GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR« m Mercator * II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije LETO Vlil. LJUBLJANA, JUNIJ 1970 Novi člani CDS ST. 1-2 Dne 24. aprila 1970 so bili izvoljeni novi člani centralnega delavskega sveta podjetja za dobo 4 let. Člane CDS so volili v 18 volilnih enotah, kjer je 2.806 volivcev. Skupno število glasovalcev je bilo 2.546 oz. 90,73 %. Neveljavnih glasov je bilo 37 oz. 1,45 % glasov. Kandidatov za člane CDS je bilo 60, izvoljenih pa je bilo 37, kakor je bilo določeno v sklepu, ki ga je sprejel CDS na zasedanju dne 9. 4. 1970. Delovni kolektiv PE »Trgopromet« Kočevje je volitve v CDS že izvedel ob pripojitvi. Skupno število članov CDS znaša 40 in so bili v posameznih volilnih enotah izvoljeni naslednji: 1. Marija Pisanski, EMBA 2. Jurij Vuk, EMONA 3. Miro Zajc, EMONA 4. Anica Korče, DOL. TOPLICE 5. Štefanija Slak, GRADIŠČE 6. Jože Renar, GRMADA 7. Jože Resman, GRMADA 8. Slavka Damjanovič, GRMADA 9. Ančka Žitnik, GRMADA 10. Živko ing. Velkavrh, HLADILNICA 11. Adolf Šmid, HRANA 12. Vinko Jugovič, HRANA 13. Fanči Simčič, HRANA 14. Karel Capuderi INVESTA 15. Hinko Čop, JELKA 16. Nada Božič, Kavarna Evropa 17. Jože Ramšak, LITIJA 18. Franc Berčon, MERCATOR 19. Franc Prvinšek, MERCATOR 20. Vera Aljančič, MERCATOR 21. Edo Božič, MERCATOR 22. Karel Nevečny, MERCATOR 23. Viktor Marolt, MERCATOR 24. Drago Arhar, MERCATOR 25. Janez Videtič, METLIKA 26. Jože Mokorel, PRESKRBA 27. Franc Štular. PRESKRBA 28. Jože Ličer, ROŽNIK 29. Anton Stančič, ROŽNIK 30. Ciril Jarnovič, STANDARD 31. Viktor Kotnik, STANDARD 32. Franc Cvelbar, ŠPECERIJA 33. Zora Škoda, ŠPECERIJA 34. Avgust Kos, TMI 35. Marija Križanič, TMI 36. Rudi Miler, TMI 37. Franc Škof, TMI 38. Viktor Butala, TRGOPROMET 39. Janez Lunder, TRGOPROMET 40. Franc Kovačič, TRGOPROMET V času od 23. do 26. novembra tega leta bo v Sarajevu II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Na kongresu bo zbranih več kot 1700 delegatov in večje število domačih in tujih gostov. VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je naložil med drugimi centralnemu svetu ZSJ obveznost ob sodelovanju vseh družbenih sil pripraviti sklic II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, to je ob času, ko bomo praznovali tudi 20-letnico samoupravljanja. II. kongres samoupravljavcev je nadaljevanje nepo- * srednega dogovora jugoslovan-J skih samoupravljavcev, ki se je pričel s L kongresom delavskih svetov. Prvič v zgodovini delavskega gibanja so se sestali neposredni samoupravljavci in na kongresni tribuni izmenjali svoje izkušnje o uresničevanju samoupravljanja. Od uvedbe delavskega samoupravljanja pa je preteklo že 20 let velikih in globokih revolucionarnih premikov v naši družbi. Samoupravljanje se je vsestransko uveljavilo in postalo neodtujljiva revolucionarna pridobitev ter prevladujoč družbeni odnos, ki omogoča uresničevanje novega družbenega in materialnega položaja delovnega človeka. II. kongres samoupravljavcev bo zato s svojimi pripravami, * udeleženci, vsebino in načinom * dela izrazil stopnjo dosežene- * ga samoupravnega razvoja. To * ★ * * ♦ * ¥ ¥ bo delovni dogovor samih sa- £ moupravljavcev, na katerem * se bodo neposredno, z izraz- * nim jezikom vsakdanje prakse S uveljavile vse pozitivne izkuš- ^ nje sedanjega samoupravnega jf. življenja, ter ugotovili pogoji, * izhodišča in smeri za nadaljnje poglabljanje in uveljavljanje samoupravnega sistema na vseh področjih združenega dela ter za nadaljnje razvijanje družbeno-političnih odnosov. Naše podjetje bo sodelovalo J na kongresu s svojim prispev-kom »Samoupravni odnosi v * integracijskh procesih«, kate- J rega je obravnaval centralni * upravni odbor na seji dne 24. + 3. 1970. Natisnjen prispevek J prejme vsak član delovnega * kolektiva našega podjetja. Po- J leg navedenega prispevka bo J naše podjetje zastopal en dele- * gat, katerega bodo izvolili čla- J ni kolektiva podjetja. J Uresničitev nalog kongresa J bo v veliki meri odvisna od + priprav. Pred nami je torej J velika in odgovorna naloga, J ker ne gre samo za uspešno * organizacijo in izvedbo kongresa, ampak predvsem za mobilizacijo delovnih ljudi v njihovem vsakodnevnem delu za uveljavljanje samoupravnih pravic, odgovornosti in dolžnosti. Gre torej za objektivno vrednotenje dosežkov in izkušenj, ki so neprecenljive vred- > nosti, če se spremenijo v J praktično dejavnost in dobri- * no vseh. + * *-tr *-k+-k *-k-k-k-k *+-K-K-k-m< *-k-k *+-k *-k*-k-k++-K *-k-k*+* *-k * *+*-k * SPREMEMBE STATUTA V letu 1969 smo dvakrat spreminjali in dopolnjevali statut Veletrgovine Mercator. Prve spremembe statuta je sprejel centralni delavski svet na 8. zasedanju dne 26. 3. 1969. V teh I. spremembah smo uskladili statut z: — zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o podjetjih, — zakonom o knjigovodstvu delovnih organizacij, — zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih delovnih organizacij (Ur 1. SFRJ 48/68), — zakonom o narodni obrambi (Ur. 1. SFRJ št. 8/69). Razen tega smo upoštevali spremembe, ki jih je narekovala enotna notranja organizacija. V tej številki sta priloženi posebni prilogi: OKVIRNI PRAVILNIK O OPRAVLJANJU PREVOZOV Z MOTORNIMI VOZILI V JAVNEM IN NOTRANJEM PROMETU OKVIRNI PRAVILNIK O NARODNI OBRAMBI IN CIVILNI ZAŠČITI Prve spremembe so bile sprejete po rednem postopku. Druge spremembe statuta je sprejel centralni delavski svet na 13. zasedanju dne 23. 12. 1969, in sicer po posebnem postopku, ki je veljal do 31. 12. 1969. V II. spremembah je bil statut usklajen s — XV. ustavnim amandmajem (Uradni list SFRJ 55/68), — zakonom o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanaša ustavni amandma XV (Uradni list SFRJ 13/69). Kakšne so bile uskladitve s XV. ustavnim amandmajem? Skoraj leto dni trajajoča diskusija, nešteto različnih strokovnih in političnih mnenj, komentarji v dnevnih časopisih, ki so šli iz ene skrajnosti v drugo ter strokovni komentarji vseh vrst, ki so se le redko ujemali, so bili bolj malo spodbudno napotilo za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja v naših statutih in splošnih aktih. Poslovni odbor, ki se je pojavil kot stranski proizvod XV. amandmaja v neštetih komentarjih z najrazličnejšimi kompetencami in z vnaprej določeno setavo iz vodilnih in strokovnih delavcev, je bil tudi pri sestavi II. sprememb našega statuta predmet soupravljanja. Nismo se mogli odločiti niti za ime »poslovni odbor«, pač pa smo ostali pri »upravnem odboru«, niti se nismo odločili za neke popolnoma nove kompetence upravnega odbora in za neko po statutu diktirano strukturo upravnega odbora. Res je XV. ustavni amandma s spremembo 90. in 92. člena zvezne ustave opustil upravni odbor, kot po ustavi določen odbor upravljanja, prav tako velja to tudi za direktorja, ki po 90. in 93. členu zvezne ustave ni več ustavni organ upravljanja. Ustavni amandma pa ne ovira, da ne bi smel upravni odbor delati odslej kot kolegij alni izvršilni organ. Naš statut se je odločil za naslednje: j Organ upravljanja podjetja kot celote je — delavski svet podjetja (centralni delavski svet), Kolegijski izvršilni organ podjetja kot celote, ki ga voli centralni delavski svet, je: — upravni odbor podjetja (centralni upravni odbor). Organ upravljanja enote je: — delavski svet enote. Kolegijski izvršilni organ enote, ki ga voli delavski svet enote, je: — upravni odbor enote. (Nadaljevanje na 2. strani) Spremembe statuta (Nadaljevanje s 1. strani) Mandatno dobo smo podaljšali delavskemu svetu od 2 na 4 leta, upravnemu odboru pa od 1 na 4 leta. Hkrati s podaljšanjem mandatne dobe smo precizirali in zaostrili določbe glede odpoklica celotnega organa upravljanja podjetja ali enote ali izvršilnega organa, oziroma glede odpoklica posameznih članov teh organov, ki so s svojim delovanjem dokazno povzročili škodljive posledice. Zakaj podaljšanje mandatne dobe? Za to smo se odločili v prvi vrsti zaradi razčlenjene organizacije našega podjetja, ki ima 21 enot. Doslej smo ugotavljali, da so se zlasti člani centralnega delavskega sveta, ki so iz vseh področij — od Metlike, Novega mesta, Litije, Gornjega grada do Logatca in Ljubljane — v prvem letu komaj seznanili z organizacijo celotnega podjetja in med seboj. K boljšemu delu so precej prispevali seminarji, ki so bili za ta namen organizirani za člane CDS in CUO. Nenehno in prehitro menjavanje teh članov ni bilo v korist, ker smo po vsakih volitvah lahko ugotavljali rahel zastoj v delu teh organov, ter se je po seminarjih običajno delo teh organov boljše odvijalo. Zaradi tega pričakujemo, da bomo z daljšo mandatno dobo dosegli še bolj pozitivne rezultate. Glede sestave upravnega odbora nima statut nobene omejitve, ter določa, da je lahko v upravni odbor izvoljen vsak delavec, četudi je član CDS ali DS enote, generalni direktor ali njegov namestnik oziroma vodilni delavci. Generalni direktor ne sme biti predsednik upravnega odbora, lahko pa je član, če je izvoljen. Kako je s pristojnostmi CDS in CUO? Delavskemu svetu podjetja niso spremembe statuta no samem XV. amandmaju vzele nobene pristojnosti. Edina sprememba pristojnosti tega organa upravljanja se nanaša na pravilnik o delitvi dohodka, za katerega je po prejšnjih določilih zakona o sredstvih delavski svet sam objavljal predloge v razpravljanje, sedaj pa je ta obveznost prenesena na upravni odbor ter velja sedaj za ta pravilnik enot postopek, kot za vse druge splošne akte. Razširila pa se je pristojnost CDS v tem, da potrdi z večino glasov vseh članov pismene sporazume o pogojih za pridobivanje dohodka in o kriterijih za določanje osnov in meril za določitev dohodka in osebnih dohodkov. Pristojnosti upravnega odbora se tudi niso bistveno spremenile. Kot prvo dolžnost upravnega odbora je statut sprejel, da: »izvršuje sklepe delavskega sveta podietia in usmerja poslovanje podjetja tako, da je v skladu s sklepi CDS in z veljavnimi predpisi«. Glede na to, da upravni odbor in direktor podjetja nista več organa upravljanja podjetja, smo v statutu izvedli še splošno spremembo, da se v vseh členih črtata kot organa upravljanja, ker je odslej organ upravljanja samo delavski svet. Generalni direktor je individualni izvršilni organ podjetja kot celote. Mandatno dobo za generalnega direktorja in za vodilne delavce smo podaljšali na enak način kot delavskemu svetu. Določbe o razrešitvi (odstavitvi) direktorja podjetja še pred potekom dobe, za katero je imenovan, so po Temeljnem zakonu o podjetjih tako obširne in precizne, da se postavlja vprašanje, čemu je potrebna formalna reelekcija v kratkih rokih. Glede na določbe prvotnega in spremenjenega besedila 39. člena temeljnega zakona o podjetjih so v podjetju in v obratnih ter poslovnih enotah enaki organi, to je delavski svet podjetja (CDS), upravni odbor podjetja (CUO) in generalni direktor ter delavski svet enote, upravni odbor enote in direktor enote. V II. spremembah so ti organi ostali z istimi imeni, vendar ne vsi kot organi upravljanja, pač pa le delavski svet, upravni odbor pa kot kolektivni ter direktor kot individualni izvršilni organ. Novost v statutu je v tem, da tudi ekonomske ter obračunske ter druge enote, kot po našem statutu nižje oblike enot — lahko volijo svet enote, če imajo več kot 25 članov. Število članov sveta se določi z ustanovitvenim sklepom. To spremembo smo sprejeli, ker smo predvidevali, da se bo zanjo izkazala potreba v procesu integracije in to zlasti v procesu notranje integracije. Glede notranje integracije je statut v celoti obdržal določbe, da je ta izvedljiva samo na podlagi samostojne in demokratične odločitve delovnih ljudi vsake posamezne enote, ki naj bi se združile, postopek pa se lahko začne na predlog 1/5 članov delovne skupnosti iste enote, kateri naj bi se z notranjo združitvijo spremenil dotedanji status. Rezervmi sklad se mora oblikovati najmanj v višini 1 % bruto osebnih dohodkov. Podlaga za obračun v vsakem tekočem letu so osebni dohodki, izplačani v preteklem letu. Podrobnejše določbe o rezervnem skladu bo po pooblastilu statuta določal okvirni pravilnik o delitvi dohodka. Statut našega podjetja je zagotavljal materialno bazo samoupravljanja centralnim organom, to je centralnemu delavskemu svetu, centralnemu upravnemu odboru in generalnemu direktorju s tem, da je v 224. členu določil sredstva podjetja kot celote, s katerimi razpolagajo ti organi. Po 2. odstavku tega člena se del centralnih sredstev oblikuje tako, da vsaka enota vloži v centralne sklade 50% sredstev svojih skladov, doseženih po okvirnem pravilniku o delitvi dohodka, razen ob- dan sveta federacije tov. Miha Marinko v razgovoru z vodilnimi delavci podjetja in obratne enote TMI o nadaljnjem razvoju enote ter o splošnih problemih mesnopredelovalne industrije Član sveta, federacije tov. Miha Marinko si je skupaj z vodilnimi delavci podjetja ogledal nove prostore obratne enote TMI veznega rezervnega sklada in drugih morebitnih obveznih skladov. Drugih 50 % sredstev ostane v odločanju organov enote, to je delavskega sveta, upravnega odbora in direktorjev enot, ki imajo s tem materialno bazo samoupravljanja v enoti. Ker je ob neki izločitvi sodišče nezadostno proučilo statut in druge splošne akte podjetja in je v prvi instanci neosnovano odločilo, da se morajo enoti ob izločitvi vrniti tudi centralna sredstva, smo v statutu sprejeli še preciznejšo določbo, da sredstva podjetja kot celote ostanejo v trajnem upravljanju podjetja ter se ob izločitvi posamezne enote ne vračajo enoti. Pri tej spremembi ne gre za novo določbo, ker je to veljalo že doslej, gre samo za to, da odslej ne bo mogoče izkrivljati in napačno tolmačiti določb statuta. Nasprotno stališče bi bilo lahko usodno za razvoj podjetja, ki bi se lahko ob dezintegraciji nekaterih večjih enot znašlo v težkem položaju, če bi imele enote pravico, da razen svojih sredstev odnesejo še del centralnih sredstev in s tem ne oškodujejo le podjetja kot celote, pač pa tudi druge enote, ki ostanejo pri podjetju. Če hočemo zagotoviti stabilen razvoj podjetja in enot, kar je po našem statutu ena od najvažnejših nalog, ne moremo dopustiti, da bi se posamezna enota z dezintegracijo bogatila v škodo celoti. Zato je bilo nujno precizirati to določbo statuta, da bo odslej za vsakogar nesporna. Pomembna novost je tudi v tem, da zaključni račun predlaga službi družbenega knjigovodstva^ le podjetje kot celota, zaključni računi poslovnih in obratnih enot s samostojnim obračunom so sestavni deli zaključnega računa podjetja ter se ^ ne predlagajo neposredno službi družbenega knjigovodstva. Doslej smo imeli v primerjavi podatkov z drugimi podjetji neopravičeno izkazane slabše podatke, ker se niso upoštevali zbirni podatki za podjetje kot celoto, pač na ločeno podatki po posameznih enotah s samostojnim obračunom. Ker so po L spremembah statuta naše poslovne in obratne enote s samostojnim obračunom samostojne organizacije združenega dela, ki niso pravne osebe, ne predlagajo več svojih zaključnih računov neposredno službi družbenega knjigovodstva, ker velja taka obveznost po zakonu o knjigovodstvu delovnih organizacij samo za tiste samostojne organizacije združenega dela, ki so pravne osebe. Proces revizije statuta in dru-sih splošnih aktov se bo v letu 1970 še nadaljeval s tem, da bomo v prvi vrsti morali upoštevati in predlagati tiste spremembe in dopolnitve, ki jih narekuie razvoj organizacije podjetja in enot. Lahko ugotavljamo, da je kljub zakonu o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov. s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanaša ustavni amandma XV, še nešteto podrobnih predpisov v zveznih zakonih, za katere ne vemo, ali so prenehali veljati ali ne. Zato bi bila potrebna čim hitrejša revizija zveznih zakonov, da bi nam s tem omogočili kompleksno revizijo statuta in splošnih aktov delovne organizacije, ki naj bi imela trajnejšo vred- nost- Mirko Rupelj Slovesno praznovanje 20. obletnice podjetja V počastitev 20. obletnice podjetja je bilo 27. novembra 1969 slavnostno zasedanje centralnega delavskega sveta veletrgovine Mercator. Zasedanje je bilo v prostorih hotela Lev v Ljubljani, udeležili pa so se ga razen članov centralnega delavskega sveta še člani centralnega upravnega odbora, generalni direktor, direktorji sektorjev podjetja, direktorji poslovnih enot, predsedniki delavskih svetov enot, jubilanti ter predstavniki občinskih skupščin in druž-beno-političnih organizacij, med njimi tudi predsednik republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti tovariš Jože Vidic. Navzoč je bil tudi direktor Poslovnega združenja za trgovino, Ljubljana, tovariš Lojze Fortuna. Predsednica centralnega delavskega sveta tovarišica Vera Aljančič je najprej pozdravila vse goste, nato pa predala besedo generalnemu direktorju tovarišu Adiju Ostercu. Tov. Adi Osterc, generalni direktor podjetja, je dejal: »Tovarišice in tovariši, dragi jubilanti, spoštovani gostje! Ob današnjem jubileju, ko proslavljamo 20-letnico obstoja in delovanja našega podjetja, nam misli nehote uhajajo na prehojeno pot v tem obdobju, na dosežene uspehe in težave, ki so se pojavile in zvrstile, kakor tudi na naš nadaljnji razvoj in še večjo uspešnost našega dela. 20 let je kratko obdobje. Vendar je to obdobje graditve novih družbenih odnosov, ko je sleherni delovni kolektiv sodeloval v hitrem in dinamičnem razvoju naše družbene skupnosti. To je obdobje, ko so delovni kolektivi v relativno kratkem času, ob pritrgovanju in naporih, ob sproščanju ustvarjalnosti svobodnega proizvajalca, ob poglabljanju delavskega samoupravljanja, pomagali ustvarjati in graditi nove ekonomske pogoje gospodarjenja, pomagali razvijati moderno industrijsko skupnost jugoslovanskih narodov in se začeli enakopravno in uspešno vključevati v mednarodno delitev dela. Zato menim, da je prav, da v tej dinamični rasti naše socialistične domovine in skupnem napredku tudi naš delovni kolektiv ocenjuje svoj delež. 20-let-nica delovania podjetja je primeren mejnik, da ponovno osvetlimo prehojeno pot, da ob tem jubileju analiziramo uspehe in pomanjkljivosti ter nato odločno krenemo novim delovnim nalogam naproti. Leta 1949 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Trgovsko podjetje »Živila«, ki je pričelo poslovati s precej skromnimi sredstvi. 20-članski kolektiv je začel odločno opravljati pionirsko delo pri organiziranju splošne preskrbe. Nemogoče je danes orisati vse težave, ki jih je rodilo težko povojno stanje, ter trud in upornost tega majhnega kolektiva pri teh začetnih korakih svojega delovanja. Vsakodnevna borba ob pomanjkanju sposobnega trgovskega kadra, z nezadostnimi in neustreznimi prodajnimi prostori, pomanjkanju transportnih sredstev, prehrambenih in drugih artiklov je zahtevala ogromno mero samoiniciativnosti in iznajdljivosti vsakega člana kolektiva. Vendar ta kolektiv od svoje začrtane poti ni odstopil kljub številnim težavam. Vse to pa je rodilo vsako leto nove uspehe in trdnejšo gospodarsko osnovo za nadaljnji napredek. Poudariti je treba, da je naše podjetje primer »samorastnika«, ki je premagoval neštete ovire, pogosto tudi za ceno nižjih osebnih dohodkov. Zato moramo ob tem jubileju njegovo razvojno not oceniti za toliko bolj uspešno. Nekdaj skromna grosistična dejavnost razdeljevanja prehrambenih dobrin se je do danes nesluteno razvila v mogočno in od naših potrošnikov priznano dejavnost, ki je prisotna na domačem in tujem tržišču. Širjenje asortimenta blaga, ustvarjanje zaupanja med kupcem in prodajalcem, pristnost in odkritosrčnost v poslovnem sodelovanju, prilagajanje komercialne politike danim pogojem gospodarjenja in modernizacija poslovanja ie bila osnova, na kateri je kolektiv gradil svojo »trgovsko hišo«. V letu 1953 je podjetje spremenilo svojo firmo v »Mercator«, trgovsko podjetje — Ljub- Generalni direktor tov. Adolf Osterc govori o 20-letnem razvoju podjetja na slavnostnem zasedanju centralnega delavskega sveta ob 20-letnici podjetja Ijana. Zunanjetrgovinsko dejavnost je podjetje pod firmo »Mercator« veletrgovina, ”import-ex-port, Ljubljana, začelo leta 1957. To dejavnost je zelo uspešno opravljalo vse do leta 1963, ko ni prejelo zanjo soglasnosti pristojnega zveznega organa. Le-ta se je takrat ravnal po načelu »da se v vsaki republiki da soglasnost za zunanjetrgovinsko poslovanje le enemu trgovskemu podjetju iste oziroma sorodne stroke«. Zunanjetrgovinsko registracijo je podjetje ponovno dobilo v začetku leta 1967. V letu 1961 je zajel proces integracije tudi naše podjetje, kateremu se je pripojilo od tega leta dalje 16 samostojnih trgovskih podjetij, dve proizvodni podjetji: Tovarna mesnih izdelkov in Emba, 2 podjetji za ekonomske usluge: Hladilnica in Investa in 1 gostinsko podjetje: Kavarna Evropa v Ljubljani. Tako združuje danes naše podjetje grosistično dejavnost in de-tajlistično dejavnost na področju 18 občin v 305 prodajalnah, od katerih je 42 modernih samopostrežb, lasten izvoz in uvoz, lastno proizvodno dejavnost, gostinsko dejavnost, mo- Predstavniki družbeno-političnih organizacij, slavljenci in člani kolektiva na slavnostnem zasedanju CDS ob 20-letnici derno hladilnico ter kompletni inženiring. V podjetju je zaposlenih 2450 delavcev, v uku 384 učencev v gospodarstvu. Podjetja, ki so se pripojila, so dobila status enot z lastnimi samoupravnimi organi, pravicami in dolžnostmi, ki so določene v statutu podjetja. Zato lahko to strukturo podjetja označimo kot ekonomsko, poslovno in organizacijsko skupnost samoupravnih, poslovnih, obratnih, ekonomskih in drugih enot združenega dela. Integracijski proces ni tako zmanjšal samostojnosti pripojenih kolektivov, temveč je samo racionalno in smotrno opredelil področja, kjer je _ ta samostojnost ekonomsko možna ter učinkovita. Tako je dano delovnim skupnostim enot dovolj realnih možnosti: za uveljavljanje resnične samouprave, za nadaljnji vsestranski napredek in razvoj podjetja in enot ter utrjevanje medsebojnih humanih odnosov na podlagi smotrne porazdelitve dela in nalog za doseganje skupnih ciljev. Zato bi morali verjetno izpisati 20 poglavij iz naše gospodarske in poslovne kronike podjetja, če bi hoteli vsaj približno predstaviti vsestransko prizadevanje več ko . 2800-članskega kolektiva, ki je J znal svojo gospodarsko moč j združiti in obogatiti v podjetju in z vso upornostjo opravljati svojo družbeno funkcijo v korist potrošnika in celotne socialistične skupnosti. V polni meri se ves naš kolektiv zaveda, da je z napredkom in rastjo socialistične družbe tudi trgovina dobila popolnoma novo, mnogo odgovornejšo družbeno vlogo v današnjem, vse-bolj tržnem gospodarstvu. Usmeritev našega gospodarstva v mednarodno delitev dela predstavlja eno osnovnih komponent družbeno-ekonomske reforme. Neločljiva sestavina te usmeritve pa je tudi bolj vsestranska vključitev našega tržišča v mednarodno tržišče in oblikovanje jugoslovanskega trga kot integralnega dela mednarodnega trga. Uresničevanje take usmeritve pa zahteva predvsem postopno, toda odločno liberalizacijo (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) blagovnih in denarnih tokov ter svobodnejše gibanje vseh dejavnikov, v skladu z razvojem politike jugoslovanskega gospodarstva. Nesporno je, da je trgovina v času gospodarske reforme dosegla določen napredek ter se je tudi njena materialna osnova v marisičem izboljšala. Kljub vsemu pa tudi sedanja materialna osnova ne zadošča za njen pospešeni razvoj, za oblikovanje ustrezne organizacije ter njene tehnične usposobljenosti in modernizacije. Naj navedem za preteklo obdobje vsaj nekaj podatkov. Podjetje je v letu 1953 doseglo 14 milijonov Ndin realizacije s 46 zaposlenimi delavci. Ob koncu letošnjega leta pa bo znašala realizacija 850 milijonov Ndin pri 2450 zaposlenih delavcih in 384 učencih v gospodarstvu. Leta 1962 je bil povprečni mesečni osebni dohodek 311 Ndin, za leto 1969 pa predvidevamo, da bo povprečni osebni dohodek 1.270 din. Vrednost osnovnih sredstev podjetja je bila leta 1962 25 milijonov Ndin, ob koncu letošnjega leta pa bo znašala vrednost osnovnih sredstev 110 milijonov Ndin. Trgovske površine znašajo preko 65 tisoč m2. V to veliko povečanje je podjetje vložilo vsa razpoložljiva sredstva. Ostali viri za razširjeno reprodukcijo — sredstva bank, teritorialno-političnih skupnosti — so bili zelo slabo udeleženi kljub temu, da je splošno znano, da intenzivna in obsežna stanovanjska izgradnja nujno zahteva tudi gradnjo prepotrebnih oskrbovalnih centrov, kar pa je prepuščeno samim trgovskim podjetjem. Tako nastaja velik razkorak med potrebami novo nastalih stanovanjskih naselij in mož- nostmi trgovine, da bi organizirala sodobno oskrbo prebivalcev. Verjetno bo treba z nekaterimi spremembami zakonskih predpisov dati možnost uveljavljanja in napredovanja tistemu, ki bo bolj sposoben, soliden, cenejši in bolj dinamičen v poslovanju. Kolektiv podjetja se je v svoji poslovni politiki tudi vseskozi zavedal, da če hoče trgovina v redu izvajati svojo družbeno funkcijo, ne sme poznati meja teritorialnih skupnosti, pa naj bodo to občine ali republike. Jugoslovansko tržišče mora biti odprto vsem, ker bo le tako omogočena izmenjava blaga. Pri tem pa ne sme biti važno, kdo bo ta blagovni promet opravljal, temveč je bistveno le to, da so proizvodne dobrine dostopne slehernemu članu naše družbene skupnosti. Odprt problem za trgovino so še vedno prostori, ki smo jih dobili le v uporabo, ne pa v upravljanje. Pri tem se trgovini godi velika krivica, saj vemo, da so ostale gospodarske organizacije dosegle in dobile svoje delovne prostore v upravljanje. To naše podjetje precej občuti, ker svoje detajlistične dejavnosti ne razvija samo v večjih centrih, temveč tudi izven teh. Velike težave so tudi pri premagovanju večtirne politike prometnega davka, pri formiranju cen in še vedno administrativnega odrejanja marž. Pri tem je treba upoštevati, da je naša maloprodajna mreža razvejana na območju 18 občin in v vsaki občini veljajo drugačne stopnje. Vsekakor bi bilo treba to davčno politiko čimpreje poenostaviti. Zato moramo, kakor doslej, kljub ne najboljšim družbenim pogojem, tudi v bodoče premagovati težave, ki nam bodo prihajale na pot ter se smelo in z zaupanjem v ustvarjalne sile kolektiva boriti, da bo trgovina ostala enakovredna drugim gospodarskim panogam v naši državi. Zato nam je naš celotni razvoj sproti narekoval, da se moramo prilagoditi vsem novim pogojem za boljše in modernejše zadovoljevanje potreb potrošnikov, ob upoštevanju prizadevanj vseh družbeno-političnih faktorjev za čim hitrejše prilagajanje trgovinskega omrežja povečani proizvodnji potrošniških dobrin. Modernizacija trgovine zahteva modernejše oblike prodajne tehnike, ki naj časovno zmanjša nakupe, s tem poveča prodajne zmogljivosti, omogoča potrošniku neposredni stik z blagom in razbremeni zaposlene v trgovini. S tem pa je povezano nenehno prizadevanje za dviganje strokovnosti članov kolektiva, da bodo le-ti postali resnični svetovalci potrošniku. Preko 6 in pol milijona Ndin za izobraževanje obstoječih in novih kadrov, ter preko 8 milijonov Ndin za stanovanjsko izgradnjo v zadnjih 9 letih so verjetno najboljši dokaz, da je bila skrb za človeka v našem podjetju res vsestranska in stalno prisotna — ker je pač človek s svojim zavestnim ravnanjem pomembni in edini faktor vsega napredka. Nadaljnji razvoj našega podjetja se mora tudi v prihodnje usmeriti v čimbolj racionalno gospodarjenje. Dokaj zaostreni pogoji gospodarienja zahtevajo vsestransko odgovorno in smotrno delo slehernega člana našega delovnega kolektiva, »čim kvalitetnejše poslovanje s čim manjšimi stroški« mora biti osnovno načelo in skupno izhodišče v našem konceptu nadaljnjega razvoja podjetja. Perspektivni razvoj podjetja imamo začrtan v 5-letnem programu, ki smo ga že pričeli uresničevati v letošnjem letu. Z uresničitvijo tega programa bomo 100% povečali . sedanje prodajne površine, število zaposlenih se bo podvojilo. To bo pomenilo tudi povečanje prometa na približno eno milijardo 800 milijonov Ndin. Mislim, da ob današnjem jubileju lahko z zadoščenjem ugotavljam, da je bila naša pot pravilna in uspešna. Prepričan sem, da bo kolektiv našega podjetja s polno mero odgovornosti v bodoče usmerjal vse svoje ustvarjalne sposobnosti v nadalj-nio rast podietja, v interesu naših potrošnikov, samega kolektiva in celotne jugoslovanske družbene skupnosti. Ob koncu čestitam vsem članom naše delovne skupnosti, posebno pa še jubilantom k doseženim uspehom, ter se jim zahvaljujem za dosedanje nesebično sodelovanje v želji, da bi v bodoče dosegali še boljše poslovne uspehe.« Tovarišica predsednica se je zahvalila generalnemu direktorju za izčrpno poročilo, nato pa (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) sporočila, da je centralni delavski svet med pripravami za praznovanje 20-letnice podjetja sklenil dodeliti prispevek v znesku 50.000 dinarjev Onkološkemu institutu v Ljubljani. Prispevek je takoj za tem izročila predstavnikom Onkološkega instituta. Zahvalo direktorice Onkološkega instituta in predsednika Sklada za gradnjo novega Onkološkega instituta objavljamo na drugem mestu. Sledila je pomembna točka, ki je bila na dnevnem redu na tem slavnostnem zasedanju. Predsednica delavskega sveta je izročila ob 20-letnici podjetja posebna priznanja tistim članom delovnega kolektiva, ki so v podjetju zaposleni že dvajset let. Njihova imena in fotografije smo objavili v prejšnji številki. Takoj nato je prebrala še seznam 113 članov delovnega kolektiva, ki so s svojo prizadevnostjo in zlasti z dolgoletnim delom pripomogli k razvoju našega podjetja, in so zato dobili posebna priznanja. Seznam teh članov objavljamo na drugem mestu. J> 0 3 A V / T £ L J 1 Tov. Olga Štrakl se je nato v imenu jubilantov zahvalila za priznanja z naslednjimi besedami: »Tovarišice in tovariši! V imenu vseh nas jubilantov se prav lepo zahvaljujem predsednici centralnega delavskega sveta in tov. generalnemu direktorju za priznanja, ki ste nam jih dali. Želim, da bi še v naprej skupno sodelovali za čim lepšo in boljšo bodočnost našega podjetja.« V imenu 384 učencev v gospodarstvu v našem podjetju so k iubileju čestitale Helena Hribar, Vera Pucelj in Marija Galič. Dejale so: »Tovarišice in tovariši, tovarišica predsednica, tovariš generalni direktor! Prišli smo v imenu mladih v našem podjetju ob 20. obletnici Veletrgovine Mercator. Pozdravljamo vas v imenu 384 učenk in učencev v gospodarstvu, ki se v Mercatorjevih prodajalnah usposabljamo za svoj bodoči poklic. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za vso izkazano dosedanje razumevanje in želimo celotni delovni skupnosti podjetja, or- I