O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU >to O f^ cu -Q E cu u cu "O Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 12 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, Mojca Lindič, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); mag. Gonzalo Caprirolo, Jasna Kondža, Dragica Šuc (Javne finance); Jasna Kondža (Sprememba državnega proračuna za leto 2011 in državni proračun za leto 2012); Dragica Šuc (Črpanje sredstev iz proračuna EU od leta 2004 do 2010) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna ??? d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................21 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance...........................................................................................................................................................................................27 Okvirji Okvir 1: Napoved javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga v državah članicah EU do leta 2012........7 Okvir 2: Ukrepi za spodbujanje nakupa novih vozil v državah EU in proizvodnja motornih vozil v Sloveniji ... 12 Okvir 3: Trg nepremičnin v Sloveniji.............................................................................................................................13 Okvir 4: Nedonosne terjatve bančnega sektorja.......................................................................................................24 Okvir 5: Viri financiranja slovenskega bančnega sistema........................................................................................26 Okvir 6: Financiranje zadolževanja v letu 2011..........................................................................................................28 Izbrane teme..................................................................................................................................................31 Sprememba državnega proračuna za leto 2011 in državni proračun za leto 2012.............................................33 Črpanje sredstev iz proračuna EU od leta 2004 do 2010.......................................................................................................35 Statistična priloga.........................................................................................................................................39 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Rast izvoza blaga in proizvodnje predelovalnih dejavnosti seje v jesenskih mesecih pričakovano upočasnila, gradbena aktivnost pa se je nadalje zniževala. Rast izvoza blaga in industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti seje v jesenskih mesecih upočasnila. Okrevanje proizvodnje in izvoza visoko in srednje visokih tehnološko zahtevnih panog, ki so tudi bolj izvozno usmerjene, pa je hitrejše od okrevanja nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so bolj odvisne od domačega povpraševanja. Pri tem sta bila izvoz blaga in industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti višja kot v enakem obdobju predhodnega leta, a tudi še vedno precej nižja kot v povprečju predkriznega leta 2008. Še se znižuje gradbena aktivnost, ki se je po občutnem padcu septembra nadalje znižala tudi oktobra, v primerjavi z vrhom, doseženim septembra 2008, pa je bila nižja za 48,5 %. Oktobra se je nadaljevalo upadanje števila formalno delovno aktivnih, novembra in decembra se je povečanje števila registriranih brezposelnih še pospešilo. Po desezoniranih podatkih se je število delovno aktivnih oktobra zmanjšalo za 0,3 %. Po dejavnostih seje najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, kmetijstvu in gostinstvu, najbolj povečalo pa v predelovalnih dejavnostih, izobraževanju in drugih poslovnih dejavnostih. Rast števila registriranih brezposelnih se je po desezoniranih podatkih novembra in decembra še pospešila. Njihovo število je konec decembra znašalo 110.021, kar je 13,8 % več kot decembra 2009. V letu 2010 je bila rast cen življenjskih potrebščin pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti relativno nizka (1,9 %). Osnovna inflacija je bila tudi v letu 2010 relativno nizka in umirjena, hkrati pa so imeli predvsem v prvih osmih mesecih leta 2010 na inflacijo zelo velik vpliv ukrepi na davčnem področju. K 1,9-odstotni inflaciji ob koncu leta so višje davščine skupaj prispevale med 0,7 in 0,8 o. t. Predvsem v zadnjih mesecih leta 2010 so se kot posledica višjih cen hrane v mednarodnem okolju nekoliko okrepili tudi cenovni pritiski na rast domačih cen hrane. Na ravni celotnega evrskega območja so se cene v letu 2010 povišale za 2,2 % (HICP). Po dveh letih slabšanja se je stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva v drugem in tretjem četrtletju 2010 rahlo izboljšala, a zaradi relativno visoke rasti plač v zasebnem sektorju manj kot v večini ostalih članic evrskega območja in EU. Do izboljšanja v drugem in tretjem četrtletju 2010 je prišlo, ker je bila rast produktivnosti višja od rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega, čeprav je bila slednja relativno visoka zaradi visoke rasti plač v zasebnem sektorju. Potem ko je bila v letu 2009 Slovenija zaradi večjega padca produktivnosti med državami z največjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, je bilo izboljšanje v letu 2010 zaradi hitrejše rasti plač med najmanjšimi v EU. Po dejavnostih je bil relativno slabši položaj Slovenije v devetih mesecih 2010 predvsem posledica izrazitega poslabšanja v gradbeništvu, kjer se je padanje produktivnosti nadaljevalo, sredstva za zaposlene na zaposlenega pa so tudi pod vplivom višje minimalne plače naraščala. Cenovna konkurenčnost seje v prvih desetih mesecih leta 2010 izboljšala, a precej manj kot v ostalih članicah evrskega območja. Tudi novembra je kreditna aktivnost bank ostala skromna, upad neto tok kreditov podjetjem in NFI pa je bil v zadnjih štirih mesecih najizrazitejši po začetku krize. Eden izmed glavnih razlogov za nizko kreditno aktivnost je slabšanje kakovosti bančne aktive, zaradi česa so banke v letu 2010 povečale oblikovanje rezervacij in oslabitev. V enajstih mesecih leta 2010 so jih banke dodatne oblikovale v višini 600 mio EUR, kar je skoraj dve tretjini več kot v enakem obdobju predhodnega leta. V tem obdobju je obseg nedonosnih terjatev narasel za več kot tretjino na skoraj 1,5 mrd EUR, njihov delež pa se je povzpel na 3 %. Drugi razlog za ohranjanje nizke kreditne aktivnosti pa so omejeni viri financiranja. V letu 2009je država predstavljala pomemben vir bančnih sredstev, v enajstih mesecih leta 2010 pa je pretežno črpala svoje depozite, tako da so morale banke poiskati druge vire za poplačilo zapadlih obveznosti. Ob nizki rasti vlog prebivalstva in odlivih državnih vlog bodo banke še naprej precej odvisne od tujih virov, kar se lahko ob njihovem relativno nizkem količniku temeljnega kapitala izkaže za problematično, še posebej, ker je pričakovati, da se bo ob hitrem poslabševanju kakovosti bančne aktive njihova kapitalska ustreznost še slabšala. Sprememba državnega proračuna za 2011 in proračun za 2012 predvidevata počasnejšo konsolidacijo javnih financ od predvidene v Programu stabilnosti. V Programu stabilnosti se je vlada zavezala, da bo do leta 2013 zmanjšala primanjkljaj sektorja država na 1,6 % BDP, fiskalna konsolidacija pa naj bi se izvajala predvsem na strani odhodkov. Tudi ob pripravi aktualnih državnih proračunov je vlada določila maksimalno višino odhodkov državnih proračunov, vendar je glede na razpoložljive proračunske vire primanjkljaj državnega proračuna še vedno visok. S sprejetimi spremembami državnega proračuna za leto 2011 in z državnim proračunom za leto 2012 zato ne bo možno doseči zastavljenih ciljev iz Programa stabilnosti. Primanjkljaj državnega proračuna se je v letu 2010 po rebalansu proračuna glede na leto 2009 celo nekoliko povečal, po spremembah proračuna pa se bo v letu 2011 glede na rebalans proračuna za leto 2010 zmanjšal le za 79 mio EUR, v letu 2012 pa za nadaljnjih 265 mio EUR. To je v obeh letih skupaj manj kot bi bilo treba znižati primanjkljaj v samo enem letu glede na načrtovano konsolidacijo v Programu stabilnosti. (O £ (O ja tv ■o o a (A o IÜ >u Jž 0 Mednarodno okolje ECB in EK v zadnjih napovedih v naslednjih dveh letih pričakujeta počasno okrevanje evropskega gospodarstva. ECB v decembra objavljeni napovedi za leto 2010 ocenjuje, da je gospodarska rast v evrskem območju znašala med 1,6 % in 1,8 %, za leto 2011 pa napoveduje rast med 0,7 % in 2,1 % ter leta 2012 med 0,6 % in 2,8 %. Ključno vlogo pri okrevanju v letu 2011 bo imel po mnenju ECB še vedno izvoz, postopoma pa naj bi se povečevalo tudi domače povpraševanje. Napoved ECB je tako precejpodobna jesenski napovedi EK - obe za leto 2011 pričakujeta nižjo gospodarsko rast kot v letu 2010. Glavna razloga sta nižja rast svetovnega gospodarstva in napovedana fiskalna konsolidacija v večini držav evrskega območja. EK je za leto 2011 v primerjavi s pomladansko napovedjo navzdol popravila napovedi za vse komponente povpraševanja, z izjemo investicij. Zasebna potrošnja najbi se v letu 2011 zaradi še vedno zaostrenih razmer na trgu dela povečala le za 0,9 %, pomembnejši dejavnik okrevanja pa naj bi postala šele v letu 2012. Zaostrene razmere na trgu dela naj bi se nadaljevale tudi v letu 2011 In sicer predvsem zaradi nadaljnjih strukturnih prilagoditev v številnih sektorjih gospodarstva, fiskalne konsolidacije in posledičnega znižanja zaposlenosti v javnem sektorju. Investicije naj bi se zvišale za 2,2 %, najbolj investicije v stroje in opremo, medtem ko bo imelo potrebno zmanjševanje zadolženosti podjetij še naprej negativen vpliv na rast. Nižja od pomladanske je tudi napoved državne potrošnje, ki naj bi se prihodnje leto zmanjšala za 0,1 %, kar je predvsem posledica napovedane fiskalne konsolidacije. Obseg svetovne trgovine je bil v prvih desetih mesecih leta 2010 medletno večji za 16,7 %, kljub temu da se je rast v zadnjih mesecih upočasnila. Upočasnjevanje rasti svetovne trgovine pa bo vplivalo na izvoz evrskega območja, ki naj bi se po visoki rasti v letu 2010 (10,7 %), v letu 2011 povečal za 6,1 %. Okvir 1: Napoved javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga v državah članicah EU do leta 2012 EK po precejšnjem poslabšanju v letu 2009 in v nekaterih državah članicah tudi v 2010, v letih 2011 in 2012 pričakuje rahlo izboljšanje na področju javnih financ. Po oceni EK je bilo v letu 2010 v primerjavi z 2009 še vedno v polovici držav EU zabeleženo povečanje javnofinančnega primanjkljaja, najbolj na Irskem. Fiskalne spodbude v obliki protikriznih ukrepov so se v letu 2010 večinoma iztekle (v povprečju so znašale približno 1 % BDP), leto 2011 pa bo zaznamovalo varčevanje, ki bi lahko kratkoročno negativno vplivalo na povpraševanje in posledično gospodarsko rast. Večina držav je v zadnjih mesecih sprejela programe konsolidacije javnih financ, tako da so se izboljšale napovedi glede javnofinančnega primanjkljaja v povprečju EU, ki naj bi se v letu 2011 glede na predhodno leto znižal za več kot 1,5 o. t. na 5,1 % BDP (EMU 4,6 % BDP), v letu 2012 pa na 4,2 % BDP (EMU 3,9 % BDP). Kljub temu bo to še vedno za več kot 2 o. t. več kot leta 2008. Dolg sektorja država se je v enakem obdobju v povprečju EU zvišal za več kot 17 o. t. na skoraj 80 % BDP, do leta 2012 pa se bo še povečal, in sicer predvidoma na 83,3 % BDP, pri tem bo v več kot polovici držav presegel mejo 60 % BDP. EK in OECD opozarjata, da sta kredibilna konsolidacija javnih financ in s tem povezane strukturne reforme ključna dejavnika gospodarske rasti in ohranjanja dolga na vzdržni ravni. Dodaten pritisk na rast dolga predstavljajo tudi javnofinančne posledice staranja prebivalstva, kar je tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ v večini držav EU. Ob tem bodo v državah z velikimi javnofinančnimi problemi potrebne še globlje in deloma tudi bolj boleče strukturne spremembe. Slika 1: Saldo javnih financ v državah članicah EU 2 -10 -14 Povečanjeprimanjkljaja od 2009 do 2012 Zmanjšanje primanjkljaja od 2009 do 2012 3% BDP m Q —J Vir: EC Autumn Forecast. Slika 2: Javni dolg v državah članicah EU 160 140 120 100 : 80 20 0 -20 12009 «Rast dolga do 2012 IJ--CaCLLL3^Q in E ea e ■D ar h- Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 2: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2009/ 2008 X 10/ IX 10 X 10/ X 09 I-X 10/ I-X 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 0,4 -0,7 -0,9 Formalno delovno aktivni -2,4 -0,1 -1,8 -2,7 Zaposlene osebe -2,8 -0,1 -1,5 -2,7 Registrirani brezposelni 36,6 4,9 8,6 17,5 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 0,2 2,7 3,9 -zasebni sektor 1,8 0,1 3,4 5,2 -javni sektor 6,5 0,3 0,5 0,0 2009 X 09 IX 10 X 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 10,0 10,5 10,9 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.448,13 1.485,58 1.487,86 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.351,77 1.396,49 1.397,67 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.741,05 1.745,49 1.750,61 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Slika 21: Desezonirana rast števila formalno delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb 9 -Formaino delovno aktivni -Registrirani brezposelni ■■■f............f- -4............i............4 i......f............f- -4............4............4. Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Novembra in decembra se je naraščanje števila registriranih brezposelnih še pospešilo. Konec novembra je znašalo 103.831 oseb in se je v primerjavi z oktobrom povečalo za 1.148 (2,2 %, desezonirano), medletno pa je bilo večje za 8.385 (8,8 %). V evidenco brezposelnih se je prijavilo 10.329 oseb, kar je za 3.742 manj kot predhodni mesec. Iz sezonskih razlogov je bilo manjše število oseb, ki iščejo prvo zaposlitev (-4.903), opazno pa se je povečalo število oseb, ki so izgubile delo (8.229). Pri slednjih sta bila najpomembnejša razloga stečaji (1.114 oseb) in poslovni razlogi oz. prisilne poravnave (1.971 oseb). Odliv oseb iz evidence brezposelnih je znašal 9.181 oseb, kar je za malenkost manj kot oktobra. Delo je dobilo 4.927 oseb, med odlivi iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, pa nadalje narašča število upokojitev, medtem ko se je število vključenih v šolanje sezonsko zmanjšalo (vključitev Slika 22: Priliv v brezposelnost zaradi izgube dela po razlogih -----Iztek del. razmerja za dol. čas---Pisna izjava -Stečaj ---------Prenehanje posl. zasebnikov -----Posl. razlogi, prisilna porav. 6.000 -r............r............ -r...........-............r............r 4.000 'iS 3.000 2.000 1.000 / /' v / v 5 V kmetijstvu se je zmanjšalo tudi zaradi nove ocene števila samostojnih kmetov, ki temelji na zadnjih rezultatih ankete o delovni sili. Vir: ZRSZ. 4 3 2 - 1 0 0 Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2009 X 09 IX 10 X10 2009/ 2008 X 10/ IX 10 X 10/ X 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,9 34,0 33,3 -1.802 -666 -4.620 B Rudarstvo 3,3 3,3 3,0 3,0 -269 -8 -277 C Predelovalne dejavnosti 199,8 192,5 188,1 188,4 -22.539 296 -4.025 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 8,0 8,0 8,0 226 11 -6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,1 9,3 9,3 200 11 195 F Gradbeništvo 86,8 86,0 78,2 77,1 -1.169 -1.094 -8.854 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 113,7 111,3 111,2 -1.161 -95 -2.556 H Promet in skladiščenje 49,8 49,2 47,8 47,7 -1.417 -29 -1.464 I Gostinstvo 34,0 34,0 33,1 32,9 210 -278 -1.114 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,5 22,6 22,8 609 186 323 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,2 24,5 24,5 236 5 257 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,4 4,4 4,4 195 -2 -2 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 45,7 47,4 47,6 1.960 222 1.992 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,8 26,7 27,0 -444 282 1.208 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,6 52,1 52,0 555 -36 399 P Izobraževanje 61,7 62,4 64,1 64,4 1.679 285 1.924 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,1 53,4 53,6 1.087 177 1.447 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,2 14,2 249 13 102 S Druge dejavnosti 13,3 13,4 13,5 13,6 474 42 170 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,6 0,6 0,6 35 -9 4 Vir: SURS, preračuni UMAR. brezposelnih v formalno izobraževanje sicer ostaja visoko, toda nižje kot v letu 2009). Naraščanje števila registrirano brezposelnih se je decembra nadaljevalo in je konec meseca znašalo 110.021. Po desezoniranih podatkih se je rast decembra še pospešila in znašala 3,7 %. Oktobrska stopnja brezposelnosti se je v primerjavi s septembrom povečala za 0,4 o. t. na 10,9 %. To je bila predvsem posledica sezonskega porasta števila iskalcev prve zaposlitve zaradi poteka statusa dijaka oz. študenta. Nadaljnja novembrska in decembrska rast števila brezposelnih kaže, da se bo stopnja brezposelnosti, ki ni bila tako visoka kot oktobra že od februarja 2004, verjetno še povečala. Oktobrska povprečna bruto plača na zaposlenega je bila tretji mesec zapored skorajda nespremenjena, v desetih mesecih pa je bila njena medletna rast (3,9 %) podobna kot v letu 2009 in izključno posledica rasti plač v zasebnem sektorju. Oktobra se je povprečna bruto plača v obeh sektorjih le rahlo zvišala. V zasebnem sektorju sta k 0,1-odstotni nominalni rasti pozitivno prispevala povečana plačila za nadurno delo in zaostala izplačila, kamor sodijo tudi trinajste plače in božičnice, ki se v manjšem obsegu običajno izplačujejo tudi že v tem mesecu. V javnem sektorju (0,3 %) je bila rast predvsem posledica višjih plačil za nadurno delo6, povprečna bruto plača pa se je zato opazneje zvišala le v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. V obdobju desetih mesecev letos so bile plače višje le v zasebnem sektorju (medletno za 5,2 %) in to precej več kot v enakem obdobju leta 2009, predvsem kot posledica marčnega dviga minimalne plače. Glavnino je tako k rasti prispevala izstopajoča rast plač v predelovalnih dejavnostih (9,2 %), medtem ko je v povprečju preostalih dejavnostih sektorja znašala 3,3 %. V enakem obdobju je povprečna bruto Slika 23: Raven bruto plače na zaposlenega -Bruto plača skupaj-----Zasebni sektor -Javni sektor 1800 1.600 1500 1300 1200 6 Potem ko je prišlo v zdravstvu septembra do umika soglasij za povečan obseg nadurnega dela, je zdravstveno osebje oktobra spet običajno opravljalo delo preko polnega delovnega časa. o ^ o Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 4: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Rast, v % 2009 X 2010 2009/ 2008 X 10/ IX 10 X 10/ X 09 I-X 10/ I-X 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.198,03 1.270,19 -0,2 -0,8 5,6 5,4 B Rudarstvo 1.831,20 1.779,85 0,9 -3,4 -0,4 2,9 C Predelovalne dejavnosti 1.203,38 1.301,23 0,8 0,2 5,1 9,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.020,95 1.978,23 3,8 -0,5 -3,4 2,8 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.413,04 1.394,22 2,0 -0,5 -1,2 2,2 F Gradbeništvo 1.160,16 1.228,42 1,0 0,1 5,6 4,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.277,51 1.331,92 1,9 0,7 4,2 3,7 H Promet in skladiščenje 1.393,16 1.407,38 0,7 -4,2 2,6 1,7 I Gostinstvo 1.032,97 1.079,66 1,6 1,1 5,1 4,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.038,65 2.044,80 1,4 -0,3 1,1 2,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.122,72 2.067,27 -0,7 0,6 -4,1 1,7 L Poslovanje z nepremičninami 1.435,09 1.457,55 1,9 1,7 0,8 3,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.737,98 1.738,62 2,1 0,3 -0,2 1,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 914,93 962,48 1,8 1,9 5,5 4,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.788,30 1.792,83 5,9 0,0 1,3 -0,6 P Izobraževanje 1.719,27 1.725,82 3,6 -0,4 0,6 0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.752,78 1.742,77 12,0 1,6 0,3 -0,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.723,15 1.725,22 3,9 0,1 -2,2 0,7 S Druge dejavnosti 1.340,92 1.397,05 1,3 1,3 5,4 4,6 Vir: SURS, preračuni UMAR. plača javnega sektorja po dveh letih visokih rasti in ob restriktivnih ukrepih plačne politike stagnirala (v enakem obdobju 2009 je bila rast plač kar 7,9-odstotna). Cene Cene življenjskih potrebščin so se decembra povišale za 0,1 %, v letu 2010 pa so zrasle za 1,9 %, kar je malo več kot leto prej (1,8 %). V evrskem območju je po prvih podatkih Eurostata rast cen v letu 2010 znašala 2,2 % (HICP). Izmerjena inflacija v Sloveniji in v evrskem območju je bila v letu 2010 podobna, osnovna inflacija (brez cen energije in nepredelane hrane) pa je bila v Sloveniji precej nižja. Inflacija v enajstih mesecih leta 2010 je bila predvsem posledica višjih cen energentov in davkov. Cene življenjskih potrebščin so se v tem obdobju povišale za 1,8 %, prispevek rasti cen energentov pa je znašal 1,3 o. t., od tega okoli 0,5 o. t. dvigi trošarin. Skupni vpliv višjih davščin v letu 2010 je znašal med 0,8 in 0,9 o. t., ker so se poleg trošarin na energente, povišale še trošarine na tobak in alkohol, spremenile pa še nekatere druge dajatve. Gibanje cen v ostalih cenovnih skupinah je bilo z izjemo gibanja cen sveže hrane, ki se je podražila za 8,5 %, in znižanja cen šolske prehrane za 68,8 %, relativno umirjeno. Rast cen ne-energetskih surovin in hrane na mednarodnih trgih v letu 2010 se je v inflacijo prelila v manjši meri. Višje evrske cene ne-energetskih surovin (22,9 %) in hrane (20,7 %) na svetovnih trgih se v enajstih mesecih leta tako Slika 24: Izmerjena in osnovna inflacija (brez energije in nepredelane hrane) - HICP Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. pri nas kot v celotnem evrskem območju še niso v večji meri prelile v višje maloprodajne cene. Maloprodajne cene7 hrane so v enajstih mesecih leta 2010 v evrskem območju zrasle za 1,2 % (pri nas za 2,3 %). Rast cen hrane je bila, z izjemo Italije in Irske, v vseh državah evrskega območja posledica rasti cen nepredelane hrane, 7 Za mednarodne primerjave se uporablja HICP. 10 8 6 m 4 2 0 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - prvih enajst mesecev leta 2010 Evrsko območje Slovenija kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 2,1 100,0 2,1 1,6 100,0 1,6 Blago 3,2 66,2 2,1 2,4 58,0 1,4 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 3,5 14,8 0,5 1,3 11,9 0,2 Nepredelana hrana 5,1 6,9 0,3 2,5 7,3 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago -0,4 30,7 -0,1 1,0 29,3 0,3 Trajne dobrine -4,3 11,5 -0,5 0,3 9,5 0,0 Netrajne dobrine 0,5 8,8 0,0 1,1 8,3 0,1 Poltrajne dobrine 4,4 10,3 0,5 2,0 11,5 0,2 Energija 10,1 13,9 1,4 8,4 9,6 0,8 Električna energija 5,9 2,6 0,2 2,7 2,4 0,1 Plin 16,4 0,8 0,1 7,5 1,5 0,1 Tekoča goriva 21,5 1,5 0,3 18,9 0,8 0,1 Trda goriva 1,2 1,0 0,0 1,4 0,1 0,0 Daljinska energija 11,3 0,8 0,1 0,2 0,5 0,0 Goriva in maziva 9,9 7,2 0,7 10,7 4,2 0,5 Storitve -0,1 33,8 0,0 0,5 42,0 0,2 Storitve - stanovanje 5,0 2,7 0,1 1,4 10,2 0,1 Storitve - transport 1,8 5,2 0,1 1,2 6,6 0,1 Storitve - komunikacije 2,7 3,4 0,1 -0,9 3,3 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega -3,8 14,3 -0,5 -0,7 14,9 -0,1 Storitve - ostale storitve 2,6 8,1 0,2 1,4 7,1 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,2 79,3 0,2 0,7 83,2 0,6 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. predvsem svežega sadja in zelenjave. V evrskem območju so cene nepredelane hrane zrasle za 2,3 % (pri nas za 4,9 %), cene predelane hrane pa so se razen v nekaterih državah evrskega območja (Slovaška, Malta) povišale v manjši meri. Pri nas so se v tem obdobju cene kruha celo znižale, v evrskem območju pa cene olj in maščob Slika 25: Cene predelane in nepredelane hrane v državah članicah evrskega območja - november 2010 8 7 6 5 4 ro 3 S 2 1 0 -1 -2 _j-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-i-L_ in nekaterih drugih prehranskih izdelkov. Razlogi za relativno šibek prenos višjih cen hrane iz mednarodnega okolja v maloprodajne cene predelane hrane so povezani s trenutnim negotovim makroekonomskim okoljem, v katerem so prehrambena industrija in trgovci z živili omejeni pri dvigovanju svojih cen. Umirjeno gibanje osnovne inflacije8 se je nadaljevalo tudi novembra. Različne mere osnovne inflacije so tudi novembra lani kazale, da so bila dolgoročnejša inflacijska gibanja umirjena. Povezana so bila z odsotnostjo inflacijskih pritiskov s strani povpraševanja. Medletne rasti ključnih indikatorjev osnovne inflacije so se novembra lani nahajale na intervalu med 0,0 % in 1,2 %. Cene v proizvodnji industrijskega blaga so bile novembra medletno višje, cene poslovnih storitev pa od drugega četrtletja 2009 stagnirajo. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se je, potem ko je maja znašala 2,6 %, povišala in je novembra dosegla 3,2 %. Kljub temu, da je bila rast cen industrijskih proizvodov medletno tudi novembra v veliki meri povezana z gibanjem cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, ki pa je že kazala znake umirjanja in je bila pod vplivom gibanja cen kovin v mednarodnem okolju, se Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 8 Cen po izključitvi sezonskih in enkratnih dejavnikov. je nekoliko krepil vpliv rasti cen v proizvodnji ostalih dejavnosti. Relativno visoke medletne rasti so novembra beležili v proizvodnji kemikalij in farmacevtskih preparatov ter v proizvodnji pohištva, tretji mesec zapored pa se je krepila rast cen v proizvodnji živil, kar je bilo med drugim lahko povezano tudi s cenovnimi pritiski iz mednarodnega okolja. Po drugi strani razpoložljivi podatki o rasti cen poslovnih storitev kažejo, da so v tretjem četrtletju9 2010 medletno celo nekoliko upadle (-0,2 %). Okoli ničelne stopnje rasti se zadržujejo že od drugega četrtletja 2009, kar potrjuje odsotnost pomembnejših inflacijskih vplivov, ki bi izvirali iz domačega okolja. Slika 26: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in cene poslovnih storitev -PPI -domači trg ---------PPI -uvozne cene ----PPI -tuji trg -Poslovne storitve 10 8 6 J? > 4 (D 2 JU s 0 -2 -4 .......i., i..............i. .i..............i i / ' ! t ! \..............? ! 1 ?..............! 7 a\ —\ ...../ / / P >S - / - / /1 \ s 'S \ \ \ \ ^^ \ ^ V 's \ ,...........\.....N. f' ■ n a Vir: SURS. Oktobra se je zaradi okrepitve tečaja evra cenovna konkurenčnost poslabšala, njeno medletno izboljševanje, ki je bilo manj izrazito kot v večini preostalih članic evrskega Slika 27: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP, v prvih desetih mesecih leta 2010 ■ jan.-okt. 10./ jan.-okt. 09 Bokt. 10./.dec. 09 Vir: ECB, preračuni UMAR. območja, pa se je nadaljevalo. Oktobra se je evro okrepil do večine valut znotrajin zunajEU, na poslabšanje cenovne konkurenčnosti pa je vplivala predvsem njegova okrepitev do USD in GBP. Realni efektivni tečaj, merjen z rastjo relativnih cen življenjskih potrebščin, je oktobra zato porastel (za 0,7 %), potem ko se je v prvih devetih mesecih 2010, predvsem pod vplivom padanja vrednosti evra, v glavnem zniževal. Medletno se je izboljševanje cenovne konkurenčnosti oktobra nadaljevalo, a je bilo v primerjavi s preostalimi članicami evrskega območja še naprej manj izrazito. Relativno slabši položaj Slovenije je bil deloma posledica strukture naše zunanjetrgovinske menjave10, deloma pa rasti relativnih cen, ki so v večini preostalih članic evrskega območja padale. Cenovna Tabela 6: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti medletna rast, v % 2008 2009 q4 09 q1 10 q2 10 q3 10 Efektivni tečaj* Nominalno 0,5 0,4 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 Realno, deflator CPI 2,8 0,7 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 Realno, deflator PPI 0,8 2,8 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 Realno, deflator ULC 3,0 4,9 4,4 1,9 -0,5 -0,9 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 5,9 8,5 3,3 1,5 0,6 0,9 Sredstva na zaposlenega, nominalno 6,9 1,6 0,9 3,4 5,0 4,4 Produktivnost dela, realno 1,0 -6,4 -2,3 1,9 4,4 3,4 Realni stroški dela na enoto proizvoda 1,8 5,1 1,3 1,2 -0,6 -0,7 Produktivnost dela, nominalno 5,0 -3,3 -0,5 2,2 5,6 5,2 Vir: SURS, ECB, EUROSTAT, OECD; preračuni UMAR. Opomba: *do 17-tih trgovinskih partneric. 9 Zadnji razpoložljivi podatek. Delež menjave z državami evrskega območja v strukturi naše zunanjetrgovinske menjave je nadpovprečno velik, vpliv padanja vrednosti evra na našo cenovno konkurenčnost pa posledično manjši. 0 t; -2 -3 -4 -5 -6 -7 konkurenčnost večine držav EU zunaj evrskega območja se je v prvem polletju 2010 medletno poslabšala11, zlasti pod vplivom krepitve tečajev preostalih valut EU. Po daljšem obdobju upadanja se je v tretjem četrtletju stroškovna konkurenčnost gospodarstva izboljšala, vendar zaradi relativno visoke rasti plač v zasebnem sektorju manj kot v večini držav evrskega območja in EU. Po enoletnem postopnem umirjanju rasti so bili realni stroški dela na enoto proizvoda in realni efektivni tečaj, deflacioniran z rastjo relativnih stroškov dela na enoto proizvoda, v tretjem četrtletju 2010 medletno ponovno nižji (prvi za 0,7 %, drugi po oceni za 0,9 %), v povprečju prvih devetih mesecev pa so stagnirali na ravni iz leta 2009. Izboljšanje v drugem in tretjem četrtletju je bilo posledica ponovne izrazitejše rasti produktivnosti dela zaradi oživitve gospodarske rasti, ob tem ko se je medletni upad zaposlenosti postopno umirjal. Relativno visoka rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je pod vplivom okrepljene rasti plač v zasebnem sektorju nadaljevala, a je bila v primerjavi s produktivnostjo dela nižja, tako kot v drugem četrtletju. Potem ko je bila Slovenija od sredine leta 2008, ob postopnem zmanjševanju razlik, v skupini držav evrskega območja in EU z največjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, je bilo letošnje izboljšanje med najnižjimi v evrskem območju in EU. Relativno slabši položaj Slovenije je bil v letu 2010 posledica hitrejše rasti plač kot v večini preostalih članic, v 2009 pa večjega padca produktivnosti. Slika 28: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in povprečju EU ^HRULC Slovenija RULC EU -----Produktivnost Slovenija -----Produktivnost EU -Sredstva na zap. Slovenija -Sredstva na zap. EU Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Relativno slabši konkurenčni položaj slovenskega gospodarstva v prvih devetih mesecih 2010 je bil predvsem posledica izrazitega poslabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva. Slednje je bilo posledica padanja produktivnosti dela pod vplivom krčenja gradbene aktivnosti, ki se ji je zmanjševanje zaposlenosti prilagajalo z zamikom. Hkrati so sredstva za zaposlene na Slika 29: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU12 v prvih devetih mesecih leta 2010 ■ Produktivnost dela ■ Sredstva na zaposl. ♦ RULC 0 -12 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. zaposlenega v gradbeništvu naraščala, tudi pod vplivom povišanja minimalne plače. Predelovalne dejavnosti, ki so v letu 2009 izstopale po izrazitem poslabšanju, so v 2010 izstopale po precejšnjem izboljšanju. Čeprav je bil vpliv letošnjega povišanja minimalne plače na rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih najvišji, so realni stroški dela na enoto proizvoda močno padli, saj se je hkrati še precej izraziteje povečala produktivnost dela. Njena rast je bila v prvem četrtletju predvsem posledica krčenja zaposlenosti, v drugem in tretjem pa tudi izrazite rasti dodane vrednosti. Slika 30: Stroškovna konkurenčnost po sektorjih gospodarstva v prvih devetih mesecih leta 2010 16 12 Sredstva na zaposlenega - nominalno Produktivnost -nominalno Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Po podatkih Evropske komisije. 12 Podatki za prvih devet mesecev so bili dosegljivi za 21 članic EU. 9 6 3 -6 -9 Plačilna bilanca Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance je bil oktobra 2010 na podobni ravni kot v enakem mesecu predhodnega leta, v desetih mesecih pa je bil medletno precej nižji. Saldo tekočega računa plačilne bilance je oktobra beležil primanjkljaj v višini 61,0 mio EUR (oktobra 2009 54,7 mio EUR), v desetih mesecih leta 2010 pa je primanjkljaj znašal 154,5 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta 529,7 mio EUR). Na nižji primanjkljaj tekočega računa v desetih mesecih leta 2010 najbolj vpliva nižji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov, ki je večinoma posledica manjših neto odlivov od lastniškega kapitala neposrednih naložb13. Od januarja do julija 2010 so bila medletno nižja tudi skupna neto plačila obresti tujini, od avgusta do oktobra pa so že presegala ravni iz leta 2009, zaradi dinamike zapadanja izplačil obresti na izdane obveznice in zadolžnice. Blagovni primanjkljaj je bil oktobra medletno višji, višji pa je bil tudi v desetih mesecih leta 2010 v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. Realna rast izvoza blaga je bila v tem obdobju višja od realne rasti uvoza, upoštevaje tudi poslabšanje pogojev menjave pa sta bili nominalna rast izvoza in uvoza skoraj izenačeni. Presežek v storitveni bilanci je bil oktobra na podobni ravni kot v enakem mesecu leta 2009, v desetih mesecih pa višji zaradi povečanega neto priliva pri menjavi potovanj, finančnih in državnih storitev. V bilanci tekočih transferov je bil oktobra 2010 izkazan presežek (oktobra 2009 primanjkljaj), v desetih mesecih leta 2010 pa primanjkljaj, ki je bil precej nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta, na kar je najbolj vplivalo povečano črpanje EU sredstev. Slika 31: Dohodki od kapitala ^^m Od vrednostnih papirjev ^HOd kreditov Od neposrednih naložb Saldo doh. od kapitala Vir: BS, preračuni UMAR. V desetih mesecih leta 2010 smo beležili neto priliv kapitala (388,9 mio EUR), v enakem obdobju predhodnega leta pa neto odliv (45,5 mio EUR), kar je posledica zmanjšanega razdolževanja zasebnega sektorja, ob nadaljnjem, vendar prav tako upočasnjenem zadolževanju državnega sektorja. Oktobra so bile finančne transkacije s tujino ponovno neto prilivne v višini 50,6 mio EUR, vendar s šibkimi tokovi na vseh glavnih segmentih finančnega računa plačilne bilance (oktobra predhodnega leta neto prilivne v višini 86,3 mio EUR). Neto priliv kapitala BS in državnega sektorja Tabela 7: Plačilna bilanca I-X 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-X 09 Tekoče transakcije 20.544,8 20.699,3 -154,5 -529,7 -Blagovna menjava (FOB) 15.191,0 15.772,7 -581,7 -462,4 -Storitve 3.776,8 2.765,0 1.011,8 959,4 -Dohodki od dela in kapitala 735,4 1.240,9 -505,5 -733,9 Tekoči transferi 841,7 920,7 -79,1 -292,9 Kapitalski in finančni račun 3.840,7 -3.337,8 502,9 142,3 -Kapitalski račun 248,1 -182,3 65,7 33,0 -Kapitalski transferi 246,8 -178,3 68,4 38,6 -Patenti, licence 1,3 -4,0 -2,7 -5,6 -Finančni račun 3.592,6 -3.155,5 437,2 109,3 -Neposredne naložbe 281,3 -144,3 137,0 -475,1 -Naložbe v vrednostne papirje 2269,2 -669,3 1.599,9 4.303,9 -Finančni derivativi 9,4 -96,0 -86,7 2,5 -Ostale naložbe 1.032,8 -2.294,1 -1.261,3 -3.876,8 -Terjatve 553,1 -538,3 14,8 -248,3 -Obveznosti 479,7 -1.755,8 -1.276,1 -3.628,5 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 48,3 48,3 154,8 Statistična napaka 0,0 -348,4 -348,4 387,5 Vir: BS. Opomba: ^Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 13 V letu 2009 so slovenska podjetja v tujini (slovenski neposredni investitorji) ustvarila izgubo, zaradi česar je bil na postavki lastniškega kapitala neposrednih naložb (pri reinvestiranih dobičkih) izkazan visok neto odliv. Letos je ta neto odliv reinvestiranih dobičkov, ki je zaenkrat še ocenjen podatek na podlagi povprečja predhodnih treh let, precej manjši. je oktobra presegel neto odliv kapitala zasebnega sektorja. V desetih mesecih leta 2010 pa je bil neto priliv kapitala državnega sektorja precej višji kot neto odliv kapitala zasebnega sektorja in centralne banke. Neposredne naložbe so bile oktobra kot tudi v desetih mesecih leta 2010 neto prilivne, leta 2009 pa v obeh primerjavah neto odlivne. Medtem ko je bil v desetih mesecih 2009 neto odliv neposrednih naložb posledica večjega neto odliva tujih neposrednih naložb od domačih v tujini, smo v tem obdobju leta 2010 beležili neto priliv zaradi neto priliva tujih neposrednih naložb v Slovenijo v obliki dolžniških virov financiranja med povezanimi podjetji, pri tem pa je neto odliv domačih neposrednih naložb v tujino ostal na ravni iz leta 2009. Naložbe v vrednostne papirje so bile oktobra in tudi v desetih mesecih 2010 skupaj neto prilivne. V desetih mesecih 2009 pa je bil ta priliv zaradi izdaje obveznic v večji vrednosti kot v letu 2010 še precej višji. Ostale naložbe so bile oktobra neto odlivne in prav tako v desetih mesecih, vendar precej manj kot v enakem obdobju predhodnega leta, na kar so večinoma vplivala manjša odplačil posojil, najetih v tujini. Slika 32: Finančne transakcije plačilne bilance po inštrumentih 6000 2000 I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok I Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe -4000 -6000 Neto zunanji dolg se je oktobra ohranil na ravni iz meseca septembra in je znašal 11,5 mrd EUR oz. 32,3 % ocenjenega BDP. Tabela 8: Bruto in neto zunanji dolg December Oktober razlika 2009 2010 mrd v % mrd v % v mrd deleža v EUR BDP EUR BDP EUR BDP v o.t. Bruto zunanji dolg 40,3 113,8 42,1 117,5 1,8 3,7 Bruto dolžniške 29,6 83,6 30,5 85,3 0,9 1,6 terjatve Neto zunanji dolg 10,7 30,2 11,5 32,3 0,9 2,1 Finančni trgi Tudi novembra je bila kreditna aktivnost domačih bank skromna. Neto tokovi kreditov domačim nebančnim sektorjem so znašali le 16,1 mio EUR, kar je najnižja vrednost v letu 2010. Tudi tokrat so banke neto kreditirale le gospodinjstva in državo, podjetja in NFI pa so neto odplačevala kredite drugi mesec zapored. Medletna rast neto tokov kreditov domačim nebančnim sektorjem se je sicer ponovno nekoliko okrepila, kar pa je posledica izjemno nizke ravni kreditiranja ob koncu leta 2009. Banke so v enajstih mesecih leta 2010 neto kreditirale domače nebančne sektorje v višini 1.110,6 mio EUR, kar je za slabih 30 % več kot v primerljivem obdobju leta 2009. Novembra se je likvidnost bančnega sistema nekoliko izboljšala. Banke so tako po dveh mesecih upadanja ponovno beležile neto prilive vlog države in gospodinjstev, medtem ko so tuje vloge in kredite še naprej odplačevale. Slika 33: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem I Gospodinjstva (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) I Podjetja in NFI (leva os) Gospodinjstva (desna os) Skupaj (desna os) 30 10 -10 Vir: BS, preračuni UMAR. Novembra se je kreditna aktivnost v evrskem območju močno okrepila. Neto tokovi vseh kreditov so znašali 163,7 mrd EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih treh letih. Velik del teh neto tokov je tokrat odpadlo na podjetja in NFI, ki so se samo v tem mesecu neto zadolžila za dobrih 90 mrd EUR. Skoraj tri četrtine tega gre pripisati NFI, vendar pa so tudi podjetja v beležila najvišje neto prilive v letu 2010. Med državami evrskega območja so poleg slovenskih kredite neto odplačevala še irska ter portugalska podjetja in NFI. Celotni neto tokovi kreditov v evrskem območju so v enajstih mesecih leta 2010 znašali slabih 500 mrd EUR, v enakem obdobju leta 2009 pa so nebančni sektorji kredite neto odplačevali v višini 13,2 mrd EUR. Vir: BS. Opomba: Nominalni podatki so stanje konec meseca. Deleži v BDP za leto 2010 so preračun UMAR, na podlagi BDP iz Jesenske napovedi 2010. 20 4000 0 0 Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 09 30. XI 10 30. XI 10/ 31. X 10 30. XI 10/ 30. XII 09 30. XI 10/ 30. XI 09 Krediti skupaj 32.444,95 33.555,52 0,0 3,4 3,5 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.185,91 -0,5 0,1 -0,1 Krediti državi 870,95 1.144,41 4,2 31,4 34,5 Krediti prebivalstvu 8.412,91 9.225,20 0,8 9,7 10,6 Potrošniški 2.899,95 2.850,48 1,5 -1,7 -1,6 Stanovanjski 3.927,13 4.740,21 0,9 20,7 22,7 Ostalo 1.585,84 1.634,51 -0,5 3,1 3,3 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.679,66 0,2 2,6 3,7 Čez noč 5.655,00 6.123,35 0,8 8,3 9,7 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.488,60 -1,2 -12,3 -13,8 Dolgoročno vezane 2.874,95 4.057,44 1,0 41,1 48,4 Vloge na odpoklic 666,84 10,28 -2,9 -98,5 -98,4 Vzajemni skladi 1.856,30 1.990,11 0,7 7,2 10,0 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Slika 34: Neto tokovi in rast obsega kreditov bank nebančnim sektorjem v evrskem območju Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) 150 120 90 E 60 3 TE 30 E 0 -30 -60 -90 Skupaj (desna os) \ J i ..................i..................f- Slika 35: Neto tokovi kreditov gospodinjstvom po namenu 18 15 12 9 cc 6 O ro "äE 3 3 V 0 TD O 5 -3 -6 -9 -12 250 200 100 -100 ■ Ostalo ■ Potrošniški ■ Stanovanjski I Ml Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: BS. Zadolževanje gospodinjstev v Sloveniji se je novembra nekoliko okrepilo. Mesečni neto tokovi so znašali 75,9 mio EUR, kar je nekoliko nad mesečnim povprečjem v enajstih mesecih leta 2010. Tudi tokrat so najpomembnejši del predstavljali neto tokovi stanovanjskih kreditov, ki so se glede na oktober nekoliko okrepili, a so bili s 43,3 mio EUR še vedno na eni izmed nižjih ravni tekom leta. V nasprotju s preteklimi meseci so precej odstopali neto tokovi potrošniških kreditov, ki so bili s 40,8 mio EUR daleč najvišji v zadnjih treh letih. Kljub temu so ti v enajstih mesecih 2010 beležili neto odliv v višini slabih 50 mio EUR. Gospodinjstva so se v tem obdobju skupno neto zadolžila pri domačih bankah v višini 812,3 mio EUR, kar je za 56,9 % več kot v primerljivem obdobju 2009. Podjetja in NFI so novembra ponovno neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah. Tudi tokrat so neto odplačevala kredite le podjetja, medtem ko so NFI drugič zapored beležile skromen neto priliv. Potem ko se je zadolževanje podjetij v začetku leta pričelo postopoma krepiti, je v zadnjih štirih mesecih prišlo do upada neto tokov, ki je najizrazitejši po izbruhu finančne krize. Podjetja in NFI so v tem obdobju neto odplačala kredite v višini skoraj 350 mio EUR, v prvih enajstih mesecih 2010 pa so se neto zadolžila za 24,8 mio EUR, kar je že za dobri dve tretjini manj kot v enakem obdobju leta 2009. Potem ko so se podjetja in NFI v predhodnih dveh mesecih neto zadolževala v tujini, so oktobra ponovno neto odplačevala tuje kredite. Neto odplačila so bila sicer s 3,7 mio EUR precej skromna, a za razliko od večine preteklih mesecev, 50 0 -120 Okvir 4: Nedonosne terjatve bančnega sektorja V letu 2010 se je slabšanje kakovosti bančne aktive še okrepilo, zato so banke povečale oblikovanje rezervacij in oslabitev, kar je poleg močno omejenih virov financiranja eden izmed glavnih razlogov za ohranjanje nizke rasti kreditne aktivnosti. Banke so v desetih mesecih leta 2010 na eni strani financirale le najmanj tvegane segmente, kot so gospodinjstva in država, na drugi strani pa tudi bolj tvegane dejavnosti, kjer se razmere še naprej hitro poslabšujejo, kar je še okrepilo dinamiko slabšanja bančne aktive. V enajstih mesecih 2010 so tako banke oblikovale že za skoraj 600 mio EUR dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je za skoraj dve tretjini več kot v primerljivem obdobju leta 2009. Samo v prvih desetih mesecih leta 2010 je obseg nedonosnih bančnih terjatev porasel za več kot tretjino, medtem ko je bila rast v celotnem letu 2009 ob precej nižji osnovi nižja od 30 %. Do konca oktobra se je delež nedonosnih terjatev povzpel na 3 %, obseg tovrstnih terjatev pa je znašal že skoraj 1,5 mrd EUR. Dobri dve tretjini teh terjatev odpade na terjatve do finančnih Slika 36: Rast bančnih terjatev do najbolj izpostavljenih sektorjev in njihov delež nedonosnih terjatev 9 8 7 ^^ 6 sz 4 -ti 3 1 0 ♦ ..f Pro.živil, pijač Strok., znanst. in tobačnih in tehn.dej. ♦ izd. Gradbeništvo Predelovalne dejavnosti ♦ ............... SKUPAJ Prebivalstvo Fin.,zavar. dej. ♦......f' Izobraževanje Dej. JU...... obrambe in . obv.soc. varn. -10 -5 0 5 10 15 Rast terjatev do posameznih sektorjev okt. 10/dec. 09 (v % Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 38: Delež nedonosnih terjatev 3,5% 3,0% 2,5% aR 2,0% ,5% 1,0% 0,5% 2006 2007 2008 2009 okt.10 Slika 37: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev v slovenskem bančnem sistemu 90 75 45 !E 15 0 P* Hn^r Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 39: Neto prilivi nedonosnih terjatev bančnega sektorja v desetih mesecih leta 2009 in 2010 450 400 350 300 cc 0:1 250 (D 200 > 150 100 50 0 -50 Vir: BS, preračuni UMAR. 60 30 -15 -1 in nefinančnih družb, kjer največji delež predstavljajo predelovalne dejavnosti, kar je posledica predvsem velikosti te dejavnosti, medtem ko je bila rast nedonosnih terjatev v tem sektorju nižja od povprečja. Po rasti obsega nedonosnih terjatev pa precej izstopajo terjatve do gradbeništva, ki še naprej rastejo hitreje od povprečja, medtem ko precej hitreje od povprečja raste tudi obseg vseh terjatev bančnega sektorja do gradbeništva. V letu 2010 so hitreje začele rasti tudi nedonosne terjatve do tujcev in do gospodinjstev, kjer pa se delež nedonosnih terjatev zaradi razmeroma visokega obsega terjatev do gospodinjstev ni močneje okrepil. Da se razmere, povezane s kakovostjo bančne aktive, še ne umirjajo, pa nakazujejo tudi podatki o kreditih, razvrščenih v C bonitetni razred. Njihov obseg se je sicer v desetih mesecih leta 2010 okrepil za dobrih 60 %, kar je za dobro polovico manj kot v enakem obdobju 2009, a je bil neto priliv v ta bonitetni razred, kljub okrepljenim odlivom v nižje bonitetne razrede, za dobro tretjino višji kot v enakem obdobju leta 2009. ko so podjetja neto odplačevala tuje kredite, so tokratna neto odplačila posledica odplačil dolgoročnih kreditov, medtem ko so neto tokovi kratkoročnih kreditov z 8,7 mio EUR beležili najvišjo vrednost v letu 2010. Podjetja in NFI so v desetih mesecih 2010 neto odplačala tuje in domače kredite v višini 83,8 mio EUR, v enakem obdobju leta 2009 pa so se neto zadolžila v višini 0,5 mrd EUR. Slika 40: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah 200 150 100 50 1 Krediti - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami 340 310 280 250 J^ 220 190 ^^ 160 130 100 Vir: BS, preračuni UMAR. Tuji viri financiranja slovenskega bančnega sistema ostajajo precej omejeni. Banke so tudi oktobra neto odplačevale tuje obveznosti. Skromen neto priliv so beležili le kratkoročni krediti, medtem ko so dolgoročni krediti in vloge beležile neto odliv. Skupna neto odplačila so tako oktobra znašala 373,4 mio EUR, v desetih mesecih leta 2010 pa so banke neto odplačale za 1,3 mrd EUR tujih vlog in kreditov, kar je za skoraj 60 % manj kot enakem obdobju leta 2009. Novembra so se pri bankah okrepile vloge gospodinjstev in tudi države. Neto prilivi vlog gospodinjstev so znašali 33,4 mio EUR, kar je povprečna mesečna raven v enajstih mesecih leta 2010. Tokrat so se najbolj okrepile vloge na vpogled, medtem ko so bili neto prilivi dolgoročnih vlog ponovno skromnejši in so tako precej zaostali za ravnjo, ki so jo dosegali v prvi polovici leta. V enajstih mesecih leta 2010 so neto prilivi vlog gospodinjstev v banke Slika 41 600 400 200 0 „ -200 cc (3 -400 !E > -600 -800 -1000 -1200 -1400 Neto zadolževanje bank na tujem Vloge «Kratkoročni «Dolgoročni lit IdrTkr bili 1 y uuy hiH -j-j Ij^ ■■ 1 Vir: BS. znašali 366,6 mio EUR. To je za dobro petino manj kot v primerljivem obdobju leta 2009 in je povezano tudi z neugodnimi razmerami na trgu dela. Po dveh mesecih neto odlivov državnih vlog so se te novembra okrepile. Neto prilivi so znašali 217,8 mio EUR, kar je najvišja vrednost v drugi polovici leta. Skoraj dve tretjini neto Slika 42: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj Gospodinjstva (leva os) Vloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -Gospodinjstva (desna os) -----Vloge države (desna os) 200 160 120 80 ! 40 0 -40 -80 -120 0 -300 -600 -900 prilivov so beležile kratkoročne vloge. Kljub novembrskim neto prilivom je skupni obseg državnih vlog v enajstih mesecih leta 2010 beležil neto odliv v višini slabih 600 mio EUR, medtem ko so v enakem obdobju 2009 beležile neto prilive v višini 2,5 mrd EUR. Okvir 5: Viri financiranja slovenskega bančnega sistema Potem ko je država ob okrepljenem zadolževanju v letu 2009 predstavljala pomemben vir bančnih sredstev, je ta v enajstih mesecih leta 2010 pretežno neto črpala svoje depozite iz bančnega sistema. Njihov obseg se je iz najvišje januarske ravni, ko so dosegli 4,5 mrd EUR, do novembra znižal kar za 1,5 mrd EUR. Večji prilivi državnih depozitov (v višini slabe pol milijarde EUR) so bili v preteklem letu zabeleženi januarja, ko je država izdala obveznice v višini 1,5 mrd EUR, in še junija, kar je po naši oceni posledica prenosa depozitov iz računa pri BS na račune države pri poslovnih bankah. Država je v preteklem letu umikala iz bank predvsem kratkoročne vloge, medtem ko se je obseg dolgoročnih vlog v enajstih mesecih leta še nekoliko okrepil. Banke so bile tako v letu 2010 primorane poiskati tudi druge vire za poplačilo zapadlih tujih obveznosti, ki so sicer bile na precej nižji ravni kot predhodno leto1. Tako so zmanjševale obseg vlog pri Evrosistemu in tujih bankah, ki so se skupno skrčile za 1,1 mrd EUR. Glede na to da delež tujih kreditov in vlog ostaja visok, prav tako pa v letu 2011 zapade tudi pomemben del dolgoročnih državnih depozitov, pričakujemo, da se bodo pritiski na likvidnost slovenskega bančnega sistema še nadaljevali. Ob nizkih stopnjah rasti vlog prebivalstva v bankah in odlivih državnih vlog iz bančnega sistema bodo banke še naprej precej odvisne od tujega financiranja. Za pridobitev dolgoročnejših finančnih virov na trgu je v trenutnih razmerah še posebej pomembna finančna trdnost bank, ki jo med drugim lahko merimo tudi s količnikom temeljnega kapitala. Slovenski bančni sistem spada med države z nižjim obsegom temeljnega kapitala glede na tveganju prilagojeno aktivo. Vrednost kazalnika je bila na konsolidirani osnovi v letu 2009 pod povprečjem v EU in se je do konca junija 2010 celo še znižala, medtem ko se je vrednost kazalnika po podatkih ECB za večje bančne skupine v prvi polovici leta 2010 še nekoliko povečala. Glede na hitro poslabševanje kakovosti bančne aktive lahko pričakujemo, da se bo kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema še naprej slabšala. To pa bo še otežilo in podražilo pridobivanje prepotrebnih virov financiranja, kar se lahko odrazi v še višjih aktivnih obrestnih merah in tudi v občutnem zmanjševanju obsega bančnih naložb. Slika 43: Prilivi državnih vlog v banke in izdaje državnih obveznic 1200 900 -300 I Neto tokovi I Izdaja obveznic T rnr ^^ 55 Vir: BS, preračuni UMAR. -i-H Slika 44: Količnik temeljnega kapitala Tier 1 na konsolidirani osnovi 22 ^H 2008 ^Hjun. 2010 20 ----EU 2008 -EU 2009 18 16 14 # 12 > 10 8 6 4 2 0 Vir: BS, preračuni UMAR. 1 V desetih mesecih leta 2010 so banke neto odplačale za 1,3 mrd EUR tujih vlog in kreditov, kar je za skoraj 60 % manj kot leto pred tem. 0 Javne finance V prvih enajstih mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost14 vplačanih 1,4 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, vplačila pa so znašala 11,8 mrd EUR. Medletno so bili v enajstih mesecih 2010 višji prihodki od davka na dodano vrednost, od trošarin in od prispevkov za socialno varnost, prihodki od vseh ostalih pomembnejših davkov pa so bili nižji. Prilivi davka na dodano vrednost so bili v tem obdobju večji za 2,5 %. Zaradi skrajšanja rokov za vračilo davka na dodano vrednost so bili prilivi tega davka v začetku leta 2010 okrnjeni, izkazana rast pa je tudi posledica učinka zelo nizke osnove, saj so bili v primerljivem obdobju 2009 zaradi upada gospodarske aktivnosti prilivi tega davka najboljizrazito zmanjšani. Prihodki od trošarin^^ so bili v enakem obdobju medletno višji za 0,9 %. K rasti so prispevali prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke (2,0 o. t.) ter prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke (0,4 o. t.), prihodki od trošarin na energente pa so skupno rast prihodkov od trošarin zmanjšali za 1,4 o. t. V obdobju desetih mesecev so se medletno zmanjšale količine prodanih trošarinskih proizvodov, predvsem kot posledica povečanja trošarinskih dajatev.16 Prihodki od prispevkov za socialno varnost so bili v enajstih mesecih medletno višji za 1,0 %. Najbolj so v tem obdobju medletno upadli prihodki od davka od dohodka pravnih oseb (-38,5 %), ki so bili zmanjšani za vračila davka po obračunu davka glede na rezultate poslovanja za preteklo leto z uveljavljenimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Mesečne akontacije davka so precej nižje kot v 2009, saj lahko davčni zavezanci poleg rezultatov iz 2009 uveljavljajo tudi dokazane (slabše) rezultate tekočega poslovanja in še za odstotno točko nižjo zakonsko davčno stopnjo (20,0 %). Prihodki od dohodnine so bili medletno nižji za 3,1 %, med njimi so bili prihodki od davka iz zaposlitve malenkost višji (0,7 %), precej pa je upadel prihodek od drugih podvrst dohodnine (-15,8 %), predvsem od davka od dohodka iz dejavnosti in davka od dohodkov od prodaje kapitala. Medletno precej višja so v enajstih mesecih tudi vračila dohodnine po dohodninskih odločbah za 2009i (106 mio EUR, leto prej 85 mio EUR). V prvih devetih mesecih 2010 so po podatkih konsolidirane bilance17 MF javnofinančni prihodki znašali 10,4 mrd EUR, odhodki 12,1 mrd EUR, primanjkljaj pa je tako znašal 1.669 mio EUR. Prihodki so bili v tem obdobju medletno višji za 0,5 % (v enakem obdobju leta 2009 nižji za 7,5 %), medletna rast odhodkov pa je bila 3,4-odstotna (leto prej8,3 %). V ekonomski strukturi odhodkov so bile v Slika 45: Davki in prispevki za socialno varnost 14 Obdelava poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-november 2010, Uprava ja javne prihodke. 15 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 16 Julija so se povečale trošarine na pivo, vmesne pijače in alkohol, ter na tobak in tobačne izdelke, avgusta na elektriko, septembra in oktobra pa so se tudi nekajkrat spremenile trošarine na neosvinčen bencin ter plinsko olje. V desetih mesecih so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno manjše za 9,6 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov za 3,4 % ter količine glavnih vrst mineralnih olj za 2,3 %. 17 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. - Davki na dohodek in dobiček - Prispevki za socialno varnost - Domači davki na blago in storitve - Skupaj Vir: UJP, preračuni UMAR. tem obdobju medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicijske transferje, ki so bili manjši za 6,6 %, medtem ko je bila najvišja rast plačil obresti (49,5 %). Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili medletno višji za 4,2 % (brez pokojnin za 5,2 %), kjer je zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najvišja rast izdatkov za transferje brezposelnim (30,4 %). Visoko rast beležijo tudi boleznine (11,5 %). Kumulativna medletna rast sredstev za pokojnine se je proti koncu leta 2009 upočasnila, po februarju 2010 pa je stabilna, tako da so bili v devetih mesecih izdatki za pokojnine medletno višji za 3,6 %. V tem obdobju so se povečali tudi izdatki za subvencije (2,3 %) in investicije (2,3 %). Sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim so se povečala za 0,2 %, izdatki za blago in storitve pa so bili na enaki ravni kot v enakem obdobju leto prej. Slika 46: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.400 45 1.300 .!3 1.250 1.200 1.150 -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki Okvir 6: Financiranje zadolževanja v letu 2011 Razpoložljivi podatki o potrebah po zadolževanju in potrebnem financiranju držav članic EU v letu 2011 kažejo, da je razmerje med potrebami po zadolževanju centralne države in velikostjo dolga (oboje glede na BDP) v Sloveniji podobno kot v večini drugih držav. Slovenija je imela v letu 2010 relativno nizko razmerje med dolgom sektorja država in BDP, hkrati pa imamo tudi nizke potrebe po zadolževanju države v letu 2011. Zadolževanje je predvsem posledica proračunskega primanjkljaja in zapadanja dolgov v danem letu, lahko pa nastane tudi zaradi izrednih operacij (npr. prevzema dolgov, kapitalizacije itd.). V letu 2011 bodo potrebe po zadolževanju v Sloveniji med najnižjimi v EU. Slovenija se bo zadolževala predvsem zaradi financiranja proračunskega primanjkljaja (dve tretjini predvidenega zadolževanja) in v manjši meri zaradi zapadlih dolgov (34 %). Relativno nizka raven zapadlih dolgov je posledica strategije zadolževanja v preteklih letih in se odraža v profilu zapadanja. Za Slovenijo je značilno enakomerno zapadanje dolgov, brez večjih koncentracij v posameznem letu. Z vidika refinanciranja bi bila takšna strategija zadolževanja (predvsem z izdajo dolgoročnih dolžniških instrumentov) primerna tudi v prihodnosti, tako da bi bilo v desetletju, ki bo zaznamovano z velikim zadolževanjem na trgu EU, tveganje refinanciranja enakomerno razpršeno. Slika 47: Dolg države in potrebe po financiranju v letu 2011 Slika 48: Odplačila glavnic Ci 20 CO Si 10 BE 4 4. I................ ES> UK M DE ♦! FI ♦ SI SE GR 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Dolg v »/o BDP Vir: EK, IMF, MF, preračuni UMAR. 200 0 Vir: MF. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih devetih mesecih 2010 dosegel 1,6 mrd EUR. Primanjkljaj v višini 50 mio EUR je ob 3,2-odstotni rasti odhodkov v tem obdobju izkazala skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa v višini 29,3 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal v devetih mesecih 1.131 mio EUR oz. 7,5 % več kot leto prej. Novembra je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 63,7 mio EUR, decembra pa se je črpanje po okvirnih podatkih MF pričakovano okrepilo, tako da smo leto 2010 zaključili s pozitivnim neto položajem.18 V proračun EU je bilo novembra vplačanih 13 mio EUR, približno ena tretjina oktobrskih odhodkov, neto pozitivni položaj proračuna RS pa je po oktobrskih 11 mio EUR novembra znašal 50,6 mio EUR in dosegel najvišjo mesečno vrednost v letu 2010. V prvih enajstih mesecih skupaj je Slovenija iz EU proračuna prejela slabih 492 mio EUR, kar predstavlja 47,4 % po rebalansu za leto 2010 načrtovanih sredstev. 18 Podatki za december so še okvirni, zato jih bomo podrobneje analizirali v naslednji številki EO. Deloma pa so predstavljeni v Izbrani temi, na str. X. Slika 49: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU I Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2010 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan. - nov.) Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan. -dec.) 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 25 •ii 15 5 0 Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I-IX 2010 v mio EUR IX 10/ IX 09 I-IX 10/ I-IX 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 40,7 -6,1 10.437,2 8,2 0,5 -Davčni prihodki 12.955,3 36,6 -7,0 9.358,6 5,9 -1,5 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 7,9 -18,5 1.784,3 1,4 -13,4 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,6 1,3 3.871,6 3,1 1,2 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,2 -3,0 3.454,8 9,5 2,3 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 382,4 325,6 21,4 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,3 6,0 12.105,8 9,6 3,4 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,1 9,3 2.932,9 2,4 0,2 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,1 -0,8 1.769,3 0,2 0,0 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,0 7,3 4.714,8 3,6 4,2 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 726,1 4,7 2,3 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 219,3 -2,3 -6,6 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,2 2,7 315,7 52,6 0,8 Vir: MF, Bilten javnih financ. Slaba polovica vseh sredstev (48,8 %) je bila prejeta iz strukturnih skladov, a je to le 45,2 % po rebalansu proračuna predvidenih prihodkov iz tega naslova za leto 2010. Sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike predstavljajo 35 % vseh prejetih sredstev v prvih enajstih mesecih leta 2010 in 67 % predvidenih prihodkov iz tega naslova. Sredstva iz naslova kohezijskih politik so bila znova majhna (5,4 mio EUR). Podobno kot na mesečni ravni so bili prihodki za kohezijsko politiko nizki tudi v obdobju enajstih mesecih (slabih 57 mio EUR), in sicer le 28 % predvidenih prihodkov za leto 2010. Do konca novembra smo vplačali v EU proračun 363,7 mio EUR, kar predstavlja 88,1 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija v letu 2010 predvidoma vplačala. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil tako v prvih enajstih mesecih letos pozitiven v višini 128 mio EUR. Q) E Q) £ S N Sprememba državnega proračuna za leto 2011 in državni proračun za leto 2012 Državni zbor je sprejel spremembe državnega proračuna za leto 2011, s katerimi se je proračunska poraba države zmanjšala glede na proračun, sprejet decembra 2009, in se tako prilagodila manjšim proračunskim prihodkom. Pri sestavljanju in usklajevanju državnih proračunov je vlada sledila ciljem ekonomske in fiskalne politike, opredeljene v Proračunskem memorandumu za leti 2011 in 2012. Prihodki proračuna so se glede na decembra 2009 sprejeti proračun zmanjšali za 493 mio EUR, predvsem zaradi predvidenih nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, od dohodnine in od domačih davkov na blago in storitve. Nižjim prihodkom so se delno prilagodili odhodki proračuna, ki so nižji za 359 mio EUR. Največja znižanja glede na decembra 2009 sprejeti proračun so pri investicijskih odhodkih, plačah in izdatkih za blago in storitve, nekaj manj pa je tudi odhodkov za obresti in transferov v ZPIZ. Glede na to, da se odhodki niso v celoti prilagodili nižjim predvidenim prihodkom, je proračunski primanjkljaj višji za 134 mio EUR. Prihodki spremenjenega državnega proračuna za leto 2011 so določeni na 8,3 mrd EUR in bodo v primerjavi z rebalansom državnega proračuna za leto 2010 večji za 2,7%. Rast prihodkov državnega proračuna bo počasnejša od predvidene rasti BDP, zato bo posledično njihov delež v primerjavi z BDP upadel za nadaljnjih 0,2 o. t. BDP. Domači proračunski viri bodo po predvidevanjih višji za 2,8 %, prejeta sredstva iz EU proračuna pa za 2,0 %. Iz domačih proračunskih virov bodo k rasti prihodkov državnega proračuna največ prispevali davčni prihodki, in sicer 3,4 o. t., medtem ko bo upad nedavčnih prihodkov rast proračunskih prihodkov zmanjšal za 1,0 o. t. K rasti davčnih prihodkov proračuna bo največ prispevala predvidena rast domačih davkov na blago in storitve, predvsem rast prihodkov od davka na dodano vrednost (1,0 o. t.) in od trošarin (0,6 o. t.). Normativne spremembe pri davku na dodano vrednost se v letu 2011 nanašajo predvsem na prenos evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo in nimajo bistvenih finančnih učinkov, zato bo rast prihodkov davka na dodano vrednost sledila domačemu trošenju. Rast prihodkov od trošarin bo v veliki meri posledica učinkov osnove, ker so se trošarinske dajatve sredi leta 2010 povečale. Po predvidevanjih bo k rasti proračunskih prihodkov 1 o. t. prispevala tudi rast prihodkov davka na dohodek pravnih oseb, ki se bodo v letu 2011 oblikovali z akontacijami po enaki davčni stopnji kot leto prej, z nekoliko povečanimi davčnimi olajšavami in precejmanjšimi poračuni tega davka po poslovnih izidih, kot so bili realizirani leto prej. Skromen prispevek k rasti bodo od obveznih dajatev prispevali še prihodki od dohodnine in drugih davkov. Rast prihodkov od dohodnine se v letu 2011 upočasnjuje zaradi skromne rasti plač, učinka uvedene dodatne splošne olajšave, pa tudi zaradi povečanja dohodninskih prihodkov odstopljenih občinam. V sprejetem državnem proračunu so zelo visoko zastavljeni cilji glede črpanja evropskih sredstev in pomenijo glede na dosedanja gibanja precejšnje tveganje za realizacijo proračunskih prihodkov. Dodatno tveganje za realizacijo prihodkov proračuna predstavlja tudi manjša realizacija prihodkov proračuna od predvidenih v rebalansu za leto 2010, ko bodo zaradi nižje osnove pri nekaterih virih prihodki državnega proračuna precenjeni. Slika 50: Prihodki proračuna po glavnih virih 1.000 2010 rebalans 2011 sprejeti 2011 spremembe 2012 Vir: MF, preračuni UMAR. Odhodki spremenjenega državnega proračuna za leto 2011 so določeni na 10,0 mrd EUR in so glede na rebalans državnega proračuna za leto 2010 višji za 1,4 %. Glede na dosedanja gibanja se je njihova rast nekoliko upočasnila in je tudi počasnejša od rasti BDP. Zato se bo delež odhodkov državnega proračuna v primerjavi z BDP glede na rebalans državnega proračuna 2010 zmanjšal za 0,7 o. t. BDP in bo dosegel 26,9 % BDP. Pri pripravi proračunov je vlada uporabila pristop »k rezultatom usmerjenega proračuna«19, ki programsko strukturo povezuje z razvojnimi politikami in razvojnimi prioritetami, kar je pozitivno in omogoča večjo razvojno naravnanost proračunskih odhodkov. Vlada je sprejela še dodatne ukrepe, usmerjene v postopno zniževanje javnofinančnih odhodkov. Kratkoročno je z interventnim zakonom omejila usklajevanje plač, socialnih transferjev in pokojnin, s pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo javnega sektorja pa bo zmanjšala javnofinančne izdatke na daljši rok in jih hkrati tudi prestrukturirala. V ekonomski klasifikaciji odhodkov državnega proračuna bodo v letu 2011 k 1,4-odstotni rasti proračunskih odhodkov največ prispevali investicijski odhodki (1,1 o. t.) in investicijski transferi (0,4 o. t.). Med investicijskimi odhodki bo nekaj 19 Pristop k rezultatom usmerjenega proračuna pomeni jasno definiranje ciljev in namenov porabe javnih sredstev ter določitev indikatorjev, ki merijo doseganje ciljev in uspešnost izvajanja javnih storitev. Tako je načrtovanje izdatkov neposredno povezano s cilji in aktivnostmi za dosego postavljenih ciljev. 0 Sprememba državnega proračuna za leto 2011 in proračun za leto 2012, sprejeta decembra 2010, predvidevata počasnejšo konsolidacijo od prvotno načrtovane v proračunskih dokumentih, sprejetih decembra 2009, in odmik od ciljev iz Programa stabilnosti. Postopno zmanjševanje primanjkljaja države je nujno zaradi omejevanja nadaljnjega povečevanja zadolževanja države, k zmanjševanju primanjkljaja pa nas zavezujejo tudi določila Pakta stabilnosti in rasti, ki se bodo v prihodnje, kot glavni instrument usklajevanja in nadzora fiskalne politike v EU, še zaostrila. Proračunski dokumenti, sprejeti decembra 2009, so bili tudi osnova za pripravo Programa stabilnosti, ki ga je Vlada pripravila januarja 2010 in v njem predstavila pot konsolidacije za odpravo presežnega primanjkljaja skladno s priporočili EK. Program opredeljuje politike in ukrepe, ki naj bi jih vlada izvajala v prihodnjih štirih letih in tako v letu 2013 zmanjšala primanjkljaj sektorja država na ciljno vrednost 1,6 % BDP. Fiskalna konsolidacija naj bi se izvajala predvsem na strani odhodkov, zato je bila v Programu stabilnosti za leti 2010 in 2011 predvidena omejitev rasti proračunskih odhodkov s fiskalnim pravilom, ki bi v teh dveh letih zagotovil nominalno nespremenjeno raven odhodkov integralnega proračuna, v nadaljnjih letih pa bi lahko odhodki proračuna rasli počasneje od rasti prihodkov. Tudi ob pripravi aktualnih državnih proračunov je vlada določila maksimalno višino odhodkov državnih proračunov, ki bodo financirani iz domačih fiskalnih virov, vendar pa glede na razpoložljive proračunske vire še vedno generirajo previsok primanjkljaj državnega proračuna. S sprejetimi spremembami državnega proračuna za leto 2011 in z državnim proračunom za leto 2012 zato ne bo možno doseči zastavljenih ciljev iz Programa stabilnosti. Primanjkljaj državnega proračuna se je v letu 2010 po rebalansu proračuna glede na leto 2009 celo nekoliko povečal, po spremembah proračuna pa se bo v letu 2011 glede na rebalans proračuna za leto 2010 zmanjšal le za 79 mio EUR, v letu 2012 pa za nadaljnjih 265 mio EUR. To je v obeh letih skupaj manj, kot bi bilo treba znižati primanjkljaj v samo enem letu glede na načrtovano konsolidacijo v Programu stabilnosti. Na možnost, da bi bili proračunski rezultati lahko slabši od ciljnih in da se ta možnost skozi programsko obdobje, zlasti po letu 2011, povečuje, je opozorila tudi EK v svojem mnenju o Programu stabilnosti (april 2010). manjkot polovico predvidenih sredstev namenjenih novogradnjam in adaptacijam, preostala polovica predvidenih sredstev pa bo razporejena med izdatke za študije o izvedljivosti projektov in dokumentacijo, izdatke za investicijsko vzdrževanje in obnove ter na izdatke za nakup opreme. Hitra rast investicijskih odhodkov je z razvojnega vidika sicer pozitivna, hkrati pa pomeni tudi dodatne pritiske na zadolževanje države, zlasti zato, ker je v veliki meri pogojena z možnostmi črpanja evropskih sredstev. Precejbodo k rasti proračunskih odhodkov prispevali tudi izdatki za plačila domačih in tujih obresti ( 0,4 o. t.), ki naraščajo zaradi servisiranja povečanega zadolževanja državnega proračuna. Rast odhodkov za transfere posameznikom in gospodinjstvom bo k rasti odhodkov državnega proračuna prispevala 0,3 o. t., deloma kot posledica naraščanja upravičencev do posameznih vrst socialnih transferov in njihovega usklajevanja, deloma pa tudi zaradi spremenjene zakonodaje20. K rasti odhodkov državnega proračuna bo prispevala še rast sredstev, ki bodo namenjena v proračun EU (0,3 o. t.), ter rast izdatkov za blago in storitve ter rast drugih transferov (vsak po 0,1 o. t.). Glede na rebalans državnega proračuna za leto 2010 se bodo v letu 2011 najbolj zmanjšali odhodki državnega proračuna za subvencije, ki bodo rast zmanjšali kar za 1,1 o. t. Rast proračunskih odhodkov bodo zmanjšali tudi izdatki za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih v državnih organih (za 0,3 o. t.) ter transferi v javne zavode in v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vsak za 0,1 o. t.), kot posledica učinkovanja sprejetega interventnega zakona, po katerem se pokojnine, plače javnih uslužbencev in socialni transferji lahko usklajujejo le za četrtino zakonsko določene rasti. V primeru prvotno predvidene zamrznitve, pri kateri se pokojnine, plače javnih uslužbencev in socialni transferji ne bi usklajevali, bi bili lahko odhodki državnega proračuna manjši za okoli 35 mio EUR. Primanjkljaj državnega proračuna za leto 2011 je določen na 1,7 mrd EUR, v primerjavi z bruto domačim proizvodom bo dosegel 4,5 % BDP in bo za 0,4 o. t. BDP manjši od ocenjenega za leto prej. Tabela 11: Prihodki, odhodki in saldo državnega proračuna, 2007-2012 2007 2008 2009 2010 rebalans 2011 prvotni 2011 sprememba 2012 Zneski v milj. EUR SKUPAJ PRIHODKI 7.799 8.535 7.531 8.107 8.822 8.328 8.695 -delež v BDP v % 22,6 22,9 21,3 22,6 23,7 22,4 22,3 SKUPAJ ODHODKI 7.762 8.470 9.260 9.874 10.376 10.017 10.118 -delež v BDP v % 22,5 22,7 26,2 27,6 27,9 26,9 25,9 PRIMANJKLJAJ/PRESEŽEK 37 65 -1.729 -1.767 -1.554 -1.688 -1.423 -delež v BDP v % 0,1 0,2 -4,9 -4,9 -4,2 -4,5 -3,6 Vir: MF, Bilten javnih financ, Spremembe proračuna RS za leto 2011, Proračun RS za leto 2012, preračuni UMAR. 0 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list SRS št. 62/2010), Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list SRS št. 61/2010) Slika 51: Odhodki proračuna po glavnih namenih 4.000 - 3500 ...... ■ 2010rebalans I 2011 sprejeti I 2011 spremembe 3.000 2.500 Vir: MF, preračuni UMAR. Hkrati s spremembami proračuna za leto 2011 je bil sprejet tudi državni proračun za leto 2012. Prihodki državnega proračuna za leto 2012 so sprejeti v višini 8,7 mrd EUR in so za 4,4 % večji kot leto prej, odhodki pa v višini 10,1 mrd EUR in so za odstotek večji kot v letu 2011. Primanjkljajdržavnega proračuna se bo v letu 2012 zmanjšal za 265 mio EUR in bo znašal 1,4 mrd EUR. Merjeno z bruto domačim proizvodom bo znašal 3,6 % BDP in bo za 0,9 o. t. BDP manjši kot v letu 2011. Črpanje sredstev iz proračuna EU od leta 2004 do 2010 Po podatkih MF je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU v obdobju 2004-2006 pozitiven, v letih 2007 in 2008 negativen, v letu 2009 pa je državni proračun znova beležil neto pozitivni položaj, ki se je v letu 2010 še izboljšal. Za celotno obdobje je značilen razmeroma nizek odstotek realizacije načrtovanih prihodkov, ki v povprečju znaša 63,8 %. Od leta 2004 do vključno decembra 2010 smo iz proračuna EU v državni proračun prejeli 2,8 mrd EUR od predvidenih 4,5mrd EUR, neto položajpa v celotnem obdobju znaša 500,3 mio EUR. V prvih treh letih članstva v EU je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU pozitiven predvsem zaradi uspešnega črpanja sredstev za izvajanje kmetijske in strukturne politike ter visokih pavšalnih povračil v proračun RS, vplačila v proračun EU pa so bila v mejah predvidenih odhodkov. V letu 2004 smo bili neto prejemniki EU sredstev v višini 14,2 mio EUR, leto 2005 smo zaključili s 16,8 mio EUR presežka, leto 2006, ko je bil odstotek realizacije načrpanih prihodkov glede na načrtovane največji (77,5 %), pa je neto pozitivni položaj znašal 60,5 mio EUR. Prvič po vstopu v EU je bil neto položaj negativen v letu 2007, in sicer v višini 8,6 mio EUR, v letu 2008 pa se je situacija še poslabšala, saj je bil neto položaj negativen v višini 64,6 mio EUR. Razloga za slabši rezultat od načrtovanega (negativni neto položaj) v teh dveh letih sta tako na strani odhodkov v proračun EU, ki so bili za 12,2 % oz. 14,0 % višji od načrtovanih, kot tudi na strani prihodkov, kjer je bilo v obeh letih v primerjavi z načrtovanji izredno nizko črpanje iz strukturnih skladov. V letu 2007 enako velja tudi za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov, v letu 2008 pa za črpanje iz naslova notranjih politik. V letu 2009 se je neto položaj bistveno izboljšal in leto smo zaključili s 155 mio EUR neto presežka, kar je bila predvsem posledica uspešnega črpanja sredstev za izvajanje kmetijske in strukturne politike. Pozitivna gibanja so se nadaljevala tudi v letu 2010, ko je bil, po začasnih podatkih MF, neto položaj pozitiven v višini 326 mio EUR, odstotek realizacije prihodkov glede na načrtovane pa je tako znašal slabih 70 %. Razloga za relativno uspešno črpanje evropskih sredstev v letu 2010 sta predvsem na strani kmetijske in strukturne politike. Slika 52: Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir: MF, preračuni UMAR. Poleg podatkov bilance MF, na katerih temelji ta analiza, dodaten vpogled v analizo črpanja EU sredstev dajejo bilance EK, ki se med seboj razlikujejo zaradi štirih razlogov.21 Prvič, EK poleg plačil, ki so registrirana v državnem proračunu RS, zajema tudi plačila, ki so na osnovi centraliziranih razpisov EK izplačani neposredno končnim upravičencem v RS (javnim zavodom, občinam, podjetjem, zasebnikom, itd.) in ne postanejo prihodek državnega proračuna RS ter tako niso zajeta v bilanci MF. Drugič, RS prejema prilive na namenske podračune v okviru enotnega zakladniškega računa države pri BS, ki v proračunu RS niso evidentirani kot prihodek državnega proračuna dokler ni uspešno opravljen nadzor upravičenosti izdatkov. Tretjič, EK registrira izplačilo z dnem nakazila, v RS pa so ta sredstva lahko evidentirana kot prihodek kasneje, pri čemer se lahko zgodi, da isto nakazilo EK registrira kot odhodek tekočega leta, proračun RS pa kot prihodek v 21 Podatki MF so objavljeni na mesečni in letni ravni, EK pa svoje podatke objavlja v letnih poročilih. 0 Tabela 12: Načrtovani in realizirani prihodki in odhodki proračuna RS in neto položaj do proračuna EU Prihodki (v mio EUR) Odhodki (v mio EUR) Leto Načrtovani Realizirani Odstotek realizacije Načrtovani Realizirani Odstotek realizacije Neto položaj 2004 335,3 183,8 54,8 187,9 170,0 90,2 13,8 2005 483,7 302,4 62,5 305,2 285,6 93,6 16,8 2006 449,6 348,4 77,5 315,0 287,9 91,4 60,5 2007 582,1 347,2 59,7 317,1 355,9 112,2 -8,6 2008 783,0 363,2 46,4 375,3 427,9 114,0 -64,6 2009 814,0 594,9 73,1 452,0 439,3 97,2 155,6 I-XI 2010 1.037,8 723,2 69,7 412,8 396,8 96,1 326,4 Skupaj 4485,4 2863,1 63,8 2365,3 2363,4 99,9 500,3 Vir: MF- Oddelek za sodelovanje s proračunom EU. Opomba: Podatki za leta 2004, 2005 in 2006 so bili podani v SIT in preračunani v EUR po tečaju 239,64 SIT za 1 EUR. naslednjem letu ali kasneje22. Zadnji razlog za razlike je posledica načina knjiženja odhodkov v proračun EU. MF je leta 2008 po priporočilu Računskega sodišča začelo upoštevati »načelo izkazovanja proračunskih prihodkov in odhodkov v polnem (bruto) obsegu«, kar pomeni, da je dolg EK do RS zaradi preveč vpoklicanih sredstev knjižen kot prejeto vračilo sredstev iz proračuna EU, v enakem obsegu pa je hkrati povečana obveznost naših vplačil v proračun EU (hkratno povečanje prihodkov in odhodkov za enak znesek). Posledica teh dejavnikov je, da razlika v prihodkih, ki jih je Slovenija prejela med bilanco MF in bilanco EK v obdobju 2004-2009, znaša 377 mio EUR.23 Po naši oceni sta prevladujoča razloga za takšno razliko med obema bilancama po eni strani neposredna nakazila končnim upravičencem, po drugi strani pa, kljub izboljšavam, tudi še vedno precejkompleksen proces črpanja EU sredstev na ravni države. Postopek priprave dokumentacije za povračilo evropskega denarja v proračun pogosto povzroča zamude pri povračilih evropskih sredstev v proračun RS. Tako se zgodi, da kljub temu, da je projekt zaključen in predan uporabnikom, procedura certificiranja stroškov ni izpeljana, iz česar sledi, da evropska sredstva, namenjena za sofinanciranje projekta, čakajo na podračunu BS in se ne izkažejo kot prihodek državnega proračuna. Z novo finančno perspektivo, ki je začela veljati leta 2007, se je spremenila opredelitev posameznih postavk v bilanci EK, medtem ko se je v bilancah MF delno obdržala stara opredelitev, ker se sredstva še vedno črpajo po starih postavkah. Tako je EK združila sredstva kohezijske in strukturne politike24 v kategorijo »kohezija« in uvedla novo kategorijo »konkurenčnost za razvojin zaposlovanje«25, ki večinoma združuje plačila direktnim koristnikom, ki gredo mimo proračuna RS26. Sprememba evropske opredelitve postavk pa ni bistveno vplivala na dinamiko in uspešnost realizacije, ki po posameznih postavkah precejniha. V obdobju 2004-2006 je bil delež prihodkov iz naslova predpristopnih sredstev in pavšalnih povračil v skupnih prihodkih precej večji kot po Tabela 13: Črpanje sredstev po posameznih postavkah in primerjava bilanc MF in EK (v mio EUR) 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Skupaj Razlika med EK in MF (v mio EUR) Delež v % EK MF EK MF EK MF EK MF EK MF EK MF EK MF EK MF Predpisto-pna sredstva 39,1 45,3 43,6 47,2 7,9 25,7 0 10,2 0 5,9 0 15,6 90,6 149,9 59,3 3,6 7,0 Skupna kmetijska politika 49,4 22,9 102,6 111,6 159,9 135,9 179,5 150,5 143 208 190,8 220,3 825,2 849,2 24,0 32,8 39,7 Strukturni skladi 24,4 0 53,5 35,9 91 85,4 0 56,8 0 51,1 0 211 168,9 440,2 271,3 6,7 20,6 Kohezijski skladi 0 0 0 7,69 0 21,05 158,9 30,7 234,6 72,6 368,3 104,8 761,8 236,8 -525,0 30,3 11,1 Notranje politike 57,9 0 65,8 6,2 78,5 20,5 27,4 94,3 44,6 4,4 25,5 7,8 299,7 133,2 -166,5 11,9 6,2 Pavšalna povračila 105,1 112 93,8 91 61 55,8 0 0 0 0 0 0 259,9 258,8 -1,1 10,3 12,1 Ostalo 6,1 3,6 6,8 2,81 7,8 4,1 24,2 4,6 34,2 21,2 31,7 35,4 110,8 71,71 -39,1 4,4 3,4 Skupaj 282 183,8 366,1 302,4 406,1 348,4 390,1 347,2 456,4 363,2 616,3 594,9 2.517 2.140 -377,1 100,0 100,0 Vir: MF- Oddelek za sodelovanje s proračunom EU, EU Budget, Financial Report 2009. 22 Slovenija lahko črpa evropska sredstva v roku treh let po odobritvi. 23 Poročilo EK za leto 2010 bo objavljeno sredi leta 2011. 24 Prej imenovana »structural actions«. 25 Competitivness for Growth and Employment. 26 Prej imenovana »internal policies«. letu 2007, ko pavšalnih povračil ni bilo več, saj precejšen del teh povračil predstavljajo sredstva za krepitev denarnega toka in proračunske izravnave v prvih letih po vstopu države v EU. To je ustaljena politika podpore EU novim članicam s ciljem, da obdržijo uravnotežen državni proračun. Kategorija notranjih politik je v bilanci EK z novo finančno perspektivo razvrščena v kategorije »konkurenčnost za razvoj in zaposlovanje« ter »svoboda, varnost, zakonitost«27. Zaradi nadaljevanja črpanja sredstev iz naslova notranjih politik je MF tudi po letu 2007 obdržalo kategorijo notranjih politik kot del sredstev, prejetih iz proračuna EU za izvajanje certificiranih in drugih programov EU. Iz tega naslova se je največ sredstev porabilo v letu 2007 za ureditev Schengenske meje, čeprav to ni tipičen izdatek notranjih politik28. Po letu 2007 se je črpanje sredstev iz naslova notranjih politik občutno zmanjšalo, ker izdatkov za ureditev meje ni bilo več, sredstva za raziskave in razvoj pa se bodo v bodoče črpala iz naslova »konkurenčnost za razvojin zaposlovanje«. Črpanje sredstev iz naslova strukturne in kohezijske politike se je okrepilo šele od leta 2006 dalje. V celotnem obdobju skupaj delež pridobljenih sredstev iz teh dveh naslovov znaša slabih 40 % vseh pridobljenih sredstev iz proračuna EU. Pri sredstvih iz naslova strukturne politike odstotek realizacije črpanja sredstev glede na načrtovane precej niha med posameznimi leti (povprečna uspešnost črpanja znaša 45,1 %), pri sredstvih iz naslova kohezijske politike pa je to nihanje manjše oz. je mogoče opaziti celo postopno izboljševanje črpanja glede na načrtovano (povprečna uspešnost črpanja znaša 57 %). Povprečni delež skupne kmetijske in ribiške politike v celotnem zajetem obdobju znaša 37,3 % skupnih prihodkov iz proračuna EU. Po podatkih MF za te prihodke velja, da je stopnja realizacije glede na načrtovanje najvišja (86,6 %). Slika 53: Načrtovani in realizirani prihodki iz proračuna EU v državni proračun RS -Načrtovani prihodki -Realizirani prihodki 600 400 200 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: MF, preračuni UMAR. 2009 2010 27 Freedom, Security, Justice. 28 Tipični izdatki iz tega naslova so vlaganja za raziskave in razvoj, ki se najpogosteje nakažejo direktno uporabnikom. Odhodki iz državnega proračuna RS v proračun EU so v primerjavi s prihodki precej bolj skladni z vsakoletnimi načrtovanji pri pripravi državnih proračunov RS, z izjemo let2007in 2008. Največ odhodkov je vsako leto iz naslova bruto nacionalnega dohodka, ki v povprečju predstavlja približno dve tretjini vseh odhodkov na letni ravni. Odstotek realizacije odhodkov je v letih 2004-2006 ter v letu 2009 znašal nekaj nad 90 %, v letih 2007 in 2008 pa je presegel načrtovanja za več kot 10 %, kar je tudi pomembno prispevalo k temu, da smo imeli v teh dveh letih slabši neto položajod načrtovanega. Leta 2007 smo vplačali 355,9 mio EUR, kar je bilo za 12,2 % več od načrtovanj.Naravniposameznihpostavk sovplačilanajbolj presegla načrtovanja pri carinah (237 % načrtovanih) in pri davku na dodano vrednost (111 %). V letu 2008 pa smo vplačali za 14,0 % več sredstev od načrtovanega, kar je bila predvsem posledica tega, da je EK konec leta 2008 na podlagi novih ocen statističnih agregatov za Slovenijo v letih 2004-2007 povečala našo obveznost za plačila z naslova bruto nacionalnega dohodka in davka na dodano vrednost. V letu 2009 so se odhodki v proračun EU znova gibali skladno s proračunskimi načrtovanji, kar velja tudi za letošnje leto. Slika 54: Načrtovani in realizirani odhodki v proračun EU iz državnega proračuna RS 500 450 - Načrtovani odhodki - Realizirani odhodki E 300 250 200 150 2005 2006 2007 2008 Vir: MF, preračuni UMAR. 1000 2004 2009 2010 0 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Jesenska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,9 6,9 3,7 -8,1 0,9 2,5 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.305 35.384 35.792 37.227 39.033 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.450 17.331 17.575 18.240 19.087 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 20.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 88 89 91 86 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.682 33.834 36.289 34.704 35.256 36.552 38.223 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.607 35.914 34.448 35.220 36.525 38.183 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,0 10,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,1 6,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,3 3,8 0,9 -6,4 3,2 2,9 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 2,1 2,7 2,2 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 2,8 2,2 2,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 3,3 -17,7 7,0 5,9 7,0 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,9 0,6 -18,1 8,7 5,9 7,2 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,1 0,6 5,5 6,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,7 3,8 -19,7 5,6 4,5 5,9 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 16,2 3,1 -20,9 6,2 4,4 5,8 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 8,7 -12,3 2,8 5,6 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1646 -2489 -526 -330 -386 -427 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -0,9 -1,0 -1,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 42.0595- - - - delež v primerjavi z BDP, v % 71,3 77,5 100,5 104,5 113,1 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,310 1,294 1,294 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,9 -0,8 -0,5 1,0 2,0 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 53,0 55,4 55,6 55,5 55,1 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,0 0,7 -0,8 1,4 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,3 20,4 19,7 19,5 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 10,1 12,8 8,5 -21,6 -3,5 4,0 4,3 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,8 23,9 23,0 23,3 23,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat (september 2010) ; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2010). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec oktobra 2010. Proizvodnja 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12' 1 2 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,4 3,3 -7,7 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,3 11,2 8,1 0,5 -11,7 -13,2 -17,1 -21,5 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,9 -3,8 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,7 3,7 -8,4 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,2 12,1 8,1 0,8 -12,5 -15,4 -18,9 -23,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,6 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,4 3,5 1,0 4,7 7,5 -5,1 -1,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,3 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 Stavbe 14,3 11,5 -22,5 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,3 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -13,0 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 5,1 4,9 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,5 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,6 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,7 2,4 7,3 7,0 7,1 2,3 -13,3 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,7 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,3 11,1 -7,4 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 3,9 7,6 11,6 2,1 0,5 -16,9 -19,2 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -3,4 1,8 0,6 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 8,9 3,4 12,3 2,7 -5,7 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 2,8 4,7 7,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 17,5 12,3 15,6 7,7 -1,0 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -8,0 0,1 -4,8 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 3,2 -4,1 9,1 -0,7 -12,2 Nominalni prihodek v gostinstvu 9,7 6,7 -7,8 7,0 3,9 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 8,5 4,1 -0,6 -1,4 -6,7 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 14 3 -22 7 -15 -31 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -5 -17 -24 -31 -29 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 11 -5 -23 -3 -27 -35 -27 -19 -13 -7 0 3 -21 -28 -32 -37 -33 v gradbeništvu 19 2 -50 3 -21 -43 -51 -54 -51 -57 -59 -56 -7 -21 -35 -39 -40 v storitvenih dejavnostih 29 27 -14 30 7 -19 -24 -10 -2 0 -5 -2 20 6 -6 -15 -16 v trgovini na drobno 27 22 -13 25 8 -17 -17 -9 -7 -6 11 12 26 1 -3 -14 -16 potrošnikov -11 -20 -30 -16 -29 -39 -31 -23 -25 -25 -22 -27 -18 -34 -35 -43 -37 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 11 -15,9 -29,8 -22,2 -21,6 -20,8 -17,5 -16,8 -19,6 -1,7 4,7 -8,8 -1,2 8,3 9,1 14,3 10,2 6,9 13,5 4,9 6,0 - - -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,6 18,5 39,6 22,5 24,5 -17,3 -31,6 -23,6 -22,5 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,8 -0,7 9,2 10,3 15,1 11,0 7,6 14,5 3,7 5,8 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,2 -3,6 1,1 13,6 2,2 - - -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -17,6 - - -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -16,3 - - -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,3 3,4 4,4 7,5 2,6 5,2 6,9 4,1 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,3 -1,3 -0,6 3,9 2,1 1,5 3,6 1,7 3,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,4 15,9 15,5 3,5 15,4 14,4 9,6 16,9 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 4,7 10,6 2,9 7,8 5,7 0,8 - - -7,0 2,4 -11,9 -2,7 -3,4 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -1,0 - 8,9 3,3 -2,8 2,9 8,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 0,0 - -19,3 1,7 -17,4 -6,7 -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,0 - -3,7 -6,1 -9,3 -9,2 -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,5 2,4 3,6 5,7 4,5 2,5 7,2 - - 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 - - -33 -34 -25 -24 -21 -19 -13 -13 -14 -13 -10 -11 -15 -12 -8 -6 -5 -7 -7 -8 -8 -8 -34 -32 -27 -22 -23 -20 -14 -16 -12 -11 -6 -8 -6 -2 -1 2 6 1 1 2 -2 -1 -49 -53 -46 -53 -49 -59 -55 -56 -47 -49 -55 -55 -61 -62 -57 -59 -60 -57 -51 -51 -53 -56 -25 -27 -22 -22 -13 -12 -6 2 -5 -2 6 3 -10 -8 -4 -3 -1 -3 -3 -7 -2 -1 -20 -16 -18 -18 -16 -6 -6 -7 -7 -6 -8 -6 -5 9 10 13 10 14 12 13 10 12 -37 -41 -29 -24 -25 -27 -16 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 -26 -24 -26 Trg dela 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,5 944,5 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 950,7 950,3 946,5 946,2 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 854,0 879,3 858,2 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 888,1 886,9 880,3 872,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 38,9 38,9 38,8 37,8 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 333,7 331,5 325,9 320,1 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 221,3 219,8 216,3 211,8 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 92,2 91,5 89,5 88,3 V storitvah 491,6 509,1 513,4 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 515,5 516,5 515,6 514,4 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,1 51,1 50,8 51,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 112,0 112,5 112,6 112,8 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 798,5 797,0 790,2 783,0 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 724,6 723,4 718,1 712,6 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 74,0 73,5 72,2 70,4 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 89,6 89,9 90,0 89,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 62,6 63,4 66,2 73,9 Ženske 39,1 33,4 42,4 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 32,7 32,6 33,7 37,2 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 9,8 9,9 10,2 11,7 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 21,4 21,5 21,9 23,6 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 24,9 25,5 27,0 30,1 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 31,4 30,9 30,8 31,2 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 14,1 14,4 16,8 20,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 6,6 6,7 7,0 7,8 Moški 6,2 5,6 8,3 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 5,6 5,7 6,1 6,9 Ženske 9,6 8,1 10,2 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 7,9 7,9 8,1 9,0 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 1,7 -3,4 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 4,6 1,2 0,8 1,2 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 5,2 5,5 6,6 10,4 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 4,0 3,2 2,4 3,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 2,5 2,7 2,2 0,7 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 10,1 13,2 -9,6 4,9 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 -1,0 -0,5 -0,1 -0,4 -0,7 -0,6 Upokojitve2 20,7 22,4 24,5 6,3 6,1 5,3 5,2 6,7 7,3 6,7 5,9 6,6 2,3 2,0 1,8 2,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 40,7 31,4 34,4 5,9 8,7 6,8 9,5 8,2 10,0 4,7 11,5 5,1 6,0 3,0 -0,3 1,7 Potrebe po delavcih3 242,9 240,5 161,3 64,6 47,7 40,1 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 19,7 15,7 12,3 13,7 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 74,9 75,6 73,1 72,0 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 74,9 90,3 90,4 90,7 90,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 9,5 9,5 9,6 9,6 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 17,8 11,4 8,9 10,2 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2009 2010 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 -1,3 0,2 -3,2 -1,3 1,1 4,1 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 -0,3 -0,6 -0,3 -0,5 -0,9 -0,9 -0,8 -1,0 -1,4 -0,9 -1,3 -0,6 -0,3 -0,7 -0,2 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,1 -0,4 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 2,1 1,6 1,7 2,1 2,9 2,5 2,2 2,9 3,5 2,5 3,5 1,5 1,3 5,3 4,5 5,2 0,3 -2,4 3,5 3,7 6,1 2,3 3,1 -0,6 1,3 4,4 3,6 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 74,9 75,1 74,9 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 7 8 9 10 11 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,8 0,5 0,4 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,8 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: "Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2008 2009 2010 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7 5,1 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0 0,3 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,1 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,227 1,289 1,307 1,390 Cene 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 1 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 Zdravje 1,1 2,9 4,0 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 HICP 3,8 5,5 0,9 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 Komunala -2,3 0,6 3,6 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 Promet 0,6 -0,4 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. "sest energije ie od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2009 2010 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 10 1 11 1 12 1 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.489 -526 -698 -757 -304 64 -235 -51 -113 -40 60 -255 -156 -346 -75 Blago1 -1.666 -2.650 -699 -751 -743 -156 -29 -228 -286 -128 -190 -139 -266 -180 -297 -48 Izvoz 19.798 20.048 16.167 5.038 4.577 3.934 4.064 3.950 4.219 4.210 4.699 4.630 1.841 1.532 1.204 1.214 Uvoz 21.464 22.698 16.866 5.789 5.320 4.090 4.093 4.178 4.505 4.339 4.889 4.769 2.107 1.711 1.501 1.262 Storitve 1.047 1.493 1.114 413 304 239 311 296 269 225 327 353 141 110 53 92 Izvoz 4.145 5.043 4.301 1.475 1.219 918 1.049 1.272 1.061 920 1.108 1.383 447 378 394 307 Uvoz 3.098 3.549 3.187 1.062 915 679 738 977 793 694 781 1.029 306 268 341 215 Dohodki -789 -1.030 -782 -357 -231 -230 -200 -241 -112 -157 -135 -163 -90 -74 -67 -71 Prejemki 1.169 1.261 665 335 342 131 176 138 220 206 239 216 109 107 126 48 Izdatki 1.957 2.292 1.447 691 573 361 376 378 332 363 373 378 199 181 193 119 Tekoči transferi -239 -302 -159 -4 -87 -158 -18 -62 79 -53 -43 8 -40 -12 -35 -48 Prejemki 941 870 957 254 238 141 266 176 374 258 215 269 61 87 90 35 Izdatki 1.180 1.172 1.116 257 325 299 283 238 296 312 258 261 101 99 125 83 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.545 220 631 703 -25 -57 129 173 95 227 109 -117 291 529 188 Kapitalski račun -52 -25 -9 -4 -26 -4 41 -4 -42 45 2 15 5 41 -72 -7 Finančni račun 1.972 2.571 230 635 729 -20 -98 133 214 49 225 94 -122 251 601 196 Neposredne naložbe -210 381 -539 82 299 3 -415 -46 -81 -39 60 50 -29 93 235 148 Domače v tujini -1.317 -949 -121 -248 -132 104 -260 35 1 -120 25 -25 -82 -10 -40 129 Tuje v Sloveniji 1.106 1.329 -419 330 431 -100 -155 -81 -82 82 35 75 53 103 275 20 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 572 4.625 166 1.258 874 1.151 2.293 307 1.102 500 -59 387 658 213 410 Finančni derivativi -15 46 -2 5 6 -23 12 12 -2 -22 -65 -1 2 2 2 -10 Ostale naložbe 4.313 1.551 -4.021 380 -855 -988 -891 -2.112 -29 -1.054 -220 85 -515 -486 145 -349 Terjatve -4.741 -427 -273 434 300 746 -161 -1.053 194 268 -599 492 -434 18 717 73 Komercialni krediti -400 -142 417 -9 554 62 166 -37 227 -231 -209 9 -43 131 466 149 Posojila -1.895 -325 -29 158 -91 40 -91 -23 45 -359 496 13 -286 73 122 -185 Gotovina. vloge -2.454 35 -587 304 -155 638 -239 -1.004 18 860 -880 375 -115 -191 151 98 Ostale terjatve 7 4 -75 -19 -8 7 2 12 -96 -2 -6 95 9 5 -22 11 Obveznosti 9.054 1.978 -3.747 -54 -1.156 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.322 379 -407 -80 -504 -572 -422 Komercialni krediti 499 -73 -459 -25 -536 -301 -105 25 -78 99 269 -39 -66 -182 -288 -299 Posojila 3.841 1.869 -2.941 242 -489 -571 -1.331 -73 -966 -414 -195 -62 37 -483 -43 -125 Vloge 4.727 190 -318 -272 -137 -858 700 -983 822 -1.079 358 -305 -51 159 -244 5 Ostale obveznosti -13 -7 -29 2 6 -5 6 -28 -2 72 -54 -1 0 3 3 -3 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 1 21 114 46 -13 20 62 -50 18 33 -17 5 -4 Statistična napaka -273 -56 305 67 54 329 -7 106 -122 18 -187 -169 372 -135 -184 -113 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 598 544 442 461 407 473 404 456 440 201 185 158 128 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.090 2.730 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.235 2.539 2.527 981 816 589 644 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.648 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.539 1.671 1.628 638 511 441 429 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.288 862 878 583 551 521 633 449 608 569 289 279 310 172 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.823 3.543 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.682 3.027 2.955 1.309 1.017 782 758 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 5.004 1.475 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.262 1.314 1.321 544 441 431 353 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2010 10 11 12 10 -137 -92 4 18 42 -84 -136 -15 -55 87 -83 -24 -127 38 -48 -82 90 54 -7 12 -61 -37 -71 -67 -7 45 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -17 -86 -25 -75 -122 8 -15 -94 -31 -125 1.293 1.427 1.304 1.333 1.427 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.230 1.330 1.650 1.470 1.567 1.662 1.606 1.302 1.722 1.651 1.330 1.498 1.371 1.340 1.382 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.248 1.416 1.675 1.545 1.690 1.654 1.621 1.396 1.753 1.776 60 87 103 112 96 59 125 111 114 85 70 77 66 83 95 111 121 96 135 123 106 278 334 344 348 357 436 447 389 367 322 373 296 284 340 350 363 394 482 482 419 366 218 246 241 236 261 376 322 278 253 237 303 219 218 257 255 252 273 386 347 296 260 -82 -76 -56 -77 -67 -96 -66 -79 -63 17 -65 -56 -55 -45 -49 -45 -40 -53 -54 -56 -52 42 41 51 55 69 51 43 44 45 107 69 66 64 76 74 82 83 73 72 71 74 124 118 107 132 137 146 109 123 108 90 134 122 119 122 123 127 123 125 126 127 126 -78 -32 24 -11 -31 2 -35 -30 -55 64 70 -27 -52 26 -18 -25 0 26 6 -24 9 45 61 116 80 69 80 53 43 60 148 166 63 83 112 55 82 79 116 87 66 99 124 93 92 90 101 77 87 73 116 83 96 91 135 86 73 107 78 90 81 90 90 -96 -117 15 98 -170 104 -66 92 95 -7 85 57 78 -41 134 10 82 100 -92 102 72 -2 5 -2 -1 45 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 -95 -121 18 99 -215 106 -64 91 94 -32 153 64 80 -95 133 14 79 107 -88 74 69 -14 -132 -100 -255 -61 -40 27 -34 -17 -89 25 30 -46 -22 -2 30 32 54 55 -59 65 -7 -18 -74 -189 3 26 24 -15 -25 36 -10 -7 -76 -37 -23 24 24 4 5 -33 -24 -6 -114 -26 -66 -64 -65 3 -18 8 -126 36 37 30 15 21 6 8 50 50 -26 89 559 -95 1.005 263 -118 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -449 194 606 -203 97 81 -35 -105 57 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -1 0 0 1 -713 74 -888 20 -24 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.372 569 -252 -492 267 6 -23 -105 213 -73 603 70 -152 -730 721 -656 719 -1.116 219 -349 323 153 65 50 -3 -635 39 685 -241 48 -147 -26 -62 70 141 -45 -6 85 -117 -68 -31 326 -6 -42 -184 -32 -91 -86 -7 186 -170 -108 206 19 48 -62 -77 -58 72 -37 -8 48 5 -54 29 -333 417 17 61 104 -37 -54 -23 413 127 -269 -808 838 -592 556 -968 292 -367 93 220 73 568 -395 -548 63 580 -463 258 -2 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -14 0 9 73 13 -13 -1.316 4 -736 751 -745 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.525 504 -301 -490 902 -34 -708 136 165 74 -33 30 -48 -32 -25 20 -110 116 88 80 -246 -85 68 116 55 127 87 -35 -182 177 139 18 -464 -328 349 -1.353 12 -30 -55 -159 32 -839 -40 -18 -356 -276 328 -246 -38 -40 17 -240 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 4 -6 6 72 -63 -8 17 -28 10 17 -5 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 234 209 -19 -115 128 -20 202 -77 -40 -79 -3 -34 50 2 -87 72 -172 -154 99 -113 -11 152 162 171 141 149 147 110 150 167 154 151 117 120 167 142 155 158 158 125 157 n.p. 637 695 646 652 698 722 552 751 782 730 581 657 724 853 802 855 882 877 708 942 n.p. 491 555 478 524 567 517 392 572 540 578 502 447 475 617 515 545 611 557 459 612 n.p. 161 249 190 187 175 170 154 197 218 208 207 121 148 180 211 217 180 179 151 238 n.p. 803 820 762 759 814 861 711 886 913 937 799 794 878 1009 949 1058 1020 1023 864 1.068 n.p. 389 453 437 416 408 434 381 441 447 433 413 357 389 516 417 448 449 438 406 477 n.p. 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Denarna gibanja in 2007 2008 2009 2008 2009 obrestne mere 7 8 9 1 10 11 12 1 1 2 3 4 5 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 140 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3.497 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 254 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8.413 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21.704 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2.680 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5.302 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.731 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.345 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec od 1.1.2007 v mio EUR meseca , v mrd SIT; Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.965 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.779 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.688 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 495 Čez noč 218 215 238 220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 251 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 166 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 41 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 37 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 139 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 497 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.914 9.062 9.119 9.149 9.225 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.014 22.022 21.814 21.862 21.848 21.790 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.536 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.459 5.315 5.399 5.079 5.688 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.939 35.493 35.389 35.616 35.430 35.931 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.875 1.828 1.742 1.777 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27936 27.077 27.355 26.817 26.696 27.486 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7969 7.934 8.038 8.029 7.926 8.119 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 8376 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 11416 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 175 156 167 160 83 108 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 450 495 707 465 494 465 456 471 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 515 283 310 280 286 291 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 103 104 129 122 121 125 113 118 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 54 57 61 58 60 57 55 59 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 23 35 2 2 3 3 2 3 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 - 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,84 1,87 1,83 1,89 1,86 - 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 - 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,63 5,40 5,84 4,90 5,64 - 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 - 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 Javne finance 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 1 Q3 Q4 Q1 Q2 1 Q3 11 12 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.408,0 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,3 3.477,0 3.649,9 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.639,5 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,4 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 261,4 312,2 249,4 239,9 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 434,9 494,9 433,4 423,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 22,7 28,1 3,2 2,0 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 26,6 12,3 5,3 7,9 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,2 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 371,0 434,9 370,7 298,5 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 9,7 9,9 6,3 8,1 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 0,2 0,4 0,1 0,1 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 684,1 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 58,1 130,9 43,8 49,1 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 106,5 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 6,2 21,2 2,8 5,9 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 1,0 1,6 0,2 0,7 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 49,5 1,4 0,2 0,0 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,5 87,8 155,1 63,6 43,9 7,5 31,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.368,2 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.637,0 562,4 788,7 502,2 619,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,5 1.012,6 963,6 306,4 360,5 305,3 333,1 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 556,7 624,8 587,8 241,4 380,1 172,0 179,1 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 2,0 6,8 21,4 103,1 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 12,5 41,3 3,5 3,7 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 680,2 619,6 515,3 638,3 Subvencije 423,4 476,5 597,9 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 18,5 69,1 9,1 110,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 600,7 472,5 463,1 480,6 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,7 188,6 183,4 50,3 73,5 40,9 46,4 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 10,7 4,5 2,2 0,7 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 320,9 96,1 349,9 57,4 60,5 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 81,1 100,9 12,8 6,3 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 32,9 60,1 32,1 84,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,6 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,6 1.335,5 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,6 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 594,5 548,9 529,6 529,0 578,4 558,2 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,7 315,2 324,7 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,1 329,2 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,2 206,7 193,4 211,9 219,6 203,4 200,5 183,9 204,2 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,4 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,1 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,0 99,7 113,2 115,6 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,3 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 - - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ACEA - European Automobile Manufacturers' Association, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK -Evropska komisija, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, RULC - Real Unit Labour Costs, SJM - Slovensko javno mnenje, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo december 2010, št. 12, let. XVI