= 1 ENAKOPRAVNOST rWI I . * EQUALITY * "Vrsujemo vsakovrstno Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI || AH Kinds ^•XXXI. __ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 16, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 53 STAVKA 400,000 PREMOGARJEY SE NAGLO ŠIRI "omače vesti j Ml'd- Pev. zbor SDD ] redn°C°J ob polosmih se vrši i ske?! S?a staršev Mlad- Pev" ^sa zbora SDD na Waterloo Udeleže°S1 SG VS6' da S& gotovo So^nic0 išče E. Jg Frances Grebene iz 1044 svojes. St' dobila pismo od iz Svet-neČaka Franca Hrena pt0gi jj* 55, Medvode, ki jo I slov p0] bi P°izvedela za na- s Bjeg0 stre njegove žene. Ime j (dekližeksvakinje je Uršula Cunk je p0r v° inie» mu ni znano če r Vas; 0cena), doma iz Črneče l * Dri \ to čita | Kostanjevici. če sama Hasl0v 3 Pa Če kdo ve za njen n Mrs o "!e Pr°šen, da sporoči f ' ^ebenc. ' V?'J6nec P &»arca r0;!enice so se zglasile 13. v ?auiin„Pp Mr> in Mrs- Louis in E % A.v el ml na 16319 Ar_ n Wplj e6' iri Pustile v spomin ji ^terei!a sinčka, prvorojenca, s: louis JJ So dali ime Dudley h poSUtit in dete se dobro s tem a V Glenville bolnišnici, d ostali "grandpa" in r, 12 163iq Mr- in Mrs. Babič r< Mrs >9 Arcade Ave. in Mr. in n Prisel st. iz 16413 'e -ve. Čestitamo! p Sjjj. j, ~ ~ n Viktorija d ^ večer ob 7:30 uri se t direktorija Slov. z doma na Recher 86 ^tov?1 86 Vse direktorje, da w °v° udeležijo. s sejr— Jutri G Se vr§i' V Sredo večer ob osmih d Ho o ®dna seja društva Wa- * ShT0Ve št no WC v pro- Srl000Ve točilnice, SDD na sete° članice se vabi, c Sih 2S^e udeleže, ker bo več d ^ V na dnevnem redu. p V^cijT p U C^6 bolnišnici j° sreč- Q ? JUr Lf0Peracijo prošli pe- z > .barney Race, soprog 0 S Na,n Race iz 6628 Bliss f r §a rJa se v sobi št. 114, v Hmo iatelji lahko obišče" I 0 mu skorajšnje okre- £ dances Ora- V JSc? CarlAve" - * P°" C *°>Sllty bolnišmco-kjer I f °faž Podvreči operaciji. v»,Qraž6n!m je mati Miss Ma-A m Mrs. Frances No- 1 2So v*6 °ražmovo sla- ] i a Sl0v' nar- domu na 1 J S Jve- Želimo ji, da bi 3 dotn! e Vrnila zdrava na 1 -------I Hov grob ; —— ^Ni VII>WAR - V ^anetrtek je preminila I fcji^i hc6v.ebi Vidmar, stanujo- ' Cje cl J! na E. 154 St. CVj*1Ca Podr. št. 14 SŽZ. 1 kS in ® hčeri Mrs. Frances J CVe Ann Anzick.v = t sina Josepha, i VSe-'T ennie Korenčan in i k ie Nosse- Mary < °renchan, Caroline i Vi b se m Anna Velikanje. V vr§il včeraj zju-w Ur» iz hiše. žalosti 'je Vnebovzete. Bevin odprl konferenco državy i ki so sprejele Marshallov načrt j- * iO " o Nemčija bo imela svoje zastopnike, pa tudi fašistična Španija bo dobila svoj delež 4 J _ d a PARIZ, 15. marca. — Angleški zunanji minister Ernest o Bevin je danes odprl konferenco šestnajstih držav, ki so i- sprejele tako zvani Marshallov načrt za "obnovo" zapadne e Evrope. k __ . ^__ iwrope. V svojem otvoritvenem govo-*" ru je Bevin prerokoval, da bo ' Marshallov načrt ustvaril "stalno evropsko unijo" in nedvomi- 1 selno urgiral, da se ustavi "pohod komunizma v Evropi." Bevin ni odprto omenil trenja med zapadom in vzhodom, ampak je poudaril potrebo sodelovanja med državami zapadne Evrope. Govoril je o važnosti nalog, pred katerimi se naha- i jajo države, ki so sprejele Mar- : shallov načrt in z optimizmim : izjavil: "Mi resnično ustvarjamo zgo- , dovino. V imenu Anglije lahko , rečem, da ne bomo izpustili iz . rok pluga, ako ga enkrat prime- j mo. "Ko bo doba ameriške pomoči , prenehala, ne verujem, da se bomo razšli. Verujem, da bomo tudi naprej sodelovali." Predlog, da se vključi zapadno Nemčijo v načrt Na prvi seji je Bevin predlagal, da se v Marshallov načrt vključi tudi zapadno Nemčijo. Francoski zunanji minster George Bidault pa je poudaril, da je Evropa tako okrnjena, da 1 je stedaj na konferenci le 16 evropskih držav. Medtem so francoske okupacijske oblasti izjavile, da se bodo konference udeležili nemški predstavniki zone, ki se nahaja pod francosko okupacijo. Bevin je tudi urgiral, da se odstrani evropske trgovinske zapreke in stori vse, kar je mogoče, da se pospeši "ekonomsko in socialno dobrobit Evrope." * Fašistična Španija bo tudi dobila pomoč WASHINGTON, 15. marca— Obveščeni krogi pravijo, da bo kmalu tudi fašistična Španija vključena v tako zvani Marshallov načrt za "obnovo" zapadne Evrope. Portugalska je ena od držav, ki sodelujejo v načrtu, toda je vsled Španije izolirana od ostalega dela Evrope. Pričakuje se celo, da bosta Portugalska in Španija pristopili obrambeni zvezi, ki bo podpisana v tekočem tednu med Anglijo, Francijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburgom. Vključitev fašistične Španije je predvidevano vsled strateškega položaja dežele, ki lahko služi kot vojaško oporišče. (Fašistična Španija je sodelovala z nacistično Nemčijo in ; fašistično Italijo V vojni proti zaveznikom. Diktator Franco je , imel svoje "prostovoljne" legije ; na vzhodni fronti. Toda Fran-' cov položaj je sedaj, v dobi "ko-! munistične nevarnosti," tako . utrjen, da je popolnoma razum-- ljivo, da je vključitev Španije v i Marshallov načrt le vprašanje časa). p------ Taft okrcal izjavo Byrnesa Pravi, da ni nobenih dokazov, da je Rusija storila kako agresijo ORONO, Me., 15. marca. — Senator Robert Taft je danes izjavil, da ne veruje, da. je vojna neizogibna. Taft je s svojo "Soprogo prišel v Orono v zvezi s kampanjo za predsedniško nominacijo na tiketu republikanske stranke. Govoril je študentom Maine univerze, toda svoje izjave glede vojne je podal na časnikarski konferenci v Augusti. Taft je zavrgel izjavo bivšega državnega tajnika Byrnesa, ki je izjavil, da se lahko zgodi, da bodo v teku štirih ali pa petih tednih Zedinjene države "soočene s svetovno krizo." "Ne vem za ničesar, kar bi dalo slutiti, da bi prišlo do nove vojne," je rekel Taft in pristavil : "Nobenih dokazov ni za kakršno koli vojaško agresijo s strani Rusije čez meje, ki so _ bile začrtane v Jalti kot meje v med dvema zonama vpliva. Od- C kar je vojna končala je bila i Češkoslovaška pod vplivom Ru- C Taft je časnikarjem rekel, da P je Byrnesova izjava bila "nesrečna" in da bi predsednik Truman in državni tajnik Marshall, ako imata kakšna privatna ob-vešenja glede vojne nevarnosti, morala o temu obvestiti ameriško ljudstvo. c " d Costa Rico je ^ § zajela revolucija j --K SAN JOSE, Costa Rica, 16. marca. — Vladno poročilo pravi, da se bo uporabilo vse sile, r da se ustavi revolucijo, ki se ši- '' ri po celi Costa Rici. F V prestolnici je večina elek- c tričnih central uničenih, samp r mesto pa je popolnoma izolira- 1 no. Dve letali sta pripeljali oja- v čenja za obrambo mesta. Vladi so priskočili na pomoč ( tudi z letali in četami iz Nika- s ragve. - 1 Voditelj revolucije proti via- | di je Jose Figueres, ki ima svoj \ glavni stan 54 milj od San Jo- i se. Revolucija je izbruhnila vsled ( volilnih rezultatov. Pri volitvah, 1 Jti so se vršile 8. februarja, je zmagal opozicijski kandidat i Otillio Ulate Blanco, toda bivši ; predsednik Rafael C a 1 d e r o n Gardie ni hotel izročiti urada i novoizvoljenemu predsedniku, i ampak je v deželi razglasil pre- | ki sod. i VDOVA ČASTNIKA NE ŽELI PLAČATI DAVKOV ZA VOJNE NAMENE YELLOW SPRING, O. — Mrs. Caroline Urie, vdova poklicnega mornariškega častnika, je za mir na svetu. V prepričanju, da gre del davkov za vojne namene je danes plačala samo 65.4 odstotkov svojih dohodninskih davkov za leto 1947. "Kot kristjanka ne bom odslej na nobeden način prispevala z a vzdrževanje vojnih ustanov," je pisala Mrs. Urie predsedniku Trumami in oddelku za državne davke. V svojem pismu je pristavila, da je atomska bomba ustvarila iz vojne "končno kriminalno nesmiselnost." Ostalih 34.6 odstotkov, za katere je prepričana, da gredo za vojne namene, je Mrs. Urie poslala štirim pacifičnim organizacijam in priložila potrdila davčnim povratnim listinam. "Ako me želijo poslati v ječo, ker ne želim plačati ostalih 34.6 odstotkov davka, je, kar se mene tiče, vse v redu. Pripravljena sem, da grein v ječo. Nikoli več ne bom prispevala enega centa za vojno." Mrs. Urie je izjavila, da pripada pacifistični organizaciji Quakersov (organizaciji, ki je lansko leto dobila polovico Nobelove nagrade za mir). Kot pravi, nima nič proti plačevanju davkov za razumne in koristne namene, kot za šole, policijsko zaščito itd. Čiang Kajšekove čete doživele nadaljne poraze v Mandžuriji Pretekli teden so čete Ljudske armade zavzele polmiiionsko mesto Kirin PEIPING, 13. marca. — Nacionalistične čete kitajskega diktatorja čiang Kajšeka s o danes zapustile mesto Kirin, ki šteje 500,000 prebivalcev. Kirin je nacionalistična vlada smatrala za najbolj važno mesto v Mandžuriji. . Radio oddaja kitajske komunistične armade pravi, da so sile ljudske armade zavzele Kirin preteklega torka. V rokah nacionalistov se je to važno mesto nahajalo od leta 1946. Kirin je prvo mesto, ki se je podalo brez vsakega odpora. Z izgubo Kirina je postal čangčun edino bolj važno mesto, ki ga imajo Čiangove čete v Mandžuriji. V začetku preteklega tedna je Ljudska armada zavzela važno železniško mesto Szepingki, ki se nahaja med čangčunom in obkoljenim Mukdenom. Nacionalisti sedaj sploh nimajo nobenih železniških zve* z mejo severne Koreje. Čiankove zračne sile so danes napadle oddelke kitajske ljudske ljudske armade, ki želijc preprečiti pošiljatev ojačanj is severne Kine v Mandžurijo. John L. Lewis začel borbo za $100 mesečne penzije; tudi delavci mesne industrije bodo začeli stavkati NOVI ČEŠKI DELEGAT PRIŠEL V NEW YORK LAKE SUCCESS, N. Y„ 15. marca—Danes je dospel novi češki delegat, ki bo pri organizaciji Združenih narodov zamenjal Jana Papanaka. Slednji je odprto napadel novo češkoslo-' vaško vlado premierja Gott-walda in je bil odpuščen. Novi delegat Češkoslovaške je Vladimir Houdek. Nenni pravi, da je Vatikan gnezdo za črnoborzijance RIM, 14. marca—Voditelj italijanskih socialistov Pietro Nenni je danes v uradnem glasilu svoje stranke obtožil Vatikan, da je največje evropsko središče za črnoborzijansko prekupčevanje s tujezemnim denarjem. Nenni je članek napisal v zvezi s sleparijami, ki jih je izvršil duhovnik Edoardo Prett-ner Cippico in izjavil, da je to samo manjši primer goljufij in črnoborzijanstva. (Kot poroča včerajšnja "Ameriška Domovina," je Msgr. Prettner "baje osleparil italijanskega milionarja Rosinija za velike vsote denarja, ko je ta posodil upravi 96,000,000 lir, dočim je denar spravil Prettner.") "Pravi škandal," piše Nenni, "je razkritje največjega črnega trga za prekupčevanje s tujo vpluto v Evropi, ki ima svoj sedež v Vatikanu. Danes vemo, da se izza bronastih vrat Vatikana nahaja črna borza za špekulacije z denarjem, posebno pa z dolarji." Masaryk je veroval v Rusijo, pravi ugledna Američanka BERLIN, 16. marca—Miss Iris Gabriel iz Los Angelesa je danes izjavila, da je govorila s pokojnim Janom Masarykom manj kot 48 ur, predno je storil samomor. Rekla je, da je Masaryk bil nervozen in vznemirjen. Miss Galgriel se nahaja na turi po Evropi, ker je dobila Wendell Willkijevo nagrado za svoje delo v korist ohranitev enega sveta. Ustanovila je takozvani "Silent Guest" načrt za zbiranje prispevkov, da bi se preskrbelo hrano za Evropo. Ko je Masaryk bil obveščen, da nekateri Čehi ne morejo razumeti, zakaj je ostal v vladi premierja Gootwalda in da krožijo govorice, da se je na njega vršil pritisk, je Miss Gabriel povedal : "Ti ne res. Storil sem to, ker je bilo najboljše za ljudstvo in ker je bilo pravilno, da se to stori. Mogoče vi tega ne razumete, toda mi smatramo, da je Nemčija naš naravni sovražnik. Vedno je bila. Rusija pa je naš naravni zveznik." ♦ _ PITTSBURGH, 15. marca. — Več kot polovica od 400,-000 organiziranih premogarjev je danes odšla na stavko, i da podpre zahtevo voditelja premogarske unije John L. . Lewisa za $100 mesečne penzije. Lewis je pozval člane unije na borbo z obtožbo, da so ; obratovalci premogovnikov prelomili določbe kontrakta iz - leta 1947, ker niso odobrili premogarjem $100 mesečne " p'enziie kot to kontrakt predvideva. Premogarji so se takoj odzva-* li pozivu svojega voditelja in do danes je na stavki okrog 206,-000 premogarjev v 11 državah. Zaloge premoga so pičle Z napovedjo stavke, kot je preračunal predsednik Appalachian Coals, Inc., H. E. Howe iz Cincinnatija, je dežela oskrbljena s premogom za domačo uporabo za štiri dneve za industrijsko pa za 36 dni. V svojem pismu, ki ga je poslal lokalom premogarske unije, je Lewis med ostalim izjavil: "Urad (premogarske unije) predlaga, da se gre naprej z zahtevo, da obratovalci premogovnikov spoštujejo kontrakt. Kmalu boste slišali krike in vzdihe. Da se osvobodijo vseh muk, obratovalci trebajo samo izpolniti določbe kontrakta, katerega so tako svečano podpisali v tem uradu 8. julija leta 1947." Obratovalci še niso javno odgovorili Lewisu. Največje število stavkarjev v Pennsylvaniji Največ premogarjev, okrog 103,000, je zastavkalo v Penn-, sylvaniji in West Virginiji, pa tudi v Kentuckyju je število visoko—od 54,000 premogarjev jih je na stavki 45,000, v Illi-noisu je zastavkalo 23,000 premogarjev, v Alabami 13,000, v Virginiji 8,100, v Ohiju 6,500, v Wyomingu 2,800, v Indiani 3,000, V Tennessee 1,500; v Utahi 700. Te številke pa so seveda začasne, kajti vedno večje število premogarjev zapušča ro- L ve" Kaj zahteva John L. Lewis? Lewis zahteva od obratoval-cev premogovnikov, da spoštujejo določbo kontrakta iz leta | 1947, po kateri bi premogarji nad 60 let stari in ki so kopali premog 20 let, dobili mesečno penzijo v znesku $100. Želi, da se jim penzijo plača iz posebnega sklada, i ° Obratovalci pravijo, da so \ penzije "predrage,' 'akoravno se sedaj v skladu nahaja $30,-5 000,000. Stavka premogarjev ogroža tudi jekleno industrijo, kajti ' mnogi premogovniki so oskrbo-. vali s premogom izključno industrije jekla. Možno je, da bo United States Steel Corp. zniža- I la produkcijo v teku desetih dnevov. * r* CIO unija delavcev mesne II industrije napovedala stavko o - CHICAGO, 16. marca—Stra-e tegični odbor za CIO unije de-lavcev, ki so uposleni v mesni š industriji, je danes glasoval, da se opoldne pozove 100,000 de- lavcev na stavko proti glavnim industrijam konserv. Apel predsednika Trumana, da naj delavci ostanejo na delu, je bil prezrt. Kratko po glasovanju so že oili postavljeni piketirji pred posamezne tovarne; prvi pa sta bili piketirani newyorška Butscher Dressed Meat C°- in A.rmour & Co. Truman poskušal odložiti stavko Unija je prezrla zahtevo predsednika Trumana, da se odloži stavko in nadaljuje z delom, dokler bo posebni odbor razmotrival o zahtevi unije za z.ija "j' mezd. Truman je v svojem telegramu predlagal, da se pogajanja nadaljujejo, dokler mu odbor, ki doslej sploh še ni imenovan, ; ne bo do l. aprila podal poročilo. Predsednik unije Ralph Hel-stein je odgovoril Trumanu: "Z ozirom na okolščine upamo, da boste cenili dejstvo, da zahteva za ohranitev sedanjega položaja (namreč, da delavci . ; ostanejo na delu) zahteva žrtve samo ene od prizadetih strank, namreč od delavcev mesne indu- • strije. "Takšna zahteva dejansko pomeni, da bi delavci storili ■ prav to, kar od njih zahtevajo r delodajalci, namreč, da bi delali , za sedanje nizke plače. i "Poleg gornjega, izročitev ' spora preiskovalnemu odboru v ■ sedanjem času lahko služi svo-- jemu namenu, ako bi bilo ne- ■ kih znakov, da bi takšen odbor spremenil stališče, ne pa služil kot opora za Taft-Hartleyevo injunkcijo, s katero bi se s silo • pospešilo cilje družb." ^ Družbe se ne želijo pogajati Posamezne mesne industrije i •> . še niso pokazale dobre volje, da } bi se pogajale za zvišanje plač. i Unija delavcev uposlenih v mesni industriji zahteva zvišanje plač za 29 centov, češ da 3 sedaj dobivajo manj od $1.10 na ^ uro. Helstein je izjavil, da bo unija odpoklicala stavko, ako bodo družbe pripravljene, da odobri-. jo 9-centno zvišanje, kot so prvotno predlagale, za ostalih 20 centov pa da bi se vršila poga-3 janja. 1 Krožek št. 2 Prog. Slov. Članice krožka štev. 3 Prog. Slovenk, so vabljene, da se v ! sredo večer udeleže redne mesečne seje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7:30 uri. Po seji bo navzoč govornik organizacije, ki nudi pohabljenci cem priliko do izvežbe za de-a la, ki jim pomagajo do zasluž-!- ka. "ENAKOPRAVNOST"! Owned and Published by c THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. r 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO c HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays --——---1 SUBSCRIPTION RATES'—(CENE NAROČNINI) ^ By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): 1 For Ore Year—(Za eno leto)-----$8.50 a Foi Six Months—(Za šest mesecev) --- 5.0G £ For Three Months—(Za tri mesece) - 3.00 __'_______i For Canada, Europe and Other Foreign Countries: i (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) - 8.00 ( For Three Months—(Za tri mesece)----3.50 j Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at * Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. r __';___| ] POMOČ SVETOVNIM OTROKOM ] r . _iU!jgt_ , ____—-mammae* 1 Združenih narodov apel za pomoč otrokom, katerega ( kampanja je bila otvorjena v feb. letos, nudi vsakomur ( priliko, da pomaga omiliti in rešiti enega največjih človeških problemov — stanje kakih 400 milijonov otrok, ki 1 jim je treba pomoči. ( Četudi so apel za pomoč pričeli v organizaciji Z. N., je r uspeh zavisen predvsem od ljudstev oseminšestdesetih de- ] žel, ki bodo sodelovale. Vodstvo kampanje oziroma apela 1 je v rokah nepolitične in nevladne skupine imenovane j Mednarodni svetovalni odbor, kateremu je na čelu Chester Bowles, bivši upravitelj OPA (urad za upravo cen). Prik- < lj»čene dežele so ali še bodo formirale svoje lastne odbore i v svrho organiziranja zbiranja prispevkov v posameznih 1 deželah. 1 V Zed. državah je kampanja podvzeta pod skupnim pokroviteljstvom American Overseas Aid in United Na- - tions Appeal for Children organizacije. American Over- i seas Aid je od vlade pooblaščena in odobrena organizacija j ali zveza zbiranja sestoječa iz že dolgo obstoječih ameri- 1 ških organizacij za prekomorsko pomoč. Po zadnjih poro- 1 čilih je vseh pridruženih organizacij šestindvajset. Kdor torej daruje v pomoč otrokom bo prispeval za 26 pomožnih ^ skupin naenkrat in s tem pomagal otrokom v več kot dvajsetih deželah širom sveta. i American Overseas Aid — United Nations Appeal for 1 Children si je postavila nalogo zbrati vsaj 60 milijonov 1 dolarjev. Organizacija je sklenila nakazati 34 milijonov od j te vsote 25tim pomožnim organizacijam, 5 milijonov za možne potrebe in 21 milijonov pa bo nakazanih Mednarod- < nemu nujnostnemu otroškemu skladu, glavni porazdelje- i valni agenturi splošnih prispevkov, ki bodo zbrani v sklad 1 Z. N. apela za otroke. Mednarodni sklad za otroke ie bil 1 i ustanovljen v okviru 0£N v decembru 1946 in je stalni ; organ te mednarodne organizacije za nudenje pomoči po- j trebnim otrokom po svetu. V sklad tega odbora prispevajo , vlade dežel priključenih OZN in posamezne organizacije i ter posamezniki. Prispevki pa dosedaj niso bili povoljni i in tako razpolaga ta pomožni nujnostni mednarodni sklad ' za pomoč otrokom s komaj zadostno vsoto denarja, da ; pomaga do junija letos prehraniti blizu 4 milijone otrok ] v dvanajstih deželah, ki so prej prejemale pomoč od Unre. i Tem otrokom nudi največ mleko in drugo hrano, ki jo te j dežele v splošnem še nimajo dovolj za splošno pravo prehrano otrok. : Cilj tekoče kampanje za pomoč svetovnim otrokom je 1 250 milijonov dolarjev. Vsota bo komaj zadostovala za to 1 leto. Radi tega so nekateri krogi hoteli vedeti kako je to, ^ da se je podvzelo skupno kampanjo Zdr. narodov apela za < otroke in Ameriške prekomorske pomoči (United Nations < Appeal for Children and American Overseas Aid). Odgo- ] vor je bil, da je iz enega vidika to praktično, ker je treba 1 razpolagati s sposobnimi ljudmi za organiziranje kampanje zbiranja in 25 prostovoljnih pomožnih organizacij, ki so zastopane v American Overseas Aid že ima potrebno osobje j za podvzetje te naloge. Poleg tega so te organizacije nudile in še nudijo direktno in indirektno pomoč za otroke v 1 Evropi in Aziji v območju svojih pomožnih programov za : pomoč in obnovo v inozemstvu. ' Kampanja bo trajala nekaj tednov in ljudje v Zed. J državah ter drugod po svetu so naprošeni, da darujejo po , svoji moči. Kdor more naj žrtvuje enodnevno plačo v ta i velikodušni in človečanski namen. Sploh je uspeh kampanje odvisen od dobre volje, ki jo bodo pokazali v pri- 1 spevanju posamezniki in organizacije. — Common Council 1 • -——___________1 UREDNIKOVA POŠTA I == < Prišli iz domovine J je tudi edini sin Silvano, kateri i. New York _ Parnik "Queen je ŠtUdiral V Parizu ken>ijo in 1 mi. , ,, „ ' . , . . fiziko, ter upa tu nadaljevati i Elizabeth", ki je dospel iz New „„ • „ ,,, , . J , v , , . J„. . I . svoje študije. Mlademu in nade- 1 Yorka v torek 24. februarja, ie - j" v ,. . , , , .. „ .. ' ' budnemu Silvanu želimo naj- < izkrcal družino Rudi Videtica, , ,.» „„ . . , . . . , , , , . boljše uspehe v novi domovini, i brata dobro znanega Viktoria, D „• „„ • • .. . i v , . Po njega in njegovo družino t Albina in Edita, ter nečaka in . , v, , , . , , _ , _,. * sta z avtom pnsla brata Albin ] bratranca Johnna in Edi Ko- ■ ^ , ... in Edi. Ze opolnoči sta zdirja- ] la z Clevelanda, ter sta upala V družini, ki je živela več let biti na cilju v nedeljo opoldan ] v Parizu in preživela strašne v Kempstead L. Y.( a račun je J 1 in grozne čase med celo vojno, bil brez krčmarja. V Pennsyl-' ( danskih gorah jih je dohitel k ;neg in mraz, ki jih je spremljal u :elo pot. Ceste so bile ledene in z jladke ko ogledalo. Avtomobili t ;o plesali in drčali vsak v svojo stran. Voznik ni imel skoro no- k jene kontrole nad vozilom in ij /endar nista obupala. Vsa iz- r nučena od naporne in nevarne j /ožnje, ter zavedajoč se, da gre- o jta po brata, sta vendar prišla la cilj okrog šeste ure zvečer, 1: la Washingtonov rojstni dan. r Sam vozim več kot petintri- s leset let in poznam oba kot ze- r o dobra šoferja. Posebno Al-aina, ki je nekoč iz Mahove farne po neki stranski poti pre- 1 jo koruznega polja več k o osemdeset milj na uro vozil ta- j to, da se je vse kadilo za nama. ^ Pa vseeno nisem bil tako osup- c ljen, kakor sedaj, ko je ta le-leni avto pripeljal iz Clevelan- j la. t Avto ni izgledal več ko avto, c impak velik blok ledu, z majhno r odprtino na strani, iz katere je preplašeno kukal naš Albin. I rudi Edi ni izgledal nič boljši. I Edino njegov večni smeh, pri t tateremu se vidijo njegovi beli s zobje, mu je prikril prestani t strah. 2 Na tem mestu pa prosim 1 'Enakopravnost", da mi dovoli r lekoliko prostora, da se zahva- I im vsem mojim prijateljem za i aoslano domače prekajeno šun- r to in klobase, ter rujno ohijsko I datno kapljico, katere v New c STorku ne dobiš za nobeno ce- J io. Največja hvala pa Editu in t \lbinu, ki sta jo z največjo mu- I to spravila sem,, da smo lažje r pričakovali parnik. c Parnik je prišel ob določeni 1 ari in tudi izkrcavanje je šlo ' arecej hitro naprej. Prizor o objemu treh bratov po tolikih le- 1 :ih je bil do solz ganljiv. Na tre-a in ne slišala vzdihov svojih /idelo, da je vsak izgovarjal: £ Mama . . . Oh, ko bi še ona bila t tu. 1 Zakaj se ni to zgodilo samo ino leto poprej, pa bi bila tudi nama tu. Toda mama ni vide- ^ ■a in ne slišela vzdihov svojih ( treh krasnih sinov, ki so jo s :ihim tresočim glasom klicali. ] rudi jaz sem z njimi jokal in c ihtel . . . Komaj pol let nazaj g sem jokal z njo, ko je videla, da g ni pomoči in se ji zdravje slab- £ ša. Takrat je ona klicala svoje £ stroke in se bridko pritoževala, j zakaj ne dobijo vize, da bi lah- c ko videla svoje otroke predno c za vedno zapre svoje trudne oči. j Washington pa je ostal gluh in nem na vse te njene vzdihe. t Tolažil sem jo, da se ji bo j zdravje obrnilo na bolje, ter da c pride v New York po sina in r hčer in njihove družine in osta- r ne, kakor je bilo dogovorjeno, r par tednov pri nas. Nikoli več r se ne bomo videli, je bil njen adgovor. Če mene ne bo, bodo ( prišli pa moji otroci; spremlja- c [a jih bom, saj so dobri. ( Njena edina želja je bila, da c vidi še enkrat vse svoje otroke j. skupaj in njih družine. A to ji £ ni bilo naklonjeno. r Vsa čast pa sinoma Albinu in i Editu, ki sta jo do zadnjega vo- r žila na zrak na farme in iz- j polnjevala vse njene želje. Še j ianes pravita, da jih je mora- c !a mati spremljati na tej vra- i tolomni vožnji, da se jima ni ^ lič hudega dogodilo. c Zalibog, da je ves Isfe, čas bilo :ako slabo vreme in da so niso j nogli dalj časa zamuditi, kajti j klicala jih je dolžnost, da nada- i jujejo vsak svoje delo za živ- c jenski obstoj. ^ Albin, ki vodi s svojo ženo Mary gostilniško in restavra- g jijsko obrt "All-Mar Caffe" na 328 E. 140. ulici, ki dela le čast\ ljegovi ženi, da je tako zašlo- c /ela vsled okusne domače ku- i ie, pridnih rok in točne po- t strežbe, bo sedaj dobil v pomoč t zurjeno kuharico pariških in j ;ržaških jedi — svojo svakinjo [ Marijo. Tako bo gostom v vsa- 1 tem oziru ustreženo. j t Marija Videtič je rojena ti- š aična Tržačanka in je bila par j :ednov nazaj v Trstu, kjer je (i obiskovala svoje starše. A k o li. iN VINUiji kdo želi slišati novice iz njenih < ust, bo vsakemu rada povedala 1 zanimive stvari i n pojasnila, 1 kako je kaj v Trstu in okolici. ] Tudi jaz'upam, da bom v naj- j krajšem času obiskal Cleveland : in "Ali Mar Caffe", da mi Ma- i rija napravi prave tržaške vam- ] pe (trippe ala sciutta) s pristno ; ohijsko kapljico. ; Editu in njegovi soprogi Ly- : lie pa žalim vse najsrečnejše k s novemu prirastku v družini, po- ] sebno pa vsem trem njegovim malim partizančkom! Polde Strukel Trije so zgodaj vstali ... Trije so v soboto zgodaj vstali — Anton Pusnar, Anton Lo- 1 gar in Frank Cigoj — ob 6. uri i se na avto vsedli in pognali ; proti Floridi. To so bili trije j jagri, prekupčevalci in "gud- . tajmerji", ki mislijo v Floridi • dobiti, če se ne motijo, tri pomarančna drevesa za 25 centov, j Obiskati mislijo celo državo ( Florido do mehikanske meje. j Mogoče jim bo sreča mila, da , bodo dobili kakšno Mehikanko | ali pa Indijanko; dekle, da jim j bo družbo delala in bila za ka-žipot — ker gotovo so pozabi- -li doma zemljevid Floride. Na- ^ menjeni pa so obiskati Mr. in Mrs. Černe, katero je cvetličar ] iz Collinwooda Mr. Jelercic pro- j moviral za najboljšo kuharico v ] Floridi, češ da ona naredi bolj ( okusno jed iz korenja kot pa 5 Mr. Jelerčič iz kranjskih klobas. Ako pa se bo približal še _ Mr. Logar, kot izkušeni večlet- ' ni ktohar, pa bosta napravila ' celo svatbo za vse slovenske ' letoviščarje kar Vas je tam na "gudtajmu". želim vam obilo zabave v gor-ki Floridi in zdrav povratek za ( velikonočne pirhe! Pozdravite vse Slovence, posebno pa najboljšo kuharico, pa 1 tudi Johna in Tončko Simčič v ; Miami, ako ju boste obiskali. : John Gabrenja. ! Vabilo na koncert s plesom Sansove podr. št. 48 i Prireditev SANSove podružnice št. 48 je bila že parkrat ogla- ' šana. Ne bo pa škodovalo, ako 1 spodaj podpisani tudi prijatelj- J sko povabim našo javnost, da se v velikem številu udeleži te prireditve, kiirse bo vršila v nedeljo 21. marca v Slovenskem 1 delavskem domu na Waterloo Rd. Zanimiv program se bo začel točno ob 4. uri popoldne. Takoj 1 po programu se bo serviralo ! okusno večerjo. Spretne kuha- 1 rice bodo pripravile večerjo, da ne bo treba posetnikom iti do- : mov, pač pa si svojo večerjo doma prihranili za jutrišnji dan. Po večerji bo ples v obeh^ dvoranah. V zgornji bo igrala godba Vadnalovih fantov in sicer za bolj mlade. V spodnji dvorani pa bodo igrali Kristov bratje za "bolj ta stare", katere srbijo pete. Ej, to bo še življenja, kot je bilo ob priliki prireditve "Srnjakova večerja". Takrat je urca bila 3 in strast plesalcev še vedno ni minila. Kako pač! Kdo bi se mogel oteti domači godbi valčkov ,in očarljivih polk? Obenem se bo razvila tudi prav prijetna prosta domača zabava. Kar se tiče programa je zelo premišljeno zbran in gotovo bo posetnikom zelo ugajal. Tudi kar se tiče ostale postrežbe bo-| dite brez vsakih skrbi, ker bo vse preskrbljeno. Ta prireditev j e namenjena za važne in dobre namene, kot za obrambo našega tiska in za upravni sklad SANSa. Naša dolžnost je, da se vseh teh prireditev udeležimo. Pri vsem tem pa imamo tudi imenitno zabavo. Torej v nedeljo 21. marca pridite prav vsi v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. in to se pred 4. uro popoldne. Na- j, ša stvar mora iti naprej. Zato pa nam je potrebna korajža in udejstvovanje vseh. Obenem bi vas rad opozoril, da je v mesecih marcu in apri- ' lu velika kampanja za pridobivanje novih članov SANSa. Vsi, i ki še niste člani ene ali pa druge podružnice, ste prošeni, da 1 se vpišete. Priglasite se lahko sami pri tajnikih podružnic ali pa se vpišete ko vas bo obiskal zastopnik. Tajnik naše podružnice št. 48 je naš pridni Jože Durn, ki vam bo šel na roko v svoji trgovini na »15605 Waterloo Rd. S pozdravom i Anton Jankovich, ( preds. podruž. št. 48. SANS. c --c Pismo iz Jesenic s Poznana družina Mr. in Mrs. 1 Victor Wood (Vidrgar), ki sta- ' nuje na 19401 Pasnow Ave., je dobila pismo iz Jesenic na Gorenjskem od nečaka Marijana ( Ažmana. Pismo se glasi: 5 "Drag?, teta! "Po dolgem odlašanju sem se 1 tudi jaz odločil, da se tudi jaz spominjam svoje tete v Ameri- * ki. Naslov mi ie dala teta iz Be-J j gunj. Sem Marijan, drugi rojeni ^ sin od mame Marije, že poročen ^ in Vam ob tej priliki pošiljam sliko žene Dragice in mene, ter Vas v teh vrsticah najtopleje i pozdravljava. š "Upam, da Vas bo to pismo < našlo zdravo in živo, kar si naj- ) bolj želiva. Imava se času pri- 1 mernc. Vkljub težavam, ko gra- ] dimo porušeno domovino, kate- i ro je uničil okupator, se počuti- 1 va zelo srečnega, vsaj nama zdravja še ne manjka. Jaz sem ■ star 23 let, ženka pa 19 let. Oba sva še zdrava. Ali z vsemi teža- j vami si ustvarjamo boljše in srečnejše življenje, katerega da- j nes še nimamo v toliki meri. j "Marsikaj primanjkuje, posebno novoporočencima, ki pod težkimi pogoji ustvarjamo novi dom. Vem, da je v Ameriki v teh 1 stvareh momentalno boljše, ali 1 zaenkrat morava malo potrpeti, 1 saj tudi pri nas ustvarjamo no- 1 vo Ameriko. "Poročen sem šele tri mesece, 1 živiva kar pri njenih stariših, ! ker je radi slabih razmer žena 1 še v službi,- Par let bova morala 1 še potrpeti, ker še nimava sred- ' stev in tudi s stanovanjem je 1 bolj težko, ker je okupator veli- 1 ko porušil. .Pohištvo se že dobi, 1 samo z blagom je težko. Na kar- 1 te dobiš bolj malo, ker nimamo še za vse. Otrok še nimava nič, in jih za enkrat tudi ne pričakujeva. "Mama mi je zdrava, samo oče je malo slab, ne vem, če bo ' še preživel to leto, ima hudo na- : duho. "Kako pa kaj z Vami? Ste zdravi in zadovoljni? Življenje 1 imate sigurno boljše od nas. Pišite nam, kako je kaj z Vami, kako živite, ker vse naju zanima. "V upanju, da Vas bo pismo našlo čile in zdrave, Vas oba najtopleje pozdravljava in upava na skorajšni odgovor. "Marijan." Rokoborba Nocoj se bo zopet vršila vroča bitka v rokoborbi, ko se bet . sta rokoborca Dick Raines in , Doc Meske spoprijela, ker slednji se hoče osvetiti Rainesu za brco, ki mu jo je prošli teden ( zadal Raines, ko je bil Meske premagan od .rokoborca Wag-nerja. Za to bitko bo promoter Ganson plačal $1,000, 70 odst. I zmagovalcu in 30 odst. dobi premagani. Poleg te zanimive borbe, se bodo spoprijele rokobor- , ke Mildred Burke, k'i bo branila svoje šampijonstvo proti Elvi-ry Snodgrass iz Kentuckya. Vršile se bodo tudi druge manjše j bitke in v zabavo bo igral 10-komadni orkester, katerega je preskrbel Orkestra Service Inc. . Detroit. — Dne 4. marca je umrl v bolnišnici Math Klarich, i star 63 let, v Ameriki 46 let, j član SNPJ. Bolehal je več let na naduhi. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, hčer in sestro, v starem kraju pa brata in dve se- 1 stri Volilna kampanja J v Italiji je že v polnem razmahu - i Komunistični voditelj 1 Togliaiti napadel 1 Marshallov načrt in j v ■ . t. podziganja na vojno RIM, 14. marca—Komunistični voditelj Palmiro Togliatti je ' danes v svojem govoru izjavil, da je cilj Marshallovega načrta, j da iz Italije stvori bazo za atom- . sko vojno proti Rusiji in apeliral ^ na ljudstvo, da pri volitvah 18. ^ aprila glasuje za levičarske kandidate in tako reši mir. a Togliatti je govoril v Turinu, 1 dočim je v Rimu povorka 25,000 c žena demonstrirala za mir. £ Krščansko demokratski pre- ( mier de Gasperi pa je danes svo- . je govore posvetil obrambi ^ Amerike. Njegovi pristaši so ši- . rom cele Italije opozorili, da se ^ bo pri volitvah odločila zmaga , bodisi "svobode ali pa tiraniie." ^ J £ V svojem govoru, ki ga je 1 imel pred blizu 100,000 poslu- j šalcev, je Togliatti napadel via- j do, "ki uporablja policijske me- c re, da bi straho.yala volilce." t Urgiral je ljudstvo, naj bo pri- t pravljeno in naj svoje proteste t izrazi na vsak način, ki bo po- 1 treben." « V Rimu pa so se zbrale žene ' iz cele Italije. Mnoge so nosile svoje otroke, mnoge pa so bile . oblečene v črno, v znak žalosti 1 za sinovi, ki so padli v vojni. ' Povorko žena so organizirali komunisti kot del manifestacije - za mir. 1 i Demonstracija mater je bila del volilne kampanje, da bi se 1 pridobilo ženske glasove. Poseb- s no se je pri demonstracijah na- | padlo "zapadne podžigalce na < vojno." Nad dva milijona podpi- ] sov je bilo zbranih na peticijah, ; s katerimi se zahteva izobčenje ; atomskega orožja. Žene so 1 ogromno knjigo s podpisi nosi- j le na čelu povorke in jo izročile ] predsedniku republike Enrico ] de Nicoli, s prošnjo, da se jo < pošlje organizaciji Združenih j narodov. ( * 1 Bogataši se pripravljajo ' na beg iz Italije s RIM, 14. marca — Italijanski , bogataši se v naglici pripravljajo na beg iz Italije, v slučaju, da . bi levičarji zmagali pri splošnih j volitvah, ki se bodo vršile 18. , aprila. , Pregled je bil izvršen v petih ] največjih mestih Italije—v Tu- ! rinu, Milanu, Genovi, Rimu in Neaplju, ki imajo vkupno ! 6,000,000 prebivalcev. 1 V Milanu je na primer vloženo ! 13 krat več prošenj za potne liste kot pa v normalnih časih. 1 Industrijska produkcija in trgo- . vina so v zastoju, ker nihče neče vlagati denar' v podjetja, ki utegnejo biti v slučaju zmage j levičarjev podržavljena. Zvišale'. so se tudi cene zlatu, draguljem " in ostalim dragim predmetom, ' katere se lahko nosi. Vse to se ' smatra za znak, da je bogataše v Italiji zajela panika in da se , pripravljajo za beg. NAZNANILO Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih drža- 1 vah, naj tu navedemo, da naslov ' jugoslovanske ambasade se 1 glasi: Yugoslav Embassy, 1520—16th Si., N. W.. Washington 9. D. C. , Naslov urada jugoslovanske- j ga konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General, , 745—5th Ave., ! New York 22, N. Y. ' Pišete lahko v slovenskem, i srbohrvatskem ali angleškem 1 jeziku. xiiaAi/" — I Z. J A V A j| * Cleveland, O.—V zvezi z neu-temeljinimi govoricami, da se® po svoji, vrnitvi iz Slovenije Ja" nuarja meseca podajal izjave, 5 katerimi da sem izrazil svoj« nezadovoljstvo glede sedanje?4 stanja v novi Sloveniji, odnosu0 Jugoslaviji, želim podati javn° sti sledečo izjavo: Še ko sem se jjahajal v Frai" ciji, so se v Clevelandu začele širiti govorice, da sem baje sku paj z ženo zaprt v Ljubijo Nedgovorne osebe so tudi raZ širile govorice, da so mi ' slovanske oblasti pobrale v denar. Izjavljam, da so gornje ve, ki so se širile v moji ods^ nosti, popolnoma izmišljene,, i disi iz hudobnih ali pa la^0"1 selnih namenov. V Franciji sem imel nesreffi da mi je zbolela hčerka in jo moral dati v neko fra.nc0 bolnišnico. Stroški za zdravij in bolniško oskrbo so bili veliki, da sem brzojavno sp° ; čil organizaciji "American ^ sociation for Reconstruction ' Yugoslavia," naj mi nemud«^ pošljejo nekaj denarja, ^ . ■ ga tam imel naloženega v ■ da pomagam pri nakupu s 1 jev, ki jih nova Jugoslav«« ^ ■ trebuje. Vse priznanje izra ^ : tej organizaciji, ki mi je S' " ■ vratnim brzojavnim čekom _ slala v teku treh dnevov to potrebni denar. ,. vai ! r /ibiSi* , V Jugoslaviji sem Beograd, Zagreb in LJU ^ in nisem imel nobenih neP ^ ali pa težav. ,Moja žena sP^ bila ni v Jugoslaviji, ampa z. I je čakala, vsled omenjene ^ ni moje hčerke, v Fanciji* ima tudi svojo družino. ^ • Gorostasne so Pote^.Ld» ■ vesti, da sem bil tam zaprt 1 1 so mi jugoslovanske oblas ^ ■ brale ves denar, ter da sed^viji, ■ šojam novi red v JugoS Ravno' nasprotno. ^ , znanci in prijatelji so i znali kot naprednega cl° ^ ' Udejstvoval sem se in 1 pri vseh naprednih S1 ^ ' Lahko podam izjavo, da ^ 1 novo Jugoslavijo in nje»° p ' stvo zagovarjal tudi pred n ^ 1 potovanjem v Slovenijo.^ ^ sem se nahajal dva mesec^, pa sedaj po moji vrnitvi . celo še boljše mišljenje o sem prepričan, da bo slo"■ je bolj pravičnih temeljih „(, ' slonela stara Slovenija, o^j, 1 Jugoslavija. Ne samo ^^ 1 ampak ves jugoslovanski ^ ^ 1 polaga vse svoje napor®' ^ • na ruševinah zgradi bolj^ dom in zločin bi bil, ako ^ { njihovo delo in napore n , števalo. . , Toliko imam za i«aV1 gt\< , govoric, ki so brez vsake ^ ne osnove in ki temeljil0^' na domišljiji, ali pa J ' Upam pa, da bom ob kakb,n0 f ! gi priliki podal bolj lX)p°vtj/' ' ročilo glede najboljših ^t ki jih je na mene stori > i-d ' Jugoslavija. „ ces Frank. Bricelj, !l --- ; LJUBEZENSKE ZA^ ' STAREGA OČETA l ZAVRŠILE Z RAZP°* y ! LOS ANGELES, 13- # 1 Sodnija je danes odobrl Ko f Katherine Devin razp01 njenega 51 let stareg Walterja. g jet' Mrs. Devin je stara ^ ima več vnukov. Stari ^ 0gF ter pa se je zadnje ^^^ r za ljeko napačno staro ^ ima sedem vnukov i'1 ke f njo sestanke in telet0 , govore. .e \ef Prva stara mati, to ' na žena po ljubezni hreP ^ ' Walterja, je sodniku P / " kako je prisluškoval* t d1'1.,, ru, ki ga je imel njen . go staro materjo. RekI»J - slišala, kako je mož re ^jj ■ "Kit. še ničesar ne ve." ^ ^ , kot pravi, pretrgala de 1 do: ,1 "Motiš se, Kit vse ve' PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE! PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA 1 Ust razPoloženje bi kvarno vplivalo ne le na našo ^eel temveč tudi na naša individualna prizadevanja na naše lastno zdravje, daj ez Pretiravanja lahko rečemo, da nas je še precej, vseh mo še mnogo optimizma in tudi volje do dela na W In tudi mladina ni za nas toliko izgubljena, aktiv«-i, morda predstavlja. Res je, da je nimamo v teljey 1 Vr®tah toliko, kot bi si morda kdo želel, tdoa vodi- ! H ^ Pridnih delavcev vedno in povsod primanjkuje, %itih ameriško javnostjo. Kar pojdite kdaj med 1 celoStS tuc^ vse rožnato, mnogo- ; ^hw ° mrtvo, kot med nami, pa imajo vse aparate ! Upo^j. za nas je predvsem važno, da štedimo in skrbno naše preostale duševne in telesne sile; da se . i 8%, ^ re^nem ne izčrpavamo in ne tiramo v prezodnji ' V*ji*ar naS Prekoračilo srednja leta, moramo pač v ' ' S Bitj 1 za na^e zdravje, kot smo tekom mladih ' ^ rn°ramo bolj zmerni v jedi, pijači in tudi razved- ] ji toTaVi- ^rivoščiti si moramo pač več počitka, lah- J r v&- hrane in se izogibati pretiravanju, pa , i, Niietv, Pijači, pri delu ali zabavi. To je v našem * > Clnteresu- ' i \ Ko naših ljudi bi še danes lahko živelo,'če bi bili ■ " 1 na SV0Je zdravje, na svoje telo, kot skrbi na-i ^'eza sv°j avto, katerega drži čistega !r temveč gleda tembolj, da je motor vedno preja Wllgs" i*(^°brim oljem, da ima takozvan "ignišn," "spark ji ^ Carburetor" v dobrem in čistem stanju. In se-i" f"^ dober gospodar ni vedno s svojim avtom v '■! ! skrb Zna °^istiti in popraviti marsikaj sam, tako ^11] sPoz611 ^0vek ni vedno pri zdravniku, pač pa se priuči 'i, .^ti uravnovešavati svoje telesne in duševne t 0i) in slabosti tako, da bodo čim uspešneje si ^ teb I^ar je dobro za mene, je morda škodi j i-e'-1 . obratno. V splošnem pa se tudi dokler smo t0 ^Vijo -Še strani naše narave ne pokažejo, toda čim f v moramo dati našo pozornost. ,je ^siboSeni Preganjajmo iz naših src bojazen in strah, i? ^^Ijud'^ boleznijo aH čem drugim. Danes se skuša j$i jj0, 1 v tak strah, da bi kar otrpnili in bili nezmožni iji' ^ k p0;j 0r Proti zlu, ki se pojavlja v vsakovrstnih obli-& d V:sakovrstnimi pretvezami. Pokojni predsednik f Se Roosevelt je bil v pravem, ko nas je svaril: v> ^ V ljub ca§av lant še ni nikdar bil zmago- j ' % ^ftja e2n*' ne bomo dosegli zdravja, I jt» ln Sreče brez poguma in srčnosti pa najsibo v ^ ^alto^0111 javnem in narodnem življenju. Človek, > "ifi^e (j °nve narave oboli, istotako oboli tudi organizem ' %u U2be, ako krši večno obratujoče zakone ljubezni,! ^ '■> t^ ^an^. pravičnosti. To vidimo vseokoli nas. C ^golj Se nahajamo vsi v takem opasnem položaju [č S° ^Oci j dolgoletnih zablod. Ničesar ne nastane S p^ n Vsaka stvar ima svoj izvor in vzrok. Človeška o$ 'JPti da hočemo zdraviti vsako stvar pri vrhu,, \ °gokf6ninah' hitro, mesto stopnjema. nam pridejo danes na misel besede blage ^i je ob neštetih prilikah, ko smo "reševa-'V '^o lj^t0ga syeta ponovila: "Na svetu bo dobro tedaj, dobri." Teh besed pa ni imela samo na f So ^ik VSe zivljenJe izpolnjevala. Iz njenih ust i^lli s ar žaljiva, sovražna ali maščevalna- beseda, cla dobro, saj je bila naša mati. 4 \Sx -> p0stanemo vsestransko zdravi in dobri gre pro-^ ° treba da se žurimo in da zastavimo vse jfi>' Slj6^ p]^rePrečenje tište katastrofalne nevihte, tistega »f Sv^.^obf,^3' katerega nam obetajo in pripravljajo sa-KCiiie • 111 Sebični elementi, ki se pa odevajo v plašč HsSsebolaŽi'rodoljubn°StL $ ^ Jhi ljubezni in povezanosti nadalujimo delo ^i. c'v> za katere je vredno živeti in če treba tudi zavest, da delamo to, kar nam veleva poštene ->f v • Č sončni i • i n iotiček... i W s na politična anekdota ^ d Prijateljica mi je zadnjič pri- V ovedovala: b "Imam znance, h katerim rem včasih malo popolitizirat. Sl icer ne gredo v cerkev to pa u lenda največ zato, ker ni tam|n ič za želodec ali suho grlo, dru-!n ače so pa precej "za luno". So v o torej zgolj "materijalisti" in ^ m je torej Henry Wallace na- P aden "sanjač" in "nepridi- v rav". Zato jih grem pa jaz ^ ;asih malo podražit. — I* Ko se je izjavila zadnjič Mrs. oosevelt proti Wallace-ovi tre-ji stranki, je prinesel cleve-.ndski Press "kartun", kjerpri-iti v Henrija "škrpetelj" od Ji ;rani Mrs. Rooseveltove. Moji ^ )sedje so kajpada imenovani kartun" skrbno izstrigli in mi a ob priliki z velikim zado- j< jenjem pomolili pod nos, češ, P idiš, sedaj pa tudi Eleanore E .oosevelt, za katero imaš pre- u jjšen rešpekt ne podpira Val- n icea. Jaz sem se jim seveda ti ihvalila in jim smeje odvrnila, a še ni vseh dni konec, naj le n lalo počakajo ... s "In čakati ni bilo treba dol- h o! Ko'je zadnjič v Bronksu J Vallaceov kandidat tako sijaj- I o zmagal, sem jim vrnila milo 3 a drago. "No", sem dejala, "se- č aj pa je Henry vrnil Eleanori, n samo en svoj 'škrpetelj', am- v ak kar cel 'šuštor' Amen." — s eveda smo vzlic temu še ved- fc o v prijateljskih odnošajih in t orno tekom prihodnja predsed-iške kampanje še pridno "po- ii itizirali". ž Prispeva članica, i Krožki poročajo... t — i 'Progresivni" glas iz 'West sajda." Zvečer sem zastor pri oknu ] jor potegnila, češ, da me bo i zjutraj sonce zbudilo namesto i are budilke, ker ta šmentana ] ara me neče kar nič več uboga- i ;i; takrat zlomek ropoče, ko jo navijam, kadar bi pa mogla, pa neče . . . Proti jutru sem še v napol snu zaslišala ptičje petje. Odprem oči, pa vidim, da že son-j ce vzhaja, kos pa tako krasno žvrgoli na drevesu, ravno nasproti mojega okna in me s svojim petjem kliče: vstani! — Revež se je za enkrat ukanil! Pri-šsl je prehitro iz njegovih počitnic, ker tukaj je sedaj še mraz. Kakor je kos mene klical v zgodnjem jutru, tako jaz kličem vas — slovenske žene in srce, nam bo dala novih sil, v zadovoljstva, kot če bi nam c tuli aH vX IVA v INv/OJL lekleta: postanite članice "Pro- s jresivnih Slovenk"! Sedaj so £ -esni časi in nam je treba izo-Drazbe, kajti žena je tista sila, r d bi morala imeti sedaj bese- \ io za svetovni mir. Saj so se, s ijeni sinovi borili zanj ona ne s sme dopustiti, da bi se klanje s ijenih sinov zopet ponovilo še j v hujši obliki, kot v preteklo- 1 sti. Pa tudi predsedniške voli-;ve so pred durmi in se mora- t no pripraviti, da nas ti meše- § ;arji zopet ne prevarijo. In, da £ Domo volile progresivno, ker to 1 je naše edino upanje za poraz r /ojnega moleha. z Kaj pravite na to ve žene, ki £ je niste v naših vrstah? Ali se r Doste odzvale? — Pri nas je mera j kaj novega. ^ Meseca decembra smo imele Dazar, ki je krasno uspel. Sedaj c se pripravljajo vsi krožki za j ;kupni piknik enkrat prihodnje f Doletje na vrtu Slov. Društ. Do- ^ na v Euclidu. Datuma ne vem, j Da saj boste čitale v naših časo- ^ }isih; zato, le pripravite se! Dne 20. februarja sva se ude- v ežili kongresa proti draginji, jI. tajnica, Josie Zakrajšek in laz. Zaradi hudega mraza ude- , ežba ni bila povoljna, toda govorniki so bili dobri. Kakor vam e znano, so poslali protestno £ ieputacijo iz vseh držav v s Washington, D. C. Med njimi je r rila tudi naša glavna tajnica in je poročala na seji, kako so jih 11 senatorji prezirljivo sprejeli z £ zjemo senatorja Pepperja. Se- f lator Bricker iz Ohija jih je s lajbolj nahrulil. Seveda, dela- ^ re c jih je noter posadil, da imajo mastne plače in sedaj pa zo- t )et gajžla za plačilo. Za danes bo zadosti. Naj kon- ^ :am s pozdravom Progresivnih L Slovenk in vam želim mnogo pi- E ■uhov za Veliko Noč! , t Za West Side r Josie Meznarsič. ^ __s r VOV KROŽEK V FLORIDI! j. Poročilo o naši ustanovni seji - č Dne 3. februarja, 1B48 se nas t ie zbralo skupaj dvanajst na- r iretlnih Slovenk v Smyrna , Beach, Fla., z namenom, da -istanovimo krožek "Progresiv- r lih Slovenk" Amerike tudi v j cem delu Združenih držav. , Izvolile smo si sledeče urad- ; lice: Mrs. Mary Hafner, pred- , ;ednica; Mrs. Caroline iN aba-kowsKi, poapredsecimca; ivirs. j Josephine Luznar, tajnica; Mrs. , Elsie Bal breath, zapisnikarica; j Mrs. Agnes Sopotnik, blagajni- , žarka. * j Seje smo sklenile obdržavati , irsak prvi torek v mesecu. Po , seji bo servirana zakuska za kar poskrbita vselej dve gosti- ; teljici. Nadejamo se, da bo v teku ( nekaj mesecev postal nas kro- j žek eden izmed najboljših in j največjih v organizaciji. Mary Wright, Dorothy Hafner, Pauline Jontes, Članice publicijskega odbora. ČITAJTE IN RAZMIŠLJAJTE! Drage sestre: Že dolgo se nisem nič oglasila. Seveda kakor ponavadi je vzrok moja bolezen, ker me vedno pogosteje priklepa na posteljo. Ko t,ako premišljujem, koliko dobrega in koristnega bi človek lahko storil, a mora ležati v postelji brez moči, mi postane težko pri srcu in nekaj mi pravi — pojdi, dokler popolnoma ne omagaš. Saj je tudi tvoj narod trpel in umiral in sicer ne v mehki postelji, ampak v snežnih in ledenih viharjih — •v žgočem poletnem soncu, a je vztrajal do konca. Tako sem se tudi jaz opogumila. Seveda pripravljala sem se celi dan, uživala vsakovrstna zdravila in okrepčila ter poskušala, kako bo šlo. Končno sem se odločila in šla dne 29. januarja na trimesečno redno večjega zdravja in notranjega dal kdo skladovnice zlata. sejo glavnega odbora Progresivnih Slovenk Amerike. Seja je potekla v lepi harmo-liji tako, da je kar blagodejno vplivalo na bolne živce. Končno sem jim predložila prošnjo naših primorskih, oziroma koprskih dijakov, kateri nas prosijo za pomoč pri gradnji dijaškega doma. Ko sem odbornicam irso stvar obrazložila in se je tudi prošnja prečitala, so soglasno odobrile, da se daruje iz glavne blagajne $50. V imenu koprskih dijakov vam izrekam lajlepšo zahvalo. Storile ste sopet delo, katero vrši naša organizacija vse od začetka vojne. Dalje smo razmotrivale veliko dobrega in koristnega za organizacijo in človeštvo. Razveseljivo je bilo poročilo o naši le-;ošnji kampanji, katera je bila rna izmed najbplj uspešnih od-iar obstoji organizacija. Dobi-e smo veliko novih članic; na-:ančnega števila si nisem zapomnila, mislim da okrog 500 ;lanic in 6 novih krožkov, organiziranih v drugih državah in i )d katerih dobivamo poročila o epih uspehih. Sedaj bi morala iti naša organizacija še dalje ter, doseči sleherno zavedno slovensko že-10, ker le s tem bomo pokaza-e, da naš duh še krepko živi n da naš rod ne bo še izginil. Skušale ga bomo ohraniti tudi 3o naši smrti in to potom naših mladih zavednih žen in de-det. Drage sestre, danes je posebno kot nikoli popre je v zgodovini, da se združimo in poležemo žene celega sveta in se ipremo vsemu zlu, katero nas areti zajeti v bodočnosti. Upre-;i se moramo v prvi vrsti voj-lim hujskačem, kateri pišejo in spijejo po radiu izzivajoč ljudstvo na novo vojno, katere si ie želi nihče drugi, kot tisti, saterih žepi Š2 niso dovolj na-oasani in bi si jih radi na ra-:un naših sinov še nekoliko na-tlačili. Upreti se moramo obvezni vojaški službi, katera je nedemokratična i n nepotrebna. To zahtevajo le visoki častniki, militaristi in vojni profitarji, ker brez armade ne morejo obdržati svojih pozicij. Končno, čemu je treba armade, ko bo vendar nova, moderna vojna povsejn drugačna! Malo lovsko letalo bo prineslo smrt milijonom! Kaj je treba potem težkih bombnikov ter močno mornarico. Končno, kdo jim pa vsiljuje kakšno vojno? Saj vendar vsak bedak ve, da niso tako neumni, da bi to verjeli. Dobi se pa še tudi kakšen pošten ameriški časnikar, ki pravi, da ruski narod niti ne sanja o kakšni vojni, ker njegove rane še krvavijo od, ravnokar mir nule vojne. Njih prebivalstvo, posebno v Stalingradu, prihaja zjutraj, ko gre na delo iz podzemskih bivališč. Potrebujejo strehe, obleke, obutve, itd. in dovolj jim je 30,000,000 žrtev. Nič več si jih ne želijo. Torej čemu vse to vpitje in hujskanje ne vem. In ravno današnja žena, če je dovolj pogumna, lahko to zaustavi in zahteva pravičen mir. Ona ima vso pravico braniti sina, katerega je rodila, vzgojila in zanj trpela. Če pa trusti in veliki interesi zahtevajo vojno pa naj kar sami poskusijo! Mislim, da bi bilo kmalu konec! Zahtevajmo mir in sicer takšnega, kakor nam ga je obljubil in zagotovil naš veliki predsednik Franklin D. Roosevelt —•en svet brez mej in brez sovraštva! Narode sveta naj puste v miru, ker sami najbolj vedo, kaj hočejo. — Otresti se hočejo suženjstva, v katerega sc bili vpreženi tisočletja. Ko b imeli proste roke bi bil že dav no sklenjen mir med vsemi na rodi sveta, ali ovirajo jih še se bični in grabežljivi interesi obliki ameriških dolarjev in do kler bodo imeli narodi zvezan« roke, ne bodo pomagale mili jarde našega, z našimi žulji pri služenega denarja, prav nič. \ Narodi Evrope si morajo sa- : mi postaviti temelje bodočno- ■ ■ sti na zdravi podlagi ter zavi- : 1 hati rokave, kakor so si jih : 1 slovanski narodi. Le takrat bo : ■ uspeh gotov. Kakor je pa sedaj, i ■ bodo pa samo čakali na obrež- ; - jih, kdaj bo priplula kaka naša i ■ ladja, ki jim bo prinesla veliko : i dobrot in ko se bo to pospra- i i vilo, bodo zopet čakali na dru- ' - go, medtem bodo pa njih drža-' 1 ve vidno propadale namesto, da 1 bi se dvigale. L 1 Morda bo kdo rekel, da, sem ' i ' proti temu, da se pomaga evropskim državam. Ne, nisem, j ker narodi silno potrebujejo pomoči, ampak delila naj bi se ■ pravično in pošteno, ne samo ■ tistim, ki so pobijali in mučili - naše sinove, brate in sestre, am- ■ pak tudi tistim, ki so jih brani- : l li. Delila naj bi se kakor nam jo ■ priporoča naš novi kandidat ■ Wallace in tudi Mrs. Roosevelt, ■ namreč preko Združenih naro- ■ dov v obliki živeža, obleke, i orodja in tako dalje, am- ■ pak ne v obliki vojnega orožja, t j Ne, tega nobeden več ne ' trebuje! Ako imajo kaj med seboj, bodo lahko poravnali kar s . pestmi. Saj gospoda je ja itak t^-ko mehkužna in se bo takoj . podala. Dovolj krvi je že prelite, zem-[ lja je ne more popiti več! Veliko stvari, katere so na-1 ravnost ogabne, se dogaja tudi tukaj doma, katerim bi se mo* ralo naše napredno ženstvo tudi zoperstaviti. V prvi vrsti je mnogo kvarnega na našem radiju. V naših takozvanih "de-' tektive stories", kakor tudi v ; skoro vsaki navadni pripovedki 1 za otroke, je vključeno strelja-' nje, ubijanje, davljenje, ropa-' nje, itd. Če le odpremo radio že 1 zaslišimo kakšno hreščanje, ker " nekoga davijo ali kaj sličnega. 1 1 To je za našo mladino narav-] ' nost strup ker v njih mlade du- j ' Š3 vcepljajo stvari, ki so jim i ' potem vedno pred očmi. še po-' noči sanjajo in se strašijo. Ti-' sti, ki so bolj dovzetni za slabo, " si pa mislijo — zakaj bi tudi • jaz ne delal tako, saj sem ven-' dar junak. Skratka — navdaja ' se jih z brutalnostjo. Vjdite to-" rej, da je resnica, da izvira ' mnogo brutalnih dogodkov, ki 1 so na dnevnem redu v veliki 1 meri ravno iz takih programov. J Saj pravijo mladi fantje, da " ubijajo samo zato, da delajo iz-" kušnje. Kaj.takega pa bi se v " takozvani zapadni civilizaciji ne " smelo dogajati. Takih in ena-"jkih kvarnih, vplivov je veliko, " ki bi se morali odstraniti iz javnosti, če hočemo vzgojiti dober ~ in značajen mladi rod. \ -Naša žena bi se morala zo-1 perstaviti tudi ogromnemu tro-" šenju ljudskega denarja z a r škodljive elemente in namene. 1 - Zopet se zahteva nove milijone za Turčijo in Grčijo, to se pravi < — za novo krvoprelitje in nove žrtve. Kdaj se bo vendar narod iztreznil in spoznal, kako nesmiselno in nekoristno je vse to in da se mora doseči mir in sloga med narodi na vse drugačen in z vsem drugačno taktiko. Bilijoni za orožje in smrt—toda le* drobtinice za življenje in ljudsko zdravje! Le pomislite, če je treba zgraditi bolnišnico ali proučevati vzroke bolezni, kot so paraliza, srčna bolezen, rak, itd., kar vse krvavo potrebujemo, pa ni na razpolago bilijonov, niti milijonov,, temveč zopet zgrabijo našega delavca s tem, da mu enostavno naznanijo, da mu bodo zopet odvzeli od plače toliko in toliko in to poleg že itak velikega federalnega davka. Tako da bodo na delavčevi plačilni nakaznici kmalu večji odbitki kakor pa aktualna plača., Doma ■ naj pa potem žena skrbi in ugiblje, kako bo vse raztegnila, da bo imela dovolj do druge plače. In vsega tega vendar ne bi bilo treba, ker živimo v najbogatejši in od vojne popolnoma nedotaknjeni deželi. - Prav lahko bi živeli v sreči in blagostanju. Treba je samo treznega razuma in pametnih voditeljev ali v naše državne stolčke so se vsedli grabežljivi in sebični interesi. Naša ustava leži na policah zaprašena in pozabljena in naša demokracija nima tistega razvoja in razmaha, ki bi ga lahko imela. Veliko bi se še dalo pisati o tem ali za danes naj bo dovolj. Sedaj pa še nekaj o konvenciji, katera se bo vršila v Cle-velandu dne 16. maja v Delavskem Domu na Waterloo Rd. Drage sestre! Zapomnite si dobro ta dan in glejte, da boste prav vse navzoče, ker ta kon-' vencija bo še prav posebno ve-j likega pomena. Navzoče bodo namreč tudi delegatinje iz dru-i gih mest in držav. Veliko bomo imele za razmotrivati o naši or-ganizacyi, o našemu napredku, o časovnih razmerah, v katerih se danes nahajamo. Dobile bomo tudi par dobrih govornikov in če mogoče našega velikega ljudskega pisatelja in voditelja Etbina Kristana. Po konvenciji bo banket in prosta zabava, na kateri se bomo še bolj intimno sprijaznile in spoznale. Naš krožek št. 3, to je eu-clidski, prav lepo napreduje. V letošnji, oziroma lanski kampanji smo dobile 41 novih članic in s tem tudi $50 nagrade. Seje so prav lepo obiskane. Med članicami se vidi živahno razpoloženje. Pri odboru imamo. skoro vse po starem. Samo novo predsednico smo izvolile, ker naša j prejšnja predsednica Frances (Dalje na strani) Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, Sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio / MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje ) Jokajoča Darja mu je porinila v usta dva prsta, potegnila za jezik, brblajoč nerazumljive besede, in tako pomagala možu, da se je olajšal. Vsemu zmešanemu od bruhanja je pljusknila na glavo še vedro mrzle vode, ga do suhega zdrg-nila s konjsko plahto in odpeljala k popu. Čez dobro uro je Grigorij že ' stal v cerkvi ob nevesti, ki je bila v svitu sveč videti vsa lep- i ša, stiskal v roki voščenko in z očmi naskrivaj škilil po gneči šepetajočih ljudi, v misel pa se mu je kar naprej vsiljevala beseda "odklenkalo mi je . . . od-klenkalo". Za njim je pokaš-ljeval pijani Petro. Od nekod iz množice so mu žarele Dunjaški-ne oči ter različni znani in neznani obrazi; v ušesa mu je prihajalo šumenje najrazličnejših glasov in mehki pojoči zvoki diakona. Grigorija se je oklenilo malodušje. šel je okrog ol-, tarja, stopal rejenemu očetu Vi-1 sarijonu na pete pošvedranihj škornjev in se ustavil šele, ko! ga je Petro naskrivaj pocukal! za krajec suknje; gledal je na migetajoče plamenčke sveč in se upiral težki, sanjavi omotici, ki se ga je lotevala. — Izmenjajte prstana, — je dejal oče Visarijon in toplo pogledal Grigoriju v oči. Izmenjala sta. "Bo kmalu končano?" — je vprašal Grigorij z očmi, ko je ujel od strani Petrov pogled. Petro je' mignil s kotičkom ust, taječ nasmeh, in odvrnil "kmalu". Potem je Grigorij trikrat poljubil vlažne, puste nevestine ustnice, v cerkvi je zadišalo po dimu ugaslih sveč, k izhodu so se gnetli ljudje. Držeč v desnici suho, koščeno Nataljino roko, je Grigorij odšel v preddverje. Nekdo mu je potisnil na glavo kučmo. Zavela je lahna, topla sapa z juga, iz stepe je zadišalo po večernem hladu. Nekje za Donom so se križali bliski, pripravljalo se je za dež; na pašniku, zlivajoč se z glasi ljudi, pa so drobneče in nežno pozvanjali kraguljčki na pasočih se konjih. Koršunovi so se pripeljali še-, le potenj, ko so svatje že odšli v cerkev. Pantelej Prokofje-vič je bil medtem hodil na prag in pogledoval vzdolž po ulici, ali na sivi cesti, obrobljeni z živo' mejo, ni bilo opaziti žive duše. Ozrl se je proti Donu. Tam se boste že kar vidno rumenele, na obdonskem barju pa se je med močvirnim šašem le*io poziba-valo hičevje. Žala, modrikasta predjesen-ska svetloba se je stapljala s somračjem in legala na vas. Za-ovinkom, na razpotju deželne { ceste se je ostro črtala oglata' konica cerkvenega zvonika. • Pantelej Prokofjevič je ujel - komaj slišno drdranje koles in i lajež psov. S trga sta zavili v 3 ulico dve kočiji. V prvi sta - družno sedela in se gugala Mi- 1 ron Grigorjevič in Lukinična, J njima nasproti pa ded Grišaka > v zlikani uniformi s križi in me- - daljami. Kočijažil je Mitjka, ne- - marno sede na kozlu. Ni se mu | zdelo vredno, da bi sitim in is- 2 krim konjem pokazal bič, zatak- 2 njen pod sedež. Mihej, ki je vo- - dil drugo kočijo, se je upogibal nazaj, nategoval vojke in se i mučil, da bi poskakujoča vran- ^ ca pripravil v galop. Koščati • - obraz brez obrvi mu je zalila - vijoličasta rumenica, izpod vnic - potisnjene kučme so cureli po-7- točki potu. Pantelej Prokofjevič je od-pahnil leso in kočiji sta druga j1 za drugo zapeljali na dvorišče. I Pri shodišču se je vrtela Hji-_; nična, naščeperjena kot koklja, in s krilom pometala prah po | stopnicah. — Izvolite, prosim, premili 3! svatje! Počastite našo ubogo j j hišo! — je vabila gospodinja in t priklanjala svoj zavaljeni život. a Pantelej Prokofjevič je stegoval vrat in na široko krilil z rokami: — Najponižneje prosim, svatje, vstopite! — Zavpil je naročilo, da izprežejo konje in stopil j h Koršunovu. Miron Grigorjevič j e stepel j prah s hlačnic, nato sta si se-j gla v roke in stopila v hišo. Ded Grišaka, ves zmešan od vožnje, j ki je ni bil vajen, je zaostal. — Pridite, striček, pridite! — ga je poklicala Iljinična. ! — Lepo zahvalim. Nič ne skr-. bite . . . pridem. — No, le, čakamo. Koj sko-. čim po krtačo in vam očistim j uniformo. Prahu je toliko, da l kar duši. — Res je. Suša ... ta dela prah. Nič ne skrbite, botra; sa- . mo za minutico ... — Ded Gri- 3 šaka se je priklonil nedomisel-e ni Iljinični ritensko odkrevsal h c kolnici in se skril za poslikano e stranico pajtlja. i — Kaj se pa obetaš na starca, ti koza! — je nahrulil Pan- - telej Prokofjevič ženo, ko je na . pragu zadel ob njo. — On po - svoji starčevski navadi in po-r trebi, ti pa . . . uh, Bog se i usmili, kaka trapa si! . . . 3' — I, kako bi vedela ? — se je vznemirila Iljinična. B; — Razumeti moraš. Nu, nič i'zato. Pojdi in popelji Lukinič-1 no. Za pogrnjenimi mizami odmeva ropot in glasovi nakajenih - gostov. Svatom so pripravili mi-3 zo v zgornji izbi. Kmalu sta se i- vrnila tudi novoporočenca iz cer-3 ( kve. Pantelej Prqkof jevič si je i natočil iz bokala in se zjokal: i — Nu, ljubi svatje, na zdrav- je« naših otrok. Da bi jima vse služilo na dobro, kot je nam . . in da bi jima teklo življenje v zdravju in sreči . . . Dedu Grišaku so napolnili precejšen kozarec in mu ga po- ■ lovico zlili v usta, ovešena s sivo brado, polovico pa za trdi ovratnik uniforme. Pili so trka-je. Pili so kot goba. Bil je hrušč in trušč kot na sejmu. Stari atamanec Nikifor Kolovejdin, daljni Koršunovlji sorodnik, ki je sedel na koncu mize, je dvignil razkrečeno pest in zarjul: — Grenka! . . . — Greeeenkaaaa ... — so ponovili za mizo. (Kadar pr:i svatbah; pojedinah in podobnih svečanostih za-kliče kdo od gostov: "Grenka" ,— namreč pijača, "vodka", je to znamenje, da jo je treba osla-diti". To se zgodi tako, da vsak poljubi svojo sosedo.) Grigorij je poljubil puste ženine ustne, se namrgodil in begal s pogledom po gostih. Obrazi so postali višnjevorde-či, pogledi in nasmehi skrem-ženi od popivanja. Iz pohlepno goltajočih ust je kapljala na vezene prte z žganjem prepoje- -na slina. Skratka — požrtijo, kot se spodobi! Nikifor Kolovejdin je odpiral škrbasto čeljust in krilil z rokami: — Grenka! ... — Na rokavu njegove modre atamanske uniforme so se napihovale tri zlate proge — našivki za dolgoletno službovanje. — Grenkaaaa! . . . Grigorij je sovražno buljil v Konovejdinova škrbasta usta, kjer se je pri besedi "grenka" vsakokrat pomolil med redkimi zobmi otečen, višnjev jezik. — Poljubljajte se, prismode prismojene! r— je godel Petro in migal s kančki svojih, v žganju omočenin brk. Darja, rdeča ko rak in pijana, je v kuhinji začela peti. Po-prijeli so še drugi. Po hiši je zaorila pesem. Tam je reka, most in jez, tam je brod, ki pelje čez . . Pesmi so lovile druga drugo in, Hristonja, ki je prevpil vse, je tulil, da so okna šklepetala: Če bi nam*ga ponudili, š bi ga mi piiiiili . . . , V spalnici so cvilile ženske: Razglasil, izgubil jaz sem glasek svoj. $2.00 ši prihranite na vsakemu paru Jev'.jcv, ki j.h kupite pri G I R S O N 1491 E. 55 Si., blizu Superior Ave- Pošien in miren moški srednjih let, stalno zaposlen, želi dobiti v najem primerno sobo s prostim vhodom, pri dobri družini. Med St. Clair in Superior Ave. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Vas muči naduha? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali' pa dobite denar nazaj. Mandel Drug LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO RD. Cleveland tO, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah ■■■■■■■■■■■■■■■V Zastopniki "Enakopravnosti" ★ Za »t. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. Za collipwoodsko in euelidsko •krožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 i Za nevrburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 > ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 ! Uncle Sam Says m.ns/ \rnJmM 1 The kid in upper 4 captured your ■ heart during wartime. In spirit you 1 traveled with him toward his un- • certain future on the battlefields. 1 The kid upstairs today is yours. The "kid" may be a freckled boy or a curly haired little girl—your son or l daughter who will need your help r through savings to find a place in ' everyday life. The Payroll Savings £ Plan for buying United States Savings Bonds where you work is the only automatic, safe, profitable way for you to buy bonds by the installment payment method. In this way you can build the nestegg which j can make the difference between wishing and having the funds for education and a secure future for ] your children. If you are self-employed, buy bonds automatically through the Bond-A-Month Plan , where you bank. 1 U. S. Treasury Department Pomagal jim je bog ve kate- 1 ri starec z zamolklim ubitim glasom, kot bi zvenela na kole- 1 su počena šina: Razglasil, uh, izgubil, uh, jaz sem glasek svoj; oj, po tujih vrtih letajoč, grenke jagode kaline kljuvajoč. — Jejmo in pijmo, ljudje božji! ... ' — e koštruna pokusi. ' — Poglej, poglej, druga! Kaj ] ta nesramnež počne s kumo! — Nu, nikari nas s koštru-novino ne pitaj ... Jaz bi rad jedel ribe . . . Da, ribe. Te dajo maščobe ... t — Hej, Proška, kam! Po ko- i zaško ga zvrni! i — Sejmon Gordejevič! i — Hu, ta me je požgečkal za i ušesi ... j [ — A? c j — Sejmon Gorde jevič! v — A? i — Zgini! c V kuhinji so se stresla in za- . .i bobnela tla, zadrlesnile okova- ^ ' ne pete, padla na tla stekleni- ^ ca; toda žvenket razbitega stekla se je zgubil v splošnem hru- j šču. \ Čez glave gostov je Grigorij z gledal v kuhinjo, kjer so cvileč in vriskaje plesale ženske. Tre-sorepile so z debelimi zadnjicami (suha ni bila ni ena, vsaka je nosila na sebi pet do sedem kikel; mahale s pisanimi robci l in se suvale s komolci.) Glas trivrstne harmonike je j \ rezko šel skozi ušesa. Godec je j zaigral kozačka z mehkimi ba- j sovskimi prelivi. £ — Napravite krog! Krog! j — Odmaknite se, golobičke! j — je prosil Petro in odrival ( ženske, prepotene od plesa. Grigorij je oživel in pomignil ( Natal ji: < — Petro je urezal kozačka, ] poglej. j — S kom? ] — Mar ne vidiš? S tvojo ma- ] - terjo. j i Lukinična je uprla roke v < ■ bok, v levici drži robec. ] — No, no, začniva ... Bo ] kaj?! . Petro je s igrajočimi nogami ( Stopil proti nji, napravil čudo- < vit poskok in se vrnil na prejš- , nje mesto. Lukinična si je pri- ] dvignila krilo, kot bi morala i stopiti čez lužo, počepnila in zaplesala med splošnim odobra- ] . van jem, premeta joč noge po -moško. 1 i (Dalje prihodnjič) i - : ) Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prija- '• ■ tel ji in znanci? "Enakoprav- ' nost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak- l tualnih člankov! Širite "Enak?- ■ vravnost!" obutvi, hrani, itd. ter se spra- j: vile na pakete, jih pripravile in,' uredile ter oddale sosedu za j; odpremitev na pošto. Vso pošt- : nino plačajo Progresivne iz svoje blagajne. Teh paketov bodo deležni: Družina Marije Igličar, Gor. Logatec, Jugoslavija (2 paketa) in Nana Kriskovič, Grajska vas, p. Gamilsko, Savinjska dolina, Jugoslavija (1 j zaboj). ! A. A. Krožek št. 2 I Februarska sej'a i krožka št. 2 Ne vem kako bi začela, da ne 3 bo kakšne zamere in da bo vse 3 pravilno, ker sem precej sej za- - mudila. Predno drobiž spraviš spat, pa opraviš še to in ono, preteče čas, da niti ne veš ko- • liko je ura, a je že pozno v ve-1 čer. Ko sem vstopila v dvorano 1 ob priliki zadnje seje krožka, so mi takoj padle oči k mizi, . kjer sem opazila, da predseduje naša podpredsednica Frances Legat. Takoj sem se vprašala, - kaj pa to? Naša Frances se imenitno postavi za predsedni- 't co, vse je šlo gladko in vzorno. Razpravljale smo o različ-3 nih stvareh. Glavna tajnica Jo-sie Zakrajšek je obširno poro-i čala o prihodnji konvenciji, ki - se bo vršila maja meseca, ter - o skupnem pikniku. Apelirala je - na članice, da delujejo v dobro-i bit organizacije. 1 Izvoljen je bil tudi odbor za - pravila. Po končanem dnevnem 3 redu, je vse nas navzoče postregla naša članica Matilda Kastelic s fino belo kapljico od zida. Ker imamo vedno prošnje iz . stare domovine za pomoč, in si-. cer od takih, ki nimajo svojcev j v Ameriki, so se naša dekleta in žene spravila na delo s paketi. Ta mesec nas prosi 64-let-na žena za pomoč. Seveda smo . se je usmilile in bo tudi ona de-: ležna nekaj dobrot. ! Na januarski seji je predsed- : niča Šubelj apelirala na člani- - ce, da po možnosti prispevajo i najsibo v obleki ali hrani, kar - se bo poslalo potrebnim, ki pro-3 sijo. In ta mesec so članice na- Dela za moške i - TOOL MAKERS GAGE GRINDER HANDS Samo prvovrstni delavci se naj l priglase; plača od ure z nadurnim delom. Zglasite se pri SNELL TOOL & ENGINEERING i CO- 3 9117 St. Catherine Ave. ; Dela za ženske 1 Knjigovodkinja — Izkušena; mora 1 imeti tudi nekaj znanja dela na . stroju za knjigovodstvo. Dobre ure in dobra plača. — Doan Electric, 5 725 Hamilton. _ Dekle za splošna hišna opravila. l Ima 2 dni v tednu prosta, i $20 tedensko — ER 0961__ KLERKINJA-TIPKARICA 20-26; splošno pisarniško delo v majhnem uradu; lahka "dictation;" l dobra prilika; tedenska plača in » bonus. METAL MARKER MFG. CO. 1384 E- 40 St. ■ TIPKARICA-KLERKINJA 5-dni tedensko; tedenska plača; stalno. Downtown urad; prednost - ima samsko dekle. Pokličite za dogovor, j PR 7G80 i ŠTENOGRAFKA^ DOBRA ZAČETNA PLAČA Raje dekle, ki je pri volji delati, kot pa izurjeno dekle. 'OHIO STAINLESS & ; COMMERCIAL STEEL CO. • 2966 E. 55 St., BR 2425 STENOGRAFKA™ Izkušnja ni potrebna. Dobra začetna plača po $33 tedensko. - Zglasite se samo v ponedeljek ali » torek popoldne. ROOM 880 1 OLD ARCADE BLDG._ l ; STENOGRAFKA izurjena; prijetne delovne razmere. Dobra plača. V bližini Har-" vard in E. 116 St. GIBSON-STEWART CO. WA 8608 f _ | 16. marcal^I lesle kot čebele veliko oblek ® I irane. Še so dobri lju(Jje svetu, ki imajo čut do b1^ ?a, ko je potreben, in P1^ sivnim Slovenkam tega ne "e nobeden zanikati. Kar ^ a sem bila, ko sem jih /ala, ko so hitele vlaga« škatlje; te kar nekam P0^ ko jih opazuješ. Le tak« prej, dekleta! Končno želim naši p^ ci Ceciliji šubelj, da bi d0^ prihodnje seje popolnoma0^ vala. Zdelo se mi je, da ^ kaj manjka, ko je ni f vzoče. Ne obupati, koraj^ lja, in torej na veseli s "je! —^ razno^ NAPRODAJ e ;„: imam lepe domače in mlade. Dobite jih lanRU očiščene. Vpraša se na 18710 SHAWNEE Av ' od E. 185^^ Išče stanovanje Mlada dvojica, obVi!lM želi dobiti v najem v slovenski naselbini, ft-oddati, naj sporoči na POHIŠTVO NAPB0P;,^ • . J/4 . vi Miza iz čistega javorja, .jm na vrhu; 54 inčev dolga ^ široka. Pisalna miza z * 5 f dolga in 22 inčev široK*-lov. Pokličite po 6. zve . __IV_6ilL-^j MAX'S AUTO BOD? V 1109 E. 61st ST. — ,UJnilt1J Max Želodec, Popravljamo ogrodje > ^ avtov vseh i^1« (f- Naša posebnost je barv , da so kot noV^t / Nove avle, ki «o poškodov ^ fSr mo, da zopel VAŠI ČEVJL BODO ZGLEDALI K" jl(l r ako jih oddaste v V0?1*^ sljivemu čevljarju, kJ prvovrstno delo. .,» Frank Mart f/ 16131 ST. C^t^jj JOHN ZULICH iNStf^ agency Frances » jjjl, 18115 Neff Rd" A Se priporočamo naklonjenost za vsak" J. varovalnino. ( JUGOSLOVA^ POŠTNE ZNAM* dobite P/UP** AUGUST KOLLA 6419 Si. | tekom cajfj j ko se zobozdravnik g' ■ Župnik nahaja j Ave. in E. 62 St., 3FkoV ,» ji; I drugih zobozdravn i c 1 naselbini praMfc** tfB : izselilo, dočim ?e ^ sVoJ j še vedno nahaja ^ \ m Sovam je ^fM ■ v dotiko z vašim ; : kom, vam bo Df- pof'Ji : vršil vsa morebitna• : na njih delu in Satreb» • z novim. Vam n' : določenega dogoV" Njegov naslov Jc ,.(( i DR. J. V. ZUj 6131 ST. | vogal E. 62nd Si-g,, JJ na E. 6Z gj ; I Urad je odprt od Oblak Se priporoča, A te vsak čas, P^efi0 / noči. Delo S^q^J tra postrežba-vsem zaupan starega znanca J| John ® g/ 1146 East JjJ0 j HE 2 ■ ■ ■ ■ — ■ ■■ ■ ■ " ....... ■ ■ k — 1 PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE - j (Nadaljevanje s 3. strani) I Gorjanc ni mogla več prevzeti, i Predsedovala je celih deset let j in storila v tem času veliko do- j 1 brega za naš krožek in ji torej \ prav iz srca privoščimo nekoli-! ko počitka. Pa tudi naša nova predsednica, Albina Vesel se je 1 Ž9 pri prvih sejah izkazala, da bo vzorna voditeljica našega krožka. Ko sem na februarski seji j krožka št. 3 predložila prošnjo j ( naših primorskih, oziroma ko-1 ; prskih dijakov, je bila odobre-j na vsota $25, katera se daru- j je iz krožkove blagajne. Pa tudi naše članice od krožka št. 1 so se prav lepo odzvale ter nabrale med članicami na febru-j arski seji $17.60. Nabiralki sta bili: J. Jakulin in J. Zafred. •— Slednja mi je izročila vsoto ter šs sama priložila $3.00, torej skupno $20.60. Pri našem krožku pa mi je darovala sestra M. Konestabo $5.00 — torej skupno $100.60. Še enkrat v imenu ( koprskih dijakov iskrena hvala vsem skupaj! Drage prijateljice, pozabiti tudi ne smemo naših časopisov, ki so toženi za tolikšno vsoto, da si bodo gospod, ki to-1 žijo in ki imajo biti Kristusov namestnik, lahko nebesa kupili, ako jim ne bo spodletelo. Me progresivne žene smo bile prve, ki smo se odzvale apelu za denarno pomoč in bomo pomagale do zadnjega. Le pridno sezite po nabiralnih polah in na delo do zmage! S prijateljskim pozdravom Mary Vogrin, 19603 Shawnee Ave. Cleveland, 19, Ohio. Oj zlati kotiček Progresivnih Cleveland, Ohio. — Moje največje veselje je, da najprvo ko prejmem "Enakopravnost", po-| gledam za "kotiček". Kako ti znajo te naše Progresivne Slo-| venke tako privlačno sestaviti ! vabila. To zmorejo samo Pro-i gresivne, katere, bi rekla, s o | samo odbrane za krožke. Imam j še par drugih društev, ali najljubši mi je Progresivna žena. Zasledujem kako po drugih naselbinah živahno delujejo in se zbujajo, da bi bila naša slovenska žena v prvi vrsti na-: predna, in da bi se zbudila in ! spregledala ter znala ločiti belo ! od črnega, kajti danes svet drvi I v neko globočino in prepad. Ce I se žena ne bo dvignila in poma-! gala, da to prepreči, bomo trpeli še vse hujše kot smo, ker veliki trpinčijo malo ljudstvo, ir, to smo mi. Vsaka napredna ' žena naj sama sebe vpraša, ali sem dovolj napredna, da postanem Progresivna? In pri tem se odločite, da postanete naša članica ter se pridružite h krožku y vaši bližini, in sicer ob prvi priliki, ki se vam nudi. Ne smete biti nikdar preod-daljeni, nikdai' prezaposleni, da ne bi postala Progresivna, ker to je tista žena, ki se ne da potegniti od zapeljivih nasprotnikov, ona ostane odločna Progresivna žena. Moj krožek ima sejo vsako tretjo sredo v mesecu. Sejesozani-cive, poučne, zabavne, po vsaki seji pa imamo malo razvedrila in nekoliko toplega, da nam obdrži tisto dobro voljo, da ne za-ostanemo od druge seje. Torej, še enkrat, pridite žene v naše vrste, pokažite, da hočete biti Progresivna Slovenka. Na naši januarski seji so bile prečitane prošnje iz stare domovine za pomoč. Naše marljive žene so se odzvale, vsaka je obljubila prispevati kakšen predmet, katerega bo prinesla na februarsko sejo. Tako se je tudi zgodilo, čim smo bile gotove z dnevnim redom na februarski seji, smo skupaj zložile kar smo prinesle v obleki,