KatollAk rcrkicn 11*1.
V četertik M kimovra 1H53.
Tečii- M.
List a«.
V voil .TlaHIvifjra Moren.
Tvojo seree, božja llova, Mojo pesem noj prepeva, Da doni v nebeško plan! Vkviško h i n j t o glasovi, Poslovite vred z duhovi Ho/je porodnico dan.
Oh, kako jc ljube/njivo Serce Njeno občutljivo, kadiir vanj ho v/.ro oko; Ono naših duš medica, Sumih angelov slodčioo, Jo kerubovo nebo.
Kol bi luno svil dobilo, Sveti Njeno serio milo In nam vžiga upanje; Ono zvezda odrešenju Varuje nu* pogubljenju, Prosi /u nas grešnike.
Nje serce. dobrote polno, kuk je pomaguti voljno, Kdor lo k njemu pribeži! Ono z lučjo svojo žarno Njemu vja*ni noč vihurno Vse loj. ki so mu zroči.
Tvojigu sor« tt cistoto. t) Moriju! je belota Pervopadligu snega: llosni demonti po travi Gasnejo o Tvoj' blišavi, V zdililh trepljo lilijo.
Tvoje celo seree sijo
Tuke rajske lepotijo,
Ki ves zomskl kros stemni?;
Toraj, o devic Kraljico,
Večna pelo se slovica
Bo za sveto t- serco!	S.
Pl*m« c*hnI. von|mmIh i8ilMloiinr)ii Lnkn terana Ik AlckNaiidrle do v ml nI k ti Kvotlnje Danice(prejeto Iti. kimovea). Hvaljen budi Jezus kri«tu«!
V Aleksandro 4. kiniovca |N5.'I Predragi prijatel! Ker ste. dragi rojaki! oh času nase odhodni r Uko ljubeznjivo za nas skerbeli, dobro vem, de
hi tudi radi ud iiasjgn popotvanja kij zvedili, kako de se nam je godilo iu sc zdaj {{udi? Nate oh kratkim nekoliko malo verstic!
Iz L jubljane sini hil dohre t ulje odrinil, ktero sim tudi }mi polu ohranil, razun dc mi je nekoliko lesno marsiklcrikral k sercu perhajalo, ko smo se mem kteriga znanima kraja peljali, in sim se spomnil, dc ga hlczo ne linm \ec vidil. V Itazdcrliui so sc 4 naših fantov od nas ločili iu ho sli ua S\eio goro mi llozjn pol, prosil srccuiga popotvanja v daljno Afriko, namreč: kobilica, klunenik. snsel in kramar, iu so čez dva dni za nami v Terst peršli. Kdcn zmed njili je mogel precej v Terstu niiičcnslvo terpeli. hili so ga namreč pcrperli. ker jc njegov potuj lisi imel se le poznejši iz Ljubljani za njim priti.
27. velicigii serpana nh Mirili popoldne, ka-kor je znniio. smo se ua pariiiku ..kalkuta** iz Terst« odpeljali. ..kalkuta" jc eden zmed nar boljših par-nikov a\strinuskigu dojila, in obetali so nam. d« humo n i dneh Aleksandrio dosegli, kar hi se bilo niorehiti ludi zgodilo, ako hi ne hili ua otoku ker-vii (korfti) slabila oglja dobili, tako pa smo nekako pol dne vee potrebovali. I riio je uas povodni konj /dirjal mem Kopru(Cn po d Isiria ) velicih soluic. pri Piraui in družili krajev. Naši fantje so hili dobro volje, desiravno sta nam hila oh petih žc Terst in Občina spred oči zginila. Oh šestih je pihal par-uik meni Parencc.
5£N, veličina serpana. liorkomi r v slanici ( ka-jiti) 22" II. Petelin nam zjutraj licli dan naznanil je. kakor ua suhim, ali poje sam sebi smerluo pesem, ker poslednje dni ga ni hilo vee slišali iu v sredo so hili zc vsi kuruiki prazni. Noe jc hila mirna, razun de jc lilapon vedno pihal, se močno peluii iu škripal ter nas pokojno spjjnee zibal: bilo je toliko suniti. de se je človek vedno med človeško družbo čutil. to dela kratek čas. Samo ua ju/ni strani jc nekoliko hribov viditi. drugod nic suliiga. Illupulk, kakor de hi se le veselje dobival, leče tako ali šc hujši kakor lilanou po/elezui cesti; vidili je. dc Ne nam veličanstvu morje, kakor silovita reka nasprol vali. Sveta nedelja je. Naši fantje na barki iz hukvic molijo iu se svete mase v dnini vdele/.vajo. ker ne morejo telesno pričujoči hiti. Mornarji', čemi kakor ogljnrji, ladijo umivajo, dobro pu gledajo, de hi se njih samih kaka kapljica nc prijela, ko jc nekdo drugimu vode pod noge plju-sknil, je pridno udskočil, de hi si: njegovih eernih uog nc dotaknila. Vender pa moram popraviti, de sim jih drujikrat ludi vidil umivati sc, naj že bodo tisti, ali drugi. .Mornarji, njih blizo 10. so llal-matinci, in govore, višji in nižji skorej vsi počez.
ilirsko. Vodi so bili in sir zaupljivo okoli inene zbirali, ko situ jib po ilirsko nagovoril. ~Su tohože naši lju»li, koji govore nauki**, si misli Horvat. Vse pride prav, kar se človek poštcniga svoje ilni uči: elovek doseže zaupnost pri človeku, ko ga po njegovo nagovori. Sinoč je precej močili veter nasprot udrihal, vender se naši ladii ni poznalo dosti, ker j. velika; dans pa prija/.in vetrič nam v oblieje veji-. neizrečeno prijetno se je peljati. Kadar je morje mirno, se lahko na ladii počne in dela, bere, piše. kakor se komu ljubi, ker guganje je tako neznatno. de kar nič ne bega.
Tudi en zumurc je z nami na paruikti. služabnik nekiga bivšiga špunjoKkiga poročnika, ki v \lek*andrii stanuje. Seree me je zabolelo, ko sini ga ji I bolj ogledovali: derži se bolj otožno iu samotno. kakor ločen oi| družili ljudi: solze me za-rrs polivajo, ko ga gledani in tole v svoje popotne bukve pisem, \jegovo oblieje in vse jc tako, de nekaj zamcrzi človeku, ko ga gleda, kdor lakib ljudi ui navajen. Drugi govorimo in smo dobre volje: on pa po cele dni prespi na kljunu ladije. ali pa kakor lesen v kakim kraju stoji: H Kam. Kam! Naš soparnik je ni eni vcc otokov iu pečin prefcrcal: po treh popoldne pa ni bilo nikjer uie vcc suhiga viditi.
Naslednji dau smo tekli meni Albanskih otokov in ob desetih dopoldne smo dosegli otok kcrv, kteri je v Angleški oblasti. V dosti lepim mestu ravio tega imena so katoličani, grcki, luterani in judje. (>ovori se gresko, angleško, laško, slišal sini tudi ilirsko, ne vem, če od ptiljih ali domačih? Pravil mi jr urki silili čiceronc. de tukej otroki- v šolali vadijo po urkdajnim greškim govorili. Ko smo se liili dobriga grojzdja z otoka na— /obali, breskev in smokcv najedli, in sr silne on-dolnc vročim naveličali, smo ob slirib popoldne • driuili. Imel sjm zoprt dalje kralek čas z mor-narji. ki so mi muogolrro pripovedovali, kar sr jim jr po širokim svetu pripetilo. Na Angleškim so ni-ki mornarji pred nekaj casam hotli s lobakam tihotapstvo uganjati, ali bili so jih zasačili iu dva mrsra so bili zaprrti. in pa dr je vsak dau angleški pastor prisi l jih prigovarjal, dc naj od vrrc odstopijo. t» r jim obetal. dc bodo precej izpuseui, ako to spoluijo. oni pa de so rajši veri zvesti svojo kazni ilostali. Tudi /. zamurcam sim se ta dan soznauil in sim mislil, di- bom kej arahsiuc od njega pridobil, pa sr ni kcj posebno dalo. Neki mornar gaje prasil. ce v Hoga veruje, in ko mu jr odgovoril, dr. ga jr uepriljiidiio razzalil, rekoč, dc le samo v Hoga tudi ..bestia- veruje, in ko ga je se za kriz prašal. ce ga zna naredili, je odmajal in jo je razzaljru v drugi konec potrguil.
311. /julrrj smo sr piljali ob sirani imeiiilne terdnjavc Navariua iu poznejr mrm \|odoue iu ne-ktrrib otokov, taorkomer jr kazal opoblnr v par-ii i k 11 <£|". na parniku pa .it" H. Ta dau smo ru parntk dosli iu ga v kratkim delrč prrhilrli: gotovo ga jr moglo sram bili. Proti večeru smo imeli m koliko viharja, klrri nam jr bil m kterikrat precej hudo morja na barko pljijsknil. Nrki mornar. ki jr ob kraju spal. jr po koncu odskočil, prrjdrii sr jr /budil, ko ni ti jr vihar morja v lice vergel. V nor smo sli mrm otoka Kandija.
N.islrdiiji dan zjutraj smo sc zbudili na širokim Srednjim morju: poslednji Jonski otoki so bili nam sprrd lica /gnuli. na nobeni strani ti i bilo vre suhiga vidili. Popoldne nas jr močna sapa srečala, barka st j. rrselala in elovek je mogri. primši se.
pe nji hoditi, ali pa sc jc opotekal. kakor de bi pijan bil; pri kosilu ob štirih popoldne sim mogel krožnik lovili iu po vetru ravnati, de se mi ni juha izlivala. Vrč tovaršev je morsko bolezen občutilo. Morje hoče tudi svoj davk imeti, ki ga veter pobira iu odrajluje: nckimu Prusii namreč je bil slamnik odnesel iii v morje vergel: mornar se mu smej a, ko vidi. de otožno za njim gleda, ali kmalo ludi njegov ferči za njim, potlej se en drug, iu poslednjič kapa našiga Jožeta Kramarja. Potem sim iti u bil jest posodil rudrčo kapico, ki so mi jo bili Tomazinovi podarili. Kakor prijetno se je bilo na parniku voziti, sino si; bili vender vsi ze naveličali, in želeli smo suhiga. Nekaj velikih rib smo vidili to pot iu nekoliko morskih ptic, klere bi bile rade na jadrilih počivale; ali naši prešerni mornarji jim niso pokoja dali.
V crlrrtik okoli sedmih smo ugledali suho, egiptovsko zemljo namreč, ki sr ne šteje več k Kvropi. ampak k Afriki. iu pol ure poznejši se ju jelo razgrinjali pred nami mcslo Alcksandria. Zmirain bolj me je skerbrlo. kaj bomo počeli, ako bi bi ne bilo g. namestnika v Aleksandrii. krr bilo je nas samih loliko in imeli smo seboj i/. Dunaju iu i/, Ljubljane veliko robe. >r Irzcj se mi je zdelo , ko nam jr neki čoln nasprot prrsrl, v klrrim so sumi turško oblečeni ljudje s lurhuni ua glavi bili in so po arabsko govorili. Nekoliko pred devetimi sc paruik ustavi in mnogo čolnov med silnim kričrni nas obdaja. t'rz malo časa pride nrkdo iz gosta-rije, ki je bila nam odiiienjcna. od g. namestnika poslan, in malo za njim tudi človek od c. k. poročnika nam v pomor biti: nektere minule poznejši pa - okoli drvi lili so g. iianiesiiiik sami peršli, ki smo jih z velikim veseljem in polajsanini scrcam pozdrav ili.
/daj tedaj smo v Aleksandrii in stanujemo v gostarii ..lloiri du Nord". Tukaj bi mogel človek vse jrzikc znati, dr bi izhajal: kdor ne zna arabsko, laško skoraj mora znali, sicrr ur more nikjer nie opravili. Per mizi nam veči del dva zamurca slrržrta. zakaj zamurcov jr tukaj siio veliko, vsr zmrsaiio ljudstvo jr. Nobeden ne reče per mizi: Hog zrgnaj! Mozi Hog! ali: Dober Irk! Nobeden nie ur moli. nobrden, nisim vidil. dr bi sr bil v jietek mesniga zderzal. razun nas niisionskih. vsak je hitrejši ko morr. in po jedi ne reče nič in ne poglrda nič. ampak vstane iu gre. Y mestu, ki ima mende karih s<UMM> duš. jr nekako HUMIH katoličanov, kterih velik drl prav lepo živi. Hodimo maševat v frančiškansko cerkev, v kleri je v velikim altarju prrlrpa podoba sv. Katarine, dar njib cesarskih veličanstev Ferdinanda in Marije Ane, in vidimo v nji vsak dan precej veliko ljudi, sko-rrj vrri drl moških, ki z in kako posebno spodhud-Ijivostjo molijo, iu vsak dau njiii precej, viditi je, de zmrd vikših stanov. k Ho/ji mizi prrstopi. Po rrrkvi niso samo prav siiazur klopi, ampak tudi prav veliko vitrasiili malih iu lahnih stolov, ki ga človek vzame in nrse kamor lioce. pa vsr z nekako spodbudijivustjo. de je čudo. Nobeniga človeka nisim lr dni vidil. de bi bil v cerkvi govoril, ali sc kakor bodi nespodobno obnašal. Jc pa tudi cerkev tako čedna in snažna iu nekako priprosto-velicanska. de mora sleherniga s svetim slrnhant navdati, ki vanjo stopi. - Sicer je pa grozno čudno ljudstvo tukaj. Moški so velikrat nekoliko premalo oblečeni, turške ženske so pa ml čela do tal vse odele iu c«' sc nameri, de imajo lice odkrito, se hitro zakrivajo, ako moški meni pride. Xe ško-
dovftlo bi marsiklcriru gosposkim po naših krajih, ako bi se od turkinj nekoliko malo Kramo/Jjivosti učile, zakaj velikrat ne ve človek, kam bi oči iljal, ko mu taka izobraženka (!) pred oči pride.
Od mesta posebej ne morem kej pisati, ker sim v opravilih % našimi rečmi le malo zamogel viditi. — (*osp. namestnik imajo nekiga zamurskiga poglavarja iz dežele Beri seboj, ki je okoli £5 let star in lini je ime M o ga. Vsi' ljudje ga zijajo: je ves čern, rudeče oblečen in ves polil perstanov iu oklepov, biserov iu verižic pu rokah, po nogah in po vratu. Ko su ga gosp. namestnik k nam perpeljali, nas je bil vesel in je rekel, de smo mu všeč. Ima seboj stoliček, dobro ped visok in ravno toliko širok, na kteriga se usede, ko kani pride. Posebno
Iirijazin je in vsakimu srečo da. iu obnaša se ka-ior svobodin • vse drugači od ilru/.ih zaniurcov, ki so sužnosti podverženi: zares ima nekaj kraljevi ga v svojim vedenju. Pozdravlja nas z besedo: lloto! in tlo pet nas je naučil po z a mursko šteti: tudi rad kaže in pripoveduje, kako se temu ali temu po njegovim jeziku pravi. Ko je k morju per-š"l. se je silno začudil, začel od veselja skakati in je rekel: „To tedaj je tista velika slana voda, uiikraj ktere \i stanujete !•• Sicer pa njegovo veličanstvo vedno boso hodi, in po mnogoterih ulicah iu kotih aiidieneie daje iu vizite sprejema, in skorej vsaciga prosi, de naj mu kaj hlišečiga v dar dri. Klančtiik mu je svoj obilno veliki roženkrane z več svetinjami pokazal, kteriga je njegova černa svitlost dopadljivo prijela iu krog vraiu djala. .\ko llog da. dc dobrovoljčik zdrav v svoje kraljestvo nazaj pride, bi utegnilo to k razširjanju svete vere mnogo pripomoči, ker bo svojcam iu sosedam gotovo z veseljem pravil, kako prijazno jc v teli deželah sprejemali bil, de tukaj niso elnvekozcrei itd.
Tukaj jc silno velika vročina: po noei kar lijc iz nas. Si. t. m. je bilo ua solucii neki •!!)"; v senci 3£.Y': ponoči pa liil" H. gorkote.
Ilatis, 5. t. m., sc je nas H na ladijo preselilo, namreč jest in ti rokodelcev. Po Nilu sc bomo peljali v dveh ladijali razdeljeni, vender mislim, dc hote obe. kolikor bo moč. skupaj šle.
še moram opomniti, de tukaj, kadar bi imeli nekoliko dalje iti. le na oslih jezdarimo. kar sc mi posebno prijetno zdi: zares je veselo, ko nas včasih cela tropa vštric na oslih jezdari kadar na ladijo ali po drugim opravku gremo. Pa tudi per tem kratkočasit se mora večidel iičilniiiu plačati, /.e marsikteri zmed nas je cepnil z njega, jest pa sim sam per sebi mislil, de se me bo ta nezgoda, kakor morska bolezen, ognila: ali, človek obrača, llog oberne: ravno zdaj-le z ohezano glavo pišem Poslali so me bili g. namestnik na ladijo. našo robo in zlasti kište lepo zložit. Ko smo delo lepo dodelali. sim z nekim egipčauam vesel osla zajezdaril, se v mesto \črniti. Pa osel je osel: ko ga zapodim, se spodtakne, na sprednje noge iu ua vrat pade in jest za njim na glavo na terdo cesto z vso močjo ieichim, nisim se namreč kej taciga nadjal. de bi se bil bolj varoval. t'utii sim, dc sim močno ob tla butil in vse se mi jc po glavi streslo. Moj dobroserčni tovarš me je tolažil: „Non la iiicnte!" (tu je: nič ne de): jest pa sim mu rekel: .,Fa molto! (to je: hudo dč hudo), ko sim se pobral in sc mi jc na vso moč kri iz nosa udcrla, ter sini na nosit in na ustih razbit bil. I.judjc so postrežni, eden arabeov mi jc pernesel na cesto vode, drug černiga vina. pa kri jc scurkama tekla in se ni liotla ustaviti: torej mi ni bilo druziga storiti, ka-
kor si nos zamasati iu se v ladijo poverniti. kjer sim se umival, kmalu kri ustavil in mi je tudi ar-nika Kestelnove gospe prav peršla. Potem sim tudi jest egipčanovo poterdil: „Non fa iiicnte!- iu sim ga v mestu odpravil: -- zdaj sini, razun nekoliko otekline iu male rane. že dober, ako ue bo ponoči zavoljo pretresenja kej pertcgnilo.
Od konca nam je bilo rečeno, dc bomo Ic kakih pet dni v Aleksandru ostali, zdaj pa ka/.c. dc bomo nekoliko več dni, lahko, de se kakih * ali 10 iu sc bomo torej potlej v Kairu manj mudili, kjer smo delj ostati imeli odmeiijeuo.
Ciospod namestnik so nami rekli, de sc cisto zdrave čutijo in ludi drugi smo % si pri zdrav ji. razun Klančuika, ki ga jc nekaj prijelo, ker se je neki večer s staro ribo silil, pa jc /.e boljši.
Za zdaj nimam ravno časa se vec pisati, morebiti bom zamogel i/. Ivaira kake verste poslati, ako Bog srečo iu zdravje da.
Prosim Te, priporoči nic prijazno vsim Ljubljanskim gospodam.
(■ospod namestnik pozdravijo in se lepo zahvalijo za posebni trud iu dobrote vsim prijatlam in duhrotuikani niisiona.
0. so bili g. namestnik na neko avstriansko vojno barko b kosilu povabljeni iu s |.'i sinki pozdravljeni: Mogli je tudi z njimi bil. - Bog Te ohvari, ljubi moj!	Tvojimu
zvestimi! prijallu /,. Jcran-u.
7. dokončano.
llolici* Sifl.
I\ svetimu Makariu pride tiekiga im ptuj človek iu ga prosi, dc bi mu povedal, kako de bi mogel sveto živeti in dobro umreti, \lakari mu odgovori: Pojdi ua pokopališč in mertve /.a*ramuj. Ptujic to stori. in. ko ga drugi dan M.tk.tri vpra-ša. kaj so mu meri v i rekli, pravi. •!« ••<» molčali. Sivi svetnik mu se enkrat nka/i . :ia pokopališč iti, de bi mertve hvalil, ker mu nic niso odgovorili, ko jih je zasramoval. 1'lovck je storil. i»akor mu je rekel, in se zopet verne povedal, d«* niso n." besi-dicc rekli. Zdaj povzdigni' svetnik *voi glas. rekoč: ..Poslušaj, moj sin! ako lioccs sveto živeti hi umreti, bodi kakor so mertvi. to se pravi. m- meni sc za to. kar ti ljudje reko. ne za njih hvalo niza njih zaničevanje: zaupaj samo v llog.i !-
J. M r.
Obleti po Slovenskim.
I/. 1.1 uhlja ne. (■•n»p. Jane/, \vhcl. .'ajmosicr v lludiiiku. jc l"». kimovca. gosp. .luri Plemel. fajmošter v Zujdaui. pa I?, kimovca p» dolg* bolezni u-merl. Naj v miru počivala!
^ Za srečno prieelje h o g o n I o v m k i h iu nemški h šol ho t. dun pr.hoilnjiga menca v skolijski lerkvi velika maša in naslednji pondeljik se ho učenje peri elo. -- V latinskih šolah, ki so se se ie l!#. t. m. pričele, je letaš 140 učcucov. V pervo latinsko šolo se jih je lili oglasilo, zmed ktciih je bilo pri preskušuji I OH poterjeilih. za ktere bodo. Kakor se sliši, dva oddelka napravili. - Ze pervošolce bodo v prihodnje učeniki o n i k a I i!
Šolski pri jate I naznani v 38. listu, dc bodo bukve: Stari Lrban in 'Agodorina sta riga zakona .v podobami, te dni družbauain razposlane, in pristavi prošnjo, de naj, kdor odstopili misli, to hitro pove, de
ne bo treba bnkev nem ter tje pošiljati in poštnine plačevati.
X a Mostu pri h v. L u c i i 13. kimovca 1853. Tomaž Kutar. — V samostalni duhovnii na Mostu sta danas dva para: .loan in Marija Buščak. poročena 8. veliciga serpana 1?9<>. pa Matevž in Marija S ker t. zavezana 20. maliga serpana 1802, oba para iz Modrcja. svoje zlate ženitve na tihim obhajala. Vsi štirje zakonski skupej štejejo 295 let. Tretji par, v to slovesnost namenjen: Blaž in Marija Veliko nja. 28. vcliciga travna 1795 poročena, ni tega dneva dočakal, ker Blaž Velikonja je 24. maliga travna 1853 v Gospodu zaspal. — Po sveti maši. pri kateri so bili imenovani zakonski pričijoči, jih je dušni pastir, pred žegiiam s ciborjem danim. takole ob kratkim nagovoril:
l'rcd petimi mesci sim terdno upanje imel. dc bodo lotas trije zakonski pari svoje zlate ženitve tukaj v ti cerkvi slovesno obhajali, ali tovarša tretjiga para ni več med živimi. Xaj počiva v miru! Pa tudi druga dva para hočeta raji v duhu in na tihim svoje zakonske obljube ponoviti. — Stotcrno srečo vam jez k temu pač redkiinu veselju iz serca vošim. Ravno sadaj, ko so zakladi popolnih odpustkov odperti. ste tudi vi svoje duše v zakramentih svete INikore in svetiga Rešnjiga Telesa z Gospodam spravili. Zahvalite Očeta nebeškiga '/a toliko dobroto skopniga zaknnskiga življenja. Prosite ga se dalje pomoti, Bog vam daj. šc ostale dni svojiga easniga popotvanja v guadi božji živeti, enkrat srečno umreti. ;u se taoi gori na Očetov im domu zopet viditi. in ua vselej vc.-cliti. —Skoraj vsi vaši tovarši so vas zapustili. Redki so. kateri bi tako visoko starost, kakor dočakali; šc bolj redki, ki bi petdeset in več let v zakoniki občini med seboj živeli.
Otroci in mladi! hočete dolgo in srečno živeti, spoštujte starše. Odrašeni vsi! hočete dobre dni vidifi, varvajte se liudiga. delajte dobro, išite miru. in der-rite se ga ( Psal. 33. 15): in vsi zakonski! ki čez »voj stan tožuiete. ki sc tergate. vjedate. kolnete. ki se saksebi ločite, ali saj ločiti želite, učite se od tih »:vih zakonskih. Ijubeznjivo. mirno in potcrpcžljivo med seboj živeti, eden druziga butaro nositi; pomnite si, dc zakon je nerazvezljiva zaveza, katero le smert razveže, v tisnite si globol *• serce Jezusove besede: „Kar jc llog sklenil, naj čh. i nc loči". Mat. 19. 1». — Prejmite sv. žegen. vi sivi ženini! Jezus naj bo vaš varh v živ-Iienju, tolažba ob smertni uri. veselje v večnosti. Amen
Opomba. Primerilo se jc. dc jc bil danas po s. masi nar starji tc podfare. čez 85 let star vdovec, kakor priča teh zlatih zenitev obhajan. Med obhajilam in '/egiiarn je bil rečeni nagovor izusten. — Opaziti jc ludi vredno, de Marija, žena Matevža Skerta. nar mlajši med štirimi v govorjenju stoječimi osebami. je bila dvakrat omožena. in de je v šestnajstim letu svoje starosti, kot vdova. v drugi zakon stopila.
Iz Goricc 15. kimovca 1853. — Tcržan. — Veeraj opoldne jc prišel s svojim pomočnikam častitim Očctam rKautnvu v naše mesto Gorico novi sprednik jezuitov za avstrianske dežele, namreč častiti Oče Ata-nazi Rožič (on sc piše prav za prav Bosizio po italianskim pravopisu, kakor cela njegova rodbina). Kakor jc namreč znano, so sc častiti očetje jezuiti letaš v Riinu zbrali, si noviga poglavarja svojiga reda voliti, ker jim ic dosadajni umeri, in zbrali so si slavnima Keksa, ki ic bil sprednik avstrianskih jezuitov; na njegovo mesto pa jc izvoljen naš Goričan oče Atanazi, ki je svojiga sprednika o tej priložnosti v Rim spremil, in kterimu jc tudi že nekaj časa v težavnih opravilih
bil pomočnik. Atanazi Božič je rojen v Gorici v leta 1809, kjer se jc tadi h častjo izšolal, in v duhovski stan stopil, do kteriga je imel vedno veliko veselje; in ker je bil bistre glave, je bil v kratkim tudi postavljen za učenika verne v tukajšnim semenišu. Ali Božja previdnost ga je še drugam klicala. Še ni bil štiri leta učenik, ko je v letu 183? v red častitih očetov jezuitov stopil. Od tistiga časa dela neutrudno za čast Božjo in poveličanje njegove svete cerkve v svojim novim poklicu, in gotovo bo pod njegovim modrim viža-njem ta naj bolj zavidani in preganjani, in zatorej gotovo v Kristusovim duhu delajoči red v naših deželah z Božjo pomočjo veselo poganjal.
Kazgled po keršanskim svetu«
/a škofa Graškc škofije je izvoljen O tok ar grof Attems, rojen 18. svečana 1815 v Gradcu, 21. ve-liciga serpana 183? v mašnika posvečen, eno leto kaplan pri svetim Andreja v Salcburgu. dve leti v tamo-šnji škofijski cerkvi, eno leto v Ramingsteinu, sedem let fajmošter v Pelski duhovnii, 1849. leta korarjem v Salcburgu pridružen, pozneje fajmošter škofijske ccrkvc in mestni dekan.
Krona sv. Štefana z mečem in žeslam vred sc je blizo Oršovc, kjer je bila zakopana, v sod rojstva Marije Device, varhinje ogerske dežele, najdla.
V (i I u z u so bile konec pretekliga mesca pod vodstvain slovitiga gospoda Vcitha svete vaje za duhovne. Tudi za učenike so se tukaj duhovne vaje napravile.
Očetu Xcvvman-u jc 30,000 goldinarjev od sklada ostalo, ki so ga katoličani v mnogoterih deželah za stroške njegove pravde zložili. Toraj je on zdaj 4000 goldinarjev nunam v Xorvvood-u podaril, ki so bile pred 2 letama zatožeue. de bi bile neko siroto preterdo imele: njih nedolžnost jc bila sicer spoznana, vender so pa obsojene bile vse stroške poplačati, česar pa dozdaj niso mogle spoluiti. Ostali znesek bo Xevvman katoli-škimu vseučilišu v Dublinu zročil. ktero bo on vodil.
Xeki kovač uči v D ene marku, de bo čez dve leti sveta konec, in dc bodo svetniki poslednjih dni (mende njegovi nasledniki") „v golobe spremenjeni" na ►Sinajsko goro sferčali in se tako rešili. — Take sanjarije don&ša mormonsko krivoverstvo.
Šesti zvezek govorov slovitiga govornika Dr. Veitha. ki imajo naslov: Homiletische Vortriige fiir Sonn- und Kesttage. jc ravno kar na svitlo peršel. Ta zvezek obseže govore od devete do šestnajste nedelje po binkoštih. za vsako nedeljo 2 ali 3. Med njimi je tudi govor o vnebovzetju Marije prečiste Device, v kterim je njena nebeška ljubezen in srečna smert neizrečeno lepo popisana. Ta govor posebno, pa tudi vsi dragi obsežejo veliko bogastvo za spoznanje keršanske resnicc in obojenje keršanskiga življenja.
mili darovi.
Za afrikanski mision: Gospod Štefan Žužek 2 dvajset-ci. — M. Ahlin I goldinar. —
]Uili darovi«
Zu odkupljenje zamurcikov.
M. H. 1 gold. — Gosp. J. V. 50 gold. v srebru za zamurčika, ki naj se imenuje: „Jožef Ribniški.u
Odgovorni vreduik: Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blatnik.