KOMUNALNA DEJAVNOST
Komunalno  dejavnost v občini urejajo:
1.  Komunalna skupnost z enotami za:
—  upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč,
—  urejanje ulic, trgov in lokalnih cest,
—  komunalne naprave koiektivne porabe,
—  komunalne naprave  individualne porabe,
—  promet s stavbnimi zemljišči.
2.  Družbenopolitične skupnosti
3.  Republiška sikupnost za ceste
4.  SIS  za uresničevanje   10-letnega programa  iz-gradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane
5.  Območna vodna skupnost Ljubljana-Sava
1.1.  Komunalna  skupnost
Program Komunalne skupnosti zajema dela, ki so vključena y srednjeročni program mesta. Programi so izdelani zelo detajlno in zajemajo vsa defa na komunalnem področju, ki so potrebna, da se v okvi-ru razpoložljivih sredstev sedanje deficitarno stanje komunale v stanovanjskih naseljih sanira. Pretežni del zahtev krajevnih skupnosti vsebujejo predlogi srednjeročnih programov Komunalne  skupnosti.   .
1.2.  Upravljanje in urejanje s stavbnimi zemljišči
Naloga iz področja urejanja in upravljanja s stavbnimi zemljišči y občini Ljubljana-Šiška za stano-vanjsko ter industrijsko poslovno gradnjo v nasled-njem petletnem obdobju izhajajo iz predhodnih ob-veznosti kot iz obveznosti iz plana 1981—1985 ter pla-nov Samoupravnih stanovanjskih skupnosti občine in mesta. Po programih, ki so v potrditvi,. bo na območju občine Šiška dograjeno do 3.200 •stanovanj, za vsa ta stanovanja pa je potrebno pravočasno zgra-diti ustrezno infrastnukturo, vzporedno pa pravočas-no pripraviti potrebna zamljišča in urbanistično teh-nično dokumentacijo za obdobje 1981—1985
Prostorski razvoj občine Šiška urejajo naslednji osnovni urbanistični dokurnenti, in sieer:
a)  Del občine, ki se nahaja v bivšem ureditvenem območju   mesta   ureja   Generalni   urbanistični   plan mesta, ki je bil sprejet v letu 1966. Za to območje je bila v preteklosti značilna intenzivna gradnja. Reziil-tat tega je, da  je velik del površin, predvidenih za stanovanjsko igradnjo, že pozidan, prav tako pa ni več razpoložljivih novih nenačetih površin za proizvodne dejavnosti.
b)  Ureditveno območje Medvode bo opredeljeno z noveliranim urbanističnim načrtom Medvod in obse-ga del KS in del KS Pirniče. Ta načrt bo nudil pro-storske osnove za nadaljnji razvoj industrije, za blo-kovno gradnjo ter izgradnjo spremljajočih objektov, ki jih Medvode že  dalj  časa pogrešajo, vendar  ima hibe s stališča smotrnega gospodarjenja s prostorom.
c)  Krajinski park Polhograjski Dolomiti je urejen z urbanističnim načrtom, ki iga je sprejela skupščina občine leta 1974. S tem načrtom so zavarovane krajin-ske znamenitosti in dane osnove za nadaljnji razvoj območja. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo iz-delana aiovelacija zazidalnega načrta.
d)  Za urbanistično ureditev območja Smlednika, Vodic ter Bukovice bo urejeno z urbanističnim načr-tom v tem planskem obdobju.
e)  Celotno  ostalo  območje   občine  je  urejeno   z odlokom o urbanističnem redu, ki je bil sprejet leta 1974.
Izdelavo zgoraj navedene urbanistične dokumen-tacije kakor tudi izdelavo posameznih zazidalnih na-črtov bo financirala družbenopolitična skupnost ob-čine.
1.2.1. Pridobivanje, priprava in opremljanje zem-ljišč za potrebe stanovanjske in ostale gradnje se bo vršilo na naslednjih območjih:
ŠO 1/1,2 »Urban« — družbenokulturni center Šiška:
—  pridobilev   zemljišča   ter   urbanistične   doku-menlacije (zazidalni načrt).
SS 1/1—1/3 »Spodnja Siška« — stanovanjska grad-nja:
.— pridobitev zemljišč ter priprava geodetskih na-črtov in urbanistične dokumentacije (zazidalni načrt).
ŠS 3 »Komunalni center — severni del« — garaž-na hiša:
—  ureditev kolektivnih komunalnih naprav. ŠR 4 »Pod hribom« — rekreacijske površine:
—  priprava urbanistične  dokumentacije (zazidal-ni načrt).
ŠS 4/1 »Stara cerkev« — stanovanjsko blpkovna gradnja:
—  pridobitev in priprava zemljišča ter oprema s kolektivijimi   in   individualnimi   komunalnimi   napra-vami.
ŠS 4/2  »Na jami« — parkirna hiša in VVO:
—  priprava   zemljišča,   urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt.
ŠS 5/1 »Komunalni center — južni del« — občin-ska stavba:
—  priprava zemljišča.
ŠS 6/1, ŠO 2/1 »Stane Rozman« — center soseske:
—  priprava zemljišča ter ureditev kolektivnih ko-munalnih naprav.
ŠS 7/1 »Nove Dravlje« — dokončanje stanovanj-ske blokovne gradnje:
—  izgradnja koiektivnih komunalnih naprav.
ŠS 8/1 »Težka montaža« — stanovanjska blokov-na gradnja:
—  izgradnja   komunalnih   naprav   kolektivne   in individuaJne porabe.
ŠS 8/2,3 »Nove Dravlje« — stanovanjska blokov-na gradnja:
.— pridobitev in priprava zemljišč (urbanistična dokumentacija — novelacija zazidalnega načrta) ter izgradnja komunalnih naprav kolektivne in individual-ne porabe.
SS 9 »Koseze III., IV. in V. faza« — dokončanje stanovanjske soseske:
—  pridobitev, priprava zemljišč  (novelacija zazi-dalnega načrta) ter izgradnja komunalnih naprav ko-lektivne in individualne porabe.
ŠS 9 »Koseze — območje 9« — dopolnitev indivi-dualne stanovanjske gradnje ter Dom težkoatletov in dom KS:
•¦— pridobitev, priprava zemljišč ter izgradnja ko-munalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 10 »Draveljska gmajna« faza 1 c, 2, 3 B — do-polnitev in dokončanje soseske:
—  pridobitev,   'priprava   zemljišča   ter   izgradnja komunalnih   naprav   individualne   in   kolektivne   po-rabe.
ŠS 10 »Draveljska gmajna« faza 3 C — cenler so-seske:
—  priprava  zemljišča  ter  izgradnja   komunalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 10 »Draveljska gmajna« faza 3 D — stanovanj-sko blokovna gradnja:
—  priprava  zemljišča  ter  izgradnja  komunalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 11 »Stanežiče — izločena območja« — nado-mestna individualna stanovanjska gradnja:
—  pridobilev, priprava zemljišča ter komunalne naprave kolektivne in individualne porabe.
ŠS' 11  »Nove Stanežiče« — stanovanjska gradnja:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča    (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt).
ŠS 12 »Podutik« — zazidalni otoki 3 a, 3 c, 4 a, 4 c, 6c — individualna stanovanjska gradnja:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   ter   izgradnja komiunalnih   naprav   kolektivne   in   individuahie   po-rabe.
ŠS 12 »Podutik« II. faza 1. etapa — individualna stanovanjska gradnja s spremljajočimi objekti:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidaloi  načrt)  ter  izgradnja ko-munalnih naprav individualne in kolektivne porabe.
ŠS 12 »Podutik« II. faza 2. etapa — stanovanjsko blokovna gradnja s spremljajočimi objekti:
—  priprava   zemljišča,   urbanistična   dokumenta-cija (zazidalni načrt).
ŠS 13, ŠS K6 »Šentvid—Poljane« — nadomestae kmetije:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   ter   izgi-adnja komunalnih   naprav   individualne   in   'kolektivne   po-rabe.
' SS  103, ŠI 2  »Inštitutska cona«  in naselje Lito-stroj:
—  priprava zemljišča — nrbanistična dokuraefnta-cija, zazidalni načrt.
.   ŠS   107   »Šentvid   I«   —   slanovanjsko   blokovna gradnja:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — novelacija zazidalnega načrta)  ter izgradnja   komunalnih   naprav   kolektivne   in   indivi-dualne porabe.
ŠS 108 »šentvid II.«. — stanovanjsko-poslovha gradnja ter objekti družbenega pomena:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidalni  načrtj  ter  izgradnja ko-munalnih naprav kolektivne  in individualne  porabe.
SS 109 »Gunclje«, ŠS 110 »Vižmarje nad Klan-cem«, SS 112 Vižmarje-Brod« — dopolnilna indivi-dualna stanovanjska gradnja:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidalni  načrtj   ter  izgradnja ko-munalnih naprav kolektivne  in individualne porabe.
ŠS 111 »Vižmarje pod Klancem« — stanovanjsko blokovna gradnja:
-— pridobitev, priprava zemljišča (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt) ter izgradnja ko-munalnih naprav kolektivne in individualne  porabe.
ŠS 201-4 TSG Tacen — individualna stanovanjska gradnja:
— priprava   zemljišča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt).
ŠS 201-5 TŠG Tacen — stanovanjsko blokovna in individualna gradnja:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt)  ter  izgradnja ko-munalnih  naprav  kolektivne  in  individualne porafoe.
ŠS 201-6a TŠG Smartno — poslovna, stanovanjsko blokovna in individualna gradnja:
—  priprava   zemljišča,   urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt.
ŠS 201-7 TŠG šmartno — stanovanjsko blokovna in individualna gradnja —• priprava zemljišča, urba-nistična dokumentacija — zazidalni načrt.
ŠS 202-la, lc TŠG Gameljne — stano\fanjska indi-vidualna gradnja:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt) ter izgradnja komu-nalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 202-2a TŠG Gameljne — individualna stano-vanjska gradnja:
—  pridobitev   zemljišča,   izgradnja   komunalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 202-3b, 4a TŠG Gameljne — stanovanjska indi-vidualna gradnja:
—  pridobitev, priprava (urbanistična dokumenta-. cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav kolektivne in individualne porabe.
ŠS 202-6b TŠG Gameljne — organizirana drnž.be-na gradnja, stanovanjsko blokovna in individualna gradnja s spremljajočimi objekti:
—  pridobitev in priprava zemljišča (urbanistični načrt — zazidalni račrt).
ŠS 218/3 »Vodice« — stanovanjsko blokovna in individualna gradnja:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   ter   izgradnja komunalnih   naprav   kolektivne   in   ioidividualne   po-rabe.
MeR 2 »Medvode-Preska« — stanovanjsko indivi-dualna gradnja:
—  izgradnja kolektivnih komunalnih naprav. MeC 1, 2, 3 »Medvode-center« — centralne dejav-
nosti — poslovni objekti:
—  priprava   zemljišča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt) ter izgradnja komunalnih na-prav individualne in kolektivne porabe.
MeS 5 »Medvode-Goričane« individualna stano-vanjska gradnja.
MeS 7a »Medvode-Preska« — stanovanjsko blo-kovna gradnja:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt)  ter  izgradnja ko-muiialnih naprav kolektivne in individualne porabe.
MeS 13 »Medvode-Svetje« — individualna stano-vanjska gradnja:
—  izgradnja kolektivnih komunalnih naprav. MeS~14 »Medvode-Svetje« — zdravstveni dom in
objekti družbenega pomana:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt)  ter  izgradnja ko-munalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
MeS 19 »Medvode-Verje« — stanovanjska indivi-dualna gradnja:
—  ptidobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt)  ter izgradnja ko-
'm<unalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
G-l Gramoznica Jeprca — gramoznica:
—  pridobitev in priprava zemljišča (urbanistična dotkumentacija — zazidalni načrt).
G-2 Gramoznica Šmartno — gramoznica:
—  pridobitev in priprava zemljišča (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt).
G-4 Gramoznica Stanežiče:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   ter   izgradnja kolektivnih komunalnih naprav.
Urbanistični načrt Medvod:
—  novelacija urbanističnega načrta.
Urbanistični  načrt   Smlednik—Vodice—Bukovica:
—  urbanistični načrt.
Urbaoiistični načrt Polhograjski Dolomiti:
—  novelacija zazidalnega načrta. Mestna obvoznica — zahodni del:
'   — AC Nafclo—Ljubljana.
1.2.2. Prtdobivanje, priprava in opremljanje zem-ljišč za potrebe industrijske in poslovne gradnje se bo vršilo na naslednjih območjih:
ŠP 11 Pivovarna »Union« — poslovno-industrijska cona:
—  pridobitev in priprava zernljišč.
ŠP 1/2 Industrijska cona med Rusko in Gasilsko ulico:
—  priprava   zemljišča   (urbanistična   dokumenta-cija — zazidalni načrt).
ŠM, ŠP 2 Industrijska cona ob Kamniški progi:
—  pridobitev, priprava zemljišč (urbanistična do-kumentacija, zazidalni načrt) ter izgradnja komunal-nrh naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠP 3 Industrijska cona »ISKRA4MP« — industrij-ska poslovna gradnja:
—  pridobitev, priprava zemljišč (urbanistična do-kumentacija — zazidalni načrt)  ter izgradnja komu-nalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠP 4, ŠP 5 Industrijska cona ob Celovški cesti — dokončanje industrijske poslovne gradnje:
—  pridobitev, priprava zemljišč ter izgradnja ko-rtiunalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠP 6 Agrostroj — industrijska gradnja:
—  priprava zemljišča (urbahistična dokumentaci-ja — zazidalni načrt)  ter izgradnja komunalnih na-prav kolektivne in individualne porabe.
ŠP 7 Industrijska cona >>ISKRA — TV Pržanj« — industrijska gradnja:
-— pridobitev ter -priprava zeinljišč (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt).
ŠP 8 Industrijska cona »SKIP^ — industrijska cona:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentaciga — zazidalni  načrt)  ter izgradnja ko munalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
ŠP 9/1, 2 Industrijska cona Vižmarje=Brod — industrijska cona:
—  priprava zemljišča, urbanistična dokumentaci-ja — zazidalni načrt.
ŠP 11 Industrijska cona Stanežiče:
—  priprava zemljišča — urbanistična dokumenta-cija (zazidalni načrt).
ŠP 12 Industrijska cona Podutik:
—  priprava zemljišča — urbanistična dokumenta-cija (zazidalni načrt).
ŠP 13/1, 2 Industrijska cona Šentvid-Poljane:
—  priprava zemljišča — urbanistična dokumenta-cija (zazidalni načrt).
ŠP 218/1 Industrijska cona Vodice:
—  priprava zemljišča — urbanistična dokumenta-cija (zazidalni načrt).
ŠM ,2 Poslovna cona »Metalka« Vižmarje:
—  priprava zemljišča.
ŠM 11-1 Poslovna cona Stanežiče:
—  priprava zemljišča — urbanistična dokumenta-cija (zazidalni načrt).
MeP ITSC Indu^trijska cana Medvode:
—  pridobitev,   priprava   zemljišča   (urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt)  ter izgradnja ko-munalnih naprav kolektivne in individualne porabe.
1.3. Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest
S sredstvi Komuaialne skupnosti — urejanje ulic, trgov in lokalnih cest bomo po predlogu realizirali izgradnjo in sofinancirali tiste ceste, ki so prioritet-nega pomena za celotno občino ali večji del občine po naslednjih kriterijih:
—  izločitev sredstev za že začeta, a nedokončana dela, za dela in podražitve iz predhodnega programa del;
—  rezervacija sredstev za pripravo tehnične do-kumentacije, postopkov in zemljišč za realizacijo pro-grama;
—  ureditev  postajališč   in  obračališč   za   mestni javni avtobusni promet in dodatna izvedba vertikalne in   horizontalne   prometne   signalizacije   na  nevamih mestih ter prehodih za pešce;
—  povezava občine s sosednjimi občinami Ln osta-limi deli Ljubljane, uskladitev programa s sosednjirni občinami za istočasno izvedbo del;
—  povezava posameznih delov občine ali sosesk med   seboj,  povezava   stanovanjskih  sosesk  z   indu-strijskimi conami (razbremenitev Celovške ceste);
—  povečava   propustnosti   in   odprava   kritičnih prometnih problemov na obstoječih cestah (razširitve knivin, signalizacija, odbojne ograje, razširitev križišč, popravilo vozišč);
—  v   primeru   elementarnih   nesreč   (plaz,   usad, poplava, potres), se vsa razpoložljiva sredstva takoj preusmerijo za čimprejšnjo usposobitev ceste in ob-jektov na njej;
—  zagotovitev   dela   sredstev   za   sofinanciranje večjih posegov na območju naše občine.
Na podlagi teh izhodišč podajamo naslednji pred-log izgradnje cest na območju občine:
—  Vikrče-Smlednik IV. faza,
—  Tacen (most) — Vikrče,
—  Vojsko-Koseze III. faza,
—  Tacenska cesta (od Miheličeve do mostu): 50 % Šiška (občinski program),
50% RSC,
—  Vikrče-Verje,
—  Izgraidnja dveh podhodov do industrijske cone ISKRA-IMP:
50 % združena sredstva, 50 % investitorji IC, -^ Sora-Trnovec (makadam), ¦— Trnovec-Topol,
—  Cesta Stanežiče:
30 % združena sredstva (občinski program cest), 70 % IC in nova stanovanjska soseska,
—  Novogradnja Šmartno-Gameljne I. faza
—  obnova Bukovica-Utik.
Nosilci: Komunalna skupnost občine Ljubljana-Siška.
Viri sredstev: Financiranje izvedbe občinskega programa cestnega omrežja se bo zagotavljalo iz na-slednjih virov:
—  solidarnostnega      nepovratnega      združevanja siedstev iz dela dohodka temeljnih organizacij zdru-ženega  dela  in  dohodka  občanov,  ki  samostojno  o-pravljajo gospodarsko dejavnost v višini 2 % čistega dohodka zmanjšanega za  izplačane osebne dohodke;
—  25 % prispevka od motornih vozil in prispevka od pogonskih goriv;
—  25 °/o   od   nadoraestila   za   uporabo   stavbnega zemljišča.
Z dogovori dn sporazumi bomo združili manjka-joča sredstva za izvedbo prograima modernizacije in rekonstrukcije cest v občini.
Sredstva posebnega računa za uporabo mestnega zemljišča bodo uporabljena za sofinanciranje kornu-nalnih del kolektivne komunalne porabe, na območjih krajevnih skupnosti in za sofi^ianciranje 10-letnega programa izgradnje cest  v Ljubljani.
1.4. Kolektivna komunalna poraba — enostavna reprodukcija
Financiranje programov za opravljanje kolektiv-nih komunalnih storitev je doživelo korenite spre-membe. V prvem obdobju so se sredstva zagotavljala v proračunih občin in mesta, kasneje pa iz prispevka, ki ga plačuje združeno delo prek Komunalne skup-nosii. Nesporna je ugotovitev, da so sredstva iz pri-spevka dosti večja za te namene, kar zagotavlja bolj-še opravljanje del in nalog in boljši ikomunalni stan-dard. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav se bo finanoiralo iz sJcupno dogovorjene prispevne stop-nje od osebnih dohodkov idelavcev. Glede na to, da izenačujemo vzdrževanje komunalnih naprav v Ljub-ljani, bo v okviru te stopnje prišlo do določenega solidarnostnega prelivanja med ljubljanskimi obči-nami.
Pregled skupno dogovorjenih nalog za kolektivne komunalne storitve — vzdrževanje:
—  Vzdrževanje javne bigiene
—  Javna razsvetljava
—  Somaforji
—  CPS                                                     ¦
—  Zelenice
—  Gozdovi                                      v
—  Ceste
—  Zimska služba
—  Pokopališča
-— Otroška igrišča.
Stanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, nakazuje naslednje programske usmeritve:
Javna bigiena
—  postopna   širitev   dejavnosti   čiščenja   javnih prometnih površin in celotno območje občine;
—  boljšo opremljenost javnih cestnih  površin  s posodaimi za odlaganje smeti in odpadkov (koški, po-sode. itd.);
—  na podlagi izdelane kategorizacije javnih cest-nih površin z vidika javne higiene, opravljati storitve čiščenja, na osinovi dogovorjenih standardov;
—  ureditev vodnega črpališča za potrebe čiščenja javnih površin in potrebe SLO.
Javna razsvetljava
—  izdelava programa za sistem krmiljenja in nad-zora javne razsvetljave;
—  zboljšanje   os\'etljenosti   občine   z   zamenjavo obstoječih svetlobnih izvorov na ekonomičnejše, viso-kollačne HG in NA žarnice;
—  izdelati   kategorizacijo   cestnih   površin   glede potreb po osvetljenosti;
—  širiti dejavnast vzdrževanja javne razsvetljave na  območju  občine   (EL  — okolica,   in  Elektro  — Kranj);
—  povečanje cestne razsvetljave <na vseh križiščih, prehodih za pešce in kritičnih cestnih točkah, z upo-rabo   različnih  —  dogovorjenih  —   barv   svetlobnih izvorov;
—  vzdrževati omrežje  in naprave javne  razsvet-ljave na podlagi dogovorjenih standardov;
—  urediti vprašanje lastništva osnovnih sredstev javne   razsvetljave   in   s   tem  zagotoviti  upravljalcu teh naprav materialno podlago;
—  osvetlitve sporaenikov in obeležij na območju občine Ljubljana-Šiška.
Semaforske naprave
—  na podlagi  izdelanega srednjeročnega  progra-ma za AVP, realizirati naloge poenotenja semaforskih naprav, koordinaciji križišč;
—  vzdrževati  obstoječe   in  novo  zgrajene  sema-forske   naprave   na   podlagi   družbeno   dogovorjenih standardov;
—  aktivno   sodelovati   pri   programiranju   novih semaforskih naprav;
—  urediti vprašanje lastništva osnovnih sredstev semaforskih naprav, da se s tem zagotovi upravljalcu naprav rnaterialna podlaiga;
—  organizirati službo za razvoj, eksploatacijo in vzdrževanje sistema semaforizacije v Ljubljani.
Cestno prometna signalizacija
—  vzdrževati   cestno   prometno   signalizacijo   na podlagi družbeno dogovorjenih standardov;
—  uporaba kvalitetnejših materialov za talne o-beležbe in v zvezi s tem tesno sodelovanje s proizva-jalci jnaterialov;
—  širiti   dejavnost   vzdrževanja   CPS   na   celotno območje občine.
Zelenice
—  zagotoviti, da bodo vse urejene ,javne površine — zelenice — strokovno in kakovostno oskrbovane;
—  razmejiti   in   določiti   mejo   med   javnimi   in funkcionalnimi zelenicami;
—  aktivno sodelovati pri načrtovanju novih zele-nih površin v naseljih;
—  vzdrževati zelenice in otroška igrišča na pod-lagi dogovorjenih standardov;
—  posvetiti posebno skrb zelenim površinam, na-menjenim otrokom.
Gozdovi
—  skrbeti za strokovno nego parkovnih gozdov;
—  skrbeti  za preprečevanje bolezni  (rak)  v ,go-zdovih;
—  vzdrževati parkovne gozdove na podlagi dogo-vorjenih standardov;
— zboljšati opremo na teh površinah..   .
Ceste in mostovi
—  Siritev dejavnosti ^vzdrževanja cest na vse ime-novane ulice in ceste  ter na ulice  in ceste v novo zazidanih naseljih;
—  širilev dejavnosli vzdrževanja cest na celotno območje ljubljanskih občin, zunaj imestnega območja predvsem na ceste, ki povezujejo zunanja naselja;
—  kvalitetnejše opravljanje  storitev vzdrževanja na podlagi dogovorjenih standardov.
be;
Zimska služba
— kvalitetnejše opravljanje storitev zimske služ-
ledici;
uporaba boljših materialov za posip proti po-
— qpravljanje zimske službe na 80% vseh cest, ki bodo redno vzdrževane.
Podrobnejši pregled je razviden iz elementov, ki so prikazani v temeljih plana 1981—1985.
Nosilec:  Koiminalno podjetje Ljubljana.
Individualna komunalna poraba — enostavna in razširjena reprodukcija v okviru KPL in KS ter mest-ni potniški promet
Odstranjevanje snieti in odpadkov, vzdrževanje javnih sanitarij in javnega higienskega kopališča
Naloge: odvoz smeti in odpadkov ter kosovni od-voz, urejanje in sanacija centralne sanitarne depo-nije na Barju, reciklaža odpadkov, postopno širjenje območja odvoza, izpopolnjevanje tehnologije in pbve-čajije intenzitete odvoza, ureditev začasnih deponij na področjih, kjer še ni organiziran odvoz, investicij-sko vlaganje v opremo in objekte za realizacijo pro-grama, vzdrževanje javnih sanitarij in javnega higr-enskega kopališča.
Nosilec: KPL TOZD Javna higiena.
Pogrebna in pokopališka dejavnost
Naloge: opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev ter vzdrževanje pokopališč in pokopaliških naprav, urejanje celotnega kompleksa Žal po poseb-nem programu, postopno prevzemanje pokopališč od KS po skupsnem do»ovoru.
Nosilec: KPL TOZD Žale, Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška  in  krajevne  skupnosti.
Javne tržnice
Dejavnost: Vzdrževanje tržnih površin in izgrad-nja v ŠR 7.
Naloge: Obnova tržnih površin in izgradnja novih tržnih površin.
Nosilec: KPL TOZD Živilski trgi in komunalna skupnost.
Javna parkirišča
Dejavnost: Vzdrževanje parkirišč.
Nosilec: KPL TOZD živilski trgi.
Dimnikarske storitve
Dejavnost: Redno vzdrževanje dimnikarskih na-prav in napeljav.
Naloge: Postopna razširitev dejavnosti na celotno ljubljansko območje.
Nosilec: KPL TOZD Dimnikarstvo.
Mestni potniški promet
Dejavnost: Opravljanje storitev javnega mestne-potniškega prometa.
Naloge; Razširitev prog MPP, izgradnja depoja in servisnih obratov v Mostah, rekonstrukcija delav-ndc na Celovški cesti, izgradnja sanitarnih objektov na obračališčih, oprema postajališč z nastreški in tablami, modermizacija  in  razširitev  voznega  parka.
Nosilec: DO Mestni potniški promet Ljubljana.
Kolektivna komunalna poraba po programih kra-jevnih skupnosti
Vrste objektov: Izgradnja in obnova cest, mostov, ulic, svetlobne in nesvetlobne prometne signalizacije, javne razsvetljave, pločnikov, sprehajalnih poti, od-bojne ograje, avtobusnih postajališč in obračališč, zelenic in parkovnih gozdov, pokopališč z objekti, sanitarni nadzor nad krajevnimi vodovodi Ln sofinan-ciranje vodovoda in kanalizacije za odpravljanje ko mimalnega deficita.
Viri sredstev: sredstva iz pristojbin za pogotiska goriva in cestna motorna vozila, nadomestilo za upo-rabo stavbnoga zemljišča, združevanje sredstev obča-nov in KS, sredstev IPK in sredstev iz urejanja zem-ljišč.
Nosilci: Komiinalna skupnost občine Ljubljana-Šiška, krajevne skupnosti in IPK.
Podrobnejši program bo razvidsn iz elementov temeljev plana 1981—1985.
1.5. Komunalne naprave individualne porabe
Program izgradnje komunalnih naprav individual-ne porabe za obdobje 1981—1985 planira nove primar-ne kapacitete za zagotovitev energetskih in komunal-nih virov v soseskah usmerjene stanovanjske grad-nje, upoštevajoč, da je koimunalno opremljanje pred-hodno faza stanovanjske gradnje.
Ob zagotovitvi primariiiih kapacitet pa je predvi-dena izgradnja sekundarne mreže po soseskah ter na pozidanih območjih po predlogih iz delegatske faze.
Kanalizacija
Nosilec: IPK TOZD K*analizacija in Komunalna skupnost" občine Ljubljana-Šiška ter krajevne skup-nosti.
Objekti:
a)  Kanalizacija — viri:  Razširitev čistilne napra-ve Brod za 10.000 EF.
b)  Kanalizacija — primar:  Povezovalni kanal za sosesko ŠS-12 Podutik.
I. faza:                                                                  ¦
—  Zbiralnik A2 in črpališče
—  Zbiralnik   Gunclje-Brod   (nadaljevanje   izgrad-nje)
—  Zbiralnik A4 (Drenikova—Linhartova)
—^ Povezovalni kanal Brod—Tacen—Vikrče—Ver-je
—  Povezovalni  kanal Medvode—Svetje in črpali-šče čez Soro
—  Podailjšek   zbiralnika   Iskra   do   ceste   Brato\' Komelj
—  Povezovalni   kanal   (O)   ad   ČN   Gameljne   do otoka ŠS 202-la
—  Primar.ni kanali za meteorno in odpadno vodo za ŠS 11 Stanežiče (delno)
—  Zbiralni kanail ŠM 1
—  Zbinni kanal za soseski MeS 5 in MeS 7
—  Povezovalni kanal  Tacen—Šmartno—Gameljne
c)  Kanalizacija ceste: Severna obvoznica — odsek Celovška—Titova—Šiška—Bežigrad
d)  Kanalizacija — sanacija:  kanaliziranje zaščit-nih vodnih con: II. cona: Šentvid in Vižmarje
e)  Kanalizacija — sekundar:
Stanovanjska in poslovna gradnja:
—  ŠS 4/1 Stara cerkev
—  ŠS 8/2 Nove Dravlje
—  ŠS 10 faza 3 D Draveljska amajna
—  ŠS 113/2, SS 115/2, zazidalni otoki Stanežiče
—  ŠS   12/6c,   12/4a,   12'3a,   12/3c,   12/4c,   Podutik I. faza
—  ŠS 107/1 Šentvid I.
—  ŠS 13, ŠS K6 Poljane
—  ŠS 109 Gunclje                                            .
—  ŠS 110 Vižmarje Nad klancem
—  ŠS 111 Vižmarje Pod klancem
—  ŠS 112 Vižmarje-Brod
—  MeS 5a Vaše-Goričane
—  MeS 7a, MeR 2 Medvode-Preska
—  MeS 14, MeS 13 Medvode-Svetje
—  MeS 19 Medvode-Verje
—  ŠS 201/5, ŠS 201/4 TŠG Tacen
—  ŠS 202'la TŠG Gameljne
—  SS 202/lc TŠG Gameljne
—  ŠS 202/2a, ŠS 202/4a TŠG Gameljne
—  ŠS 218/3 Vodice in čistilna naprava.
Sanaclja naselij:
—  KS Hinko Smrekar — kanalizacija po Munnovi in Beljaški ulici
—  KS Dravlje — kanalizacija za Krajem  in  po Sojerjevi ulici
—  KS Bratov Babnik — kanalizacija ob Kamno-goriški ulici
—  KS Koseze — kanalizacija po Uraničevi ulici
—  KS Podutik — kanalizacija po Elerjevi, Bole-tovi, Dolinarjevi, Kropovi in Murkovi ulici
—  KS  Sentvid — kanalizacija po ulicah  Bratov Komelj, A. Bitenca, Arharjevi, Podgorska, Ob izvirih, Štefanova, pri M. Komen, pri V. Komen, pri Borštu, Jerajeva, Štula, Arkova, Tacenska, Pustovrhova.
Industrijska gradnja:
—  ŠP 4, ŠP 5 iin ŠP 3
—  ŠP 8 Skip.
Vodovod
Nosilec: IPK TOZD Mestni vodovod, Komunalna skupnosl občine Ljubljana-Šiška in krajevne skupno-sti.
Objekti:
a)  Vodovod — viri:
—  črpališče Skaručna,
—  objekti in napajalni vodovodi proti šmartnem in Gameljnam,
—  vodarna Sorško polje,
—  bogatenje   podtalnice   na   Ljubljanskem   polju (priprava   projektne   dokumentacije   in   odkup   zem-ljišč),
—  vodarna Šentvid II. faza.
b)  Vodovod — primar:
—  Vodnikova,c. (Stara cerkev),
—  Gunclje,
—  Dvor,
—  Stanežiče I. faza,
—  Pržanj, Poidutik prva etapa,
—  Gori»ka ob žel. progi Ljubljana—Jesenice,
—  povezovalni vodovod Kleče I., II.,
—  povezovalni vodovod Srednje Gameljne.
c)  Vodovod — ceste:
—  Celovška III., Ruska, Drenikova.
d)  Vodovod — raziskovalna dela:
—  dokončanje raziskav na pilotni napravi v Med-nem,
— bogatenje podtalnice,
—  raziskava vodnega vira v Skaručenski kotlini, vodnjaki,    pezometri,   hidrološka   merjenja,   končni elaborat,
—  Makro raziskave na Sorškem polju, solinanci-ranje s Skofjo Loko in Kranjem.
e)  Vodovod  —  magistralni  vodovodi:
—  zunanja zahodna zanka,
—  povezava  vodovoda   Kleče  naf severno  zanko,
—  povezava vodovoda Šentvid, Poljane, Tacenska (po Miheličevi).
f)  Vodovod — lokalni vodovodi:
—  Šmartno-Tacen (izdelava  tehnične  dokumenta-¦ cije),
—  študija lokalnih vodovodov na območju občine Ljubljana-Šiška,
—  vodovod Golo brdo (izgradnja),
—  Žlebe-Scničica  (izgradnja),
—  Studenčice (zajetje),              •                        " .
—  Topol I. (izgradnja),
—  Goričane-Vaše (izgradnja).
g)  Vodovod — sekundar: Stanovanjska in poslovna gradnja:
—  ŠS 4/1 Stara cerkev,
—  ŠS 8 1 Dravlje,
—  ŠS 8-2 Nove Dravlje,
—  ŠS 9 TKoseze, dbmočje G,
—  ŠS 10 Draveljska emajna,
—  SS 12 Podutik I. faza,"
—  ŠS 12 Podutik II. faza, 1. etapa,
—  SS 107 Šentvid I.,
—  ŠS 109 Gunclje,
—  ŠS 111  Vižmarje pod Klancem,
—  SS  112 Vižmarje-Brod,
—  ŠS 201/5 Tacen,
—  ŠS 202;la Gameljne,            -    •
—  ŠS 202'2a Gartielj.ne,
—  ŠS 202/4a Gaimeljne,
—  ŠS 202 3b Gameljne,
—  ŠS 202/lc Gameljne,
—  ŠS 218/3 Vodice (Hidrometal Mengeš),
—  MeS 7a Preska (Vodovod Kranj),
—  MeS 14 Svetje (Vodovod Kranj)',
—  MeS 19 Verje (Vodovod Kranj),
—  MeC 1, 2, 3 Medvode-center (Vodovod Kranj).
Šanacija naselij:
—  ŠS 106 (naselje Pržanj) KS Šentvid,
—  Območje KS Vižmarje-Brod,
—  ŠS   11   (Povezava   slepih  vodovodov   v  krožni sistem — Dvor)  KS Stanežiče-Medno,
—  ŠS   11   (Povezava   slepih   vodovodov   v  krožni sistem — Stanežiče) KS Stanežiče-Medno,
—  ŠS   204   (Sanacija   obstoječega   vodovoda   Na Rašici) KS Gameljne-Rašica,
—  ŠS   223   (zamenjava   vodovodnih   cevi   v   KS Smlednik) Vodovod Kranj,
—  ŠS 219 (Izgradnja vodovoda v naseljih Dobru-ša, Dornice, Zapoge v KS Vodice) Hidrometal Mengeš,
—  ŠS 212, 215 (Izgradnja vodohrama v vasi Selo v KS Bukovica-Šinkov turn) Hidrometal Mengeš.
Industrijska gradnja:
—  ŠP 3 Iskra-IMP,
—  ŠP 4, 5 Industrijska cona ob Celovški cesti,
—  ŠP 6 Agrostroj,
—  MeP 1, 2, 3 Industrijska cona Medvode (Vodo-vod Kranj).
Toplotna energija
Nosilec: IPK TOZD Kamunalna energetika in Ko munalna skupnost občine Ljubljanr.-Šl-.—a in C:.."no-upravna stanovanjska skupnost.
Objekt:        4f
a)  Toplovod — viri:
—  TOŠ   obratna  sredstva  za  prvo  polnjenje  re-zervoarja 20.000 m2, 35/C-30 TOŠ,
—  toplarna II. faza II. etapa, 35/C-30 TOS toplar-na II. faza III. etapa,
—  kotel 100 t/h, 35/C-30 TOŠ,
—  objekt delavnic in skladišč,
—  začasna kotlarna Stanežiče,
—  prevozna   kotlarna   z   rezervoarjem   {3   enote) Šentvid.
b)  Toplovod — primar:
—  35/C-1902 Stegne — IMP Odsek: odcep Elektro optika — odcep,
—  35 C-717 Avtomontaža — Slegne Odsck: servis-na cesta—Steane,
—  35/C-P-9100 TOŠ — Slovenija  vino Odsek,
—  TOŠ — Ljubljanske mlekarne (parovod), TOŠ Stanežiče — investicijski program.
c)  Toplovod — ceste:
—  35/C-1900 TOŠ Stegne Odsek — prek obvoznice.
d)  Toplovod — sekundar: Stanovanjske soseske:
—  ŠS 4/1 (Stara cerkev),
—  ŠS 8 2 Nove Dravlie,
—  ŠS 107/1 Šentvid.
Sanacija:
—  ŠS 3 KS Ljubo Šercer,
—  ŠS 3 KS Litostroj,
—  ŠS 5/1, ŠS 5/3 Šišenska, Martina Krpana, Der-čeva,
—  ŠS 107 1 Šentvid, območje Zvezde, Bumerangi, Hafnerjeva,
—  ŠS 8/1  Študija ogrevanja področja individuat-nih hiš,
—  Šentvid — študija ogrevanja.
Plin
Nosilec: IPK TOZD Plinarna in Komunalna skup-nost občine Ljubljana-Šiška in Samoupravna stano-vanjska skupnost.
Objekti:
a)  Plinarna — viri:
—  postrojenje  za  proizvodnjo  mešanega  plina  s spremljajoeimi objekti v plinarno na Verovškovi cesti,
_ v— dokumentacija za rezervoarski prostor za skla-diščenje utekočinjanega zemeljskega plina s spremlja-jočimi objekti,
—  priprava zemljišča za rezervoarski prostor.za utekočinjeni  ZP   in   razširitev  obratovno   distribucij-skega objekta,
—  kompresorska postaja v plinarni Koseze (stroj-ni in elektro del),
—  povečava   rezervoarskega   prostora   v  plinarni Koseze,
—  prenosna napajalno-mešalna postaja za proiz-vodnjo mešanega plina,
—  avtocislerna za prevoz propan-butan plina.
b)  Plinama — primar:
—  plinovod  od   pliname   Koseze  do  obstojcčega plinovoda na Celovški- cesti,
—  reducirna postaja Zibert na primarnem plino-vodu za RP,
—  plinovod   od   Kosmačeve  ulice   do   Stanežič  z
RP,
—  odcep  od  primarnega plinovoda  za  ZP  z  RP ¦ Stanežiče,
•— priprava obstoječega omrežja za distribucijo zemeljskega plina,
—  dokumentacija.
c)  Plinovod — sekundar: Stanovanjska in poslovna gradnja:
—  ŠS 4/ Stara cerkev,
—  ŠS 8-2 Nove Dravlje,
—  SS 9 Koseze, območje G,
—  ŠS 12 Podutik I. faža (otoki 3a, 3c, 4a, 4c),
—  ŠS 10 Faza 3D, 3c.
St.iiacija naselij:
—  SS   11—1/3  (območje  KS  Milan  Majcen),
—  ŠS 51, ŠS 5 3 (Sišenska, Martina Krpana, Der-čeva) KS Zg. Šiška,
—  ŠS 6^2 (Vodnikovo naselje) KS Bratov Babnik,
—  SS 107 (Demšarjeva, K. Babnika, 15. maja, Me-sesnelova, J. Jame, Poljane) KS Šentvid.
Industrijska  gradnja.
Vrednost in viri sredstev
Vrednost   za  realizacijo  izgradnje  kanalizacijske-
ga, vodovodnega, toplovodnega in plinskega omrežja
je detajlno prikazana v srednjeročnem  planu razšir-
jene   reprodukcije   TOZD. IPK   in   Komunalne   skup-
.    "?osti.
Sredstva za finciaciranje bomo zagotovili: ¦— u.  solidarnostnega  združevanja   sredstev  OZD s sedežem na območju občine v višir.i !,200/o <>d oseb-nega dohodka zaposlenih-delavcev,
—  iz  prispevka  investitorjev poslovne,  industrij-ske in druge gradnje,
—  iz prispevka investitorjev za meteorno kanali-zacijo,
—  iz  prispevka  občanov,  ki  ne združujejo  sred-stev iz 1. alinee,
—  iz kreditov,
—  del cene ža enostavno reprodukcijo, ki  |e na-menjen za plačilo anuitet.
1.6 Nakup iu promet s stavbmmi zemljišči
Glede na družbeni interes za obvladovanje pro-cesa in nalog na področju urejanja prostora je po-trebno pristopiti k čim intenzivnejšim pridobivanjcm stavbnih zemljišč.
V tej zvezi se odpirajo ludi za Komunalno skup-nost naloge, da inlenzivno pridobiva stavbno zeml;-i-šče y družbeno lastništvo in uveljavlja predkupno pravico, vse v cilju zagotoviti pogoje za srednjeročno in dolgoročno usmerjeno blokovno in individualno gradnjo komunalne infrastrukture, cestne mreže, družbenih objektov, skratka, kjer je prisoten družbe-ni interes.
2.0 DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOST/
Pri izgradnji in opremljanju stanovanjskih so-sesk so predvideni za izgradnjo tudi spreirfljajoči objekti, za katere se pripravlja in ureja zemijisčc. Za izdelavo urbanistične dokumenlacije — zazidal-nih načrtov zagotovi finančna sredstva družbenopoli-tična skupnost občine.
Program priprave zemljišč za objekte družbene-ga pomena je razviden iz elementov družbenega pla-na 1981—1985.
3.0 SIS ZA GRADNJO 10-LETNEGA PROGRAMA CEST
Samoupravna skupnost za realizacijo desetletne-ga programa izgradnje cest v Ljubljani bo do leta 1985 realizirala naslednje ceste:
—  Celovška III. laza — rekonstrukcija obstoječe ceste z urcditvijo križišča;
—  Pododsek Cclovške ceste — Dolgi most;
—  Pododsek Ceiovške ceste — Crnuče.
Po sprejetem sporazumu izgradnje cest 10-letne-ga programa je Komunalna skupnost obvczna odva-jati SIS za izgradnjo cest 50 % sredstev iz pristojbin za pogonska goriva in cestna motorna vozila ter na-domestila za uporabo stavbnega zemljišča.
4.0 REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE
Republiška skupnost za cete, ki je pristojna za gradnjo avtocest ter za gradnjo, modernizaeije, re- . konstrukcije in vzdrževanje vseh regionalnih in magi-tialnih cest na obinočju občine, po porazumu pa tucli za sofinanciranje desetletnega progjama izgradnje cest na območju Ljubljane.
Iz elementov razvojnih možnosti po republiškern programu interesne skupnosti za ccste izhaja, da sc bodo v obdobju 1981—1985 na območju občine Šiška zgradile naslednje ceste:
—  pododsek Celovška cesta — Dolgi most,
— odsek Naklo—Ljubljana (AC),
— pododsek Celovška cesla—Crnuče.
Na področju investicijskega programa vzdržcva-nja cest se bodo v obdobju f981—1985 na področju občine Šiška izvajala dela na naslednjih lokacijah:
—  Vodice—Sp. Brnik, •— Tacen—Vodice,
—  Medvode—Šentvid.
5.0 OBMOCNA VODNA SKVPNOST LJUBLJANA-ŠIŠKA
Območna vodna skupnost predvideva v planskem . obdobju urejanje vodnogospodarskih del na območ-ju občine z naslednjim progi-amom:
Na prvem mestu je redno vzdrževanje struge rc-ke Save in njenih pritokov ter redno vzdrževanje vodotokov kot je Gameljščica, Glinščica, Pržanec in liudournik Grmada.
Dinamika rednega vzdrževanja vodotokov bo pri-lagojena letnim razpoložljivim sredstvom za tc name-ne in prikazane z lctnimi plani.
Za novo urbanizacijo območja Podulika bo izvr-šena regulacija nižinskega vodotoka Glinščice ter na območju Stanežič ureditev vodotoka Stanežiče in Dvor.
Poleg rednega vzdrževanja vodotokov je potrcb-no urediti vodotoke in hudournike na območju Sla-' nežiče, Dvor, Medno, Šentvid, Gunclje—M. Vižmarje, Podulik, Trnovec—Topol, Pirniče, Bukovica—Šinkov turn, Smlednik, Tacen, Medvode in urediteV vodoto-ka od hotela Bellevue doTržne ulice.
<r, Za uresničevanje programov varstva okolja na podi-očju, voda, predlagani s strani Komunalne skup-nosti, ki v svojem planu opredeljuje potrebe za var-slvo vodnih količin, vodooskrbo, varstvo kakovosti voda in čiščenje voda, bomo udeleženci v prihod-njem planskenV obdobju 1981—1985 zagotovili soude-ležbo na način, kot ga predvideva Samoupravni spo-razum o usklajevanju planov OVS in ZVSS.
5.'R(izvoj  stanovanjskega   gospodarslva
Udeleženci samoupravnega sporazuma o tcmeljih plana -samoupravne stanovanjske skupnosti s samo-upravnim sporazumom sprejemajo temeljne skupne razvojne cilje, usmeritve in naloge, ki so osnGva za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva v srcdnjeroč-nem obdobju 1981—1985.
Za uresničitev ciljev, usmeritev in nalog nadalj-njega razvoja stanovanjskega gospodarstva udeležen-ci samoupravnega sporazuma opredeljujejo s tem samoupravnim sporazumom predvsem:
—  obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posamezmh letih ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj;                               ;
—  prostorske rešitve za gradnjo planiranega šte-vila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje;
—  zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje pred-videnega  obsega   stanovanjske  graditve,  prcnovc   in vzdrževanja slanovanjskega sklada;
—  združevanje  in  zagotavljanje  sredstev;
—  obseg, vrsto in način solidamostnega  in vza-jemnega   razreševanja  stanovanjskih  vprašanj;
—  osnovne kriterije za vzdrževanje in upravlja-nje z obstoječim  stanovanjskim skladom;
—  naloge, ki jih uresničujemo v Samoupravni sta-novanjski skupnosti Ljubljana;
—  medsebojne pravice in obveznosti  v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov.
6. Razvoj kmetijslva
Podpisniki ugotavljajo, da je cilj zemljiške po-litike v občini aktiviranje vseh razpoložljivih" kme-tijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, pri čemer bomo poleg gospodarskih meril upoštevali vrednote kmetijskega prostora v procesu planiranja, načrtno intcnziviranje kmetijske proizvodnje, reaktiviranjc hribskega kmetijstva, dolgoročno urejanje, združeva-rije ter varslvo kmetijskih zemljišč.
a) Kmetijsko zemljiška sknpnost
Z občinskim prostorskim planom bodo zemljiščii namenjena za potrebe kmetijstva in gozdarslva, upo-števajoč pri teni družbene potrebe. Z upoštevanjeni kriterijev kvalitete kmelijskih zemljišč bodo v skla-du z elementi prostorskega planiranja razvrščena v dve skupini:
a)  zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetij-stvo, kamor spadajo kompleksi družbenih posestev, zemljišča, ki jih je možno z agrarnimi operacijami usposobili   za   intenzivno   kmelijsko   proizvodnjo   in zemljišča,     ki     jih  bo možno  s  hidromelioracijami vključiti v intenzivno proizvodnjo.
b)  Druga kmetijska zemljišča za kmetijsko pro-izvodnjo v povezavi z drugimi interesi.
b)  Skupnosl za pospešcvanje kmelijstva SO Ljuhljana-Šiška
Podpisniki ugotavljajo, da ima Skupnost za po-speševanje kmetijstva pri intenziviranju kmetijske proizvodnje naslednje glavne naloge:
a)   stimulirati vse proizvodne naloge, katere na vasi krepijo družbenoekonomske odnose ter vplivajo na večjo in cenejšo proizvodnjo;
b)   stimulacija vseh proizvodnih panog in uki-e-pov v govedoreji — proizvodnja mesa in mleka — kot tudi naloge, ki so s to proizvodnjo v ozki pove-zavi;
c)  stimuliranje rastlinske proizvodnje kamor sodi semensko blago, mchanizacija in ostalo;
č) sofinanciranje izobraževanja kmetov in sofi-nanciranje pospeševalne službe.
Podpisniki sprejemajo za uresničevanje ciljev iz prejšnjega člena naslednja naloge:
—   programsko,  usklajeno  in  organizirano  delo vseh kmetijskih sliižb v občini šiška;
—  skupno s porabniki hrane planirati letine ter s tem količino proizvodrije, spremembo kolobarja — setev pšenice. in koruze namesto krompirja;
—  medsebojno urcjanje odnosov na podlagi do-Piodkovnih odnosov — kooperant:KZ;
—  uvajanje intenzifikacije kmetijske dejavnosti.
c)  Kmetijskii zadruga fAedvode
V cilju uspešnega in skladnega razvoja kmetij-stva na območju občine Ljubljana-Šiška ter čimbolj-še preskrbe mesta in obcine s kmetijskimi pridelki. in živili, se kmetijska zadruga Medvode in ostali podpisniki obvezujejo, da bodo izvajali s tem pla-nom sprejete obveznosti.
Pospešili bodo spremljanje družbenoekonomskih odnosov na vasi z uvajanjem različnih oblik združe-vanja dela, zemlje, sredstev, spodbujali smotrno rabo kmetijskih zemljišč, oblikovali večje in bolj zaokro-žene zemljiške komplekse. Pri tem bodo sodelovali in se povezovali s kmetijsko zemljiško skupnostjo, Skupnostjo za pospcševanje kmetijstva in družbeno-politično skupnostjo.
7. Razvoj prolippžarne varnosli
Skladno s cilji, ki so določeni v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 in upoštevajoč določila Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) s temi temelji plana, ki ga skupščina SIS za var-stvo pred požarom občine Ljubljana-Šiška sprejemajo na podlagi analiz razvojnih možnosti, smernic za pri-pravo plana in elementov samoupravnih sporazu-mov ter dogovorov o temeljih plana, ki so jih ob-ravnavali na skupščinah, določajo najpomembaejše osnove, na katerih bo temeljii srednjeročni plan in razvoj zlasti pa sporazumi in dogovori o temeljih planov, s katerimi bodo urejali:
—  izvajali požarne varnosti s potrebami in ma-terialnimr možnoštmi  uporabnikov na območju ob-čine;                                                          _^
-    —    izpolnjevali    in    razvijali    požarno    varnost, v kateri nastopajo kot izvajalci prostovoljne in po--klicne gasilske enole;
—  odnose glede pridobivanja sredstev za svojo dejavnost;
—   odnose  glede  drugih  organizacij,  s   katerimi bodo v večjem obsegu trajneje sodelovali;
— odnose s krajevnimi skupnostmi;
—  odnose z Zvezo SIS mesta Ljubljane;
—  odnose z Gasilsko brigado Ljubljana;
—  odnose z Mestno gasilsko zvezo Ljubljana;
—  odnose z Občinsko sasilsko zvezo Ljubljana-šreka;
— odnose z drugimi samoupravnimi skupnoslmi
m
— odnose z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi.
•8. Industrija in energetika
Za področje industrije, ki ima dominanten polo-žaj v občini, ugotavljamo, da so se planska predvi-devanja v obdobju 1976—1980 le delno uresničila. Industrijski razvoj je bil sicer zadovoljiv, yendar se delež industrije v gospodarstvu občine ni povečal dovolj hitro.
V tem obdobju beležimo velika investicijska vla-ganja, saj je večina investicij iz srednjeročnega pla-na zaključenih, pričele pa so obratovati tudi nove zmogljivosti.
Tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo in-dustrija nosilec gospodarskega razvoja občine. Zato bodo morale organizacije združenega dela glede na visoko stopnjo iztrošenosti in odpisanosti osnovnih sredstev, še posebno pa strojne opreme, pospešeno vlagati v rekonstrukcijo le-te.
Nosilci industrijskega razvoja bodo z moderniza-cijo in boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivo-sti, z izboljšanjem upKavno-organizacijskega dela, s kvalitetnejšo povezavo proizvodnih procesov in vred-nejšo vlogo ustvarjalnega dela in inovacij ter z usme-ritvijo v razvojno-tehnološko proizvodnjo kot pogoj kvalitetnejše gospodarske rasti in enakopravnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, povečali vlaganje za realizacijo ključnih proizvodnih progra-mov v naslednjih industrijskih skupinah, ki so osno-va za tehnološki razvoj vsega združenega dela s ci-ljem prestrukturiranja gospodarstva: strojegradnja, elektroindustrija in elektronika ter bazična kemija.
Nadaljnjo izgradnjo industrije bomo usmerjali v industrijske cone, ki bodo opremljene po namemb-nosti glede na naravne in ustvarjaine prednosti ter omejitvene faktorje. Za izvedbo teh projektov bodo vsi gospodarski subjekti zagotovili sredstva na osno-vi  združevanja   preko   samoupravnih   sporazumov.
Novi proizvodni programi naj bi v prihodnje pri-spevali k izboljšanju obstoječe proizvodne strukture, k združevanju dela in sredstev na dohodkovnih osno-vah oziroma k povezovanju različnih dejavnosti, vkljueno z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo kar je tudi pogoj za boljše izkoriščanje strokovnega in smanstveno-raziskovalnega potencjala.
Povezovanje v take programe omogoča visoko udeležbo znanja v vrednosti ponudb oziroma omogo-ča celovitejšo ponudbo, vodi k sklepanju velikih poslov in s tem k visokemu dohodku na zaposlenega in ne nazadnje, kompleksne ponudbe omogočajo več-ji prodor na zunanji trg, zlasti v dežele v. razvoju.
Z novo proizvodnjo oziroma s preusmeritvijo proizvodnih programov naj bi nadomeščali uvoz ne-katerih dosedanjih uvoznih proizvodov. Proizvodnja osno-iaiih surovin. ki so deficitarne ali pa nadomešča-jo uvoz, naj ne bi bila direktno usmerjena v izvoz, temveč v zadovoljevanje domačih potreb po defici-tarnih surovinah, zlasti pa potreb tistih organizacij združenega dela, ki na osnovi teh surovin proizvaja-jo proizvode višje stopnje predelave in te usmerjajo v izvoz.
Blagovna proizvodnja mora opraviti selektivno vlogo pri kvaliteti izdelkov nizko storilnih proizva-jalcev. Večji poudarek je treba dati izbiri in kvali-teti izdelkov, s tem pa tudi zmanjševanju proizvod-nih stroškov in tem boljšemu izkoriščanju zmoglji-vosti. Osebne dohodke in tudi standard moramo usklajevati z rastjo delovne storilnosti in z delovni-mi rezultati. Tako bomo uveljavili načelo delitve osebnih dohodkov pp rezultatih dela, predvsem delav-cev v materialni proizvodnji oziroma povsod, kjer po-teka boj za dohodek.
Pomembno je, da hitreje uresničujemo načela samoupravHega planiranja, sprejemanja in odgovor-nega  izvajanja  samoupravnih  sporazumov   in  druž-
benih dogovorov ter vzpostavljamo dohodkovne od-nose med delovno povezanimi organizacijami v pro-cesu reprodukcije.
V   zadnjem   času   postaja   zadovoljiva   oskrba   z cnergijo eno od  ključnih vprašanj   nadaljnjega  raz-voja.  Zato bo  potrebno  v  obdobju   1981—1985   izde-lati energetsko bilanco v okviru mesta Ljubljane, ki naj reši dolgoročno tako energetske polrebe kot  tu--di razvojne možnosti.
Za potrebe industrije in široke potrošnje se bo potrebno preusmeriti na porabo domačih energet-skih surovin, na manjše in racionalne energetske vire, preučiti porabo vseh vrst odpadkov ter tako zmanjšati potrebe po drugih energetskih virih. Za najnujnejšo oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah bomo zagotovili izgradnjo maHJših hidro-central.
Uvajanje zemeljskega plina v industrijo ni reali-zirano v celoti in odstopa od postavljenega plana v letu 1978 in 1979, ker porabniki niso bili v celoti pravočasno pripravljeni na odjem. Razlogi so različ-ni: tehnična nepripravljenost na odjern, uvozna do-voljenja, ki jih niso pridobili pravočasno za potreb-no dodatno opremo itd.
Po predvidevanjih bo do konca 1980 doba uva-janja zemeljskega plina v Sloveniji zaključena in v naslednjem srednjeročnem obdobju predvidena kon-stantna dobava 700 milijonov N m3 plina na meji, kot izhaja iz sedanje pogodbe in odnosov z dobaviteljem zemeljskega plina v Sovjetski zvezi in v skladu z energetsko bilanco SR Slovenije.
Plinovodno omrežje Slovenije je zasnovano tako, da ga gradimo v takšnem obsegu in dimenzijah, da bo osnovna hrbtenica omrežja pokrivala potrebe Slo-venije po tem viru energije predvidoma do leta 1995.
Za zadoyoljitev potreb po plinu do leta 1995 in boljšo izkoriščenost že zgrajenega omrežja pa mo-ramo zagotoviti dodaten vir plina okoli leta 1985.
9. Trgovina
V  srednjeročnem obdobju 1976—1980 smo na pod-ročju   trgovine   predvideli   usmeritve,   ki   naj   bi   v splošnih  okvirih  zagotavljale   približevanje   trgovine potrošniku na vseh obm,očjih občine, obenem pa bi s širitvijo povezave med trgovino in proizvodnjo pre-ko svetov potrošnikov vzpostavili pogoje za čim bolj-šo organiziranost trga in preskrbe nasploh.
V  glavnenr so bili ti cilji uresničeni, vendar je narava dela ter močna dinamika rasti prebivalstva in s tem novih sosesk, onemogočala takojšnjo vzposta-vitev  preskrbe  v   vsaki   novo  zgrajeni   stanovanjski celoti.
Za predvidevanji plana je najbolj zaostajala tr-govina na drobno. Na prebivalca občine Ljubljana-Šiška pride 0,092 m2 prodajne površine trgovin z živili, v Ljubljani pa 0,124 m2 prodajne površine, ta-ko da občina s svojimi 0,092 m2 zeio zaostaja v raz-vitosti trgovske mreže, zato bomo s kioski in dru-gimi oblikami odpiranja prodaje poskušali popraviti ta neugodni kazalec.
ZaTo si s srednjeročnim planom 1981—1985 po-stavljamo naloge, ki zahtevajo takoj povezovanje trgovinskih ler proizvodnih organizacij med seboj, Jcakor tudi večjo vlogo svetov potrošnikov.
V glavnem bodo usmeritve obdobja:
—  zagotavljali 80 % oskrbo iz domačih v.irov. Da bomo   to   lahko   dosegli,   bomo   uvajali   tehnološko boljše produktivnejše oblike pridelovanja v primarni kmetijski proizvodnji;
—  OZD trgovine bodo skupaj  s proizvodnjo za-gotovile   večjo   medsebojno   izmenjavo   dosežkov   in sodelovanfa, izboljšale delitev dela in odpravo med-sebojnega konkuriranja, s tem pa zagotovile boljšo ponudbo in informiranost potrošnika. Sodelovali bo-mo pri skupnem  planiranju potrebriih  živil  za pre-bivalstvo na območju občine in dogovarjanju za na-črtno pridelovanje živil in uveljavili nove družbeno-ekonomske odnose  med  proizvodnjo  in  trgovino  v sami trgovini;
—    sofinancirali    bomo sklad za intervencije y kmetijstvu  in  pri   porabi  hrane  — prek  njega  pa sofinancirali tiste razvojne programe podpisnic druž-benega dogovora o organizirani  proizvodnji  in  prc--skrbi Ljubljane s kmelijskimi živilskimi pridelki, ki bodo namenjeni boljši preskrbi občanov;
—   traovske  organizacije   SOZD   EMONA,   SOZD MERCATOR in SOŽD ABC POMURKA bodo obliko-vale in vzdrževale tržne rezerve pomembnejših pro-izvodov   vsakdanje   rabe,   trgovski   organizaciji   PE-TROL  in   KURIVO-prodaja   pa   bosta   oblikovali   re-zerve energetskih surovin;
—  vključevali se bomo v postopno izgradnjo in adaptacijo novih oziroma že obstoječih  skladišč  za povečanje *alog   živilskih   in   drugih   proizvodov   v občini za zagotovitev varnostnega paketa v primeru elementarnih nesreč  (po  planu  investicij,  ki  določa vključevanje po letih);
—  v okvirii SOZD MERCATOR je  dogovorjeno, da se bov novisoscski ŠS 12 v skladu z razvojcm soseske zagotovila tudi oskrba občanov z živili; pred-videna je postopna graditev trgovskcga centra v Po-dutiku;
—  predvidena lokacija za graditev tržnice je ob Vodnikovi cesti, nasproti osnovne šole, zazidalni kare ŠS 7. TOZD Živilski trgi bodo izdelali program raz-voja za posamezne občine  in gradnjo tržnih objek-tov v občinah;
—  zaradi predvidene gradnje novih stanovanjskih zmogljivosti bo EMONA razširila samopostrežrio  tr-govino v Šentvidu ŠS 107/2;
—  v predlogih za investicije v srednjeročnem pla-nu 1981—1985 na področju agroživilstva so predvide-ne investicije, ki naj zagotavljajo pogoje za normal-no preskrbo občanov, glede na širitev stanovanjskih zmogljivosti. Te  investicije so prijavile organizacije združenega  dela:  Metalka  Ljubljana,  Mercator  Rož-nik, Emona Merkur, ABC Pomurka.
10. Gradbeništvo
Za področje gradbeništva še vedno ugotavljamo veliko razdrobljenost po manjših gradbiščih, zato se prenašajo težnje za odpiranje večjih gradbišč, na katerih bo možno graditi le dobro organiziranim gradbenim operativam, v naslednje srednjeročno ob-dobje.
Predvidevamo, da zaradi nekaterih restrikcijskih ukrepov na področju kreditiranja, vsaj v začetku planskega obdobja ne bo moglo nadaljevati s takim tempom razvoja, kot v obdobju 1967—1980 in se bo rast družbenega proizvoda nekoliko umirila, glede na veliko ekspanzijo v preteklem planskem obdobju.
V tem srednjeročnem obdobju bodo zato zdru-žene gradbene organizacije enotno nastopile pri iz-gradnji stanovanjskih sosesk, prometne infrastruk-ture, objektov družbenega standarda, turističnih in industrijskih objektov. S tem bi se postopoma zdru-ževale gradbene operative in finalizacija s kompletno ponudbo.
Za realizacijo teh nalog bodopredvsem:
—  nadaljgvale z modernizacijo proizvodnih pro-cesov in s specializacijo za posamezne faze gradnje uvajale   novo   tehnologijo,   pospeševale   raziskovalnu delo, ki bo prispevalo k bolj ekonomični gradnji;
—   pospeševale   integracijsko  gibanje  in  združe-vanje sredstev in dela na področju pridobivanja grad-benega   materiala  in   drugih   surovin   potrebnih  pri gradnji;
—  bodo intenzivneje delale na nalogah splošnc industrializacije  stanovanjske  gradnje,   kot   tudi   na industrializaciji vseh drugih objektov visoke gradnje;
—  proučevale proizvodne elemente (v tehnologiji, organizaciji)  za  najvišjo  možno  intenzivnostjo  pro-izvodnje, kar pa je v domeni delovnih organizacij;
—  za izvajanje gradbenih del v tujinF se bo po-trebno kompleksno organizirati (v širšem družbenem prostoru) s široko planirano povezavo znotraj grad-beništva in s spremljajočo industrijsko proizvodnjo.
Gospodarski položaj gradbeništva ne zavisi le od lastnega prizadevanja k uspešnosti v poslovnih od-ločitvah organizacij združenega dela v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, temveč je eko-nomska stabilnost te panoge odvisna od zunanjili vplivov in splošnih gospodarskih pogojev. Zato so za gradbeništvo še kako polrebne razne integracije in poslovna združenja v razne poslovne skupnosti..
11.  Gostinstvo in ttirizem
Z dogovorom o temeljih družbenega plana obči-ne Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 smo naka-zali glavne cilje razvoja, ki bi jih bilo možno doseči s samoupravnim združevanjem dela in srcdstcv tako, da bi se podpisniki dogovoriii za delitev dela, na-membnost in prednost naložb v luristično gospo-darstvo občine kot mesta Ljubljane. To je pomemb-no še zlasti zategadelj, ker je gostinslvo kot panoga nizko reproduktivno sposobno in je za nove naložbe potrebno združevanje sredstev vseh zainteresiranih. Med temeljne cilje razvoja turizma štejemo tudi za-gotavljanje pozitivnega učinka turizma gospodarske dejavnosti in zagotavljanje političnih, socialnih, kul-turnih in drugih učinkov turizma.
S postopnim razvijanjem turistične dejavnosti v občini, ki bo temeljila na sklenjenih samoupravnih sporazumih, se bomo v občini vključevali v:
—  razvoj. inozemskega turizma z možnostjo po večane  in izboljšane  ponudbe v hotelsko-gostinskih objektih oziroma v Campu Dragočajna;
¦— razvoj lastne turistično-rekreacijske možnosti zlasti z vzpodbujanjem in združevanjem sredstev za razvoj Šmarne gore, Rašice, Dolomitov, kot novih oblik izlelniškega rekreacijskega in stacionarnega furizma;
—   razvoj   športno  rekreacijskih  centrov  Zbilje, Sora, Koseze, ki naj postanejo novi centri zbiranja in rekreacije občanov;
—  razvoj in spodbujanje k razvoju rekreacijskih centrov Krvavec in Velika Planina;
—  postopno osvajanje celotne ponudbe v kmeč-kem turizmu, zlasti v hribovskih predelih.
12.  Drobno gospodarstvo              . -
V družbenem planu razvoja za obdbbje 1976— 1980 se je pokazala potreba, da se delež terciarnih dejavnosti poveča, posebno drobno gospodarstvo, ker so to komplementarne dejavnosti, ki proizvod in storitve dvigujejo na visjo raven glede na potrebe prebivalstva. To vse kaže, da je drobno gospodarstvo našlo v družbenopolitičnih skupnostih svoje mesto. S tem so tudi ustvarjeni ugodni pogoji za razvoj drobnega gospodarstva. Kljub zelo spodbudnim re-zultatom se obseg proizvodnje in uslug drobnega go spodarstva ne razvija skladno z rastočimi potrebami industrije, spremembam v strukturi prebivalstya in dvigom standarda. Na uspešen razvoj samostojnega dela nas opozarja podatek, da je število obratoval-nic saraostojnih obrtnikov od leta 1976 do leta 1980 naraslo od 954 na 1066, sorazmerno s tem, pa tudi število pri njih zaposlenih delavcev. Premalo pa smo bili aktivni pri angažiranju osebnih storitev občanov in delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.
S hitrejšim razvojem nekaterih deficitarnih sto-rilvenih dejavnosti bo v naslednjem srednjeročnem obdobju število samostojnih obrtnikov naraslo iia 1200. Za dosego tega cilja pa bo brez dvoma potreb-no sprejeli nekatere ukrepe:
—  s  politiko  najemnih  poslovnih prostorov bo-mo vzpodbudili odpiranje deficitarnih storitvenih de-javnosti;
—  y zazidalriih načrtih  za  nove  soseske  bomo opredelili namembnost za obrtne dejavnosti;
—  pospeševali bomo kreditiranje za nakup po slovnih prostorov.
Nekatere neizvršene naloge iz družbenega plana 1976—1980 bodo v naslednjem planskem obdobju zahtevale zlasti naslednje usmeritve:
—  pospeševati vse oblike vključevanja samostoj-nega osebnega dela v proizvodne kooperacijske de-javnosti   za   proizvodnjo   tistih   izdelkov,   ki   so   po-membni za normalen proizvodni proces;
—  združevati   sredstva   in  delo   delavcev,   ki   so iia začasnem delu v tujini v obliki kooperacijske de-javnosti,   kakor   tudi  za  zaaotovitev   delovnih   mest OZD.
Posebno pozornost bomo posvetili ustanavljanju
novih  pogodbenih  organizacij   združenega  dela,   ker
je ocena razvojnih možnosti drobnega gospodarstva
pokazala, da ima samostojno  delo  v  občini pogoje
. za prehod v POZD;
—  usmerjanje enot drobnega gospodarstva v pro-izvodnji izdelkov za nadomeščanje uvoza in za izvoz.
13. Bančništvo
Z dokončanjem ustavne preobrazbe bodo banke pripomogle k hitrejšemu uveljavljanju novih druž-benoekonomskih ter s tem in s svojo poslovno poli-tiko podprle načrtovani razvoj. To banke zagotav-ljajo v svojih samoupravnih sporazumih. Predvsem bodo:
—  temeljne banke  in enote bodo usklajeno de-lovale pri usmerjanju bančnih sjredstev v skladu z družbeno dogovorjenimi planskimi nalogami iii cilji;
—  sredstva usmerjale v liste naložbe, ki so opre-deljene in vsklajene na vseh ravneh na podlagi veri-ficiranih   planskih   dokumentov   OZD,   družbenopoli-tičnih skupnosti in bank;
—  zagotovile  hitrejšo  preobrazbo  kreditnih  od-nosov tako, da bodo vzpodbujale združevanje sred-stev za večje programske naložbe v skladu z družbe-nd sprejetimi usmeritvami in kriteriji, svetovale in usmerjale naložbe v tiste dejavnosti, ki zagotavljajo večjo  akumulativnost  in  reproduktivno   sposobnost gospodarstva;
—    vzpostavile    sislem   tekočega   obveščanja   v TOZD o stanju in gibanju njihovih poslovnih sred-stev ter o poslovanju bank;
—   zagotovile  na  podlagi  predhodno  sklenjenih dogovorov   pretok   likvidnih   sredstev   za   nemoteno poslovanje y zaostrenih pogojih gospodarjenja;
—  krepile delegatski sistem in dograjevale dele-gatske odnose pri upravljanju bank.