Slovenski Pravnik.
Leto XV.       V Ljubljani, 15. septembra 1899.        Štev. 9.
O glavnih pojmih politične ekonomije.
Piše dr. Ivan Zmavc.
II. Denar.
Pecuniam habens habet omncm rem, quam vult habere.
Ce se prirodni pridelek zamenjava za prirodni pridelek, je to naturalno gospodarstvo; če pa vmes stopi denar tako, da se za prirodni pridelek jemlje denar in za denar potem drug izdelek, je to denarno gospodarstvo. Vrhunec denarnega gospodarstva imamo dandanes, ko prihajajo celo na mesto denarja menice, bankovci, obligacije, zastavnice itd., skratka kreditni papirji, ki se pa sicer vedno reducirajo na denar: to je naša doba kreditnega gospodarstva.
Te tri oblike gospodarstva so pa tesno zvezane, samo da v raznih dobah razne oblike nadvladujejo. V starem in srednjem veku je premagovalo naturalno gospodarstvo, vendar je že v 6. veku pr. Kr. denar, sestoječ iz dragih kovin, prišel od Male Azije precej na daleč do veljave (pri Babiloncih in Egipčanih že prej), na drugi strani se pa je naturalno gospodarstvo ohranilo do najnovejšega časa (fevdalizem, desetina). Lahko se reče: na deželi, koder je poljedelstvo, so skoro še do naših časov uveti za naturalno, po mestih pa, koder se razvija obrt in trgovina, so za denarno gospodarstvo. Slovenci, in lahko to bolj ali manj trdimo o Slovanih sploh, se še niso prav razvili do denarnega gospodarjenja; kdor ima odprte oči, opazuje osobito težavni boj našega, naturalnemu gospodarstvu privajenega kmeta') z modernim, raliniranim denarnim in kreditnim gospodarstvom. Mesto in selo, industrija in kmetijstvo si je dandanes v nasprotju; denarno gospodarstvo je v premoči proti naturalnemu   in  velik je problem, kako oboje združiti.
') Pa ne samo kmet in proletarski delavec, tudi naobraženec slovenski se še ni dobro asimiliral denarskim razmeram; imel sem priliko opazovati, da nemški in židovski milijonarji in bogatini trezneje in razum neje denar izdajejo nego mnogi iz naših srednjih stanov.
17
258
O glavnih pojmih politične ekonomije.
Znano je, da sta v Rusih, kjer je največ poljedelstva, v tem oziru dve struji: jed ni (slavjanoiili) hočejo ostati pri »miru« ali »obščini« (Nemci temu pravijo: Feldgemeinschaft; pri nas so še kje pa kje skupne »gmajne«), kjer vidijo zdravi element za kolektivistično in komunistično posest, po kateri hrepenijo socialisti; drugi (zapadniki) pa so mnenja, da Rusija mora uprav oni proces prodelati kakor zapadna Evropa, to je, da mora stopiti v industrijalno dobo denarnega gospodarjenja. Dejstvo je, da se Rusija res industrijalno revolucijonira; »pro-mvšlennost'« (industrija) orjaško napreduje, kmetijstvo pa propada v proletarijat.1) Kapitala je v Rusiji sicer primeroma malo — moskovski kupec in Zid ga imata — a tuji, zlasti belgijski in angležki kapital se vedno bolj investira in tako dobi pač Rusija kmalu svojo neodvisno industrijo in svoj domači kapital. Denar vlada po vsej zemlji in neverjetno je, da bi se katera še takšna velesila mogla izogniti tej internacionalni oblasti. Denar ne pozna mej; kjerkoli se je naselila evropska kultura — in naselila se je povsod —, vdomačil se je i denar; banke in borze odločujejo usodo narodov, denar je osredotočje vsega hrepenenja in teženja poedincev in narodov. Pri časopisih, tej drugi moderni velesili, ni več glavna stvar frazerski »politični« uvodni članek, temveč druga polovica pod napisom kakor: »ekonomist«. Kurz vrednostnih papirjev najzaneslivcjše kaže ne samo blagostanje bank in akcijskih društev, temveč tudi blagostanje celih držav; dokler državni papirji visoko stoje, stoji visoko tudi politična moč države, in s tem računa realna politika.
Kaka pa je ta čarobna moč denarja?2) Čudno; vse vrednosti reduciramo na denar; v denar spreminjamo vsako blago, vsako fizično in duševno dobro; za denar vse in povsod dobimo. Slovenski kmet denar ironično naziva za modernega »kristusa«, ki današnje ljudi spasuje, in vender noben učenjak ne ume neovržno, temeljito, čisto znanstveno raztolmačiti, kaj
') Prim., kar pišejo Nikolai-On, Simkovič, revija „Ekonomičeskoe obozrenie" itd.
2) „Denarii" so bili vrsta rimskih novcev.
O glavnih pojmih politične ekonomije.
259
je pravzaprav denar.1) V principu še nismo prekosili Aristotela. Ge hočemo funkcije denarne razumeti, kolikor se umeti dado, se nam je vrniti k temeljnemu pojmu politične ekonomije, k vrednosti.
Preje smo z Aristotelom dejali, da ima stvar ekonomično vrednost v toliko, v kolikor zadovoljuje družbene potrebe; razložili smo dalje porabno in menjalno vrednost imetkov. Družba je v menjavi potrebovala posebno jednotno merilo, ki je omogočilo ne samo trgovino ali promet v daljnje pokrajine, ampak tudi kupčijska podjetja, katerih nasledki se raztezajo na dolge dobe v bodočnost: uvedel se je reprezentant i met k a — denar. »Ne vse, kar je po prirodi za življenje neobhodno potrebno, dalo se je z lahka prevažati v daljavo; in tako so se složili in pogodili, radi medsebojne m e-njave dajati in jemati stvar, kije sama koristna in ima prednost, da se brez težave prenaša iz kraja v kraj, kakor železo, srebro in kar je podobnega, in to sicer tako, da se je početkom vrednost stvari določila po velikosti in teži, naposled pa da se je nanjo vdaril znak (beleg, karakter), da ni bilo treba vselej tehtati; pečat (beleg) soje namreč natis k oval za znamenje vrednosti. In ko je tako iz neobhodno potrebne menjave (prometa) denar izšel, postala je tudi ona druga vrsta pridobivanja, namreč denarna kupčija, s prva menda na jako priprost način, kmalu pa vsled izkušnje umetnejše na to obrnjena, od kod in kako bi se največ dobička naprtilo.2) Zatorej se zdi, da se pridobitna umetnost največ suče okoli denarja in da je njeno delo špekulirati ($S!i>pi!sxt), odkod izvira največ denarja; vstvarja namreč bogastvo in premoženje. Kajti bogastvo stavijo običajno v množico denarja, in tako menijo, da se mora pri-
J) Prim. K. Menger-a članek „Geld" v „Handworterbuch der Staats-\vissenschaften". Iz navedenega dejstva pa ne sledi, da bi vporaba denarja bila radi tega neopravičena.
z) Evo, kako je jednostavno razložen vznik kapitala, ki rodi iz sebe Marksov ,,Mehr\vert" (dobiček)! Kajti v vsej politično-ekonomični literaturi negotovi in mnogoumni pojem ,,kapital" ne znači koncem koncev nič drngega nego one imetke, ki služijo za pridobitev novih imetkov.
17*
260
0 glavnih pojmih politične ekonomije.
dobitna umetnost s tem baviti in da je pravzaprav le denarna kupčija« (Aristoteles, »politika« I. 9).')
Ne vemo, kdo bi bil tako klasično kratko ali celo lepše od Aristotela označil bistvo denarja in kapitalističnega gospodarjenja!
Zakaj ima, na pr. cekin2) znano vrednost? Zlatnik ima vrednost, v kolikor je koristen sam na sebi in bi se od njega dala napraviti, recimo, kaka posodica (to Tomaž iz Akvina pripominja v komentarju k citiranemu mestu Aristotelovemu); to je prema porabna vrednost zlata; ker se zlato tudi lepo leskeče, ugaja estetičnemu čustvu, zlato je dalje kemičen element, trpežen, se težko raztopi ali raztvori in je njegova direktna vrednost tem večja.
Človeška družba ni mogla ostati pri primitivni menjavi in menjavni trgovini, v kateri se je blago za blago zamenjavalo. Nastala je potreba po občnem merilu vseh vrednostij, katero ima gotovo stalnost. Za takšno merilo imajo pa izvrstne lastnosti »drage« kovine, osobito zlato in srebro. Že smo našteli nekatere lastnosti, ki učinjajo porabno vrednost zlata. Porabna — in vsled tega tudi menjalna — vrednost dragih kovin pa raste še radi tega, ker so te kovine redke. Cim redkeja8) je potrebna stvar, tem dražja, tem večje vrednosti je. (Voda v puščavi na pr. je draga; narobe: ko bi se dijamanti nahajali na vsaki cesti, ne bi imeli te vrednosti.)
Ko so torej ljudje iskali4) skupnega merila vseh vrednostij, katero naj bi ob jednem bilo njih reprezentant, je bilo naravno, da se jim je zlato in srebro skoro samo od sebe, dejal bi, ponudilo v to svrho. V teku stoletij ustanovil se je potem običaj, smatrati kolikost zlata x,j> za reprezentanta jedne kolikosti žita, jednega goveda itd.
Zlato in srebro imata pa še dalje prednost homogenite: vsak najmanjši del je uprav tako  sestavljen kakor celota; ta
') Služi mi Susemihlov nemški prevod; citat po Bekkerjevi izdaji Aristotela.
2) Zechino je bil benešk denar.
3) Opozarjam, da dunajska šola (po vzgledu Jevonsa) vso vrednost reducira na moment 1. koristi in 2. redkosti.
4) Iskali so seveda bolj instiktivno („mit dem unbewussten Bewusst-sein"), nego z razvito samozavestjo.
O glavnih pojmih politične ekonomije.
261
prednost se pogreša pri železu in dijamantu; stroga delitev je torej mogoča; z delitvijo se razmerna vrednost delov ne zmanjša, kakor se prigodi dijamantu. Vrednost zlata je primeroma stalna v raznih dobah, ker se še ni pripetilo in se najbrž nikoli ne pripeti, da bi se cesto nahajale velikanske mase zlata; vsaj doslej je zlato redka kovina, koje pridelek že sam na sebi veliko stoji, tako daje nje cena že glede na proizvodne stroške jako visoka. Na drugi strani se pa zlato ne rabi samo za denar, temveč tudi za luksus in industrijalne svrhe; povpraševanje po njem vedno raste in cena zlata vkljub vsemu njegovemu razmnoževanju ne pada in se ne menja preveč. Ker se pa zlato vsled svoje male objemnosti (ali velike specifične teže), v koji je obsežena visoka vrednost, lahko da prenašati ne samo iz dobe v dobo — draga kovina je hrani-teljica vrednosti — ampak i iz mesta v mesto — ona je posrednica vrednostnega prometa —, se eventuvalni veliki prirastki na kakem kraju hitro nivelirajo proti ostali zemlji, in tako se vrednost zlata izravnava.')
Govorim navlašč le o zlatu, ker se bližamo v internacionalnem prometu, kakor vse kaže, vedno bolj čisti »zlati veljavi«, akoravno mi v doslej bimetalistični Avstriji niti »šepave veljave na zlatem temelju« vkljub zakonu z dne 2. avgusta 1892 faktično še nimamo; pri nas od 1848. 1. kovani denar nadomešča razveljavljeni papir. Ali premogočna Anglija, najbogatejši upnik vseh narodov, ima zlato veljavo in vlači v financah celi svet za seboj —; denar, smo že naglasili, ne pozna nobenih mej, njega sila je najmogočnejša med vsemi fizičnimi socijalnimi silami. Srečni oni, katerim ta sila noben demon ni, ki povzroča nevihto ter pogin, nego samo mogočen element, kojega oblasti se dado umno krotiti v poedincev in ljudstev srečo!
Zgrnemo v kratko definicijo glavne misli tega poglavja: Denarje imetek, kateri v obče služi za mero, merilo in reprezentanta2) vrednostij, za splošno menjalo in splošno plačilo in je takim priznan po javnem pravu in običaju v vseh civiliziranih ali
') Gl. Kaizl, ,.Narodni hospodarstvi'1 str. 147. si. a) Nemci pravijo: Geld ist ein fungibles Gut.
262
O glavnih pojmih politične ekonomije.
vsaj z evropskimi oblastmi v zvezi stoječih država h.1)
O kreditnem prometu ali prometu na up, na vero, rekše oddavanju in dobivanja imetkov za obljubo bodočega plačila govori naj posebno poglavje.2)
»j Prim. Kaizl, „Nar. hospodafstvi", str. 145. si.
-) Prečitavši ta oddelek o denarju utegne kak praktikus vzdihniti: „Siva, brate, to je teorija!" Na tak vzdih nečem braniti velikega pomena teorije tudi za prakso, nego rad priznavam, da gola teorija osobito pri našem predmetu bi malo pomagala." Sistematično in prekrasno nemško delo: Schonberg, Handbuch der politischen Oekonomie, ume osobito dobro spajati teorijo s prakso. Ker se marsikdo v prvi vrsti zanima za praktično vporabo svetovnih ekonomičnih principov — in ti nam prej ali slej morajo biti jasni —, opozarjam, na kar opozoriti pravzaprav ne bi bilo treba, da kakor o vseh problemih, tako tudi o naši tvarini izvrstno orientirajo „orjaški možgani", kakor se zovejo naučni slovarji (Slovencem najbližji so menda ,,Meyer" ali „Brockhaus", gl. v Meyer-u na pr. pod „Volkswirtschaftslehre"). Iz čtiva najvažnejšega, namreč ekonomičnega dela boljših velikih dnevnikov razbere se običajnim potom svetovna konstelacija financ; za industrijalno in denarstveno ekonomijo so tudi špecijalni listi, kakor „Tresor'' na Dunaju, ,,Merkur'" v Čehih itd. Opažati je, da so Arijci in kristjanje vedno bolj zvedeni v denarstvu, špekulacijah, trgovini itd., kjer je bila nevarnost, da Židi dobijo monopol. Znani nemški historik in politik Treitschke meni v svoji ,,Politik", da so se vsaj Nemci (razen Angležev) tako daleč razvili, da no potrebujejo več židovskih finančnikov. Že naše trgovske šole (prim. izvrstno učno knjižico Fin d ei s en, Grundriss der Handelswissenschaft) tu dobro delujejo; najbolj pa sili k tostranskemu napredovanju kruta realnost in praksa sama. Eksaktno o stanju svetovnih financ doslej literatura ni kos nas informirati; statistika bo še imela dovolj posla; žalibože se, barem pri nas, prikriva in zatajuje veliko bogastvo poedincev. Pač pa je možno o vsej zemlji precej na drobno poizvedeti, koliko kapitala hranijo denarni zavodi, banke, akcijska društva itd. Barometer finančnih fluktuacij vesoljnega svetovnega sejmišča je borza s svojimi kurzi. 0 razdelitvi in investiciji kapitala, zlasti o budgeti^h raznih držav po vsej zemlji prinaša leto na leto dobre podatke Perthesov ,,Genealogisches Taschenbuch" in londonski „States-mans year-book"; kar se naše monarhije tiče, opozarjam posebej na dunajski „Compass, finanzielles Jahrbuch" s statistiko premoženja in letnega prometa vseh avstrijskih in ogerskih denarnih zavodov z avst.-ogr. banko kakor kraljico na čelu.
Mala vprašanja.
263
Mala vprašanja.
ii.
Pomen zavarovalne rubežni za poznejšnje izterjevalno zvršilo.
Novi zvrš. red ima v §-u 370. in nasl. določila za zvršilo v zavarovanje denarnih terjatev, katere so že sodno pripoznane, a dotična odredba, odnosno razsodba ni še pravomočna. V §-u 374. je izrečeno, da je smeti v navedenem smislu zvršilno zavarovanje opraviti z rubežnijo premičnin. Kak pomen pa ima taka rubežen, sekvestracija ali uprava in preodkaz terjatev v poteg za poznejšnje dejansko zvršilo, o tem niti zakon, niti motivi nimajo navodila. Glede predznambe zastavne pravice je položaj vsled zemljiškoknjižnih določil jasen. S pravomočno razsodbo opraviči zahtevajoči upnik predznambo in jo pre-vknjiži v zvršilno zastavno pravico. Glede ostalih zvršil v svrho zavarovanja: rubežni, uprave, preodkaza pa je stvar v praksi dvomljiva.
Za rešitev tega vprašanja je pred vsem določiti bistvo in namen zavarovalnega zvršila.
Najprej je gotovo, da je navedene zavarovalne čine nedvomno smatrati za zvršilo samo. To kaže že napis k §-u 370. zvrš. r.: »Zvršilni čini za zavarovanje denarnih terjatev (Zvršilo za zavarovanje)«; isto je razvidno iz besedila §-a 370
samega: »na podlagi......je moči že pred pravomočnostjo
.....dovoliti opravo zvršilnih činov«.
Vender je to zvršilo le pravnopogojno, zvršilo »sub con-ditione iuris«, da pozneje nastopi pravokrepnost, opravičba. Iz tega pomena zavarovalnega zvršila bi torej bilo izvajati, da morajo postati v zavarovalnem zvršilu opravljeni čini pravno nepogojni, definitivni, če je postalo zadevno razsodilo pravomočno.
Kako je bilo v tem pogledu poprej? Ce se je po starih zvršilnih določilih opravilo zavarovalno zvršilo z rubežnijo, je po krivi praksi zvršitelj, kedar je zvršilni naslov stopil v pravno moč, prosil in povzročil novo, samostojno zvršilno rubežen. Ta praksa pa je gotovo nastala le radi razpolagalne
264
Mala vprašanja.
maksime, po kateri je poprej bil zvršitelj brezpogojni »dominus executionis«, sodniku pa je bila odmerjena uloga bolj pasivnega nepristranca. V očigled takemu sodnikovemu stališču je bilo mogoče, da je dobil zvršitelj moč čez smer zakona in da je po zavarovalni rubežni zopet začel novo rubežen ter zvr-šencu zaračunil stroške zavarovalne in definitivne izterjevalne rubežni. Da je bila ta praksa krivična in zakonovemu duhu protivna, izhaja že iz tega, ker so se v praksi dogajali tudi nasprotni pravilni slučaji, da je zavarovalna rubežen po pravo-močnosti zvršilnega naslova postala in se izrekla za defi-nitivno, ne da bi se bila izvršila nova rubežen. V tej, gotovo pravi, zakoniti praksi je imela zvršilno-zavarovalna rubežen pomen poprejšnjega delovitega zvršila s posledico, da je bil zvršitelj s stvarnimi, proti tretjim osebam veljavnimi pravicami, osobito z zastavno, rubežno pravico zavarovan in sicer tako, da je potem na podlagi pravomočnega zvršilnega naslova bilo moči neposredno izposlovati in vršiti nadaljne zvršilne korake, tedaj na zavarovalno-izvršilno rubežen in cenitev takoj dražbo. (Glej Canstein: Compendium des civ. Proc. Recht. I. del, str. 193; ibidem tudi Gl. U. 3313, 5183.)
Omeniti je še nekaj. Z zvršilno rubežnijo se je po starem zakonu opravila tudi redoma ob enem zvršilna cenitev, podlaga vsemu nadaljnemu zvršilu. Predno je postalo kako razsodilo pravomočno, preteklo je mnogokrat dolgo časa. Premičnine so med tem lahko izgubile prvotno ceno in zato je bila včasi potrebna nova rubežen in cenitev, zato se je tudi tem lažje razvila omenjena praksa.
Novi zvršilni red pa se snuje iz novih načel. Zahtevajoči upnik ni več vsemogočni »dominus executionis«, sedaj vlada olicijalno načelo, odločujoča in zvršilo vodeča oseba je sodnik, zahtevajoči upnik pa je samo predlagatelj, začetnik zvršila. Vsa smer zvršilnemu zakonu gre na to, da se v zvršilu ne opravljajo čini, ki niso neobhodno potrebni, da se zavezancu ne delajo nepotrebni stroški. Že ta načela govore za to, da se zavarovalno zvršilo uporabi pri dejanskem zvršilu, — ne glede na to, da ima zavarovalno zvršilo že po svojem bistvu smer in pomen, postati deiinitivno, če se uresniči »conditio iuris« pravočasno.
Mala vprašanja.
265
Za argument v tem smislu se da porabiti nadalje zako-novo besedilo §-a 370. zvrš. r., da so že v zavarovanje dovoljeni »zvršilni« čini. Tudi je sedaj glede cenitve pri zvršilu na premičnine drugače. Cenitev, ki ostane vedno podlaga in merilo zvršila, se opravlja sedaj redoma še-le z dražbo in takrat se razvidi, se je li rubilo dovolj premičnin ali ne. Da se pa ne rubi premalo premičnin, za to je zakon zopet skrbel s tem, da mora zvršilni organ pri poročilu naznaniti prilično in primerno ceno zarubljenim premičninam. Tako je kolikor se da omogočeno, da konečne rubežni ni treba še enkrat opravljati, da postane zavarovalna rubežen definitivna, izter-jevalna.
Da se s takšno konečno rubežnijo ne krati pravica za-htevajočemu upniku, zato čuva sodnik zbok oficijalnega načela nad rubežnijo. On vsakokrat presodi, je li treba nove rubežni ali ne, in če treba, jo tudi odredi; če je pa, razmo-trivši vse okolnosti, ni treba, onda sodnik odloči, da se za-varovalno-zvršilna rubežen spremeni v končno, definitivno s tem, da se v zapisniku o zavarovalni rubežni zaznamuje dosedanja rubežen kakor opravičena, kakor izterjevalna in da se na tej podlagi takoj odredi dražba.
Isto mora veljati pri zvršilno-zavarovalni upravi in pri preodkazu terjatev.
Na tem stališču stoji tudi odredba c. kr. pravosodnega ministerstva z dne 10. januvarija 1899, v intim. nadsodišča z dne 29. januvarija 1899, ki pravi: »Ce je, nanašaje se na § 374. zvrš. r. zavarovalno rubežen premičnin premen iti v rubežen za izterjanje, je to zaznamovati v zapisniku o zavarovalni rubežni«.
Dr. Fr. Mohoric.
266
Odvjetničtvo u Francezkoj.
\
Odvjetničtvo u Francezkoj.
Jedan moj bivši drug hrvatski umolio me je, neka bih, s obzirom na vladinu osnovu odvjetničkog reda,1) priobčio u kojem našem listu zakonske temelje, na kojima počiva francezko odvjetničtvo; moje da bi opazke mogle doprinieti što temeljitoj razpravi o hrvatskoj osnovi.
Ne znam, da li je i u koliko ta nada cienjenog mog druga osnovana. Ona je tim problematičnija, što mi htvatska osnova nije poznata, te moje opazke o francezkoj advokaturi ne mogu biti udešene kao kritika hrvatske osnove. No možda je činjenica, da ne poznam hrvatske osnove, jamstvo za moju objektivnost. Dopustite mi dakle, da bez obzira na načela, što ih zagovara osnova, iztaknem u glavnim črtama organizaciju francezkog od-vjetničtva.
Prije svega upozorujem, da na polju, na kojem se krečemo, svaka analogija hramlje. Djelokrug francezkog mnogo je tiesniji od djelokruga našeg odvjetnika.
Djelokrug prvoga ograničuje se na plaidiranje u sudnici i konsultaciju u njegovom kabinetu. U svom kabinetu prima stranke, te daje pravne savjete i pravna mnienja, ustmeno ili pismeno. No odvjetnik se ne smije nikada da mieša u uporabu, kojoj če služiti njegovo pravno mnienje. Običaj mu dapače zabranjuje sastav privatno-pravnih izprava. A u sudnici je njegova jedina zadača da govori za svoju stranku.
Zna se pako, kako je skoro neograničen poslovni krug našeg odvjetnika. Ne samo da zastupa stranke pred svim oblastima bez razlike (sudbenim, upravnim, financijalnim, vojničkim, crkvenim), sastavlja privatno-pravne izprave, zastupa stečajnine i ostavine te upravlja njima, dražbuje za svoju stranku, pravni je savjetnik trgo-vačkih i industrijalnih družtava, posreduje u kojekakvim poslovilna itd.
') To razpravo je napisal dr. Hinkovič v letošnjem ,,Mjesečniku", br. 4. Uvod se nanaša na to, da je hrvatska vlada izdala načrt novega odvetniškega reda, ki ga to leto pretresajo pravniški krogi Hrvatski. Razpravo priobčujemo, ker je za primerjanje jako poučna in ker vsa znamenja kažejo, da bo treba reforme za odvetniški stan tudi pri nas.
Ured.
OdvjetniCtvo u Francezkoj.
267
Poslovi, što ih kod nas obavlja odvjetnik, spadaju u Francezkoj na djclokrug odvjetnika, huissier-a, avoue-a i poslovnog agenta. Naše odvjetničke pisarne su cieli uredi: tu rade perovodje, sollicitatori, pisari; sastavljaju se i prepisuju sudbeni i u obče pravni spisi; vode se knjige o parnicama, spisima, upravama nad tudjom imovinom. U kabinetu francezkog odvjetnika tek je ovaj sam. Odvjetnik nema nikakve registrature parnične, pošto nema spisa do onih, što mu ih za konkretni plaidover ustupa strankin avoue, te koje spise istomu vrača nakon uporabe pred sudom.
I
On ne treba pisara, pošto se u njegovom kabinetu nista ne pise do jedinih pravnih mnienja. Pravne liekove kao utoke, prizive, previde, pritužbe ne sastavlja odvjetnik; on ne sastavlja ni tužbe, dočim naših pismenih odgovora, protuodgovora, drugotnica itd. francezki gradjanski postupnik ne poznaje. Ako ima »tajnika«, koj zauzima mjesto našeg perovodje, taj je odvjetnik ko što on sam, te u vlastito ime, a samo na račun šefa obavlja odvjetničke po-slove t. j. daje pravne savjete u svom kabinetu i plaidira u sudnici.
Francezka ne ima j edinstven og odvjetničkog reda. Ustanove o organizaciji odvjetničkog stališa razsijane su po raznim zako-nima in dekretima, koji se provlače kroz cielo naše stolječe, popunjujuči, izpravljajuči i ukidajuči se, te od kojih najstariji potiču iz dobe prvoga carstva. Nastojat ču, da te ustanove, u koliko su danas jošte u krieposti, u što kračem i preglednijem obliku predočim.
Onaj, koj hoče da se posveti odvjetničtvu, mora da je svršio pravoslovne nauke na kojoj fakulteti francezkoj, te postigao diplome de licencie en droit, što odgovara našim državnim izpitima. Kandidat predstavlja se osobno generalnom prokuratoru (čija služba odgovara donekle našem državnom nadodvjetničtvu), te mu predaje svoju diplomu. Generalni prokurator ne ima da prosudjuje pravničku naobrazbu kandidata, več mu je jedina zadača da ustanovi istinitost i izpravnost diplome.
Iza toga polaže kandidat prisegu, polaže ju pred sakupljenim sudištem. Kandidata predstavlja sudištu predsjednik odvjetničkog stališa (batonnier) ili zamjenik mu. Samo onda, kad bi nemoralnost kandidata bila notorna, uzkratit če batonnier da predvede kandidata sudištu.
268
Odvjetničtvo u Francezkoj.
Kandidat, kojemu se dozvoljava da položi prisegu, prima na se u napried obvezu, da če vršiti sve dužnosti svoga zvanja, bude li pronadjen dostojnim da izvršuje to zvanje. Prisega bo sama ne daje još prava odvjetovanja.
Osobito če zanimati naše pravnike sadržaj prisege, što se zahtjeva da ju položi buduči odvjetnik. On se zaklinje »da kao branitelj ili savjetnik neče nista ni kazati ni objaviti, što bi bilo protivno zakonima, naredbama, čudorednosti, sigurnosti državno j i javnom poredku i da nikad neče smetnut suma dužno počitanje pred sudovima i javnim oblastima«.
Nakon što je kandidat položio prisegu, traži da mu barreau (odvjetnički stališ) dozvoli, te bi se vježbao u odvjetničtvu (stage). Usljed ove molbe odredjuje batonnier izvjestitelja, kojemu je za-dača da stupi u osoban odnos sa kandidatom, te se tako osvje-doči, da li je vriedan stupiti u stališ. Kandidatu je dužnost da posjeti izvjestitelja, te mu pruži sve podatke o svojim prilikama, koje bi mogle zanimati izvjestitelja. Ovaj uzvrača kandidatu posjet izpitujoči pri tom, da li stan odgovara položaju člana odvjetničkog stališa itd.
Suvišno je iztači, da samo Francez ili onaj tudjinac, koj je poprimio državljanstvo francezko, može da izvršava odvjetničtvo u Francezkoj. Taj je propis tim večma osnovan, što francezki odvjetnik može po zakonu biti zvan da suplira sudca.
No zakon ne traži samo da je odvjetnik osobno čestit, več da je i podpuno nezavisan. S toga je zvanje odvjetničko nezdru-živo sa zvanjima, koja uvjetuju političku poslušnost, ma kakovu podredjenost ili financijalnu odgovornost. Odvjetnik ne smije ni po što da se lisi svoje nezavisnosti; da proda ili iznajmi svoj rad ili svoje vrieme; da se izvrgne novčanoj kakovoj odgovornosti; da se bavi trgovinom ili industrijom ili zanatom; da se upusti u poslove, u kojima bi primio punomoč ili polog i u obče obvezu da polaže račune.
Ta nezavisnost mora da je kod odvjetnika spoljašno prikazana tirne, da ima vlastiti svoj stan, i da je vlastnik svoga po-kučstva i svoje biblioteke.
Izpitavši sve ove prilike, predlaže izvestitelj svoje izvješče s predlogom odvjetničkom odboru (conseil de 1'ordre).   Ovaj odlu-
Odvjetničtvo u Francezkoj.
269
čuje večinom glasova, da li se kandidatu ima dozvoliti ili uzkra-titi vježba, ili pako dozvola odgoditi.
Kandidat, kojemu se dozvoljava vježba, ima pravo na naslov odvjetnika (avocat h la Cour) i pravo da izvršuje odvjetničtvo. Ova su prava, dok traje vrieme prakse, tek provizorna. Tek iza što mine ovo vrieme, mogu ta prava da postanu definitivnima.
Vjcžbenici, ne buduči još definitivni odvjetnici, ne sudjeljuju kod staliških izbora i nisu uvršteni u popis odvjetnika (tableau). No u svakom drugom pogledu posve su ravni definitivnim od-vjetnicima.
Izim zvaničnih dužnosti, koje nadleže svakomu odvjetniku, imadu vježbenici još i posebnih dužnosti, koje se mogu da svedu u ove dvie rieči: marljivost i točnost.
Vježbenici dužni su da što marljivije prisustvuju sudbenim razpravam (koje su sve javne i ustmene), a naročito posebnim predavanjima i vježbama, upriličenim za njih.
Vježbenici razdieljeni su u »kolone«, a svakom od njih ravna jedan član odbora odvjetničkoga. U tim se kolonama upucuju vježbenici u običaje, propisc, prava i dužnosti zvanične.
Osim ovih »kolona« ima za vježbenike još i razprava (con-ferences), kojima predsieda batonnier ili zajemnik mu. U tim se razpravama govori jedino o pravnim pitanjima. Dvie nedjelje prije razprave objavlja se njezin predmet, te su vježbenici pozvani da se upišu »za« ili »proti«. Zriebom se biraju četiri govornika, dva »za«, a dva »proti«. Batonnier ravna razpravom; čim ova bude zaključena, prelazi se na glasanje, a da batonnier nije prije izjavio svog mnienja.
Vrieme prakse opredieljeno je na tri godine. To se vrieme može disciplinarnom odredbom odvjetničkog odbora i produljiti; a može se i vježbenik karnostnim putem izključiti iz vježbe.
Nakon dovršene prakse traži vježbenik da bude upisan u popis odvjetnika (tableau). Ovaj je tableau javno svjedočanstvo o sposobnosti i čestitosti onih, koji su u njem imenovani, a vodi se za svako prvomolbeno sudište na pose.
Odvjctnički odbor imenuje opet izvjestitelja, koj ima da izpita molbenicu vježbenikovu, odnosno sve prilike, iz kojih može stvoriti sebi sud o načinu, kako je isti upotrebio vrieme svoje
270
Odvjetničtvo u Francezkoj.
vježbe. Izvjestitclj stavlja predlog odboru, koj odločuje večinom glasova.
Nikad so odbor ne bavi iztragom o političkom mišljenju kandidatovom. To je mišljenje absolutno slobodno.
Tableau objavlja se svake godine s promjenama nastalim tečajem prošle godine. Odvjetnici upisuju se u tableau po redu, kako im je upis dozvoljen, ali s prvenstvom dana, kad su pri-pušteni u vježbu. Po tom prvenstvu broji im se čin.
Samo oni odvjetnici, koji su upisani u tableau, sačinjavaju stališ odvjetnički (1'ordre des avocats).
Ovaj se ne može sastati van samo na poziv svoga predsjed-nika (batonnier) i samo da bira članove odvjetničkog odbora ili — kako se francezki zove — karnostnog savjeta. Svaka ina razprava smatrat če se prestupkom proti propisima o pravu sa-stajati se.
Odvjetnici nose u sudnici odoru tradicionalnu. Pred sudom govore stoječki i pokriti; no kad čitaju parbcna dokazala ili stav-ljaju predloge, treba da se razkriju.
Zabranjeno je odvjetnicima primati mjenice za svoj honorar ili siliti stranke, da im priznadu troškove prije njihove obrane.
Članovi karnostnog vieča biraju se izravno po skupštini stališkoj, koja sastoji od svih odvjetnika, upisanih u tableau do-tičnog prvomolbenog sudišta. Izabrani su oni, na koje odpada večina glasova prisutnih članova.
Karnostno vieče ima u Parizu 21 člana; u drugim grado-vima je broj manji, i to razmjemo prama broju odvjetnika.
Batonnier izabire se izmedju članova karnostnoga vieča, a po ovima absolutnom večinom.
Batonnier je glava i predstavnik cieloga stališa, te predsieda karnostnom vieču.
Ovo odlučuje o tome, da li se kandidat ima pripustiti u vježbu, i o priepornim pitanjima glede upisa u tableau; bdije nad čašču i interesima stališkim.
Dužnost mu je da uzdržava osječaje vjernosti napram mo-narkiji (ova ustanova potice od g. 1822., pa se rieči monarkija ima danas substituirati republika) i ustavnim uredbam, napram načelima nesebičnosti i čestitosti, na kojima počiva čast odvjetničkog stališa; nadzire moral i ponašanje vježbenika.   On kazni
Odvjetničtvo u Francezkoj.
271
ureda radi ili povodom podnesenih imu pritužba sve karnostne prestupke odvjetnika. Uza sve to ali ostaje i sudovima pravo da kazne karnostne prestupke odvjetnika, počinjene za vrieme sud-bene razprave. A karnostne kazne savjeta ne prejudiciraju ni malo odštetnim zahtjevima povriedjenih stranaka ili kaznenom postupku sudova.
Karnostne kazne jesu: opomena, ukor, vremenita suspenzija, brisanje iz popisa. Vremenita suspenzija ne može nadilaziti jednu godinu.
Nijdena se karnostna kazna ne može izreči, a da okrivljeni odvjetnik ne bude saslušan ili pozvan na saslušanje.
Presuda karnostnog vieča, kojom se izriče vremenita suspenzija ili brisanje odvjetnika iz popisa, predaje se za tri dana glavnom prokuratoru, kojemu nadleži nadzor oko izvršbe presude.   Glavni prokurator može tražiti, da mu se dostave i one presude, kojima •se izriče opomena i ukor ili kojima se okrivljeni odvjetnik odrješuje.
Proti presudam, koje izriču vremenitu suspenziju ili svrgnuče, pristoji dotičnom odvjetniku pravo priziva na prizivno sudište svoga kotara; isto pravo pristoji generalnom prokuratoru proti svim presudam karnostnim.
Prizivno sudište može proti odvjetniku, koj je prizvao, izreči i oštriju kazan, ma da generalni prokurator nije uložio priziva.
Karnostnom vieču nadleži briga, da siromasi dobe bezplatno zastupstvo. U tu svrhu obstoji ured, u kojem odredjeni odvjetnici jedanput na tjedan daju bezplatno pravne savjete. One pravne slučajeve, što ih ovaj ured obnadje pravednima, dostavlja on sa svojim pravnim mnienjem karnostnom vieču, koj onda te slučajeve po redu razdjeljuje medju odvjetnike.
Svaki napadaj odvjetnika u obranbenim govorima ili spisima na vjeru, načela monarkije (republike), ustava te zakone i javne oblasti bit če na predlog zastupnika javne oblasti s mjesta kažnjen po sudu, ne prejudicirajuči izvanrednom progonu, ako mu ima mjesta.
Sudovi priobčuju svake godine ministru pravde one odvjetnike, koji se iztakošc svojim znanjem, svojim talentom, a naročito plemenštinom i nesebičnošču, koja mora da bude značajkom njihova stališa. (Konec prih.)
272
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo. a) Dokaz lastninske pravice na zarubljeni gotovini.
C. kr. okr. sodišče v S. je v rednem ustnem postopanju z razsodbo od 20. julija 1898 (III. 244 97 — 5 11.) odbilo tož-beno zahtevo Maksa T., glasečo se:
»Toženi Jožef H. je dolžan priznati, da je izmed predmetov, ki so bili na njegovo prošnjo v njegovi zvršilni stvari proti Otiliji T. radi 2000 gld. s prip. zarubljeni vsled odloka c. kr. okrožnega sodišča v Celji od 29. januvarija 1897, št. 410., znesek, ki je glasom tusodnega zapisnika de pr. 6. februvarija 1897 št. 921 pod št. 1. navedena, namreč gotovina denarja po 1145 gld. 68 kr. v bančnih in državnih notah, kovanih goldinarjih, kronah, nikelnastem in bronastem drobižu s 3 starimi srebrnjaki vred, tožiteljeva izključ-ljiva lastnina in da je vsled tega doseženo zvršilo glede tega zneska nično in brez učinka; nadalje dolžan odstopiti od zvršila glede tega zneska in dovoliti, da dvigne tožitelj denar pri sodišču, v 14 dneh, ker bi sicer smel na podlagi ra'.sodbe zahtevati raz-veljavljenje zvršila ter izročitev omenjenega zneska; konečno dolžan v 14 dneh povrniti tožitelju ogibom zvršila tožne in pravdne stroške« — in tožitelja obsodilo v pravdne stroške.
Razlogi.
V zvršilni stvari Jožefa H. proti Otiliji T. radi 2000 gld. zarubile so se glasom tus. zapisnika de pr. 6. februvarija 1897 št. 921. razne premičnine in med njimi gotovina v znesku 1145 gld. 68 kr. — Tožitelj zahteva izločitev te gotovine iz imenovanega zvršila in utemeljuje svojo zahtevo s tem, da je on izključni lastnik tega denarja, ker izhaja iz pekovske in usnjarske trgovine, o kateri tožitelj tudi pravi, da je njegova lastnina. Toženec vsemu temu oporeka in je torej tožitelju naložiti dokaz njegove lastninske pravice do imenovane gotovine, ker je ta pravica njegovi tožbi podlaga.
Kar se tiče trgovine z usnjem in pekarne, je obojestransko priznano, da je isto z notarskim pismom z dne 31. novembra 1878 Otilija T. prevzela od svojega moža Rudolfa T., tožitelj pa
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
273
trdi, da je prevzela te obrte od Otilije T. leta 1883. potom kupčije Ivana T., omožena K. in da jih je od te prevzel on sam leta 1890. Ta trditev se nahaja samo v dokaznih členih F., a v pravdnih spisih samih se pogreša; tudi se tožitelj o tem, kako je prišla trgovina in pekarna v njegovo last, direktno in nepogojno ni izjavil, ker se nahaja samo na drugi strani replike stavek: »če dokažem, da sem pekarno in trgovino kupil« i. t. d. Tožitelj se edino le sklicuje na priloge D. in E., iz katerih izhaja, da je pekarna in trgovina z usnjem leta 1891. oznanjena pri davčnem oblastvu na njegovo ime, in meni, da je že s tem dokazal, da je on tudi lastnik teh trgovin, oziroma tega obrta.
Trgovina ali obrt je kos premoženja, na katero se dobiva lastninska pravica tako, kakor na kakšno drugo premičnino. Iz tega, kar je tožitelj sam glede načina, kako da si je baje pridobil to lastnino, povedal, se razvidi, da po njegovem jo je dobil na derivativni način od drugega lastnika, ker sam pravi, da je pekarno in trgovino »prevzel« od svoje sestre, katera jo je tudi »prevzela« od svoje matere Otilije T. Glede svoje sestre izrecno trdi, da je ta »kupila« obrta od matere, a tega o samem sebi vsaj direktno ne pravi. Vendar pa je toliko posneti iz pravdnih aktov, da hoče tožitelj trditi, da je posredno od druzega lastnika te dele premoženja pridobil v last. Po §-ih 380., 424. in 425. obč. drž. zak. treba je za pridobitev lastnine od drugega lastnika naslova in prepodaje. Naslov je ali pogodba ali poslednja volja, sodno odločilo ali pa zakon. Tožitelj se, kakor kaže, hoče sklicevati na kupno pogodbo. Za tako pogodbo je treba v zmislu §-a 1053. obč. drž. zak., da se stvar za določeno ceno drugemu prepusti. Tožitelj nikjer ni povedal, za katero ceno je njegova sestra prevzela pekarno in trgovino od matere in za katero je to on od sestre prevzel. To naj bi bil tožitelj povedal, da more sodnik na podlagi njegovih trditev razsoditi o pravoveljavnosti naslova, od njega navedenega. Ne zadostuje pa sploh trditi, »da se je stvar kupila«, ampak treba je bilo navesti posamezne določbe sklenjene kupne pogodbe, ker se le po njih more soditi, je li dotična pogodba res kupna in res veljavna.
Tožitelj tedaj niti trdil ni, še manj je pa dokazal, na podlagi katerega pravnega naslova je pekarna in trgovina prišla na Ivano T. in od nje na tožitelja samega.  Ker tožitelj sam pravi, da je
18
274
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
denar, katerega izločitev zahteva s to tožbo, pridobil si iz teh obrtov, je razvidno, da kakor ni postal lastnik teh obrtov, tako tudi ni mogel pridobiti lastnine na dohodkih iz teh obrtov. Da je bil on leta 1891. oglasil pekarno in trgovino z usnjem pri okrajnem glavarstvu na svoje ime, nikakor ne more zadostovati za dokaz, da si je tudi pridobil lastninsko pravico do teh obrtov, nego taka oglasitev že zahteva poprej pridobljeno lastnino za podlago, nikakor pa je ne more pouzročiti, nikakor pa ne more biti naslov za pridobitev lastnine (§ 424. obč. drž. zak.). Oglasitev za pridobninski davek je merodajna le za razmerje med davčnim oblastvom in davkoplačevalcem. Navadno se seveda sme misliti, da se nihče ne oglasi za obdačenca, kdor ni tudi lastnik dotičnega obdačenega imetja, vendar se pa to ravno v. dandanašnjem prometnem življenju rado pripeti, tako da je celo samo sum, po katerem bi se smatralo dotičnega oglašenega davkoplačevalca tudi za lastnika, prav dostikrat jako nezanesljiv.
Na prilogi Z? in E se torej tožitelj v dokaz svoje lastnine na obdačenih obrtih ne more sklicevati in to tem manj, ker mu nasprotuje to, kar je njegov lastni oče Rudolf T. pričal, namreč o načinu, po katerem je baje nastal lastnik. Priča namreč izrecno pravi, »da je njegova hči leta 1890. odložila obrt in je sin (tožitelj) potem prosil za nov obrt, tako da se ne more reči, da je tožitelj od svoje sestre obrt prevzel«, in glede Ivane T. pravi ista priča: »ni res, da je moja žena pekarno in trgovino prodala svoji hčeri; tega ni mogla storiti, ker ni bilo nič prodati, pač pa je moja hči sama prosila za obrt«. Lastni oče, kateremu vendar morajo biti razmere znane, je zapustil tožitelja kakor priča in tajil, da se je sploh kdaj kaj prepodalo in prevzelo.
Manjka tedaj na vsak način naslova za pridobitev lastnine Ivani T., kakor tudi tožitelju samemu, ker ta tudi ni trdil, da je morebiti sam s svojim lastnim premoženjem in na svoj račun leta 1890. odprl pekarno in trgovino z usnjem v S. Po tem takem se tudi ni treba muditi pri tem, kako skuša tožitelj dokazati po pričah svojo lastninsko pravico do večkrat imenovanih obrtov in do zarubljene, iz njih pridobljene gotovine, sklicujoč se na svoje sobe in sobe svojih starišev, kjer se je našla gotovina, nadalje na .njegovo postopanje v hiši in trgovini. Kajti vse to, kar on v tem oziru navaja in kar so priče potrdile, se prav tako lahko godi
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
275
tedaj, če bi bil tožitelj samo poslovodja Otilije T. in bi oglasitev za poplačanje pridobnine z leta 1891. bila storjena le z namenom, to razmerje proti zunanjosti prikrivati.
Dokaz lastnine se torej tožitelju ni posrečil in ker se tožba upira na lastninsko pravico, bilo jo je zavrniti.
Apelaciji tožiteljivi je c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu z odločbo od 13. decembra 1898 Bc. II. 363/98—1 ugodilo in premenivši prvosodno razsodbo spoznalo po tožbeni zahtevi.
Razlogi.
Tu ne gre za razsoditev vprašanja o pridobitvi lastnine na pekarni in trgovini z usnjem, ki ju zvršuje tožitelj v S., nego želi se doseči le izrek, da je v zvršilni stvari toženca proti toži-teljevi materi v sodno hrambo prevzeta gotovina 1145 gld. 68 kr. tožiteljeva last. Zato ne more biti nič na tem, je li tožitelj dokazal derivativno pridobitev obeh obrtov ali ne, je li ju pridobil proti odplačilu ali pa je prepustila mu njegova sestra ali pa kaka tretja oseba brezplačno obrtovanje. Jedino odločilno je namreč vprašanje, če je v zvršilo vzeta gotovina last tožiteljeve matere in zvršenke Otilije T. ali pa last tožitelja samega, ker se je kaka tretja oseba ne lasti. Pred vsem je tu razmotrivati provenijenco najdene, v zvršilo vzete gotovine. Neoporekano se je našel denar v predalu omare, ki je stala v spalni sobi tožiteljevih roditeljev. Toda opravičeno ne bi bilo radi tega pripisovati lastnino ali vsaj posest denarja tožiteljevi materi kakor zvršenki. Kajti iz pričevanja toženčevih roditeljev, kakor tudi iz izpovedeb Hugona T. in popolnoma nesumnih Elize H. in dninarja Mihaela O. nedvomno izhaja, da je tudi tožitelj, zlasti po zimi upotrebljal isto spalnico in v to sobo tudi spravljal del svoje obleke. Že omenjena Eliza H. in priča Janez L. pa dalje potrjujeta, da je tožitelj denar, ki ga je čez dan v pekarnici stržil, potem spravljal v omaro v spalnici roditeljev. Iz tega in pa iz dejstva, da je v najdenem denarju bilo 900 gld. samega drobiža, treba je za gotovo izvajati, da denar izhaja od obrtovanja in da je torej last tistega, kdor oba obrta izvršuje. Kar se tega tiče, je pa po izpovedbah prič, vzlasti Petra M., Terezije M., Štefana J., Elize H., Janeza O. in Mihaela O. ne-dvojbeno, da. je jedini gospodar in lastnik v hiši izvrševanih obrtov tožitelj,  le on je naročal in plačeval moko za pekarno, je
18*
276
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
vsprejemal, plačeval in odpuščal delavce in posle, in zato so tudi tretje osebe (priče Ivan O., Peter M. in Mihael O.) dobile vtis, da je tožitelj in nihče drug lastnik obrtov, ki jih je izvrševal, in da jih izvršuje na lasten račun. To domnevo potrjuje, če se tudi ne ozira na izpoved zaslišanih tožiteljevih roditeljev, pričevanje ne-sumnih prič Mihaela O. in Štefana J.; prvi navaja, da mu je tožitelj večkrat posojal denar, da je hodil ponj v spalnico roditeljev, še več, da je ta denar naravnost jemal iz predala ondu stoječe omare; druga priča pa je izpovedal, da ga je tožiteljeva mati, če jo je terjal za mezdo, nakazala na tožitelja. Če se dalje uvažuje, da je tožitelj zvrševanje obeh obrtov že 1. 1891. napovedal in še oktobra 1896. 1. zvrševal (pridobninski list D in E), da je tožiteljeva mati, ki naj bi bila lastnica zarubljenega denarja, brez premoženja, da so se ji nepremičnine prisilno prodale, premičnine pa zarubile, in da toženec za svojo trditev, češ tožitelj je delal in dela kakor pooblaščenec, ozir. poslovodja matere Otilije T., ni navedel dejanskih okolnosti niti ponudil pravilnih sodnih dokazov — po vsem tem ni dvomiti, da je upravičena tožbena zahteva, ki je vsled navedenega pravno utemeljena v dvornem dekretu od 29. maja 1845 zb. pr. zak. št. 889. Zato je bilo pritrditi tožiteljevi apelaciji in tožbi ugoditi.
C. kr. najvišje sodišče je višjesodno odločbo po njenih stvarno in zakonito primernih razlogih potrdilo.
b) 6 % obresti se lahko po čl. 287. trg. zak. zahteva, četudi , je pravni čin, iz katerega izhaja terjatev, bil trgovina samo
na strani dolžnikovi.
Rokodelcu J. K., ki je tožil trgovca J. O. na plačilo za opravljena mu dela, priznalo je c. kr. deželno sodišče v L. namesto zahtevanih 6 %, samo 5 °/0 obresti od njegove terjatve. Na priziv je višje deželno sodišče v L. potrdilo prvosodno odločbo iz razlogov: Po čl. 277. trg. zak. veljajo sicer predpisi četrte knjige trgovskega zakonika za obe stranki, četudi je bil pravni čin zgol na jedni strani trgovina, kakor je v tem slučaju, in tako bi tudi tukaj moral veljati predpis čl. 287. trg. zak. Toda ta določba je uporabna po 2. odst. čl. 277. trg. zak. le tedaj, kedar iz teh pred-
li
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
277
pisov ne izhaja, da se njih posebna določba ne nanaša zgol na tisto izmed obeh strank, na koje strani je trgovski čin. Iz vsebine 1. odst. čl. 287. ter iz analogije čl. 288, 289, 290 in nasl. pa izhaja, da more 6 °/0 obresti zahtevati le tist, na čigar strani je bil pravni čin trgovina, česar pa na strani tožiteljevi ni.
C. kr. najvišje sodišče je na revizijo tožiteljevo z odločbo z dne 8. febr. 1899 št. 88 obe odločbi nižjih sodišč v tem pregledu premenilo in prisodilo tožitelju 6 % obresti od vtožene terjatve.
Razlogi.
Dognano je, da pravni čin, za kateri tukaj gre, je na strani toženčevi trgovina. Po čl. 277. trg. zak. treba pri vsakem pravnem činu, ki je na jedni strani trgovina, uporabiti četrto knjigo trg. zak. za obe stranki jednako, ker iz teh določb samih ne izhaja, da se njih posebni predpisi nanašajo zgol na tisto izmed obeh strank, koje pravni čin je trgovina. V tem pogledu je v čl. 287., obseženem v 2. naslovu 2. dela četrte knjige trg. zak., ustanovljena za trgovine mera zakonitih obresti na šest od sto. To ustanovilo materijalnega prava mora torej po prej omenjenem členu 277. trg. zak. priti do veljave pri vseh pravnih činih, kateri so, kakor tukaj, trgovski, če prav le na jedni strani, in nikakor ne gre s pomočjo analogije z drugimi določbami te četrte knjige trg. zak., kakor je storilo višje deželno sodišče glede čl. 288. do 290., obsegajočih druge predpise, namreč ne za obrestni meri, nego za začetek obrestovanja, izvajati, da ima pravico do 6 % obresti zgol tist, na čigar strani je pravni čin trgovina. Ta zakonu protiven zaključek bi praktično privajal do tega, da bi tist, na čigar strani je čin bil trgovina, ki torej s špekulacijo ali drugim trgovinskim načinom išče dobička, od cene, ki jo po priliki dolguje za dobljeno blago, bil zavezan plačati le 5 °/0ne obresti, dočim bi od kupnine za blago, pri trgovcu kupljeno, bilo plačati 6 °/0 obresti. Po pravu torej pristajajo po čl. 277. in 287. trg. zak. tožitelju 6°/0 obresti od prisoj enega mu zneska.
278
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
c) 0 pravnem značaji živeža po g-u 796. obe. drž. zak. —-Dedič more od legatarja zahtevati primerno povračilo dednih pristojbin le tedaj, kedar dokaže temelj §-a 1041. ali pa 1042. obč. drž. zak.
Z razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru z dne 30. junija 1898 opr. št. III. 2042/97—3/1. bila je udova M. G. kakor legatarka glede na § 1042 obč. drž. zak. obsojena, da mora povrniti dediču N. G. pristojbine, ki jih je namesto nje od zapuščine P. G. plačal, in to poleg drugega lVt°/o dedno pristojbino od udovskega živeža letnih 240 gld. v znesku 30 gld in V'2% prispevek k štajerskemu zakladu učiteljskih pokojnin od istega živeža v znesku 12 gld.
Na apelacijo toženke je c. kr. dež. sodišče v Gradci z razsodbo od 9. novembra 1898 opr. št. Bc. IV. 70,98—1 pre~ menilo prvosodno razsodbo in odbilo zgoraj navedeno zahtevo tožiteljevo iz razlogov:
Pravica zakonske žene do živeža po §-u 796 obč. drž. zak ni dedna pravica, nego obligatorna, pristajajoča udovi glede na zapuščino zakonskega moža. Po §-u 91. obč. drž. zak. je mož dolžan dajati svoji zakonski ženi živež, primeren svojemu imetju. Ta zapustnikova dolžnost preide kakor vsaka druga zaveza na dediče (§ 548. obč. drž. zak.). Tega ni nič premenilo to, da so § 796. obč. drž. zak. uvrstili v XIV. poglavje, govoreče o nujnem deleži. Dostojni toženkin živež je torej tudi zapuščinski dolg, katerega je pri odmeri zapuščinskih pristojbin treba odšteti. Čeprav torej ni sporno, da je tožeči dedič poravnal pristojbine od cele zapuščine, vendar ni upravičen, zahtevati od toženke povračilo primernega deleža pristojbine, odpadajočega na njen živež, kolikor se ta zahteva opira na § 1042. obč. drž. zak., češ, da je nekaj potrosil, kar bi bila morala toženka učiniti sama po zakonu. Takšne zaveze pa toženka nima in zato tožitelj eva, na § 1042. obč. drž. zak. osnovana tožba ni utemeljena.
Reviziji tožiteljevi c. kr. najvišje sodišče z odločbo od 29. novembra 1898 št. 17367 ni ugodilo iz razlogov: Četudi ne pristoja sodiščem reševanje tega spornega vprašanja pristojbin-skega, vendar ne gre prezreti, da odmera pristojbin, o kateri je bil obveščen zgol tožitelj, se je dala izpodbijati potom finančnih
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
279
uradov, da je pa tožitelj pustil plačilni nalog stopiti v pravno moč in tudi prezrl obvestiti toženko, katero je tako pripravil ob priliko, da bi bila upotrebila glede njo zadevajočih pristojbin pomočke, kojih ugodni nasledek ni ravno bil zgol dvomljiv. Zato pa zadevni zahtevi za povračilo ni ugotovljen niti temelj, da je dokazan trošek, ki po zakonu zadene toženko, v zmislu §-a 1042. obč. drž. zak., niti okolnost, da ga je tožitelj trosil iz svojega v korist toženke (S 1041. obč. drž. zak.).
d) Zemljiškoknjižen slučaj.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani kakor rekurzno sodišče je v zemljiškoknjižni stvari Marije D. radi odpisa parcel in vknjižbe izbrisa zastavnih pravic vsled rekurza Marije D. zoper sklep c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. januvarija 1899 opr. št. 43 99 v nejavni seji dne 8. febr. 1899 sklep sodišča prve instance, v kolikor je bil izpodbijan, potrdilo (opr. št. R. 23/99—3).
Razlogi.
Po določilu g-a 27. zem. zak. morajo biti listine, na podstavi katerih naj se zvrše zemljiškoknjižni vpisi, proste takih vidnih ne-dostatkov, ki utegnejo njih verojetnost zmanjšati. To določilo ima splošno veljavo za vse take listine brez izjeme. Razvidno je to iz besedila §-a 27. cit. v zvezi §-a 26. cit. in iz uvrščenja teh določil pod splošnim napisom »listine«. Izhaja pa to tudi prav naravno iz načela, da gre zemljiškim knjigam in vpisom vanje »pu-blica fides«. Pravni nazor rekurentinje, da § 27. cit. velja samo za listine, napravljene v obliki notarskega akta, nima prav nobene podlage.
Očividni popravki številke pare. št. 1340/1, 1340/2, 1340/3 in poznejša uvrstitev 1339 1, 1339/2 in 1339/3 v zadevnih kupnih pogodbah so gotovo nedostatki v zmislu §-a 27. cit. in jih je pri presoji dotične zemljiškoknjižne prošnje tem bolje vpoštevati, ker gre za odpis teh parcel in prepis nanje, ker te kupne pogodbe vsled teh nedostatkov ne dado dovolj jamstva za to, da so se stranke v pogodbi zjedinile ravno glede teh parcel kot pogodbenega predmeta, in ker se iz teh kupnih pogodeb ne da razvideti, da so se v njih omenjeni nedostatki že takrat nahajali, ko so jih
280
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
stranke podpisale. — Po vsej pravici je torej prvo sodišče odbilo predlog za odpis teh parcel.
A tudi zavrnitev predloga za vknjižbo izbrisa zastavnih pravic na podstavi razsodeb z dne 26. nov. 1898 opr. št. C. 423/98—2 in z dne 28. novembra 1898 opr. št. C. 424/98—2 je po zakonu utemeljena, ker se da ta vknjižba opraviti le zvršilnim potom in ker je kumulacija zemljiškoknjižnih in zvršilnih predlogov nedopustna, kajti po §-u 86. zemlj. zak., koji je tudi po novem opravilnem redu ostal neizpremenjen v veljavi, je moči kumulirati zgol zemljiškoknjižne predloge in to le v tam navedenih  slučajih.
Rekurzu glede na vse to ni bilo moči ugoditi in bilo je prvosodni sklep v izpodbijanem delu potrditi, sicer ga pa pustiti nedotaknjenega.
e) Stroški predlog-a za obvestitev o opravljeni rubežni in za prepis zapisnika o rubežni so nepotrebni.
C. kr. deželno kakor rekurzno sodišče v Ljubljani v zvršilni stvari Ane R., zahtevajoče upnice, proti Adolfu M. zaradi 90 gld. s prip. rekurzu Ane R. proti sklepu okrajnega sodišča v Logatci z dne 27. decembra 1898 opr. št. E. 396/98—3 ni ugodilo (sklep z dne 27. januvarja 1899 opr. št. R 16/99—5).
Razlogi.
Po §-u 74. zvrš. reda povrniti mora, razun če ni v posameznih slučajih kaj drugega določenega, zavezanec zahtevajočemu upniku, če ta tirja, vse povzročene mu stroške zvršilnega postopanja, kateri so bili potrebni za vresničenje prava. Za take, v vresničenje prava potrebne stroške zvršilnega postopanja pa ni moči smatrati stroškov, ki so zaznamovani v spisu, dne 25. decembra 1898. 1. pri zvršilnem sodišči vloženem. Kajti o zvršeni rubežni je po §-u 253., odst. 4. zvrš. reda obvestiti uradnim potom zahtevajočega upnika; ni pa treba predloga od strani zahtevajo-čega upnika. Ker se je rubežen zvršila dne 17. decembra 1898, ker je dobila sodna pisarna dne 20. decembra 1898 ukaz, da je obvestiti zahtevajočega upnika o opravljeni rubežni, in ker se je le-to obveščenje dne 27. decembra 1898 tudi v resnici zgodilo, ni imel tedaj zahtevajoči upnik nikakega nujnega povoda, da je dne
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
281
23. dec. 1898. L, torej že 6 dni po opravljeni rubežni povprašal radi obveščenja, katero mu do tistega časa še ni bilo došlo. Ravno tako nepotrebni bili so stroški prošnje za prepis zapisnika o rubežni, ker ni potreba pri predlogu za prodajo zarubljenih premičnin predložiti prepisa zapisnika o rubežni, nego zadostuje, sklicevati se na dotični pri sodišči ležeči zapisnik. Zvršilno sodišče torej z vso pravico ni odmerilo dotičnih stroškov in je radi tega bilo proti temu naperjeni rekurz zavrniti.
O istočasno v rekurzu navedeni pritožbi v jezikovnem pogledu ukrenilo se je ob jednem potrebno administrativnim potem.
j) Stroški intervencije pri rubežni.
V zvršilni stvari P. zoper A. zaradi 600 gld. s. pr. na sedežu okrajnega sodišča v S. je le-to kakor zvršilno sodišče stroške intervencije pri rubežni določilo samo na 5 gld. 40 kr., ker so se stroški prihoda intervenijenta iz C. smatrali nepotrebnimi. Zastopnik zahtevajočega upnika P. v C. je poslal namreč enega svojih uradnikov posredovat k rubežni.
C. kr. okrožno sodišče v Celji je z odločbo od 17. okt. 1898 opr. štev. R. V. 194/98—1 rekurzu zahtevajočega upnika ugodilo ter stroške za posredovanje pri rubežni zvišalo na 14 gld. 16 kr. iz razlogov :
Že radi določbe §-a 41. al. 1. in 3 civ. pr. reda, katero moramo v smislu §-a 78. zvrš. reda upotrebiti v zvršilnem postopanji, pretresati je potrebo neposredne vdeležbe zunanjega zastopnika pri opravi zvršilnih činov v smislu §-a 74. zvrš. reda. V le-tem slučaju se ne more izreči, da je neopravičeno, ker je v C. stanujoči odvetnik odposlal svojega uradnika k opravi rubežni v S. in da so vsled tega narasli stroški nepotrebni. Povdarjati je treba, da gre v le-tej zvršilni stvari za dokaj znatno terjatev in, kakor je razvideti iz podatkov v meničnem plačilnem nalogu, v zvršilnem dovolilu, iz oprave in vspeha zvršila, šlo je tudi za jako nujno opravo. To nujnost je bilo treba obvarovati slučajnostij, katere bi bile lahko nastopile, ako bi bil zahtevajoči upnik moral stoprav iskati namestnika na sedežu zvršilnega sodišča. Postopanje zahtevajočega upnika v le-tej stvari je torej bilo le previdno,
282
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
kar mu je narekovala njegova korist. Prisoditi je torej zahtevajo-čemu upniku narasle stroške v smislu tarifnega nastavka 14. k naredbi just. min. od 11. decembra 1897. štev. 293. drž. zak. v znesku 14 gld. 16 kr. —r—r.
Kazensko pravo.
a) 0 oškodovanji državne nadzorovalne pravice prenareja-njem živinskega potnega lista.
(Kas. razsodba od 3. februvarija 1899. 1. št. 14433. iz 1898. 1.)
Nikola T. je dobil od županstva živinski potni list za 8 prascev, katere je nameraval peljati v semenj na prodaj. Njegov sosed Ignacij T. je imel tudi 4 prasce za prodaj. Ponudil se je Nikoli, da popelje on sam vseh 12 prascev v semenj. Nikola je privolil. Ignacij pa ni imel potnega lista za svoje štiri prasce. Zupanstvena pisarna je bila uro oddaljena od njegovega bivališča. Zato je jed-nostavno Nikolov potni list prenaredil, premcnivši število 8 v 12 in je ž njim peljal vseh 12 prascev v semenj. Razpravno sodišče ga je zato obsodilo po §-ih 197., 199. d) kaz. zak.
Ignacijeva, na ij 281. št. 10. kaz. pr. r. oprta ničnostna pritožba je trdila, da obtožcnčcvo' dejanje ustanavlja zgol kršenje državne nadzorovalne pravice, in da je zato najti v njem k ve-čemu skrajnosti prestopka po §-u 320. f) kaz. zak., temveč, ker ni mogla nikaka materijalna škoda nastati, kajti prasci niso prihajali iz okuženega kraja. Le-to pritožnikovo mnenje pa je krivo, in zato je kasacijsko sodišče njegovo pritožbo odbilo.
Ponarejanje ali prenarejanje živinskega potnega lista zgol v svrho kršiti in varati državno nadzorovalno pravico semnjev ustvarja res samo prestopek po §-u 320. f) kaz. zak. Ce pa namen pre-korača mejo, če gre za to, da bo oblastvo varanjem ovirano ukreniti posebno naredbo, h kateri bi jo prisililo poznanje pravega položaja, onda biva le-ta pravica oblastva, torej države, obrezuspešena ponarejanjem ali prenarejanjem. S tem pa je zadoščeno zahtevi §-a 197. kaz. zak. Takšno slepljenje oblastva obstaja v našem slučaji. Kajti v §-ih 7., 8., 9. in 10. zak. zoper živinske kužne bolezni ter zvršitvena določila k istemu določajo, da mora pred izdanjem potnih listov veščak živino ogledati. Izvršitev le-te naredbe je obtoženec onemogočil prenarejanjem potnega lista.
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
283
Nedostatek potnega lista ter napačnost istega vzlasti glede števila in znamenj živine izključuje po §-u 8. min. ukaza od 12. aprila 1880. 1. št. 36. drž. zak. takojšnje pripuščanje dotične živine na semenj in je dovoliti nadaljni neovirani promet s takšnimi živinčeti samo tedaj, kadar živinozdravnik predhodnim ogledom spozna, da so zdrava in obzirom na njih provenijencije nesumna. Tudi le-ta ogled je obtoženec ubranil prenarejanjem potnega lista ter si utihotapil gonjo 4 prascev na semenj brez ogleda in brez potnega lista. Res je sicer, da zakon od 29. februvarija 1880. 1. št. 36. drž. zak. namerava preprečenje prometa z bolno ali sumno živino, toda le-tega namena ni zamenjati z onimi posebnimi smotri, katere je opažati v vsakem posameznem slučaji baš v dosego glavnega smotra, ki bi sicer ostal brezuspešen in iluzorcn. Svojim postopanjem je torej obtoženec kršil ne samo državno nadzorovalno pravico, nego tudi oni smoter, katerega nameravajo napominane zakonske določbe, in zato je storilo prav spoznavno sodišče, da je smatralo obstoječo nakano oškodovanja v zmislu §-a 197. kaz. zak. G.
b) Proti soprogi v Avstriji bivajočega inozemca je dopuščena odprava iz vseh v državnem zboru zastopanih dežela in
kronovin.
(Kas. razsodba od 30. decembra 1898. 1. št. 13594.)
Roža J. in Lucija B., obe že priletni ženici, prva soproga italijanskega v Trstu bivajočega podanika, druga samica, pristojna v vasico postojinskega okraja, sta se pečali že dolgo vrsto let obrtoma in običajno oderuštvom. Prvoimenovana je imela par stotakov in jih je znala prav spretno v svoj prilog obračati. Dru-goimenovana je bila sicer reva, a dobivala je svoj dobiček s tem, da je Roži J. denarja potrebne žrtve iskala in dovajala ter jim oznanjala njeno bogastvo in velikodušnost, vabila jih na limanice, češ, da Roža J. ubogim rada pomaga in jim denar posojuje za prav zmerne obresti, ki so pa bile v resnici 20 do 120 od sto.
Sodni dvor je obsodil obe radi pregreška po §-ih 1. in 4. zak. od 28. maja 1881. 1. št. 47. drž. zak. v kazen ostrega zapora, denarno globo in odpravo iz Trsta in njegove okolice.
Pritožili sta se obe na vrhovno sodišče po §-u 281. odst. 11. kaz. pr. r. radi izreka odprave in razveljave oderuških opravil, in
284
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
Lucija B. tudi po §-u 281. odst. 10. kaz. pr. r., ker jo je spoznavno sodišče proglasilo za storilko, dočim ni ako ne sokriva.
Kasacijsko sodišče je deloma ugodilo pritožbi Lucije B., spoznavši, da je res samo sokriva, a ne storilka obtoženega pre-greška, ker ni kreditnih opravil vršila v imenu Rože J., nego le-tej samo uzajemnike iskala in dovajala in tako nasvetovanjem in poukom navlaščno oderuštvu Rože J. priliko dajala, izvrševanju istega premišljema sredstva pripravljala in si v njegovo gotovo izpopol-novanje prizadevala, dočim ni dobivala od posameznih kreditnih opravil nikakega dobička, niti jej je Roža J. za posamezna posredovanja kaj plačevala, nego davala jej sploh denarne pripomočke, tudi če jej ravno ni dopeljala kacega uzajemnika. Proglasilo jo je zato sokrivo v zmislu §-a 5. kaz. zak. pregreška po §-ih 1. in 4. zak. od 28. maja 1881. 1. št. 47. drž. zak. ter jej znižalo nekoliko kazen ostrega zapora in globo, vzdržavši pa odpeljavo.
Ničnostno pritožbo, slonečo na št. 11. § 281. kaz. pr. r. pa je kasacijsko sodišče odbilo, ker se mu je zdela popolnoma neutemeljena. Odprava je določena v §-u 4. zak. zoper oderuštvo kakor kategorična, neizogibna kazen. Ni možno premeniti je v drugo vrsto kazni, niti prizanesti je potom olajševanja (§-i 259., 260., 261., 262., 265., 266. kaz. zak.), ker zakon ne daje sodniku glede te vrste kazni pravice premembe, in ker pač ne more biti govora o znižanji kazni odprave pod najnižjo mero, torej tudi ne o prizanašanji iste potom olajšanja. Prisojanje te kazni odpada zgol tedaj, kedar je obsojenec tudi pristojen v kraj, kjer biva (min. nar. od 19. maja 1858. 1. št. 79. drž. zak.). Zakonska pristojnost omožene ženske pa se drži domovinstva njenega moža (§ 7. domovinskega zakona od 3. decembra 1863. št. 105. drž. zak. in § 3. zakona od 5. decembra 1896. 1. št. 222. drž. zak.). A Roža J. je italijanska podanica, ker je njen soprog italijanski državljan. Tu torej ni predpogoja napominane ministrske naredbe. Tudi § 92. obč. drž. zak., na kateri se poziva ničnostna pritožba, nima tu nobenega vpliva, kajti za sodno odmerjenje kazni so odločljive zgol kazensko-pravne določbe; civilno pravo, ki ščiti in ureja mejsebojne zasebne pravice državljanov, se mora ogniti kazenskemu pravu, ki ščiti občne pravice in terja izpolnjevanje občnih dolžnostij. Zato ni najti v izreku odprave obtoženke Rože J. prekoračenja kazenskega območja razpravnega sodišča. A ni ga najti
Iz knjige judikatov.
285
niti glede obtoženke Lucije B. Kajti naj je le-ta samo sokriva vprašavnega pregreška, zapada istotako v zmislu §-ov 5., 239. kaz. zak. kazni § 4. zak. zoper oderuštvo.
V kolikor pa pritožba pobija razveljavljenje menic in drugih, iz oderuštva izvirajočih pravnih opravil, je ni bilo moči upoštevati, kajti zoper izrek o zasebno-pravnih zahtevkih je dopusten samo vzklic (§ 283. kaz. pr. r.), katerega pa obtoženki nista prijavili.
Gerkič.
Iz knjige judikatov.
(Št. 141. Pleniš, sklep z dne 6. junija 1899, št. 340 Pr.)
Določba §-a 501. civ. pr. reda, da je v bagatelnih rečeh dopusten priziv proti prvi sodbi le radi ničnostnih razlogov §-a 477., št. 1 do 7, izključuje popolnoma izpodbijanje take sodbe potom rekurza po §-u 55. civ. pr. reda radi izreka o
stroških.
Z ozirom na važnost pravnega vprašanja, katero so sodišča različno reševala: je li dopusten rekurz proti bagatelnim sodbam radi izreka o stroških, je zaprosilo justično ministerstvo, da se predloži v smislu §-a 16. f. ces. pat. od 7. avgusta 1850 plenisi-marnemu senatu najvišjega sodišča to vprašanje v rešitev. Najvišje sodišče je sklenilo, da se gore navedeni pravorek zapiše v judik. knjigo, in je pri tem to-le vpoštevalo:
Določba §-a 55. civ. pr. r., da je moči izrek o stroških kake sodbe edino le potom rekurza izpodbijati, ako se zajedno ne izpodbija odločba v glavni reči, ima za samo ob sebi umevno podlago to, da je sploh dopusten pravni lek proti odločbi v glavni reči. Po §-u 501. civ. pr. r. pa je moči v bagatelnih rečeh prvo sodbo izpodbijati le radi ničnostij §-a 477., št. 1 do 7 civ. pr. r., in to le potom priziva. Iz tega pa izhaja predosledno, da je v bagatelnih rečeh rekurz proti sodbi radi izreka o stroških izključen. Kajti bila bi nepravilnost, ki je gotovo zakonu ni moči podtikati, ako bi se dopuščal rekurz proti bagatelnim sodbam radi izreka o stroških, torej le radi postranskega zahtevka, dočim bi se meritorna odločba v isti sodbi ne dala stvarno izpodbijati. Saj je namen §-a 55. civ. pr. r. edino le ta, da se akcesorni zahtevek sodnih stroškov bolj jednostavno uveljavlja in hitrejše konečno reši, ne pa, da bi
286
Razne vesti.
se mogla sodba radi stroškov v večji meri izpodbijati, nego li odločba v glavni reči. Temu nazoru se tudi ne upira določba §-a 517., št. 5 civ. pr. r., da je v bagatelnih rečeh dopusten rekurz, ako se odloči o stroških s sklepom. § 517. civ. pr. r. našteva namreč samo izjemne slučaje in ga radi tega ni moči ekstenzivno razlagati; vrhu tega pa se nanaša ta določba zgol na slučaj, da se je izreklo o stroških s sklepom. Po teh izvajanjih je jasno, da rekurz proti sodbam v bagatelnem postopanji radi izreka o stroških ni dopusten.
Razne vesti.
V Ljubljani, 15. septembra 1899.
— (Iz kronike društva »Pravnika«.) Dne 28. pr. m. je umrl v Mokronogu društvenik, notar Stanko Pirnat po daljši bolezni v najlepši možki dobi 40. let. Bil je ljubezniv kolega, blag značaj in ves mož. Na »Pravnikovih« izletih je razvijal svoje pevske darove, ki mu tudi na domačem glasbenem polji ohranijo trajen spomin. Bodi mu lahka zemlja!
— (Osobne vesti.) Imenovan je avskultant P. Hudovcrnik sodnim pristavom za Metliko. — Premeščena sta: notar K. Cibcj iz Komna v Gorico, notar dr. Ig. Kotnik iz Tolmina v Komen. — Umrl je dr. Jul. Wurzbach pl. Tannenberg, odvetnik v Litiji, dne 14. t. m. v 80. letu svoje dobe.
— (Gibanje v avstrijskem odvetništvu.) Da novi civilno-pravdni red skrči veljavo odvetniškega stanu, da mu novi eksekucijski red vzame skoraj vse iz rok, to se je vedelo že v naprej. Cc stranka ni več »dominus litis« ali »dominus executionis«, tedaj odpade tudi oblast njenega zastopnika, odvetnika ali notarja. Vzlic temu, v novih civilnopravdnih zakonih predosledno izvedenemu načelu in vzlic nekaterim določbam, ki jih je smatrati naravnost za odijozne, ni se odvetniški stan upiral reformam, ki so bile v celoti potrebne. Vsak odvetnik je tudi takoj videl, da je pri kraji udobni čas, ko si je lahko po svojih razmerah razdelil svoja opravila in mirno ter polagoma v svoji pisarni proučeval in popolnjeval pravdno gradivo.
Prvi meseci nove prakse so vsakega odvetnika uverili, da se od njega zahteva ves drugačen duševni napor, da pa s tem niso v primeri novi dohodki. Vendar pa ga je moralo z notranjim zadovoljstvom napolnjevati novo pravno življenje in zavest, da je postavljen pomočnikom na stran sodnikom, ki naj z novimi sredstvi vrše tem težavnejšo idealno nalogo. Pričakovati se je smelo, da bodo sodniki tudi zanaprej vpoštevali posebno zvanje odvetniškega stanu, katero so določile tradicije od pamtiveka in katero je novi civilnopravdni red — tako vsaj smo smeli v teoriji misliti — celo povzdignil in vsovršil. In smelo trdimo, da bi »gros« avstrijskih sodnikov nikdar ne izrabljal svoje nove moči proti odvetnikom in ne kalil prepotrebne harmonije z odvetništvom, ako bi tega ne skušali doseči administrativni uplivi.
Razne vesti. 287
— ,-!-,-_-
Ti administrativni uplivi so prava specijaliteta postali! Oni interpretirajo nove civilnopravdne zakone, oni diktirajo »extra legem« in, če drugače ni, tudi »contra legem«. Človeku, čujočemu le naprej o tajnih ukazih, se tako zdi, kakor da so to isti uplivi, ki so s civilnopravdnimi zakoni imeli svoje prav posebne tendence, a si jih niso upali o pravem času in na pravem mestu, v zakonu samem, izraziti. Pred vsem ti ukazi delajo skoraj neprikrito na to, da se odvetništvo in notarstvo v pravnem življenji potisne polagoma v ozadje in konečno čisto na stran. To nazadnje morajo odvetniki in notarji v praksi čutiti, naj sodniki imajo še tako neskaljene pojme o svoji nc-zavisnosti.
Da mora proti takemu izpodkopavanju neizogibnega faktorja v zdravem pravosodji priti odločna reakcija ravno od odvetniške strani, to je popolnem umevno in tudi potrebno. Zadnje dni pa se je vrgla prava goreča baklja v odvetniški tabor v obliki ukaza, ki se tiče pravdnih stroškov. Določila o tem, kake pravdne stroške da povrni propadla stranka, so v novi civilno-pravdni red prevzeta doslovno iz novele 1. 1874. Vsaj petindvajset let je torej veljalo v sodni praksi pravo, da mora propadla stranka povrniti nasprotniku tudi zastopniške stroške, ki so se smatrali »eo ipso« za potrebne, če je do-tični pravni čin bil potreben. Sedaj se pa administrativnim potom zaukazujc interpretacija, da so stroški pravnega zastopnika le tedaj potrebni, kedar je pravni zastopnik potreben! Posledice takega naziranja so nepregledno kvarne ne samo za odvetnike, kateri potem lahko pisarne zapro, nego tudi za stranke, ki niso v stanu iz svojega plačati odvetniškega zastopanja, dasi so ga potrebne. Ta najnovejši ukaz je obudil občno senzacijo in odvetniki avstrijski se po vsej pravici oborožujejo za odločen odpor.
Že poprej je naraslo opravičeno razburjenje, kar kažejo vzlasti dogodki zadnjega poluletja v odvetniški zbornici nižeavstrijski. Tudi moravska odvetniška zbornica je imela dne 12. pr. meseca svojo izredno glavno skupščino, ki je storila naslednje sklepe: »Nižeavstrijska zbornica naj skliče občni shod vseh odvetnikov tostran Litve na Dunaj, ki naj se posvetuje o najvažnejših stanovskih vprašanjih in sklepa vzlasti o tem: 1.) Ustanovi se splošno odvetniško društvo, kojega člani se solidarno zvežejo v ta namen, da se bodo borili z vsemi zakonitimi sredstvi za popolno nezavisnost odvetništva, za povzdigo njegovega jako zmanjšanega ugleda in pomena ter za zboljšanje njegovega gmotnega stanja. — 2.) Ustanovi se splošen avstrijski odvetniški časopis, kojemu bode — .ne meneč se za kako politično strankarsko stališče
— nadzirati neskaljeno zvrševanjc zakonov in javno razpravljati v duhu modernega znanstva protizakonite odredbe vlade in vzlasti postopanje justične uprave nasproti odvetnikom; nadalje mu bode priboriti nazaj stališče, ki pristoja odvetništvu v justici, in vzlasti pobijati mnoge tajne ukaze justične uprave, ki odvetništvo ponižujejo, mu škodujejo in forenzične pravice ter svobode kratijo, ki so pa tudi nevarni nezavisnosti in samostojnosti sodništva, zajamčeni s čl. 6 drž. tem. zakona z dne 21. decembra 1867, št. 144 drž. zak.
— 3.) Potezati se je za nov odvetniški red, ki bode pravice in koristi odvetništva zagotavljal in duhu novih zakonov ustrezal. — 4.) Ali ne kaže
288
Razne vesti.
storiti korake, da se osnuje splošna državna pokojninska blagajna za odvetnike, njih udove in sirote?«
Vsled najnovejšega ukaza mora razburjenost odvetniškega stanu pri-kipeti do vrha. Ali je bilo vredno, odvetnike prisiliti k odporu, ki se naznanja od vseh stranij, pokaže bodočnost.
— (Notarska prisega pa slovenski jezik.) Za notarsko mesto v Ž. na Kranjskem novoimenovani notar A. je vložil prošnjo pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu, naj se ga dopusti k prisegi v smislu §-a 14. not. reda, in sicer v slovenskem jeziku. To vlogo je c. kr. višje dež. sodišče z dekretom z dne 12. julija 1899 Praes. 8254 13 b—99 prositelju vrnilo, češ, naj se prepoda v nemščini kakor v jeziku notranje službe, kajti vloga da je služben korak in se ne nanaša na nikako zasebnopravno stvar.
Navedeni notar se je proti temu dekretu pritožil na najvišje sodišče na Dunaju in poudarjal: da njegova vloga nima po smislu notarskega reda znaka uradne prošnje, ker on še ni upravičen poslovati kakor c. kr. notar in bo šele storil prisego, to pa v svojem imenu in ne kakor zastopnik podeljenega not. urada; da je imenovan za sodni okraj s skoraj izključno slovenskim prebivalstvom in da bo že radi tega slovenščino imel za notranji službeni jezik; da mora notarski zbornici kranjski dopisovati v nje službenem, t. j. slovenskem jeziku; da noben avstrijski zakon ni postavil nemščine notranjim službenim jezikom in da je celo vojaška prisega dovoljena v slovenskem jeziku.
Višje sodišče v Gradcu je to pritožbo s poročilom poslalo justičnemu ministerstvu in le-to jo je odstopilo najvišjemu sodišču v pristojno rešitev.
Najvišje sodišče je z odredbo z dne 9. avgusta 1899, št. 12168 potrdilo višjesodni dekret glede na to, da nameščanje v c. kr. notarske službe, zapriseganje novoimenovanih c. kr. notarjev in določitev dne za nastop podeljenega jim notarskega urada so stvari notranje službe in da je potemtakem tudi tozadevne vloge in pa zapriseganje novoimenovanih gg. notarjev opraviti pri sodnih oblastvih graškega višjega deželnega sodišča v nemščini kakor jeziku notranje službe. —
Značilno je, da se odločba najvišjega sodišča tudi ne sklicuje na nikako zakonito določbo, ki bi branila zapriseganje c. kr. notarjev in dotične vloge v slovenskem jeziku. Značilno je tudi, da se za graško višje deželno sodišče konstatuje nemščina kakor notranji uradni jezik, vsled česar notarji za Kranjsko, Spodnje Štajersko in slovensko Koroško po tej odločbi nimajo pravice prisegati slovenski. Čudno ostane to tembolj, ker so notarji po §-u 12. not. reda upravičeni, odnosno zavezani uradovati v vseh jezikih, ki so navadni v njihovem okolišu, in je torej v slovenskih okrajih njih službeni jezik   izključljivo   ali vsaj tudi slovenski.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld., za
pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah štev. 17; upravništvo pa na Valvazorjevem trgu štev. 7.