Oit faKaJa od olrtotn* 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 4. APRILA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 27. — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže J GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kmetijski stroji in kooperacija KRANJ — Kmetijski inšpektor kranjske občine v poročilu za leto 1963, ki ga je na eni zadnjih sej sprejela občinska skupščima, ugotavlja, da je analiza strojnih kapacitet kmetijskih organizacij Pokazala, da obstoječa mehanizacija komaj zadostuje za obdelavo površin v družbenem sektorju. Ugotovili so tudi, da kmetijske °rganizacije še vedno premalo skrbijo za svoj strojni park: med-!^mvko s0 manjši stroji in priključki v redu očiščeni Ln kon-servirani v času, ko se ne rabijo, Pa večji stroji, ki predstavljajo osnovna sredstva največje vrednosti, niso v redu očiščeni in pripravljeni za prezimovanje. Že precej let nazaj zadruge svoje strojne odseke v zaključnih oilancah prikazujejo kot nerenta- bilne. Poslovna izguba strojnega odseka zadruge v Cerkljah lani je znašala 1,800.000 din, predlanskim 537.000 din in 1961. leta 2,637.000 din. Podobno je tudi drugje. Strojne usluge so zadruge kmetom doslej skoraj vedno zaračunavale po neekonomskih cenah; ker pa je vedno manj možnosti kriti izgube i/, drugih virov in ker so izgube zaradi vse večje mehanizacije in večjega povpraševanja po strojnih uslugah tudi vedno večje, so zadruge začele vse bolj prehajati na ekonomske cene. Zaradi dražjih strojnih uslug pa se jih kmetje zdaj vse manj poslužujejo. Posledica je slabša izkoriščenost strojev', ki spet vpliva na povečanje izgub. Problem, ki se zastavlja ob gornji ugotovitvi kmetijskega inšpek- torja v kranjski občini, pa je drugje. Pogoste ugotovitve, da 30 strojni odseki zato deficitni, ker so stroji premalo Izkoriščeni, ker so premalo v uporabi, so postavljene v drugo luč, če vemo, da je strojev premalo še za lastno proizvodnjo, kaj šele za usluge kooperantom! Res, da je že sama narava kmetijskih del taka, da nekateri stroji (npr. kombajni, mlatilnice) večji del leta stojijo. Toda takrat, ko je npr. žetev, so kombajni polno izkoriščeni. Ce stroji, ki jih kmetijske organizacije imajo, zadostujejo komaj za družbeno proizvodnjo, se je treba vprašati, kaj je z uslugami kooperantom, ki jih zadruge po pogodbah o proizvodnem sodelovanju morajo kmetom nuditi. Ali se pri takem stanju določila pogodb S tuberkulozo ni premirja SEDMI APRIL je svetovna Zdravstvena organizacija določila za »svetovni dan zdravja«. Ta Praznik je vsako leto posvečen enemu od neštetih problemov, s kate-7lYn{ se zdravstvena služba bori v svoiem boju za zdrav ie človeka. fposvetilo z geslom: »S tu-erkulozo ni premirja* — je riame->n)eno eni, v svetovnem merilu ycIo Pfreci bolezni: tuberkulozi in boju proti njej. y obdobju po drugi svetovni voi-nJ> ko smo dobili na razpolago moderna zdravila, smo s prevelikim optimizmom računali, da bomo v najkrajšem času odstrani to »rakovo rano« našega zdravja. Ko danes ana-Hziramo razpoložljiv? podatke vidimo, da smo naredili velik korak ""Prej, vendar bo borba proti tej bolezni še dolgotrajna in težavna. pgot.iv!jamo, da smo pri nas na ^'Oremskem v primerjavi z ostal-mi Predeli Jugoslavije dosegli že lepe HJpehe v tej organizirani borbi, to-"J V primerjavi z rezultati Danske '« Ilolnndije smo še zvlo daleč od *a'Zelenega "cilia. Zavedamo ba se, da smo, v tei fazi borbe proti jetiki Y',*}* prelomnici, ko se moramo odločiti za načrt, da izločimo tuber- kulozo kot družbeno bolezen na Gorenjskem. Kakšen naj hi bil ta načrt in katere elemente naj bi vseboval? Prvo mesto v tem načrtu dajemo preventivni borbi, to je odkrivanju tuberkuloznih bolnikov. 2 uspešnim odkrivanjem bolnikov s svežo tuberkulozo, bo zdravljenje bolnikov krafŠe, uspeh pa zanesljiv. Pravočasno odkrivanje bolnikov ho preprečilo širjenje bolezni, okitževanie okolja, v katerem živi boln;k. Analize namreč kažejo, da je okuženost otrok še vedno zelo velika. To pa ima pri širjenju tuberkuloze velik pomen. Iz njihovih vrst prihajajo novi boh'ki. Velika udeležba pri fluorografiranju ie dokaz, da je vsak občan moralno odgovoren na-t>ram sebi, kakor tudi pred družbo. Posebna metoda preventivnega dela je cct>ljenie neokuženih otrok in mladine neplen mora biti vsak novorojenček, vsak otrok v 14. letu starosti, vse osebe, ki živijo s tuberkuloznim bolnikom, k i kor tudi vsak občan ob i>rvi zaposliti do 35. leta starosti. Pri tei metodi moramo medvsem posvetiti Pozornost državljanom, ki se preselijo na naše področje. Enako kot preventivne metode je v borbi proti tuberkolozi pomembno pravočasno zdravljenje tuberkuloznega bolnika. Iz izkušenj vemo, da pri današnjem razvoju medicine lahko zagotovimo popolno ozdravitev tuberkuloznih bolnikov, če nh pravočasno zdravimo. Ne bo odveč, če se še enkrat spomnimo, da ie pravilno zdravljenje, predvsem pa zavesten odnos bolnika do svoje bolezni povezan z družbeno odgovornostjo do tega perečega problema. Kljub vsemu temu se moramo zave' dati, da nam bo ostalo gotovo število bolnikov, ki bodo postali kro-ničarji. Namen naše službe je, da število teh kroničnih bolnikov zmanjšamo na minimum. Danes že imamo zdravila, s katerimi preprečujemo nastanek novih obolenj, zlasti pri tistih posameznikih, ki so močno izpostavljeni okuž-hi ali so že na tem, da zbolijo. Če nam bo uspelo z doslednim in natančnim izvajanjem približati se našim željam^ se bomo močno približali deželam, v katerih je problem tuberkuloze v glavnem že rešen. Torej — 5 tuberkulozo ni premir- lahko izvajajo? Ali niso take pn godbe le formalnost, le popisan papir, kjer oba partnerja že vnaprej vesta, da v resnici tako ne bo? Praksa kaže, da tako je. V letu 1963 je pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu zajelo v okraju Ljubljana 17.559 ha obdelovalne zemlje, od tega 45 odstotkov žit, 30 odstotkov vrtnin in 25 odstotkov krmnih rastlin. Z družbeno mehanizacijo je bilo lani preoranih okrog 23 odstotkov s pogodbami zajetih njiv in požetega 13 odstotkov vsega žita, pridelanega v pogodbenem sodelovanju. Toda to. v celotnem ljubljanskem okraju. Tudi v kranjski občini so zadruge nedvomno nudile kmetom strojne usluge, vendar še daleč ne vseh tistih, ki so jih predvidevale kooperacijske pogodbe. Ce je strojev premalo — ali lahko računamo, da bo v prihodnje bolje? Koliko časa še bodo pogodbe le na papirju? A. Triler Odcepitev na lep način dr. Gorazd Žavrnik Skofja Loka — Prvega aprila je bil v Skofji Loki, v delavnicah podjetja Ljubljana-Transport množičen zbor delovne skupnosti, na katerem so člani poslovne enote Skofja Loka odločno zahtevali odcepitev od matičnega podjetja v Ljubljani in ponovno ustanovitev samostojnega podjetja »Trans-turist« v Skofji Loki. Zbor je postavil centralnemu delavskemu svetu podjetja rok in zahtevo, da mora potrditi odcepitev od matičnega podjetja in spoštovati voljo delavcev, ki so se na tajnem glasovanju izrekli za ocepitev. Predstavniki matičnega podjetja iz Ljubljane so poskušali pojasniti svoja stališča, vendar so bili udeleženci zbora enotni, da ne morejo več delati pod skupno streho. Predlagali so, da bi se odcepili na lep način. MARJANA DERŽAJ: Vaš časopis poznam; pri radiu imam tako službo, da ga moram brati V četrtek m včeraj sta bila v Kranju zabavno glasbena koncerta, ki ju je priredil veliki kranjski zabavni orkester. Kot solisti so nastopili pevci Marjana Deržaj(na sliki), Barbara Jarc in Lado Leskovar. Veliko orkestralno zasedbo vodi znani pozavnist plesnega orkestra RTV Ljubljana Franc Puhar. Razgovore z našimi pevci zabavne glasbe berite na zadnji strani! S seje občinske skupščine Skofja Loka Zavrnjeni predlog o spremembi datuma občinskega praznika ŠKOFJA LOKA — Odborniki obeh zborov občinske skupščine škofja Loka so v sredo sprejeli zadnje dopolnitvene predloge k osnutku občinskega statuta in izglasovali statut v celoti. Med predlogi občanov, ki jih je občinska skupščina zbirala dd 27. januarja na zborih volivcev, je bilo največ pripomb o kmetijstvu, o finansi-ranju krajevnih skupnosti in o drugih vprašanjih nadaljnega razvoja. Hkrati pa je bilo več pripomb tudi na datum občinskega praznika, ki je 18. decembra. Pomisleke so občani izražali zato, ker je zimski čas neprimeren za večje prireditve. Predlagali so, da bi občinski praznik prestavili na poletni čas. Odborniki s0 predlog resno pretresali. Končno pa so se odločili, da datuma ne spreminjajo. Ko so razpravljali o statatih delovnih skupnosti so ugotovili, da so osnutki dokaj nepopolni in pomanjkljivi. Po poročilu statutarne komisije so dali soglasje za 18 statutov. Hkrati pa so statutarnim komisijam po delovnih organizacijah poslali priporočilo o nekaterih najrazličnejših slabostih, ki naj jih upoštevajo pred dokončnim spre;eman jem. K. M. Mladina ima svoje težave Ljubljana — V festifalni dvorani se je včeraj začela prva republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, m a kateri sodelujejo tudi predstavniki mladine z Gorenjske. Na konferenci bodo raz-.pravljali o vseh važnih problemih slovenske mladine: o šolstvu, stanovanjskih težavah, izobraževanju in zabavnem življenju naše mladine. i V eni uri milijon din JESENICE, — V navzočnosti predstavnikov trgovskih podjetij in družbenih organizacij občinske skupščine Jesenice je bil v sredo dopoldne odprt trgovski paviljon Zarje na Jesenicah. Direktor podjetja je ob otvoritvi poudari! pomembnost novega trgovskega lokala. Paviljon je bil na grobo dograjen že lansko jesen. Gradbenemu podjetju Nova Gorica pa ni uspelo končati notranjih del. Že prvo uro po otvoritvi so imeli prometa za več kot 1 milijon dinarjev. Plenum okrajnega sindikalnega sveta Do konca izkoristiti notranje rezerve LJUBLJANA — Preteklo sredo, 1. aprila, je bila v prostorih doma sindikatov v Ljubljani druga redna seja plenuma okrajnega sindikalnega sveta. Na tej seji so za novega predsednika okrajnega sindikalnega sveta izvolili SLAVKA ZALOKARJA. Med drugim so razpravljali še stavno ne najdejo potrebnih »no> o nalogah sindikalnih organizacij tranjih rezerv«. S to ugotovitvijo, in samoupravnih organov v zvezi se plenum nikakor ni strinjal, saj s prehodom na skrajšani delovni je znano, da so proizvodna sred- čas. V ljubljanskem okraju je še stva v okraju izkoriščena le 54 595 delovnih organizacij, ki niso odstotno. Mnenja so bili, da j« storile še ničesar za prehod na treba notranje rezerve iskati m skrajšani delovni čas, v 370 orga- račun neizkoriščenih strojev in n« nizacijah pa *so ustanovili za to eprav 1. april velja za neresni dan, so v sredo na Kurivu v Kranju popisovali naročnike premoga. Direktor podjetja nam je dejal, a bodo že do 10. maja prejeli tolikšno količino premoga, da bodo lahko zadostili potrebam 800 do 900 kupcev, ki so ta dan stali * vr*ti že od zgodnjih jutranjih ur. Iz Velenja bodo namreč do tedaj dobili 3 tisoč ton premoga. Naslednje interesente bodo vpi- »ovali prihodnji mesec z dodatnim obremenjevanjem de- ustrezne komisije, ki naj bi pro- . učile možnosti prehoda na skraj- ,avcev- Nedvomno bo treba tud! šani delovni čas. Nekatere delovne izpopolniti način nagrajevanja, organizacije se izgovarjajo, da te saj je to mnogokrat ovira za več- ga še ne morejo storiti, ker eno- jo produktivnost. M.2. Se enkrat „Referendum in odločanje občanov" 1 i ,tem naslovom je Glas dne rem' objavil članek, v kate-čin l. ** ODravnava odločitev ob- nske skupščine na izid referen-2UJ"a, ki je bil v dneh 20., 21. in '^marca letošnjega leta. kra i £tn° ^e vsem občanom b, "Jske občine dovolj znana pro-matika osnovnega šolstva in tu-i°gi' kl so PriPelJali občin-r? Skupšč,no do' odločitve, da za *JrSanizirano zbirati sredstva b]P , Jo St>1 v občini. Z vso pro-eniatlko so bili občani seznanje-fPi>!!a '■""»rakih, posebno pa na ReK^n*,h zb°rih volivcev ter po-°™n sestankih socialistične zve-. »indikatov, krajevnih skupno-g" n J«* Občinska skupščina je vso ux za P°treono, da seznani občane s problematiko osnov- 2? ^8tVa ,n da JJh končno tudl z« k u z mo^e»l devet minut. Novi brazilski predsednik izhaja iz desničarskih klopi. Ranieri Mazilli je znana politična osebnost. V svoji poslanici naslovljeni na ljudstvo je nagovarjal državljane na spoštovanje zakonov ln na pomiritev. Začasni brazilski predsednik, ki bo opravljal dolžnosti predsednika do novih volitev, je bil že enkrat na tem položaju. Po ostavki bivšega predsednika Ouadrosa, Goulartovega predhodnika, je opravljal najvišje državniške posle, dokler se tedanji podpredsednik Goulart nI vrnil s svojega potovanja po Daljnem vzhodu v Brazilijo. Večina poslancev in veČina brazilskega prebivalstva ne odobrava načina, s katerim se je desnica v kongresu polastila oblasti. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ♦ Ljudje in dogodki # Ljudje in dondk Priprave na občni zbor KRANJ — Upravni odbor društva živilskih in prehranskih strokovnih delavcev Gorenjske pripravlja občni zbor društva, ki bo 21. aprila. Na občnem zboru bodo posredovali najnovejše zaključke z zveznega posvetovanja o dopolnilni /prehrani in govorili o dejavnosti društva. Posebno aktivno so sodelovali pri problematiki gorenjskih klavnic. Društvo bo z referatom o presikrbi gostinskih obratov z živili prihodnji mesec sodelovalo na seminarju zveznega društva za napredek prehrane v Ljubljani. Ustanavljanje krajevnih skupnosti Kranj, 3. aprila — Na zborih občanov kranjske občine bodo do konca maja sprejeli statute krajevnih skupnosti in izvolili svete teh organov. Tako so sc odločili zastopniki sedanjih krajevnih odborov, stanovanjskih sjkupnosti in krajevnih organizacij SZDL na današnjem posvetovanju. Delo sedanjih krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti bodo prevzeli samoupravni organi novoustano- vljenih krajevnih skupnosti, ki jih bo v kranjski občini 37. Največja naloga pri pripravah za ustanavljanje krajevnih skup nosti je izdelava statutov, čeprav je bilo o tem že več posvetovanj, seminarjev in navodil je še vedno precej nejasnosti v posameznih primerih, da bi bili ti dokumenti čimbolj prilagojeni krajevnim potrebam in razmeram. Do 10. maja bodo 'izdelali osnutke statutov, Ta teden so na Jesenicah odprli novi lokal trgovskega podjetja Zarja. 2e takoj prvi dan so imeli precej obiskovalcev, saj so v prvih treh urah zabeležili za milijon in pol dinarjev prometa. Po tem se vidi, da je bila tovrstna prodajalna na Jesenicah zelo potrebna potem pa jih bodo dali v javno razpravo. ; Zadnjo nedeljo mau» pa naj bi bili po vseh krajih zbori občanov, na Mterih bi sprejeli statute in ustanovili krajevne skupnosti. Podobno posvetovanje je bilo danes tudi na Jesenicah. V tej občini bodo ustanovili krajevne skupnosti do 20. maja. Po drugih občinah Gorenjske so taka posvetovanja predvidena za prihodnji teden. K. M. Konferenca za družbeno aktivnost žensk Kranj, 4. aprila — Včeraj popoldne je bila v Kranju redna konferenca za družbeno aktivnost žensk občine Kranj. Na žalost je bila konerenca zelo slabo obiskana (enkrat je bila zaradi slabega obiska že odložena!). Uvodni referat je podala dr. Ana Kraker, ki je za to priložnost izbrala izredno izčrpne podatke in zajela celotno problematiko naše žene in njene družine. Tudi govorniki v razpravi so nizali zanimive in največkrat obtožujoče podatke, ki nazorno ilustrirajo trditev, da je skrb družbe za našo družino zelo po--manjkljiva in je Skrajni čas, da zamujeno nadoknadimo. Posebno pereči so problemi varstva otrok in pomoči zaposleni ženi, s katerimi so tesno povezane številne škodljive pomanjkljivosti. u r e m o VREMENSKA NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Ponoči in zjutraj pretežno oblačno in tu in tam padavine, delno kot plohe. Nočne temperature med 5 do 10 stopinjami; dnevne od 10 do 16 stopinj. V nedeljo bo spremenljivo oblačno in še toplo vreme, v zahodni Sloveniji so možne kratkotrajne padavine, predvsem plohe. VREMENSKA SLIKA Obsežno področje nizkega zračnega pritiska zajema srednjo in južno polovico I Evrope. Njegove frontalno motnje so oslabljene zajele naše kraje in bodo le lokalno vplivale na vreme pri nas. VREME V PETEK OB 13. URI Brniki — zmerno (•oblačno, 15 stopinj, zračni pritisk'998 milibarov, močno | pada; I Planica — pretežno oblačno, 10 stopinj; Jezersko — oblačno, 10 stopinj; Kredarica — v oblakih, —3 stopinje, piha jugovzhodni veter s hitrostjo 30 kilometrov na uro. SNEŽNE RAZMERE Kredarica — 150 cm, Komna — 85 cm, Vršič — 80 cm, Tamar — 50 cm, Njivice — 50 cm snega. Gospodarski kriminal ne predstavlja resnejšega problema Govori sodnik okrožnega sodišča v Kranju Karel Misjak Čeprav že obsojen-zopet na vodilnem mestu % ZADNJE čase se pred 'našimi # sodišči pojavlja cela vrsta utaj, # poneverb in ponarejanja listin # ttt podobnih kaznivih dejanj. 4 NeKaj i tem družbenem pro-0 blemu je za naš list povedal # sodnik Okrožnega sodišča v # Kranju tovariš KAREL MIS-C JAK. »Pred Okrožnim sodiščem v .ran j u se je od vseh tovrstnih kaznivih dejanj obravnavalo največ poneverb, goljufij, tatvin, zlo-ab uradnega položaja, ponareja-ja listin, manj pa utaj davka, grabeža in drugo. Kdo so v teh pHmerih oškodovanci? V preteklih letih smo ugotavljali, da se med oškodovanci ne pojavljajo večje delovne organizacije ter da so tudi poneverjeni zneski razmeroma majhni, isto velja tudi za preteklo leto in prav tako za ostala kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala. Zanimivo, da velja to tudi za kazniva dejanja velike tatvine in tatvine ter zlorabe uradnega položaja. Oškodovanci so predvsem gostinska in trgovska podjetja, pri večjih podjetjih so bila kazniva dejanja povzročena v manjših poslovalnicah, prodajalnah, bifejih Mopedist podrl kolesarja KRANJ — Na Cesti Staneta ta-mopedist Franc Eržen kolesarja farja je v torek ob 14.10 podrl Andreja Urbane«. Mopedist je vozil iz Prdmskovega, nasproti pa mu je pripeljal kolesar, ki je vozil tik za tovornjakom in zavijal v levo pred mopedista. Pri padcu sta bila oba poškodovana; mopedista so odpeljali v kranjski Zdravstveni dom, kolesarja pa v ljubljansko bolnišnico. in drugih obratih. Tatvine so se pojavljale predvsem po delavskih naseljih gradbenih podjetij v Kranju in na Jesenicah. V teh primerih gre za vlomne tatvine in to na škodo sodelavcev. Nekaj primerov je sodišče obravnavalo tudi grabeža, na primer menjalec pri podjetju »Kompas« — poslovalnica na Jesenicah K. K. je od avgusta 1962. leta poneveril 1,037.529 dinarjev in bil zato obsojen na 2 leti ln 6 mesecev strogega zapora. P. A. je kot direktor gostinskega podjetja »Tabor« v Gorenji vasi nad škof jo Loko v letih 1960 do 1962. poneveril tudi precej več kot milijon dinarjev.. Zato ln še za druga kazniva dejanja je bil obsojen na 6 let strogega zapora, č. B. ekonom splošne bolnišnice na Jesenicah, se je v letih 1961 in 1962 okoristil na račun bolnišnice za okoli milijon in 400.000 dinarjev. Kaznovan je bil na enotno kazen sedem let strogega zapora. S. F., K. J. in drugi so si prisvajali v kranjski klavnici čreva in jih preprodajalj. Prva dva sta bila kaznovana na pet let strogega zapora. Pri Okrožnem sodišču v Kranju in pri občinskih sodiščih v Kranju, Skofji Loki, Radovljici in na Jesenicah se je obravnavalo 1961. leta 36 davčnih utaj, leta 1962 pet in lani samo eno. Kazenske sankcije niso dosegle svojega namena, ker tudi davčna politika ni ustrezala. Pričakujemo nov in pravičnejši davčni sistem. Večkrat so namreč posamezniki zapadli v ta kazniva dejanja zaradi objektivnih okoliščin (vlaganje v osnovna sredstva, pomanjkanje delavcev, številna družina itd.), kar se ni ali pa se je premalo upoštevalo pri odmeri davka. Dnevno časopisje in višji politični forumi so kritizirali politiko pregona zaradi davčnih utaj, posebno glede privatnih gostilničarjev. Sodniki so zaradi vsega tega poskušali vse te zadeve reševati čimbolj prožno, kazni pa so bile večinoma pogojno odložene. Kritika o zgrešenosti kazenskega pregona glede davčnih utaj, ki se je tikala sodišč, je najmanj upravičena. Lahko rečemo, da so prav sodišča posredovala ta problem javnosti in tako prispevala, da se je politika pregona davčnih utaj na našem področju postopoma spremenila. Posledica dejstva, da pridobljena premoženjska korist iz kaznivih dejanj ni velika, da so storilci mnogokrat še nekaznovani in mladi, je vplivala, da so tudi kazenske sankcije v teh primerih mile in je bilo zato izrečenih precej pogojnih obsodb. Na splošno lahko ugotovimo, da je kazenska politika primerno ostra in tudi uporaba pogojne obsodbe pravilna. Učinkovitost sodnih ukrepov se zmanjšuje zaradi dolgotrajnosti sodnega postopka. Pred leti smo ugotavljali, da se obsojenci za gospodarski kriminal zopet zaposlijo na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu. Tega danes ne bi mogli več trditi, kar je nedvomno pozitivna ugotovitev. Čeprav je opaziti določen porast kriminala v gospodarstvu, lahko zapišemo, da gospodarski kriminal na našem področju ne predstavlja posebnega družbenega zla. V primerjavi z letom 1956 do 1958 lahko celo trdimo, da je gospodarski kriminal v upadanju. ?.e od leta 1961 med oškodovanci ne naletimo na večje gospodarske organizacije kot so »Iskra«, »Tek-stilindus«, »Planika«, »Sava«, »BPT« Tržič, Železarna Jesenice, »Veriga« itd. ZDENKO MUNIH, rojen v Te-harjih, ki sedaj stanuje v Ljubljani, je komaj odsedel 5 mesecev zapora zaradi goljufij in se je spet pojavil pred kranjskim okrožnim sodiščem za podobna kazniva dejanja. Zaposlen je bil kot delovodja pri splošnem gradbenem podjetju »Novogradnje« v Tržiču. Gradbena dela jc vodil pri gradnji depandanse »Doma« na Jezerskem. V prostem času je še na svojo roko sprejemal na Jezerskem razna gradbena in druga dela. Posel mu je dobro cvetel. Kaznivo dejanje je storil lam* 21. septembra, ko je dvignil v podjetju plačo za delavca DOBRIVOJA CVETKOVIČA v znesku 31.883 dinarjev. Denarja mu ni izročil, temveč ga je obtoženec sam zapravil. Ob tem je 3. oktobra lani samovoljno zapustil delo in odšel neznano kam. S seboj je odnesel tehnično dokumentacijo »Novogradenj« gradbišča na Jezerskem. Lani poleti je tudi na Jezerskem obljubil profesorju BOGDANU BINTARJU, da mu bo za njegovo počitniško hišico nabavil ladijski pod. Bogdan Bintar mu je zato izročil 35.000 dinarjev. Po stari navadi Munih ni nabavil nikakršnega ladijskega poda, ampak je denar spet zapravil. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo za vsa kazniva dejanja na enotno kazen 7 mesecev zapora. Vendar tu ne moremo mimo dejstva, da je bil Munih že obsojen. Gradbeno podjetje »Novogradnje« iz Tržiča pa ga je spet postavilo na vodilni položaj. Po drugi strani pa se povsod prizadevamo, da takih ljudi, ki so družbeno nevarni ne zaposlujemo na vodilnih mestih. Prav je, da se take ljudi zaposluje, vendar je lc treba gledati pri tem, kakšno delo se mu da v ro- ke, še vedno drži pregovor: »Priložnost dela tatu.« M. 2. Nesreča slepega potnika BLED — V sredo ob 15.30 je pri vili Senčnici skočil z vozečega kamiona 19-letni Smail Merdano-vič, ki je stanoval v delavskih barakah v Zgornjih Gorjah. Pri padcu se je težje poškodoval (pretres možganov in več odrgnin po obrazu); odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Do nesreče je prišlo, ker je' poškodovani skočil na kamion brez vednosti voznika in ga zapustil prav tako. Osebni avtomobil v konjsko vprego SKOFJA LOKA — Na cesti II. reda med Veštro in Praprotnem sta v ponedeljek ob '7.45 trčila osebni avtomobil K-NJ-948, voznica Marta Leben in vprežni voz s konjsko vprego, ki ga je upravljala Minka Dolenje. Do nesreče je prišlo, ker je voznica osebnega avtomobila pri srečavanju zapeljala najprej na skrajno desno, nato pa nenadoma zavila na levo v konja. Konj (pri tem se mu je zlomila prednja noga) je skočil na pokrivalo avtomobila in se prevalil čezenj. Materialno škodo so ocenili na okrog pol milijona dinarjev. Še vedno ostanki vojne Zaradi ostankov minule vojne je spet prišlo do težje nesreče. Že v prejšnjih primerih smo največkrat ugotavljali, da so bili žrtve otroci, ki se igrajo z raznim razstrelivom in zapuščenimi ročnimi bombami, čeprav sta minili skoraj dve desetletji, se še vedno najdejo nevarni ostanki. Tako se je zgodilo tudi pretekli ponedeljek, 30. marca, ko sta se šestletni MARJAN KAVČIČ in sedemletni ALOJZ MALI iz Kamne gorice igrala z ročno bomiboi Ta pa je bila še, kot kaže, dobra in jima je eksplodirala. Marjan Kavčič je bil teže, Alojz Mali pa laže ranjen. Oba so takoj odpeljali v jeseniško bolnišnico. Tu so Marjana brž operirali zaradi težkih poškodb na rokah, nogah in trebuhu in je že izven življenjske nevarnosti, medtem ko so starej« šemu Alojzu nudili le zdravniško pomoč in ga takoj pustili domov. # Na kraju, kjer se je zgodila # nesreča, so miličniki našli še # eno ročno bombo. Staršem bi # veljalo priporočilo, da ne pu- # stijo otrok brez nadzorstva, da # brskajo, kjer se jim ljubi. Ta # primer je resno opozorilo. M. Ž. Zastrupila se je z žganjem # To je pravzaprav že drugi pri* # mer v zadnjem času na Go* # renjskem, .ko se je stara žena # zastrupila z alkoholom. V pr- # vem, ki smo ga opisali iz OI* # ševka, ni šlo za zastrupitev, # vendar je smrt nastopila tudi # zaradi alkohola. Pred kratkim, 28. marca, je odšla z doma IVANKA CERNE, rojena 21. junija 1881. leta in je stanovala v SELU pri ŽIROVNICI. Bila j« invalidska upokojenka. Naslednjega dne, 29. marca dopoldne, j° je na vrtu za hišo našel mrtvo njen sin. Pri sebi je imela pol-litrsko steklenico, v kateri je bi'l° še nekaj žganja. Komisija i"0, zdravnik so ugotovili, da je smrt nastopila zaradi zastrupitve z al' koholom. Na truplu niso našli nobenih zna/kov nasilja. M. 2. cono nn Beiem $ iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun © iz naših komun 6 iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Podražitev ni prvoaprilska šala SKOFJA LOKA — »MESO IN MLEKO SO PODRAŽILI« — so bile besede, ki jih je znanec v dokaj osornem tonu namenil v pozdrav na škofjeloški avtobusni Postaji v sredo dopoldne. V prvem hipu smo mislili, da gre za Prvoaprilsko šalo, vendar smo "sto pozneje še večkrat slišali. V razgovoru z načelnikom za družbeni plan in finance občinske skupščine Skofja Loka Milanom Cadežem nas je zanimalo predvsem koliko znaša podražitev ki io je pravzaprav narekovalo. »Sklep o podražitvi mleka in me-sa je bil sprejet na nedavni seji sveta za blagovni promet ln turi- iem val # Lesce — V zadnjem času je dramska amaterska delavnost v nekaterih krajih radovljiške komune spet oživela. Najbolj se je izkazala igralska skupima Svobode Lesce z uprizoritvijo komedije Dobrodošla miss Agata. Tudi v Mošnjah je igralska sekcija pripravila za oder eno dramsko delo. Ribnjani so preteklo nedeljo imeli premiero komedije Ferda Kozaka Profesor Klepcc, na Bohinjski Beli pa pripravljajo uprizoritev Nušičeve komedije Nenavaden človek. V ponedeljek pa so v tem kraju gostovali člani gledališča Tone Cufar z igro Rdeče in modro v mavrici. # Radovljica — Občinska zveza prijateljev mladine pripravlja s komitejem mladine dvodnevni posvet s predsedniki pionirskih starešinskih svetov in z mentorji mladinskih organizacij na šolah. Obravnavali bodo vprašanje, kot so varstvo Ln krajevne skupnosti, samouprava na šolah, organizacija in prosti čas in podobno. Posvetovanje bo 18. in 19. aprila v Draž-gošah. V enajstih delovnih organizacijah radovljiške občine je napravil občinski komite mladine anketo o materialnem položaju rmladih delavcev ter o njihovih potrebah in željah. Od 130 anketirancev je odgovorilo 111 ljudi na vprašanja o osebnih prejemkih, o potrebah po družbeni prehrani m gradnji samskih stanovanj ter podobno. Ugotovitve so pokazale, da ima 58 odstotkov mladih anketirancev od 18 do 25 tisoč dinarjev mesečnih osebnih dohodkov. Nad 60 odstotkov mladih je izrazilo potrebo po organizaciji obratov za družbeno prehrano, življenjski položaj mladih delavcev je razmeroma zelo težak. Med anketiranimi je bilo tudi 23 takšnih, ki so najeli potrošniška posojila. Zanimivo je, kako so jih izkoristili: 13 jih je kupilo pohištvo, 6 tekstilno blago in samo 3 motorna vozila. # Radovljica — V ponedeljek, 6. aprila, bo v ponedeljkovi tribuni koncert moškega pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane. Prireja ga delavska univerza v okviru svojega rednega programa. Za tem pa se bosta v tem mesecu zvrstili še dve predavanji in literarni večer partizanske proze. Svoja dela bodo brali Tone Svetina, Ivan Ribič, Mile Pavlin ter Ivan Jan. zem pri občinski skupščini Skofja Loka, veljati pa je začel prvega aprila;« — je uvodoma omenil tovariš čadež in nadaljeval: »Maloprodajna cena za liter mleka se je povečala le za 10 dinarjev, od dosedanjih 60 na 70 dinarjev. Namen povišanja je bil, da se poveča odkupna cena, in sicer od 36 na 45 dinarjev za liter. Vzroki so prav v tem, da bolje stimuliramo kmeta, čeprav s sedanjo podražitvijo še niso kriti proizvodni stroški in dosežena proizvodna In kakšne so nove cene mesa? — Kilogram govejega mesa, različne kvalitete, velja poslej od 520 do 660 dinarjev, svinjsko meso od 600 do 750 dinarjev in telečje meso od 700 do 820 dinarjev. Vzroki za zvišanje so pomanjkanje teletine in povečanje odkupnih cen, saj velja nabavna cena za kilogram žive teže 450 dinarjev. Omenim naj, da je odkup prašičev na območju občine in v bližnji okolici močno upadel in je vzrok povišanju predvsem v večjih stroških prevoza, kakor tudi posledica dogovora o odkupnih cenah med kmetijskimi proizvajalci. Na majhen odkup vplivajo dogovorjene cene, ki ne krijejo stroškov zasebnih proizvajalcev. Kmetje sicer rede prašiče, vendar bolj za svoje potrebe. So pa tudi primeri, da Jih prodajajo zasebnikom; te prodaje pa ni moč nadzorovati. Tudi odkup živine v občini upada in jo je treba odkupovati v drugih republikah, kar pa podraži povsem razumljivo stroške.« # Vzroki naj bi bili kolikor to- # liiko razumljivi. Vprašamo pa # se, ali je lahko to v skladu s # smernicami nedavnega plenu- # ma CK ZKJ? Po vsej verjetno- # sti se bo podražitev odrazila # tudi v višjih cenah v gostin- # stvu. Menda to ne bo najbolj-0 ša usluga našemu turizmu? # Sicer pa: ali bomo o zvišanju # standarda občanov samo go- # vorili, sklepali in pisali, izva- # jali pa obratno?! Stane Skrabar Seja občinske skupščine Tržič Sprejeli so statut TRŽIČ — Oba zbora občinske skupščine Tržič sta na razširjeni seji sprejela statut občine Tržič. Pri razpravah o predosnutku in samem osndtku je sodelovalo približno 30 do 35 odstotkov občanov, ki so dali svoje pripombe in priporočila. V razpravi so bile nakazane še nekatere smernice. Tako so opozorili, da bi moral že statut zagotoviti, da se sredstva sklada za kulturo in prosveto večajo vzporedno z rastjo materialne osnove občine. Statut bi moral zagotoviti tudi rast kmetijske proizvodnje, saj je kmetijstvo v tržiški občini, ne samo v zastoju, ampak celo nazaduje. Predstavniki družbeno-političnih organizacij so opozorili, da statut v tej obliki, kot bo sprejet na seji, ni nekaj dokončnega, in ga bodo morali stalno spremljati, skrbeti pa tudi za to, da se posamezna določila spremenijo, Če se bo pokazalo, da ne odgovarjajo več dejanskemu stanju. Kot smo že v uvodu povedali, je bil po tej razpravi osnutek statuta dan na glasovanje obema zboroma, ki sta ga soglasno sprejela. Daljša razprava pa se je razvila po poročilu sodnika za prekr- Vsakokrat po nekaj 0 V minulem tednu se je v Šenčurju končal dvomesečni tečaj za voznike amaterje, ki ga je obiskovalo 21 tečajnikov. Društvene izpite so vsi uspešno končali, pred strokovno komisijo pa 4 kandidati izpita niso položili. To je bil prvi tak tečaj v letošnjem letu pri AMD Šenčur. # V sredo, 8. aprila, bo v Kranju zanimivo posvetovanje zasebnih obrtnikov, na katerem bodo obravnavali obrt v luči novega zakona, o stanju obrtništva v kranjski občini in o skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov. Obravnavali pa bodo tudi pokojninsko zavarovanje obrtnikov. Ker je v kranjski občini obrt dokaj slabo razvita, bo to posvetovanje velikega pomena za vso občino. # KUD »Janko Kalan v Voklem v letošnji zimski sezoni ni pokazalo uspehov pri delu. Dramska sekcija ni pripravila niti ene predstave. Biloa je sicer nekaj gostovanj, ki so bila dobro obiskana. Društvo pa je zelo lepo uredilo knjižnico, sedaj pa bo treba zaključiti dela še pri urejanju klubskega prostora, v spodnjih prostorih doma. ške in predstavnikov LM. Predstavniki Ljudske milice so opozorili, da bodo v bodoče zelo strogo izvajali zakon, ki predpisuje, da vinjenim osebam ne smejo točiti alkoholnih pijač tudi do gostinskih delavcev. Poslanec Zdravko Gruden je predlagal, naj bi skupščina sprejela sklep, da v bodoče na svojem območju ne bi dovoljevala novega naseljevanja sezonskih delavcev, dokler ni preskrbljeno za take pogoje življenja, ki so dostojni človeka. To bi pripomoglo, da bi podjetja, ki zaposlujejo predvsem sezon sko delovno silo, končno le začela tudi drugače gledati na življenje svojih delavcev in se potrudila, da bi ustvarila tem ljudem pogoje za dostojno življenje. Na Bledu se vneto pripravljajo na letošnjo turistično sezono. Zlasti živahno Je v grajskem kopališču, kjer bodo na novo uredili tudi bazene za nevešče kopalce. Tudi čolne je treba pripraviti za skorajšnji začetek sezone... v Tržiško obrtništvo TRŽIČ — V Tržiču pripravljajo ustanovitev posebnega obrtnega podjetja. O tem bo razpravljala občinska skupščina na seji, ki je predvidena za prihodnji teden. Veliko, pravzaprav največ obrtnih uslug je sedaj opravljal servis stanovanjske skupnosti Center. Tam je zaposlenih 16. obrtnikov različnih dejavnosti. Vendar Oh Saoi Dolinki • Na Podkorenskem sedlu sta novodograjeno obmejno poslopje in menjalnica še vedno nevseljivi, vendar upajo, da bosta vsaj ta mesec. Uslužbenci v hitro vselitev še vedno ne verjamejo. • Obmejno poslopje na avstrijski strani Podkoren-skega sedla, ki bo nekoliko manjše od našega, bodo pričeli graditi maja. Dograjeno bo predvidoma še letos. Cesta od prelaza do vznožja na avstrijski strani pa tudi letos še ne bo asfaltirana im niti utrjena, kot so to predvidevali lansko leto. • Restavracija na Podkorenskem sedlu je odprta. Preko zime so poslopje obnovili in preuredili v prijetno gostišče. Zelo visoke pa so cene, saj je dnevni pen-zion 760 din, kar je za uslužbence na meji preveč. Bilo bi primerno, da bi hotel Pošta na Jesenicah ločil cene za tamkajšnje uslužbence, za domače turiste in' za tuje turiste. # V Podkorenu se je podrl v torek most preko Save tik pred železniško postajo. Žrtev ni bilo. Most je trenutno neuporaben za vsa vozila. • Iz Podkorena odhaja domačin Tone Raziinger, po poklicu geometer, za dve leti v Ameriko. V Podkorenu so zaskrbljeni, kdo bo domači tolmač ki kdo bo zabaval goste, ko Lojzetovega kvinteta ne bo več. • V Kranjski gori so s 1. aprilom zaprli hotel Pri-sank. Enomesečno mrtvo sezono bodo izkoristili za letne dopuste. Ne bi bilo napak, da bi mrtvi mesec izkoristili tudi za strokovno izpopolnitev osebja. # V Martuljku se pripravljajo na sprejem jahalcev. Ker vlada tu veliko zanimanje za jahalni šport, bodo nudili konjem počitek v senci, jahalcem pa v »Špiku.« Pravijo, da bodo jahalci v sezoni dvakrat tedensko počivali v Martuljku. niso imeli svojih prostorov, in sredstev, da bi preskrbeli zaloge železa, cevi, opeke in podobno. Zato so ljudje čakali cele mesece na usluge. Nekaj. uslug oziroma manjših del pa je prevzemalo Komunalno podjetje. Sedaj predlagajo, da bi ustanovili samostojno obrtno podjetje. Tja bi vključili vse obrtnike iz. Servisa in tudi z Komunalnega podjetja ter zagotovili doiočena sredstva za začetek poslovanja. Poleg manjših del in popravil bo novo podjetje sposobno prevzeti obrtniška dela pri gradnji novih hiš, kar doslej ni bilo. Občani upajo, da bodo z obrtništvom končno prišli na zeleno vejo in da bodo njihova naročila prej izvrševali. Z občnega zbora PD ' Skofja Loka SKOFJA LOKA — V torek zvečer je bil v Skofji Loki redni letni občni zbor Planinskega društva. Društvo je doseglo lepe uspehe, vendar pa je naletelo tudi na težave. Za marsikaj jim je zmanjkalo denarja. Društvo zato ni dogradilo avtomobilske ceste na Lubnik, ni izvedlo tradicionalne maškarade itd. Vendar upajo, da bo letos bolje. — R. Kvalificirani smučarski sodniki SKOFJA LOKA — Smučarska sezona je bila precej uspešna. Vendar smo pri vseh tekmovanjih Iahiko ugotovili, da je bil sodniški kader sestavljen iz nekvalificiranih sodnikov — starejših tekmovalcev. Zato bo treba poiskati sredstva, da bomo lahko vzgojili kvalificirane smučarske sodniike. Skrbimo za tekmovalce, za vaditelje, na sodniike, ki bi jiim lahko zaupali tekmovanja, pa pozabljamo. Jeseniške radio-oddaje ni bilo MNOGIM Jeseničanom, ki so se v sredo od enajste do dvanajste ure zbirali pod srednjo stolpnico na Plavžu in zaman iskali radio-oddajnik, kakor tudi onim, ki so zaman sedeli ob sprejemnikih in iskali postajo Jesenice, pojasnjujemo, da bo radio-postaja Jesenice predvidoma goto\a šele s 1. avgustom. Tokrat pa je šlo za »p rvcap ril sko po t ega vščino«. Na Jesenicah predavanje o Verdiju JESENICE — Ing. Avgust Kar-ba, ki je imel v okviru klubskih večerov Svobode Jesenice in izven Jesenic v okviru delavske univerze uspešna predavanja o 400-Ietnici operel je tokrat pripravil predavanje o skladatelju Verdiju. S skrbno pripravljenim predavanjem je navdušil številne poslušalce. Poleg predavatelja pa so navdušili tudi pevci — solisti jeseniške glasbene šole, ki so peli odlomke in arije iz Verdijevih oper. Cuznar — mecen Podkorena PODKOREN — 82-letni .Jakob Cuznar iz Podkorena si je prislužil primerno pokojnino s težkim delom v Ameriki in sedaj uživa jesen svojega življenja v Podkorenu. Pripravljen je plačati vsakemu tujemu študentu, ki potuje skozi Podkoren eno ali večdnevni penzion v hotelu Vitranc. Letos namerava potovati nazaj v Ameriko. Pred odhodom bi rad uredil park in postavil spomenik pred hotelom Vitranc. Izdelane ima že načrte, pripravljen denar in upa, da bo dobil dovoljenje za postavitev spomenika in ureditev parka. Še enkrat „Referendum in odločanje občanov" (Nadaljevanje s 1. strani) Ne moremo se strinjati s piscem članka, ki govori, da so se nekateri občinski funkcionarji na hitro obrali in se dogovorili, da »z občinskim samoprispevkom ne bo nič« in da Je to »javna tajna«, ker smatramo, da je občinska skupščina, ko je sprejela take ukrepe ravnala popolnoma pravilno in javno ter so bili občani 0 tem' takoj obveščeni preko iste-Sa časopisa. Zato bi lahko smatrali tako pisanje nekoliko dema-Roško pobarvano, ker se ne spu-*ča v objektivnost in točnost -l'krepov, kl jih Je sprejel najvišji samoupravni organ v komuni in s temi sklepi ni kršena nobena ^nrnoupravna pravica občana v komuni da sodeluje pri reševanju skupnih problemov. Osnovne smernice za predkongresno aktivnost ZK so dale pobudo tudi komunistom kranjske °bčine, da se intenzivno vključilo v uresničevanje osnovnih napotil in stališč vsebovanih v smer- nicah 6 plenarne seje CK ZKJ. Na posvetu članstva komunistov naše občine, ob razpravi o smernicah, je bilo govora tudi o samoprispevku ter se je sugeriralo samoupravnim organom v občini, posebno občinski skupščini, da prouči problematiko, ki jo obravnavajo smernice ter odloči o uvedbi samoprispevka ter hkrati mobilizira vse sile in sredstva v komuni, da se smernice za predkongresno aktivnost ZK v celoti uveljavijo ne samo na področju uveljavitve samoprispevka .ampak na področju celotnega našega družbenega in ekonomskega življenja. Zato se mi zdi čudno, da pisec članka omenja, da so temu sklepu občinske skupščine botrovale samo smernice 6. plenuma CK ZKJ, ne oziraje se na celotno tematiko, ki jo je 6. plenum obravnaval in se sklicuje samo na formalno demokratično odločitev ne glede na aktualnost problematike, ki je sedaj v razpravi. Ce pisec članka tako razume smernice za predkongresno dejavnost, kl de nujno mora odražati v odločitvah samoupravni organov v tem, da je to spretno prekrivanje pravih vzrokov in slab izgovor se mi zdi, da pisec članka ne pozna dovolj vsebine in smotra smernic CK ZKJ. Naši občani verjetno tudi dobro poznajo osnovne smernice in tendence našega družbenega plana za leto 1964, ki je bil v javni razpravi novembra in decembra lanskega leta in januarja letos na zborih volivcev, in se odločno zavzema za dvig življenjskega standarda ln življenjskih pogojev zaposlenih ob pogojih povečanja produktivnosti dela, boljše organizacije in povečevanja osebnih dohodkov. Vse to pa je imela občinska skupščina tudi pred očmi, vendar tega ni mogoče doseči z nekimi deklarativnimi ali drugačnimi izjavami, če se enotno ne lotimo uresničevanja danih nalog in smernic, o katerih govori 6. plenum ZK tako kot smo se enotno odločili na javnem referendumu. Podobne spremembe v korist občanov je pričakovati tudi v odločitvah samoupravnih organov delovnih organizacij v razmerjih med kapitalno izgradnjo in standardom. Zato se ml zdi zelo neumestna pripomba pisca članka, da zaradi uvedbe samoprispevka nastaja politična škoda zaradi take nepremišljene akcije, pa če si še tako prizadevamo »gnilo jabolko zaviti v lep papir«. Ce bo občinska skupščina še naprej imela tako pot konfrontirali.ia stališč in mnenj z vsemi občani in tudi njih mobilizirala in konzultirala o svojih ukrepih, potem ne moremo govoriti o nepremišljenih akcijah, ampak lahko govorimo le o konstruktivnih naporih občinske skupščine pri reševanju skupnih problemov. Takih ukrepov pa bi se morali oprijemati vsi samoupravni organi, kajti le od tega lahko pričakujemo konstruktivno rešitev in večjo demokratičnost naše odločitve. Zato menimo, da bodo občani take postopke in odločitve občinske skupščine vedno podpirali ,razen v takih primerih, ko ne bo upoštevano javno mnenje ali javna odločitev občanov. Ta odgovor piscu članka hkrati pomeni tudi odgovor občinske skupščine vsem občanom kranjske občine in se ponovno v imenu občinske skupščine zahvaljujem za pomoč in razumevanje ter podporo v naporih za zboljšanje materialnega ln družbenega položaja naših občanov. Predsednik Občinske skupščine Kranj Martin Košir Zdravnik v etiopskem sanatoriju NA POBUDO sekretariata za zdravstvo SRS in Zavoda za tehnično sodelovanje s tujino v Ljubljani bo verjetno še v tem mesecu odšel v Adis Abebo pomočnik direktorja Instituta za TBC Golnik, dr. Jože SušteriČ. Zaprosili smo ga za krajši razgovor. % Kako je prišlo do tega, da ste se odloČili za nekajletno službovanje v Etiopiji? — Ko je prišla prošnja v naš institut, da odstopi enega izmed zdravnikov, ki dobro obvladajo ftiziologijo in mu tudi angleški jezik ne dela težav, so predlagali mene, pa sem se odločil. Kot je znano, jmamo s prijateljsko Etiopijo dogovor o tehnični pomoči in prav pomoč z visokim zdravstvenim kadrom je tej državi še prav posebno potrebna. Dr. Bohinc iz Ljubljane, ki je bil tudi dalj časa v Etiopiji, v nekem članku navaja, da je v Etiopiji le 250 zdravnikov, v naši državi pa jih je sedaj okoli 15 tisoč. Obe državi imata skoraj enako število prebivalcev. Medtem ko imamo pri nas 6 medicinskih fakultet, v Etiopiji šele sedaj snujejo prvo. Tako je večina tamkajšnjih zdravnikov iz tujine. £ Kje bo vaše delovno mesto? — Predvideno je, da bom delaj v sanatoriju za tuberkulozo v Adis Abebi, edinem tovrstnem sanatoriju v Etiopiji. Tuberkuloza je v tej državi še močno razširjena. Točnih statistik še nimajo, vendar pa je poskusni pregled 8700 ljudi (zopet navajam dr. Bohinca) odkril 5 odstotkov obolelih za aktivno pljučno tuberkulozo. Za primerjavo naj navedeni, da je v naši republiki okoli 0,5 odstotkov prebivalcev obolelih za aktivno tuberkulozo. Upam, da bom v Adis Abebi z uspehom uporabil izkušnje, ki sem si jih pridobil v 13 letih zdravljenja tuberkuloznih bolnikov in na specializacijah v Ameriki, Angliji in Franciji. # Ah se nadejate kakšnih posebnih težav? — Niti ne, seveda če ne bo kakšnih nepredvidenih nezgod, še najbolj me skrbi, kako se bosta otroka, petnajstletni sin in Štirinajstletna hčerka, ponovno vključila v našo šolo, ko se bomo čez dve leti ali tri leta vrnili. Družina bo odpotovala za menoj ob koncu šolskega leta. Otroka sc odhoda v Etiopijo zelo veselita, posebno še, ker bosta tako lahko izpopolnila znanje tujih jezikov. Obiskovala bosta angleško šolo. — M. S. Dr. JOŽE SUSTERIC KULTURA KULTURA KULTURA • KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTU Po kongresu kulturno prosvetnih organizacij Kultura ni v krizi KONGRES Zveze Svobod in prosvetnih društev, ali po novem Zveze kulturno prosvetnih organizacij, bo za ves nadaljnji razvoj kulturno prosvetnega življenja pomembna prelomnica. Bogata in široka razprava je opozorila na pestrost interesov ljudi v kulturnem izživljanju, obenem pa je pomagala izoblikovati skupna hotenja in cilje, ki jih bodo na različne načine uresničevale kulturno prosvetne organizacije po vsej Sloveniji. \ Kongres se je zavzel za obliko-ije močnejših družbenih sre-c kot osnovnih celic za širjenje kulture. Urejati bi jih morali postopoma na osnovi že obstoječih razmer in možnosti. Dosedanje ugotovitve potrjujejo, da so družbena sredstva, namenjena za kulturo, premajhna, tudi udeležba iz osebnih dohodkov za ta namen se je v zadnjih dveh letih zmanjševala. Ce bomo hoteli zadovoljiti potrebe v kulturnem življenju prihodnjih let, bi bila za to potrebna sedemkrat večja sredstva. Naj večjo pozornost je posvetil kongres vprašanju oblikovanja in vodenja kulture v komuni. Sprejel je priporočilo, naj bi pri občinskih skupščinah v prihodnje ustanovili prosvetno-kulturne zbore kot najširše samoupravne organe. V razpravi so se oglasili tudi nekateri delegati z Gorenjske. Franc Taler iz Kranja je ugotavljal, da je kulturnim delavcem iz Kranja uspelo zainteresirati širšo javnost za kulturna vprašanja. S tem so premagali nekdanjo zaprtost ter obravnavanje kulturnih problemov v ozkem krogu, saj so občani spregovorili lahko na javni tribuni in na skupnih posvetih s sindikati, SZDL in z drugimi prizadetimi organizacijami. V teh pogovorih so izoblikovali jasnejši idejni ter Vsebinski koncept za nadaljnje programiranje kulturnega življenja. Delegat iz Kranja je ugotavljal, da so kulturne dobrine na tem območju dokaj enakomerno razdeljene na vse kraje, tudi na podeželju. Delegat z Jesenic Jože Vari je govoril o načrtovanju kulture v Industrijskih centrih. Zavzel se je za to, da moramo pri programiranju kulturnega dela izhajati iz dejanskega stanja in potreb. Zato pa so potrebne analize o splošnem izobrazbenem in socialnem profilu ljudi v kraju. Le na tej osnovi bo mogoče usmerjati delo in ustvarjalne pobude. Zelo prepričljivo je podprl svoje ugotovitve s prikazom stanja na Jesenicah. Ugotovil je razmeroma visok odstotek ljudi brez popolne osnovne izobrazbe, blizu polovica ljudi pa dnevno menja kraj, ker biva zunaj Jesenic. Na Jesenicah je veliko delavcev od drugod, skoraj polovico. Tako pestra slika ljudi narekuje tudi mnogovrstnost interesov in potreb. Delegatka iz Tržiča Marija Fa-ganell je govorila o kulturno-estetski vzgoji. Zavzela se je za to, da je potrebno v večji meri črpati navdihe za ustvarjalno delo v ljudskem izročilu, v večji meri gojiti ljudsko pesem, ohranjati narodno originalnost in pospeševati kulturni turizem. Znanje in čut sta osnova za dojemanje in vrednotenje vsega lepega, zato bi morale pri tem opraviti večjo nalogo poklicne kulturne ustanove. Potrebna pa je tudi večja povezanost med poklicnimi ustanovami in kulturnimi organizacijami. Delegat iz Radovljice Pavel Že-rovniik je govoril o povezanosti kulture in turizma. Ugotavljal je, da kultura očitno zaostaja za gospodarskim razvojem tudi v turističnih krajih. V perspektivnih načrtih razvoja turizma je zagotovljena hitra nadaljnja rast turističnih in gostinskih kapacitet, za družabno in kulturno življenje ljudi in turistov pa ni dovolj poskrbljeno. Delne uspehe so dosegli s prireditvami na Bledu ter v Bohinju, za vse ostale kraje pa ne skrbimo dovolj. Delegat iz. Radovljice je poudarjal, da bi bilo treba bolj gojit^ narodne običaje in krajevne značilnosti. Lahko bi jih ohranjali s svojstvenimi prireditvami, ki bi združevale narodne elemente in način življenja, vendar pa na svojstven, izviren način s skrbno režijsko pripravo. Za to pa bi bilo potrebno pritegniti sposobne ljudi, ki imajo dobre ideje in bi jih bili tudi sposobni uresničevati. — J. B. Pisatelj Janez Jaien pumi HI JIH GLGDRfTlC Mestno gledališče ljubljansko ni opustilo svojih gostovanj v Kranju. Predstavilo se je z zelo uspelim delom Petra Ustinova »Ljubezen štirih polkovnikov.« Delo je domiselna povezava aktualnih dogodkov in razgibane odrske fantazije. Zabava in duhovitost daje delu draž, ki je danes zanimivejša kakor prava umetniška izpoved. Na sliki: Franek Trefalt kot zli duh, Janez Eržen kot poslušni ruski polkovnik Ikonenko in Judita Hahnova kot zaplejiva Trnjulčica O delu delavske univerze v Kranju in Skofji Loki „Sole so postale naj prilj ubij enejša oblika predavanj Morda samo kratek podatek £ Samo tretjino sredstev imajo zagotovljenih izgovor, da ni denarja na mnogih delavskih univerzah, ni upravičen Torej SEZONA gre h koncu. Toda na delavskih univerzah še ne bodo končali. Posebno v Kranju imajo še veliko načrtov. Prav te dni se bodo pričeli novi tečaji za tuje jezike. Izkušnje, moderni pripomočki — diafilmi za vse lekcije francoskega in angleškega jezika, slušalke in magnetofon — vse to privablja vedno več poslušalcev, ki se hočejo hitro naučiti jezika. V novi sezoni bodo celo* pričeli tako, da bodo tiste, ki bi se hoteli hitro naučiti jezika, delovne organizacije oprostile dela in bi se čisto intenzivno posvetili učenju. Tak tečaj • bi trajal tri mesece. Uspehe pa so dosegli tudi na drugih področjih. Po vseh okoliških vaseh imajo saj obsegajo zdravstvena, psihološka, politična in družbena vprašanja. Za starše so organizirali posebna predavanja po šolah, kjer so snov prilagodili različnim razvojnim stopnjam otrok, ki starše še posebno zanimajo. Stopili so v stik tudi z neposrednimi proizvajalci — prirejajo tako imenovane sindikalne šole. Na eni teh šol so razpravljali o delitvi dohodka, o zakonih delitve itd. Ta predavanja so imeli v štirih kranjskih podjetjih (Savi Tekstilindusu, IBI-ju in zdaj v Planiki) in pokazalo se je, da so mnogi udeleženci na koncu pripomnili, da so bila prekratka. Veliko časa pa so posvetili tudi splošni razgledanosti. Z dobrimi Za letos imajo 3 milijone dinarjev, vendar je še premalo. Ljudje po vaseh si želijo predavanj, saj le tako pridejo v stik s sve- Ljudje s tujega planeta Japonski barvni film Režija: Inoshiro Honda Igrajo: Kenji Sahara Yumu Shirakava UMETNOST kot odraz svoji dobe in kot skupek pretekle in sodobne problematike, lahko predstavlja v določenih okoliščinah tudi vizijo najverjetnejše duhovne podobe prihodnosti. Filmska zvrst znanstveno-fantastičnega filma ali science fietion je samo vulgarna inačica sprostitve (lazi) inanstvt' nih razmišljanj z naivno ambicijo, filmsko predstaviti predvsem zunanje oblike človekovega bivanja v bodočnosti. Nekatera vredna filmska dela so dokazala, da umetnik režiser ali igralec lahko zasluti najvažnejše človeške probleme prihajajoče generacije. Nam najbližji tak primer je Keatonov General. Za dvajseta leta nestvaren Keatonov odnos-do sveta je šele danes aktualen in je bil torej za tisto dob« preroški. Če umetnikova intuicija zasluti norme novih človeških odnos-ov, potem znanstvenik preroško ugotavlja razvoj znanosti in njen vpliv na te odnose. V našem primeru fantazija izključi možnosti umetniške intuicije. Film Liudje s tujega planeta nam postreže z mnogo fantazije, katere posledica je prav čudna morala, ki je ne moremo sprejeti brez pomislekov. B'tt'.a t planeta, ki ga je uničila atomska vojna, pridejo na Zcmlio in zaprosijo za minimalni življenjski prostor ter za možnost žcn' pisateljevanju? bela tudi za ljubitelje otroških Marko sta to še Tu zaobljube in 1942 43, nato pa leta 1956 še pri . pesmic. Izdala je gramofonsko Izpodkopana cesta. Zdaj priprav- Mladinski knjigi. # Vsako stvar najprej napišem ploščo, na kateri so posnete pe- jam četrto knjigo; to bo Uporna — Katera so še druga področja, z roko v zvezek, in sicer samo na srni: Kdo veselo živi, Ukradena zemlja. Dela sem se že lotil, ven- ki ste jih opisovali v svojih de- eni strani, da na drugi potem lahko putka, Ćukova ženitev, Moj očka, dar samo to in nič več. Naj- Hh? popravljam. Ko s korigiranjem šmentana muha, Po Koroškem, bolje mi ne gre od rok ker imam končam, sam vse pretipkam. In po Kranjskem, Barčica po morju premalo časa ' * ^0t Gorenjca so me vedno kaj menim o svojem delu? Ni plava, Izidor ovčice pasel, Kaj pa močno privlačile planine. V po- lahko biti pisatelj. Vedno pravim, ti piskaš in Ena ptička priletela. — Večkrat sem že slišal, da so vesti Cvetkova Cilka sem opisal da se nisem *e nikdar v življenju Pesmice izvajata otroški zbor vaše najboljše delo Bobri. Kako usodo Cvetkovc domačije na Ko- zlagal/nalagal pa sem se že za ka- RTV Ljubljana pod vodstvom Jato, da ste .kot Gorenjec posegli to- privniku nad Bohinjem po prvi kili 20 knjig. Treba je imeti do- nez.a Kuharja in Vaški kvintet krat na drugo področje? svetovni vojni, v drugi povesti — mišljijo in vztrajnost. -t pod vodstvom Miška Hočevarja. poldrugo leto v Mladiki. Šele te-j sem spoznal, da nisem dramatik, ampak pripovedovalec. — Ovčar Marko je Izšel kot prva knjiga v Vozarjih. Slišal sem, da nameravate Vozarje nadaljevati? # Da. Prvi trije deli Vozarjcv so že izšli. Razen povesti Ovčar / mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam kravo in telico. Obe sta breji po 6 mesecev. Velesovo 4, Cerklje 1387 Pr°dam kravo s teletom in vola, 500 kg težkega. Milan Petemelj, Davča 12, Sorica 1401 Prodam levi in desni štedilnik, kl je vzidljiv. Cesta Staneta Žagarja 9, Kranj 1402 Prodam .kompletno električno »tojalo (stender) in Lambretto. Ogled vsak dan popoldne. Klo-oovsova 7 a, Skofja Loka 1403 Prodam motorno kolo znamke Prima 150 ccm. Ivan Zavrl, Vo-P°vlje 17, Cerklje 1404 Prodam nov električni šivalni "roj »BAGAT« v omarični izvedbi *** 2 čeladi za motoriste. Ogled Popoldan. Krulc, Kajuhova 14, Kranj 1405 Prodam dobro ohranjeno mo- ™}° slamoreznico s transportno verigo in propelerjem za odmetavanje krme. Franc Sifrer, Zabni-Ca 55 1406 zaradi selitve prodam 3 nove Jadi, mlin za sadje m 90 litrski *°tel za kuhanje žganfa. Matevž «encič, Valjavčeva 4, Kranj 1407 Prodam nov ročni voziček. Na-«ov v oglasnem oddelku 1408 p«Klara vseljivo enostanovanj-•Ko hišo na Javorniku. Naslov v glasnem oddelku podružnice wasa Jesenice 1409 Prodam vprežne grablje. Naslov v oglasnem oddelku 1410 Prodam macesnove plohe. Na-«ov v oglasnem oddelku 1411 Prodam kravo bohbriko, dobro »Uekarico, ki bo čez tri tedne te^ «tila. Cerklje 61 1412 I7< °dam motor Tomos Puch *'5 ccm, dobro ohranjen. Sašo ^ojmajer, Loka 21, Križe 1413 , Po ugodni ceni prodam sobno Kredenco (jesenov les). Hrast je 26. Kranj 1414 Prodam Tesla, češki magnetofon. Šenčur 45 1415 Prodam frižider HIMO in avtomatični pralni stroj -AEG, vse skupaj novo, BAMIX električni mešalec in italijanski Športni voziček. Popravijalnica nogavic, Titov trg 24 1416 Prodam korenje* in peso. Vo-povlje 16, Cerklje ' 1417 Prodam poceni žensko kolo in stojalo za kolesa. Titov trg 24 1418 Prodam kmečki mlin. Prapro-še 1, Podnart 1419 Prodam seno in črno detelio. Olševek 1, Preddvor 1420 Prodam 2500 kg sena in lucerne. Zbilje 47, Smlednik 1421 Prodam rabljen štedilnik, ki ne rjavi »Roslfrei« in rabljeno strešno opeko. Kosirnik, Lahovče 9. Cerklje 1422 Prodam dobro ohranjeno P rim o NSU. G raj zar, Smledniška cesta, nova hiša 1423 Ugodno prodam Fiat 606. Stane Jezeršek, Zgornje Bitnje 97, Žab-nica . 1424 Prodam 60 kg težkega prašiča za rejo. Martin škrjanc, Spodnje Duplje 54 1425 Prodam motorno kolo »Gilleza« 150 ccm, ali zamenjam za moped. Trboje 75 1426 Društvo ljudske tehnike »Tek-stilindus« Kranj proda na licitaciji dne 10. aprila 1964 motorno kolo znamke »DUNAVIA«, 125 ccm prevoženih 6000 km, ki ni v voznem stanju. Izklicna cena din 70.000 1453 Prodam 3000 kg krmilne pese. Naslov v ogl. oddelku 1454 Prodam dva prašiča za zakol po 150 kg težka. Prcbačevo 30, Kranj 1455 Prodam novo pohištvo za kmečko sobo, ter tudi razne druge kose pohištva. Ivan Levičnik, zlatar, Kranj 1456 Prodam 2 m visok fikus. Katarina Stritih, Kolodvor, Tržič 1457 Prodam ali dam v najem 3 ha travnika. Ivan Levičnik, zlatar Kranj 1458 Prodam rabljena okna, vrata in stopnice (macesnov les), vzidljiv štedilnik, radio »Kosmaj 49«, ročno vodno črpalko in 2 lijaka. Ljubljanska 15, Kranj 1459 Prodam enofazni elektromotor. Lu/.narjeva 20a, Primskovo 1460 Prodam moped »Colibri. Ogled pri Jelenu (pri Franccljnu) 1461 Prodam avto Volkswagen, model 52, v dobrem stanju po ugodni ceni. Dušan Prestor, Kranjska gora 1232 Prodam NSU Primo 150 ccm v dobrem stanju s prevoženimi 7000 km. Benda, Lahovče 50, Cerklje 1470 Prodam dobro ohranjen moped. Spodnji Brnik 25, Cerklje 1471 Prodam male prašičke, 7 tednov stare. Jezerska cesta, 93. Kranj 1462 Poceni prodam italijanski športni moped DEMM, Kocjanova 15, Kranj 1463 Zaradi selitve prodam malo rabljeno kuhinjsko opravo. Naslov v oglasnem oddelku 1464 Prodam otroški voziček v dobrem stanju. Primskovo, Tomaži-čeva 7 1465 Prodam dve mladi kravi po izbiri. Prva je steletila, druga pa Je 8 mesecev breja. Zgornje Bitnje 17, žabnica 1466 Prodam pralni stroj AEG za 50.000 dinarjev. Naslov o oglasnem oddelku 1467 Prodam pisalno mizo 75 x 140. Lakner, Kokrica 1468 ostalo Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij podjetja »ELEKTROTEHNA« Ljubljana, Parmova 33 razpisuje delovna mesta ' trgovskih pomočnikov za prodajalno v Kranju Pogoj: kvalificiran delavec v trgovini Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. Stanovanja niso na razpolago. Razpis velja 15 dni od objave oglasa. Zahvala Ob izgubi nepozabne mame, babice in prababice IVANE KLINAR se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nudili pomoč, izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Žalujoča hčerka Julka in sinovi Viktor, Jože, Francelj in Albin z družinami. Planina pod Golico 29.3.1964 Jzdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči "»cua pr| NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni lifndnlk' urednlStvo In "Prava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno "W» mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-oota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-Qa- Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Ivanov - Leonov; 19 q '.-..jI seat,« je počasi in z malce hripavim glasom spregovoril jj*eturi, »da naš gospodar Spillane vsako leto zasluži šestdeset tisoč funtov. Pa morda sam dela? Morda reže sizal? Morda obira ča-Jeve liste z ženskami? Tudi vrvi ne plete. Vse delamo sami. Tudi zemlja je v resnici naša. Vsakdo izmed nas daje dvesto dni v letu gospodarju.« Poslušalci so pozorno spremljali njegovo misel. Dedan Geturi je ves teden računal, šestdeset tisočakov je razsul na dvesto dni: izkazalo se je, da delavci zaslužijo za gospodarja tristo funtov ali šest tisoč šilingov dnevno. t i',*^3111 pa P'ačuje po pol šilinga dnevno. Spillane jemlje sam toliko denarja, kot dvanajst tisoč delavcev.« SEDMO POGLAVJE Oblaki upora so zagrnili deželo. Povsod so se razlegali odmevi spopadov. Skoraj vse ljudstvo Kikuju se je podalo v ogorčeni in krvavi ooj- Tudi druga plemena so se upirala. Naseljenci so poskušali na silo vztrajati na ukradeni zemlji, tz sueškega področja so naglo prepeljali polk lancasterskih muške-•rjev. Iz Ugande in Tanganjike so prispeli četrti, šesti in šestindvajseti polk črnih kraljevskih afriških strelcev. Iz Koreje so prepeljali bataljon »Črne garde«. Po morski poti so prepeljali prvo, uevetintrideseto in devetinštirideseto pehotno brigado. Pripeljali so judi kraljevske letalske sile: izvidniško, jurišno in bombniško etalstvo. Poklicali so Kenijski polk. Plantažniki so ustanovili Prostovoljske odrede. Vsi beli naseljenci od šestnajstega do. sedem- kupim Kupim plemenskega kozla, brejo kozo s kozllčem. Demšar, Studeno 31, Železniki 1427 Kupim motorno mlatilnico z re-to in tresali. Andrej Krč, Kokra 26 1428 Kupim cementne stebre za kozolec. Naslov v oglasnem oddelku 1429 Kupim dobro ohranjeno perzijsko preprogo. Naslov V oglasnem oddelku 1430 Kupim avto Moriš starejši letnik. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Moriš« 1431 Kupim svinjo po pujskih in pumi voz za enega konja. Franc šu-štaršič. Svetje, Medvode 1432 Kupim lipove in macesnove plohe. Žcpič, Zlato polje 5, Kranj 1451 Kupim eno ali dvostanovanjsko hišo — tudi nedograjeno v neposredni bližini Kranja ali Medvod. Ponudbe poslati na oglasni oddelek 1452 Kupim zazidljivo parcelo z lokacijskim dovoljenjem ali nedograjeno hišo do prve plošče v Skofji Loki. Ponudbe oddati v trafiko pri »Transturistu« skofja Loka 1469 Gostovanje v Zalogu KUD Hubad — Skaručna bo priredilo v nedeljo ob 15. uri v Zalogu pri Cerkljah zabavni program Sodeloval bo sekstet mladih. 32-letni Slovenec, živeč v Avstraliji, zidar, visok 175 cm, želi spoznati dekle, ki resno misli na prihodnost, po možnosti šiviljo. Ponudbe s sliko poslati na naslov: Toni Garbajs, 5602 LANGEN-BERG/Rh. Deutschland Finkenstr. 10 1433 Dam v najem njivo in travnik v Skofji Loki — Plevno. Marjeta Matclič, Klobovsova 7, Skofja Loka 1434 Nudim hrano in stanovanje moškemu ali ženski za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1435 Izgubil sem orodje mopeda od IBI do Velesovega. Proti nagradi vrniti. Franc Stare, Povije 2, Golnik 1436 V Kranju sem izgubil šop ključev. Prosim vrniti proti nagradi v dom gorenjskih gasilcev, Kranj 1437 Sprejmem žensko za pomoč v gospodinjstvu, za ureditev doma v času sezone. Lahko je zaposlena v popoldanskem času. Ponudbe pod »Bled« 1438 V torek sem izgubil na avtobusu Ljubijana-transport denarnico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne, denar pa obdrži. Naslov v oglasnem oddelku 1439 Honorarno zaposlitev išče upokojen avtomehanik. Ponudbe pod »Honorar« 1440 Zahvala! Za požrtvovalno delo živinozdravnlkom, dr. Francu Ru-tar, dr. Zvonetu Rudeč, dr. Bog-danu Capuder ln dr. Francu Pavlicu se zahvaljuje Franc Oster-man, Cesta na Klane 19, Kranj 1441 Ločenka, srednjih let, dobra gospodinja, išče solidnega moškega z lastnim stanovanjem zaradi že-nitve. Ponudbe pod »Maj« 1442 Pošteno dekle z veseljem do go-stlnjstva dobi zaposlitev. Ponudbe pod »Marljiva« 1443 Po službi grem pomagat pri Izkopih za stanovanjske hiše. Stane Obed, Cesta Staneta Žagarja 47, Kranj 1444 Službo dobi snažilka za delo v večernih urah. Prodajalna, Planika II, Kranj, Prešernova 3 1382 Avtomobilisti, motoristi, prevleke za sedeže dobite poceni pri Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 1445 Najnovejše vzorce poročnih prstanov si lahko nabavite pri Iva-nu Levičniku, zlatarju — Kranj, (preko novega mostu pri hotelu * Evropa)' 1446 Iščem dvakrat tedensko žensko za pomoč pri čiščenju, lahko tudi • Izmenično. Naslov v oglasnem oddelku pod »Ugodni pogoji — center« 1447 Strežnice za nedeljske popoldneve sprejmem. Gostilna Lakner 1448 Podpisana Tinka Lužan, Iz Kranja preklicu jem, da sem očitala Leopoldu Keržiču, parketarju iz Kranja — Labore, da je nekoga ubil 1449 Prosim poštenega najditelja hranilne knjižice, da mi jo proti nagradi vrne na naslov, ki je v njej ali v uredništvo Glasa. Zgubljena je bila od Cerkeij do Preddvora 1450 Znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminila naša dobra mama, stara mama in prababica MARIJA JEŽ, Gamsova mama K zadnjemu počitku jo bomo spremili v soboto, dne 4. aprila 1964, ob 16. uri s Koroške ceste v Tržiču, kjer leži do pogreba. Žalujoči: hčere Micl, Pepca, Tončka, Francka In Mihaela; sinovi Albin, Franc In Tomaž z družinami ter vnuki in pravnuki Tržič, Kranj, Ljubljana, 2. aprila 1964 objave Vabilo Osnovna organizacija Rdečega križa Kranj - Center bo imela dne 7. aprila 1964 ob 19. uri v dvorani Delavskega doma (vhod 6) v Kranju svojo redno letno skupščino. Na skupščini bomo obravnavali delo te organizacije v preteklem poslovnem letu, izvolili zanjo novo vodstvo ter dali pobude za delo v letu 1964. Pred začetkom skupščine bo imel kratko predavanje o tuberkulozi in raku dr. Gorazd Zavrnik, upravnik Zdravstvenega doma Kranj. Vabimo na skupščino vse občane mesta Kranja. Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju 7. kola srečk, ki je bilo dne 2. aprila 1964. Srečke s so zadele končnicami dobitek din 30 800 80 800 90 2.000 120, : t\ 8.000 260 10.000 03000 60.000 30010 200.000 39930 80.800 99190 62.000 303080 - 1,000.800 458240 400.000 31 1.000 29541 100.000 58211 60.000 69591 40.000 74431 61.000 044031 2,001.000 22 600 3 400 9123 20.400 47103* 40.400 50733 100.400 80533 60.400 93983 40.400 34 600 124 4.000 43274 40.000 49764 60.000 52014 80.000 80704 80.000 186744 400.000 268404 (iOO.OOO 462174 40Q,000 441886 1,000.000 5 400 44165 N 60.400 44335 80.400 51585 80.400 52885 40.400 73385 80.400 194745 600.400 46 1.000 01246 61.000 18996 40.000 35506 80.000 37496 100.000 50316 40.000 88936 40.000' 099966 400.000 37 600 97 1.000 02227 80.000 28 800 68 600 96 600 4278 20.000 24228 100.800 31728 40.000 37688 80.000 44.368 60.600 58848 80.000 64628 40.800 29 800 89 600 839 4.000 60.009 98699 165599 • 4vXJXK» OBVESTILO Zavod za zaposlovanje delavcev Kranj in Delavska univerza Kranj obveščata občane, da prirejata v mesecu poklicnega usmerjanja zanimiva predavanja o izbiri poklica in možnostih zaposlovanja, z ozi-rom na bodoči gospodarski razvoj kranjske občine. Predavanja »Naš otrok izbira poklic« bodo po sledečem razporedu: Britof 6. 4. 1964 Olševek 6. 4. 1964 Kokra 7. 4. 1964 Jezersko 7. 4. 1964 Šenčur 9. 4. 1964 Lahovče 9. 4. 1964 Besnica 14. 4. 1964 Podbiica 14. 4. 1964 Predoslje 16. 4. 1964 Velesovo 16. 4. 1964 Predavanja so ob 19. uri. K obisku vabimo vse občane, posebno pa starše šoloobveznih otrok, ker je tema predavanja zanimiva in aktualna. Zahvala Ob izgubi naše dobre mame MARIJE SUŠNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju za njegov trud, gospodu župniku, pevcem in sosedom. Vsem še enkrat iskrena hvala! žalujoči sinovi in hčerke Jama, Drulovka, Orehek, Bela, Moše, Voglje, Naklo, Ljubljana, Nova Gorica in Argentina Ob smrti naše drage nepozabne mame, stare mame ANTONIJE CENGLE roj. Cufar se toplo zahvaljujemo za številna ustna in pismena sožalja, darovalcem vencev, krajevni organizaciji ZB Kamna gorica, govorniku, dobrim sosedom, posebno Lukanovim, dr. Kuharju in upravi doma dr. Francetu Berglju z Jesenic in vsem. ki ste v tolikšnem številu spremili našo mamo do njenega zadnjega doma. N Žalujoči otroci Tončka, Rezka in Franc z družinami ter ostalo sorodstvo Kamna gorica, Jesenice, Lesce in Avstrija desetega leta starosti so stopili v policijske rezervne enote in domačo gardo. Vnela se je prava vojna, čeravno skoraj ves svet sploh ni vedel zanjo. V Spillaneovi hiši so vzpostavili štab prostovoljskega odreda domače garde. Za poveljnika so določili Spillanea. Štab so obdali z bodečo žico. Pri vhodu je nenehno stal zelen oklopni avtomobil. Krog bungalova so zrasle okrogle kolibe črnih kraljevskih strelcev. Deset vojakov je stražilo plantažo. Tudi na sosednjih farmah so postavili straže. Plantažniki so se še vojskovali z lovskim orožjem in starimi samokresi. Čakali so na novo orožje. Tudi Geturi je čakal na orožje, čakal je nestrpno, čeprav je bil močno previden. Služabnike so strogo nadzorovali. Nevarno je bilo, če je stopil iz hiše. Gospodar je zahteval, da mora odgovarjati za slehern korak. Najmanjša napaka v odgovoru bj lahko veljala življenje. Plantažniki so ubijali služabnike in delavce ob najmanjšem dvomu in nikomur niso odgovarjali za svoje početje. Spillane je postal okruten in razvnel se je za sleherno malenkost. Kaznoval je vse po vrsti: služabnike, konjarje in delavce. Živel je v deželi sužnjev, bil je gospodar sužnjev in obnašal se je kakor njihov lastnik. Kadar se je vračal z vojaških pohodov, je z zaskrbljenim oljirazom pritekel v hišo. Vselej se mu je zdelo, da se je v njegovi odsotnosti zgodilo kaj hudega. »Sta živa?« je objemal ženo in poljubljal sina. »Vselej imam si*bo slutnjo. Toda, hvala bogu ...« V hiši so bili vselej gostje — prihajali so in odhajali, jedli, kadili in se posvetovali. - , Geturi je zvedel marsikaj, čeprav je moral pri tem tvegati življenje. Hodil je v bližino preddverja, kjer je bil štab prostovoljskega odreda in tako mnogo izvedel. Nekoč je pometal tla v jedilnici in slišal pogovor v štabni pisarni. »Vesti so točne.« — Geturi je spoznal počasno Hartnessovo govorico. »Prinesel jih je moj človek iz odreda.« »Dvajset milj odtod?« je vprašal Spillane. »Tega Maksona ne poznam.« »Dokaj daleč so. Nič zato! Pripravili bomo zasedo in opravili z njimi — nihčje ne bo ušel.« »Dobro!« je razburjeno dejal Spillane. »Vzcrnj fante in pojdi. Pazi, da nihče ne bo zvedel, kam odhajate. Takoj bi sporočili s svojim brzojavom, po bobnih... Poglej torej...« Plantažniki so umolknili. Geturi je zaslišal tiho škripanje podli ic, previdne korake. Stopil je za težko zaveso pri oknu in se prižel k steni. Vrata so se naglo odprla. Geturiju je srce naglo plalo v prsih. Pričakoval je strel. Hartness se ne bo obotavljal. Takoj ga bo ubil. Plantažnik je odprl vrata v spalnico. Potem je malce počakal .•in vstopil. V preddverju je spet zaslišal glasove. Geturi'se je pomiril, tiho odšel skozi kuhinjo v park in stekel proti dninarskim kolibam. Kamvamba je delal ta dan na svojem kosu zemlje. Geturi mu je povedal, kaj je slišal v štabu. »Teci .treba jih jc opozoriti... Zaseda.« Deset minut zatem je bil Geturi spet v bungalovu... Zjutraj je Geturi neučakano hrepenel, da bi. zvedel za izid nočnega spopada. V naselje ni hotel oditi, bilo je prenevarno. V štabu so se glasno pogovarjali. Spillane je stopil v jedilnico, obstal pred Gcturijcm in se komaj obvladoval. Bvana ne more skriti svojih misli. Seveda, Mzungi so zabredli v past. Geturi se jc ljubeznivo smehljal in strmel v gospodarjev obraz. Spillane nekaj sekund ni odmaknil svoj predirljivi in ostri pogled. Potem je molče odšel v kuhinjo. Služabniki so Geturiju kmalu povedali, kaj se je zgodilo: plan-tažniški oddelek je padel v zasedo. Partizani so jih mnogo pobili. Hartness je ranjen, vendar je zbežal. Odslej Spillane n'L zaupal služabnikom. Enega je zamenjal, dva pa nagnal. Geturi je večkrat čutil, kako ga gospodar nezaupljivo meri s pogledom. 66 gport • Sport # Sport • Sport • šport • Snort • Sport • Sport • Sport • sport • *r>ort © Sport • Sport • šport • Sport • šport • šport • Spo Gorenjska nogometna liga Rapoloženi napadalci ZNAČILNOST nedeljskega prvega kola spomladanskega dela GNL je bilo slabo vreme, dež in blatna igrišča. To je vplivalo, da se je ob igriščih zbralo majhno število gledalcev. Moštva so se kljub temu močno potrudila, kar se vidi iz visokih rezultatvv. Napadalci so bili zelo razpoloženi, saj so dosegli kar 26 golov. Glavna kandidata za prvo mesto Tržič in Sk. Loka še naprej zmagujeta na domačih in tujih igriščih. Jutri bodo na sporedu naslednja srečanja — Kranj : Železniki, Naklo : Jesenice, Svoboda : Tabor, Prešeren : Triglav B (vse ob 10. uri) in Bled : Tržič (ob 15. uri). Lestvica po prvem kolu: 1. Tržič 10 9 1 0 48:5 19 2. Jsk. Loka 10 8 2 0 48:8 IS 3. Kranj 10 6 1 3 28:15 13 4. Železniki 10 5 1 4 38:25 11 5. Tabor (Ihan) 10 5 1 4 18:17 11 6. Naklo 10 5 0 5 22:18 10 7. Svoboda 10 3 2 5 12:25 8 8. Bled 10 1 2 7 18:47 4 9.- Jesenice 10 1 2 7 8:39 4 10. Prešeren 10 0 2 8 14:56 2 izven konkurence Triglav B 10 10 0 0 34:9 20 pRejeu smo PO POŠTI BOŽOJEMC o tekmovanju v Obervviessenthalu Skrita umetna skakalnica V NEMŠKO demokratično republiko sem tokrat potoval drugič. Vožnja nam je hitro'minila, saj smo iz Beograda odleteli v Berlin z letalom. V ekipi smo bili tokrat mladi Janez Jurman, beograjski vodja Grišič, o katerem bom še potem kaj povedal, in jaz, medtem ko je iz Za kopa-nov pripotoval v Obervviessenthal tudi Peter Eržen. Veliko letalo vzhodnonemške družbe z beograjskega letališča sicer ni odletelo polno, povsem zasedeno pa je bilo od Budimpešte dalje, kjer so vstopili vzhod-nonemški vaterpolisti, ki so se vračali z dvoboja z Madžari. Iz Berlina so nam prireditelji organizirali prevoz z osebnim avtomobilom (vsaj pravili so mu tako), in smo se po osmih urah znašli že v kraju tekem. Obervviessenthal je izraizito turističen; vsi tekmovalci smo stanovali v dveh hotelih, vsaki tuji ekipi pa so — kot po navadi — priključili tudi policaia, ki nas je spremljal, če smo šli ven. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 82 skakalcev iz devetih držav. Zlasti močna je bila zasedba domačinov, ki jih je tekmovalo skoraj 50. Bili so zelo dobro pripravljeni in so osvojili prva štiri mesta. Takole so se uvrstili — 1. Karel II. Munok 221,1 (80 in 77 m), 2. Dieter Bookeloh 214,6 (78,5 in 76.5), 3. Dieter Neuendorf 212,7 (77,5 in 76,5), 4. Helmut Recknagel 209,4 ( 76 in 74,5), 5. Dalibor Mo-tejlek (CSSR) 207,2 ( 77 in 75) itd. Izmed Jugoslovanov sem se jaz uvrstil na 27. mesto (191,9 — 73 in 74,5), Eržen Je bil 62. (157.5 — 75 in 70,5), Jurman pa 66. (145,8 — 71,5 in 69,5), vendar imata oba po en konkurenčni skok B padcem. Ne vem, zakaj smo imeli vodjo lz Beograda. To se sprašujem tembolj upravičeno, ker ni znal nemško, razen tega pa je takoj po končanem tekmovanju — ne da bi počakal rezultatov — odpotoval, in smo se v sredo sami vrnili domov! Do Dresdena smo se peljali z avtobusom, nato do Prage z vlakom in od tam z letalom prek Dunaja v Beograd ... Tokrat smo se spet lahko prepričali, kako veliko dajo v vzhodni Nemčiji na skakanje. Vsi domačini so bili tako dobro pripravljeni, da je bilo težko koga premagati. Ni čudno, saj se v štirih klubih, ki jih imajo (Dinamo Klingenthal, Motor Zella-Mehlls — — Recknagel, Tra.ktor Othal in ASK Brotterode — Bockeloh, Neuendorf, M. Lesser), na sezono res dolgo in temeljito pripravljajo; seveda ob primerni stimulaciji! Med drugim smo tokrat izve-' deli tudi za skrivnost, ki je že dolgo visela v zraku ... V Ober-hoffu Imajo vzhodni Nemci poleg 120-metrske zimske skakalnice, ki služi samo za treninge, saj na njej ne smejo prirejati tekem, skrito tudi veliko skakalnico iz posebne plastične mase. Rekord skakalnice znaša nič manj kot 84 metrov! — Res: zavidanja vredne objekte in pogoje za priprave imajo tam. Lestvica strelcev GNL: # 14 golov — J. Lotrič (Železniki), • 12 golov — Mežek (Tržič), Petrovič (Sk. Loka), # 11 golov — E. Rant (Sk. Loka), • 10 golov — Bahun (Tržič), Tavčar (Železniki), • 9 golov — Arsovski (Kranj), Demšar (Železniki), • 8 golov — Tišler (Tržič), • 7 golov — Pajk (Naklo), Skr-janc (Svoboda), Zaje (Bled), • 6 golov —- Krašovec (Tržič), tSojanovič (Sk. Loka), Tepina, Ni-količ (Triglav B), • 5 golov — Stojčevski (Kranj), Jagodic (Tržič), Urbančič (Tabor), Lebar (Bled), Sovič (Prešeren) itd. V sredo prvič na jezeru IZBRANI VESLAČI, ki se pod vodstvom blejskega trenerja Petra Klavore že več mesecev pripravljajo za nastop na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah, so v sredo prvič letos zaveslali po Blejskem jezeru. V razgovoru s trenerjem smo izvedeli, da priprave potekajo zadovoljivo, saj se na Bledu, kjer so bile doslej kondici jske priprave, veslači zelo dobro počutijo. Odkar so se prvič zbrali na Bledu, so bili člani kombiniranega (olimpijskega) osmerca v Splitu, kjer so predvsem veslali, in na Jahorini, kjer so smučali. Minuli teden so se v Zagrebu udeležili tudi prvega te5ta, ki naj bi pokazal, koliko so priprave zalegle. Na vprašanje, če jim bo novi kombinirani osmerec iz Zagreba resen konkurent, Peter Klavora ni hotel neposredno odgovoriti. Dejal pa je, da ni nujno, da prav blejski kombinirani osmerec odpotuje na EP v Amsterdam, če bo zagrebški boljši. To bo med drugim pokazala tudi tradicionalna prvomajska regata na Bledu. MED MLADIMI FANTI, ki so se spuščali po zaletišču male skakalnice, je bilo tudi majhno dekletce v krilu in s pisano čepico na glavi. Pogumno se je spuščalo po strmini, čeprav je bilo to njenO prvo smučarsko leto. In prav ta pogum, ki ji je bil prirojen, ji je pomagal, da je pozneje postala najuspešnejša jugoslovanska smučarka. To malo in šibko dekletce namreč ni bilo nihče drug kot SLAVA ZUPANČIČ. Slava se je rodila 1931; leta na Primsko-vem pri Kranju. Čeprav šibke rasti, se ni odrekla nobeni fantovski igri. Dokler ni dobila močne žoge naravnost v obraz, je najraje igrala nogomet! Poslej pa se je več mudila v očetovi mizarski delavnici, pa v kanjonu Kokre, kjer so lovili ribe in pekli krompir. Ko je bilo Slavi šest let, je dobila prve smuči. Bila je tako navdušena nad smučanjem, da je ni bilo domov niti na kosilo. Tudi mraz in pogosti padci ji niso vzeli poguma. Tako je hitro minila njena prva sezona. — Po treh letih je Slava prerasla svoje prve smuči, in kar dve leti je morala čakati, da ji je oče kupil nove, s katerimi pa ni imela sreče; kmalu so ji jih namreč ukradli. Med tem časom pa je Slava dokončala osnovno šolo. Starši so jo poslali v gimnazijo, do katere pa ni imela posebnega veselja, in je iz nje že čez eno leto izstopila. — Že takrat je v očetovi delavnici izdelovala razne igračke. Ker je imela veselje do mizarstva in ji je šlo delo hitro od rok, sb se doma odločili in jo poslali učit mizarstva. Tako se je takrat kot edino dekle znašla na vajenski šoli v Kranju. Kot spreten in marljiv vajenec si je kmalu nabrala nekaj denarja, in znova se je v njej prebudila želja po smučanju. Hitro sc je odločila in pri Debeljaku 1946. leta kupila nove smuči. Kmalu so bili griči okoli hiše zanjo preveč »enostavni«, zato se je ob otvoritvi 80 metrske skakalnice 1948. leta skupaj s sestro odpravila v Planico. Zaradi slabih terenov pa je 17-letnn Slava odšla kar na 40-metrsko skakalnico, kjer jo je opazil dr. Dečman. Ta je na drobno Slavo opozoril takratne kranjske smučarje. In res je žc konec tistega leta postala članica smučar- skega kluba Udarnik. Sicer doma z njeno odločitvijo niso bili povsem zadovoljni, toda po prvih uspehih ji pri tem niso več nasprotovali. Isto leto je dokončala tudi vajensko šolo in se kot mizarski pomočnik zaposlila pri očetu. Naslednje leto se jc udeležila smučarskega tečaja, ki ga je za svoje člane v Kranjski gori priredil kranjski klub. Kmalu zatem pa je na državnem prvenstvu za članice nastopila kot predvozač. Čeprav je trikrat padla, je v smuku dosegla osmi najboljši čas in je bila uspešnejša od takrat najboljše kranjske tekmovalke Oblakove. Zato jo je smučarska zveza v začetku naslednje sezone povabila na trening v Kranjsko goro. Tam pa je bilo premalo snega, in le najboljši so odšli na Vršič; ostali, med njimi tudi Slava, pa so se vrnili domov. Prav zato se na slovenskem prvenstvu ni izkazala, ovirale pa so jo tudi slabe smuči, na katerih ni bilo robnikov. Marca naslednje leto se je Slava udeležila državnega prvenstva na Jahorini, kjer je v slalomu zasedla 8. mesto. Prav tega prvenstva pa se ne spominja najraje. Med tem, ko so bili tekmovalci po proglasitvi rezultatov na sprejemu, so neznanci vdrli v žensko sobo in odnesli vse, kar so mogli dobiti. Po državnem prvenstvu je Slava nastopila na prireditvi Planiškcga tedna, kjer je v močni konkurenci avstrijskih in domačih tekmovalk osvojila v smuku 6. mesto, med našimi pa je bila druga. Po tem tekmovanju pa so prišli uspehi, ki so Slavi vlili še večje samo/aupanje. Na Lipanci nad Pokljuko je v veleslalomu premagala vse tekmovalke. Razočaral pa jo je način delitve nagrad, saj je kot zmagovalka dobila le volnene nogavice, medtem ko je četrto uvrščeni tekmovalec dobil smučarske čevlje, kl si jih je ona tako želela. Po posredovanju pa ji je potem zveza poklonila skakalne čevlje, društvo pa ji je dalo Kandahar okovje in pulover. Isto leto je Slava osvojila tudi svoj prvi pokal. Na Kredarici so organizirali Triglavski smuk. Slava je odšla skupaj z Zdenko Jamnik na Kredarico že dan prej, da bi si do tekmovanja odpočili. Pri treningu pa je Slava nesrečno padla in zlomila smučko. Kot mizar se je znašla in smučko zakrpala s staro konzervno škatlo ter potem na tekmovanju zasluženo osvojila prvo mesto. Ko je prejela pokal, je bila tako vesela, da ga je nosila skozi celo Krmo. Zaradi velikih uspehov so naše smučarke Lukančevo, Katnikovo in Zupančičevo SLAVA ZUPANČIČ po mednarodnem smuku 1959. leta v Kitzbiichlu poslali z novimi Elanovimi smučmi (Slava jc takrat dobila tudi smučarske čevlje-pan-carje) na mednarodni veleslalom na Gross-glockner (Avstrija). Zaradi neizkušenosti pa Slava ni zdržala in si je pri padcu poškodovala nogo v gležnju, tako da so jo odpeljali v bolnišnico v Lienz, kjer so ji dali nogo v mavec. S to poškodbo je bila zanjo sezona 1950 praktično končana. V novo sezono je Slava vstopila brez pravih priprav. Res je z drugimi navdušenimi člani SK Udarnik nekajkrat odšla na svoje stroške na črni vrh nad Jesenicami, kjer je takrat obratovala ena naših prvih smučarskih vlečnic, vendar te priprave vsaj na slovenskem prventvu niso prinesle pričakovanega uspeha. Kljub temu pa je na kasnejšem državnem prvenstvu osvojila prvi naziv državnega prvaka z zmago v slalomu, medtem ko je v smuku kot ena izmed glavnih favoritinj za prvo mesto padla ln ostala praznih rok. PIŠE MATJAŽ KURALT (Nadaljevanje prihodnjič) Za kulisami zabavno glasbenega orkestra V umirjenem ritmu NOBENE NERVOZE, ko vstopim — čeprav se Je nekaj korakov vstran ta hip začela predstava. Nervoze ni, ker tokrat pred kranjskim občinstvom nastopajo že večkrat preizkušeni pevci zabavne glasbe; medtem ko so fantje na novo oživljenega velikega kranjskega zabavnega orkestra (ti bi namreč mogli imeti kaj treme) že na razsvetljenem odru. Jasnovidnost me — kot večkrat, in kot vedno, kadar je treba — pusti na cedilu. Vem, da je bitje pred menoj pevka, vendar ne vem, katera. Kot bi manjkal orkestru, se poženem po stopnicah proti odru, da bi jo od bliže spoznal. Marjana Deržaj, poročena Mahkota. — Ste za kratek razgovor? — Raje med pavzo, prosim! Barbka, tole jc novinar, rad bi nas nekaj vprašal. BARBARA JARC. ki pa ni oblečena v ptičje perje, kot mislim, se rada odzove vabilu, vendar ne sede (čeprav obleka res ni iz perja); obsedim sam. —- Kaj delate, kadar ne pojete? — Marjana, kaj sem že? Aha, študentka prava. Kateri letnik, se pa po navadi ne sprašuje. — Kako se vam zdi mladinski TV klub za odkrivanje mladih pevcev? — Zelo pozitiven pojav ta klub, res! — Ste posneli že kakšno ploščo? — Eno s štirimi pesmimi pri Diskosu. Včeraj sem jih že vide- la v ljubljanskih izložbah, ja. Kako so opremljene? Ovitek je črn, moj obraz na njem bel. Sama sem poiskala likovnika, ki je ovitek z risal. — Kje ste bili najdlje iz Ljubljane? — V Bolgariji. Ves februar sem pela v Sofiji. Tam imajo zelo hvaležno publiko, ja. — Vas je kranjski orkester dobro spremljal? — Zelo sem zadovoljna. Barbka prižge cigareto, preden gre drugič na oder; dol pride dol-gokraki LADO LESKOVAR. Luči s stropa so ga bodle na oder, zato ni nič kaj prave volje. Šele, ko se umiri, pristopim. — Kako vam je všeč kranjska publika? . — Prisrčna publika je to; kako pozorno spremlja svoj orkester! — Ali je bila potegavščina v TT, češ da ne boste mogli peti, reklama? — Jaz sem jo vzel kot zabavo; da sem se nasmejal. Rad bi, da Barbara Jarc Lado Leskovar bi jo tako tudi bralci in ljubitelji glasbe! — Kako se počutite v zakonu? — Nisem poročen. Čakajte, na to vprašanje bi se dalo bolj duhovito odgovoriti! Ne, kar zapišite: Nisem poročen! — Zakaj niste več dežurni v mladinskem TV klubu? — Ha, delikatno. Dajte, vprašajte redakcijo oddaje ... — Kaj sporočate gorenjskim oboževalkam? — Prosim, sp% menite vprašanje! Oboževalk namreč ne priznavam. Poznam samo ljubitelje glasbe. — Sicer pa sem tistim, ki mi pišejo za sliko, dolžan opravičila. Imam zelo veliko dela, razen tega pa to tudi stane. Primadona slovenskega popev-karstva MARJANA DERZAJ je zadnja na vrsti, ker je tako sama želela. — Vaše mnenje o popevki »Život je sklopio krug«? — Težko kaj rečem. Pevec je bil dober, pesem pa ni ustrezala zabavno glasbenemu okusu evropske ravni. — Ali je pri nas za pevce preskrbljeno? — V Sloveniji pogrešamo strokovno združenje, ki bi imelo pravico zahtevati, naj nam zagotovijo socialno zavarovanje. V drugih republikah so to že uredili. — Kako ste preživeli 1. april? — Brez kakšne večje nezgode. Nobena šala ni bila tako duhovita, da bi Jo bilo vredno omeniti. — Ali sem vam večkrat kaj sanja? — Včasih tudi, toda nikoli pred nastopi. — Težava, ki je prej niste poznali, pa se sedaj v zakonu srečujete z njo? — Zdaj Je veliko manj težav. Odgovorila bom stereotipno, vendar iskreno: V dvoje je težave laže premagovati kot sam! NOBENE TREME NI ZA KULISAMI, KER SEM MED LJUDMI, NAVAJENIMI NA MNOGO Marjana Deržaj TEŽJA IN ODGOVORNEJŠA SREČANJA. TI VEDO, DA JE — TAKO KOT PEVCU — TUDI NOVINARJU POTREBNO KAJ ZA POTEŠITEV GRLA. LADO JE ZATO PRIPRAVU EN DELITI Z NAMA (PLUS FOTOREPORTER) šE TISTE TRI KRHLJE POMARANČE .;. Jože žontar