Hitra pomoč popiavijencen Pod geslom „Hitra pomoč je dvojna pomoč" so bralke in bralci našega lista v prvih 14 dneh po hudi naravni katastrofi v Sloveniji darovali že 120.000 šilingov. Glavni urednik Ivan Lukan je v pretekli ponedeljek v Ljubljani predal ček s to vsoto predsedniku Rdečega križa Slovenije prof. Juretu Gartnerju (levo) in tajniku RKS Mirku Jeleniču. Denar bo razdeljen med najhuje slika: Bizilj *ORo CELOVEC SREDA 28. NOV. 1990 Letnik XLV. Štev. 66(2581) - ' '"'c" 020 amt nfurt . b. b. „Sredi stavka" Tak preprost naslov je za svojo najnovejšo pesniško zbirko izbral znani slovenski pesnik in slikar Gustav Januš (na sliki desno). Sredi stavka v naslonitvi na ugotovitev, da je v vsakem središču lahko tudi mnogo dinamike. Seveda pa le tedaj, če ji udeleženi znajo vliti tudi konstruktivizma. Tako je tudi z Januševimi pesmimi, ki so poskus konstruktivnega povzetka dosedanjega umetnikovega razglabljanja o mnogoterem in posebnem. Sredi stavka pa naj bi pomenilo tudi avtorjevo željo po nadaljevanju razprave s samim seboj, pa tudi z bralci. Vanj se lahko vključijo vsi. Kupiti jim je le treba knjigo, ki je izšla v Založbi Drava, in ki jo je predstavil Janušev pesniški kolega in prevajalec Fabjan Hafner (na sliki levo), in jo seveda tudi vestno prebrati. SHka:Mohar Ponovna potrditev tega, kako koroška politika ocenjuje polpreteklo zgodovino, je bilo odkritje spomenika tako imenovanim odveden-cem pred stolno cerkvijo v Celovcu, na katerem je sode-^ loval namestnik deželnega glavarja Zernatto, kot častna formacija pa godba avstrijske zvezne vojske. O predlogu, da bi zgodovinarji iz Slovenije in Avstrije preučili dejanske zgodovinske vzroke in dogodke tistega časa, pa ni ne duha ne sluha. Zveza koroških partizanov v tej zvezi izjavlja, da je „zna-no, da se je 2. svetovna vojna v Evropi končala prav na koroških tleh, kjer je še 15. in 16. maja prišlo do hudih spopadov med umikajočimi se nemškimi in partizanskimi enotami, ki so terjali veliko število žrtev. Ob tem so jugoslovanske partizanske enote odvedle okrog 200 ljudi, od katerih se 96 ni več vrnilo. Gre torej za tragične obračune, v katerih je padlo tudi na stotine partizanov. Organizatorji postavitve spomenika pa seveda niso imeli v mislih načelo sprave, temveč jim gre za rehabilitacijo avtohtonega koroškega nacionalsocializma. Ob vsej tragičnosti žrtev je treba vendarle poudariti, daje velik del teh odvedencev že v tridesetih letih pristopil k ilegalni NSDAP in zavzeto sodeloval v nacističnih oblastnih strukturah. Aktivni pa so bili tudi pri pripravah za izseljevanje koroških Slovencev in pri zatiranju upora." ZKP se strinja, da je treba vsestransko osvetliti okoliščine, odklanja pa „vsakršno glorifikacijo nacionalsocializma oz. njegovo rehabilitacijo". Meni tudi, da spomenik ne služi sožitju, temveč je v nasprotju z Avstrijsko državno pogodbo. Zato je zaprosila poslanko ZAL Stoi-sičevo, da v parlamentu zahteva pojasnilo, ali je spomenik v skladu z državno pogodbo oz. zakaj je avstrijska vojska sodelovala na otvoritvi. L. Peterle operiran Predsednika stoven-ske vlade Lojzeta Peterleta so v nedeljo v Ljubljani operirali na slepiču. Po sporočilu zdravniškega konzilija bo moral še nekaj dni ostati v bolnišnici. Peterle je moral zaradi nepredvidene operacije na hitro odpovedati svoj obisk v Bruslju, v okviru katerega je bilo načrtovano srečanje s predsednikom belgijske vlade Wilfrie-dom Martensenom. Na programu obiska v Bruslju je bil tudi razgovor na sedežu Evropske skupnosti. Desettetnica dekliškega zbora iz Borovelj Univerza se brani proti obrekovalnim napadom Zapleti okrog plebiscita Slovenska skupščina včeraj ni, kot je to bilo predvideno, razpravljala in sklepala o zakonu o plebiscitu! Vzrok za prestavitev so različna stališča posameznih strank pri usklajevanju zakonskega predloga. Vlada je sporočila, da bodo analize o posledah samostojnosti in neodvisnosti Slovenije izdelane do konca novembra. Skupščina bo zakon o plebiscitu izglasovala predvidoma na svoji seji 5. decembra letos. Ali bo plebiscit izveden še letos, je vprašljivo, po predlogu naj bi bil med 15. decembrom letos in 15. januarjem prihodnje leto. Več na 3. strani. V Borovljah je pri Cingctcu na Trati proslavil svoj jubilej dekliški zbor, ki ga vodi Edi Oraže. Vnete pevke so Petra Kohlcnprath, Anja Slcmic, Andreja MtiUcr, Sabine in Siglindc Malle in Lidija Oraže ml. Zborček je izšel iz otroškega zbora, ki sta ga bila ustanovila Franc Valentinič in Lidija Oraže, sodeluje pa na kulturnih prireditvah v Borovljah in okolici, soobli- kuje maše, najbolj pa so dekleta ponosna na to, da jih je ob 80-letnici boroveljskega društva poslušal tudi nekdanji avstrijski predsednik dr. Kirschlager. V soboto so se simpatično zahvalila za podporo vsem, ki jim omogočajo vaje in nastopanje (vsa leta so lahko vadila v župnišču), k veselemu vzdušju pa sta prispevala še mladinski pevski zbor iz Scle-Kota pod vodstvom Hermana Keliha in pa Trio Oraže. Visokošolski učitelji in univerza v Celovcu so bili v preteklih tednih zaradi kritične znanstvenoraziskovalne dejavnosti v zvezi z manjšinskim vprašanjem pogostokrat tarča žolčnih napadov ne le koroških politikov, temveč tudi nekaterih regionalnih medijev in zlasti avtorjev pisem bralcev. Eden izmed teh, inž. Schuglitsch, je v svojih formulacijah očitno prekoračil meje dopustnega, časopis Karnt-ner Nachrichten (glasilo FP) pa se pri objavi očitno ni zmenil za medijska zakonska določila. Vrsta napadenih univerzitetnih učiteljev je proti obema vložilo tožbo. Predmet obravnave so neresnične trditve, žalitev in obrekovanje (avtor pisma bralcev je nekaterim očital kriminalnost, drugim zlorabljanje službenih potovanj v tujino za blatenje Koroške ipd.). Prihodnja obravnava bo jutri ob 14.45 uri na deželnem sodišču v Celovcu. Danes spet z „revijo"! HEUTE SLOVEWSM VESTNIK Die Seite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Dr. Apovnik: „Bindeg!ied zwischen Voiksgruppe und Landessteiien" A!s ..Bindegiied zwischen der s!owenischen Voiksgrup-pe und dem Amt der Karnt-ner Landesregierung" ver-steht der neue Leiter des Voiksgruppenburos beim Amt der Karntner Landesregierung, Hofrat Dr. Pave) Apovnik, seine kunftige Ta-tigkeit. Dr. Apovnik betonte in einem Gesprach mit dem Slovenski vestnik, daB das neue Bliro auch ein poiitisches Ge-wicht crhaiten mtisse. Er nannte dabei ais Hauptaufga-bengebiete die Ausarbeitung und Steliungnahme zu Geset-zesentwurfen, weiche die sio- wenische Volksgruppe be-treffen, sowie Initiativen, die eine Verbesserung der Lage der s[owenischcn Voiksgrup-pc in Kartncn zum Zieie ha-ben. Vom Zentraiverband sio-wenischer Organisationen in Karnten wurde zur Bestei-iung von Dr. Apovnik be-tont, daB das Bliro mit einem Fachmann besetzt worden sei und sich der Zentraiverband von Dr. Apovnik eine ge-deihiiche Zusammenarbeit mit beiden Zentraiorganisa-tionen der Karntner Siowe-nen erwarte. 120.000 S an Spendengeidem dem RK S!owenien ubergeben! SV-Chefredakteur Ivan Lukan und Zentraiverband-Sekretar Dr. Marjan Sturm libergaben am vergangenen Montag in Ljubijana dem Prasidenten der Roten Kreu-zes von Slowenien einen Scheck liber 120.000 Schiiting ais Soforthiife ftir die Hoch-wasseropfer in Siowenien. Die 120.000 Schiiiing wurden von den Leserinnen und Le- sern des Siovenski vestnik in knapp 14 Tagen auf das ei-gens ftir diese Soiidaritatsak-tion eroffnete Konto Nr. 3,044.393 - Kcnnwort ..Pomoč Sioveniji/Hiife fiir Sio-wenien" - bei der Posojiinica-Bank in Kiagenfurt/Ceiovec eingezahit. Spenden fiir die ieidgepriifte Bevoikerung konnen weiterhin auf das Konto eingezahit werden. OLG Wien bestatigt Verurteiiung von Gerhard Stichauner und der „Kronen Zeitung" Das Oberiandesgericht Wicn wies vergangene Wo-che die Berufung Gerhard Stichauners und der Kronen Zeitung gegen das Urteii des Landcsgerichtes Wien vom 3. Mai i990 zurtick. Die Verurteiiung der „Karntner Krone" zu 30.000 Schiiiing Ent-schiidigung wegen tibier Nachrede (binnen 14 Tagen zahibar an Prof. Gstcttner) und die Verurteiiung Gerhard Stichauners zu 40 Tag-siitzen von 200 Schiiiing (8.000 Schiiiing) an das Ge-richt, sowic die Verurteiiung zur anteiiigen Begieichung der ProzcBkosten werden so-mit rechtskraftig. Stichauner hatte im Zu-sammenhang mit Gstettncrs kritischcr Pubiikation Zwanghaft Deutsch? Uber faischcn Abwchrkampf und verkehrten Hcimatdienst (Drava-Veriag, Kiagenfurt/ Ceiovec 1988; das Buch er-iebte mittierweiie eine zweite Aufiagc) in seiner „Stich-iing"-Gtosse die Behauptung aufgesteiit, Gstcttners Schrift strotze vor ..Ltigen und Ver-drehungen". Einen Wahr-heitsbeweis daftir konnte er nicht erbringen, das Landes-gericht Wien verurteiite ihn daher gcmiiB $ iii StGB (iibie Nachrede). Gstettner wurde gcmiiB § 6 Medienge-setz eine Entschiidigung zuer-kannt. Sudosteuropa-tnstitut mit AuBensteHe in Ljubijana! im Gebiiude der Phiioso-phischen Fakuitiit der Uni-versitiit Ljubijana wurde in der Vorwoche eine AuBen-steiie des Siidost- und Osteu-ropa-Institutcs der Universi-tat Wicn eroffnet. Die Au-Bcnstciic wird vom Karntner Siowenen Fciiks J. Bister ge-ieitet und soii dem Aipen-Adria-Raum zusatziichc wis-senschaftiiehc Impuise veriei-hen. Der 1. We!tkongres der Siowenen Ende Juni 1991 in Der L WeitkongreB der Siowcnen wird Ende Juni i99i in Ljubijana stattfinden. Das tciite der Vorsitzende der Karntner Initiativgruppe, Mag. Lojze Doiinar, in einem intcrvicw mit dem Siovenski vestnik mit. Der Wcitkon-grcB soii in erster Linie die rund 700.000 auBcrhaib der Rcpubiik Stowcnien ieben- Ljubijana den Siowcnen zusammcn-ftihren und hat wcitcrs cine starkere BindungaiierSiowc-nen an das neue demokrati-schc Siowcnien zum Ziei. Zu diesem Zwcckc haben sich Initiativgruppcn in fast aiicn Kontinenten gebiidet. Die Karntner Gruppc wird sich am 21. Jiinncr in Kiagenfurt/ Ceiovec konstituicrcn. Grad/čeva (2. z /eve) /n Sf o/s/če va (2. z desne) pr/ pogovoru s predsfavn/k/ ZSO /n vk//učen/7! organ/zac/)'. ja, ki bo upošteva) tako potrebe posameznih krajev kot tudi posebne faktorje, ki izvirajo iz dvojezičnosti na južnem Koroškem. Za konkretne ukrepe, s katerimi bosta pariamentarki iahko opozoriti na zapostavijanje siovenske narodne skupnosti na Koroškem oziroma na njene probieme tudi širšo javnost, pa so se domeniii na področju kuiture. Pravtako so se domeniii, da bo prihajalo do rednih stikov med manjšinsko predstavnico v parlamentu in ZSO, potrudili pa se bodo tudi za povezavo aiternativno in napredno ZAL podpira tožbe pri ustavnem sodišču Minuii teden sta se državni postanki ZAL Terezija Stoi-sič in Marijana Grandič srečah tako rekoč na prvem uradnem pogovoru po njuni izvoiitvi s predstavniki ZSO, vanjo vključenih organizacij in nekaterih iokainih iniciativ. Po uvodni predstavitvi narodnopoiitične situacije, v kateri je tajnik dr. Marjan Sturm dejai, da imata ZSO in deiovni krožek Manjšine Zeiene aiternativne iiste več stičnih točk, se je s posian-kama razviia živahna razprava, v kateri je zastopnica manjšin v parlamentu Stoisi-čeva poudarila, da žeii imeti staine stike z ZSO ter da namerava svoje deio v prid narodnim skupnostim v Avstriji opravljati tudi v kiubu ZAL, ne pa zunaj njega, kot je to počel Karei Smoiie. Tudi Za njegovega prvega vodja pa je imenovat koroškega I Siovenca, dvornega svetnika dr. Pavieta Apovnika, ki je dosiej vodil referat za zadeve kuiture siovenske narodnostne skupnosti pri kuiturnem oddeiku urada koroške dežeine viade. Novi biroje bit osnovan kot pododdeiek v direkciji urada koroške dežeine viade. Dr. Apovnik je v razgovoru z uredništvom Sioven-skega vestnika poudarit, daje njegova žeija, da bi novi biro postai povezovaini čicn med siovensko narodnostno skup- c/r. Pave/Apovn/k Marijana Grandič, ki je v okviru ZAL v pariamentu zadoižena za zunanjo poiitiko m za regionaini razvoj, je nazorno nakazaia, da manjšinsko vprašanje ni samo vprašanje šoie, čeprav je eno najbolj perečih, temveč da je med drugim odvisno tudi od ekonomskih razmer oziroma odvisnosti. Po večurnem razgovoru sta se državni postanki s predstavniki ZSO ter vanjo vključenih organizacij domeniii za več skupnih projektov. Med najpomembnejšimi je ta, da bo ZAL podpria nadaijnje tožbe pri ustavnem sodišču v zvezi z dvojezičnim šoistvom. Skupno pa se bodo prizadevati tudi za obsežen in obči prikaz muitietničnega značaja avstrijske nacije, izdeiaii tak načrt regionainega razvo- nostjo in uradom koroške dežeine viade. Nadaije je menii, da mora biro dobiti tudi svojo poiitično težo in pri tem dejai, da naj bi biia njegova naioga, da s konkretnimi prediogi prispeva k izhoijšanju poiožaja siovenske narodnostne skupnosti v dežeti. Prav tako bo imci naiogo, da izdela staiišča k posameznim zakonskim osnutkom, ki zadevajo manjšinsko probiematiko. V razgovoru z našim iistom je dr. Apovnik izrazit upanje, da ga bodo obe osrednji poti-tičm in kuiturni organizaciji koroških Siovencev podpirate v njegovi novi funkciji, saj meni, da bo dciovanjc biroja v prid siovenski narodnostni skupnosti odvisno tudi od njihove pripravijenosti za sodciovanjc. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je v izjavi za Siovenski vestnik dejai, da Zveza sio-venskih organizacij pozdrav-ija imenovanje dr. Apovnika, ker v njem vidi strokovnjaka za manjšinska vprašanja in pričakuje, da bo sodciovai z obema osrednjima organizacijama koroških Siovencev. Ivan Lukan mislečih čianov posameznih narodnih skupnosti v Avstriji Dan po tem razgovoru pa sta poslanki v avstrijskem pariamentu obiskati tudi Sio-venijo, kjer sta med drugimi tudi predsedniku predsedstva Miianu Kučanu in viadnemu predsedniku Lojzetu Peter-ietu obraziožiii svoja staiišča giedc poiožaja manjšin v prihodnje. Poudariti pa sta tudi svoj interes za sodciovanje z Rcpubiiko Slovenijo kot matico v Avstriji živečih Siovencev. Na tiskovni konferenci v Ljubljani pa sta tudi dejaii, da bo ZAL imeia redne stike z vsemi koroškimi Slovenci, ter da trenutni KOKS ocenjujeta za „eno-stransko teio, ki ne more biti predstavniško za ceiotno manjšino, ker med drugim ne upošteva pluraiizma znotraj narodnih struktur." Kar pa zadeva pred kratkim predio-ženi modei dr. Pernthalerja o nekakšnem narodnem zastopstvu, pa sta avstrijski pariamentarki koroške Siovence pozvaii, naj dobro premisiijo, preden pristanejo na modei ..avtonomije". Deiovni krožek Manjšine ZAL bo ta modei še podrobno preučii in potem zavzci dokončno sta-iišče. Znan/ koroški avtor He/-mnf Sc/iarf Rizzijeva nagrada Hcimut Scharf bo prvi dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo bo podciiia Siovcnska prosvetna zveza. Seharf je pesnik, pisatcij, pisce radijskih iger, kritik in esejev in sc v svojih dciih vedno spet zavzema za pravice koroških Siovencev in za mirno sožitje obeh narodov na Koroškem, izdat je več pesniških zbirk in romanov, nekatere od njegovih knjig pa so izšic tudi v sio-venskem prevodu. Apovnik: „Povezova!ni čien med Slovenci in dežeino poiitiko" Korperso/m/n/ re/eren/ ko/ o.ske c/cze/z/e v/nJe/e c/cze/n/ g/<7-vnr /Vuk/erprefekt/ /eden v zm/aje/u /upa /e še /