PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVl. št. 73 (13.606)
Trst, petek, 30. marca 1990
Vlada sprejela nekatere ukrepe proti »pokolom sobotne noči«
Balonček in informiranost proti »pogumnim« voznikom
Informacijska kampanja tudi v disko klubih in po šolah - Nočne klube naj bi zapirali prej - Morda tudi omejitve v predpisih za nove voznike
RIM — »Balonček«, tehnični izraz zanj bo etilometer, in informacijska kampanja, ki bo namenjena mladim, sta ukrepa, ki naj bi preprečila tako imenovane »pokole sobotne noči«. O tem so včeraj pod vodstvom podtajnika predsedstva ministrskega sveta Cristoforija razpravljali na medministrskem sestanku v Palači Chigi ministri za pravosodje Vassalli, za javna dela Prandini, za prevoze Bernini, za zdravstvo De Lorenzo, za notranje zadeve Gava in za deželne zadeve Maccanico.
Na tiskovni konferenci po končanem srečanju je Cristo-fori poudaril, da je prevladalo mnenje, da je treba dati prednost »vzgoji« pred represivnimi ukrepi. V ta namen je bila že dogovorjena posebna kampanja »za varnost na cestah«, ki naj bi mlade seznanila z njihovimi dolžnostmi in vsemi posledicami uživanja alkoholnih pijač in pretirane hitrosti. Predsedstvo ministrskega sveta bo v sodelovanju z ministrstvoma za prevoze in javna dela izpeljalo vrsto pobud, v katere pa nameravajo vključiti tudi lastnike disko klubov, ki naj bi s primerno reklamno obliko skušali vplivati na korektno obnašanje mladih plesalcev. Podobno informacijsko akcijo bodo izpeljali tudi na šolah.
Kar zadeva uporabo »balončka« za ugotavljanje stopnje alkohola v krvi, je v pripravi ministrski odlok, ki naj bi ga sprejeli že v roku enega tedna. V zvezi z ugotavljanjem alkoholne stopnje se bo prometna policija ravnala v skladu z določili zakona št. 111 iz marca 1988, v katerem je že jasno zapisano, da se »alkoholiziranost voznika ugotavlja s pomočjo analize izpihanega zraka; kadar bo alkoholna stopnja dosegla ali presegla 0,8 grama na liter, se bo dotični voznik štel za vinjenega.« Takrat pa se bodo za take vozni-
ke šele začele prave težave. V skladu z zakonom mu namreč grozi odvzem vozniškega dovoljenja, mesec dni zapora in globa v višini 500 tisoč lir.
Na včerajšnjem sestanku so razpravljali tudi o krvni analizi, kateri pa so se za zdaj odrekli. Po mnenju ministrov lahko krvna analiza da povsem različno stopnjo alkoholiziranosti pregledanega voznika, saj do te analize običajno pride precej po testu z »balončkom« in je tako stopnja alkohola v krvi že nižja. Vendar pa »balonček« ne bo predstavljal edinega dokaza o morebitni vinjenosti, temveč bodo morali prometniki poročilu dodati še druge dokaze v zvezi z Obnašanjem ustavljenega voznika, kar je že predvideno v veljavni zakonodaji.
Glede boja proti tragedijam na povratku iz disko klubov pa so včeraj sprejeli še nekaj usmeritev, ki naj bi jih uresničili v dogovoru s krajevnimi oblastmi. Tako se bo minister za dežele Maccanico s krajevnimi upravitelji pogovarjal o morebitni prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenih urah, dogovorili pa naj bi se tudi za drugačne urnike nočnih lokalov in disko klubov. Vlada je tudi pozvala komisijo, ki pripravlja nove cestnoprometne predpise, naj prouči možnost, da tisti, ki komaj naredijo vozniški izpit, dve leti po izpitu ne bi smeli voziti avtomobilov, ki lahko vozijo hitreje, kot to dovoljujejo predpisi. Ob tem je vlada tudi pozvala parlament, da čim prej sprejme nove cestnoprometne predpise, istočasno pa je bilo tudi sprejeto, da bodo prometni policisti ob koncu tedna še posebej poostrili nadzor na cestah, da bi tudi na ta način prispevali k zmanjšanju števila prometnih nesreč s tragičnim koncem po nebrzdanem veselju na plesiščih in v nočnih lokalih.
Z večino glasov v poslanski zbornici
Odobren osnutek o volilni reformi za člane VSS
RIM — Poslanska zbornica je odobrila zakonski osnutek o volilni reformi Višjega sodnega sveta. Za reformo se je z javnim glasovanjem izreklo 224 poslancev, proti pa jih je bilo 152, in sicer leva in desna opozicija ter republikanci.
Mehanizmi in pravila, ki so doslej urejali volitve članov Višjega sodnega sveta oziroma sodnikov, ki to inštitucijo predstavljajo, so bili izredno zapleteni in so, po mnenju nekaterih, spodbujali privilegije.. Volilna reforma naj bi odpravila vse pristranskosti, vendar se s tem' ne strinjajo ravno vse stranke. Zlasti predstavniki manjšinskih struj Višjega sodnega sveta menijo, da nova pravila privilegirajo močnejša gibanja in diskriminirajo organizacije zlasti v malih sodnih okrožjih.
Če bo reformni zakonski osnutek postal zakon, se bo drastično skrčilo tudi število sodnih volilnih okrožij. Od sedanjih osemnajst se bodo skrčila na štiri, ki bodo zaobjemala severno, srednje-severno območje, Rim in otoke ter jug. Kasacijsko sodišče bo odslej imelo enotno vendar ločeno volilno okrožje. Utrdilo
se bo tudi samoupravljanje tega sodnega telesa, saj ne bodo smeli postati člani Višjega sodnega sveta občinski, pokrajinski in deželni svetovalci, parlamentarci, svetovalci Krajevnih zdravstvenih enot in drugih javnih ustanov. Kar se tiče prihodnjih volitev Višjega sodnega sveta, je poslanska zbornica odobrila tudi predlog, da bi rok podaljšali do 31. julija in tako omogočili, da bi že prihodnje volitve potekale po novih pravilih.
Predsednik poslanske komisije za pravosodje, Viginio Rognoni (KD), je izjavil, da je novi zakon odločno boljši od prejšnjega, medtem ko je poslanka Fumagalli (KD) dejala le, da je pač prevladalo mnenje večine. Kot rečeno so republikanci glasovali proti zakonskemu osnutku, to odločitev pa je včeraj pojasnil Gorgoni rekoč, da bo zakon dokončno postavil hipoteko na nepristranskost sodnikov Višjega sodnega sveta. Gorgoni meni, da bo odslej vidnejši vpliv političnih strank na delo VSS, saj bo omejeno število volilnih kolegijev pogojevalo tudi izbiro kandidatov.
Sklepno zasedanje slovenske skupščine
O spravi v Sloveniji in kritike o vlogi JLA
Irak trdi, da London pripravlja pot izraelskim napadom na zalivsko državo
Lažna podjetja so prodajala vojaško tehnologijo Iračanom
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Slovenska skupščina je včeraj zadnjič zasedala v sedanji sestavi, saj bo čez en mesec delovala že nova, izvoljena na demokratičnih volitvah. Vendar zdajšnji skupščini ni mogoče oporekati niti odločnosti in demokratičnosti. Med štiriletnim mandatom je pogumno opravila veliko delo in temeljito spremenila ustroj slovenske države in družbe.
O teh vprašanjih je na zaključnem Zasedanju vseh treh zborov govoril predsednik predsedstva Janez Stanovnik.
»Vsa prizadevanja predsedstva so bila usmerjana k temu, da se v Slove-hiji zagotovijo vse možnosti za dokaj miren in razumen prehod v demokratično družbeno ureditev,« je poudaril Stanovnik in nadaljeval: »Zavzemali smo se za odločno doseganje politič-hih ciljev, vendar ob spoštovanju veljavne ustavne ureditve in realnih razmer v Jugoslaviji.«
Bistven pogoj za popolno demokratičnost je enakopravnost državljanov. Zato si je predsedstvo prizadevalo zaceliti rane preteklosti. Demokracija je vsakodneven plebiscit in dialog, ki potrebuje strpnost, spoštovanje različnosti interesov in iskanje rešitev ob vsakodnevnem glajenju nasprotij. Predsedstvo je zato na koncu mandata naredilo odločilen korak k državljanski pomiritvi in spravi. Ta korak je seveda samo pogoj za spravo, naloga države pa je, da odstrani iz pravnega reda vse, kar bi lahko kršilo enakopravnost državljanov in da uredi odnose tudi z vsemi Slovenci po svetu, popravi krivice in ustvari možnosti za nepristransko in znanstveno ugotavljanje dejstev ter državljanom omogoči izražanje pietetnih čustev. Sprava pa je možna le med ljudmi, je dejanje človečnosti, ki ga ljudje lahko dosežejo le med seboj.
Stanovnik je nato govoril o suverenosti slovenske države in sprejemu ustavnih dopolnil kljub nezaslišanemu pritisku, kar dokazuje zrelost sloven
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LONDON — Po zaplembi štiridesetih sprožilcev za jedrske konice je britanska policija sporočila, da je trgovina z visoko tehnologijo, ki je namenjena gradnji orožja, široko razpredena. Že včeraj so v Liverpoolu in na Škotskem našli pri nekaterih odvetnikih dokumente, ki pričajo o izvozu sprožilcev. Kupec je tudi v tem primeru Irak, razlika je le v vrsti sprožilca, saj je naročilnica veljala za tehnlogijo, ki reagira na toploto in sproži mine, ko pripluje mimo ladja.
Britanski preiskovalci so tako priznali, da so bile izraelske informacije o organizaciji, ki skrbi za preprodajo vojaške tehnologije Iraku, točne. Izraelci in Američani so namreč že pred leti izrazili prepričanje, da si je Irak organiziral mrežo trgovcev z orožjem v Italiji, Nemčiji, Franciji in Švici. V glavnem naj bi šlo za lažne družbe, ki se ukvarajo z import-exportom kmetijskih strojev in podbnih artiklov, dejansko pa so to družbe, ki v ZDA kupujejo vojaški repro-material in ga nato tovorijo na letala ali ladje namenjene v Bagdad. Na čelu ene takih organizacij naj bi bil tudi Omar Latif, ki ga je policija priprla v Heathrowu. Z njim so sodelovali Libanonec Toufic Fouad Amiuni, Iračan Ali Ašur Da-gir in Francozinja Jeanine Celestine Speckman. Na sled so jim prišli, ko je neko ameriško podjetje javilo sumljivo naročilnico 40 sprožilcev, ki so jih potem res izročili kupcem, vendar je so bili to ponarejeni in skratka neuporabni sprožilci, za katere je poskrbela FBI.
Irak je ogorčeno reagiral na aretacije in zaplembe sprožilcev, češ da je to nizkoten britanski manever, ki pripravlja pot novemu izraelskemu napadu na Irak.
Visoka tehnologija v majhnem sprožilcu, ki ga lahko priključimo jedrskim konicam. Podobne sprožilce so skušali pritihotapiti v Irak	(Telefoto AP)
V Ljubljani prva prodaja vrednostnih papiijev
LJUBLJANA — Na jugoslovanski borzni delniški družbi Ljubljana je dopoldne stekla prva akcija vrednostnih papirjev. Deset udeležencev, oziroma članov borze le na prvi borzni dan kupcem ponujajo 11 vrednostnih papirjev - obveznice Vulona, •luteksa, Pivovarne Laško, Lesnine, Mebla, Belinke in Zdravilišča Rogaška, blagajniške zapise Gospodarske banke Ljubljane in delnice Grada. Že v prvem krogu akcije so Bile prodane delnice Vulona, nihče pa še »i odločil za nakup obveznic Mebla in Belinke. Jugoslovanska borza, delniška družba Ljubljana - prostor ima na Kraigherjevi Ploščadi - bo odslej poslovala vsak torek in četrtek, ščasoma pa se bo zanesljivo pove-fala tudi ponudba vrednostnih papirjev, današnjo prvo akcijo si je ogledalo tudi veliko domačih in tujih novinarjev, (dd)
RIM Vladna večina je končno dočakala »odločilni« dan. Danes bo namreč predsednik vlade sprejel predstavnike vladne koalicije in skupaj z njimi preveril, kaj in zakaj v vladi škripa.
Demokristjani so se dobro pripravili na današnji randevu; leva, desna in srednja struja so našle skupno besedo, Forlani pa je celo prepričan, da je KD bolj bojevita in kompaktna kot kdajkoli prej. Včeraj je namreč priredila nekakšen notranji vrh, proučila vse mogoče strategije, s katerimi se bo predstavila na prihodnjih vladnih razpravah, predvsem na glasovanju zakona o mamilih, in ugotovila je, da se vsi strinjajo. Scotti je celo pripravil nekaj predlogov k zakonu, ki jih bodo demokristjani dosledno zagovarjali. Če bodo te predloga sprejeli tudi ostali vladni zavezniki, bo pomenilo, da sta tako KD kot vladna koalicija na konju. Nagrajena pa bi bila tudi demo-krščanska levica, saj ji ne bi bilo treba vložiti lastnih amandmajev. Da bo mera polna, je tudi Andreotti potrdil, da z optimizmom gleda na današnje preverjanje. Potem ko je obiskal- sedež civilne zaščite, je novinarjem izjavil, da »za politični položaj, hvalabo-gu, še ni izrednega stanja.«
Demokristjani pa tudi včeraj niso pozabili opomniti, da poleg številnih, sicer rešljivih vozlov, še vedno ostajajo razprtije med KPI in PSI, ki se nikakor ne moreta dogovoriti glede nekaterih perečih vprašanj, kot so zakoni o mamilih, televiziji, krajevni avtonomiji itd. Še več, komunisti so se nekako zaprli sami vase, o čemer, po mnenju KD, priča tudi izid zasedanja strankinega centralnega komiteja. Oc-chetto sicer trdi, da so dela potekala »optimalno«, saj je »tajništvo za predsednika centralenga komiteja izvolilo tovariša Tortorello z velikansko večino«. Napovedi o volitvah so bile namreč hudo negativne, razliko v odstotkih preferenc pa tajnik KPI pripisuje dejstvu, da je »tajništvo odraz večine, ki jo je izvolil kongres«. Vesti z zasedanja CK pa niso vse tako optimistične. Nekateri delegati so prepričani, da je stranka utrujena in zmedena od številnih, dolgih posvetovanj, ki so si sledila pred konresom in po njem, bolonjski župan Imbeni pa je celo izjavil, da se ne bo več udeleževal sej, ker si komunisti ta trenutek ne morejo privoščiti dolgoveznega seštevanja odstotkov. Po drugi strani pa se nekateri delegati bojijo prav naraščajočega absentizma. Volilna kampanja je namreč pred vrati.
Negotovost v Litvi nevarno raste Sovjetski vojaki nadaljujejo z »lovom na dezerterje«
NA 2. STRANI
□ □ □
Policija prekinila vrh kamoristov
NA 12. STRANI
Maročanom
zažgali
počitniško
prikolico
FIRENCE — Toskansko glavno mesto je ponovno v ospredju vsedržavne pozornosti zaradi dogodkov, v katerih so vpleteni tuji državljani. Tokrat gre za zažigalno akcijo, ki se le za las ni srevrgla v tragedijo. Nekdo je namreč zažgal počitniško prikolico, v kateri so počivali štirje Maročani, ki so si v njej uredili zasilno bivališče.
Maročani so bili kramarji z rednim dovoljenjem za prodajo svojih artiklov in bivanje v Italiji. Še nikoli niso imeli opravka s pravico. V požaru ni bil nihče ranjen, ker so pravočasno reagirali in zbežali iz prikolice, ki je zgorela do koles. Skoda je precejšnja tudi zaradi tega, ker so imeli Maročani v počitniški prikolici, ki je bila njhova last, tudi vse svoje prodajno blago.
Preiskovalni sodnik Nicolosi je dejal, da gre nedvomno za zažigalno akcijo, saj je nekdo polil dno prikolice z gorivom, to pa še ne pomeni, da gre za ponovitev rasističnega napada na pusti torek. Policija je vsekakor odstranila nekaj počitniških prikolic, ki so bile parkirane v bližini zažgane prikolice štirih Maročanov.
Medtem ko sovjetski vojaki nadaljujejo z »lovom na dezerterje«
V Litvi obstaja negotovost glede bodočega razpleta dogodkov in namer Sovjetske zveze
«•' ■ :
Navidezni mir sredi Vilniusa: v ozadju napis »Litva brez bodočnosti«.	(Telefoto AP)
VILNIUS — Včerajšnji dan v glavnem litovskem mestu Vilniusu je potekal v znamenju pričakovanja na razplet novih dogodkov. Litovci so kljub navideznemu miru zaskrbljeni predvsem zaradi »lova na dezerterje« s strani posebnih enot sovjetske vojske ter zaradi zasedbe nekaterih javnih stavb, med katerimi sta tudi sedež centralnega komiteja KP Litve in partijska šola.
Glede vprašanja »dezerterjev« je včeraj v Moskvi sovjetski minister za notranje zadeva Vadim Bakatim zagotovil, da ne bodo sodno posto-pili proti tistim mladeničem, ki se bodo prostovoljno vrnili v enote Rdeče armade. Za vse ostale, ki se ne bodo upokorili ultimatu vojaških oblasti, pa napoveduje vojaško sodišče in temu primerne kazni od dveh do sedem let zapora.
Po informacijah, ki jih je posredovala sovjetska tiskovna agencija Tass, naj bi vojsko zapustilo le 250 litovskih mladeničev. Sicer se o tem vprašanju ukvarja posebna komisija, ki jo je imenovalo vrhovno vojaško poveljstvo.
Danes zapade rok, ki ga je postavil sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, do katerega bi morali prebivalci Litve oddati vse orožje, ki ga imajo doma. Po vesteh, ki so jih posredovali predstavniki tiska v Sovjetski zvezi, naj bi vojaki zaplenili že veliko orožja , ki so ga našli v glavnem skritega med stojnicami na raznih mestih trgih, kjer orožje prodajajo po nizki ceni.
V Litvi pa se nadaljujejo »taktične vojaške vaje« sovjetskih padalcev, ki po mnenju generala Polevikina sodijo med rutinske vojaške obvez-
nosti. Taisti vojaki pa nadaljujejo z zasedbo javnih stavb, v katere imajo prosto pot le tisti komunistični predstavniki, ki so ostali zvesti Moskvi.
Viačeslav Dobičin, predstavnik prebivalcev ruske narodnosti, pa je včeraj na tiskovni konferenci izrazil zaskrbljenost, ker litovske oblasti ne skrbijo za tisoče in> tisoče prebivalcev‘ruske narodnostni, ki so tarča zasmehovanja in tudi hujših dejanj. V ta okvir sodi tudi vest, o kateri poroča glasilo armade Krasnaja zvezda, ki pravi, da je skupina litovskih mladeničev v kraju Pre-nai pretepla dva učenca, ki sta bila sinova sovjetskih vojakov.
Na diplomatski ravni ne gre beležiti večjih in odločilnih pozitivnih rezultatov. Ameriški senator Edward Kennedy je v Moskvi izrazil osebno pripravljenost pri vodenju pogovorov med Vilni-usom in Moskvo. Glede tega predloga se je predsednik Landsbergis pozitivno izrazil, čeravno je osebno podčrtal dejstvo, da bi kazalo to vprašanje rešiti na širši diplomatski ravni in sicer, da bi posredovale vse države, ki so podpisale helsinško listino.
Včeraj je litovski predsednik zaprosil vlado Združenih držav Amerike, naj prepozna svobodno državo Litve in s tem okrepi prizadevanja, da bi se na miren način rešilo to vprašanje, ki zna biti dolgotrajno in ovito v negotovost.
S tem v zvezi velja še opozoriti, da je litovska vlada dokaj kritična do Švedske, ki se je v bistvu postavila na stran Moskve in odobrava priključitev pribaltskih republik Sovjetski zvezi.
Težka pot Maccankovega zakona
RIM — Zaradi upravnih volitev, ki bodo v začetku maja, bo parlament imel to pomlad relativno malo dela, praktično samo še teden do velike noči. Sledila bo nujna pavza zaradi praznika osvoboditve, prvega maja in volilne kampanje. Če upravne volitve ne bodo prinesle pretiranih presenečenj, ki bi utegnila sprožiti preverjanje vladne večine ali celo predčasni razpust parlamenta in volitve, bosta senat in poslanska zbornica obnovila svoje delo šele sredi maja.
Dotlej bosta oba doma italijanskega parlamenta sprejemala zakon o mamilih in reformo krajevnih ustanov. Pred veliko nočjo bo v senatu tudi razprava o razmerah v Vzhodni Evropi.
V teh pogojih se Maccanicov zakon s težavo utira pot do ožjega odbora ustavne komisije senata, kjer naj bi usklajevali besedila in ga popravljali.
Po seji medparlamentarne komisije za deželna vprašanja, ki je razpravo prekinila za nedoločen čas, je o Macca-nicovem zakonu razpravljala včeraj komisija za zunanje zadeve. Ocenila je vladni osnutek v luči italijanskih mednarodnih obveznosti. Na koncu je soglasno menila, da je treba spremeniti 19. člen osnutka in sicer tako, da se ohranijo v veljavi vsi ukrepi, ki uresničujejo določila posebnega statu-
ta londonskega memoranduma in so v skladu z zakonom o ratifikaciji osimskega sporazuma.
Prvotno besedilo člena je bilo namreč zelo omejevalno, saj je vlada skušala z navadnim državnim zakonom spremeniti obseg in obveznosti mednarodnega značaja in obiti sicer jasno obvezo, da bo slovenski manjšini zagotovila vsaj raven, ki jo je predvideval londonski memorandum.
Novo besedilo člena, kakor ga predlaga zunanjepolitična komisija, tudi ne ločuje med ukrepi, ki so bili sprejeti v izvajanje posebnega statuta iz leta 1954, medtem ko je Maccanico predlagal, naj bi ohranili samo ukrepi »normativnega značaja«. V širši interpetaciji, je poudaril sen. Spe-tuč, to pomeni tudi okrožnice vladnega komisariata in pravilnike rajonskih svetov, kakor jih je svoj čas odobrila tržaška občina.
Spetič je na seji opozoril tudi na člen, ki govori o vrnitvi Narodnega doma pri sv. Ivanu. Čeprav tega vladni osnutek izrecno ne omenja, je tudi to dediščina londonskega memoranduma. V tem okviru je Spetič opozoril, da je Narodni dom sedaj podrtija in da mora država dati na razpolago finančna sredstva za njegovo temeljito popravilo in prilagoditev namenom, ki jih sam zakon omenja, se pravi, da je to kulturni dom na razpolago tržaškim Slovencem.
Benkovac še v ospredju
ZAGREB — Na tiskovni konferenci v republiškem sekretariatu za notranje zadeve Hrvaške so včeraj sporočili, da so indetificirali devet oseb, ki so na javnem shodu HDZ v Benkovcu kršili javni red in mir. Postopek za uvedbo prekrška so sprožili tudi zoper Boška Čubriloviča, ki je skušal napasti dr. Franja Tudmana. Potrdili so tudi domneve, da je imel Čubrilovič plinsko pištolo, ki ni smrtonosna.
Podsekretar Ivan Sokač je med drugim povedal, da so organizatorji javnih shodov po zakonu dolžni organizirati redarsko službo, da bi tako zagotovili javni red in mir. To velja za vse udeležence javnih shodov in ne samo za tiste na tribunah in govornike na odru, kot se je to zgodilo v Benkovcu. Sokač je dejal, da je v zadnjem času na Hrvaškem veliko javnih shodov političnega značaja. Samo minuli konec tedna jih je bilo 40. Predstavniki sekretariata so še povedali, da so v minulem času vložili 30 kazenskih ovadb zoper oseb, ki so na javnih shodih nosile zastave brez predpisanega simbola, (dd)
■ PRIŠTINA — Predsedstvo islamske verske skupnosti SR Srbije s sedežem v Prištini je včeraj objavilo sporočilo, v katerem ostro obsoja pisanje nacionalističnih gesel (smrt muslimanom) na zid džamije Bajrakli v Beogradu in geslo »Srbi ven iz Bosne«, ki so ga odkrili na dvorišču pravoslavne cerkve v Sarajevu.
Takšna gesla nimajo nič skupnega z islamsko vero, človečnostjo in humanostjo, ampak povzročajo sovraštvo in poglabljajo nacionalne in verske delitve. Smo proti zlorabam simbolov islamske in drugih ver za mračne cilje, piše v sporočilu predsedstva islamske skupnosti v Prištini, (dd)
• 0 spravi in pomiritvi v Sloveniji
ske zavesti. Opozoril pa je na metode »antibirokratske revolucije«, ki z žalitvami, podtikanji, gospodarskim pritiskom, vse do groženj z orožjem zbujajo dvome o možnosti nadaljnjega sožitja v taki Jugoslaviji.
Politični pojavi v zadnjih dveh letih v Srbiji prepričujejo, da je nemogoče formalno vzdrževanje federalne enakosti v razmerah, ko večinski narod enakost izrablja za vsiljevanje lastne volje.
V okviru tega je Stanovnik govoril še o perečih vprašanjih obrambe. JLA kot skupna oborožena sila ne bi smela biti nadnacionalna ustanova. Družba se postopoma demokratizira, armada pa ostaja nespremenjena »zaščitnica revolucije«, ki jo vodi partija, ne pa skupščina. Nasprotje med pluralno demorkatično družbo in partijsko vodeno Jugoslovansko ljudsko armado je postalo očitno in konflikt je neizogiben. Očitne so postale tudi razlike, ko armada ne vidi svojih pooblastil kot zaupano pooblastilo suverenih narodov, temveč si lasti vlogo nadrepubliške integrativne sile. Odnosi z JLA so se v zadnjem razdobju še zaostrili zaradi ag-nažiranja armade na Kosovu. Po mnenju Slovenije je prva naloga JLA obramba pred zunanjo agresijo, na' notranjem področju pa naj bi zavarovala mir, nikakor pa ne sme postati sredstvo represije.
Slovesno zasedanje vseh-treh zborov se je nadaljevalo s poročilom o postopku in okoliščinah procesa proti četverici. Parlamentarna komisija narmeč svojega dela ni končala, delno ga bo opravila do konca mandata, predvsem pa bo to odprto politično vprašanje prepustila novemu parlamentu. Krajša razprava se je razvnela tudi o poročilu o služenju vojaškega roka, saj se slovenski naborniki upirajo temu, da bi hodili v druge, zlasti južne republike. Sprejeli so zapleteno stališče, ki sicer veliko zahteva, iz katerega pa tudi izhaja, da ne morejo kaj prida narediti, ker je vse v pristojnosti armade in zveznih organov.
Na koncu se je vsem zahvalil za sodelovanje predsednik Miran Potrč, ki je poudaril, da skupščina ni »tarnala«, temveč sprejela izziv časa in omogočila demokracijo v družbi. Soglasno so tudi potrdili in zapeli uradno besedilo slovenske himne Prešernove »Zdravice«.
Skupščina je nadaljevala zasedanje pozno v noč, ker se je vnela ostra polemika o raznih predlogih za razbremenitev gos-
podarstva in o sedanji krizi bili poudarjena vloga JLA in njeno grozeče stališče do demokratičnih sprememb, ko izginja partijska država in se ustvarja moderna, demorkatična, skupščina. Veliko je bilo pripomb, kritik in vprašanj, ker je bila JLA navzoča na praznovanju srbskega praznika, s katerim so razveljavili avtonomijo Kosova. Posebna častna četa je šla namreč na Avalo h grobu neznanega vojaka iz prve svetovne vojne, kjer je predsednik Srbije Slobodan Miloševič položil venec in nato pregledal častni odred JLA. O tem na veliko na prvi strani poroča »Politika«, kar pomeni nenavaden precedens. JLA je namreč zvezna, nikoli ni bilo takih častnih čet in noben predsednik kake jugoslovanske republike še ni pregledoval čet, saj je to zgolj v pristojnosti zveznega predsedstva kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil. V slovenski skupščini so bila postavljena vprašanja, ali se je Miloševič že spremenil v predsednika Jugoslovanske republike in kakšen je globlji pomen razgovora z obrambnim ministrom Kadijevičem, o čemer smo poročali. Skratka, demokratični proces v Sloveniji in na Hrvaškem vzbuja tudi upravičeno zaskrbljenost nekatere poteze pa gre očitno razumeti kot opozorilo na nevarnost in že mejijo na grožnje z orožjem.
■ BEOGRAD — Na mejnih prehodih z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko je gneča vzhodnoevropskih državljanov iz dneva v dan večja. Jugoslovanski cariniki navkljub premajhnemu številu delavcev uspešno opravljajo svoj posel. Kljub temu pa je na mejnih prehodih veliko zapletov in nesporazumov in vse pogosteje morajo posredovati tudi organi za notranje zadeve.
Na mejnem prehodu Djerdap so na primer nekaj romunskih potnikov zavrnili, ker so imeli s seboj tihotapsko blago, ti so zaradi jeze blokirali dostop na mejo, na prehodu Vatin pa so razbili stekla na zgradbi carinarnice. Zaradi vse pogostejših incidentov sodelujejo v razčiščevanju nesporazumov tudi romunski obmejni organi in vojska. Veliko je tudi nelegalne trgovine z devizami. Samo na mejnem prehodu Dimotrovgrad so 243 tujim državljanom odvzeli 62 tisoč zahodno-nemških mark. (dd)
PONOVNA EMISIJA
MAREC 90
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d'Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so petletne in imajo enake finančne karakteristike kot tiste izdane 1. marca in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,85% bruto, zapade 1. 9. 1990.
•	Obveznice se koristijo s 1. marcem
V podpis od 2. do 4. aprila
Emisijska cena	Rok	Efektivni letni donos
bruto	neto
97,75%	5 let 14,86% 12,96%
1990 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
•	Obveznice so v ponudbi minimum po 5 milijonov lir.
Sinoči v Gregorčičevi dvorani v Trstu
Glavni odbor SKGZ razpravljal o tekočih političnih problemih
TRST — Politični problemi in organizacijska vprašanja so bila včeraj v ospredju seje glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je sestal v Trstu.
Uvod v sejo glavnega odbora je bilo oročilo predsednika Klavdija Palčiča, i je podčrtal glavne dogodke od zadnje seje glavnega odbora. Med dogodki, ki jih je poudaril Palčič, je bil sestanek vseh slovenskih komponent na pobudo senatorja Spetiča, da bi vskladili popravke komponent k Mac-canicovemu zakonskemu osnutku. Delo bo steklo v prihodnjih dneh, ker
so bili nekateri doslej zasedeni s pripravami zbora izvoljenih predstavnikov. Zbor je Palčič ocenil pozitivno, obenem pa pripomnil, da so ravno dolgotrajne priprave na zbor pokazale, kako strankarska razdeljenost tudi omejuje propulzivnost slovenske narodnostne skupnosti.
Potem ko je omenil zamenjavo v vodstvu Primorskega dnevnika, je Palčič načel vprašanje pluralizma v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Pri tem je poudaril nujnost bogatenja pluralističnega značaja zveze same, seve-
da ob ljubosumnem čuvanju njene avtonomije.
Palčič je ostro obsodil zapostavljanje slovenskega jezika v deželnem svetu ob obisku predsednika slovenske skupščine Potrča. Prav tako oster pa je bil tudi v oceni dogodkov pri Domju.
V nadaljevanju je glavni odbor razpravljal o imenovanju članov pokrajinskih in področnih odborov, nato pa je načel temo skorajšnjih upravnih volitev na osnovi poročil Lucijana Volka, Karla Devetaka in predsednikov treh pokrajinskih odborov.
V Ažli uradno odprli nov vrtec
AŽLA — Prejšnji teden so v Ažli (v špetrski občini) imeli velik praznik, ko so uradno odprli nov vrtec. Bil je to pravi praznik, na katerem se je zbralo veliko ljudi iz Ažle in drugih vasi, predstavnikov oblasti in seveda staršev in ožjega sorodstva skoraj štirideset malčkov, ki že od lanske jeseni obiskujejo nov vrtec.
Za izgradnjo novega vrtca, ki so ga zgradili na mestu starega na sončnem kraju pod hribom v bližini mlekarne so uporabili več kot 460 milijonov lir, ki sta jih prispevali deželna in občinska uprava. Na otvoritvi je prisotne pozdravil špetrski župan Firmino Marinig. Za njim so spregovorili didaktična ravnateljica Sartori, šolski skrbnik Giurleo, predsednik videmske pokrajine Venier in deželni odbornik za šolstvo Barnaba.
Po uradnem delu otvoritve so prišli na vrsto pravi protagonisti praznika, to je otroci, ki obiskujejo nov vrtec.
Za to priložnost so pripravili igrico in nekaj zapeli in s svojim nastopom poželi velik uspeh. Pri tem ne gre pozabiti, da so pri pripravi te prireditve poleg vzgojiteljic sodelovale tudi same mame otrok. Praznovanje se je nato nadaljevalo v prijateljskem vzdušju.
Tržaško delegacijo na srečanjih je vodil Igor Tuta
Na Alpe-Adria včeraj o turizmu
Gorjansko naj bo mednarodni prehod
SEŽANA — V strokovnih službah sežanske občine pripravljajo Predlog za prekvalifikacijo maloobmejnega prehoda Gorjansko v mednarodnega. O pobudi bo že na prihodnji seji razpravljala tudi tamkajšnja skupščina, ki naj bi predlog posredovala v nadaljnjp obravnavo republiški komisiji za osimske sporazume.
Kot nam je povedal podpredsednik seženskega IS Igor Uršič je Prekvalifikacija tega prehoda še kako potrebna, saj na več kot štiridesetih kilometrih meje med Sežano in Novo Gorico sedaj še ni Prehoda, ki bi bil odprt tudi za Potnike z običajnimi potnimi listi.
Spremembe pa so seveda potrebne tudi zaradi izboljšanja lokalnega prometa, saj so sedaj kljub dvolastništvu in tesni naravni povezanosti ljudi z obeh strani •beje od zgodnjega večera do jutra *aprti vsi maloobmejni prehodi in s tem onemogočene najkrajše po-vezave med sosednjimi slovenski-•rri in italijanskimi kraji. Ne na-2ndnje pa bo mednarodni prehod v tem predelu nujno potreben tudi 2aradi nastajajočega turističnega središča v Devinu in Sesljanu, od koder bodo gostje preko Gorjanskega dobili primerno zvezo s graškim zaledjem in okoliškimi slovenskimi turističnimi kraji.
J. O.
Avstrijska policija naj še vohuni
DUNAJ, CELOVEC — Čeprav je skoraj 55 odstotkov Avstrijcev močno vznemirjenih nad dejstvom, da avstrijska državna poli-' cija daje večjim podjetnikom vse akte o posameznih ljudeh, preden se ti odločajo za ali proti nastavitvi posameznika, je avstrijski notranji minister Loschnak slej ko prej mnenja: državno vohunjenje za velekapital naj se nadaljuje.
Loschnak misli celo na to, da bi to predlagal zveznemu parlamentu in tako omogočil državni policiji legalno nadaljevati z doslej ilegalnim delovanjem.
Proti tej nameri ministra Los-chnaka se seveda kar kopičijo protesti: najbolj jasno je te namere zavrnila doslej avstrijska sindikalna zveza, ki vidi ogrožene nesamostojno zaposlene.
Pa tudi razne druge družbenopolitične organizacije so Loschna-kov predlog zavrnile, ker bi tako še globlje izpodkopali pravico do svobodnega mišljenja posameznika.
Pri celotni razpravi o bodočnosti državne policije pa gre seveda predvsem tudi za preprečitev aktov o politično angažiranih državljanih.
Takih je bilo doslej največ -predvsem aktov o levičarjih in pripadnikih narodnih manjšin.
ANDREJ MOHAR
LJUBLJANA — Osrednja in najzanimivejša točka četrtega dne letošnjega sejma je bila predstavitev skupne turistične pobude Gradca, Celovca, Ljubljane in Trsta. Ponudba je bila predstavljena širokemu občinstvu v okviru drugega dne turističnega foruma.
Že dopoldne so se delegacije mest srečale pri Nuši Kerševanovi, predsednici izvršnega sveta mesta Ljubljana. Tržaško delegacijo je vodil Igor Tuta, kot predstavnik pokrajinske ustanove za razvoj turizma. Prisotna sta bila
tudi pokrajinski odbornik za turizem Dello Russo ter občinski odbornik Di Gioia. Tuta med predstavitvijo Trsta je ugotovil, da so od daljnih časov obstajale tesne vezi z Ljubljano in tudi z ostalimi mesti avstro-ogrskega cesarstva. Sedanje cestne povezave kot tudi posodobitev prevoznih sredstev omogočijo hitrejše in tesnejše stike in prav zaradi tega je logično, da prav ta mesta predstavijo širši javnosti skupno turistično ponudbo.
Istočasno je izšla tudi trojezična brošura, ki nazorno prikazuje lepote
oziroma turistične zanimivosti mest. Gradec je predstavljen kot mesto kulture in umetnosti, Celovec ponuja dobro počutje, sprostitev ter mična jezera, za Ljubljano so ugotovili pisci, da prav tu zgodovina živi in da je le malo mest, kjer je kulturna zgodovina tako bogata. Za Trst je le rečeno, da je to dva tisoč let staro obalno mesto na italijanski rivieri.
Tržaška delegacija se je zadržala tudi na razstavnem prostoru SDGZ, kjer jim je bila, med drugim, omenjena promocija vinske ceste terana, ki so jo priredili pred dnevi gostinci za turistične agencije.
Dopoldne je podjetje Zidarič iz Nabrežine predstavilo članom gostinske sekcije pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije razne stroje za čiščenje obratov, kot tudi vse papirnate pripomočke, ki lahko popestrijo gostinsko ponudbo. To so bili le prvi navezovalni stiki, ki jih bo treba še poglobiti. Med razgovori je prišlo do konkretne izmenjave mnenj, ki bodo lahko dobro vodilo za mladega podjetnika pri nadaljnjem delu.
Poleg tega so razna podjetja pripravila zanimive pobude, ki se vrstijo v različnih urah. Navedemo naj le nekatere: tovarna Ilirija (kozmetika) je pripravila Kismi show, turistična agencija Vagabung iz Kamnika je nadaljevala s predstavitvijo raznih predelov Slovenije; včeraj je bila na vrsti Notranjska s poudarkom na Logatcu. Aktivi kmečkih žena so ravno tako zelo aktivni. Včeraj so žene iz Brežic ponudile kulinarične dobrote iz krušne peči.
ODO KALAN
Harmonikaši so se združili
Križ — Ustanovnega občnega bora harmonikašev sežanske ob-.ne, ki se je odvijal v kulturnem k°rnu v Križu, se je udeležilo pre-; ° 20 harmonikašev na diatonično od ^avirsk° harmoniko. Prišli so k Vsepovs°d: iz Črnega vrha, Ra-u Lucije, Portoroža, raznih ajev sežanske občine in iz za-^Jstva.
jj imenu ZKO Sežana je prisot-ijj Pozdravil Aleksander Peršolja kQl>0ll<^arii poslanstvo kluba, ki se pJr; v združevanju godcev, da bi 01« v°rski prostor začutil ljudsko psb°, veselje in srce.
Pri«?°Uda o ustanovitvi kluba je na tradicionalnih srečanjih rnojT^mikašev na diatonično har-^ihsk 0' ki se °k sežanskem obla v1Cern pranziku v avgustu odvi-prj^ Senožečah. Srečanje živi s ejho°rsk™i godci. Letos je jubi-bo(j0 ~ Peto zapored. Organizatorji likac-ato Pripravili posebno pub-bd6j lJ° s prikazom dosedanjih eZencev. Še nadalje se bodo
člani kluba udeleževali in negovali srečanja v Senožečah, prisostvovali pa bodo raznim prireditvam in tekmovanjem širom po slovenskem kulturnem prostoru.
Člani kluba lahko postanejo godci na diatonične in klavirske hormonike in to ne le iz sežanske občine, saj glasba ne pozna meja, ampak tudi iz širšega primorskega prostora in zamejstva. Strokovna služba sežanske ZKO pa jim bo nudila vso strokovno pomoč, skrbela za izobraževanje, zbiranje notnega gradiva itd. Pomembno je tudi vključevanje in seznanjanje z ostalimi harmonikaši. Tako sežanski harmonikaši razmišljajo, da bi se srečali s svetovno znanim asom na diatonično harmoniko Zoranom Lupincem, priredili srečanje z Avsenikom in drugo.
Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi Ladislav Kokošar z Opčin, sicer vsakoletni udeleženec srečanja v Senožečah, in ori-
sal nekatera tekmovanja harmonikašev ter povabil vse zainteresirane na te prireditve širom po Sloveniji in Italiji. Marijan Suša pa je vse prisrčno povabil v Senožeče, kjer bo letos še posebno slovesno.
Dogovorili so se o višini članarine, ki je zgolj simbolična in znaša za letošnje leto 50,00 dinarjev. Člani bodo prejeli članske izkaznice, klub pa po poskrbel še za embleme in drugi propagandni material.
Na ustanovnem občnem zboru kluba sežanskih harmonikašev, ki so ga poimenovali Kraška harmonika, so za predsednika izvolili Ludvika Žiberna iz Štorij.
Harmonikaši, ki so vedno nasmejani, so raztegnili svoje mehove in družabno srečanje se je ob zvokih harmonike raztegnilo pozno v noč. Prijazni domačini Križa, ki so poskrbeli za zakusko, so ob tem lahko tudi zaplesali.
- OKS -
Kobjeglava: športno-kulturni dom bo končan konec aprila
KOBJEGLAVA — Čeprav veliki športni in kulturni dom, ki so ga prebivalci Kobjeglave in Tupelč z lastnim denarjem začeli graditi že leta 1978, še vedno ni končan, ga že dolgo s pridom uporabljajo. Domiselna vaška skupnost namreč z organiziranjem privlačnih športnih, kulturnih in zabavnih prireditev zasluži toliko denarja, da z njim ne financira le gradnje doma, temveč tudi drugi vaški komunalni program.
Tako sedaj na osnovi predvidenih dohodkov najemajo celo posojilo, s katerim nameravajo najkasneje v dveh mesecih in pol končati gradnjo doma in urejanje njegove okolice. Seveda pri gradnji doma (v njem so velika dvorana, dve pokriti balinišči in številni drugi storitveni in servisni prostori) ter urejanju kraja sodelujejo dobesedno vsi dela zmožni prebivalci. Kot nam je povedal Stojan Grmek, se vsakega dela lotijo po načelu, da pri njem sodeluje najmanj en član vsakega od približno sedemdesetih gospodinjstev.
Na ta način so lani pomagali tudi pri napeljavi vodovoda v obeh krajih. Hkrati so na novo asfaltirali še vaške ceste in postopno uredili približno 5 kilometrov poljskih poti. S tem so omogočili lastnikom, da sedaj lahko tudi z večjimi stroji pridejo celo do naj oddaljenejših parcel.
Letos nameravajo najprej prepleskati notranjost svojega športno-kulturnega doma, v njem končati zadnje tehnične podrobnosti in olepšave ter urediti okolico poslopja oziroma parkirišča. Takoj potem pa bo prišla na vrsto vaška cerkev, kjer bodo obnovili fasado in polepšali notranjost.
JANEZ ODAR
Predsedniki rajonskih svetov kritizirajo občinsko upravo
Rajonski sveti zahtevajo večjo avtonomijo in širše pristojnosti
Odbor Združenja aktivistov in invalidov
Za dokončno spravo duhov a proti omalovaževanju NOB
Predsedniki dvanajstih tržaških rajonskih svetov so bojno razpoloženi proti občinski upravi. Po njihovem je uprava kljub obljubam, ki so jih prejeli po njeni namestitvi, popolnoma zanemarila rajonske svete. Na ta način je dejansko izvotlila njihovo vlogo, ki bi morala biti povezovalnega značaja med osrednjo upravo in občani.
Da bi javnosti orisali vzroke svoje nejevolje, so predsedniki rajonskih
svetov sklicali včeraj na sedežu rajonskega sveta za Kolonjo in Škorkljo tiskovno konferenco, na kateri so orisali tudi dokument, ki so ga naslovili v prvi vfsti občinskemu odboru, a tudi pristojnemu odborništvu in vsem občinskim svetovalskim skupinam. Predsednik rajonskega sveta za Kolonjo in Škorkljo Baxa, ki je takoj povedal, da predsedniki uživajo podporo posamez-
Odbornica Pittonijeva odgovarja
»Sprejmem vse kritike, vendar imam pravico zagovarjati svoje delo, ki je bilo v zadnjem letu precej inovativno.« Tako odgovarja predsednikom rajonskih svetov občinska odbornica za upravno decentralizacijo Ariella Pittoni, ki je že v sredo (potem ko je izvedela za namere predsednikov) sklicala sejo pristojne komisije s predsedniki. »Komisija je namreč pristojno telo, ki sprejema predloge rajonskih svetov ter jih posreduje odboru. Prva sem uvedla navado, da se predsedniki sestajajo s komisijo in takih sestankov je bilo že več. Predsedniki so imeli torej možnost, da se sestanejo s komisijo in tudi s posameznimi odborniki. Sami pa dejansko niso nikoli sklicali sestanka, čeprav je to v njihovih močeh, in niso niti predlagali svojega dnevnega reda, o katerem naj bi komisija razpravljala. Zato so me njihove kritike iznenadile, začudilo pa me je tudi, da želijo sestanek neposredno z odborom. V svojem programu sem takoj na začetku omenila preureditev storitev občinskih izpostav in okrepitev oziroma "reformo" rajonskih svetov. Zmenjeni pa smo bili, da imajo občinske izpostave prednost. Načrt zanje, ki bo med drugim rešil že 18-letni sindikalni spor, sem že izdelala in ga bom v kratkem predstavila odboru. Glede preureditve rajonskih svetov in okrepitve njihove vloge pa sem v sredo predlagala, da bi se v prihodnjih dveh mesecih sestali vsaj štirikrat in skupaj prediskuti-rali vsako posamezno vprašanje,«
nih rajonskih svetov, je na začetku priznal, da mnogokje v Italiji pomanjkljivo izvajajo zakon št. 276 iz leta 1974, po katerem je bilo treba ustanoviti rajonske svete. Predsedniki trža-kih rajonskih svetov pa so že večkrat pozvali tudi prejšnje odbore, naj poverijo rajonskim svetom tiste naloge, ki jih predvideva zakon, a zaman. Rajonski sveti nimajo denarja (letošnji proračun predvideva za vse rajonske svete samo 150 milijonov lir, ki pa jih ne morejo upravljati neposredno). Nimajo pa niti možnosti, da bi o čemerkoli odločali, čeprav zakon predvideva, da rajonski sveti niso samo posvetovalnega značaja, pač pa, da lahko tudi samostojno sklepajo in predlagajo občinskemu odboru nove pobude.
To, da občinski odbor ni nikoli poveril rajonskim svetom primerne politične vloge, je po mnenju predsednika za Sv. Vid in Staro mesto Marinija treba pripisati tudi brezbrižnosti strank, ki ne pripisujejo velikega pomena tej obliki "neposredne demokracije". Ker je po novem zakonu o avtonomiji krajevnih uprav treba do prihodnjih upravnih volitev spremeniti sistem upravne decentralizacije, pa so predsedniki mnenja, da je treba že sedaj spodbuditi občinsko upravo in politične sile, naj si prizadevajo za učinkovito reformo (po novem zakonu mora vsaka občina posebej organizirati decentralizacijo).
V tem smislu so sestavili tudi seznam predlogov, ki izraža »potrebo po koreniti spremembi sistema upravne decentralizacije«, in zahtevali sestanek z občinskim odborom. Predsedniki predlagajo torej nov model decentraliziranega samoupravljanja, ki naj koordinira javne storitve na skrbstvenem, šolskem, vzdrževalnem, športnem in mladinskem področju. Zahtevajo tudi, naj imajo rajonski sveti nove naloge, zlasti pa možnost, da o problemih, ki zadevajo neposredno dotični rajon, izrazijo tudi obvezujoče mnenje. Poleg tega predlagajo, da bi rajonski sveti upravljali »sekretariat o storitvah«, ki naj v sodelovanju z drugimi storitvami na teritoriju (občinskimi izpostavami, socio-skrbstvenimi storitvami, zdravstvenimi okraji, uradi IACP) nudil občanom informacije. Prav tako predlagajo, da bi na osnovi demografskega padca ustanovili manjše število rajonskih svetov in da bi vsak rajonski svet razpolagal z avtonomnimi sredstvi za socialne, kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti.
Razširjeni odbor Združenja aktivistov in invalidov narodnoosvobodilnega boja za Tržaško, ki se je sestal v ponedeljek pod predsedstvom Srečka Colje, je imel na dnevnem redu več aktualnih vprašanj. Najprej je razpravljal o proslavah 45. obletnice osvoboditve, ki se bodo zvrstile v zadnjih dneh aprila in v prvih dneh maja in v tem okviru tudi o proslavi, ki jo pripravlja Združenje za 27. april v Kulturnem domu s slavnostnim govorom in kulturnim programom. V tem okviru se je seznanil tudi s potekom priprav na odkritje spominske plošče prvemu predsedniku krajevnega odbora Osvobodilne fronte v Križu Josipu Tenceju na hiši, v kateri je živel in kjer je bil odbor tudi ustanovljen. Pri tem je z velikim zadovoljstvom lahko ugotovil, da se je vsa vas odzvala pozivu na zbiranje sredstev v ta namen in da je že doslej nabiralna akcija presegla pričakovanja, kakor tudi, da so svoje sodelovanje pri svečanem odkritju plošče zagotovile vse vaške organizacije mimo političnih in ideoloških razlik. Odbor se je prav tako seznanil z nameravanim poimenovanjem posebne sobe pri KD Ivan Cankar pri Sv. Jakobu po prvi šentjakobski aktivistki OF, Zori Perello-Godina, kar bi predstavljalo le skromno oddolžitev njenemu spominu in njeni žrtvi v nacističnem taborišču.
Odbor se je prav tako seznanil z vsebino sestanka pokrajinskega antifašističnega odbora, ki je bil 22. t. m. in katerega se je udeležil predsednik Srečko Colja, o pripravah na tradicionalno slovesnost, ki bo 25. aprila ob 10. uri v Rižarni v počastitev Dneva vstaje v Italiji in žrtev odporniškega in osvobodilnega gibanja.
Pozornost je odbor Združenja aktivistov in invalidov NOB namenil nadalje razglasu, ki ga je sprejela Zveza združenj borcev NOB Slovenije na nedavnem množičnem zborovanju v Cankarjevem domu v Ljubljani, na katerem so opredelili stališča borčevske organizacije in njenih članov do skorajšnjih demokratičnih in prvih pluralističnih volitev v Sloveniji in obenem ogorčeno zavrnili vse poskuse omalovaževanja in blatenja narodnoosvobodilnega boja in izkrivljanja zgodovinskih dejstev. Odbor Združenja aktivis-
tov in invalidov NOB na Tržaškem -je bilo poudarjeno na seji - se v celoti pridružuje obsodbi takih napadov na svetle tradicije in globoke moralne vrednote boja za svobodo proti okupatorju slovenske domovine. Prav tako pa Združenje podpira vse iskrene pobude za končno spravo duhov, ki nam je kot malemu narodu v domovini in pri nas v zamejstvu tako potrebna.
(en)
V Dolini srečanje o zaščiti manjšine
Občina Dolina prireja danes ob 18. uri na županstvu v Dolini srečanje županov in upraviteljev tistih občin v naši deželi, kjer živijo Slovenci. Na srečanje so bili povabljeni tudi parlamentarci iz FJK in ugledni gostje naj^ bolj predstavniških organizacij Slovencev v Italiji, srečanju bodo sledili tudi predstavniki italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Namen pobude je razprava o Maccanicovem zakonskem osnutku o zaščiti slovenske manjšine in o izboljšavah, ki bi jih morali vnesti v omenjeni predlog.
Občine Dolina, Sežana in Koper sporočajo, da bo jutri in v nedeljo odprta meja od 9. do 18. ure. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili po stezi odprte meje v smeri Prebeneg - Socerb -Beka - Botač - Boljunec in obratno. Steza poteka skoraj v celoti po gozdovih. Delovale bodo'tudi okrepčevalnice. Kot običajno prireditelji odprte meje priporočajo obiskovalcem, naj imajo pri sebi osebni dokument in samo nujno potrebno opremo.
Spored prireditev predvideva za jutri udeležbo predstavnikov oblasti in nastop šolske mladine v Prebenegu, na Socerbu in na Beki, tradicionalno zdravico k mirnemu sožitju na Socerbu, v nedeljo, 1. aprila, pa ob 15. uri v Botaču promenadni koncert pihalnega orkestra Breg iz Doline.
Ob tej priložnosti bodo obnovili tradicijo maše v socerbski jami, ki jo bosta darovala škofa Bellomi iz Trsta in Pirih iz Kopra jutri ob 10.30.
Osem štipendij za izpopolnitev v slovenščini
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Republike Slovenije razpisuje za akademsko leto 1990/91 v smislu 8. člena Osimske pogodbe osem enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom v Tržaški pokrajini ter tistim, ki nameravajo poučevati v navedenih šolah in želijo izpopolniti svoje jezikovno in strokovno znanje. Po kriterijih Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo se štipendija izplačuje v enakih mesečnih obrokih od oktobra do junija.
Prošnje lahko vložijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Praviloma se štipendija podeljuje za eno študijsko leto, izjemoma, če ni novih kandidatov, ali če kandidati, ki so štipendijo že dobili, nujno potrebujejo še eno leto za dokončanje začete študijske naloge, je mogoče štipendijo podeliti še za drugo leto študija. V takem primeru mora kandidat predložiti potrdilo o opravljenih izpitih in druga ustrezna dokazila.
Možno je dodeliti namesto ene štipendije dve polovični za študij na Pedagoški akademiji - oddelek v Kopru.
Izbiro kandidatov opravi ustrezna komisija, ki pri izbiri kandidatov upošteva tudi njihove posebej izražene namere, da se pri izpopolnjevanju poglobijo v katerega od problemov, ki posebej zadevajo razreševanje pedagoških problemov šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 15. aprila 1990. O izidu razpisa bo kandidate obvestil Deželni šolski urad.
Priljubljena prireditev prihaja končno v živo
V nedeljo popoldne na Opčinah koncert revije Primorska poje
Priljubljena revija Primorska poje, ki združuje zbore in pevske skupine z obeh strani meje, prihaja v teh dneh v živo. Prireditev, ki jo skupno organizirata Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in Združenje pevskih zborov Primorske, je letos enaindvajseta po vrsti, v zamejstvu pa bodo na sporedu štirje koncerti. Prva fevija je bila 17. marca v Števerjanu, prihodnji koncert bo v nedeljo na Opčinah, nato v Križu (8. aprila) in končno še v gledališču France Prešeren v Boljuncu (21. aprila).
Primorska poje poteka letos v precej novi obliki, predvsem v Sloveniji, kjer so odpadla dolga potovanja zborov z enega konca Primorske na drugega, zato so revije dobile podobo neke vrste občinskih ali nekoliko širše zasnovanih koncertov in nastopov. Organizatorja se letos soočata tudi s hudo finančno krizo, stari koncept revije je v bistvu tako že za nami, novega pa žal še ni videti na obzorju.
Na nedeljskem koncertu na Opčinah (ob 17. uri v Prosvetnem domu v sodelovanju s SKD Tabor) bo sodelovalo šest pevskih zborov. Občinstvu se bodo predstavili moški pevski zbor Štmaver s Štmavra na Goriškem (zborovodja Gabrijel Devetak), dekliški zbor Devin (Herman Antonič), moški zbor Fran Venturini od Domja (Ivan Tavčar), vokalna skupina Višarski kvintet iz Ukev (Anna Missoni), moški zbor Divača (Edi Race) in mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj (Aleksandra Pertot).
Tudi prihodnjo nedeljo, 8. aprila v Križu bo nastopilo šest zborovskih skupin. Najavljen je nastop mešanega zbora Podgora, dekliškega zbora Slovenski šopek iz Mačkolj, mešanega zbora Oton Župančič iz Štandreža, ženskega zbora Ivan Grbec iz Skednja, mešanega zbora Sv. Jerneja z Opčin in mešanega zbora Primorec-Ta-bor s Trebč in Opčin.
Kriški koncert bo v Domu Alberta Sirka ob 17. uri, pri njegovi izvedbi bo prirediteljem priskočilo na pomoč domače kulturno društvo Vesna.
Na sliki dekliški zbor iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič. Devinski zbor bo nastopil na nedeljskem koncertu na Opčinah.
Onesnaževanje pospešuje propadanje starih hiš
Mednarodni strokovnjaki so na včerajšnjem simpoziju o varstvu in popravilih starih stavb ugotavljali, da je onesnaževanje zraka krivo, da stare hiše in tudi pomembni kulturni spomeniki naglo propadajo.
Znanstveniki, ki so se zbrali na simpoziju v okviru sejma opreme za zaščito okolja Protarec, so si bili soglasni, da onesnaževanje škodi starim kot tudi novim poslopjem. Dejstvo je, da so prav nekatere nove gradbene tehnike bolj občutljive kot pa stari zidovi, čeprav so tudi ti v nevarnosti.
Na včerajšnjem zasedanju so med drugim omenili primer stolpa stolne cerkve v Paviji, ki se je nenadoma sesul. Dogodek je močno odjeknil v svetovni javnosti in sprožil alarmni zvonec. Znanstveniki so med okroglo mizo, ki jo je vodil prof. Michele Mele, naglasili, da je edina učinkovita borba za ohranitev starih in zgodovinsko vrednih poslopji prevencija. Potrebno je tako stalno kontrolirati nosilne zidove in stebre starih stavb, kar
lahko delamo s posebnimi monitorji, ki zaznajo najmanjši premik. Pri novih gradnjah pa morajo gradbeniki in načrtovalci paziti, da uporabljajo takšne materiale, ki so odporni proti koroziji. Prof. Mele je v svojem posegu med drugim naglasil, da je treba o tem vprašanju sensibilizirati politike in upravitelje. Dejstvo je, da kontrolirajo zelo malo spomeniško vrednih hiš, to pa bi bilo nujno potrebno, če bi želeli ohraniti izjemno spomeniško bogastvo Italije.
Na včerajšnjem zasedanju pa niso samo razpravljali, ampak so ustanovili tudi posebno središče za varstvo starih poslopji, ki bo delovalo v okviru dežel Alep-Jadran. Center bi imel predvsem študijske namene. Ustanovili so že pripravljalni odbor, center pa naj bi nosil ime po prof. Robertu Puhaliju, ki je bil mednarodno priznan strokovnjak na področju gradbene tehnike. Vsekakor je bilo včerajšnje zasedanje najodmevnejša prireditev letošnjega sejma opreme za zaščito okolja Protarec.
-------tržno obvestilo------
KREM01/2
Morda je »prvi dejavnik tveganja« la rakaste tvorbe
Sonce
sovražnik kože?
NEW YORK — Porast števila pojavov kožnega raka, ki so ga v Združenih državah ugotovili znanstveniki, včlanjeni v Skin Cancer Foundation, zbuja živahno razpravo.
O vzrokih, ki povzročajo ta pojav, pa so mnenja dokaj deljena. Le o enem izmed vzrokov so si vsi edini: pogosto in intenzivno izpostavljanje sončnim žarkom je prvi dejavnik tveganja.
T.M. Elvvood z univerze v Otagu v Novi Zelandiji je med ameriškimi raziskovalci eden najbolj prepričanih zagovornikov teze, ki postavlja melanom v odvisnost s pretiranim izpostavljanjem soncu.
Zaščita pred sončnimi žarki je tako povsem razumljivo postala obveznost za vsakogar, ki še vedno časti mit zagorele polti.
Raziskovalci multinacio-nalne družbe za kozmetična sredstva za lekarne Korff, ki je članica ustanove Skin Cancer Foundation iz New Yorka, so odkrili, da je kombinacija treh sončnih filtrov (benzofenon 3, benzofenon 4 in otilmetosicinamat) sposobna zagotoviti varno zaščito pred najbolj nevarnimi žarki UV.
Ta nova zaščitna sredstva Korff, ki so na prodaj v lekarnah, so oblikovana tako za otroke, ki so bolj izpostavljeni škodljivim sončnim žarkom, kot za odrasle.
Nosilec liste bo socialist Caldi
V Nabrežini volilno zavezništvo PSI-PSDI
Politične stranke v okoliških občinah naše pokrajine se vneto pripravljajo na majske upravne volitve. Razen nekaterih izjem imajo še vse večje ali manjše probleme pri oblikovanju kandidatnih list, tako da bodo končne sestave list znane šele v začetku prihodnjega tedna. Od petka, 6. aprila, bodo tajništva občinskih uprav začela sprejemati sezname kandidatov, rok za predložitev list pa zapade v sredo, 11. aprila, ko se bo uradno začela volilna kampanja, ki pa je dejansko v teku že nekaj dni. Letos ne bo tradicionalnega (preživelega) boja za prvo mesto na glasovnici, o katerem bo odločal žreb. Volilno kolesje prinaša letos tudi vrsto drugih novosti. Na podlagi novih zakonov bodo med drugim prvič uvedli službo prostovoljnih strutinatorjev. Volišča bodo vsekakor kot vedno odprta v nedeljo, 6., in v ponedeljek, 7. maja, tako da bodo volilni rezultati, če ne bo prišlo do zapletov, znani že v ponedeljek zvečer.
Nosilec liste Slovenske skupnosti v devinsko-nabrežinski občini bo dosedanji župan Bojan Brezigar, listo Krščanske demokracije pa bo odprl bivši predsednik Pokrajine Dario Locchi. Demokristjani so že jasno in javno povedali, da startajo na župansko mesto. Nekateri v vrstah KD hočejo, da bi bila strankina volilna kampanja osredotočena na »italijanskega župana za vsako ceno«, drugi pa so bolj previdni in nočejo že vnaprej skaliti političnih odnosov s SSk, zato že sedaj namigujejo na možnost štafete Brezigar-Loc-chi.
Nabrežinski socialisti so sklenili volilno zavezništvo s socialdemokrati. Nosilec liste PSI-PSDI bo nekdanji podžupan Rino Caldi, na drugem mestu pa bo pokrajinski tajnik PSDI Franco Di Piazza. Na tej listi je vsekakor še nekaj praznih mest, ki jih bodo zapolnili na skupščini PSI, ki bo v torek zvečer v Nabrežini. Povsem odprto je še vprašanje prisotnosti slovenskih socialistov, vztrajno se vsekakor govori o kandidaturi sekcijskega podtajnika Stanislava Kariža. Pred petimi leti je bil na listi nabrežinskih socialistov izvoljen Igor Tuta, ki pa je potem zaradi Političnih nesoglasij s pokrajinskim Vodstvom PSI zapustil stranko in sedel
v občinskem svetu kot neodvisni odbornik za javna dela. Tuta po vsej verjetnosti ne bo več kandidiral.
Nabrežinski komunisti niso še dokončno oblikovali kandidatne liste. Med nosilci bo nekdanji odgovorni urednik tržaškega dnevnika Luciano Ceschia, na listi pa bosta tudi dosedanja občinska svetovalca Giorgio De-pangher in neodvisni Marino Vocci, med kandidati pa ne bo več bivšega deželnega svetovalca Borisa Iskre. Od mlajših bo kandidiral Walter Škerk, urednik tržaškega glasila KPI Delo, krajevna sekcija pa upa v kandidaturo nekaterih domačih naravovarstvenikov. Zeleni niso še razrešili svojih številnih vozlov. Kaj več o tem bo znano šele v prihodnjih dneh, čeprav se vztrajno govori o predložitvi enotne zelene liste z novim simbolom, torej brez smejočega se sonca, ki naj bi jo vodil deželni svetovalec Andrea Weh-renfennig. To je za sedaj sicer samo hipoteza, tudi zato, ker bo marsikaj odvisno od političnih odnosov med zelenimi na deželni in na pokrajinski ravni. Lista za Trst je medtem bombastično začela svojo volilno kampanjo z velikimi (mastno plačanimi) oglasi v tukajšnjem italijanskem dnevniku.
S. T.
Javno srečanje o istrski kulturi
Kulturni krožek Istria prireja danes ob 18. uri v dvorani Delavskih zadrug v Trstu (Stara mitnica 13) javno srečanje o delovanju Skupine 88 in koprskega kluba Istra, ki delujeta v sklopu italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji oziroma v sklopu prebuju-joče se istrske kulturne stvarnosti. Na srečanju, na katerega je vabljena širša javnost, bo govor predvsem o ciljih in o programih teh dveh organizacij, ki ju bo drevi predstavil predsednik krožka Istria iz Trsta Marino Vocci. V debati bodo sodelovali Claudio Geissa in Franco Juri (Skupina 88) ter Milan Gregorič in Emil Zonta (Club Istria).
Tiskovna konferenca upraviteljev CRT
Poslovni uspehi Tržaške hranilnice zanesljiv temelj za vstop v Evropo
Eden od glavnih ciljev, ki si ga je že pred leti zastavila Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste, je večanje in utrjevanje lastnega premoženja in ta cilj je z zaključkom lanskega poslovnega leta že v lepi meri uresničila: v zadnjih petih letih se je namreč njeno premoženje več kot podvojilo in doseglo obilnih 210 milijard lir. V znamenju naraščanja ali utrjevanja so tudi vsi ostali obračunski kazalci lanske poslovne dobe, ki so jih člani upravnega sveta CRT s predsednikom odv. Aldom Terpinom in generalnim direktorjem dr. Renzom Piccinijem včeraj predstavili tisku.
Obračun poslovnega leta 1989 je tržaški denarni zavod zaključil s čistim presežkom 11,2 milijarde lir, medtem ko je kosmati presežek dosegel skoraj 42 milijard. Najbolj pa nedvomno izstopa podatek o skupnem znesku sredstev, ki jih je CRT posredno ali neposredno zbrala v lanskem poslovnem letu: dosegla so 5.077 milijard lir in za 12 odstotkov presegla sicer že zavidljivo raven iz leta 1988.
Skupna vsota upravljanih sredstev, ki obsega tudi sklade deželne zakladnice, je narasla na 2.442 milijard lir, medtem ko so v zavodu kupljene ali hranjene vrednotnice dosegle vrednost 2.078 milijard. Za 16 odstotkov so se glede na leto 1988 povečale tudi naložbe, ki so presegle vsoto 1.041 milijard lir in dokazujejo ugodni konjunkturni trenutek krajevnega gospodarstva. Podatek je še spodbudnejši če upoštevamo, da je zaradi novih omejitev nekoliko upadla srednjeročna in dolgoročna kreditna dejavnost. Med najbolj značilnimi kratkoročnimi naložbami so tudi subvencije za
zunanjetrgovinsko dejavnost, ki so v enem samem letu porasle od štirih na deset milijard lir. Tudi v lanskem letu so se ugodno razvijali odnosi, ki jih je Tržaška hranilnica že pred časom vzpostavila s stanovskimi organizacijami, z raznimi jamstvenimi konzorciji in drugimi ekonomskimi ustanovami. Povsod je zavod zabeležil poraste, posebno občutno pa se je povečalo sodelovanje z malo in srednjo industrijo.
V	tem okviru zasluži posebno pozornost rotacijski sklad Frie, katerega sredstva upravlja prav Tržaška hranilnica: v letu 1989 so bila odobrena finansiranja v skupnem znesku 51 milijard lir, namenjena skoraj izključno industrijskemu sektorju. Sto milijard, s katerimi sklad Frie razpolaga na osnovi zakona št. 26 (paketa za Trst in Gorico), pa so bila v teku lanskega leta popolnoma izčrpana.
Konec lanskega leta je bilo v zavodu zaposlenih 878 oseb (25 več kot leto prej), od katerih jih je kar 710 obiskovalo notranje izobraževalne seminarje, 212 uslužbencev pa se je udeležilo zunanjih tečajev za usposabljanje. Največ pozornosti je zavod v tem okviru namenil okrepitvi svoje mreže okenc, da bi le-ta čim bolj učinkovito odgovarjala na potrebe odjemalcev. V tem smislu je preselil v nove prostore svojo rojansko agencijo in odprl novo okence na razvijajočem se območju Sv. Vida. V deželnem merilu je CRT ustanovila novo podružnico v središču Vidma, v bližnji prihodnosti pa jo bo odprla tudi v Gorici, tako da bo po načrtih prisotna v vseh štirih pokrajinah dežele. S širjenjem v sosednji Veneto, ki se je začelo z odprtjem podružnice v Trevisu in s podružnico v Vicenzi, ki bo nared še v tem letu, pa namerava CRT podpreti potrebo po povezovanju gospodarstev sosednjih dežel v perspektivi novih odnosov z Evropsko skupnostjo in Vzhodno Evropo.
O operativni strategiji zavoda je širše govoril predsednik Terpin, ki je poleg nenehnega razvoja in izpopolnjevanja tradicionalnih oblik poslovanja posebej podčrtal nujnost zadovoljevanja povpraševanja po bolj razvejanih in kompleksnih oblikah finansiranja in po novih storitvah. Taka strategija je seveda usmerjena proti poenotenju evropskega tržišča, še prej pa mora zavod pripraviti na monetarno reformo v okviru Evropske gospodarske skupnosti.
V	pogovoru z novinarji so se upravitelji Tržaške hranilnice dotaknili še marsikatere aktualne teme, ki buri italijanske bančne in finančne kroge, predvsem kar zadeva združevanje denarnih zavodov in Amatov zakonski predlog za reformo bank. Terpin je zavrnil kakršnokoli možnost združitve CRT s katerim od sorodnih zavodov, prav tako kot je zanikal, da bi se hranilnica v kratkem odločila za novo povišanje glavnice. Na vprašanje o morebitni konkurenci, ki bi jo lahko za zavod pomenila načrtovana ustanovitev ljudske banke v Trstu pa je odrezavo odvrnil, da odprtje bančnega okenca še ni dovolj za služenje denarja.
(vb)
Na. sliki (foto Magajna) zgodovinski sedež Tržaške hranilnice v Ul. Cassa di Risparmio, kakršen je bil pred začetkom prenove, ki jo bodo predvidoma končali maja.
Danes javna skupščina F7JT
Danes ob 17. uri bo v kongres-hem centru na Pomorski postaji javna skupščina Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT. Predsednik Tabacco bo poročal o sedanji situaciji ustanove in o perspektivah razvoja ter upravljanja industrijske cone. Posegli bodo tudi predsedni Dežele Biasutti, Predsednik Pokrajine Crozzoli, tržaški župan Richetti, miljski župan Rossini in dolinski župan Švab.
V zadnjih časih je ustanova natezala precej novih stikov s tuji-ttu. Na nedavnem srečanju v Vid-tuu so na primer še razširili dogo-v°r za ustanovitev nove industrijske cone v madžarski deželi Pecks, na sedežu EZIT pa so imeli v gosteh turško diplomatsko komisijo, ki jo je vodil glavni sekretar istanbulske Trgovinske zborni-Ce Gengiz Eraun. Turški predstavniki so izrazili zanimanje za organizacijski model tržaške ustanove, Pa tudi za možnost, da se v Turčiji nstanovijo nove industrijske cone.
Zaradi finančne stiske je marca prenehala oddajati
Skoraj 60 časnikarjev iz FJK se je zavzelo za Radio radicale
Skoraj 60 časnikarjev iz naše dežele je podpisalo vsedržavni poziv za ohranitev radijske postaje Radio radicale, ki je na začetku marca ukinila oddaje zaradi pomanjkanja sredstev. S pozivom podpisniki spodbujajo parlament, naj čim prej odobri zakon za primerno finansiranje te radijske postaje, ki je s svojimi oddajami nudila pravo javno storitev. Radio radicale je namreč več let neposredno oddajal razprave v parlamentu, kongrese vseh strank, procese, tiskovne konference in posvete.
Poziv so med drugimi podpisali deželni predsednik Sindikalnega združenja novinarjev Giorgio Pison in tajnik združenja Fulvio Gon, deželni predsednik Novinarske zbornice Cesare Russo, glavni urednik tržaške redakcije TG3 Fulvio Molinari, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar, direktor televizijske postaje TeleAntenna Gianni Marchio, resorni urednik dnevnika II Gaz-zettino Marco di Blas in glavni urednik tednika Nuova societa Maurizio Fogar.
Delegacija parlamentarcev obiskala psihiatrične centre
Delegacija senatne komisije za socialna vprašanja je včeraj obiskala Trst, da bi si ogledala, kako uresničujejo v našem mestu zakon 180, to je zakon, ki je ukinil umobolnice in uvedel nov, teritorialni način zdravljenja umskih bolnikov.
Delegacijo je vodil senator Melotto (KD), v njej pa so bili senatorji Meriggi (KPI), Dionisi (KPI), Ongaro Basaglia (Neodvisna levica) in Ferrara (PSI). V imenu odsotnega predsednika KZE Rossinija sta parlamentarce sprejela zdravstveni in upravni koordinator KZE, v imenu deželnega odbornika za zdravstvo Brancatija pa deželni funkcionar D'Amico.
Gostje so si v spremstvu direktorja psihiatričnih služb Rottellija in drugih psihiatrov ogledali razne tržaške centre za umsko zdravje ter pri tem z zadovoljstvom ugotovili, da delujejo dobro in v skladu z načeli ter cilji psihiatrične reforme.
KZE in RK se nikakor ne moreta zediniti
Kje bo pokrajinski sedež za hitro zdravstveno pomoč?
sedežu Krajevne zdravstvene . °te sta se včeraj srečala predsednik i Rossini in predsednik Rdečega t *2a Gallo, ki sta imela trden namen Ri zapleteni vozel, v katerem sta se (jS an°vi znašli po napovedi Dežele, ^ bo v kratkem začela uvajati dežel-•j, fistem za hitro zdravstveno pomoč. Za 2ave so nastale, potem ko je Dežela stv rn'la skupni predlog tržaške zdrav-(,j etle ustanove in Rdečega križa, da 0kvTl0V* P0Rrajinski sedež deloval v rj, !ru že obstoječega — in povsem kjji erniziranega — sedeža Rdečega Žel 8 na "^r9u Sansovino v Trstu. De-p*. organi so nadalje postavili tudi la "0-'' ^a bi operativno centralo mora-ljat^®Posredn° nadzorovati in uprav-Krajevna zdravstvena enota.
Odgovorni pri Rdečem križu in Krajevni zdravstveni enoti so v tem času skušali priti do kompromisne rešitve, ki bi upoštevala zahteve Dežele, obenem pa nudila RK vse pogoje za avtonomijo, ki jo mora RK kot zasebna ustanova spoštovati. Kljub dobri volji pa do tega sporazuma ni prišlo, kajti KZE se ne more odpovedati značilnostim javne ustanove, Rdeči križ pa ima v statutu zapisano, da ne more predati nadzorstva nad svojimi strukturami drugim ustanovam.
V pričakovanju morebitnih novih razpletov uprava Rdečega križa vsekakor zagotavlja, da bo tržaškemu prebivalstvu še naprej nudila svoj materialni in človeški potencial in da bo zagotavljala dobro delovanje sedanje mreže za hitro pomoč.
Club Rosselli prireja razpravo o zavarovalništvu
»Vloga zavarovalništva v ekonomskih perspektivah Trsta« je naslov razprave, ki jo za ponedeljek, 2. aprila, ob 16. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) prireja Club Rosselli.
Udeležili se je bodo podtajnik pri ministrstvu za industrijo, trgovino in obrjj posl. Paolo Babbini in pooblaščeni upravitelji zavarovalnic Sasa Luciano Del Piccolo, Generali Alfon-so Desiata in Lloyd Adriatico Antonio Sodaro.
Razpravo bo vodil deželni odbornik Gianfranco Carbone.
■ Združenje občinskih uslužbencev ARAC prireja jutri, 31. marca, ob 20.30 na svojem sedežu v Javnem vrtu (Ul. Giulia) koncert keltske glasbe, ki jo bo izvajala skupina Gwen-c'hlan. Vstop je prost.
Pobuda združenja Pr omote Art
Za ohranitev tramvaja
V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali je bila sinoči ena od osrednjih prireditev za zaščito openskega tramvaja, ki jo je združenje Promote Art priredilo v podporo Združenju za zaščito in razvoj openskega tramvaja. V ta namen je Promote Art priredilo
Obvestilo Občine
Depurator v Devinu ne deluje dobro
Uprava devinsko-nabrežinske občine sporoča, da so neznanci že tretjič v zadnjih štirih mesecih spustili v občinski depurator v Devinu škodljive snovi, ki so zastrupile mikroorganizme. Ti so potrebni za učinkovito delovanje čistilne naprave. Neodgovorno dejanje je privedlo do slabega delovanja naprave, kar povzroča širjenje neprijetnih vonjev.
Devinsko-nabrežinska občina poziva prebivalstvo, naj smotrno preveri snovi, ki jih izliva v občinsko kanalizacijsko omrežje ter naj se izogiba škodljivih snovi. Devinsko-nabrežinska občinska uprava nadalje poziva prebivalstvo, naj javi morebitna nedovoljena izlivanja tekočin iz avtocistern ali drugih rezervoarjev v občinsko kanalizacijsko omrežje.
precej svojevrstno akcijo. V dvorani Baroncini je bil najprej mini-posvet o zgodovinskem pomenu openskega tramvaja — ki je med drugim med najmanj onesnažujočimi javnimi prevoznimi sredstvi — in o njegovi vlogi v povezovanju mesta s Krasom. Na posvetu so sodelovali predsednik Združenja za zaščito in razvoj openskega tramvaja inž. Fabio Santorini, podpredsednik tega združenja inž. Paolo Cergueni in tajnik Alessandro Niccoli. Posegel je tudi novi predsednik Kon-zorcialnega podjetja za prevoze ACT Francesco Rotondaro.
Po posvetu se je ožja skupina udeležencev popeljala z avtobusom do Trga Oberdan, kjer je stopila na slavni tramvaj in se z njim peljala na Opčine.
30. 3. 1989	30. 3. 1990
Ob 1. obletnici smrti
Ivanke Štoke vd. Daneu
(MARKČEVE)
se je z ljubeznijo spominjajo hčerki Ada in Boži, sestra Marija, vnukinja, pravnuki ter vsi sorodniki.
Kontovel, 30. marca 1990
V Barkovljah tradicionalna razstava in pokušnja vin
KD Barkovlje ponovi tudi letos že tradicionalno in uspešno pokušnjo in razstavo domačin vin in razstavo in pokušnjo prav tako domačega kruha in peciva.
Pokušnja vin bo v soboto, 31. marca, ob 20. uri, v prostorih bar-kovljanskega društva. Nekateri vinogradniki so že prinesli vzorce svojega vina, drugi jih še bodo v predvidenem roku.Strokovna komisija bo vse vzorce pregledala, jih ocenila in nato točkovala. Prav tako v soboto zvečer bo na sporedu nagrajevanje najboljših vzorcev vina. Organizatorji vabijo člane pa tudi ostale prijatelje, da se prireditve polnoštevilno udeležijo, saj bodo lahko poskusili nagrajena
vina pa tudi tista, ki so jih nekateri pridelovalci dali samo na pokušnjo.
Vsem udeležencem prireditve bodo na razpolago tudi različne vrste domačega kruha in peciva, ki jih bo tudi letos spekla požrtvovalna odbornica društva Sabina Nib-rant. Na lanski razstavi je tako pripravila razne vrste kruha: od belega, sladkega, ajdovega, koruznega, kruha s čebulo, kimlom, oljkami in še makovo in orehovo potico ter še druge dobrote.
Na lanski razstavi vin so vinogradniki predstavili 14 vrst zelo dobrega vina. Komisija je imela težko delo, da je med temi izbrala najboljše. Prav gotovo bo uspeh letošnje prireditve pravtako dober.
(N. L.)
		
gledališča		razstave
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Nocoj ob 20. uri (red G) osma ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk.
Ponovitve si bodo sledile še 1., 3. in 5. aprila.
Nocoj ob 20.30 bo zbor gledališča Verdi iz Trsta pod vodstvom Ine Meis-ters nastopil v Kulturnem domu v Novi Gorici. Na programu Dvorakove, Brahmsove, Schumannove in Schubertove skladbe.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red 1. petek) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine uprizorilo LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 8. aprila.
V	četrtek, 12. aprila, bo na sporedu koncert FlORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
V	okviru predstav A teatro in com-pagnia, ki jih organizira Teatro popolare La Contrada bo danes, 30. t. m., ob 10.
. uri skupina Attori e cantori iz Pordenona predstavila GNAM CITY L. Vianella in Carla De Poia, režija Ferruccio Merisi.
Jutri, 31. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina Pro.Sa. S.r.l. iz Rima predstavila komedijo GIN GAME Donalda J. Cobur-na: režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Valeria Valeri in Paolo Ferrari. Ponovitve do nedelje, 8. aprila, po običajnem urniku.
Gledališče MIELA REINA
Jutri ob 19. uri bodo na sporedu predvajanja zanimivih VIDEO FILMOV, spe-rimentalnih in glasbenih, iz Ljubljane. Med drugimi bodo na sporedu glasbeni filmi skupine Borghesia - Marina Grzinic (prisotna na večeru), Arna Šmid, Marjan Osole Max, Nuša Dragan in Boris Garb.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 2. aprila, bo v gledališču Rossetti nastopil STANISLAV BUNIN.
MILJE - Gledališče Verdi
Jutri, 31. t. m., ob 19. uri bo na sporedu rock koncert, ki ga organizira miljska rock skupina On the Rock Menagement. Predstavile se bodo naslednje rock skupine: tržaška MADSWORD in HYDRA iz Piacenze, z njima pa bodo sodelovale tržaška THEM, goriška MORTAL EXIS-TENCE in X-RAY.
Glasbena mladina
V	sredo, 4. aprila, ob 20.30 bo v gledališču MIELA nastopil duo SIRINX (FLAVTA IN KLAVIR). Izvajala bosta Chopinov, Shubertove, Casellove, Faure-jeve in Poulencove skladbe.
Verdi
Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 1. aprila, ob 11. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi, v dvorani Verdi v Miljah in v cerkvi Chiesa del Rosario v Tržiču nastopili Godalni orkester, skupina Insieme vocale in komorni orkester gledališča Verdi. V Trstu bo godalni orkester pod vodstvom Aleksandra Vodopivca izvajal Scarlattijeve in Calda-rove skladbe s sodelovanjem sopranistke Ondine Altran, v sodelovanju solista Massimiliana Brandmayerja pa Bachovo in Guy Ropartzovo skladbo; v Miljah bo Insieme vocale izvajal splet madrigalov, medtem ko bo nedeljski koncert v Tržiču posvečen izključno Mozartovim skladbam v izvedbi Komornega orkestra pod vodstvom Severina Zannerinija.
Gledališče MIELA REINA
(Trg Duca degli Abruzzi 3)
V	nedeljo, 1. aprila, ob 21. uri bo v
gledališču nastopil kvarter, ki ga vodi MIROSLAV SEVAK-BENCIC, sax-flavta solist Zagrebškega jazz orkestra. Sodelovali bodo še Lele Centis - bobni, Franco Vallisneri - klavir in Max Sornig - kotra-bas.
Predprodaja vstopnic danes in jutri od
17.30	do 19.30 pri blagajni gledališča.
Glasbena matica
V	petek, 6. aprila, ob 20.30 bo v baziliki sv. Silvestra v Trstu VEČER SAMOSPEVOV, Ana Pusar Jerič - sopran in Andrej Jarc - klavir. Vabljeni!
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela ANDREJ NOVAK.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo jutri, 31. t. m., odprli razstavo slikarke L. M. Sguazzi. Razstava bo trajala do 12. aprila po običajnem urniku.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 6. aprila na ogled razstava slikarja EDO-ARDA DEVETTE.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIE RA PIZZI CANNELLE.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Sklad Mitje Čuka vabi na ogled razstave: ADALBERT ŽVAB - OTROKOM V TEŽAVAH, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 - Trst, od 17. do 19. ure. Razstava bo trajala do 31. t. m.
V	občinski galeriji na Trgu Unita je na ogled do 1. aprila razstava slikarja CARMELA NINA TROVATA. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10^ do 13. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EXCELSIOR - 19.15, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Notturno Indiano, i. Jean-Hugues An-glade.
NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore.
NAZIONALE III - 15.30, 20.30 Godimen-ti carnali in ob 22.15 Urla di mezza-notte.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
MIGNON - 15.30, 22.15 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin VVilliams.
EDEN - 15.30, 22.00 Moana una calda femmina da letto, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, OD
LUMIERE - 16.00, 22.15 Seduzione peri-colosa, i. Al Pacino.
ALCIONE - 16.30, 22.10 She Devil - Lei il diavolo, i. Meryl Streep.
RADIO - 15.30, 21.30 Bestialita bi-tran-sexual gay, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
razna obvestila
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom v Trstu prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 - za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Gin-nastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
Vodstvi kolonij v Comegliansu in Dragi obveščata, da je za tržaško občino vpis v kolonije samo do konca marca. Vpisujejo na srednjih in osnovnih šolah ter vrtcih. V ostalih občinah se lahko vpišete tudi nekoliko kasneje pri zdravniških asistentkah.
Jutri, 31. t. m. in v nedeljo, 1. aprila
bo ob priliki odprte meje deloval na vaškem parku v Prebenegu založen kiosk.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Natalia Ginzburg
INTERVJU
Režija BORIS KOBAL
PREMIERA
Danes, 30. t. m., ob 20.30 - Abonma red A
PONOVITVI:
Jutri, 31. t. m., ob 20.30 - Abonma red B in red F V nedeljo, 1. aprila, ob 16. uri - Abonma red C in red G
Peru - dežela nasprotij
Diapozitivi: ZVONKO VIDAU
Opčine - Prosvetni dom, danes, 30. t. m., ob 20.30.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST
SLUŽKINJE ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
Jutri, 31. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na COLU.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 30. marca 1990
BERTOLD
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.30
-	Dolžina dneva 12.41 - Luna vzide ob 8.21 in zatone ob 0.51.
Jutri, SOBOTA, 31. marca 1990
MODEST
PLIMOVANJE DANES: ob 6.28 najnižja -50 cm, ob 12.43 najvišja 23 cm, ob
18.00	najnižja -19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb narašča, veter 7 km na uro jug, vlaga 53-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Padovan, Manilo Dell'Antonia, Kevin Brugnolo, Paolo Miscioscia, Selene Verdoglia, Serena Bi-doli, Mariateresa Gurian, Martina Piro-nio.
UMRLI SO: 80-letni Ernesto Pisani, 85-letna Concetta Sponza vd. Pessina, 90-letna Maria Monticolo, 82-letna Maria Fabjan vd. Prodani, 79-letni Giovanni Marchesi, 78-letna Giuseppina Facchini, 81-letni Romano Blasco, 78-letni Alfonso Gregori, 65-letni Carlo Cortellino, 59-let-ni Mario Degrassi, 86-letna Giustina Umek.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26., do sobote,
31. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Milje
-	Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN
(tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes se sreča z Abrahamom naš dragi
MITJA KRIŽMANČIČ
Obilo zdravja in sreče mu iz srca želijo vsi, ki ga imajo radi.
mali oglasi
LADI KOCJAN je odprl osmico v Dolini št. 147.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
V BORŠTU je odprl osmico Ljubo Peta-ros.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2.
NA TRŽAŠKI cesti v Doberdobu ima osmico Berto Tonkič. Gostom nudi vino in svež prigrizek lastne proizvodnje.
AGRARIA MOČILNIK v Ul. Udine 18, Trst, nudi ročne in nahrbtne kosilnice po ugodnih cenah z rezervnimi deli.
KUPIM stanovanje v predmestju: tri sobe, kuhinja in kopalnica. Tel. 362120.
LJUBITELJU živali podarim šest mladih psičkov. Tel. na št. 229555 - Salež, od 14. do 15. ure.
SLADOLEDARNA v Nemčiji išče osebje za sezonsko delo od marca do oktobra. Dobra plača. Tel. rfa št. (0049208) 475703.
PRODAM hlevski gnoj, nakladanje brezplačno, možnost dostave na dom. Tel. 228932.
PRODAM renault 4 gtl, letnik '82 v izredno dobrem stanju, 70.000 km originalnih. Tel. 826756 ali 828251.
PRODAM audi 80 dizel, letnik '82 v zelo dobrem stanju. Za informacije tel. na št. (0481) 882091 po 18. uri.
PRODAM popolnoma nov barvni televizor philips, z ekrančkom s tekočimi kristali dimenzije 20 cm x 10 cm x 3 cm, po ugodni ceni. Tel. 418315 od 16. do 19.30.
PRODAM Y 10, prevoženih 2.200 km, letnik februar ’90 za 10.800.000 lir. Tel. 229126.
CAGIVA ALETTA ELECTRA 125, prevoženih 3.000 km, v odličnem voznem stanju, prodam za 2.000.000 lir. Poklicati na tel. št. 225343 ali 200641.
VOZ s 300-litrskim rezervoarjem za škropivo ugodno prodam. Tel. 229332 od 12. do 13. ure ter od 19. do 20. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA išče Bevkove otroške slikanice (Domače živali, Hitro, hitro lahkih nog, Janko in Metka, Mala slikanica, Mali zverinjak, Mladi rokodelci, Moji prijatelji, Pisana družba, Ah, kako lepo, Kaj mi znamo, kako se igramo, Kaj vse mali Tonček zna, Oglejte si učene živali, Pisane podobe), ki so izšle v Gorici leta 1924 in 1925. Morebine imetnike prosimo, da tel. v NŠK na št. 774333.
IŠČEM v najem ali kupim stanovanje/hišo v mestu ali okolici. Tel. na št. 228390.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, trikrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel. 281271.
TOVARNA I.C.U.M. - Malo Vicenza
išče ostrivce za rezilna orodja in rez-kalce za CNC stroje. Ni potrebno znanje italijanskega jezika. Tel. (0445) 602727.
DIPLOMIRANI NEGOVALKI - bolničarki z delovnimi izkušnjami iščeta delo v Trstu ali bližnji okolici v socialnih ustanovah, nega na domu ali pomoč v gospodinjstvu. Klicati na tel. št. (003866) 56255.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 30. t. m., ob 17. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 31. t. m., na večer posvečen predstavitvi SREČANJA MLADIH PREDSTAVNIKOV EVROPSKIH MANJŠIN MENS-A, ki bo letos v Gorici in Trstu. Na vprašanja kdo, kdaj, kako in kje bodo odgovorajali člani mladinske sekcije Slovenske skupnosti Peter Rustja in Ivan Žerjal. Začetek ob 18. uri. Prisrčno vabljeni!
Mladinski dom Boljunec vabi na zabavno- glasbeni večer, na katerem nastopi ansambel ZVEZDE z Opčin, ki nam bo prikazal svoje potovanje po Kanadi in nas povedel v lepe melodije slovenske narodne glasbe. Prireditev bo v dvorani Mladinskega doma jutri, 31. t. m., ob 20.30.	*
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, v Ul. Donizetti 3 bodo v ponedeljek, 2. aprila, predstavili letošnji seminar mednarodne mladinske manjšinske organizacije MENS, ki bo v kratkem v Trstu in Gorici. Pred predstavitvijo bo o manjšinskih perspektivah v luči Evrope 92 in korenitih sprememb v Vzhodni Evropi, Sloveniji in Jugoslaviji govoril pisatelj Boris Pahor. Začetek ob 20.30.
Združenje glasbenih pedagogov Primorske in Glasbena matica v Italiji prirejata od 2. do 5. aprila 1990 CILKUS JAVNIH KLAVIRSKIH UR. Predaval bo prof. SIJAVUŠ GADŽIJEV, docent Osrednje glasbene šole pri Državnem konservatoriju "P. I. Čajkovski" v Moskvi. Sodelovali bodo gojenci nižjih razredov glasbenih šol Primorske in moskovski gojenec prof. Gadžijeva, sicer kočevski rojak ERIK ŠULER. Spored: v ponedeljek, 2. aprila 1990 v Kulturnem domu v Gorici - Ul. Brass 2 - od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure klavirske ure, ob 17. uri Erik Šuler - klavirski recital; v sredo, 4. aprila 1990 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 15. do 18. ure klavirske ure ter v četrtek, 5. aprila 1990 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29 od 10. do 12. ure ter od 15. do 17.30 klavirske ure ter ob 18. uri Erik Šuler -klavirski recital. Na sporedu: Beethoven, Chopin, Rahmaninov, Prokofjev.
prispevki
V	spomin na Danico Verginello darujeta Ančko in Luciana Tence 15.000 lir za MPZ Vesna.
Ob obletnici smrti Branka Giallija darujeta žena in hči Cvetka 50.000 lir za ANED.
V	spomin na pok. Zorota Grgiča darujeta Zora in Anton Ražem 30.000 lir za. SKD Lipa.
V	spomin na pok. Danico Gruden vd. Verginello darujeta Mila in Anica 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Franca Rosmana darujeta Valerija in Savi 40.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na padle v Lonjerju darujeta Milka Batič 10.000 lir in Adriana Gregori
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah so darovali: Adriano Gregori
50.000	lir, Ludvik Žagar 50.000 lir, Zora Hrovatin 10.000 lir, Danica Dolenc 50.000 lir, Judita in Evica Hrovatin 100.000 lir ter Darko Švab 50.000 lir.
V	počastitev spomina Marija Križman daruje Severina Slapnik 50.000 lir za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah.
Ob prvi obletnici smrti mame Mjlly daruje Katty z družino 50.000 lir za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah in 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Gigija darujejo Nanda, Marija Renčelj, Marčelina, Ida, Gigia, Danica, Valerija, Marija Brišček ter Olga in Lidija Milič 150.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob dragega Gigija darujejo Ana, Magda in Vojmir 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Križ-mančiča darujejo Sveta, Ema in Saška
50.000	lir za vzdrževanje Bazovskeg8 doma.
Namesto cvetja na grob dragega Gig)" ja darujejo Mirta, Egon in Igor 50.000 Ur za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob dragega Gigj" ja darujejo družina Vran 30.000 lir, Mj' rella in Giulio Gulič 30.000 lir ter družina Preši 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Verineg3 moža g. Gigija Poljšaka darujeta Neva h1 Aldo Stefančič 15.000 lir za za šolo F- b' Finžgar v Barkovljah.
Namesto cvetja na grob Gigija daruj3 Štefi Bratina 10.000 lir za cerkeveni peV' ski zbor v Barkovljah.
izleti
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja v soboto, 7. aprila, izlet v Burano - Jesolo. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 28. aprila do 2. maja. Informacije na tel. št. 200236 v večernih urah.
SPDT prireja v nedeljo, 1. aprila, avtomobilski izlet vezan z markacijo vertikale SPDT od Doberdoba do Gorice. Hoda bo približno štiri ure. Zbirališče ob 8.30 v Doberdobu, pred šolo na glavni cesti.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica				29. 3. 1990 J	
Ti r TC A t TVT-e	FIXING TUJE VALUTE	MII 4NI		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI trst
Ameriški dolar ,		 1252,750	1240.—	Japonski jen 		7,975	7,70
Nemška marka .		 735,780	732,-	Švicarski frank		831,050	827.^-
Francoski frank		 218,910	216,500	Avstrijski šiling		104,680	103,9°
Holandski florint ... 654,420		650.--	Norveška krona		190,290	188."'
Belgijski frank		 35,603	35.—	Švedska krona		203,660	201"'
Funt šterling ..		 2043,650	2020,—	Portugalski eskudo .	8,329	8."
Irski šterling ..		 1970,850	1945.—	Španska pesela 		11,499	11."
Danska krona .		 192,870	190,—	Avstralski dolar		941,550	900."
Grška drahma.		 7,670	7,300	Jugoslov. dinar 		—	100."
Kanadski dolar		 1065,700	1040,—	ECU		1505,900	
					
					
Satelitski TV prenosi za zbliževanje narodov
_______________filmske premiere_____eva to™™*
Ko se žena prelevi v hudiča
Pregrade med narodi in državami padajo tudi zaradi doprinosa sodobne informatske tehnologije, ki s pomočjo satelitskih prenosov ne omogoča samo, da v istem trenutku ljudje na različnih koncih sveta neposredno spremljajo neki dogodek prav v trenutku, ko se dogaja, temveč nudi tudi nešteto istočasnih možnosti izbire. Sicer so satelitski prenosi šele v poskusni fazi in zelo malo ljudi že razpolaga s parabolično anteno, ki omogoča sprejemanje satelitskih signalov. V Italiji jih je doslej le kakih petsto, po svetovnem prvenstvu v nogometu pa se bo število verjetno zelo povečalo.
RAI bo z 2. aprilom podaljšala satelitski program z dveh na pet ur dnevno. Spored je zelo raznolik, saj obsega filme, gledališke predstave, glasbene oddaje in posebne prenose.
V soboto, 31. marca, bo tako od 14.30 do 15 skrbela za prenos iz rimskega Palauerja, kjer se bo 16 tisoč mladih iz 70 držav zbralo na veliki prireditvi Genefest '90 z naslovom Zedinjeni svet - ideal postaja zgodovina. S to pobudo - ki ji zainteresirani lahko sledijo tudi s tržaškega sedeža RAI in iz videmskega gledališča Tomadini - želijo organizatorji prispevati k razvoju nove kulture z neposrednim pričeva-
njem mladih, ki so z množičnimi manifestacijami v Berlinu, Pragi, Čilu in drugod bili veliki protagonisti zgodo-viskih sprememb. Poleg tega bodo predstavil izkušnje, ki so dozorele med mladimi na raznih celinah za zedinjeni svet, v katerem ne bo več ločevanja med rasami, verami in prepričanji, in tudi ne prostora za egoizem, ki ga povzročata blagostanje in potrošništvo. Ideal enotnosti bo izražen tudi v glasbenih in plesnih nastopih ter v razpravah, ki bodo pričali o raznolikem kulturnem bogastvu dežel, od koder prihajajo mladi udeleženci.
Uvodni govor bo imela Chiara Lu-bich, ustanoviteljica in predsednica gibanja Focolari, ki se že od leta 1943 bori za enotnost s pomočjo ljudi z vsega sveta. Ob 18. uri je predviden kratek poseg papeža Janeza Pavla II.
RAI ima na sporedu še druge posebne oddaje, ki so prav tako zanimive, čeprav nimajo tako vzvišenih ciljev. V nedeljo, 1. aprila, bo na sporedu Tor-natorejev film Nuovo dnema Paradi-so, ki je komaj prejel oskarja, od 28. do 30. aprila načrtujejo vsakodnevno oddajo ob mednarodnem avtomobilskem salonu v Turinu, za mundial pa bodo preizkušali prenose z visoko de-fincijo slike.
Tokratno rubriko sem vse do zadnjega hotela posvetiti najnovejši verziji Sylvestra Stalloneja, nakar sem se premislila, ker bo samo še nekaj dni v deželni distribuciji film She-devil, ki je zdaleč boljši od Tanga in Casha. Sledanjega boste lahko še vedno ujeli za rep, saj bodo težko odpisali Konča-lovskega, čeprav je film taka polomija, da se mu je odrekel celo sam režiser, ki je ekipo in producenta pustil na cedilu pred zaključkom snemanja. Sicer pa, kdo bi zdržal na setu, kjer je višek radosti zaobjet v dialogu: »Glej ga, pravi Rambo!« (izrečeno kot komentar na razdejanje, ki ga je pravkar povzročil Stallone v verziji Miami Vice, to je v Armanijevi dvodelni obleki), »Ne, v primerjavi z mano je Rambo prava mevža« (Stallone dixit).
Zato je najbrž bolje, če si privoščite She-devil, ki je pošten film o ženskah, kakršne pač so. Nič hollywoodskega ni v prevarani Ruth (Roseanne Barr), bodočemu »hudiču« ženskega spola. Dama je odločno predebela in sorazmerno grda, za nameček pa je še precej odurna. Kdo bi zdržal ob njej? Gotovo ne mož (Ed Begley jr., ki se je v filmu o razrednih bojih v Beverly Hillsu poročil s porno-teto ToBel), ki bi se opil od veselja, ko se v njegovem svetu pojavi bonbonček po imenu Mary Fisher (Meryl Streep).
Gospa Fisherjeva je res prikupno bitje. Plavolaska je tudi čedne postave in olikana, poleg tega pa precej bogata, saj je uspešna pisateljica. Je že res, da se preživlja s pisanjem drugorazrednih Tjubezenskih romanov, vendar to nima nikakršnega pomena, če ima kdo ženo, ki je podobna Ruth. V duhu reka »priložnost zamujena ne vrne se nobena« se presrečni Ruthin mož poda v novo ljubezensko avanturo. Grdo soprogo pusti doma, sam pa se odseli in vstopi v rožnati svet (na domu izvoljenke je roza barve tudi računalnik) ljubke Mary.
Ruthin mož pa je povsem prezrl temeljno »žensko« resnico, ki jo je uspešno postavila na platno Seidelmano-va: zapuščena ženska je lahko dokaj maščevalno bitje, poleg tega je v tem
športu nadvse uspešna in zato nevarna. Grdoba se prelevi v »she-devil«, v hudiča, in se spravi na srečni par. Rezultat je seveda predvidljiv, gledalci pa bodo zrli v čudo, ki mu ni bilo enakega od daljnih časov, ko je Greta
Garbo prvič »spregovorila«. Tokrat je Meryl Streep prvič raztegnila svoje ustnice v nasmeh!
»Naj bi se zaradi tega podali v kino?« boste upravičeno vprašali. Zakaj pa ne!
Zanimiva koncerta v Ljubljani
LJUBLJANA — Glasbena pomlad v Ljubljani se začenja v znamenju nekaterih zanimivih koncertov, ki so namenjeni tako mladim kot manj mladim. Prvi bo na sporedu - v četrtek, 5. aprila - koncert rock skupine Motor-head v Hali Tivoli. Ansambel je ljubljanskemu občinstvu prav dobro znan, saj je nastopil tudi aprila lani. Organizator prireditve je Kompas. Z ljubljanskim koncertom bo skupina sklenila jugoslovansko turnejo, ki jo je začela 24. marca v Zagrebu. Skupino, ki je nastala leta 1975 in ki izvaja pretežno bazični rock s primesmi heavy-metala, vodi basist in pevec Lemmy Killmis-ter. Doslej je izdala več plošč, med katerimi bi omenili Motorhead (1977), Overkill (1979), Iron Fist (1982), Another Periect Day (1983) itd. Člani skupine obljubljajo za 5. april »140 minut totalnega rock & rolla«.
Drugi zanimiv koncert bo v torek, 10. aprila. V Veliki dvorani Cankarjevega doma bo nastopil pianist Richard Clayderman, izvajalec priljubljenih šansonov z romantično vsebino ali »vedno zelenih melodij«. Clayderman bo nastopil dvakrat v istem večeru - ob 18. in 21. uri. Organizatorja prireditve sta Cankarjev dom in Kompas.	L V.
:
	
današnji televizijski in radijski sporedi

..
lliiljiiiiiii

n rai i_____________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamp
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Varieteja: Gran premio - Pausa caffe, 14.10 Tam Tam Village
15.00	Tednik: L Aguilone
16.00	Variete: Occhio al bi-glietto
16.10	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Un maggiolino tutto matto (kom., ZDA 1969, r. R.Stevenson, i. Dean Jones)
22.15	Dnevnik
22.25	Dnevnik - posebnosti
23.15	Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone -Južna Koreja
0.15 Dnevnik in vreme
0.20 Mezzanotte e dintorni
0.50 Otroški laboratorij: Otrok in metropola
^ RAI 2
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubriki: Diogenes in
Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igra: Tutti per uno, nato (15.15) film Trape-zio (r. Carol Reed, i. Gina Lollobrigida, Burt Lancaster)
17.00	Kratke vesti
17.10	Rubrika: Tutto sul Due -Piu sani piu belli
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber - II favorite
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Varieteja: ...e saranno
famosi, 22.30 Ritira il premio...
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Aktualnosti: Diogenes
24.00	Dnevnik in vreme
0.45 Film: Furia (dram., ZDA 1936, r. Fritz Lang, i. Spencer Tracy, Sylvia Sidney)
[	^ RAI 3	|
10.00	Hokej na ledu: Italija-Japonska
10.55	Vabilo v gledališče: Macbetto (Giovanni Testori, r. Andre Ruth Shmmah, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada)
12.55	Tenis: za Davisov pokal Avstrija-Italija (prenos z Dunaja)
14.00	Deželne vesti
14.30	Videosport: za Davisov pokal Avstrija-Italija, rubrika o kolesarstvu Biči and Bike
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Scusate l inter-ruzione
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualnosti: Chi Pha visto? (vodi Donatella Raffai)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.50	Oddaja o ženskah: Harem (vodi Catherine Spaak)
23.50	Nočni dnevnik 0.05 Pred 20 leti
|	TV Ljubljana 1	|
9.05	Mozaik. Spored za otroke in mlade: glasb, oddaja 25 deklet in klavir,
9.45	dok. Življenje je stavilo na zeleno, 10.25 dokumentarna oddaja Izziv, 10.45 nad. Blue-bell (pon. 1. dela)
11.35	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.50	Mozaik. Tednik (pon.)
17.50	Škotski ansambel dud
18.15	Spored za otroke in mlade: Ku-ku - Čebibu-la, 18.30 risanka, 18.35 nanizanki Poltrona Ex-press in Noro, norejše, norišnica
19.00	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Tajne službe
21.20	Nadaljevanka: Kotlar, krojač, vojak, vohun (zadnji del)
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Oči kritike
23.15	Film: Pat Garret in Billy The Kid (vestern, ZDA 1973, r. Sam Peckimpah, i. James Coburn)
TV Koper
13.45	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.)
15.00	Nočni boks (pon.)
15.45	Pregled teniških turnirjev (pon.)
16.15	Oddaja o športu: Juke Box - Zgodovina športa po želji
16.45	Košarka - prvenstvo NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet - nemško prvenstvo
21.45	TVD Novice
21.55	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
22.40	Veliki tenis 0.10 Rubrika: Eurogolf
TV Ljubljana 2
17.50	Studio Maribor
19.00	Ansambel Tonija Ver-derberja
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Oddaja pred SP v nogometu - Italija '90
21.00	Vprašajte zvezni izvršni svet
22.00	Človek in glasba (6. del)
_ CANALE9	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat - II club dei di-vorziati, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualna oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro l°.00 Zdravniški pregled ‘6.30 Canale 5 za vas
7.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 ~	T ra moglie e marito
0-25 Variete: Striscia la noti-2	zia
■35 Film: Dentro la notizia (kom., ZDA 1987, r. James Brooks, i. William Hurt, Holly Hunter, Al-22 bert Brooks)
TO Variete: Maurizio Co-
1 no stanzo Show ■00 Variete: Striscia la noti-
i it Ša(p°n)
15 Nanizanka: Lou Grant -AAAAffittasi
8.30	Nanizanka: Ironside
9.25	Filmske novosti
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15	Nan.: Strega per amore -Dov'e il genio (4. del)
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Denni in Lovely Sara
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Elementare Steel
20.30	Film: Guerra e pace (dram., ZDA 1956, r. King Vidor, i. Audrey Hepburn, Mel Ferrer, Henry Fonda, Vittorio Gas-sman)
23.40	Filmski tednik: Ciak
0.30 Aktualno: Money
1.00	Rubrika: Veliki golf
2.00	Nanizanka: Dragnet - Il ladro gentiluomo
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Il dirit-to di vivere, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold -Willis... matricola
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: L incredibile Hulk - La stanza guieta,
19.30	Genitori in blue je-ans - Evviva la sposa
20.00	Risanka: Alvin
20.30	Film: Invasion USA (pust., ZDA 1985, r. Joseph Žito, i. Matt Hunter, Chuck Norris)
22.30	Rubrika: Calciomania
2.20	Nanizanka: Troppo forte
24.00	Variete: Playboy Show
1.10	Košarka NBA: Lakers-
Atlanta
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Mariana,
16.15	Pasiones, 17.15 Se-nora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Nanizanki: Supercarrier, oltre il muro del suono -Rivoluzione, 21.30 Houston Knights - Scambio di identita
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Odeon šport
TKIC_________________
9.00	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
9.30	Nad.:Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Il valzer dei diser-tori (dram., ZDA 1972, r.
Michael O Herlihy, i. Richard Bopne)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Bersaglio umano (pust., ZDA 1977, r. Hen-ry Neill, i. Vic Morrow)
TELEFRIULI___________
11.30	Nanizanke: Boys & Girls,
12.30	La grande barriera,
13.00	Detective in panto-fole, 13.30 James
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Vesti
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Moše (i. Burt Lancaster, 3. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nan.:DickvanDicke 0.10 Ilsalottodi Franca 0.20 Vesti: News
TILK 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Blues;
12.00	Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z revije Primorska poje: Ženska pevska skupina Stu ledi (dir. Tatjana Blokar); 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (64. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja,- 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Tikajmo se; 10.35 Družina; 11.00 Vo-ila, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Obračun Goriške hranilnice za leto 1989
Solidno poslovanje se je zaključilo s čistini dobičkom 7,5 milijarde lir
Drevi v športni palači v Krminu
Piero Angela bo govoril o človeku in kozmosu
S 363 zaposlenimi sodi Goriška hranilnica med večja podjetja na Goriškem, vendar, bolj kakor ta aspekt, je pomembna vloga najstareješega kreditnega zavoda (prihodnje leto bo minilo 160 let od ustanovitve) v gospodarski in družbeni stvarnosti v Gorici, pokrajini in zdaj lahko že govorimo, v deželi. Goriška hranilnica ostaja krepko zasidrana v goriški stvarnosti, ostaja lokalna banka, istočasno pa si išče prostor tudi v deželni stvarnosti, kjer so bili prav lani in predlanskim doseženi pomembni rezultati z odprtjem podružnic v Reani in Manzanu.
Kako je Goriška hranilnica poslovala v lanskem letu, o tem je bil govor na včerajšnjem srečanju z novinarji, ki ga je sklical Predsednik Antonio Tri-pani, skupaj s sodelavci in funkcionarji banke in kjer so bili objavljeni rezultati poslovanja v lanskem letu.
Takoj je treba povedati, da je bilo poslovanje uspešno in da so se lani, še bolj izrazito, kakor v letu 1988, pokazali znaki, da je bila huda gospodarska kriza iz začetka osemdesetih let vendarle skoraj povsem premagana.
Razvoj je bil precej enakomerno prisoten na vseh področjih, kar je tudi znak dosežene konsolidacije v gospodarstvu.
Banka je upravljala skupaj 1530 (zaupana sredstva in vrednost premože-
nja) milijard lir sredstev. Od tega je bilo 519 milijard lir hranilnih vlog. V primerjavi z letom 1988 so se hranilne vloge povečale za okrog 30 odstotkov, še večji porast pa so zabeležili glede investicij denarja.
Omeniti velja tudi dejstvo, da se je precej spremenila vrsta investiranja. Znižal se je odstotek tako imenovanih finančnih investici, več denarja pa je šlo za gospodarstvo. Tudi to je očiten znak splošnega zboljšanja stanja gospodarstva na Goriškem. Naložbe v gospodarstvu so bile lani za skoraj 12 odstotkov višje, kakor v letu 1988. Ugodnejše je tudi razmerje med razpoložljivim denarjem (hranilne vloge) in investicijami. S 53 odstotkov je raz-merkje naraslo na 67 in je med najvišjimi v državnem merilu, kar zadeva hranilnice in posojilnice.
Po poravnavi vseh obveznosti in po odpisu nekaterih terjatev se je poslovanje Goriške hranilnice zaključilo z okrog 30 milijard lir bruto presežka, medtem ko znaša čisti dobiček 7,3 milijarde lir, ali skoraj 11 odstotkov več kakor v letu 1988. Zvišala se je nadalje vrednost premoženja, s 116 milijard na 125.
Precejšen del dobička bodo namenili v dobrodelne in druge namene, čeprav so v te namene že med lanskim
letom na različne načine, namenili znatna sredstva.
Tako velja omeniti dokončno ureditev cerkvice sv. Duha na Gradu, restavriranje freske v cerkvi na Travniku, pristop k deželnemu skladu za onkološke raziskave itd.
V pogovoru z novinarji je predsednik dr. Tripani nakazal tudi nekaj smernic bodočega delovanja banke, ki bo, tako je zagotovil, še bolj krajevna banka, blizu ljudi in blizu njihovih potreb. 160-letnico ustanovitve bodo obeležili spomladi prihodnjega leta in to na zelo koristen, in zakaj ne, odmeven način. Financirali bodo prenovo vile Lenassi v Ulici 9. avgusta, ki bo prenovljena, služila za razne družbene dejavnosti.
Pripravljajo se nadalje na odprtje podružnice v pordenonski pokrajini, ciljajo pa tudi na Trst.
Eno od osnovnih vprašanj, ki so ga pri zavodu sicer že pričeli obravnavati, je novi zakon, ki je sicer šele v pripravi (zakon Amato) in ki naj bi uvedel pomembne novosti tudi v bančnem sistemu, predvsem s poudarjeno privatizacijo.
Pri Goriški hranilnici se na novosti že pripravljajo, poudarjajo pa ob, tem, da bi radi ohranili bistvene lastnosti in vlogo lokalne banke.
V	sredo so v Krminu predstavili zanimiv ciklus prireditev "Kozmos v Krminu - od Big-Banga do človeka". Teden srečanj o kozmični evoluciji in didaktično astronomsko, palenteološ-ko ter prazgodovinsko razstavo prirejata kulturno društvo Castrum Carmo-nis in kulturno odborništvo Občine Krmin. Začeli bodo danes z izjemnim gostom. V športni palači bo ob 20.30 predaval o izvoru človeka znani novinar in znanstveni pisatelj Piero Angela. Uglednemu gostu se bo ob tej priložnosti pridružil tudi njegov sin, po poklicu paleontolog, ki se je v zadnjem času mudil v Keniji. Piero Angela je bil že lani gost krminskega kulturnega društva.
V	ponedeljek, 2. aprila, bodo v bivši kinodvorani Italia v Ul. Friuli odprli razstavo, ki bo na ogled vsak dan od 15.30 do 19.00 do vključno 8. aprila. Na njej si bo mogoče ogledati vrsto zanimivih losilov, redkih meteoritov in nekaj res dragocenih reprodukcij hominidov iz Kenije. Gradivo za razstavo so prispevali tudi člani naturalističnega združenja A. Comel iz Gorice, zadruga ' Archeologia e territo-rio" iz Verone, muzej fosilov iz Bolce, astronomski krožki iz Trsta, Pordenona, Remanzacca, Fare, Višnjana in Ljubljane ter dijaki znanstvenega liceja "Duca degli Abruzzi" iz Gorice.
F nedeljo med Novo Gorico in Gorico
Milan Kučan in morda še kdo na 15. Pohodu prijateljstva
V Novi Gorici množičen volilni shod DEMOSA
V nedeljo 1. aprila, bo v organizaciji Skupine za Posoški mladinski socialni turizem v Gorici in Zveze telesnokul-turnih organizacij v Novi Gorici, že petnajstič Pohod prijateljstva med Novo Gorico in Gorico. Gre za eno izmed najpomembnejših manifestacij in dokazov prijateljstva, sodelovanja in tudi sožitja med obema mestoma ob jugoslovansko-italijanski meji, ki sta veliko prispevali k sedanjim vzornim medržavnim odnosom med Jugoslavijo in Italijo.
Proga bo dolga 12 km in bo kot vsako leto, potekala po ulicah obeh mest. Pohodniki bodo brez vsakih formalnosti prešli mejna prehoda na Erjavčevi ulici, oziroma Škabrijelovi ulici in v Solkanu, prijave za manifestacijo pa še sprejemajo. Pohoda se običajno udeleži okrog 5 do 6 tisoč fantov in deklet, pa tudi starejših Goričanov in udeležencev od drugod. Letos se bo pohoda, ki naj manifestira tudi odprte meje med Jugoslavijo in Italijo, udeležil tudi Milan Kučan, eden izmed kandidatov za novega predsednika slovenske republike in države. Znano je, da se Milan Kučan ukvarja s športom in je zaradi tega v dobri kondiciji za pohod med obema mestoma, toda njegova udeležba bo najbrž tudi v predvolilni funkciji. Po zaključni slovesnosti Pohoda bo Milan Kučan govoril na tako imenovanem družinskem pikniku, ki bo v Opatjem selu na Krasu.
Po neuradnih vesteh naj bi se Pohoda med Novo Gorico in Gorico udeležil tudi kakšen predstavnik DEMOS-a, to je Združene opozicije Slovenije. Morda bi to lahko bil dr. Jože Pučnik, ki je eden od štirih kandidatov za no-
vega predsednika Slovenije. Na vsak način je videti, da je Pohod postal del predvolilne dejavnosti za svobodne, neposredne in tajne volitve, ki bodo v mesecu aprilu v Sloveniji.
Marjan Drobež
Srečanje PSI-SZ
Na sedežu PSI v Gorici bo danes ob 10. uri srečanje med predstavništvom pokrajinskega vodstva te stranke in SZ iz Nove Gorice. Govor bo o skorajšnjih volitvah v Sloveniji ter o splošni politični in gospodarski situaciji.
Sodeč po udeležbi, vzdušju in številnih aplavzih v nabito polni veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, je bil volilni shod Demosa - združene opozicije navdušujoč. Na shodu, kjer so govorili vsi najbolj znani predstavniki koalicije Demosa od Pučnika do Pluta in ki ga je vodil Tomaž Marušič, ki je, kakor smo te dni lahko tudi prebrali, glavni kandidat za mesto župana v Novi Gorici, so bili prisotni tudi predstavniki italijanskih strank, Slovenske skupnosti in tudi številni zamejski Slovenci.
Na začetku so udeleženci, strpani tesneje kot sardine v škatli, lahko pri-
sluhnili recitaciji Zdravljice in zborovski pesmi. Po krajšem nagovoru dr. Tomaža Marušiča pa so si sledili nastopi govorcev. Najprej dr. Pučnika, ki so ga predstavili že kot 'bodočega Predsednika" , potem dr. Rupla, Peter-leja , dr. Pluta, in nekaterih drugih predstavnikov strank, oziroma gibanj. Kandidati, oziroma predstavniki strank in gibanj so zatem odgovarjali še na vprašanja.
Novinarju, vajenemu določenega načina volilne kampanje, se je tak potek zborovanja zdel precej čuden, sicer ob poglobljeni analizi tudi razumljiv.
Skoraj vsi govorci so bili pretežno osredotočeni v preteklost, v ocenjevanje napak in deviacij vladajoče in sestopajoče stranke. Morda je to le volilna strategija, kajti v tem trenutku je seveda najvažnejše zmagati, čeprav naj bi imeli zmago že v žepu.
Urednik Družine v centru Rizzatti
Odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, monsinjor Drago Klemenčič, bo nocoj ob 18. uri gost goriškega študijskega centra Rizzatti. V avli Cocolin v Ul. Seminario 7 bo govoril na temo Cerkev v Sloveniji: problemi in perspektive. Gosta bo predstavil predsednik krožka Rizzatti inž. Nicolo Fornasir. Govor bo torej o cerkvi in katoličanih v Sloveniji v današnjem predvolilnem času, ko se tudi katoliška stranka skupaj z drugimi poteguje za posvetno oblast.
Razstava Slovenci ob meji na ogled v Kulturnem domu
Do ponedeljka je v Kulturnem domu odprta fotografska razstava z naslovom Slovenci ob meji. Gre za razstavo fotografij v črnobeli tehniki, objavljenih v istoimenski monografiji, ki jo je izdalo Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah, pred dvema letoma, tudi s finančno podporo nekaterih javnih ustanov.
Pobuda za razstavo v Kulturnem domu v Gorici je nastala in dozorela v Pokrajinski komisiji za Kulturo, je na krajši slovesnosti ob odprtju razstave naglasil Predsednik Pokrajine Crisci, ki se je skupaj z odbornikom Panzero in Predsednico komisije Aleksandro Devetak udeležil slovesnosti.
Udeleženci so po kratkem pozdravnem nagovoru Igorja Komela, prisluhnili besedam Fabia Amodea, sicer avtorja spremnega besedila v lepem katalogu, ki je opozoril na dve značilnosti razstave, ki jo oblikujejo izdelki osmih fotografov: vsakdo od njih se posveča specifičnemu področju, vendar s pristopom, odmaknjenim od realnosti. Navidezna neurejenost in razbitost pa je drugi element, ki ga je mogoče izluščiti iz celote.
Na razstavi, ki je na ogled v spodnjem in zgornjem preddverju Kulturnega doma so fotografije Maria Magajne, Milenka Pegana, Maurizia Frullanija, Branka Lenarta, Sergia Ferrarija. Arnalda Grundnerja, Joška Prinčiča in Viljema Zavadlava.
Danes, 30. marca, ob 19.30 v občinski sejni dvorani v Ronkah - okrogla miza na temo:
USTAVA IN SLOVENSKA MANJŠINA
Sodelovali bodo:
poslanec Luciano REBULLA senator Nereo BATTELLO prof. Samo PAHOR
Prirejata SKRD Jadro in krožek Anton Gregorčič s pokroviteljstvom Občine Ronke.
Preds. JADRO	Preds. A. GREGORČIČ
inž. Karlo Mučič	Renco Frandolič
KULTURNI
DOM
Slovensko javnost v Italiji VABIMO
na javno razpravo s kandidatom za predsednika Republike Slovenije
dr. Markom Demšarjem
SLOVENIJA IN SLOVENCI V ITALIJI V 90. LETIH
ki bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 2. aprila, ob 19.
SLORI
V Gradišču so odprli deželno razstavo medu
V Gradišču, v palači zastavljalnice, kamor se je začasno preselila deželna enoteka La Serenissima, so včeraj odprli deželno razstavo in pokušnjo medu. Odprta bo še danes in jutri. Na razstavi in pokušnji je mogoče pokusiti najboljše vrste medu in tudi raznih pijač in sladic iz te naravne in še zmeraj žal premalo cenjene jedi.
Razstavo medu so prvič priredili leta 1984. Že takrat je naletela na dokajšnje zanimanje tako občinstva, kakor čebelarjev in predelovcev medu. Zanimanje je vsa leta naraščalo, zadnja tri leta je razstava zadobila precej širši obseg s tem, da so jo popestrili, oziroma obogatili tudi z enogastro-nomskega vidika.
Z deželno razstavo medu se pričenjajo tudi letošnje pomembnejše prireditve, ki jih organizira, tudi v sodelovanju z Občino in nekaterimi drugimi ustanovami, Avtonomna letoviščar-ska ustanova v Gradišču. Tako bodo recimo že danes odprli v Spazzapano-vi galeriji razstavo ob 25-letnici delovanje te institucije, prihodnji teden se bo v Fari in deloma v Gradišču odvijal mednarodni violinski natečaj, konec aprila, ko bodo odprli prenovljene prostore enotelke, pa bo deželna razstava in pokušnja vin za nagrado Gran premio Noe.
Obnovljene prostore Serenissime bodo odprli 28. aprila, do 6. maja pa bo razstava in pokušnja vin.
Gledališče v Gorici in Tržiču
Deželna gledališka ustanova prireja nocoj in jutri dopoldne v Verdijevem gledališču niz lutkovnih predstav z znanimi Podreccovimi lutkami. Naslov predstave je »II viaggio incan-tato«, njen avtor pa je Furio Bordon. Režijo je oskrbel Francesco Macedo-nio, predstavo pa gotovo bogati tudi glasba, saj spremljajo lutke originalne skladbe znanega kantavtorja Angela Branduardija.
Predstave bodo nocoj ob 20.30 (izven abonmaja - rezervacije mest v agenciji Appiani), ter jutri dopoldne ob 9. uri za učence osnovnih in ob 11. uri za dijake nižjih srednjih šol.
Gledališki večer napovedujejo nocoj tudi v Tržiču, kjer bodo ob 20.30 v občinskem gledališču uprizorili igro Umberta Marina »Italia-Germania 4 a 3« v režiji Massima Navoneja. Predstava nadomešča napovedani nastop Flavia Buccija z igro »Due storie ordi-narie. Bellavita e Amicizia«, ki so jo odložili zaradi bolezni igralca.
V prihodnjem tednu se bodo zvrstila tudi predavanja, na katerih bodo spregovorili številni znanstveniki in univerzitetni raziskovalci. V ponedeljek bo raziskovalec astronomskega departmaja tržaške univerze dr. Steno Ferluga govoril o "big-bangu", naslednji dan pa bo Riccardo Tess predaval o vesolju in evoluciji zvezd. V sredo, 3. aprila, bo na vrsti prof. geologije na tržaški univerzi Ferruc-cio Mosetti, ki bo obrazložil zgodovino našega planeta, v četrtek pa bo duhovnik in astronom Giuseppe Tan-zella - Nitti govoril o kozmični evoluciji in teologiji stvarstva. O evoluciji življenja bo dan kasneje govoril prof. botanike na tržaški univerzi Pier Lui-gi Nimis, v soboto bo Giuliano Bastia-ni skušal obrazložiti nastanek človekovih ročnih izdelkov. Ciklus predavanj bo zaključil odgovorni urednik mesečnika "Lastronomia" Corrado Lamberti s predavanjem o Voyagerju. Vsa predavanja bodo v bivšem kinematografu Italia ob 20.30. V soboto, 7. aprila, bo ob 17.30 okrogla miza, kjer bodo med drugim predstavili brošuro o delovanju in možnostih obiska deželnih astronomskih observatorijev.
Poleg tega bodo priredili brezplačna obiska observatorijev v Fari in Re-manzaccu, na mestnem trgu v Krminu pa bodo postavili močan daljnogled, skozi katerega si bo vsakdo lahko po-bliže ogledal luno in zvezde.
Prireditelji sporočajo, da je razstava namenjena predvsem dijakom višjih srednjih šol. Šole, ki bi si želele ogledati razstavo, naj se predhodno telefonsko javijo na tajništvu krminskega županstva (tel. 61134).
Gian Franco Crisci predsednik UPI
Predsednik goriške Pokrajine Gian Franco Crisci je včeraj v Vidmu prevzel predsedstvo deželne zveze UPI -Združenja italijanskih pokrajin. Po načelu rotacije je nasledil kolegu iz Pordenona Valvassoriju. Crisci je ob prevzemu funkcije podčrtal pomembne naloge pokrajin glede izvajanja decentralizacije v upravljanju. Poudaril je tudi mednarodno vlogo z odpiranjem na Vzhodu, bližnjimi volitvami v Sloveniji in evropskim združevanjem.
razna obvestilfi
KŠD Naš prapor vabi v nedeljo, 1. aprila, na 15. Pohod prijateljstva. Prijave in pojasnila pri Danijeli Markovič, tel. 32283.
Na območju Občine Sovodnje bo jutri, 31. marca, redna mesečna akcija pobiranja odpadnega papirja, starega železa in drugega materiala (razen plastike in hladilnikov). Občani naj material odložijo na pločnike oziroma ob robu cest.
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič in Odbor za vzgojo in izobraževanje prirejata slovensko poletno središče od 25. 6. do 7. 7. za otroke vrtca in osnovne šole; letovanje pri morju - v Poreču - od 14. 7. do 23. 7. za otroke od 8. do 15. leta; v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan v Ljubljani, tečaj računalništva, v mesecu juliju, za dijake višjih srednjih šol. Vse informacije dobite v pisarni Dijaškega doma, Ul. Montesanto 84 (tel. 533495) od 11. do 15. ure.
Družba se dobi v ponedeljek, 2. aprila, ob 20. uri pri Vitu.
Seminar o telesni zaznavi in govorici
bo v goriškem Kulturnem domu od 28. aprila do 1. maja. Prijave sprejema prof. Rupel (tel. 30835).
kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«' Prep. ml. pod 14. letom.
VERDI 20.30 »II viaggio incantato«, lutkovna predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »Desideri morbosi di mogli viziose«. Prep. ml. pod 18. le' tom.
Trzic
COMUNALE 20.30 »Italia-Germania 4 a 3«, gledališka predstava.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Tango e cash«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Stroj za ubijanje«. 20.00 »Smrtonosno orožje - 2-del«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Hrib smrti«. 22.00 »Mi nismo device«.
DESKLE 19.30 »Smrtonosno orožje - ^ del«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani - Trg De Amicis (Koren) - te 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. Rosselli 23 -410340.
Po štirih mesecih radijskih oddaj
V Gorici pred zaključkom zanimiv radijski projekt
Z oddajama v sredo, 28. marca, oziroma nedeljo, 1. aprila, bosta Gledališka skupina Gorica in pa Radio Val Gorica, ki deluje v okviru Mladinskega krožka pri Slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici, zaključila obsežen radiofonski projekt v desetih petnajstminutnih nadaljevanjih. Gre namreč za satirično-humoristično besedilo sodobnega slovenskega avtorja Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske. Zamisel, ki je nastala znotraj Zveze slovenskih kulturnih društev, je že pri avtorju naletela na izjemno ugoden odziv, saj je dovolil predvajanje brez vsakršnih pogojev, prvo nadaljevanje pa je šlo v eter že 22. novembra lani in se torej zaključuje po štirih mesecih.
Zgaga vojvodine Kranjske, kot že sam naslov zgovorno pripoveduje, parodira znano Valvasorjevo delo, v njem pa Miloš Mikeln razčlenjuje slovenski narodni značaj, ki seveda ni niti predober, niti preslab in je zakoreninjen v daljnji preteklosti ter se počasi kaže kot nekaj posebnega, skratka nekaj slovenskega. Mikelnovo besedilo, ki je izšlo v knjigi, je za radio priredil vodja Gledališke skupine Gorica Janez Povše, pri čemer je bil projekt ime-
nitna priložnost za člane skupine, kar se tiče preverjanja mikrofonskega govora kakor tudi posebnih zakonitosti radijskega izvajanja. Razveseljivo je, da je Mikelnova nadaljevanka zajela lepo število izvajalcev, ki so vsakič v paru izvajali izbrano nadaljevanje, pri čemer so nekateri nastopili večkrat: Erik Bensa, Barbara Rustja, Adriana Furlan, Laura Furlan, Dušan Košuta, drugi pa vsaj po enkrat: Vesna Češ-čut, Kristina Ožbot, Ivo Cotič, Valentina Martinuč, Mirjam Simiz, Erika Černič in Robert Peric. Pomembno je tudi, da se je na Radiu Val Gorica formirala prava ekipa, kjer velja omeniti Tanjo Vižintin kot glasbeno opremljevalko ter Dušana Košuto in Petra Grusovina, ki sta odgovarjala za tehnično vodstvo. Na ta način je prišlo do učinkovitega kolektivnega ustvarjanja, ki je premostilo marsikatero tehnično zadrego ter vzpostavilo možnosti za nove projekte v prihodnosti. Predvsem so tukaj oprijemljivi pogoji za aktualnejše, neposrednej-še posege v naš zamejski prostor, ki naj bi pritegnili mlade navdušence s povsem izvirnimi dejami, izvajalce pred mikrofonom pa usmerili v živo dialoško in humorno interpretacijo.
Po dveh predpremiernih predstavah SSG v goriškem Kulturnem domu
Danes premiera Intervjuja v Trstu
Po ponedeljkovi in torkovi predpremieri v Gorici in včerajšnji predstavi v tržaškem Kulturnem domu se bo Slovensko stalno gledališče z Intervjujem Natalie Ginzburg danes ob 20.30 predstavilo tudi tržaški premierni publiki. Delo je režiral Boris Kobal, glavni vlogi pa sta tokrat oblikovala Lidija Kozlovič in Tone Gogala (na sliki). Z Intervjujem je SSG pripravilo že drugo premiero v enem samem mesecu (po mladinski igri Razbojniki iz Kardemdmme), že v začetku aprila pa bo na sporedu nova premiera z novim delom iz Cankarjevega ciklusa Jakob Ruda, ki ga bo režiral
Dušan Mlakar
Pianistka Ingrid Silič nova koncertna zvezda
V Benetkah dve zanimivi razstavi posvečeni ženskima »poklicema«
Pomembni razstavi v galerijah v Kopru in Piranu
Organizatorju programov Concerti della sera, goriškemu društvu Rodolfo Lipizer, zagotovo danes ni žal, da je Ingrid Silič iz Bilj, ki zadnja tri leta živi in deluje v Turinu, uvrstil v ciklus, ki prinaša sama zveneča imena pianistov, kot so Nikita Magaloff, Paul Badura Skoda in Daniel Rivera. Zelo očitno je selektor koncertov zaupal številnim pohvalnim ocenam, ki jih je pianistka prejela v zadnjih letih od italijanske publike in kritikov in na osnovi katerih so jo celo imenovali za »novo zvezdo koncertnih dvoran«. In če je slednje še pred nastopom v Gorici zvenelo vendar prelepo in malce pretirano, pa si sedaj moramo priznati, da lahko pred Siličevo »snamemo klobuk« in ji vneto zaploskamo.
Že sam program [W.A. Mozart: Sonata C-dur K330; L van Beethoven: Sonata c-mol, »Patetična«; F. Chopin: Etude op. 10 št. 3, 5, 12, 13 in op. 25 št. 12, Valček op. 04 št. 1, Nokturno op. 9 št. 2 Es-dur in Impromptu cis-mol op. posth.; F. Liszt: »Sogno d'amore«, Dolina dObermann) je razodeval, da se umetnica zaveda, kako ogreti ljubitelje glasbe.
Ljubkost, sproščenost in igrivost je bila avditoriju postrežena že s prvimi takti Mozarta. Virtuoznost se je nadalje dopolnjevala z Beethovnovo dramatičnostjo, nikakor ne pregrobo, kot jo prerodi nekateri interpreti izsilijo iz te partiture. Njena patetičnost je bila ravno dovolj ganljiva kot tudi vedra in nezamorjena. Tehnično brezhibna igra in preciznost notnega zapisa sta kot iz nepomembnega ozadja vendarle govorili, da poslušamo glasbenico, ki ve, kaj želi izvleči iz črno-belih tipk in se hkrati zaveda notranjega glasbenega bogastva, obenem pa tudi ve, kako le-tega prenesti poslušalcu.
In kdor po prvem delu koncerta še ni bil prepričan o edinstvenosti interpretke, je za to dobil vse potrebne razloge v drugem delu večera. Njeni spretni prsti niso zatajili v Chopinovih etudah, glasbeni domišljiji se je povsem predala v nokturnu in tako v avditoriju ustvarjala sledove magične moči, ki jo je posedoval ta romantični zvočni čarovnik.
In po vsem tem še Liszt, skladatelj, ki ogreva kri in drami čute! Očitno je s to svojo hipnotičnostjo prevzel tudi Siličevo In preko nje goriško občinstvo, ki je svoje veliko navdušenje Izrazilo z dolgimi aplavzi in vzkliki odobravanja, (tgv)
V Benetkah sta v teh dneh na ogled razstavi posvečeni dvema ženskima poklicoma. Prva razstava je v prostorih cerkve sv. Bartolomea in nosi naslov »Perle e impiraperle« (Biseri in ženske, ki nizajo bisere). V drugi polovici 19. stol. je bilo v Benetkah nizanje biserov pomembna manufak-turna in gospodarska dejavnost, ki je zaposlovala več beneških žensk, posebno v Muranu in v Ca-nareggiu. Dejavnost se je razvijala v obdobju, ko Benetke še niso doživljale industrijskega preobrata in so ohranjale le protoindustrijske oblike ekonomske proizvodnje. V mestu, kjer je bila moška brezposelnost zelo visoka, je marsikdaj žensko delo nudilo edini vir preživetja za mnoge družine.
Kot pričajo razstavljen dokumenti, fotografije in slike, so ženske nizale bisere doma, ponavadi pred hišnim pragom. Pri opravljanju dela so se posluževale dolgih igel in so se držale vzorcev, ki jih je naročil založnik. Raznobarvni stekleni biseri so bili do konca 19. stol. v bistvu nenadomestljiv okras ženskih oblek, torbic in čevljev. Med razstavljenimi eksponati najdemo npr. čevlje iz zasebne zbirke Ferragamo, ki jih krasijo beneški biseri. Z njimi so beneške ženske izdelovale nakite, gumbe in raznovrstne oblačilne detajle, a tudi okrase in elemente razne hišne opreme. Pri opravljanju te dejavnosti so odigravale ključno vlogo posredovalke med založnikom in delavkami, izstopale pa so tudi blagajničarke, ki so delavkam delile plače. Izdelovalke biserov pa so bile kljub velikemu izvozu predmetov v evropske in v kolonialne dežele precej slabo plačane. Zaradi tega so sodelovale v prvih sindikalnih bojih beneškega delavskega razreda, kljub temu pa jim ni uspelo zajeziti precej hitrega propada te gospodarske dejavnosti.
Druga razstava (slik in dokumentov) pa je na ogled v stanovanjih palače Vendramin Calergi, v katerih je skladatelj Wagner preživel zadnje dni svojega življenja. Danes so ta stanovanja del beneške igralnice. Razstava nosi naslov »II gioco delfamore. Le cortigiane di Venezia dal 300 al 600« (Igra ljubezni. Kurtizane v Benetkah od 14. do 17. stoletja). V dobi gospodarskega razcveta je živelo v Benetkah nekaj tisoč prostitutk različnih ras in različnih družbenih stanov. Benečani so zanje poznali različne nazive. Bile so to »dame di mondo« (ženske sveta) ali »dame di partito« (ženske strank), uporabljali pa so tudi manj obzirne termine. V 15. stoletju je bilo število lahkoživk v Benetkah že tolikšno, da jim je postal Castellet-to, njim namenjena četrt ob Rialtu, že pretesen, tako da so si stanovanje morale poiskati zunaj začrtanih meja. V nekaj letih so v bistvu preplavile mesto in za nekatere postale zanimivost in prava atrakcija, kar še posebno velja za tuje trgovce in poslovneže, ki so v Benetke prihajali sklepat ugodne kupčije. Istočasno pa so iskali tudi zabavo.
Da bi omejile pojav prostitucije, so beneške oblasti zahtevale od prostitutk, da nosijo razpoznavni znak, ki je bil rumena ruta. Oblasti so tudi ukazale, da si morajo lahkoživke ob vstopu v gledališče nadeti masko in črno obleko. V resnici pa so bili vsi ti ukrepi beneških oblasti (ne pozabimo, da smo bili v obdobju stroge protireformacije) v primerjavi z drugimi kraji in mesti precej mili. Nikomur ni namreč padlo na misel, da bi s silo prepovedal prostitucijo, ki je bila ena najbolj cvetočih dejavnostih, mnoge kurtizanke pa so krajšale dolgčas uglednim osebnostim. Zaradi visoke glasbene in literarne kulture so bile kurtizane tudi v središču pozornosti umetniških in zabavnih večerov.
MARTA VERGINELLA
Pregled slovenske filmske in video proizvodnje v Gorici že dokončno zasidran v skupni slovenski kulturni prostor
V piranski Mestni galeriji je na ogled razstava Petra VValdegga iz Sarajeva, v koprskih galerijah Loža in Meduza pa razstavlja svoja dela Bora Iljovski iz Beograda.
Petar Waldegg je študiral grafiko pri prof. Dževadu Hozu in pri prof. Bogdanu Borčiču v Ljubljani. Njegova nosilna tehnika je barvna akvatinta, katero dopolnjuje z manjšimi posegi drugih tehnično-tehnoloških procesov. Novejši grafični listi, predstavljeni na piranski razstavi, pričajo o avtorjevem razmišljanju o večnih vprašanjih z neizčrpno možnostjo variranja odgovorov. Waldeggove grafike so v prvi vrsti rezultat silovite geste, ki išče in najde povezanost organskega s kozmičnim. Iz zamisli o širni sledi, izstopajoči na belini grafičnega lista, se rojeva vehementno začrtana smer nabita z energijo, ki ustvarja najprej napetost in nato z dodajanjem grafičnih oznak linearne igre prehaja v sproščene obrise »peres velike ptice«. Kompozicijska uravnoteženost mitskih in zemelj-sko-realnih oblik ustvarja učinek živo-nežive oziroma mitsko-kozmične poe-tizacije danega prostora, ki spominja na majhno okence v neskončnosti uni-verzuma. Paleta Waldeggove barvne grafike sugerira posebno močno obliko, prežeto s srebrnkastim svetlikanjem, katerega metalno svetlobo nian-sira temna oker barva in na ta način ustvarja polmrak kot dominanto na obrisih peres. Grafični svet Petra Wal-degga zelo nazorno prikazujejo razstavljene grafike: Skin (1986), Dan (1986), Sky bush (1986/87), Oktober (1987/88), Gora, gora (1988) in druge. Waldegg je od leta 1984 docent za grafiko na ALU v Sarajevu. Za seboj ima dvanajst samostojnih razstav, večje število skupinskih razstav, prejel pa je tudi lepo število nagrad in likovni kritiki ga uvrščajo med najbolj obetajoče jugoslovanske grafične ustvarjal-
Spominjam se, kako je Ace Mermolja v nekem Članku izpred nekaj let tarnal nad tem, da je kot Pesnik prisiljen pisati ocene pesmi svojega sodelavca, kakor je pač tudi kolega seveda zadolžen za ocenjevanje njegovih. Čeprav je moja situacija sicer še “olj »poenotena«, mi to prihaja na misel, ko sestavljam skromen javni obračun že krepko pretekle manifestacije, ki je bila od 2. do 6. marca v Kulturnem noipu v Gorici. Film Video Monitor, letni »izlet« (in 1° že peti) skozi slovensko filmvideo proizvodnjo se 1® sodeč po odmevih dokončno zasidral v slovenski ^upni kulturni prostor, pa čeprav lokalna (tako slovenska kot tudi italijanska) javnost še dobro ne ve, *aj bi z njim počela. Sploh pa mi »trenutek vrtoglave nadutosti« narekuje trditev, da je prireditev Film /ideo Monitor od vseh zamejskih kulturnih priredi-ey le tista, ki seže najdlje v množičnih občilih na ;el (italijanski) in oni (slovenski) strani meje. Vseka-/0r to še ne dela manifestacije zanimive in vabeče Pso faeto, dovolj pa je za razmislek o njeni vlogi in P°rnenu, še posebej ob dejstvu, da se je na letošnjih bidenjih v gostoljubnem goriškem kulturnem »hra-nu« dogodilo res nekaj pomembnih stvari.
V prvi vrsti je prišlo do eksplicitnega prepleta jjyih obmejnih manjšinskih stvarnosti. Kajti že . abco Juri, prvi karikaturist ljubljanskega Dela, ki f0 s svojo razstavo prispeval dragoceno satirično-in-sj^btativno kuliso, izhaja iz italijanskega (manjšin-je K a) kulturnega kroga v Sloveniji. In prav slednji bil očrtan z izredno ostrino v čudovitem doku-Cbtarcu, ki sta ga o pisatelju Fulviu Tomizzi in da ^ateradi posnela Bogdan Mrovlje in Hele-p Koder za Dokumentarni program TV Ljubljana. lsotnost avtorjev, samega pisatelja in uglednih
gostov je ustvarila pravo premiersko vzdušje. Poleg tega pa je ob navzočnosti visokih funkcionarjev italijanske državne televizije RAI ter slovenskih in italijanskih avtorjev dobila svoj krst tudi sekcija »Zamejci«, ki naj bi postala prostor nadaljnjega raziskovanja o posnetih materialih na manjšinsko tematiko. V smislu podkrepitve take dvostranske pomembnosti, ki jo ima manifestacija, pa gre razumeti tudi skupno podporo Monitorju s strani Kmečke banke in goriške Casse di Risparmio.
Drugo, kar je vsekakor izstopalo, je bila večstrankarska okrogla miza na osrednjo temo, ki je bila posvečena izzivom političnega pluralizma v kulturah medijev. Na njej so se soočili Pavle Bratina (Krščanski demokrati), Pavle Gantar (ZSMS - Liberalna stranka), Ivo Hvalica (Socialdemokratska zveza), Peter Kovačič (Socialistična zveza), Dimitrij Rupel (Slovenska demokratska zveza) in Milenko Vakanjac (ZKS - Stranka demokratične prenove). Omizju sta se potem pridružila še Franco Juri in Borut Suklje. K »pluralističnemu« vzdušju je svoj delež seveda prispeval tudi nesrečni Kocbekov večer ob zaključku, ko je bila predvajana prva ekranizacija kakega Kocbekovega dela; Klopčičeva Črna orhideja je bila posneta po istoimenski noveli iz zbirke Strah in pogum in jo je proizvedel Umetniški program TV Ljubljana.
Pravo odkritje Film Video Monitorja je bil filmski in televizijski opus Jožeta Babiča, v mnogih smislih mejne osebnosti. Neverjetno je, kako so njegovi od dvajset do trideset let stari podvigi bili še vedno sveži in aktualni. Na primer film Po isti poti se ne vračaj, ki tematizira vprašanje sezonskih de-
lavcev v Sloveniji in rastoči šovinizem domačinov ali neomiljena družbena kritičnost v filmu Poslednja postaja, v katerem bedno zaposleni borec ne najde svoje poti iz časov gradnje socializma v uveljavljajočo se potrošniško družbo, ki ga na koncu tudi pogubi.
Še posebno dobro so Babičeve filme ocenili prisotni italijanski kritiki, ki so imeli med Monitorjem tudi enodnevni izlet v Ljubljano. Tu so obiskali Cankarjev dom, NUK in seveda Viba film, kjer so si ogledali Pogačnikov dokumentarec Edvard Kocbek -Skica za potret, ki je v Gorici iz tehničnih razlogov odpadel, in ekskluzivne odlomke Godinovega Umetnega raja o Fritzu Langu.
Naj navedem njihova imena: Rino Alessi (la Re-pubblica), Leonardo Autera (Corriere della sera), Paolo De Cesare (Radio Popolare), Giacomo Gambetti (RAI 1), Giuseppe Ghigi (II Gazzettino), Luka Krstič (Cinemasud), Alberto Pešce (Giornale di Brescia), Laura Ouaglia (Media Production). Seveda pa je bila prisotna v Gorici tudi celovita paleta slovenskih filmskih kritikov in novinarjev: Miha Brun (Stop), Lilijana Resnik (Delo), Miha Zadnikar in Majda Širca (Telex), Silvan Furlan (Ekran), Nina Zagoričnik (Radio Ljubljana), Majda Knap (TV Ljubljana) ter še Mirko Kostovič za osrednje založniško podjetje v Bosni.
In še zadnja točka (»last but non least«): če filmska proizvodnja ni bila letos ravno masivna, pa priča podelitev nagrade FININVEST najboljšemu letošnjemu dosežku, režiji Filipa Robarja Dorina v Vetru v mreži, da je bil prek Monitorja le vzpostavljen stik med slovensko kinematografijo in Berlusconijevim
kolosom.	ALEŠ DOKTORIČ
Precej drugačna so dela Bore Iljov-skega (akrili na platnu), ki bi jih lahko označili kot nekakšno čelno postavljeno slikovno mrežo, sestavljeno iz enakopravnih kompozicijskih točk ali kot neobičajen zemljevid, izpolnjen z vseh strani, do vseh robov platna s številnimi oblikami, ki krožijo in se prepletajo med seboj. Težko oziroma nemogoče je ugotoviti, kje je začetek in kje konec tega kroženja, kajti na slikah se vse začenja in končuje na isti prostorski ravni, v istem časovnem razmaku in gledalcu ne sugerira nikakršnega izvenprostorskega dogajanja. Razstavljena dela ne odkrivajo raspoznavne vsebine in lahko bi rekli, da so bistveni elementi teh slik izrazite barve oziroma obarvanost oblik, ki predstavljajo tkivo, medtem ko vijugaste linije pomenijo nekakšen skelet, kar pa kot celota ne predstavlja ničesar definiranega. Bora Iljovski je diplomiral na ALU v Beogradu in opravil specialko pri prof. Dordu Bošanu. Za seboj ima enajst samostojnih in večje število skupinskih razstav.
Razstavi v Kopru in Piranu kot običajno spremljata lično oblikovana razstavna kataloga s spremnima tekstoma Ješe Denegrija (Bora Iljovski) in Koste Bogdanoviča (Petar Waldegg).
SLAVKO GABERC
Nogometno EP »under 21«
Po sinočnjih zadnjih srečanjih finalne skupine pokala prvakov
Italija v polfinalu
V superfinalu Jugoplastika - Limoges
ŠPANIJA - ITALIJA	1:0 (0:0)
STRELEC: Mendiguren v 77'
ŠPANIJA: Canizares, Cristobal (v 76' Mendiguren), Pedro, Nando, Marta-gon, Hierro, Amor, Alfredu, Loren (v 72' Conte), Fernando, Losada.
ITALIJA: Peruzzi, Garzya, Rossini, Salvatori, Benedetti, Costacurta, Fuser (v 80' Lanna), Piacentini, Buso, Strop-pa, Simone (v 88' Zanoncelli).
SODNIK:. Van Swieten (Niz.); GLEDALCEV: 14.500.
LOGRONO (Španija) — Španski se- . lektor Pereda je zamenjal kar osem igralcev, ki so v prvi četrtfinalni tekmi v Anconi izgubili s 3:1 proti Italiji. A tudi to ni nič pomagalo, kot ni pomagalo, da so skozi vse sinočnje srečanje napadali in da so jih gledalci bučno bodrili. Italija je naval domačinov pričakovala, umirjeno se je branila in brez prevelikega tveganja zdržala vse do 77. minute. Tedaj je Mendiguren, ki je le nekaj trenutkov prej zamenjal Cristobala, po strelu s kota z močnim udarcem premagal Peruzzija. Špancem je zadetek vlil novih moči, še silovite-je so pritisnili, a do drugega zadetka, ki bi jih popeljal v polfinale, niso prišli.
Maldini po srečanju ni skrival zadovoljstva: »Tekma je bila težka le zadnjih 30 minut, prej smo igrali več kot dobro. Nasprotnik nas je spravil v težave šele potem, ko je dosegel gol. Obramba in vezna vrsta pa sta bili izredni.«
V	polfinalu se bo Italija pomerila z Jugoslavijo, ki si je uvrstitev zagovoti-la že predvčerajšnjim, z zmago na račun Bolgarije. Prav zato si je včerajšnje srečanje v Španiji ogledal tudi jugoslovanski selektor Toplak. Srečanje z »modrimi« pa Maldinija ne skrbi preveč: »S to izvrstno skupino igralcev smo pripravljeni na spopad s katerimkoli nasprotnikom. Upam tudi, da se ta reprezentanca prebije do konca tega evropskega prvenstva.«
V	drugem polfinalu se bosta pomerili Švedska in Sovjetska zveza.
Švedska je v povratnem četrtfinalnem srečanju kar s 4:0 (1:0) odpravila Češkoslovaško, potem ko je že v prvi tekmi zmagala z 2:1.
Sovjetska zveza si je uvrstitev zagotovila na račun Zahodne Nemčije, proti kateri je v povratni tekmi slaila zmago z 2:1 (po podaljških). Prvo srečanje se je končalo pri neodločenem izidu 1:1.
LIMOGES - PHILIPS	85:76 (43:34)
LIMOGES: Jullien 12, Ninet, Brooks 11, Ostrovvski 19, Dancy 12, Collins 18, Demory 5, Vestris 8, Setiers.
PHILIPS: Aldi, Pittis 7, D'Antoni 13, Cureton 2, Anchisi 3, Meneghin 14, Riva 17, Montecchi 7, McAdoo 13, Chiodini.
SODNIKA: Turner (VB) in Grigoriev (SZ); PM: Limoges 7:11, Philips 12:16;
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Jugoplastika - Lech	98:74
Makabi - Aris	94:92
Limoges - Philips	85:76
Barcelona - Den Helder	88:73
LESTVICA
Barcelona
Jugoplastika
Limoges
Aris
Philips
Makabi
Den Helder
Lech
14 12 2 1291:1084 24 14 11 3 1277:1114 22 14 10 4 1320:1217 20 14 8 6 1295:1224 16 14 7 7 1271:1278 14 14 6 8 1186:1241 12 14 2 12 1147:1292 4 14 0 14 1147:1484 0
SPORED SUPERFINALA V superfinalu (17. aprila v Zaragozi) se bosta srečala Barcelona - Aris in Jugoplastika - Limoges.
PON: Riva (40); TRI TOČKE: Jullien 4:7, Ninet 0:1, Dancy 0:1, Collins 1:1, Demory 1:2, Pittis 1:3, D'Antoni 3:8, Anchisi 1:1, Riva 3:9, Montecchi 0:3; GLEDALCEV: 5 tisoč.
LIMOGES (Belgija) — Philips je prišel do zadnje postaje svojega letošnjega »križevega pota« v pokalu prvakov, a Limoges do svojega prvega velikega uspeha, nastopa v finalnem delu. Zadnja tekma finalnega dela je bila za Limoges pomembna, da si zagotovi dokončno drugo mesto na lestvici in se izogne spopadu z Barcelono (v primeru Arisove zmage).
O tekmi sami ni kaj povedati. Igralci Philipsa so imeli druge skrbi po glavi, domače prvenstvo in nedeljski spopad s Scavolinijem. Začeli sicer niso slabo, a so kaj kmalu popustili, razočarala pa sta zlasti Riva in McAdoo. Kot po navadi se je srčno boril Meneghin, ki je morda odigral zadnje mednarodno srečanje v svoji več kot 20-letni karieri.
JUGOPLASTIKA - LECH 98:74 (53:44)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 13, Pera-sovič 7, Pavičevič 2, Kukoč 16, Sobin 9, Tabak 2, Ivanovič 17, Savič 10, Radja 16, Naglič 6.
LECH: Korkia, Baran 2, Garsztka, Bo-gucki 4, Marcinkowski 24, Puc 6, Jecho-rek 18, Szafrancki, Kijewski 11, Torgov-ski 9.
SODNIKA: Bruna (ČSR) in Duranti (It.); GLEDALCEV: približno 3 tisoč.
SPLIT — S sinočnjo zmago so Spličani obdržali drugo mesto na lestvici in se tako izognili nevarnosti, da bi se v superfinalu v Zaragozi že v prvi tekmi pomerili z Barcelono.
Poljski prvak Lech je bil tudi tokrat preslab, da bi se enakovredno kosal z Jugoplastiko, kateri je tekma pomenila le zahtevnejši trening pred nastopom v domačem play offu.
V prvih 20 minutah Jugoplastika sicer ni igrala preveč disciplinirano in angažirano, kar so Poljaki izkoristili in se glede rezultata držali kolikor toliko v stiku z domačimi. Drugi polčas pa je prinesel preobrat. Spličani so kar naenkrat imeli 20 točk prednosti in tako je ostalo odprto samo eno vprašanje: s kakšno razliko bodo zmagali. Gostje so se sicer hrabro borili, a v trenutku, ko je Jugoplastika poostrila tempo, so prišle na dan vse njihove slabosti.
Enimontu pokal prvakinj
CESENA — Enimont Priolo se je vpisal v zlato knjigo košarkarskega pokala prvakinj. V sinočnjem finalu je namreč s 86:71 (45:37) premagal sovjetski CSKA.
Četrtfinale Davisovega pokala
Danes Avstrija ■ Italija
DUNAJ — Žrebanje parov četrtfinalnega srečanja Davisovega pokala med Avstrijo in Italijo, ki se prične danes na Dunaju, je bilo posebno slovesno, saj so »angažirali« celo kanclerja Franza Vranitzkyja. Žreb pa je določil, da se bosta v igri posameznikov najprej pomerila Horst Skoff in Diego Nargiso, katerima bosta sledila Thomas Muster in Paolo Cane.
Za jutrišnje srečanje dvojic je Adriano Panatta najavil Cane-ja in Pistolesija, vendar je gotovo, da bo Pistolesija zamenjal Nargiso ali Camporesi. Pravilnik namreč dovoljuje, da odločitev še uro pred začetkom tekme lahko spremeni. Avstrijo pa bosta zastopala Muster in Antonisch. V nedeljskih zadnjih dveh spopadih posameznikov bosta najprej na vrsti Skoff in Cane, katerima bosta sledila Muster in Nargiso.
Vse tri dni se bodo srečanja pričela ob 13. uri.
Včeraj so opravili tudi žrebanja za druga dva četrtfinalna dvoboja svetovne skupine Davisovega pokala, in sicer med Argentino in Zahodno Nemčijo (slednja bo brez svoje št. 1, Borisa Beckerja) ter Češkoslovaško (ki bo brez svojega najboljšega igralca, Mecirja) ter ZDA. V srečanju Argentina - ZRN bodo igrali: Mancini - Wohrmann, Jaite - Steeb, Frana in Luža -Jelen in Stich, Jaite - VVohrmann, Mancini - Steeb. V dvoboju ČSR - ZDA pa je žreb določil naslednje pare: Srejber - Kric-kstein, Korda - Gilbert, Šmid in Novacek - Leach in Pigh, Korda - Krickstein, Srejber - Gilbert.
Mladinsko SP v smučarskih skokih
Ceconu srebrno odličje $
ŠTRBSKE PLEŠO — Avstrijec Heinz Kuttin, visokorasli vitki mladenič iz Beljaka na avstrijskem Koroškem, je postal svetovni mladinski prvak v smučarskih skokih na 90-metrski skakalnici v Visokih Tatrah na Češkoslovaškem. Srebrno kolajno, je osvojil Roberto Cecon s Trbiža, ki je prav pred tednom dni zmagal na predzadnji tekmi svetovnega pokala v Planici. Franci Petek, novi veliki up slovenskega skakanja, doma iz Lesc na Gorenjskem, je boj za kolajno izgubil v drugi tekmovalni seriji, ko je bil precej krajši kot v prvem poskusu, tako da ga je prehitel domači skakalec Tomaž Raszka.
Danes se bodo v Tarah merile še ekipe, jutri pa se bo prepolovljeno mladinsko SP v nordijskem smučanju končalo s tekmovanjem ekip v nordijski kombinaciji. Tekaške discipline bodo namreč izpeljali v Franciji - na olimpijskih progah za leto 1992.
VRSTNI RED: 1. Kuttin (Av.) 216,9 (86,5, 84); 2. Cecon (It.) 214,1 (88, 81); 3. Raszka (ČSR) 210,1 (85,5, 81); 4. Petek 207,3 (86, 79); 5. Fras (oba Jug.) 200,1 (82, 79,5); 6. VVangler (ZRN) 196,2 (87,5, 74.5); 14. Knafelj 179,7 (80,5, 74); 16. Komovec (oba Jug.) 173,6 (79, 70). (O. G.)
Italija dobro pričela proti Japonski
LYON V prvem kolu skupine B svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je Italijanska reprezentanca zanesljivo s 7:1 (2:0, 3:0, 2:1) premagala Japonsko.
V nedeljo v Borovem športnem centru v Trstu
Deželno prvenstvo v športnoritniični gimnastiki
Šport na Primorskem
Na DP za handikapirance
Naša rojaka pri vrhu
Pred dnevi je bilo v Vipitenu državno smučarsko prvenstvo za paraplegike, amputirance, slepe in umsko prizadete. Udeležencev je bilo skupno osemdeset, pomerili pa so se v alpskih in nordijskih disciplinah. Veleslalom in smuk so priredili na hribu Cavallo nad Vipitenom, smučarska teka pa v bižnji dolini Ridan-ni. S pripravo prog za teke so organizatorji imeli največ problemov, a tudi med samim tekmovanjem je deževalo in snežilo.
Na prvenstvu sta nastopila tudi dva zamejska rojaka. Pavel Križmančič je v teku na 10 km zasedel 3. mesto, a na razdalji 5 km je bil peti. Walter Zavadlav pa je bil na krajši progi tretji.
Dirka po Kalabriji
Wirtenberg zdržal
CATANZARO — Končna zmaga na kolesarski dirki po Kalabriji je šla Švicarju Guidu Winterbergu, medtem ko se je na včerajšnji zadnji etapi (Cosenza -Catanzaro, 160 km) uveljavil Roberto Pagnin, ki je pobegnil pri 53. kilometru in po 107 km prišel sam na cilj.
VVinterberg si je zmago v bistvu zagotovil že na predvčerajšnji etapi, ki se je končala v pravi nevihti v San Giovanni-ju, včeraj pa je s pomočjo svoje ekipe le pazil, da ga kdo ne preseneti.
KONČNA LESTVICA: 1. Winterberg (Švi.) 14.17’19''; 2. Pierobon po 44"; 3. Rut-timan (Švi.) 45"; 4. Chiappucci 50"; 5. Fa-resin 118"; 6. Amadori 1'57"; 7. Siboni 2T2"; 8. Tomasini 2'29"; 9. Chiurato 2'58"; 10. Zaina 3'35".
Ženska rokometna C liga
Visok poraz Krasa
CELLINI - KRAS	29:7
KRAS: Citter, Ukmar, Colja, Bizjak 1, Natural 1, Jagodic 2, Calzi, Ferluga 3.
Krasovke so tokrat v Padovi doživele visok poraz. Kljub temu pa so s prikazano igro zadovoljile, saj so bile nasprotnice zelo homogena ter izkušena ekipa, ki nastopa v C ligi že vrsto let. Še posebno Cellinijeva obramba je delala našim preglavice, tako da je bilo zelo težko priti do zadetka. V napadu je treba tokrat pohvaliti Ferlugovo, ki je bila prav gotovo najbolj aktivna. Naslednjo tekmo bodo krasovke odigrale na domačem igrišču proti ekipi Pasta Jolly. (Tanja)
V Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu bo v nedeljo popoldne zanimiva gimnastična prireditev, ki jo organizira gimnastični odsek ŠZ Bor. Na spo-
redu bo namreč deželno prvenstvo v športno ritmični gimanstiki za deklice A-l in A-2 kategorije. Za prvenstvo se je prijavilo 13 tekmovalk iz štirih naj-
močnejših klubov naše dežele in sicer iz Lignana, Vidma ter Ginnastice Tri-estine in Bora iz Trsta.
Prvenstvo bo pokazalo, kakšno je letos razmerje sil v tej starostni skupini, potem ko so nekatere tekmovalke prestopile v višji starostni razred, nekatere pa bodo nastopale prvič. Med petimi Borovimi tekmovalkami bodo kar štiri take, saj doslej še niso nastopale v okviru federacije. Primerjava moči je zato izredno težka, jasno pa je, da so možnosti naših tekmovalk slabše, saj zaradi izredno slabih vadbenih pogojev še daleč nimajo takih priprav kot njihove tekmice. Vsak uspeh nad katerokoli nasprotnico bi zato predstavljal že lep dosežek.
Na tekmovanju, ki se bo začelo ob 15. uri, bodo Borove barve branile Paola Dannecker, Irina Žagar, Fjona in Karin Mezgec ter Kristina Ferluga.
Na sliki: Borova tekmovalna ekipa.
Najodmevnejša rezultata primorskih ekip v zadnjem času so dosegli nedvomno nogometaši Kopra in odbojkarji kanalskega Salonita. Prvi so, kot smo že poročali, kar z 9:0 premagali Jugokera-miko. Odbojkarji kanalskega Salonita pa so v Novi Gorici odpravili najnevarnejšega tekmeca za prvo mesto v drugi zvezni ligi in napredovanje v višjo ligo, ljubljansko Brezovico (rezultat je bil 3:0).
Spomladanski del prvenstva sta dobro začela oba primorska predstavnika v slovenski nogometni ligi. V derbiju z vrha lestvice je Izola iztržila točko v Ljubljani proti Slovanu (1:1), medtem ko so Vozila v Novi Gorici premagala Muro z 2:0. V območni ligi je pomembno zmago iztržilo ajdovsko Primorje.
Postojnski košarkarji so praznovali. V zadnjem prvenstvenem kolu so namreč iztržili odločilni točki za obstanek v drugi zvezni ligi (Postojna - NAP 78:73). Presenetljivo pa se je začela prebujati druga drugoligaška ekipa in sicer ajdovski Mlinotest. Rokometašice so namreč drugič zapored zmagale, tokrat v Kranju. V slovenski rokometni ligi za moške gre najbolje Ajdovščini, v ženski pa vodi Burja s Škofij.
Omenimo še zmago odbojkaric Nove Gorice nad Progresom v okviru druge zvezne lige, in Koprčank v slovenski ligi, medtem ko Izolani niso odigrali tekme.
Izmed ostalih športnih dogodkov velja pozornost velikemu ženskemu kegljaškemu turnirju v Ajdovščini, ki ga je dobila Novogoričanka Karadžičeva, pa dvoboja moških in ženskih kegljaških reprezentanc Jugoslavije in Francije v Ankaranu (oba so dobili Jugoslovani) in uspeh namiznoteniške igralke Čehovinove, ki je na državnem prvenstvu za pionirke zmagala med dvojicami in osvojila 2. mesto pri posameznicah. (DK)
Disciplinski ukrepi
Deželna nogometna disciplinska komisija je izključila za eno kolo nogometaša Primorja Antonia Verilla in Giorgia Mo-settija, igralca Zarje Roberta Kaka in igralca Vesne Paola Savija zaradi izključitve.
Tržaška pokrajinska disciplinska komisija je ostro ukrepala proti igralcu Au-risine Aldu Chizzu, ki je bil izključen na nedeljski tekmi 3. amaterske lige proti Krasu. Izključila ga je za štiri kola, »ker je - potem ko ga je nasprotnik zrušil -stekel za nasprotnikom z namenom, da ga napade in je hotel nato še napasti sodnika, a so mu soigralci namero preprečili.« Za dve koli je bil izključen igralec Krasa Rodolfo Puric, za eno kolo pa nogometaš Gaje Massimiliano Zemanek.
obvestila
danes igra za vas - danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
Avellino - Parma	X
Cagliari - Torino	1X2
Catanzaro - Monza	X	2
Como - Barletta	X
Foggia - Brescia	1
Licata - Messina	2
Piša - Ancona	1
Reggiana - Padova	X
Reggina - Cosenza	X	2
Triestina - Pescara	1
Lucchese - Modena	1	X
Ternana - Perugia	X	2
Legnano - Centese	1X2
Vanek Battello (letnik 1969), doma iz Gorice, je že vrsto let aktiven košarkar pri goriškem športnem združenju Dom. Pred desetimi leti je začel igrati minibasket, sedaj pa nastopa s pomlajeno člansko postavo, ki jo letos uspešno vodi Peter Brumen. Vanek obiskuje drugi letnik pravne fakultete v Trstu, poleg košarke pa rad sledi svetovnemu glasbenemu dogajanju, saj med drugim tudi sam igra kitaro. Prejšnji teden je Elvis Peric pravilno napovedal
osem rezultatov.
1.	Rim (galop): Rosaura (skupina X) bi se hotela oddolžiti za nedeljski poraz, pri tem pa se bo morala paziti predvsem konja Castel di Leva (skupina 1) in vedno solidnega Brecona Watersa (skupina 2).
2.	Milan (kasaška dirka): Valid Note (skupina 1) je zelo kvaliteten in štarta na zmago. V skupini X bo zanj nevaren Lio Manfredonia, iz skupine 2 pa omenimo konja Original Trip.
3.	Modena (kasaška dirka): Flambards (skupina 1) je zadnje čase v izredni formi. Med njegovimi najnevarnejšimi konkurenti omenimo Decteura VB (skupina X) in Inasola (skupina 2), ki ima dobro štartno pozicijo.
4.	Neapelj (kasaška dirka): Zaradi številnih dobrih konj na štartu je napoved zelo tvegana. Poskusimo s Falasio (skupina 2), ki ima strahovit finiš, Iseidom (skupina 1) in Istizionom (skupina X).
5.	Firence (kasaška dirka): Erimaco Prad (skupina X) bo med favoriti, če bo dobro štartal. V drugih skupinah sta najbolje kvotirana Ettore Mas (2) in Estro del Mare (1).
6.	Palermo (kasaška dirka): Gama (skupina 2) lahko ponovi nedeljski uspeh, se-
veda če bo dobro štartal. Gaiofana (skupina X) je zadnje čase vedno med najboljšimi in bi lahko presenetila. V skupini 1 velja omeniti Folgavisa.
Dirka tris
Naši favoriti: Fakir Ve (št. 23), Genesis (15), Franco Svizzero (13). Dodatek za sis-temiste: Day CM (12), Iglav (20), Castoro GD (19).
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1 2 1
X 2 1
X 2 2
1	X
2	X 1
2
1 X
TO ZSŠDI GO
prireja EKIPNO TENIŠKO PRVENSTVO za goriška društva. Vpisovanje na uradu ZSŠDI v Gorici, UL Malta 2 (tel. 33029) do 31. t. m.
PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da bo redni občni zbor danes, 30. t. m., na stadionu 1. maj v Trstu, Z začetkom ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev, poročila glavnega in nadzornega odbora, razprava in razno.
SK BRDINA
vabi vse člane, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v nedeljo, 1. aprila, v Sappadi. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri. Vse informacije dobite na tel. št. 212859 a» 212936.
ZSŠDI
obvešča, da bo seja balinarske komisi" je danes, 30. t. m., ob 21. uri v koči P0® Rupo v Repnu.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 30. t. m., ob 20-uri na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančišk3 20 žrebanje startne liste za zamejsk0 smučarsko prvenstvo, ki bo v nedelj0' 1. aprila, v Sappadi.
y kokkmkm promocijskem pmnstm jutri r Repm šoboj s CGl z« wk kstrice k D ligo
Kontovelova tekma desetletja
Pregled odbojkarskih prvenstev na Goriškem
Soča zmagala v moški in ženski 1. diviziji
Jutri bo repenska telovadnica verjetno pretesna za vse gledalce, ki si bodo,ogledali velik boj promocijskega prvenstva na Tržaškem med ekipama Kontovela Electronic Shop in CGI Milje. Kot je znano, vodi na lestvici tega prvenstva miljsko moštvo z dvema točkama pred Kontovelci, ki bi v primeru jutrišnje zmage dohiteli Miljča-ne na vrhu lestvice in bi si tako priigrali možnost, seveda če nato obe ekipi ne bosta izgubili, dodatne in odločilne tekme za napredovanje v višjo, D ligo.
Kaj pa meni Kontovelov trener Igor Meden pred jutrišnjim velikim spopadom z Miljčani?
»Temeljito smo se pripravili na to srečanje in zato smo tudi tempirali formo. Vsi igralci so namreč v zadovoljivi formi in prepričan sem, da bomo zmagali. Seveda računamo tudi na pomoč šestega igralca, to je očinstva, ki ho gotovo s športnim navijanjem odlo-čilno za naš uspeh. V torek smo odigrali zaostalo tekmo proti ekipi Radio-guattro. Po zagrizenem boju srno tudi zasluženo zmagali. Fantje so zares sa-
V košarkarski D ligi
Bor Radenska mora zmagati!
V ogorčenem boju za obstanek v D ligi je v teh zadnjih kolih seveda vsako srečanje še kako pomembno, vsak par osvojenih točk pa zlata vreden. Od jutri pa se bo za Borove košarkarje začel niz neposrednih obračunov proti tekmecem, ki se na vse kriplje borijo proti izpadu.
Že jutri bodo namreč naši košarkarji igrali prvo od treh tekem za biti ali ne hiti. V telovadnici Doma Ervatti se bodo namreč pomerili z Nerveso, ki ima štiri točke več od borovcev in je prav v prejšnjem kolu poskrbela za velik podvig, saj je kar na tujem premagala vodilno ekipo Roncade.
Tudi borovci so poskrbeli za lep podvig v Tržiču, kjer so osvojili zlata “'/"d m točki na račun moštva POM.
Kljub zmagi naših košarkarjev, pa se stanje na dnu lestvice v bistvu ni spremenilo in borovci še naprej zaostajajo za goriško Ardito, ki je v gosteh Premagala Autosandro, in Nerveso.
Zato je jutrišnje srečanje proti Ner-vesi za naše predstavnike skoraj odlo-mlno za nadaljnje upanje v obstanek v hgi. Žagarjevi varovanci so nedvomno v dobri formi, kar so tudi dokazali na srečanju v Tržiču, kjer so z dobro skupinsko igro v obrambi in v napadu po-Vsem zasluženo zmagali.
Tudi košarkarji Nervese pa igrajo Zadnje čase zelo solidno, kot kaže zmaga v Roncadah. Zato je pričakova-tl jutri v telovadnici pristaniščnikov ?gorčen boj za vsako točko in seveda 'Zenačeno igro, v kateri bodo kajpak Predvsem odločali »mirni živci«.
Po drugi strani pa si borovci abso-utno ne smejo privoščiti spodrsljaja Proti neposrednemu nasprotniku proti zpadu, kajti spodrsljaj naših bi lahko zkoristila, poleg seveda Nervese, še Soriška Ardita, ki igra doma proti oncadeju, in Latisana, ki se bo na domačem igrišču spoprijela s tržiško eki-
P° POM
Borovci seveda računajo tudi na poli °u- svojih navijačev in vseh naših JUbiteljev košarke sploh, i T®Kma Bor Radenska - Nervesa bo J trt v telovadnici Doma Ervatti s priimkom ob 18.30. (jan)
TURNIR ALPE JADRAN
KONTOVEL TECHNA - GAZZERA "•ESTRE	87:88 (48:42)
KONTOVEL TECHNA: Ban, Emili, Udm 18 (2:2), Briščik, Gulič 23 (5:5), 4 rr!eu 2 (0:1), Rebula 19 (3:4), Krevatin ' pregori 21.
u. hi: Kontovel 26, Gazzera 19. PON: TmVatin (33), Daneu (36), Rebula (40).
POCKE: Gregori 3, Budin 2. stit a Prvi tekmi tretjega kroga za uvr-K0mV na finalni turnir Alpe Jadran so i2 oveki doma z minimalno razliko ram Dl * Proti agresivnemu in tempe-ter etltnemu moštvu Gazzere iz Mes-
Ori
ja p Jakost standardnega playmaker-vrstati Kralja se je v kontOvelovih Emili ae Kako poznala, čeprav je Ivo
Povhom /"Ii V«
Koptr P°Vsem dobro vodil igro svojih, v obr-.Ve^c* Pa so bili tokrat nepazljivi te ž0 mbi in slabo so skakali na odbi-kot zle .ter tudi v napadu niso zaigrali,
K-Ot Zr,	iuui v napauu niso zaigran,
čanju aj0. Skratka, naši so na tem sre-sam0 zatnudili lepo priložnost ne prim*9 zmago, temveč tudi, da bi si vratnn zadovoljivo prednost za po-l9,3n, Ječanje, ki bo 4. aprila ob Pon Mestrah.
želo t*iV*ti zamujeno v Mestrah bo to v rf2^0, toda prepričani smo, da je v tej s0tnetu kontovelove ekipe, ki je kpe	ze velikokrat poskrbela za
mozavestno igrali in potrdili trenutno dobro formo.«
Kaj pa miljska ekipa CGI...
»CGI je odlična ekipa, ki razpolaga z devetimi enakovrednimi igralci, med katerimi izstopajo zlasti zunanji igralci kot izkušeni Avon, play-maker Catalanotti in precizni strelec Petelin. Ni naključje, da so prvi na lestvici. In ni naključje tudi, da smo mi drugi, saj smo že v prvem delu prvenstva v Miljah dokazali, da bi domačine lahko premagali, saj smo bili prav mi bližji zmagi od gostiteljev. V letošnji sezoni smo dokazali, da sr vrh lestvice povsem zaslužimo. Fantje trenirajo vestno in pridno in v Štefanu Guliču smo dobili liderja, ki v ekipi povezuje vse niti in ob njem vsi soigralci dajejo še večji doprinos kot sicer. Zato z zmernim optimizmom pričakujem tekmo z Miljčani,« je končal naš kratek razgovor Igor Meden.
Po nekaj letih imamo torej spet možnost, da ena od naših ekip napreduje v D ligo. Ljubitelji naše košarke so torej obveščeni: jutrišnjega srečanja v Repnu (tekma se bo pričela ob 20.30) nikakor ne gre zamuditi. Ob polčasu
jutrišnje tekme v Repnu bo nastop ritmične skupine Kontovela, ki bo predvajala dve točki. Naj omenimo še, da bo drugi naš predstavnik v tej ligi Ci-cibona igrala jutri na Prvem maju ob 19.00 proti moštu Lavoratori del Porto.
(jan)
Na Goriškem Dom - Petrolifera
Brumnovi varovanci bodo jutri gostili ekipo Petrolifere, ki je v letošnjem prvenstvu nedvomno popolnoma razočarala. Pred pričetkom je namreč spadala v ožji krog favoritov za prestop v D ligo, dve koli pred koncem pa ima le štiri točke več bd belo-rdečih. Naši so prejšnji torek v zaostalen srečanju zasluženo premagali močno ekipo Zeus Senators in na ta način še enkrat potrdili, da so potencialno dobra ekipa. Svoj potencial bodo skušali vnovčiti tudi jutri, saj se želijo oddolžiti igralcem Petrolifere za neroden poraz, ki so ga doživeli v prvem delu prvenstva. Srečanje bo v telovadnici Kulturnega doma ob 18. uri. (af)
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	drugi tekmi povratnega dela prvenstva je bila odigrana ključna tekma, ki bo imela velik vpliv na končni razplet na lestvici. Pomerili sta se vodeči ekipi Caldini in Soča. Zmagali so slovenski fantje in pripravili presenečenje kar v gosteh. Že izidi posameznih setov dokazujejo, da je bila borba ogorčena. V tie-breaku je Soča prva prišla do petnajstih točk, medtem ko je Caldini zaostal le za dve. Zmagala je tudi ekipa 01ympia, medtem ko Naš prapor zopet ni igral zaradi problemov s telovadnico.
IZIDI 11. KOLA: Naš prapor - Sta-ranzano n.o., 01ympia - Intrepida 3:0, ACLI Ronchi - Cormons 3:2, Grado -Armonia e salute n.o., Caldini Soča Sobema 2:3.
LESTVICA: Soča Sobema 20, Caldini 18, 01ympia 14, Intrepida in Staran-zano 12, Naš prapor in Grado 8, Armonia e salute 4, Lib. Cormons in ACLI Ronchi 2.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V	tej konkurenci je bil na sporedu derbi med slovenskima ekipama. Zma-
Borovi minikošarkarji premočni za vse ostale ekipe
Trofeja Jadran s končnim presenečenjem
Poraz Domovih minikošarkarjev 'prav v zadnjem kolu turnirja za Trofejo Jadran za letnike 1978 in mlajše, ki je bilo v nedeljo v Gorici, je sprevrgel na glavo vsa predvidevanja in s tem tudi končno lestvico tega turnirja. Že pred zadnjim kolom so si borovci zagotovili prvo mesto. Po pričakovanju so v Gorici premagali tudi nabrežinski Sokol in tako brez poraza suvereno končali na prvem mestu lestvice.
Zadnja tekma na sporedu med Poletom in Kontovelom je bila zelo izenačena do tretje četrtine (36:34 za Kontovel-ce), v zadnji četrtini pa, ko ni igral Kon-tovelec Boštjan Starc, ki je bil dotlej najboljši strelec in najboljši na igrišču, so poletovci z delnim izidom 24:3 slavili visoko zmago.
In sedaj povrnimo se prvemu srečanju med Bregom in Domom. Brežani so poskrbeli za pravi podvig in so premagali domovce dokaj zanesljivo in povsem zasluženo. Domovce, kot nam je priznal eden od njihovih minikošarkarjev, je zajela trema, grešili so kot za stavo. Po drugi strani pa so Brežani odigrali svojo najboljšo tekmo na tem turnirju, osvojili novi točki in tako tudi zasedli tretje mesto na tem turnirju, saj imajo enako število točk kot Kontovelci in domovci, oboje pa so tudi premagali.
Četrti na lestvici je tako Kontovel, ki je v medsebojnem srečanju premagal Dom. Domovci so peti, nabrežinski Sokol je z dvema točkama šesti na lestvici.
Četrto Trofejo Jadran je povsem zasluženo osvojil Bor, ki je bil daleč najboljša ekipa na tem turnirju, kar kaže tudi razlika v koših (313:178). Vsa ekipa, ki jo vadi Umberto Acerbi, je pokazala povsem zadovoljivo skupinsko igro, glavni pobudnik vseh Borovih akcij pa je bil nedvomno bil Devan Jagodic.
Nagrajevanje in zaključna prireditev tega turnirja bosta sredi maja v Dolini v okviru 25-letnice ŠD Breg.
IZIDI 5. IN ZADNJEGA KOLA BREG - DOM	58:35
BREG: Stefančič 6, Cova 5, Gigante 8, Kocjančič, Zobin 18, Slavec 6, Metlika 2, B. Žerjal, Mura, D. Žerjal 1, Lista 12.
DOM: Bresciani, Komauli, P. Devetak 6, E. Devetak, Mužič 8, Morgut 8, G. Devetak 12, Cej, Primožič, Covi 1.
SODNIK: U. Acerbi. ČETRTINE: Breg
-	Dom 6:16, 18:2, 13:12, 21:5.
BOR - SOKOL	84:60
BOR: Baitz 4, Turk 14, Jagodic 19, N. Štokelj 8, Perkovič 19, Kozman 2, Kafol 10, Bonamore 8.
SOKOL: Jeklič, Kosma, Vidoni 10, Širca 2, Masten V. Masten 7, Umek 33, E. Masten, Hrovatin, Ferlan 8, Brezigar. SODNIK: L. Semolič. ČETRTINE: Bor
-	Sokol 20:4; 18:28, 23:5, 23:23.
POLET - KONTOVEL	58:39
POLET: Corbatti 6, Milič 2, E. Lakovič 4, Genardi 20, Petaros 8, Sosič 2,1. Lakovič 14, Budal 2, Hrovatin, Šturman.
KONTOVEL: Kralj, Doglia, Grilanc 1, Starc 23, Drasič, Šuštaršič 4, Bukavec 8, Semec, Bogateč 2, Prinčič, Budin 2.
SODNIK: L. Semolič. ČETRTINE: Polet • Kontovel 10:14, 12:2, 12:20, 24:3.
KONČNA LESTVICA
1.	Bor
2.	Polet
3.	Breg
4.	Kontovel
5.	Dom
6.	Sokol
5	5	0	312:178	10
5	3	2	230:207	6
5	2	3	175:200	4
5	2	3	176:213	4
5	2	3	200:246	4
5	1	4	196:241	2
Tri ekipe imajo po štiri točke. Breg je tretji, ker je premagal tako Kontovel kot Dom. Četrti pa je Kontovel, ki je premagal Dom.
NAJBOLJŠI STRELCI
Boštjan STARC (Kontovel) 104 točke: Jan UMEK (Sokol) 89 točk: Gregor DEVETAK (Dom) 84; Devan JAGODIC (Bor) 70; Rok PERKOVIČ (Bor) 66; Igor LAKOVIČ (Polet) 53; Dujan LISTA (Breg) 52; David CEJ (Dom) 37; Robert GENARDI (Polet) 36; Martin TURK (Bor) 34; Kristjan SLAVEC (Breg) 33; Edvin BUKAVEC (Kontovel) 31; Peter SENICA (Polet) 30; Erik LAKOVIČ (Polet) in Guido BONAMORE (Bor) 28. itd. (jan)
Bor in Polet na turnirju Prvi koši
V soboto se bo pričel tudi turnir v minibasketu Prvi koši (Primi canestri) za otroke letnikov 1981 in mlajših v organizaciji tržaškega društva Libertas.
Na turnirju bo skupno sodelovalo 13 ekip, med katerimi sta tudi dve slovenski, Bor in Polet. Ostale ekipe pa so: Libertas, Ferroviario, Don Bosco, Ginnastica Triesti-na, Stuparich, Santos, Universita Popolare, Padovan, Azzurra, Foschiatti in Dardi.
Borovci bodo igrali prvo tekmo v torek, 3. 4., ob 16. uri na Prvem maju v Trstu proti Foschiattiju, poletovci pa se bodo že jutri, 31. t. m., spoprijeli v gosteh z ekipo Stuparich (ob 15.00 v rikreatoriju Lucchini v Trstu.)
Turnir bo trajal kar do 6. junija, ko bosta na sporedu tudi finalne tekme, zaključna prireditev in nagrajevanje, (jan)
gala je Soča, ki je pustila Agorestu le set.
IZIDI 14. KOLA: Azzurra - Mossa 0:3, Šale Sicilia - Svag Dizorz 2:3, Lib. Villesse - ACLI Ronchi 3:0, Soča -Agorest 3:1, Grado - Farra 1:3, Lib. Cormons - Fincantieri 3:0.
LESTVICA: Mossa 28, ACLI Ronchi in Lib. Cormons 22, Soča in Farra 16, Azzurra 14, Agorest in Fincantieri 12, Lib. Villesse 10, Grado in Šale Sicilia 6, Svag Dizorz 4.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
01ympia je tokrat počivala, vodeči Šanson pa je unovčil novi par točk.
IZIDI 10. KOLA: Morarese - Šanson 0:3, ACLI Ronchi - Sagrado 1:3. Počivali sta ekipi 01ympia in Lib. Gorizia.
LESTVICA: Šanson 14, 01ympia 10, Lib. Gorizia 8, Sagrado 4, ACLI Ronchi in Morarese 2.
UNDER16 ŽENSKE
A SKUPINA
Tudi to prvenstvo je prišlo do svojega zadnjega kola. Na sporedu je bilo 14. kolo, ki pa glede na vrh lestvice ni odločilo prav ničesar. Soča je zmagala in prav tako Villacher Bier. Obe ekipi nadaljujeta v finalni del, ki bo odločal o pokrajinskem prvaku.
IZIDI 14. KOLA: Fresco Discount -Soča 0:3, Peli. Meri - Villacher Bier 1:3, Soteco Torriana - Grado 3:2, Lib. Gorizia - Svag Dizorz 0:3.
LESTVICA: Soča Gostilna Devetak 26, Villacher Bier 24, Torriana 22, Grado 14, Peli. Meri 12, Svag Dizorz 8, Lib. Gorizia 6.
B SKUPINA
Tudi v tej skupini so dekleta odigrala zadnje kolo. Žal pa nobena od slovenskih ekip iz te skupine se ne bo udeležila finalnega dela. Dekleta Ago-resta so odigrala prvenstvo predvsem, da si naberejo izkušenj, saj niso sploh prišla do točk. 01ympia je obstala na četrtem mestu, vendar precej za boljšimi ekipami.
IZIDI 14. KOLA: Villesse - Farra 3:0, Fresco Discount - 01ympia 3:0, Agorest - Šanson 0:3. Počivala je ekipa Pi-erisa. V finalni del sta se kvalificirali ekipi Fresco Discount in Šanson.
LESTVICA: Fresco Discount 26, Šanson 22, Lib. Villesse 14, 01ympia 12, Farra 8, Pieris 6, Agorest 0.
SPORED FINALNEGA DELA: 28. 3. Soča - Šanson, 3. 4. Šanson - Soča, 4. 4. Villacher Bier - Fresco Discount, 9. 4. Fresco Discount - Villacher Bier.
UNDER 13 ŽENSKE
Tudi v tej konkurenci so odigrala dekleta zadnje kolo prvenstva. Premočno je zmagala ekipa Sagrada, ki je obstala daleč pred vsemi. Med slovenskimi ekipami je Soča zasedla tretje mesto, 01ympia šesto, Dom Robo pa deveto mesto.
IZIDI 14. KOLA: Dom Robo - Soča 0:3, Intrepida - Staranzano 2:1, 01ym-pia - Pro Romans 0:3, ACLI Ronchi -Sagrado 0:3, Pieris - Torriana 1:2.
LESTVICA: Sagrado 50, Pro Romans 38, Soča 34, ACLI Ronchi 31, Torriana 27, 01ympia 25, Staranzano in Torriana 20, Dom Robo 16, Pieris 6. Nekatere ekipa morajo še odigrati nekaj srečanj.
(MJ)
Naši karateisti so imeli v sredo v zgoniški telovadnici svoj redni občni zbor
Shinkai karate klub pred vrsto zahtevnih nalog
Posnetek z občnega zbora Shinkai karate kluba v Zgoniku (foto Križmančič)
Sredin občni zbor edinega zamejskega športnega društva, ki se ukvarja s karatejem in jogo Shinkai karate kluba, je bila lepa priložnost za člane tega društva, da preverijo opravljeno delo v pravkar zaključeni sezoni in se pogovorijo o možnostih nadaljnjega razvoja tega vsekakor agilnega, svežega in značilnega društva. Letošnja žetev je, po trditvah predsednice Romane Maiano, bogato obrodila, saj se treningi odvijajo čisto vsak dan, večkrat tudi v dveh telovadnicah hkrati (v
Zgoniku in na Proseku). Pa pojdimo po vrsti.
Edino in osrednje poročilo na občnem zboru, ki je bil v zgoniški telovadnici, ki je trenutno nekakšen naravni sedež kluba, je imela predsednica, ki je prisotnim obrazložila delovanje kluba, ki se odvija na več nivojih. Društvo se seveda posveča izključno karateju (razen povsem ločene sekcije za jogo), za razširitev in proopagando tega športa pa prireja tečaje, tekmova-
nja, vsakodnevne treninge (vključno s kondicijsko pripravo v bazenu), seminarje ter razna srečanja s člani bližnjih in bolj oddaljenih karate klubov, s posebnim poudarkom na matično domovino.
Društvo bo letos slavilo svojo peto obletnico delovanja, saj je bilo ustanovljeno decembra 1985 s ciljem, ki je seveda veljaven še danes in kateremu se društvo ni nikoli izneverilo: podajanja pravega smisla in razširitev točnega spoznanja veščine karateja. Mdia-nova je v svojem predsedniškem poročilu še poudarila, da »kljub zakoreninjeni predstavi karateja pri mnogoštevilnih kot napadalnega in neprimernega športa, smo z neutrudnim delovanjem delno izpodrinili to negativno predstavo... Mnogo je takih, ki so končno spoznali, da se pri karateju sprostimo, razvijamo telesne sposobnosti, se športno udejstvujemo, obenem pa se bogatimo, ko direktno spoznavamo to veščino.
V obdobju od ustanovitve do danes je skupno treniralo in nastopalo 114 članov, v letošnji sezoni pa je aktivnih 61 članov, ki jih lahko tako porazdelimo: 29 je višjih pasov, 10 začetnikov, 11 otrok in 10 cicibanov.
Leto 1989 je Maianova označila za zelo aktivno sezono, saj so se udeležili državnih in deželnih turnirjev, seminarjev v Italiji, Sloveniji in Avstriji, organizirali turnir v katah v Zgoniku, na katerem so med drugim osvojili kar tri prva mesta, in še bi lahko na-
števali. Vse karateiste je uspešno pripravil tehnični vodja kluba, ki je obenem. črni pas - tretji dan in državni sodnik Sergij Štoka.
Poleg vsega delovanja so se lani v Shinkai karate klubu odločili, da se oddaljijo od vsedržavne zveze karateja, ki daje v glavnem poudarek na tekmovanja in manj na duhovno plat tega športa, ter da se vključijo v novoustanovljeno italijansko zvezo za tradicionalen karate FIKTA.
Nato so na občnem zboru še podelili uradne pohvale najzaslužnejšim članov v prejšnji sezoni. Ti so Martin Guštin, Željko Pogačnik (ki je med drugim dosegel črni pas - prvi dan) in Ksenija Zotti, ki so prejeli trenirko društva.
Kaj pa v bodoče? Dela in načrtov je več kot dovolj, saj namerava Shinkai klub prirediti turnir za najmlajše, nadaljevati s tečaji karateja, pripravljalne telovadbe in joge ter se še aktivneje vključiti v uradno športno delovanje Alpe-Adria.
Omenili bi še, da tokrat ni bilo volitev vodstva, saj jo izvolijo za celotno olimpijsko četrtletje, na sporedu pa so bile lani. Tokrat so le zamenjeli enega odbornika, tako da je popolna slika vodstva Shinkai karate kluba sledeča: predsednica je Romana Maiano, podpredsednik Igor Štoka, tajnik David Furlan in odbornika Claudio Legiša in novoizvoljena Elena Cosutta. Tehnični vodja pa je, kot rečeno, Sergij Štoka.
DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780.- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račiin za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
petek, 30. marca 1990

aiijansl
isopisn
V stanovanju je bilo sedemnajst nevarnih kamoristov četrti Ponticelli
Policija je prekinila kamoristični vrh ki ga je vodil vnuk bossa Mchela Zaze
NEAPELJ — Policija je včeraj ponovno prekinila vrh organiziranega kriminala. Tokrat so stopili v akcijo v kraju Ponticelli pri Neaplju, v stanovanju v Ulici Ravello pa so zasačili skupino nevarnih kamoristov, ki je v večernih urah snovala nove načine obračunavanja z nasprotnimi organizacijami.
Včerajšnja akcija neapeljske policije spominja na podobno, do katere je prišlo pred dnevi na Siciliji. Tudi v tem primeru je agentom uspelo aretirati skupino zločincev, ki so imeli večkrat opravka s pravico in to zaradi težkih prekrškov. Med sedemnajstimi aretiranci je bil tudi 21-letni Ciro Mazzarella, ki je vodil kamoristični sestanek, zaradi svojega vidnega »družbenega« položaja. Mazzarella, ki mu pravijo »o scillone«, je namreč vnuk znanega bossa Michela Zaze.
Policija je stopila v akcijo ob pol osmih zvečer. Prihod agentov so pri-
merno najavili streli kamorističnih izvidnikov, zato je policija odgovorila na ogenj kar na ulici. »Pazili smo, da ne bi koga ranili« je dejal agent, pri tem pa je moral priznati, da je množica držala za kamoriste in skušala zadržati agente.
Ko je policija vdrla v stanovanje, je poleg Mazzarelle aretirala še šest članov družine Rinaldi. Gre za žalujoče ostale bossa Antonia Rinaldija, zato ni izključeno, da so prav na vrhu v Pon-ticelliju pripravljali niz maščevalnih akcij v duhu kamoristične krvne osve-te.
Sicer pa je bila skupina dokaj organizirana, saj so agenti zaplenili nič koliko orožja (enajst pištol, tri puške in veliko municije) in celo nekaj rapre-zentančnih avtomobilov. Ko so kamo-risti zagledali agente, so se skušali znebiti orožja, ki so ga (tako kot njihovi sicilski kolegi) zmetali kar skozi okno. Na ulici so deževale pištole in naboji, agentom pa je uspelo oddaljiti množico in zapleniti vse orožje.
Belgijski obali grozi naftni madež
BRUSELJ — Na odprtem morju med Zeebriiggom in Ostendom v Belgiji se že od ponedeljka širi madež nafte, ki je menda uhajala iz italijanskega tankerja Serafina F. Belgijske oblasti so sporočile, da se tanker sploh ni zmenil za nesrečo in je nadaljeval svojo pot proti pristanišču v Bremerhavnu v Zahodni Nemčiji.
Naftni madež, ki je prejšnje dni resno ogrožal del belgijske obale, se je zaradi vetra, ki piha s kopnega, postopoma oddaljil in se razbil v številne majhne madeže. Včeraj so ekološke ekipe odstranile večji del nafte, belgijski minister za okolje, Miet Smet, pa je obalnim oblastem v Bremerhavnu naročil, naj kapitana Serafine F. pridrži, dokler preiskovalci ne bodo ugotovili, ali je krivda za ekološko nesrečo res njegova. Serafina F. je prevažala 25 tisoč ton surove nafte.
Del orožja, ki so ga zaplenili neapeljskim kamoristom
(Telefoto AP)
Prevozniki grozijo z novim protestom
BRENNER — Vse kaže, da bo na Brennerju prihodnje dni spet »vroče«. Avstrijske oblasti so namreč izdale samo 900 dovoljenj za italijanske tovornjake, ki bodo lahko potovali po avstrijskih cestah. Obmejna policija bo vse ostale voznike zavrnila.
Italijanski avtoprevozniki so že včeraj protestirali, saj jih bo približno tretjina morala nazaj na odpremne postaje. Če avstrijske oblasti ne bodo v teku prihodnjih 48 ur poskrbele za nova prometna dovoljenja, bo na nastal na obmejnem terminalu na Brennerju spet kaos. Prejšnji mesec so italijanski vozniki v znak protesta proti omejevalni prevozni politike avstrijske vlade devet dni zaporedoma onemogočali prehod po brenerski cesti.
Večje povpraševanje po čokoladnih pirhih
MILAN — Slaščičarska industrija z nestrpnostjo čaka na velikonočne praznike, ko bi morala, na podlagi novih in starih statistik, založiti trg s približno 5.600 tonami čokoladnih pirhov, vrednih dobrih 290 milijard lir. Tolikšne količine čokolade seveda ne bodo pojedli samo Italijani, saj je italijanska slaščičarska umetnost znana še marsikje drugje in svoje proizvode tudi izvaža.
Poleg tradicionalnih čokoladnih pirhov gredo ob veliki noči dobro v promet tudi velikonočne golobice, to je nekakšna sezonska različica slavnega »panettona«. Tudi na tem področju so slaščičarji pravi mojstri, saj so v zadnjih letih sprostili vso svojo domišljijo in spekli in okrasili nič-
koliko vrst tega peciva.
V Avstraliji zmaga laburistov in hud poraz liberalnacionalcev
CANBERRA (Avstralija) - Laburistična stranka je četrtič zapored zmagala na parlamentarnih volitvah v Avstraliji in s tem zadala hud poraz liberalnacionalni koaliciji, ki je računala, da ji bo tokrat le uspelo osvojiti večino. Zaradi poraza je predsednik liberalnacionalne koalicije Andrew Peacock odstopil. Po vsej verjetnosti bo njegovo mesto prevzel John Hewson, ki je doslej bil zakladni minister vlade v senci.
Lider laburistov (delavska stranka) in dosedanji ministrski predsednik Bob Hawke pa je spričo volilnega uspeha zaprosil avstralskega guvernerja, naj mu čimprej izroči mandat za sestavo nove vlade.
Ob skorajšnjem preštevanju glasov naj bi laburistična stranka dobila 79 sedežev v avstralski skupščini, liberalna-cionalna koalicija pa 68, en sedež pa je dobil neodvisen Ted Mačk. Kar zadeva sestavo nove vlade, je Bob Hawke dejal, da bo izbral več novih oseb, mesto podministrskega predsednika pa naj bi šlo dosedanjemu zakladnemu ministru Paulu Keatingu, ki bo postal tudi predsednik laburistične stranke.
Na sliki predsednik liberalnacionalne koalicije An-drew Peacock, ki je odstopil, (telefoto AP)
Na Kitajskem trda roka do sovražnikov države
V Bocnu začetek gospodarskega zasedanja KVSE
V Bocnu se je začelo gospodarsko zasedanje Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Predvidoma bo trajalo do sredine aprila. Trdijo, da je to resnično prvič, da so se evropski gospodarski strokovnjaki in poslovneži zbrali zato, da se temeljito pomenijo, pa tudi dogovorijo o evropskih gospodarskih problemih v okviru helsinškega dokumenta.
Dosedaj so v organizmih Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi obravnavali najprej varnostna vprašanja, zatem so prešli na razpravo o človekovih pravicah, še zmeraj pa teče razprava o varstvu okolja. Varnostne probleme so vzeli v precep zlasti v Madridu in Beogradu, človekove pravice v Parizu, ekološke pa v Sofiji. Pri teh vprašanjih je sicer še marsikaj nerazčiščenega, vendar so pri nizu temeljnih stališč dosegli soglasje. Zdaj je na vrsti pestra pahljača gospodarskih problemov.
Pobudo, da bi ugriznili v gospodarske dileme, se pravi, da bi pričeli prazniti gospodarsko »košaro«, v kateri je še veliko umazanega perila, so dali zahodni Nemci. To so storili kot konec koncev osrednji nosilci zahodno-evropskega gospodarstva, pa tudi, kajpak, zavoljo novejših vzhodnih premikov, zlasti pa problemov v zvezi s težnjami za nemško združevanje. Zahodno-nemška vlada skuša v bistvu ujeti dve muhi z enim mahom: na
eni strani dokazati, da utegne proces združevanja biti hiter, na drugi pa, da se zaveda, da je to navsezadnje vse-evropsko vprašanje.
V	tem duhu so na zasedanju že sprejeli dogovor »o programu gospodarskega sodelovanja« med Zahodno in Vzhodno Evropo (pri čemer bi bila mednemška povezava »kapilarnega« pomena), ki naj bi sproščal pobude in podpiral kar najbolj stvarne predloge. Udeleženci v bistvu sodijo, da je v Evropi, zlasti zavoljo vzhodnih sprememb, resnično že napočil čas, ko bi morali »proces spremeniti v sistem« gospodarskega sodelovanja.
V	Bonnu se pojavljata pravzaprav dve skupini: prva trdi, da bi bilo treba gospodarsko sodelovanje v okviru KVSE kar najbolj »institucionalizirati«, druga pa pravi, da takšne potrebe bržčas ni. V prvi skupini je večina manjših držev, pa tudi tistih, ki jim pretirana hitrost pri nemškem združevanju ni najbolj po godu (in se ga, v bistvu, boje), v drugi pa prednjačijo Nemci, zlasti zahodni. Eni in drugi so sicer za to, da bi morala Evropa kot celota »utrditi skupne napore« in da bi se morala še bolj odpreti svetu.
Pri ključnih problemih, ki so jih razgrnili dosedaj: je seveda konvertibilnost valute (kajpak vzhodne), s čimer bi razmahnili povezavo med dvema deloma Evrope. Pri tem pa je kar veliko svarečih glasov,- vprašanje namreč ne bo rešljivo čez
noč, vzhodno-evropske dežele pa se utegnejo znajti v kar resni gospodarski krizi. Zato naj bi konvertibilnost le povezali s tem, »da bi upoštevali ravnotežje interesov« in na tej osnovi zagotovili monetarno stabilnost.
V Bonnu pa ne razpravlja samo o problematiki Zahod - Vzhod, temveč tudi, čeprav v manjšem obsegu in z neravno odgovornim pristopom, o odnosih Sever-Jug. Predstavnik skupine nevtralnih in neuvrščenih držav, Jugoslovan Karim, je med drugim rekel, da pri tem žal še ni »sistem«, da pa bi bilo treba pospešiti vsaj »proces« zbliževanja, kajpak zlasti na gospodarskem področju. Pogoste so pripombe, češ pri odnosu Sever-Jug ne bi smeli zanemariti »socialnega« vidika, saj je žalostno stanje Juga znano vsakomur. Jug si ne bo mogel pomagati sam.
Zasedanje bodo v prihodnjih dneh poživili neposredni pogovori med evropskimi poslovneži, sredi aprila pa ga nameravajo skleniti plenarno vsaj z obrisom »programa«. To srečanje, ki ga v Evropi prištevajo k pomembnejšim »političnim« dogodkom, vsebuje pomembno značilnost, da na njem, po sili razmer, ne jemljejo v pretres samo nekako »normalnih« sicer razvojnih gospodarskih problemov, marveč tudi pahljačo nujnih vprašanj, ki jih kopičijo vzhodno-evropske spremembe.
MIRO KOCJAN
PEKING — Predsednik kitajskega vrhovnega sodišča Ren Jianxin (na sliki) je pozval vsa sodišča v državi, naj zaostrijo kazni proti notranjih1 sovražnikom, ki s svojim rovarjenjem postavljajo v nevarnost socialno stabilnost in samo državo. To je Jianxm povedal na plenarnem zasedanju kitajskega parlamenta, katerega je obvestil, da trenutni politični, gospodarski in socialni položaj v državi je dokaj stabilen, kar pa zaskrblja je vprašanje javne varnosti.
O tem je podrobno spregovoril državni pravnik Liu Fuzhi, ki je povedal, da so v letu 1989 opravili več kot p0* milijona aretacij. Med aretiranimi pa je precej študentov in drugih pripadnikov Gibanja za demokracijo, ki s° plačali težak krvavi davek junija lan1' Sicer pa so po Fuzhijevih besedah 1° bili pripadniki »protidržavnega gib®' nja, ki so kot edini cilj imeli prevzem oblasti«. Državni pravnik pa v svojem izvajanju ni povedal, kolikšno je bil0 število aretiranih študentov na trg0 Tienanmen. S tem v zvezi je dodal, da se niso zakonsko znašli nad tistimi, so se sicer izrekli za radikalne spre membe v državi, niso pa bili v naspr tju s kitajskimi zakoni.
Vrhovno kitajsko sodišče je v 1®° skem letu zaradi korupcije sodilo ve1 kemu številu ljudi, od teh pa je kar obsodilo na smrtno kazen.