau-chenwald. Za slovensko obeležje pa niso skrbeli samo številni slovenski obiskovalci, kot kulturni ambasadorji koroških Slovencev je oktet Suha - nosilec evropske nagrade za ljudsko kulturo glasbeno oblikoval večerni spored. Levji delež k nastanku tega pretresljivega dokumenta o zlu in smrti je tudi prispeval prof. Miha-le Kulnik, ki je bil odgovoren za prevod v nemščino. Na tem mestu - nekaj mesecev prej - je bilo predstavljeno drugo delo s podobnega področja, namreč 3. zvezek vojaškega zemljevida o Sloveniji iz dobe cesarja Jožefa II. V resnici je to gradivo z besedilom in s ponatisi zemljevidov dvojezično, prava zlata jama za zgodovinarje in geografe prav tako, kota za jezikoslovce. Zato upravičeno pričakujemo nadaljevalko seroje, ki bo usmerjena na Koroško. Herbert Seher Pri stojinicah so se društveniki lahko informirali o domači strani KKZ in o projektu Domačija.2000. Veliko število častnih gosotv in d rušiš sledilo novostim K KZ. KKZ: Prenova organizacije inova možnost komunikacije z dritvi Na petkovem občnem zboru so predstavili izsledke reformnega procesa in domačo stran KKZ ter ponudbo društvom s projektom Domačija.2000 V petek, 19. marca 1999, ob 19. uri je bil v Modestovem domu Izredni občni zbor Krščanske kulturne zveze. Za ta zbor se je osrednja kulturna organizacija odločila lani na rednem občnem zboru, kjer je sklenila temeljno prenovo organizacije. V pripravah je KKZ iskala pogovor s kulturnimi društvi, izvedla je anketo, z vprašanji o programu, organizaciji itd. Pridobili so strokovnjaka dr. Alexandra Doujaka, ki je poslovodja svetovalne skupine Neuvvaldegg. Ta skupina svetuje znanim podjetjem v Avstriji in Evropi. Glavne točke njihovega svetovanja so spremljanje notranjih organizacijskih procesov, razvijanje organizacijskih struktur, projektni menedžment in coaching. V teku enega leta so nastavljenci in odborniki Krščanske kulturne zveze v sejah in celodnevnih klavzurah razmišljali o prenovi. Izsledke tega reformnega procesa so predstavili na petkovem občnem zboru 41 prisotnim društvom. Že glasbeni vstop je nakazal novo usmeritev - mešanje novega s starim, kajti Vaščani so skupno nastopili s saksofonistom Michaelom Vavtijem. S tem je bila nakazana napetost, združitev novega, mladega s starim, tradicionalnim. Tudi kratki filmi so nakazali pot dialoga, ki jo je centralna kulturna organizacija ubrala. Društveniki so v filmih pokazali svoje predstave do kulture in društva in KKZ. Na tem večeru so predstavili tudi domačo stran Krščanske kulturne zveze, (NT jo je predstavil v prejšnjin številki), s katero se lahko dogradi in izboljša informacijska mreža, poglobi servisni značaj KKZ in se ob delu z novim medijem uči in Se dojemajo nove možnosti komunikacije. Preko domače strani se lahko zainteresirani informirajo na petih področjih: Slovenščina, moj jezik (knjige, jezikovne vaje), Internet laboratorij (novosti v internetu), Prireditveni koledar in aktualnosti (terminski koledar prireditev, projekti KKZ), Samo za člane (informacije za društva, dostop po osebni registraciji) in Kultura doma in po svetu (kulturne informacije iz društev, Slovenije in drugod). Centralna tema pa je bila ponudba društvom s projektom Domačija.2000, pod geslom umetnost je spreminjanje. V tem paketu KKZ društvom ponuja naslednje: prostor za prezentacijo v internetu pod imenom društva, e-mail naslov za društvo, svetovanje pri računalnikih in internetu, predavanja o internetu, klub domačija.2000. KKZ prevzame stroške za eno leto - za prijavo naslova, najemnino na- slova, dostop do interneta in za prostor na strežniku posrednika. V obliki hišnega sejma in stojnic so udeleženci reformnega procesa predstavili izsledke delovnih skupin (Program, Finance, Marketing, Interna skupina, Odnosi do drugih društev in ustanov, Profili nastavljencev KKZ). Pri delovni skupini Finance je treba omeniti, da se je Slovenski narodnopisni inštitut Urban Jarnik osamosvojil in je sedaj formalno lastna ustanova. KKZ je sicer skrčila svoje prostore in modernizirala svojo računalniško opremo, da bodo imeli uporabniki večji dostop do informacij. Pri vseh teh krajšavah pa seveda ne mislijo skrajšati per-sonala in programa. Novost, ki so jo na občnem zboru predstavili, je tudi Biljten, ki bo izhajal v časopisni obliki, in bo obveščal o načrtih KKZ, o pomembnih terminih, dajal nasvete, komentiral in analiziral projekte in drugo. Krščanska kulturna zveza je z dosedanjim delom zelo zado- edsednik KKZ dr. Janko Zerzer a- Z novimi, potrebnimi procesi usmerjenimi v prihodnost, 'zboljšati komunikacijo med in društvi, prav tako tudi ser- čhi zbor je zaokrožil nastop mla-l01°nistke Nine Popotnik, ki je lla publiko in s katero je inska kulturna zveza še enkrat 9r'la svoj angažma za mladino. PREMIERA GLEDALIŠČA OB DRAVI Linhartov »Matiček se ženi66 v režiji Marjana Hinterggerja V režiji Marjana Hintereggerja dobi vsaka predstava posedeno odtenek. Tako je bilo tudi z Linhartovim „Matičkom“, ki so ga igrali kar trikrat zapovrst- Narod ima zdrav čut za jezik in za kulturo. Materin jezik je v srcu vsakega Slovenca in domača kultura vsakemu Slovencu veliko pomeni. To se je spet pokazalo ob eni redkih slovenskih komedij, ki jo je Gledališče ob Dravi uprizorilo ta konec tedna v Šentprimožu. Linhart je skoraj edini, ki se je v njegovem času upal pisati humoristično in, čeprav je njegov „Ma-tiček se ženi“ prevod iz 18. stoletja (Figarove svatbe), je jezik še vedno sočen, razigran in na takšni visoki ravni, da ga tudi še danes vsi razumejo. Ni slučaj, da je komedijo pred kratkim igralo Šentjakobsko gledališče v Ljubljani in jo je te dni predvajala Slovenska televizija. To so verjetno hvaležno čutili igralci, ki so se morali naučiti tako obsežno besedilo - in so ga skoraj brezhibno obvladali. To so čutili predvsem gledalci, ki so se od srca nasmejali ob vsaki smešnici, besedni igri ali še danes aktualni poanti. Namigi na današnje dogajanje (Fuchs, Clinton) so bili popolnoma odveč. Ker je komedijo vodil odlični režiser Marjan Hin-teregger, ki je znal izkoristiti vsak dvoumni stavek, okrepil razpo-loženost igralcev z osebno pobarvanimi mesti in dodajal preproste zgovorne kretnje, ob katerih se je Silvo in Sonja Marko sta igrala svoji vlogi zelo prizadevno in sta prepričala publiko. množica v dvorani veselila. Režiser Marijan Hinteregger je znal tudi združiti številne igralce v eno igralno skupino, da je zelo težko nekatere posebej izpostaviti. Seveda je blestel Franc Kuež-nik v vlogi Matička, ravno tako kot Baron - Tone VVakounig, Nežka -Sonja Hribar - Marko, Gašper -Miha Kap in Jerca - Dunja VVutte, da jih naštejemo samo nekaj. Predvsem je razveselilo, da so se mladi lepo vključili v staro, izkušeno jedro podjunskih igralcev. Ob skromnih tehničnih sredstvih seje igra osredotočila na Linhartovo besdilo in uspela. Želimo skupini še nekaj uspešnih gostovanj. Po tekstu je igra zelo obsežna. Številni igralci so ga brezhibno znali. Kompliment pa velja za celotno predstavo. Kultura KOROŠKI PISATELJI Janko Ferk novi podpredsednik Celovec. Pretekli petek, 19. marca, je imelo Koroško društvo pisateljev svoj redni občni zbor, na katerem so volili novo predsedstvo, kateremu odslej predseduje Giinter Kanzian. Za podpredsednika je bil izvoljen dr. Janko Ferk. V odbor je bil izvoljen tudi pesnik Andrej Kokot. Novo predsedstvo: Gun-ter Kanzian (predsednik), dr. Janko Ferk (podpredsednik), Annemarie Kanzian (generalna tajnica), Gerard Kanduth (finančni referent), Reinhard Kacianka, Andrej Kokot, Plans Muller in Engel-bert Obernosterer. Kot novi člani so bili v društvo sprejeti: Reinhard Kacianka, Gerard Kanduth, Anemarie Kanzian, Bertram Karl Steiner, Gunther - M. Trauhsnig in Josef VVinkler. Društvo ima 37 članov. Janko Ferk je bil izvoljen za podredsednika. Gorjanci v Kotmari vasi gredo po tradiciji s pesmijo v pomlad Uspel tradicionalni vigredni koncert Gorjančevi v Kotmari vasi. Že vrsto let prirejajo kotmirški Gorjanci v okviru Rožanske kulturne vigredi, prej Rožanskega izobraževalnega tedna, vigredne koncerte. Letošnji, bil je v nedeljo, 21. sušca 1999, se je po datumu ujemal z začetkom vigredi. Temu primerno je bilo vreme, je bilo razpoloženje. Vsi nastopajoči so skušali pričarati vigred v srca, predvsem seveda otroci in mladina. V pozdrav je zapel MePZ Gorjanci (Joško Pack) ..Planinsko" (besedilo Ivan Resman, napev Anton Foerster), po pozdravnih besedah Jozija Packa pa Lesičja-kovo „Pesem o vigredi" (odlikovali so se solist Pepo Čimžar, pa trio Magda Grentner, Danica Hanuna in Erika Muri). Kaj bi bila vigred brez otrok, brez mladine, kaj bi bil vigredni koncert brez njih. Otroška skupina Gorjanci (Danica Hanuna, Joško Pack) je spravila na oder vrvež in živžav, da so se skoraj deske tresle. Predvsem ..Čarovnica" Lenčke Kupperjeve je bila kakor ustvarjena prav zanje. Podobno živahni so bili učenci in učenke Glasbene ljudske šole Kotmara vas. Šolski zbor (Martina Feich-ter) je med drugim zapel ob spremljavi flavtistov „Na planin-cah sončece sije", flavtisti (Manfred Singer) pa so dokazali, kaj so se v šoli naučili. Andi Martin in njegov učitelj Helmut Tusch sta na harmoniki zaigrala, daje neka- Mladinska skupina domačega društva je zapeta urno in veselo ter tako navdušila številno občinstvo, kije šlo domov polno vigrednega duha. tere prav zasrbelo pod nogami. Mladinski krog je zaključila Mladinska skupina Gorjanci (Danica Hanuna). Užitek, kakor že vedno, je bil citrovski ansambel Goritschnig (Manfred Goritschnig). Prijetni zvoki citer so plavali po dvorani. Za konec je spet nastopil MePZ Gorjanci. Od hvaležnih in navdušenih poslušalcev pa poslušalk se je poslovil s Kernjakovo „Oj ti preburna ženska stvar", Gregorčičevo „Oj z Bogom, ti planinski svet!" (napev Jakob Aljaž) pa s ..Podjuno" Milke Hartmanove (Radovan Gobec). Posamezne točke je spretno in domiselno povezovala Sonja Mo-' ritsch. Med gosti je predsednik Joži Pack pozdravil župana Thomasa Goritschniga, podžupana Franza Ebnerja, navzoče občinske od- j bornike, šolsko ravnateljico | VValpurgo Janšo, tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja, tajnika SPZ Janka Malleja in zastopnike sosednjih društev. Vsem, ki so prišli,! najlepša hvala za zvestobo! Po koncertu je v društveni sobi sledila družabnost. Tam je društvo počastilo 60-letnika Stanka j VVrulicha, ki je več let vodil kot- ‘ mirški zbor. Želimo mu vse naj- i boljše. Hvala za ves trud! Ze danes vabimo na srečanje ( pevskih zborov, ki bo v nedeljo, f 18. aprila, popoldne v ljudski šoli v J' Kotmari vasi. v v _________________________________. r Pesem združuje -tudi na Koroškem ... in v Hodišah, kjer je domače društvo spet vabilo na trojezični kulturni večer. SPD Zvezda Hodiše se zelo trudi, da bi s kulturo vplivalo združevalno na občinstvo, kar očitno tudi zelo uspeva. Ena takih prireditev je bila preteklo soboto pri Habnerju na Plešer-ku pri Hodišah. Izredno pestri kulturni večer so oblikovali „Die Rosentaler", kvartet_ „A-cappella" iz Dobrle vasi, Žen- ski komorni zbor ..Glasbene matice" iz Trsta, vokalna skupina ..Karantanija" iz Slovenije ter domači ..Oktet Hodiše". Med posameznimi točkami je povezovala urednica ORF Danica Urschtiz, večer pa je izzvenel ob družabnosti in skupnem petju in bo ostal gotovo vsem v trajnem spominu. isce ’DA -izt.: Domači oktet Hodiše je tokrat nastopil v zmanjšanem številu, je pa kljub temi navduši! s svojim petjem številno občinstvo, kije prišlo tudi iz drugih občin. tM. V-A O 4 a a j- Posojilnica Borovlje praznovala 110-letnico Z „Glinjskimi dnevi “ praznuje Posojilnica Borovlje svojo 110-letnico. Ne bi moglo biti večje razlike v zunanji podobi kot tista soba, kjer so se pred 110-imi leti zbrali slovenski kmetje in ustanovili Slovensko posojilnico in hranilnico in moderno bančno stavbo, ki še danes lepša vhod v ožji center boroveljskega mesta. Kakšni so bili začetki slovenske denarne ustanove, smo lahko lani videli pri Cingelcu na Trati na razstavi. Kaj zmore sodobno vodstvo banke, so pokazali v petek zvečer, ko so slavnostno odprli Glinjske dneve s kulturnim večerom. V naslednjih tednih in mesecih se bodo zvrstile take prireditve v vseh bančnih podružnicah do velikega zaključka 22.10. v okviru Dober večer, sosed v mestni dvorani v Borovljah. Tokrat so bile v ospredju Glin-je kot začetna faza slovenskega bančništva v Spodnjem Rožu. Zbrala se je velika množica, da bi izkazala svoji banki hvalež- nost in povezanost. Poslovodja Franc Kelih je lahko pozdravil nekaj krajevnih uglednih obiskovalcev med njimi predsednika Zveze-Bank VVillija Moschitza in občinskega odbornika mag. Petra VValdhauserja. Za sproščeno petje so skrbeli Zbor vaški muzi- kanti. Posebni užitek je bil nastop komornega zbora SPD Borovlje pod vodstvom Romana Verdela, ki je zapel novi domači pesmi. Besedila Milke Hartman-nove in Valentina Polanška sta uglasbila Petrischek in Roman Verdel. Cefrala banke je danes v centru Borovelj. Začetki pa so bili pred 100-imi teti v Giinjah. Prizadevni vodja društva Glinjski brod Valentin Christian Rauper je s pomočjo diapozitivov pokazal pisano delovanje društva, ki veliko prispeva k poživitvi turističnega življenja ob Bregovih Drave. Do 2.4. razstavljajo ob tej priliki domači umetniki v kletnih prostorih Posojilnice. Razni predmeti, akvareli in fotografije vabijo med delovnim časom banke obiskovalce, da si ogledajo ustvarjalno moč ljudstva ob Dravi - danes in nekoč. Komorni zbor SPD Borovlje je pel na slavnosti Posojilnice-Bank. V soboto bo zaključek 21. pevske revije bi j- Obirsko/Ravne. Zadnja posta-;a ja letošnje pevske revije „Od Pli-,t- berka do Traberka" na Koroškem tj- je bila pred 14 dnevi na Obirskem v gostilni Kovač, kjer je domače je društvo SPD Valentin Polanšek o, Pripravilo obiskovalcem in gostu-v ječim zborom zelo lep pevski večer. Tradicionalni zaključek revije bo - kakor vsako leto - prihod-- njo soboto na Ravnah v Sloveniji. Srečanje prirejajo že enaindvaj-0 setič in ima namen, da združuje slovenske kulturne ustvarjalce z °beh strani meje. Na Obirskem je pel tudi domači moški pevski zbor pod vodstvom mag. Boža Hartmanna. (slika zgoraj) S Pliberka je prišel gostovat „pomtajeni“ moški pevski zbor SPD Edinost „Foitej Hartman n", ki ga zdaj že nekaj časa vodi mladi dirigent Dominik Hudi (stika levo). Foto: Cita Srmtnik KONTAKTNA LEČA ________ Kreslin navdušil Prejšnji teden so dijaki Slovenske gimnazije v Napoleonst-adlu organizirali Kontaktno lečo 99. V sredo je Maja Haderlap brala svoje nove pesmi. Slovenski kantavtor Vlado Kreslin je predstavil s svojim magičnim glasom tradicionalne balade in pesmi, iz katerih veje njegova ljubezen do prekmurske domovine. Svoje pesmi je bral tudi v nemščini, saj je bilo med poslušalci tudi peščica ljudi, ki niso vešči slovenščine. Zelo karizmatični pevec je prevzel publiko ne samo s svojim glasom, temveč tudi s svojo poetičnostjo in interpretacijo pesmi. Skupina Romano Pralipe iz Maribora je predstavila glasbo Romov in skupina Voung Dozer je navdušila mlade. Četrtek je bil po predvajanju filmov dijakov v znamenju hip-hopa skupin Texta in Total Cha-os ter DJ-ja Gšmixa. V petek je iz svoje prve pesniške zbirke bral Martin Kuchling. Nato pa je bil na sporedu funk, soul in jazz s skupinami Fantastic Lungi Band, Mih Group in Sponk, v kateri sta zaigrala znana glasbenika Wolf-gang Puschnig in Primus Sitter. RADIO/TV, PRIREDITVE PETEK, 26. marca 18.10-19.00 Utrip kulture A T E D E N V O R F SOBOTA, 27. marca 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 28. marca 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karaten. 6.20 Duhovna misel (žpk. Jože Valeško). 18.00-18.30 Dogodki in odmevi PONED., 29. marca 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 30. marca 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 31. marca 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja ČETRTEK, 1. aprila 18.10-19.00 Rož -Podjuna - Žila ®£\KIt K®B® NEDELJA, 28. marca '99,13.30 PONEDELJEK, 29. marca 1999 ORF 2, ob 3. 45_______ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Reforma koroškega volilnega reda: Bo vključen tudi manjšinski mandat? • Če ne bomo brali nas bo pobralo: 5. festival slovenske otroške knjige in mladinske knjige • Pustimo cerkev v vasi in povabimo svet v Globasnico: 27. Globaški kulturni teden • Kaj takega: Uspeh ali kariera? • Žarko Petan 70-letnik S Boj za obstanek v zvezni odbojkarski ligi: SK Zadruga Aich/Dob - Linz Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC V marcu: Vsak torek, četrtek, petek: 10.10 Blazno resno o seksu (ponovitev ob 19.20) RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 Od ponedeljka do oetka: 10.00 Kalejdoskop 11.15 Infoteka 12.10 Divan (glasba) 13.00 Magazin: Alpe-Adria (ponedeljek), V pogovoru (torek), Po Koroškem (sreda), Kultura (petek), Die Welt ein Dori (sob.) 18.00 CD tedna 19.00 Otroški kotiček 20.00 Glasba: Jazz (poned.) Noche Latina (torek), ob 23.00 Nachtfalter, Ruff Radio (sre.), ob 22.00 Mad Force, Mučiš for the masses (čet), Soundcheck ' (pet.), Jugorock (sob.), ob 22.00 Klub Karate, Sunday loops (ned.), ob 22.00 For those about to rock Sobota: 10.00 Forum 11.30 Radio campus (14-dnevno), Nedelja: 10.00 Evropa v enem tednu (BBC), 11.00 Literarna kavarna (ponovitev ob torkih 22.00) RADIO KORO” Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje Novo: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 16.00 Vtaberni 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih Novo: od 14. 00 do 15.30 domača glasba Zaitrk s profilom: ob nedeljah od 8.00 do 10.00 (ponovitev v sredo ob 14. uri) - tokrat: C. Vospernik Petek, 26. marca ŠTEBEN 27. Globaški kulturni teden Dia-predavanje: Avstralija Predava: Dietmar Malej Čas: ob 20. uri Kraj: v gasilskem domu Vabita: SKD Globasnica in SRD Edinost Šteben TINJE Predavanje in diskusija „Narečje - žive korenine" Arhaizmi v koroških narečjih Predava: dr. Ludvik Karničar Čas: ob 19.30 Kraj: v Domu v Tinjah Vabita: Kat. dom Sodalitete VELIKOVEC Predstavitev knjige: Martin Kuchling „Okamenela sled" - pesmi Čas: ob 19. 30 Kraj: v obednici Gospodinjske šole v Šentrupertu. Knjigo in avtorja bo predstavil Vinko Ošlak Vabi: PD Lipa Sobota, 27. marca GLOBASNICA 27. Globaški kulturni teden Otroški popoldan: Skrinjica želja" Čas: ob 14. 30 Kraj: v ljudski šoli Vabita: SKD Globasnica in SPD Edinost Šteben OBIRSKO Izredni občni zbor SPD Valentin Polanšek Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču RAVNE Zaključni koncert od Pliberka do Traberka Čas: ob 20. uri Kraj: v Osnovni šoli Vabi: Z KO Ravne PLIBERK Koncert „mihgroup“ Čas: ob 21. uri Kraj: v hotelu Breznik Vabi: KIB GLOBASNICA 27. Globaški kulturni teden Igra: „Trije vaški svetniki" Po motivu M. Neala in M. Fernerja Režija: Peter Militarov Nastopa: Oder treh herojev Pirniče Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabita: SKD Globasnica in SPS Edinost Šteben Nedelja, 28. marca ŠENTJAKOB Film: Drabosnjakov pasijon (igran leta 1990 na Kostanjah) Čas: ob 14. uri Kraj: v Reg. centru Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob ŽELEZNA KAPLA Plesna predstava „Kekec“ Nastopa: plesna šola Mojce Horvat iz Ljubljane Čas: ob 11.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Zarja ŠENTPRIMOŽ Plesna predstava „Kekec“ Nastopa: plesna šola Mojce Horvat iz Ljubljane Čas: ob 17. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Danica DUNAJ Igra: „Tu se ne nič drugega kot pisati pisma Nastopa: starejša gledališka skupina SPD Bilka Čas: ob 19.30 Kraj: Interkulturtheater Dunaj, Fillgradgasse 16 GLOBASNICA Največje velikonočno jajce Koroške" Čas: ob 8. uri Kraj: pred občino Vabi: Društvo „Bokvarji“ HUMEC PRI PLIBERKU Skavtski križev pot Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Božjem grobu na Humcu Vabi: Slovenski koroški skavti in skavtinje PLIBERK Priče časa pripovedujejo o preganjanju koroških Slovencev Čas: ob 20. uri Kraj: v Posojilnici-Bank Vabi: Zveza slovenskih izseljencev GLOBASNICA 27. Globaški kulturni teden Blagoslovitev Rozalskega križa Čas: ob 19. uri Kraj: pred cerkvijo sv. He- me Sodelujejo: MoPZ F. L. Le-sičjak, Manfred Rischner (trobenta); nato procesija z baklami v Podjuno, sledi kulturni spored v šotoru in osvetlitev Rozalskega križa Vabita: SKD Globasnica in SPS Edinost Šteben ŠKOFJA LOKA Ogled predstave „Škofje-loški pasijon" Čas: ob 2G(. t&. t KKZ >i;K aš tednik sta priplazila za vse interesirane prevoz z avtobusom. Podjetje Sienčnik pelje po sle- dečem voznem redu: 15.45 Pliberk - Zadruga 15.55 Šmihel - Loser 16.00 Juenna 16.10 Dobrla vas - trg pred cerkvijo 16.20 Škocijan - avtobusna postaja 16.50 Celovec - Mohorjeva 17.10 Kožentavra- gasilski dom Cena: vožnja in vstopnina ! šil. 280,- I Prijave: do 25. marca 1999 I na KKZ - tel: 0463/51 62 43 ( ali na Naš tednik 0463/ 51 I 25 28-23 \ Torek, 30. marca ŠENTJANŽ Predaja nagrad za najboljše spise na temo „Dekleta in izobraževanje" Čas: ob19. 30 Kraj: v k & k centru Vabi: Zveza slovenskih žena Sobota, 3. aprila RADIŠE Velikonočna baklada Čas: ob 21.30 Vabi: SPD Radiše GLOBASNICA Tradicionalno nošenje bakel Čas: ob 21. uri Vabi: Društvo „Bokvarji“ Nedelja, 4. aprila loče ■ Koncert „S pesmijo v ™ pomlad" Oktet Suha in ^ domačih skupin Čas: ob 20. uri ^ Kraj: v Kulturnem domu (ja Vabi: SPD Jepa-Baško na jezero po in PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE BOROVLJE Razstava domačinov Kraj: v Posojilnici Bank Borovlje Razstavljajo: E. Mak (akvareli), J. Schaschl (fotografije), M. Jimez-nez (risbe s svinčnikom), B. Primik (robje trofeje), G. Huss (eksponati živali), W. Plahsnig (govorniški pult), F. Brandstatter (glasbeni instrumenti), M. Matschek (križna vbodna tehnika), Drava nekoč v okolici Glinj, Flugsportclub Ferlach-Glainach, Hranilnica Glinje nekoč. Razstava je odprta do 2. aprila med poslovnim časom Posojilnice-Bank. ROŽEK Jana Vizjak - njena prostorska navzočnost - (litografija in slikarstvo) Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je odprta do 28. marca. Petek, 26. marca, ob 18. uri - posredovanje umetnosti: ..Približevanja" TINJE Drevo življenja. Razstavlja: Tony Nvvachukvvu iz Nigerije Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. ŽITARA VAS Gledališka predstava: ..Pleskarji nimajo spominov" Dario Fo Čas: ob 20. uri Kraj: KUMST Nastopa: gledališka skupina KPD Planina Vabi: SPDTrta BADIŠE Zdavniško predavanje: Križ s križem Predava: dr. Maks Zdovc Čas: ob 19. 30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše IE5SSB3231 CELOVEC Koncert zbora „Zvon“ z i9 Nizozemske 3 Čas: ob 20. uri Kraj: v Modestovem domu Vabita: K KZ, SKD Celovec , in MePZ Gallus Petek, 9. aprila ŠENTJANŽ Koncert Janeza Škofa „Dol, dol" - nato odprtje razstave Milana Eriča „Risba in objekt" Čas: ob 19. uri Kraj: v k & k centru Vabi: k & k ŠENTJAKOB Namizni okrasi iz vrta narave (vvorkshop) Čas: od 17. do 21. ure Vodi: Judith Sticker - We-denig (floristka) Kraj: v Regionalnem centru Prijave: do 2. aprila (največ 20 oseb) Sobota, 10. aprila RADIŠE Premiera igre: Angel varuh (Ephraim Kishon) Čas: 19. 30 Nastopa: gledališka skupina SPD Radiše Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ij- Razpis delovnega mesta la uredniškega sodelavca/uredniške sodelavke pri Radiu AGORA Radio AGORA išče sodelavca/sodelavko za načrtovan->' je in oblikovnaje reportažnih in informacijskih oddaj, posebno še za poročila in prispevke iz prostora Alpe-Ja-dran, za moderacijo oddaj, za sodelovanje pri programski shemi, za sooblikovanje radijskega sporeda, za teh-1 niko v studiu in pri oddajah v živo in za snemanje oddaj. Pogoji: odlično znanje slovenščine in nemščine, dobra izgovorjava, poznavanje kulturnih okoliščin v prostoru Alpe-Jadran, sposobnost dela v skupini, samosotjno in odgovorno opravljanje dela, fleksibilnost, interes za nadaljnje poklicno usposabljanje. Nudimo polno zaposlitev, prijetno delovno klimo z motiviranimi in kreativnimi sodelavci in sodelavkami, uvajalno in dopolnilno izobraževanje. Radio AGORA - Poslovodstvo Paracelsusgasse 14 A-9020 Klagenfurt/Celovec lL Nedelja, 11. aprila ŠMARJETA Vigredni koncert: „S pesmijo v pomlad" Čas: ob 19.30 Nastopajo: oktet Suha, Ter-zett Grafenstein, otroški zbor ljudske šole, cerkveni zbor Kraj: v farnem domu Vabita: Katoliška, prosveta in cerkveni zbor Šmarjeta ŽELEZNA KAPLA Spominska svečanost ob obletnici smrti Franca Lenarta Pasterka Čas: 11. uri Kraj: na pokopališču Vabi: Zveza koroških partizanov Sreda, 14. aprila ŠENTJANŽ Filma: „Poskušaj migati dvakrat" ter ..Socializacija bika" (avtor: Milan Erič -animirani filmi) Čas: ob 20 in 21. uri Kraj: v k & k centru Četrtek, 15. aprila CELOVEC 25. jubilejni koncert glasbenih šol Gorenjske in zamejstva Čas: 18. uri Kraj: v ORF-teatru, Spon-heimerstr. Vabi: Društvo glasbena šola Petek, 16. aprila ŠKOFIČE 10-letnica Glasbene šole -oddelek Škofiče Nastopajo: učenci GŠ Čas: 19. uri Kraj: v društveni sobi Vabi: SPD Edinost Škofiče Sobota, 17. aprila ŠENTJANŽ Priče časa pripovedujejo o preganjanju koroških Slovencev Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: Zveza slovenskih izseljencev RAZPIS ZA TAJNIŠKO MESTO Posojilnica Bank Borovlje išče kvalificirano/ega in angažirano/ega sodelavko oz. sodelavca s samostojnim in zanimivim delokrogom v tajništvu. Vaša kvalifikacija: zaključena šolska izobrazba, obvladanje obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi, znanje angleščine in zaželeno znanje hrvaščine, obvladanje elektronske obdelave podatkov (EDV) Nudimo Vam zaposlitev v eni izmed največjih slovenskih bank na Koroškem. Posojilnica-Bank Borovlje se v zadnjih letih gospodarsko močno razvija, čaka Vas zanimiv delokrog, ustrezna plača in možnost nadaljnjega izobraževanja. Možen je takojšen nastop službe. Pisne prošnje z običajnimi prilogami pošljite na: Posojilnica-Bank Borovlje Poslovodstvo, Hauptplatz 16 9170 Ferlach/Borovlje W VQ8mK] S6 04239/26 42 v soboto, 27. marca 1999 Potovanje v Benetke Spremljevalka: mag. Natalie Do-menig v soboto, 27. marca , od 9. do 13. ure Šolanje za člane kulturnih društev: Uspešno vodenje sej Voditeljica: prof. Katarina Lavš od nedelje, 28. marca, od 18. ure, do srede, 31. marca, do 18. ure Tečaj batike Voditelj: Tony Nvvachukvvu v torek, 30. marca, ob 20. uri Klavirski in pevski večer Nastopajo: Gertraud Kitz (klavir), Gerhard Kuschej (bariton) in Helene VVernig (misli in teksti) v četrtek, 13. maja, do nedelje, 16. maja 1999 Liturgični tečaj II - Liturgične službe Predavatelj: mag. K. Einspieler Potovanja in romanja od četrtka, 13. maja, do nedelje, 16. maja 1999 Romanje v Medjugorje Spremljevalec: p. Nacej Domej od petka, 21. maja, do ponedeljka, 24. maja 1999 Izobraževalno potovanje v Ohrid in Skopje Spremljevalec: Ljubčko Deskoski Dunaj: Iščemo dvojezičnega (slovensko -nemško) maturanta za službo v dokumentacijskem arhivu na Dunaju. Arhiv je opremljen z najsodobnejšimi računalniki. Šolanje na licu mesta! Interesenti se naj oglasijo pri Mohorjevi založbi v Celovcu (tel.0463/56 515 27/Franc Kattnig/e-mail: mohorjeva magnet.at), kjer bodo dobili več informacij. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na 9020 Celovec 10 -Oktober-StraBe 25/IV. Narodni svet zastopa pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih mi- naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; te- Politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev nistrstev, koroški deželni vladi in pristojnih deželnih upravnih or- lefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega re- ganov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih orga- Telefaks. 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina. Avstrija 500,- da, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito nizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- sil; zračna posta narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan letno 2000,- šil.; posamezna številka 15, sil., Slovenija. 150, Pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10. Oktober-StraBe 25/IV. SIT. — h pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 14 pet^tek 26. marca 19'- m Šport Športni na kratko MARATON______________ Osebni rekordi za Podjunčane Na letošnjem maratonu (pretekli koenc tedna) v Rimu so dosegli trije podjunski tekači osebne rekorde. Christian Lopinsky je prvič tekel pod tremi urami (2:55,00), njegov kolega Dietmar Ramusch pa je bi že tik za njim (2:57,20). Tudi tretji Pojdunčan Go-renšek je s 3:01,00 dosegel osebni rekord. NOGOMET______________ Za Šmihel gre za vse ali nič Ta konec se prične prvenstvo tudi v 1. razredu. Na Šmihelčane čaka odločilna tekma proti zadnjemu. Če zmagajo, je svet v redu, če ne bo, postalo zelo tesno. 1. razred skupina D (27728.3) Vovbre - Rikarja vas, Eit-weg - Žitara vas, Šmihel - Marija Rojach, Železna Kapla -St. Leonhard Po zmagi proti Gleisdorfu Dob spet na poti nazaj v zvezno ligo^ Dobijani imajo še šest tekem, vsaj pet jih morajo dobiti. Naloga ni enostavna. Dobljani so pretekli krog slavili eno najvažnejših letošnjih zmag. Če bi bili v Gleisdorfu podlegli, bi lahko na prvenstvo že pozabili. Z novim trenerjem in novo taktiko ter Martinom Micheuem spet na mestu libera je bilo vse drugače. Dobljani so premagali Gleisdorf 3:1 in zdaj spet lahko upajo. Do konca prvenstva je skupno še 6 tekem, od teh jih Dobljani igrajo 4 doma v Kulturnem domu v Pliberku. Kapetan Martin Micheu računa s tem, da bo treba dobiti vsaj 5 tekem, če hoče Dob ostati ob koncu nad ominozno črto, ki pomeni, da bo Dob tudi v sezono 99/2000 v 1. zveni ligi. Sobota, 27. marca 1999, ob 19. uri SK Aich/Dob - Linz Kulturni dom Pliberk TEKMOVALNI KROG ZA POVZDIG 1. Fiirstenfeld 4 4 0 12:0 8 2. SK Aich/Dob 4 2 2 8:7 4 3 4 5 6 3. Steyr 4 2 2 6:6 4 4. Dobling 4 2 2 7:9 4 5. Gleisdorf/VVeiz 4 13 5:9 2 6. SL Linz 4 1 1 3:10 2 Kapetan Martin Micheu (štev. 5) zdaj igra spet na mestu libera, kar si je izkazalo kot boljša taktična varianta. t_ 1J je kulturno-družbena revija, ki jo skupaj izdajajo založbe Družina in Mohorjeve - Celjska, Celovška in Goriška. Zdaj, ko stopa v drugo leto izhajanja v Sloveniji, želi opozoriti nase tudi prek oglasov in tudi s tem povečati krog bralcev, simpatizerjev in sodelavcev. Revija nadaljuje tradicijo slovenskega kulturno-informativnega, literarno-vz-gojnega in ustvarjalnega glasila. Vrsto let je izhajala v Avstriji, v Celovcu, ki smo jo v letu 1998 ..preselili v matico" da bi bila čim bliže kulturnemu in družbenemu dogajanju v Sloveniji in vplivala tudi nanju. Izdajateljice želijo, da bi se pozornost do te tudi krščansko usmerjene revije okrepila, da bi se ji s tem povečal krog bralcev in seveda naklada. Uredništvo Zvona, katerega glavni urednik je Jože Horvat, z letošnjim letom povečuje obseg. Revija bo poslej izhajala kot dvomesečnik, v šestih številkah. Temeljna usmeritev bo ista. Snov bo prinašala po vpeljalni shemi: NAROČILNICA D Naročam revijo ZVON Naslovnik: ............... Kraj, ulica, hišna št.: uvodnik, le-ese-in prikazi ter glose. Posamezna številka bo imela sto strani. Kakor za vsako revijo je tudi za ZVON pomembno, da odkrije svoj krog bralcev in seveda čim več dobrih, tehtnih, prodornih in ustvarjalnih avtorjev, ki jih z objavljanjem predstavlja, jim omogoča stik z bralci in tako promovira. Predvsem takih, ki razumejo, analizirajo in opisujejo čas in svet v njegovem resničnem življenju in nehanju. Naročila sprejema uprava Družine in uprave vseh treh Mohorjevih družb. poslovje, ji, ocene Cena v redni prodaji 100,- šil. letna naročnina 540,- šil. v tuji valuti 1350,-SIT oz. 7.245,-SIT 14.000 lir oz. 75.000,-lir Poštna št.: ........... Pošta: L Datum: Podpis: Uprava revije ZVON (Mohorjeva založba), Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovcc SMUČANJE PRVENSTVO SLOVENIJE Užnik sedmi na Rolgi v Sloveniji Šentjanžan Danijel Užnik tudi proti koncu sezone dosega lepe rezultate na raznih tekmovanjih doma in v inozemstvu. Čeprav je bil poškodovan (poškodoval se je na Mokrinah) in ga je bolelo kole- Daniel Užnik je tekmoval na prvenstvu Slovenije. no, je minuli konec tedna n£| državnem prvenstvu na Rogi (Slovenija) dosegel v veselslalo mu, kjer so tekmovali tudi tekmo.F valci iz svetovnega pokala, odličm no 7. mesto (bil je 5. najboljšo; Slovenec). sc Zmagal je Jure Košir. Prav takck; je tekmoval na avstrijskem prZ; venstvu v Hinterstodru, kjer jez, speljal samo 1. tek veleslaloma. Xci drugem teku zaradi bolečin ni mojg gel štartati. Poleg poškodbe si j% pokvaril tudi še smučarski čevelj Na avstrijskem prvenstvu v smuki v Innerkremsu je dosegel 18. ir 31. mesto - za VVernerjem Fran-^ zem je zaostajal manj kot sekundo. Ž doseženimi rezultati je bip zadovoljen, še bolj vesel pa je bin dejstva, da je prebolel tudi pošT kodbo. Sablatnig. Upsešno je tek-r moval na avstrijskem prvenstvu'! šolarjev Michael Sablatnig. V sla-^ lomu je dosegel 2. mesto, v su-f perveleslalomu 3. mesto, v ve-' leslalomu pa 4. mesto. V kom- j binaciji pa je postal tretji. i 15 pet^tek, :a 19'- marca 1999 Šport ■egionar SAK Damir Uremovič (v sredini) je moral že po 22. minuti z rdečim kartonom v kabino. Levo pl/-ferški kapetan Robert Škof, desno pliberški libero Robert Lutnik. 11 kartonov - toda Robi £ankl je tokrat ostal brez! REGIONALNA LIGA 7 rumenih kartonov in kar 4 rdeči v derbiju Kar 11 kartonov je pokazal sodnik Smolle, ki je očitno s tem hotel obdržati pregled nad igro. Pliberk je po hitrem vodstvu (2:0) predčasno v glavi slavil zmago in tako omogočil SAK-u, da je še zasluženo izenačil. Pri SAK-u se postava z Vrabcem v sredini ne obnese preveč dobro. Pliberk-SAK 2:2 (2:1) PLIBERK: Matschek 3, Lutnik 4, Moser 3, Krevvalder 4, F. VVriesnig (79,Skorjanz), Bajrovič 4, D. VVriessnig 0, Lisic 4 (77. Huberj, Urnik 4, Škof 4, Miklau 3 SAK: Malleg 5, S. Sadjak 3, Zanki 3, A. Sadjak 4, Dreier 3 (72. R. Oraže), Vrabac 3, Roy 3, Eber-■hard 4, Pajantschitsch 3 (85. Hajnžič), Lessnigg 3, Uremovič 3; Pliberk: 800 gled.; sodnik: Smolle (hektičen); strelci: Bajrovič (17.), Lisic (33.), oz. Vrabac (41 .j, Eberhard (81.); rdeči kartoni: D. VVriesnig, Lutnik oz. Uremovič in Roy Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. Ker je Uremovič za eno tekmo zaprt, bo v nedeijo igral mladi napadalec Hajdini. Sodnik Smolle se je v derbiju »igral s kartami", toda tokrat brez onf$obija Zankla, ki je ostal discipliniran in brez kartona. alo Navadno je branilec SAK Robert no,Robi" Zanki prvi, ki dobi v igri ru-Hičmeni karton. Zelo nevarne so zanj iljšostre in napete tekme. Čeprav je sodnik Smolle 11-krat vzel iz žepa ikckarton (od tega 4 rdečih), Robert PrZankl ni bil med dobitniki. Kako to? Iranki: „Pred tekmo so me so-igral-■ Vci in trener Vrabac posvarili, naj ne 10'gram trdo in naj pustim sodnika pri J>iru.“ elj kL to sicer za Robija ni bilo prepro-irst°, toda držal se je tega, kar je in.Pred tekmo vsem v kabini obljubil, in-^i se bo Zanki držal tega tudi v bi!Prihodnjih tekmah? „Tega pa ne bi ^orem obljubiti," tako Zanki, ki se iš-9a včasih igralci tudi pri treningu bojijo, saj Robi ne pozna razlike ■k-^ed igro in vajo. „Vedno je treba /ubrati polno, posebej velja to še za a- branilce," je Zanki prepričan in si to u- želi tudi od svojih soigralcev, ki pa e-'hiajo že tako svoje izkušnje: „Ce n- udariš Robija, te podi po celem 'grišču ..." S. K. M Tekme SAK Nedelja, 28. marca, ob 15.00 SAK - St. Florian Igrišče ASV - Celovec NARAŠČAJ SAK_______________ Prvi interni derbi Prvič v zgodovini SAK se bosta v soboto pomerili dve ekipi SAK U 16 v prvenstvu. Ker ima SAK kot edini koroški klub dve ekipi U 16 v jakostni skupini, je KFV odločil, da morata tekmo odigrati že v 1, krogu. U 16: (sobota, 16.00 - Vidra vas) SAK/1 - SAK/2 U 14: (sobota, 14.15 - Vidra vas) SAK - Eitvveg. Ostale ekipe naraščaja SAK pričnejo prvenstvo začetka aprila. ■Robi Zanki je tokrat zapustil igrišče brez rumenega kartona. Kako bo v nedeljo? REGIONALNA LIGA 1. Hartberg 14 12 1 1 35:7 37 2. Pasching 14 7 5 2 17:8 26 3. Gratkorn 13 6 4 3 27:18 22 4. VVels 13 4 8 1 16:10 20 5. Voitsberg 14 5 4 5 18:18 19 6. Leibnitz 14 4 7 3 10:10 19 7. SVR Lienz 14 5 4 5 14:17 19 8. SAK 14 4 6 4 18:20 18 9. Šentvid 14 3 8 3 12:12 17 10. WAC 14 4 4 6 20:17 16 11. Pliberk 14 3 6 5 16:20 15 12. St. Florian 14 3 5 6 19:28 14 13. LUVGraz 14 3 2 9 16:35 11 14. Grieskirchen 14 1 211 16:34 5 ■ Strelci SAK: 4 Eberhard 3 Lessnigg, Lojze Sadjak 2 Roy 1 Hajdini, Roman Oraže, Simon Sadjak, Šmid, Uremovič, Vrabac ■ Strelci Pliberk: 4 Huber, Miklau 2 Lisic 1 Bajrovič, Dobnik, Krevvalder, Umik ■ Rezultati 14. kroga: Pliberk - SAK 2:2 (2:1), LUV/Sturm - WAC 2:1 (0:0), Uenz - VVels 1:1 (0:0), St. Florian - Šentvid 2:2 (0:1), Hartberg - Gratkorn 3:1 (1:1), Grieskirchen - Leibnitz 1:2 (1:0), Pasching - Voitsberg 2:1 (0:0). ■ Prihodnji krog (27728. 3.1: SAK - St. Florian, WAC - Pliberk, Voitsberg - Hartberg, Gratkorn - Lienz, VVels Grieskirchen, Leibnitz -LUV/Sturm, Šentvid - Pasching. KDO? KJE? Idilične poroke na planini so nova ponudba koroških turističnih kmetij. Poroka na planini. To je nova ponudba koroških turističnih kmetij (Urlaub am Bauernhof). Od civilne in cerkvene poroke v idilični gorski kapelici do svatbe v gorski koči organizirajo turistične kmetije prav vse. Prva dva, ki se bosta odločila za tako svatbo, dobita poročni dopust celo brezplačno. Informacije: tel.: 0463/330099. Pavli Seher OSEBE & DOGODKI Senčni kraj. V letu 1998 je bil Franc Skuk na Koroškem pri reji lisaste govedine (Fleck-vieh) najuspešnejši kmet. Njegove krave so dale izredno veliko mleka, med njimi sta bili najboljši kravi „62“ s 300.000 litri in „Gusti“ z 260.000 litri na leto. Skuk je uspešne krave dobil na Francoskem in ima doma svojo privatno mlekarno, s katero oskrbuje trgovine na južnem Koroškem. Kmalu bo odprl tudi privatno sirarno. FRLOŽEV LUKA Čudni so že, ti naš avstrijski časnikarji. Če je v Cerkvi kaj, greje pobarat škofa Krenna Ta jim jih nasuje polne košaro, oni pa to mečejo okoli in se razburjajo, češ, taka je Cerkev. Jugoslovanski predsednik Slobodan Mi loševič je doma i i Požarevca v Srbiji, je torej Požarevčan. Kdc bi se čudil, da net požar za požarom ne svojem ljubem Balkanu. Če ta Požarevčar ne bo dosti previden bo še sam postal žrtev kakega požara. Domače jedi, so servirali preteklo teden v gostilni Knaberle-Seher v Velinji vasi. Gostje so imeli široko izbiro, najbolje pa so teknile rožanske specialitete, ki jih zna pripraviti le še redkoka-tera gospodinja. Specialitete so pri Knaberlu še vedno na jedilnem listu OD TU& TAM Pripravil Silvo Kumer Ne pozabite. Od prihodnje sobote, 27. marca, na nedeljo, 28. marca, prične spet veljati poletni čas. Ure je treba ob 2.00 prestaviti za eno uro naprej. Poletni čas bo veljal do 31. oktobra 1999. V letu 2000 pa bo poletni čas veljal od 26. marca do 29. oktobra. Hit - lestvica najbolj kupljenih knjig Mohorjeve knjigarne v Celovcu meseca marca. 1. Temna stran meseca (D. Janšar) tkratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji) 2. Koroška (Bertram Steiner) 3. Pogovori s koroškimi Slovenci (Simona Zavratnik Zimic) 4.100 okusnih odkritij (Peter Lexe) 5. Tako smo živeli - 6. del 6. Gedichte - pesmi (France Preueren) 7. Ušli so smrti (Kočevski rog) 8. Kultur und Kirchengeschichte des Unteren Rosentales (Slepkan Singer) 9. Moj prvi slikovni slovar (slov. - ang. - nem.) 10. Ljudska modrost (Stanko Prek) TURNEJA PO ČEŠKEM Oktetovci s Suhe se bodo pred turnejo po Avstraliji (avgusta letos) še podali na turnejo po Češkem. Od 26. do 29. marca se bo oktet Suha na vabilo avstrijskega kulturnega inštituta v Pragi podal na turnejo po Češkem. Med drugim bo oktet pel na mednarodnem festivalu Jnternatio-nal choir festival" v Ustiju nad Labem. Dan navrh pa bo oktet gostoval pri pobrateni skupini Calata, ki je že nastopila na Leto 1999 bo za Oktet Suha mednarodno leto. Marca gredo na Češko, meseca avgusta pa v Avstralijo. Gostišče JUENNA Dnevi štrukljev Specialitete iz prostora Alpe-Adria od petka, 26.marca, do nedelje, 28. marca 1999. (oglas)