RECEIVED Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS rf i' List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHel«©« 3-1242 a« StMi Uw Matter September Mh, l»4t »t Um Pm4 Office M New i'oifc. N. Y, under Act ef Ceogre— ef March »rt, 187». I Trt KO« HA DAH OOBIflf I C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost ni svoj dom (iztmmm Mm mMI 1» »mMwf). :s Citajte, kar Vas zanim il (, ~i ^ ^ ^ ^ ^ ^^ ^ ^^ No. 67 — Štev. G7 NEW YORK, MONDAY, APRIL 6, 1942—PONEDELJ EK, (5. APRILA, 3942 VOLUME L. — LETNIK L- JAPONCI NAPADU CEJLON JAPONCI SO NA VELIKO NEDELJO OB 8 DOPOLDNE SKU&AU PONOVITI SVOJ NENADNI NAPAD NA PEARL HARBOR TUDI NA OTOK CEJLON, TO DA SO ZADELI NA PRIPRAVLJENO OBRAMBO. — Ameriški bombniki v akciji v Burmi Ameriške zračne trdnjave pod osebnim vodstvom generala Lewisa H. Breretona, poveljnika ameriške zračne sile v Indiji, so prvič pomagale zavezniški armadi v Burmi, ko so bombardirale neko japonsko kriiarko in tri transportne parnike v nekem pristanišču na Andamano-vih otokih v Bengalskem zalivu. Poročilo o tem bombardira- nju je prišlo ravno ob istem času, ko je angleško vrhovno poveljstvo naznanilo, da so Angleži izgubili zelo važno prometno križišče Promo v severnem delu Burme. Angleži so se iz Promc tunakuMi proti severu ter zavzeli novo utrjeno črto, s katero bodo branili ]>etrole j ska polja v Miulm. Letalci so sporočili, o-ročeno je bilo, da so aerapiani prišli z matično ladjo in da se poškodovani aeroplani nikakor niso mogli vrniti na ladjo. Pri vsem tem, Via so bili aeroplani odgnam. :e vendar bila zadella ena bolni šli i sni ca in ubitih je bilo nekaj 'bolnikov. To je bil prvi napad na na Cejlon, do skrajnosti skušala z Japonsko živeti1 v miru, ker ima ravno sedaj dovolj opravila z Nemčijo. Največji problem za združene narode pa so parniki, katerih ni nikdar dovolj za prevažanje vojnega materjala na od. dal jene fronte. Zato je tudi Večja zaščita za severne konvoje Angleška admiral iteta je naznanila, da je bila konvojem, ki po severni morski poti vozijo vojne potrebščine v Rusijo, do-deljenj* močnejša straža, ker so pretekli teden nemške bojne ladje napadle velik zavezniški konvoj v Severnem ledenem morju. Isto poročilo tudi pravi, da je ves 'konvoj dospel v neko rusko pristanišče in jt* pripeljal velike Zidoge vojnih potrebščin. V katero pristani- ^^^ parniki pripeljali vojni sprejel samo 4 'načelno." . ' . ... 1 1 . 1 '' . ... . ... ■ material m 'bilo sporočeno, to- Kot pravi poročilo iz \ ichy- , ,- m , ja, je la tiuli zadeta in poškodovana, Z zavzetjem Promo so prišli J Japonci v ])opokno oblast burm ške železnice. Kako daleč proti severa od Prome so se Angleži umaknili, v poročilu ni povedano, toda petrolejaka polja v llinbu se nahajajo kakih 100 milj višje proti severu in bo prišlo uo kake večje bitke nekoliko nižje proti ju«u. Kitajci pa so zopet zavzeli Kjongon in prodirajo dalje. V roke jim je padlo tudi mnogo vojnega materi Pierre Laval se huduje Pierre Laval, največji francoski zagovornik "sodelovanja" z Nemčijo, je listom poslal izjavo, v kateri kaže svojo bahatost, jezo in pretnjo. Lava), ki je bil nekoč imeno. van za naslednika maršala Pe-taina, v svoji izjavi bahavo pravi, da je smatral za svojo; dolžnost, tla maršalu Fetainu nekatere zaddve pojasni. La va' se je pred nekaj dnevi se - . .... 1 . , ,,-v . . tvorih ostane položaj, kar >e ti- >lal 7 maršalom Petamoni m' 1 je -kir-al zopet priti v francosko vlado v Vichy ju, tega ]>a Petain ni dovoiiL Vsled tega je, , , . i-,.,,. v . ■ " J prej sestala 20. marca v gozdu lil Laval razzaljen m to tem-i. ' .... T " . : i i; tj 4. • , ...'Randan, 10 milj izven V lclivja. 1 bo.j, ker Petain narodu m niti J . T , - naznanil, vratku ga je maršal Petain Laval je šedaj še vedno samo zoi>et sprejel v svojem uradu v navadni francoski državljan, 'Pavilion Sevigne v V ichy ju. medtem pa užaljen •kuha jezo, I Po drugem razgovoru s Pe-kajtl prepričan je, da samo onUainom je'bil na kosilu skupno more za Francijo dobiti častno z nem. generalnim konzulom mesto v "novem redu" Evrope.'Krug von Nidda in španskim Laval tudi kaže v svoji izja-'poslanikom Jose Felix Leque-vi l>ojevitost, ko pravi, da je querica v Clermont-Ferrand. *-am naprosil maršala Petaina »Veliko noč bo Laval preživel imel maršal Petain dva razgovora z Lavalom. Med o1>e-ma razgovoroma pa je Laval V obiskal Pariz. In po teh razgo rih ostane položaj, kar >e ti I<-t> francoske vlade, neiasprenie-njen. I Petain in Laval sta se naj- mora biti ali Murmansk an pa Arhangelsk. Naznanilo, da je bila povečana straža za konvoje na skrajni severni progi, pomeni, da pošiljajo Združene države in Anglija velike množine vojnega materjala v Rusijo. Velike izgube na morju Ko se bliža čas za pomladanske kampanje, so Angleži v . . vedno večjih skrbeh zaradi velikih izgub na morju. Nem- o 1 nn 10 ■ *f 1 1' J r cija gradi čedalje več podmornic in za nie vežba mornarje in diplomatski krogi napovedujejo, da bo osišče prihodnji Božič imelo dvakrat toliko podmornic kot pa združeni narodi. za razgovor v samozavesti, da more le on rešiti Francijo s ^letovanjem medtem, ko je Petain v Montoire na sestau-kn s nitlerjem "sodelovanj0'* na svojem posestvu v Chatel-donu, nato pa se bo vrnil v Bombnik napravil rekord Za polet z Nove Fundiandije vT Anglijo je dosegel rekord 400 minut (ali 0 in tri četrt ure) ameriški Liberator bombniik in angleške oblasti so naznanile, da njegov pilot zaradi prehitre vožnje po zraku pri tem ne bo kaznovan. Prejšnji rekord, ki je bil za 330 milj na uro na razdaljo 2200 milj, je bil poražen za eno uro. Pilot pa je bil pri prihodu opozorjen, da bo mogoče kaznovan, ker je motorje preveč na- na jbrže šel na Rivijero na svoje posetvo Villenuve-Loubet. Paniz Maršal jVtain pa be verni ar mu - "odpuščena' rekord. kajti dosegi d je Največja skrb za; Angleže je,~ kako zalagati velike armade z vojnimi potrebščinami vsem na Bližnjem Vzhodu in kako Indijska vlada mora biti narodna Indijski voditelj Mohandas K, Gandhi je resno posvaril Anglijo, da indijski voditelji nikakor ne bodo mogM preprečiti sovražnosti proti Angliji, dokler indijsko ljudstvo ne čuti, da je sedanja voina naroda in vlada vlada naroda. v Evropi kako novo fronto, kakor se je n. pr. govorilo o severni fronti. Mesto tega angle ski commando* napadajo ou Nemčije zasedena obrežja od Norveške pa do južne Francije. S tem hočejo Angleži doseči, da Nemčija v zapadni Evropi drži čim več svojega vojaštva, da ga no bo mogla poslati na rusko fronto. Velike ruske rezerve prihajajo V zimskih mesecih, ko je bila ruska armada v neprestani ofenzivi proti Nemčiji, so se vežbale nove ruske armade, ki štejejo miljone, vzhodno od Volge in celo onstran Urala. Sedaj se te armade pričele Gandhi, ki je voditelj mnogih miljonov ljudi, je rekel, da so predlogi, ki jih je prinesel sir 'Stafford Oipps, pr/di prepozno in jih tudi ni mogoče sprejeti. Pogajanja med Crippsom in indijskimi vodftelji so prišla v Tudi predsednik Roosevelt je Indijo poslal svojega osebnega zastopnica Louisa A. J9I111-sona, ki je v sdboto dospel v Delhi. Narodni kongres Indije bo vedno od Gandhija iskal nasve_ doni v VVardhi, kjer je njegova žena resno bolna. lllUiJ^IVUill » Wi iviji »JV , skoraj na mrtvo točko, slednjič j ta in navodila v vseh pogaja-pa je Cripps v svojih pogoiih | njiih z angleško vlado. Oan-nekoliko popustil, tako da se!dhi pa je odpotoval na svoj bodo pogajanja nadaljevala. V soboto je imel general sir Archibald Wawell razgovor z MauLano A bul Kalam Azadom, predsednikom Vse indijskega VelikanOČ V Moskvi kongresa. Voditelja Vseindij.-j skega kongresa je generalu j Wawellu predstavil Cripps, ki pa pri razgovoru ni bil navzoč. Ko je Azad prišel s konferen-ee, je rekel: "V sedanjem položaju je najboljše ničesar pričakovati, kajti, nikdo ne more reci ne 'ne', l.e 4da'. " Za rail i velikonočnega praznika je bila v Moskvi zatemnitev opolnoči odpravljena, , da so mogli ljudje k velikonočnim cerkvenim opravilom. Iz tega je razvidno, da sovjetska vlada ne ovira oiVah, ki žieiijo izpolnjevali vers^ke dolžnosti. — Vso moskovske cerkve so bile opolnoči polne vernikov. AMERIŠKA BOJNA LADJA POTOPLJENA tMornariški department je. iiaiznauil, da so japonski bombniki potopili ameriško matično ladjo za aeroplane Langley, rušilec Pearj- in vojni tanker Pocos v veliki pomorski 'bitki koncem februarja in v začetku marca med Javo 111 Avstralijo. Langley, ki je bila prva matična ladja 111 je imela 11,050 ton, je bila takorekoč obsuta z bombami 27. februarja, ko je vozila aeroplane v Avstralijo. Dva dini< pozneje so japonski strmoglavcl poslali na dno mor-v , j ja tanker Peoos, ki je imel na Slišalo 11 norveških parnikov \ ^ krQVU mornarje mati-pnt, skozi Skagerak v Aaighjo. ^ !ndjo L^lev. Skupn0 z ,a. Zaveznikom prišle prav vsaka tona ladij 111 zato bi prav prišlo, ako bi le polovica norveških parnikov srečno prišlo v Anglijo. Za združene narode je bilo zelo spodbudno, ker je predsednik Roosevelt prejšnji teden izjavil, 4» bodo Združene države pospešile pošilja tve vojnega materjala v Rusijo. Toda pri tem se je pokazala velika težtkoča, ker ni =na razpolago dovolj parnikov. Iz teh razlogov bo tudi zelo težko pričeti tgo je tedaj utonilo oikoli 700 častnikov in mornarjev. S Pea-1 prihajati na bojišče in prišel jt1 prvi miljou vojakov in sledili jim "bodo drugi miljoni. Vojaki so dobro izvežbani in imajo ; j najmodernejše orožje. Na celo fronto od Leningrada* pa do Črnega morja j)rihajajo ruski vojaki, da takoj v prvem pri-četku razbijejo nemško spo-mladno ofenzivo. Rusko vrhovno poveljstvo namerava proti nemški armadi, ki bo v spomladanski ofenzivi štela okoli 4,500,000 vojakov poslati v boj armado okoli 7,000,000 vojakov. Kot pravi poročilav ki so prišla iz Moskve v London, so poslali Rusi velika ojačenja v o-kolico Leningrada po železnici, za katero so položili dvojno železniško progo čez zamrznjeno Ladoško jezero. V istem kro-žju so Rusi zavzeli eno močno obljudeno postojanko. Kot pravi, rusko poročilo, je bilo v treh dneh okoli Leningrada ubitih 3400 Nemcev. Okoli Kalinina Rusi neprenehoma napredujejo. Post'bno ruska kavalerija povzroča Nemcem velike izgube. V dveh dneh je bilo ubitih 163J nesiiških vojakov in častnikov in uničenih je bilo 0 nemšfcFh tasikov i-n 37 trnkov. Na osrednji fronti napadajo NEMŠKI TISK NE MORE PREPREČITI IZGUB Courtesy London Dally Mirror Nemške izgube v Rusiji * -i * - iNemci v b rzini Brianska s tan- rvjem je utonil tudi njegov,po- r.. .. . ... .. XT i- -i t 4. * ■ j ,ki. mfanterno m artnerijo. Na veljnik, 36 let stari commodore 1 , -u 1 • t>_____. * . v. _ nekem zelo majhnem kraju so Bermioigliani iz New „ . .. ' , . , Nemci vrgli v boj dva polka John M. Yorka. Mehika zapira Japonce List "Universal" poroča, da je v Puerto Mexico prišlo več Japoneev, ki so imel? trgovine v provinci Vera Cruz in bodo poslani v koncentratjsko taborišče v Pueblo. infanterije in 25 tarokov, toda Rusi so napad odbili. Na bojišču je obležalo mul 100 Nemcev in 18 nemških tankov je bilo uničenih. Na Krimu se Rusi z velikim odporom bore sproti Nemcem, ki so zadnje čase dobili velika ojačenja. Ruski letalci so VeLkko nedeljo uničili 102 nemška aeropla-11a, deloma v zraku, deloma na tleh. Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da .j^ l>>Ioina osrednji fronti od 23. marca pa do 3. aprila- ubitih 40,000 Nemcev. Tekom nočnega napada na Leningrad je bilo izstreljenih 18 nemiških aeroplanov. Proti-zraene baterije so jih izstrelile 13, aeroplani pa pet. ■Redno poročilo je zelo Ikrat-ko in pravi, da ni nikakidi posebnih prememb, pa vendar priznava^ da je bilo zavzetih 161 obljudenih krajev. Poleg tega je padel Rusom v roke naslednji vojni nvaterjal: 28 tankov, 122 tojK>v, 541 strojnic, 334 avtomatičnih pušk, 3234 lpuSk, 1'2,968 nabojev, 10,020 mini razno velikosti, 220 trukov in 1(53 avotombilov. Da Hitler pošilja na fronto najnovejši materjal je razvidno iz tega, ko Rusi naznanjajo, da so zajeli tri tanke, iki so bili letos narejeni. Kupujte United States Savings Bonds in Stamps! Raskošna jahta za mornarico Vojna mornarica* je dobila ratskonno motorno jahto Phantom, ki je veljala $70,000, od F. T. Bedforda iz Green Farm v Connecticut, in jo bo mornarica vporabljala za pomožno paitrolno ladjo. Vlada je Red-fordu jahto plačala $1. ČITATELJI! POGLEJTE ŠTEVILKO POLEG IMENA NA NASLOVNIKU IN AKO VAM JE NAROČNINA POTEKLA ALI V KRATKEM POTEČE, SKUŠAJTE JO PO MOŽNOSTI OBXCC . ITI 1 E,- -j i - a. * . r A MONDAY, APRIL ti, 1942 T8MSOVUEK LETA l»ž -GLAS NARODA" (VOICI ep THI PCOPLI) OwMd an* JPobUabed by SUveate PnMtefclaf Cmm«T, (A Corporation), frank Bikier, President: J. Lap«*, Sec. — Place of bulMSs of tha Miporitfot safl iddrMM of above officer«: til WB8T IStb BTRMT, _____NEW TOHt, If. 1. 49 th Year Naroda" 1* Issued every day except Saturday*, Sunday« end Holiday a. ■atMerlpd«a Yearly ft.— Dbrrtaca fronta Em mIo leto velja Ust m Ameriko ta Kanado I«.—: «a pol leta mm šmtrt let* fl .50. -- Za New York m celo leto «7.— ; mm pol leta KM. Ea laoaematve ea eelo leto 17 —: m pol leta HJO. "«las Naroda" labaja vsaki dan lavscmftl sobot, bedel] la praanlkov. *«LA1 NilODV KI« WIST Iftb STRUCT, NEW CHeleea »—1141 YORK, K, f. BALKAN IN AMERIKA ----- Zmagali bomo v tej vpojni, ker vb i deilujemto skupaj, ker srno pozabili na razlDke in razmere mirovne dobe, ker irafi presinja djuh, ki prešinja vojsko na dftiiiokratij&niih frontaih po vsem svet a. duh požrtvovalnosti. Zadnji teden so možje in u-prava tovrdke Dbohler Dies Oast mg Co., tam gori v Bajt a-via, N. Y., dali dejanski iaraz temu dnihu m postavili >e s prvimi producijskimi junaiki velikega vojnega produlkcijskega pogona Amerike. »roj rojstni 'kraj ali na barvo h v oje poki ali na vem ko i izpoved an je, poroča, da mornariški department sedaj ima zaposlenih več kot dvakrat toliko čm-eovT koJiScor jih je imel m&irak'- ga oktobra. Odboir fetalno pazi, d« se oedmo ra vina tudi z Anne-rilkanci tujega rojstva. Vsakdo sedaj razumeva, zakaj imamio primanjkljaj stvari, ki jih ljudje kupujejo im ralbijo v arvi'inemi ZivJ-jenju, vsalkdo razumeva, da je temni tako, ker j se isti materiji, ki se rabi jo Možje in Mani uprave so ne- ^ ^l^ ^Jr^ htega, nujno potrebujejo za vojno delo in kefr so nasi sovražniki nas odrezali od nekaterih virov teli Danes šele je prišlo na dan, da wa^liingtonska via-da resno razmišlja o tem, da priporoči kongresu, da napo-ve vojno Madžarski, Rumunski in Bolgarski. Vse te tri dvžave so nekaj dni zatem, ko je Nemčija Združenim državam napovedala vojno, izjavile, tla se nahajajo v vojnem stanju z struženimi državami, toda Združene države so iz različnih urokov to napoved prezrle. Poglavitni vzrok za to pravijo vladni krogi, je ta, da bi ameriška vlada s tem, 'da bi napovedala vojno teni državam, dala pobudo v Ameriki živečim podanikom iHeii držav, dia tbi pričeli "svobodno" gibanje med svojimi rojaki, ki so prišli iz dežel, ki so sedaj na strani fašističnih držav. Ravno v tem oziru se strogo drži politike 41 roke proč" z ozirorn na bodočo razvrstitev držav. Tako je začel "svobdcUno" gibanje za Madžarsko dr. Tbor Eckhardtt. Iz raznih krogov pa so prišle zahteve, da naj vlada njegovo agitacije prepove, oeš, dia Eekh&rdt vol.lS neodkrito politiko. Združene države Madžarski, Rumunski in Bolgarski na njihovo vojno napoved niso napovedale vojne, tiči vzrok v dogddlkih, ki so se izvršili v njihovih prestol i-cah in o katerih šarni javnosti ni ničesar znanega. JSe pi-etdno je Hitler prisilili te države v ta- bor, so mnogi bogati Amerikanei tem državam prispevali visoke vsote v uzgojevalne in eloveeanske namene. Zgrajenih je bik> mnogo bolnišnic, gol, knjižnic itd. Ysled tega je v teh »državah mnogo ljdi, ki so Ameriki hvaležni in so ji v dnu srca vdani in naklonjeni tako Ameriki kot demokraciji, četudi je Hiitfler njih narod prisilil v nacijski jarem in v vojno proti Združenim državam. V decembru, ko je Hitler Združenim državam napovedal vojno, so nekateri Madžari, Rumunci in Bolgari ameriškemu poslaništvu v Budimpešti, Bukarešti in Sofiji posla li cvetlice v znak svojetga prijateljstva. Iz tega razloga in ker ni še prišlo USo sovražnega spapada med vojaštvom teh držav in ameriškim vojaštvom, je vlada smatrala za najboljše ako te vojne napovedi prezre, zlasti, ker so bile izrečene na pritisk Nemčije. S tem je vlada Zdiruženih držav hotela onim državljanom teh treh držav, ki verujejo v diemokracijo, pokazati, da bodočnost njihove dežele ni ddvisna od Nemčije in da imajo v Združenih državah prijateljico, ki bo ž njimi, ko bf*k> vržene njihove totalitarne vlade, velikodušno poslovala in postopala. Toda nemški agenti ameriško politiko porabljajo v svoje agitacijske namene in prigovarjajo ljudem, da j'e ameriški narod dobrosrčen in da bo po vojni pozabij in odpustil vse in da naj zato ti narodi sedaj pomagajo v vojni Nemčiji, kajti njihova bodočnost jim je zagotov-I jena, pa naj v tej vojni zmaga Nemčija, ali pa Združene države. Mnoge ameriške organizacije so skušale na washingtonsko vlado izvajati pritisk, da napove vojne državam, ki so Ameriki napovedale vojno. Toda na drugi strani je zopet naslednji položaj: iz vseh ttieh treh balkanskih držav se nahajajo armade na ruski fronti, toda Moskva «e nikdar vlakld v Wasliingtoiiu ni približala s priporočilom, da bi napovedala vojno Madižfarski, Rumunski in Bolgarski. Seveda wasliingtonska vlada glddie tega ne bo izdala nikake izjave toliko ča-sa, dokler ne Ibo predsednik Roosevelt priporočil kongresu, Ida napove vojno Madžarski, Rumunski in Bolgarski. Sedaj pa polagoma prihajajo na dan vesti, da bo predsednik najbrže priporočil kongresu napoved vojne, ako v kratkem ne prkiie do kake diplomatske ali vojaške izpremembe v prizadetih "deželah. utmlomo in neprestano delali v vodi, segajočii do kolen, ko je TVwmsend Creek ysled spo-mlladne povodne poplavil delavnice in ogrožal materiale in stroje. Možje in uprava so zmagali i, tudi oni. in dobfli čestitke s strani načelnika War Production Board-a, Donald M. Nietsona. . Produkcijski pogon urno napreduje. : Že več kot 100 tovarn je p a i javilo, da so organizirali odbore, na katerih gospodarji in delavci se skupaj posvetuje jo o icfcnorvali za povečano pro-dutkcijo. Druga podjetja, ki so bila saimiostojno začela svoje lastne, pogone, jih spravljajo »v sfclad z velikim, vešna rodnim pmgrannoon. da se proizvodi vsaj za 25 odstotkov več tojpov in letal in ladij rn se vse to proizvodi leta 1942. Aimerika bo potrebovala več in več vojakov za p rod uk e rj^k o vojno^ki daje podporu »svoji zalo^?. Vsalkdo pa ima pravico pi i-čajkovati, da ti primanjkljaji ne bodo pe^menjali cen. ki so previsoke. To je razlog, zakaj je Offiice of Price Admnii if> trati on zadnji teden odredila nuiiksi-malne oene na drobno za sed-morioo hišn li potrebščin. OPA je ustanovila najvišje cene, ob katerjih trgovine na drobno smejo prodajati sledeee predmete: mehanične refrigatotrje, vaotKum cleamers in prHIklme, kur rine i-n kuinjske peici, radio aparati in fonografi. Pred no je OPA to storila, edine stvari, za katere je bila ustanovila ceno na drobno, so bili avtomobili, obrorT in — v 19 državah m District of Columbia — gajsolin. OPA je tudi ustanovila maksimalne oene za (pisalne Mrdje, »li kfrr so ra- prevzel kontrolo taeih dostav glicerina čez 50 funtov na mesec, ker se glicerina rabi za raiz-ne vojne s vrte in naši britanski zavezniki ifcd-etnjejo i« gfteerma svoje najnovejše razstrelivo, ctdrdite. Manj tratnih travore-aov se bo izdelalo in pri tem; se prfctedi 45,000 ton železa in jeikla, in WPB je omejila koli-eLno železa in jfikla, ki se sme vrprtrasbljati za mrtnražke krste in grobnice, da se prihrani pro cčnjolovico proizvodnje, pa bo še KUPUJTE vojski na fronti in nvnogi izmed|ci*3?riraTli' to J* Po^ia mno tek voja'ko\" bodo ženske. ITrad za laloge delavcev v delavskem oddelku WPB ceni, da koncem prihodnjega leta bomo imeli 4,000,000 žeifk zaposlenih v vojni; produkciji. To je sikoraj šestkrat tolik or, kolilkar jih dela sedaj. fPneds ednikov odbor o čednem rarvmanju, ki pa*i na to. da za porpreonega človeka aprila bo nekaj .la ta preobnoeljenje obi potrebovat-eljev class B. (v to svrtio spadate, ako se vozite na svojo vojno produkcijsko delo). OPA pa posvareje, da ta gtrmij bo skoraj pop<^oma predelan iz starega gunjlja. Aiko se vozite na svoje vjojno produkcij- UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS Sklenilo se je, da se postavijo središča za spwjeinianje lin pripravljanje, jejer bi evakuirane i mogli ostati začasno, dokler ne bi triogli biti zopet naseljeni kje drugje do konca vojne. . Tesal-j i so se spravili na de-: lo. da prefabil.kovana stancUva-Jnja, jedilnice, zabavia&a, pralnice Ln stranišča v Owens dolini Zdravstveno stanje Mr. Janeza Terčka. — Vemo, da vsakega našega ettatelja prevzema radovednost, kako je kaj z boleznijo ali zdravjem Mr. Ter-Pka, ali Petra Zgage. Sedaj lahko oznanimo, da »e ma je stanje toliko izboljšalo, da morefno z v&o gotovostjo pričakovati, da 'bo ozdravel. O poteku njegove bolezni nismo mnogo poročali in sicer v prvi vrsti zaradi tega ne, ker je sam tako želel in naravno-t. zahfeVal, da se ne poroča. Drugič tudi nismo poročali, ker je spočetka res tako slabo izgledalo, da skoro ni bilo upati, o a bi še kdaj okreval. Danes pa moretno naznaniti, da je že toliko boljši, da bo v najkrajšem času zopet mogel pisafi za list. Do tukaj bi tedag bilo frse dobro ln tč novice smo veseli mi in so tudi veseli mnogi njegovi prijatelj«, ki ga p^najo, ali pa he poznajo. Veste pa, da je vedno tako: v katero hisoTse naseli ena nesreča, se ji kmalu pridruži šo druga. In tako se je zgodilo' tu- čim hitreje dovršijo, doeim je vojska pospešila evakuacijo s di v hiši Mr. Terčdka. Njegova tem, da je prevzela razstavišča žena Angela je namreč hevar-tn druga primerna mesta da t no zbolela Lii je bila prejšnji služijo kot prva središča za'teden prepeljana v bohiišmeO priWlzno po ena ofitifna na te- lupljenje errakuirancex. _ jCh«^ Hospital v Jersey City, Owens Valley, mrnovejši i N. J., kjer se bo morala pod vre- den za vsakega doraslega moža, in tO je povprečna potreba. fie vsalk lojalni prebivalec pra- ^ d.el° 2 avt^nob lom, ki ima vSčuo upošteva brez ozira ^a) obrote;G P^P™^* 6 tem gumi- IZŠLA JE NOVA HMJIOA T ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERI ŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM VON PAPEN SE JE VBNIL V ANKARO Nemški poslanik Franz von Pa pen je v*rnil v Ankaro. Sinoči se je z nemškim aero-planom pripeljal v Istanbul iz Berlina, zjutraj pa se je speljal v Ankaro. () rem se je von Pafn n. ko je bil v Berlinu, razgo va r j?« 1 v Hitlerjevi palači na Wilhelm-btrasse, ni anano, toda ob svojem prihodu je kazal dobra razpoloženje, kar je bilo v Velikem nasprotju z njegovim razpoloženjem, ko je iz Ankare odfpotoval v Berlin. Skoro ob istem času kot von Pa pen, je prišel v Istanbul a-meriški poslanik Ltaurence A. "Steinhardt. V ponedeljek bo angleški poslanik sir Hugh M. Kmotchbull - Hugesen priredil banket, na katerem bo tudi :i- AMERICAN WILD LIFE V knjigi je vuataD£nreo polivala na prebivalcih v raznih mozemcev. ki životari-mn}° ^f^bo jo v brezdelju za ibodljivimi ži-l JaTno vstevSl Pra cauii, ali po akupLjenja istih v Jjriigade za prisilno delo, je a-lrteriško kflft .se vr- v Owens dodind, v Krmftifni ji. Oilrločitev^ da se izvedep eva-3cuac*i.ja na Zapadni. obali, je pritnesla mnogo problemov- prvi izmed katerih je bil, kam naj s>e spravijo ti evakuirani iuo-zenttdi. Častniki vojake in civilni uradniki so proučeirali to vprašanje in posebni odbori bo prepdtovali zapadne države, da poDščejo primerno mesto za preselitev. vik), da kdorkoli zapustii reaer vacijo, ne bo nazaj pripuščem. Owens Valley bo služila kot vzorec za druga evakuaeijska središča, ki «e bodo ustanavljale za evakuiranee. JERRY KOPRIVŠEK in njegsv orkester na ploščah Terezinka Polka Na planineah—valček Štv. M 575 In DCQUESNE .UNIVERSITY TAMBtJRICA — ŠtV. H S71 Za toz. cenik ln cene ploSč w* obrnite na: JOHN MARSICH Ine. 463 West 42nd Street, New York NAJNOVEJŠI PROTIZRAČNI TOP mm ški uradniki. Vsj inozemski diplomati v Ankari in IstanJbulu z velikim zanimanjem opazitjejo nemške priprave na južnijh mejah Balkana za spomladaio ofenživo. PO splošnem mnetijti, pia Nem- ci na tej fronti še vedno nimrime riški poslanik Sternhardt in jo dovolj vojaštva, da toi rnOgli drugi poslaniiki ter visoki tur- pričeta kako večjo ofenzivo. V Pontiac avtomobilski tovarn i v Detroitu izdelujejo protizračne topove najnovejše vrste, ki streljajo nenavadno hitro ter s o zlasti namenjeni za bombnike či težki operaciji. Gotovo izražiirio željo Vseli čitatel jev, ako rečemo to-le: — Bog naj vrne zdravje obema! Uredništvo. Nemški časopis o potujčevanju Slovenije. (Poroča JI€., X. Y.) Iz nemškega lista u D a s Reich" navajmo sledeče odstavke, v katerih naci ji opisujejo pomen in potek potujčeva-nja slovenskega ljudstva na Štajerskem: "Koso uradniki civilne uprave in voditelji Heknatbund-fl začeli* š svojim delom, ni bilo ljudi, na katere bi se mogli navezati. Nastale so velike težave, zaradi prebivalstva in zaradi pomanjkanja. Deiiii u?,peh je prišel odtod, ker so razni upravni uradi dobro razumeli položaj. Gauleiter si je izbral svoje sodelavce skoraj samo iž odgovarjajočih upravnih edi-liic Reiebrgaua. Zato tudi ne bo nobenih težav v uslužbenci; ko gre samd za to< da Se novo ozemlje čimprej vtelesi Gau-reiohu ..." "... Več k® t t Uoč vzgojiteljev in vzgojiteljic, ki jim je bilo mogoče zaupati pouk 80,000 otrok v 2250 razredih v spprazen toda hudo natak-roke po koiirisn, ki nam ga je njen. Nejevoljen je potožil, da delil narednik sam. Ko je kru-jga je r.arednjk zalotil, prav ko ha na poltiih podicaih zmamj- je skozi fl.no dajal prepečeBee Ikalo, se je na redni« vzpel na Tonetu v temnico; jutri da mo- Na v eliten fpetek zvečer je bi- li v skladišču, daj, malo postoj je iz LjuWjane preselil v 11 al i jo lo, ko je dejal Žane Tonetu, | pred menoj pa bom pocenil in Villa Vizzentma. Tahinira-1 potom k<* je ugotovil, da je kift v nje .je bila njiju edna skrb, ko, ček dobro naslinjen in lepo za-pa sta se še te rcj^.la, »ta slrni la| »k rini jen. kri vtika, ju lepo krivila pa po-] ""f'p bi mogel zdaj le domov, 1 aural a čez noč v knjigo, da sta'pa bi Šf- prav prišel k vstaje-ju potem zjutraj, uravnana v^nju." drzno stojo, spet zataknila za! 4iKaj procesije." je menil kapi. Kadar se je bilo treba Tone, ",teh imaš vedno dovolj, iznlazati iz službe, sta imela Žegna, iegna, tega ni <"tl ga tu-vdnno veliko srečo; na straži'di ne bo; td. me inrka. prijatelj, nista b la menda nikoli. Vide-lpa še kffrnisa ne bo." li smjo ju samo še pri rn zdel je-■vaHin menaž:- in komisa ter zvečer v bairaki. če nista bila na nočnem pohajkovanju Italijanih. Pomladi leita 1918, pa niflta "Tmas prav. Tudi letos nama bo Rpackana velika noč. Kaj meniš, kje bi lo povedal, da je dobil osem dni temnice, se je še nam za^nilil, kaj šele Žanetu. Zvečer je nastopil za por v temni grajski klet*- Na velikonočni torek smo bili spet pravani po koinis. Spet je- bila gneča v >flcladiščn. isa-rednik je iemal kruh s spodnjih polic k.ier ga je bilo 5e dosti. H effnfl kotti Žaneta ;n mu namerni!, ha j hitro snne pnr i>e?ni prepečeuea. Podrfba je bila, da sva bila oba enih misli, zakaj Žane je že čr*ppl in hitel grabiti po vreči. Šla K po *re- ra zato k rapart u, 4'Zakaj pa si bil tako neroden?" sem mu očital. "Neiiodein je bil Tone, ne jaz Naredniku sem reikel, da 9em mu dal cigarete, pa zlodej ni verjel, t^kel je v klet in ga za saičil. ko je Še pobiral prepečen ce." Tudi Žane je dob H osem dni torrmice. V sredo zvečer se je preselil k Tonetu v klet in spet Rta bila — nerasdružljiva prijatelja — skupaj. "Tomaa pa je, tema." je menil Žane. ko je kot *lepec grabil v prjBzno in i?tkal Toneta. ""Jaz kaT dobro vidim. Pb kaj si pa prišel?" "Ho tisto, kar ti." "Za'haj?" "Za isto kar ti; zaradi aegna j ki sem ga sunil iz vreče in ti ga dal skozi liho." ■"V dvoje se bo laže prestalo." "Zp, toda tri drvi pa bom le am. do zda i." »"Ti bom že kaj prrm«^." "Le žegna se nikar ne loti več, sicer oe prideva do prihodnje velike noš. na svetlo." Ko se je Tone vrnil iz zapora, ga jo v baraki čakal zavitek, kii mu ga poslali od defina, v njem pa pravi žegen, klobasa, hren, drva piruba in velik kos potice; toda Tone se ni ničesar dota&nil. Ko se je čez1 dva dni še Žane vrnil iz zapora, ga je preprosto povabil. "^efh sedi, na,'' irtu je po-timC'1 zavitek pod noa. "Žegen"? "Da; tdkrat je pravi, dober nos imaš." (Pojedla sta ga s Mastjo in ta-kJo bratoivsko, da je še na»v laonim, dobro delo. Potem pa <*ta zamaknila kriveka na kapi, se izmazal a iz barake in odšla V tem narodne »ti-«ke potrebuj« nalA domovi* na vašo pomoč. Kupujte redno United States Savings Bonds in Stamps. po Kvotih potih v temo. Radi «rm> ju imeVi vsi, saj bi gotovo preživeli še vetč bridkih, mračnih, da ju ni bilo. Naj se imata — zdaIefib«. 4144 strani.) Cena 70t MARKO BENJAKIN — SLOVENSKI BOB IN SOM Cena 75c MILIJONAR BRE2 DENARJA Spisal Phillips Opptobeltt. (92 strani.) Do skrajnosti napet roman Ir modernega firljenja. Oppen-belm Je znani anglefikl roma« noplKc po«naa po celem svetu. Cena - • MOŽJE Spisal (»09 strani. J Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Mtnteljn. Pr€vdd »fav nlS ne zaostaja za originalom. Ce6M$1.50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Hal. (117 strani.) Štajerski rojak Kač nI do sto-jega Štiridesetega leta stopil v javnost Nato je taM pisati kraJŽe Črtice, ki jih vietra* Je ta zbirka, nato >e pa saato-▼el a svojim romanom — "Qrantom.** Cena 85c NADEŽNA NIKOLAJEVIfA Spisal V. M. Gartin. (112 stranL) Junaki tega romana blodijo in tavajo skocl temo SIvlJenJa. Vzpenjajo se kvlSkn, a sredi pdta omagajo. ___Cena 50c Naročite knjige §e danes 1 cena $1.— SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naSlb pisateljev lo pravzaprav oCe pravilne slo-TenSCine t tem gvojm romanu tiro in zanimivo popisuje iltljenje na želeli. cena S 1.75 V ROBSTVtT Spisal Ivan Mafttti«. tirani.) _ Ivan Matičlč je eden tistih red-kfh naSfft ijodl, ki ne počni samo vojne in njenih grozot ter pdsfodic, ampfcfc tna tndl vse pretresljivo opisati. Cena $1.25 ZADNJI VAL Spirt IVO SOBLi Poznani slovenski pisatelj nam 4 tej knjigi podaja celo aarflmlve podatka o svo- jih doAvtiajih V Realki slatini. cena $1.— ZNANCI Srffad ItADO ittlitoK Poznani bnmorlst v tej knjigi kale razne znaffaje Ur knjigo sam označuje kot PoveiU In oriaL" cena ^ 1 -25 KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City ' TO JE KNJIGA katero botte 2 VESELJEM CITALI ŽIVI ^POUČNI srtsi Špiaal IVAN MATi Knjiga i« svojevrsten pojav T slovenski književnosti, kajti > till je V trinajstih dolgih ptfettttjlb opisih trinajst rtodOV SJovenzrtg« naroda od daviflh počet kov v starem ■iovanatvo do danstnjega dne. ftnjlfea Je verno zrcalo nagega »vljenja ln ^rplj«-' ■Je. te kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve£ kot mu žore hudi ti katerokoli naše ^Odovlnlkd deld. Defense Savings Znamke l ahko doba te po 10c, 25, 50e, $1. ;in po t>rodaj bo pri lokalni polti in tudi po bankžh ifa vetjih trgovinah. li pfaiiftiJ - 4it »Hm*i V PLATtfti VEZANO Česa »2. Poštnina plalana MMlMHMan ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (P. J. Kern) — Zvezano Cena *2— Bodo« državljani naj naročijo knjižico — "HOW TO BECOSffe A CITIZEN OP THE tSTTED STATES- V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena 35 centov DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIH Spisal Prtnjo Dntar. ■=' 278 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. Cena S 1.50 GOVEDOREJA Spisal r. Lpjfvart. 143 strsni s Slikami. Cena $1.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU . ill strani. Cena 50 centov MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S- slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje v spi oSnem. Cena 51 centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 25$ Strani, ezana. — Knjiga jo namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno In strojno kl/nč&v-ničarstro ter Železolivarstvo. Cena |I._ PMNI ČEBELAR Spl^l Prank Lakmayer. 163 str. ce&a $1._ ZDRAVILNA ŽELlSČA 62 strani. Cena 25 centov RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej teftovae (lias Albreht) Bde noti mali Junak, (Dostojevski!) (Aleja Na raaiitetta potih (Frane Frlaeh) Pravica Kladiva (Vladtadr Uvatlh) Verne dofte v vieah (Prosper Mirim«) Žapbfcf Iz «Hveta doma (A. M. Dostojevski) Po 75c zvezek BCtfecor (Artur Bernede) Po strani kloHHk (Damlr Felgel) Po $1 zvezek Veridleos (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Radarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe febeUee Maje (Walitmsr Bonsels) PingvfaHld otok ( Anatole Franca) Pisane zgodbe (Janko EaeJ Po $1.50 zvezek Žio«in in kasen (F. M- DostoJevskiJ) KUPUJTE DEFENSE BONDS in DEFENSE SAVINGS STAMPa iUUi minim vs€^af s konji, voli, voaovi in topovi, so vstopili v planine. Iz korita reke Bistrice je brisal veter kn bodel v ofbraze kakor milijoni ikoaučaMih ledenih «ve»e. Snežni metež je plesal po pK^bo^fh plainine Žleb. Umikajoči oddelki go se razstali nekateri so udarili na sever, dragi na zahod in več niso vi deli drog dragega. Razen o s ami jenih vziklifeovj razgetanja konj i« mukanja žira ji e. ni bilo glasu; hrui* kora&ajoee vojske je utiimii. Sneg je zadušil sto-panje okovaaiih (škornjev v tla. fil^poiamje topništva, ki sieer tiv^ga duha, je zamrlo, kajti topovi, razen malih poljskih bljirv»ee>vy po pefeivaK, razdrti aE pofeikriti. v Pee.i Prazne-vfltnnra bi s^ do smrti prestrašil, ^e bi nenadna srečal to vojufeo bradatih vojakov v ea^ to, skromno Ln z junaškim mol- kom odigral sijajno vlogo v prslj^nji svetovni vojni. Pod globokim vtisom dejanj nagega nariqda je prišel v nu^o U*ržaro, živel delj časa v njej ia jo prepotoval navzkriž, «e privadil Jeziku, p poznal ana?irni !jnd mi, ki so ^ udrfežili aiban.Hke Odiseje, ljudmi^ tki so mu ddji mnoge podatke o tem delu naše zgodovine. In čeprav -Vdam-pazi, da ne zajnistii nikjer v svoji (knjigi znanstvenega in ne-priatraiJskega stalisca, se že v .predgovora samem občuti, kako earroet je za atvar, kako od-krir^efsneno obendaje in s kaki-nim navdušenjem poveEciye dela "poikoljenja ki je rejepo net peseait'J Na mnogih mestih pTisatelj grenko poudarja, da ^o mnoga legendarna junaštva srbskega naroda bila v svetu 4ipres»alo pirznavaua, vsled te-pah, s kapucami, potegnjenimi ^a, ker so bila dela. naroda, ka~ čez glave, nemo korakajoče v terega število je majhno, kate- ^ocji vrsti med navpRinimi ste- resra «=oda je, živeti izgablje-nanti. Samo od časa do časa nih krajih, na vzhodu Bvn&pe no glasiti klici zmotili tišino planinskih v?ša.v in enakomerno šumenje vode. Z vozova je bilo težko. Konji in voli so malo "koristili, kadar je voz obtičal — tolkli ro s kopiti in parklji v led pdd snegom in poteeali, da H' se iznerbili teže. ki jih je vlačila nazaj; potem pa se zvrnili v sneg hi vTdfra sopara jim je udarjala iz noasdrv. Tedaj so ljudje kričali in pRovali, «e mučili z drogovi in kbtci in s svojimi mdčtm vlačili voz iz »nega. Ce se je kolo potrlo, če je voz tičaJ preglohHko v snegvi, če je prebod bil pretepeni so imtmila voz kraj pota, isspre^li rivrno m odšli naiprej. Trmisli-li «i p<«eTn- Z njo niso kli-rMi wvraifnflwv v boj, tudi prof^i Želja niso orpevali, ker jih sploh niso čutili. Z njo so pričali svojo vero, nestrto vero, kajti fa veta je bila del nji^ hofvega življenja. Čeprav so Trfrr dorrtirt-mo v»!i, čeprav so jih Iz donSovfiine pognali, čeprav **o se rrtnčili pe^ Ln hre^z hrahe ne^nntii usodi naproti, prepeval iv planinah: Šrrabe grade kueu, •Srb n njoj da žhi; Švabe seju žito, Srb če da ga jede; ' *Šrvai>e gnjeoe vino, Srb da ga piije. Tedaj je umik. bil že tako daleč, da je dobil svojo pravo ob: liko. Bila je vtieta, dolga 60 mftj, š v Podgorici in z varovalnimi odldelki vahodno c(d Aiocirijevice. Vojska se je vse bol j mešada z beguooi, katerih pomikanje je bilo mnogo počasnejše. Mnogi tisoči av-strigiskžh bogonoerv, Bolgari in Kemei, manjše število, so bili z njimi. Me več ni bik) treba za nje straž, kajti ti in oni, ki so jih ujeli, so se sedaj vsi boordi proti isteanti sovražniku, mrazu in lakoti. Hrane ni bilo zanje, rasen drobtxn in mrhovine. Za vse je bila stiska. Po vsej dolgi erfc se je razfeirila nevaT-sntrti in lakote. (Pisatelj ljulbi stvar o kameri piše,, ljubi narod, kii je moža- in M gScfvori jezik, ne i azil ml ji v za tuje znanstvenike geuile-niane. Mi sami, ki ža! prav iz teh razlogov v svetu nismo pre. dobio znani in prarviino cenjeni smo hrraležno giaijeni in sprejemamo te znake prijateljstva, spoštovanega znanstvenika, ki nam ne le daje pravico, temveč, nas tudi ljubi. iforda bo ta ali dragi voja ski strokovnjak ali zgodovinar v delu našel kakšno potmot© — to xares ni važno. Glavno je, da smo s knjigo Ada-mga dobili i(zvi*sien spis o našem vojskovanju in trpljenju. Zgodovina ljudi, ki so postali slavni v bit-kaih na Cem in ob Ko'nbari, ki «o padali na svojein unukn v Albaniji, je *amo prvo dejanje veličastne drame, ka ter*- d nago dejaaije bo g. Adam- opLsai v »vojem drnf^eni delu o >.olun-stkem odporu, ki ga ze obljublja in ki bo i?Bslo z naslovom "Spearhead of Victory". Vendar je nedvomno dobn-a In koristno za nas spomnit: ajnen'-fiko javnost, da so bili tisti siini junaki iz albanskega nmika oeetje in starejši bratje tkt.Th naših četnikov, ki se danes, pr«pwS6eni srnnim sebij le leto etai bojujejo na svetih in s krvjo napojertih tleh evojfc domovine, za njeno svobodo in east. Prepisani smo, da Bodo knji go eitali mnogi. V §a*u, ko se na ^seh straneh poveličnje v.i-teSki duh in .^mo^žrtvovanje, nudi "Be*- pozkm" najprepr-pričevalne^e zglede teh vrliii. Bazeii teg* bb V tem strehe zaamstveaosti nedvomno zamlianivo spoznati, ii€ samo iz-po|d peresa napol Obveščenih časnikarjev, temveč tudi iz dela odličnega učenjaka, .da navzlic vsemu pozitivizmu in ma-terijalNBDvu sedanjosti vendar se Obstajajo naroidi, ki jim je ljubše heibeŠko kraljestvo kot kraljestvo ila zetfr^lji ih ki nudijo dokaze, da je "človeštvo neverjetno ideal tetivno in obupno iracionalno;'' vsekakor čiftalcem drago oitati; da ,fv žc-lezra dobi nahajamo ljudi, ki (Nadaljevanje na 4. str.) « % L A S NARODA"- New York V8TAN0VLJEN LETA 18»* Kakor plaz... Z(H3DOmTSKI ROMAN. 70 i:«iiiiitiiiini!i!i:^:iiiii!ti!i -'Jaz smatram za odveč vsako besedo, ki jo izgubimo loj hi vari. Francija se je borila štiri leta, krvavela in trpela. • la In liufeogla popolno zmago. NLti trenotka ne mo;«iM> po-m^ljati, da bi se ne itfloeili za uničujoč udarec, ki naj bi Nemce za večno napravi neškodljive. Neuičdjo moramo raabiti na Dokler to ne zgodi, nobene besede o n^ru. "' Angfe&ki ministrski predlsednitk Uoyd G*oa^ge je pritr-,'evalno prikimal z glavo: * "Pridružujem se mnenju deaisenceau-a. Nemčija mora biti pmmagana na tletti i npriznati mora sMdj pocaz, predno -Itqpimo z njo v mlinov na pogajanja. Že sedaj se bori z zastavo zadnjih moči San*> še« poslednji napor na naši strani, pa lelebne na tla, da se nikdar več ne dvigne." Četrti sovražii k je h*:: dno menil: 4* Ako sem prav razumel gospoda Poincare-a, jp Nemčija \ načelu sprejela 14 miro\nili took preizidenta Wilsona. V Umu primeru je za Ameriko vojni cilj dosežen, zato ne: uvnde-vam, zakaj bi še mo: ali nadaljevati vojno. hrvatske in srl>4ko skupine v velikem Številu. Ttni:ih je Mr. Carul&i imel nekoliko pri-skupin, se je pridružilo k na- internih odgovorov. IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl vdušeni manifestaciji edinosti dutha Ln st remiljein^a na veli kem Mhodu "Americans All" nedavno prirejenem v Detroitu, Micii. Glaisbeni vaporeid njihovih godb in pevt4kih društev jel bil potom kratkih valor odposlan v zaisedene dežele Evrope iz avditorija državnega raasta-vfšča. . Gibanje za ta shod je'Ameriko započel Patri Hear, "oosmopoli- Ali. tan editor" čaroipisa "Detroit Free R:es?". Vdekwile so se ferried drugih tudi Vodite jiih skozi ogromne tovarne Dieitroita. jn pokažite jim, kdo tam izdeluje vojaia orodja, ki ž? sedaj napravljajo zmedo v vrstah sovražnikov. Spremljajte jih v naše vojaške tabore rn na ladje naše mor narice, pa predstavite jih sinovom iidož in žensk, ki tvorijo A in ki; so Ameriear^ ENCYCLOPEDIA OF THE NEW Prečrtajte jim seznam imen, MACHINE SHOP imen ameriških junakov, ki od pri A fTlpr slovenske, i ilneva R ari Harbor ja so šli v 1 UMIK SKOZI ALBANIJO. (Nadaljevanje s 3. str.) um je pomirjevalno položil roko na ramo in dejal: "Zdiaie mi potrebno opozoriti gospoda White-a- da se naši vojni eilji ne krijejo pooolnotna z Wilsonoxinu 34 točkami. Kakor cenimo zavezništva Amerike itn kakor snuo ji hvaležni '.a prijateljsko inmvoč, moramo vendarle tudi uvaževati stroške, k,i ji.li bomo morali plačati za to oboroženo pomoč. Teli dolgov ne moreino smatrati za obvezne, ako ne dobimo od Nemčije vojne odškodnine.'* Lloyd George je taki-to odklonil stališče ameriškega dr /.avnika in izjavil: "IJokler Neničija ne izroči svojega brodovja on ne odstopi svojih kolonij, dotlej ne more biti govora o kakšnih lrtirovnih j Ogajanjili. Sicer pa se nočonio pogajata s cesarjem in njegovimi ministri, niaiveč naravnost z narodom samim potun irjegovih pravih zastopnikov. Pogoji bodo pač ostrejši, kakor bi jih Neničija da;ies sprejela." Olemenceau si je nenvezno vihal svoje sive b:ke in znova ^ripomrtM: "Vs>e eno je. Nome" morajo na tla in se ne smejo nikdar več dvigniti. Gre za rešitev Hrame i je ob 12. uri." Ameriški diplomat je izjavil: "A" tem slučaju ne gre za Neimf<1 jo, marveč za Avstro < )grsko. Cesar Karel bi ra i sklenil separatni mir. Ne ugaja mu vojna politika v privesku Nemčije. Bail bi se ločil od Nemčije, da bi tako dobil »vobodo za svoje delovanje." "Separatni mir bo labkr doM l,JT je pripomnil angleški mili iwti»M predsednik. "Toda odstopiti anora del svojega ozem lja Italiji in Srbiji r.a zahtevo Aimerike mora dovoliti avtono-ni jo slovanskim narodom in prianati za nas odprte meje pro-1i Nemčiji. Ako sprejm? te nase pdgoje, mu lahko podani roko. Clemencean je nevoljno vzkliknil: Odprte meje proti Nemlčiji sem že zahteval, sicer pa so pomočnik generalnega pravd-nika rn glavnega govornika na shodu, *'voljo tu moč, ki je vzul'ikla znotraj te zemdje iz pol stoti ne narodnosti in se je sedaj spojila v eno samo strem- bitiko in izšli slavonosno. . Spisal znani profesor na Stevens Kar dajte poln izraz svojemu ingtitut, 0f Technology v angleščini ponosu, — nasvetoval je Mr. t george w. barnwell CamMi. Ne mislim s tem na ba-( Podlago za mehanično znanje si more-banje in ropotanje. So pač te dobiti s knjigo new encyclope, drugi- koristnejši načini, da se!I,IA OF machine shop prac- svetu pove, jako je kdo pono-en biti Amerikanc. T'/brat i si moren *o posebno vr sto dela, v kateri bomo zmožni najboljše poslužiti svoj domovini v vojni. In ko smo našli l jen je, veno samo sulico- nape r-j ono delo, zaf\iha;me ^i rokave leno naravnost proti sreu ta- in hajdi na delo! koga zla. ka^ld išneea nikaki svo-Iwxlni l.jaid.>e nikjer na svetu prenašati ne morejo." Dnevi razdora, nevarnega prepii-anja in nemarne brez-skrbnosti so minuli za vedno — je rekel Mr. Carosi. Mf tukaj na domači fronti izvršujemo rvojo nalogo f\- jeklu, ki ga na-i fantje rabijo proti sovražniku; tam pa, fronta ne sme biti v« elom.l;'ena. . "'Kar je največji strah za n a ni je in Japonco," je poudaril "je dejstvo, da soaiVnuli dnevi "Rodo. osupnila in up ropa fttila na^e sovražnike. Hitler ni tako računal. Stvari, ki jih deh. ki so poznaval «už«njstVkrajne.jšeffn slučaju, tako je izjavil; j ^ «-esar Karel, bi bil pripravljen varovati strogo nevtralnctet pro^i ^ Nemiri j'. Riuli tega stal^ča so se razbila vsa pogajanja, zato sem tudi zavrnil vse nadaHne predloge princa Srksta Bour-;>oaiskegii. -Mko ostanejo nemške nleje z Aveštrijo krite, bo Nemčija z osvoboditvijo ^vojih balkanskih armad n*>čnejša Ka/kcr kdai poprej. Separatni mir z Avstrijo K imel samo .. . , ... . ,, v tem slučaju smisel, ako bi Netti^jo laliko napadli preko1 nka ie "tuicev". ali (\tške in GaHcfje. Zato pa ni nnogoče dobiti cesarja Karla.") Llovd Georsje je napravil ravnodiišno kretnjo in pn pomnil. n ' , 1IV° , , . rT1 ™ m; k;i; ruvV/W tob« MVm le/ho na obrambi >Mmze- nih narodov, ali za diletantske-tra vohunolovca. ki misli, da ie rajši rrvro. kot se predajajo v pužnjost." Ees, karkcli naj bi že o tem mislili racionalisti, za nas je to velika radosi in tolažba Med Amerikanci se zlasti neka skupina prebivalstva — po rojstvu in aodu iz Jugoslavije, ki bi morala č i tati knjigo "Beg pod'mi". Vsekakor boelo ie te knjige dobili mnogo v2^>odbud za njihovo življenjsko stališče in mnoga dragocena poročila o svetli zgodovini svojega naroda, ki je morda dovolj ne poznajo. Gotovo ,pa je, da jim po spoznanju tega obogatilo živijo Vrf, ki bodo prečita!i to de lo. bodo v njem našli ne le rapextbude in pomirjenje, tean-w se bodo srečali tudi z nekaterimi življenjskimi resnicami; ne se vdati poraizu, kak-or se niso vdali srbf&f vojaki na begu pozimi; verjeti da vstajenja ni brez smrti. Sunsum cord a ^ Zahavljujemo se p. Adam^i za opozerrftefv na v«e te resnice. siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiF Note za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni g*»)_ slovenski fantje vse bom prodala slovenian dance v an d a polka PO JEZERU KOLO ohio vallet sylvia polka tam na vrtn^kjkedi maribor waltz spa vaj milka moja orphan waltz dekle na vrto oj, MAniCKA. peoljaj Zidana marela veseli bratci rraajmrkiil je pozneje najbrže potopil. Dva druga parnika sta se vrnila v švedsko pristanišče. Dva dru-ura sta se tudi vrnMa, to strani, tnlo vezana knjiga stane Samo ^1.98 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda «16 West 18th Street New York IJIlillllllllilllllllllllllllllllllllllllltlllllll Mormonski tempel bo zaprt Sloviti mormonski taberna kel v Salt Lake Citv, Utah bo želam O-i^-a, ko so vložili dr- ^ ^ vojne rt j,ilVnosti. žavl.an-sko p-.isego Sledilo bo Vsakdanje igranje na orgije pa nekoliko slo več takih pasto-'ge ^ nadaJjevalo toda ljudje panj je rekel generalni pravd- feodo po zvo6niku Y 1 . , . -- j . , Izborovalni dvorani, ki se na- Oni ki jim bode odvzeto dr- , . , ,, ' »• u j • i • • haja v drugem poslopju na zavnarbstvo, bodo internr.ranii , o, 1 ^e rekel BUMlo. .Templo Square. JZSSZŽLT*promocij* v tormamoi. barCica ml.api kapetane ko pticica ta mala zvedel sem nekaj pojdi z menoj dol S planine oremo na Štajersko STAJEmft h a ppt poijca ^e na tujem 35 centov komad 3 za $1. moja dekle je Se mlada Po Ik komad: Naročite pri KNJIGARNI SLOVEN IC PTTRLISIXING CO. ti« West 18th St^ New Yorfc začne « tožbami, vloženimi od j število mladih Anuerikancev JU STIČNI DEPARTMENT NASTOPA PROTI ROVARJEH. t Justični department se pri-nekai, kar mož;o Hitlerjeva ko-J pravi ja nastopati proti nelojal-va ne morejo pojmiti. j rfm ljudem v Združennh drža- Za oneora. ki m^li. da Ame-lvah, naj si bodo državljani ali vc-dje palube (boatswain's mate) L razreda na čin "chief iboatB-wiain'te mate." Holzhaus je nem<4kega izvira. — John F. Sta'r^ginar, 27. iz Pueblo, Colo., ki je c^rskecra izvira od kr-milarja na "boatswain mate" I. razreda. — Frank L. Lewan-do»wt>ki, poljskega pokoli on j a iz Buffalo, N. Y. od sklad'uščarja 3. razreda na skladiščarja 2. razreda. Holzhaus in moštvo njegovega ladje so premenili praaee, da u»iarijo s svojo ladjo na japonsko podmornico; ta je bila prisiljena prfti na v:h vode in aTipostavki se ognju borilne la- dHorlaialca. ki bi tnierodcem slučajno pravroo ici i Potem pa ne. Mi nismo bili zmagi še nikdar tako blizu, kakor sedaj. Le sedaj nobene slabosti in popustlji vosti. Prepad med Menit": i jo in Arvi enodušni v prepričanju, da tretba te mirovne predloge odkloniti." ' Vsi so mu pnitrdili, n.» kar je Olemenceau zaključil posvetovanje; ■".Tutri tibve^tfiri parlament o mirovnih predlogih in jih službeno odklonim kot mvadostne!" je nagiatšal Clemencean. JJoyd George je izjavil- "Otlpotujem dane« pivko Calaisa v Dover, bom jutri v l.ondonu in spregovorim fcjutrišnjent v poslanski zbornici o -tvan ." OWneneejui je iioni'no pripomnil: "Srečno pot! Ako bi Nemoi vedeli, kdo se vozi preko, kanala? V tem slučaju bi pač imele mnogo posla njihove pod-'nomice." "Angleško brodovj- kanal hermetično zatvorilo." je ponižno iziav l angleški premier. "Vojna zastava Nemčije mora izginiti z vseh oceanov. Xaloira Anglije je bila, da je očistila morje vseh t1 enakih pirattov." Poincare in Olemenceau sta spremfljala Angleža -in Ameri-čana do vrat. na kar sta se vrnila v salon. Na Poincarejevih ustnicah se je zibal pretkan usmev.. "Monsieur Olemenceau;! V (parlamentu odklonimo mirovne predloge, z Av^trij'- pa ne p rekinemio pogajanj. Kakor moramo izvojevati napram Nemičiji vse svoje vojne eiije, tako nimamo pravega vzroka, da bi razbili donavsko monarhijo, Atv»tro-Ogrska za hrbtom Nemčije kot vazalna država Francije, bi nas varovala pred vsaiko revanžrto vojno, kakor najristrejši mirovni pogoj " •Olemenceau se je vTsraAT-al in važno pripomm'1: "Avstrija ni več sposobna za življenje goPpod Poincare. Njeno politično življenje je okuženo. Slovanske države, ki .ih lahko izklešemo iz Čerke in Poljelke, nam bodo že iz narodnostne mržnje raje služle kot nemška Avstrija. Lahko pa pustimo mlademra Habsbar žaira Madžarsko. Mjadžarska nam .likoli ne more postati nevarna." Poincare se je zadovoljno smejal. . (Nadaljevanje.) , za-1 ^Generalni pt;avdnik Francis do Biodo imeli šestdeset dni na za junaštvo v vojni, nadalja časa za svoj odeovor in sodišče raste. razsodi po zaslišanju dokazov. | Dne 26. marca je mornariški Vlada .mora pokazat L da ima department pomaknil štiri ime-J d je, ki je podmornico postavila neovrgl.T ve dokaz? proti obto- ^ia možev v vfSji čin za zaslužno izvrn rkci;"e. ženc°m. z drugimi besedami, da vedenje na krovu, počasi se po-1 IjeTvandowiski je skočil v vo-ima "clear case." , 'mikajoče ladje tekom iznenad- do, da očisti vTjak ladje, kjer iDasi slično p^!stonnnie ni nega napada na Pearl Harbcir. se je bil nrostovH.ino prijavil mojroče proti v .Aimeriki rox>- Ti so sledeči: I za rezilno delo pod ojmiem. Tu- nim Amerikancem, ki so za fa- (Ralph L. Hbltzhau«, 35. letni, di dru?i ^o se ukvarjali z rese-š:f=te ali sovražritke. ie general- jz Pearl Harbor, od pomočn:'ga van jem življenj, ni oravdnik razjasnil, da taki liudie ne bodo im^ili nikakeca razlo^ra, da bi se čutili posebno vami. in da se more proti njim Tx>st opati in se bo tudi .postopalo na pndlagi drugih zakonitih razlogov. NORVEŠKI PARNIKI SO HOTELI POBEGNITI Nemške bojne ladje, ki stoje na straži v Skagerrak morski ožini med Norveško in Dansko, so potopile dva, alit mogoče še j štiri izmed 11 norveških parni-, kov, ki so pod angleško zasta-J vo hotele pobegniti iz Gotebor. ga na Švedsikem v Anglijo. Poročilo sicer pravi, da so se o-stali parniki vrnili, pa vendar je mogoče še kateri kje na morju in bo skušal priti v Anglijo. Parniki, ki so skrivaj odpluli iz Goteburga med hudim sneženim viharjem v torek ponoči, so zadeli na blokado nemških bojnih ladij, ki so čakale na nje, ker jih vsled razsodišča švedskih sodišč niso mogli Nemci dobiti. Od ribičev in prebivalcev ob obrežju so zastopniki listov prejeli o tem naslednjo povest; Dva trgovska parnika Skv-teren, ki je imel 12,358 ton in je prevažal kitovo olje, in Buccaneer, ki je imel 6,222 ton, so potopili topovi nemških bojnih ladij skoro takoj, ko sta priplula cez teritorialno mejo treh milj od Goteborga. En parnik se je potopil, drugi pa je zgorel na morju in se SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO $2 50 Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime-------r------ St., ulica ali Box št.---— Mesto in država------—-- Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda 99 216 WEST 18th STREET NEW YORK 070006511 4853482348235348232353482353534823485323482348534823484848532323232353234831235323485348538948534853485323235323