Kolikor večja pamet, toliko krajši jezik. Nemški pregovor naš tednik Številka 39 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 1. okt. 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA V trenutni politični situaciji moramo še posebej strniti vse naše sile. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev ek. sv. Jože Partl Sadovnik na Dunaju glas Južne Koroške —. : v ; .: - Stran 4 „NaŠ Človek V parlament11 je geslo volivcev Bernarda Sadovnika, ki kandidira za EL na 12. mestu pri Liberalnem forumu. „Če bom izvoljen, bom glas južne Koroške v dunajskem parlamentu", je obljubil Sadovnik, ki je s svojim doslejšnjim delom to že neštetokrat dokazal tudi na deželni ravni. Karikatura: J J Friesneao POLITIKA ZSO in NSKS skupno Narodni svet in ZSO nadaljujeta prizadevanja za ureditev Koordinacijskega odbora. Poročilo na strani 2 KANALIZACIJA Urad prepovedal zadrugo Okrajno glavarstvo je prepovedalo ustanovitev zadruge za čiščenje odplak na Ponikvi. Poročilo na strani 12 GOSPODARSTVO Zveza v novih prostorih Zveza -Bank je v Celovcu povečala svoje bančne prostore in nudi še boljši servis. Poročilo na strani 10 Jože VVakounig Komentar Našega tednika Naš človek za naše interese! „Kaj bom hodil(a) volit, saj se ne splača! Saj ne pride noter! Bo pa spet stran vržen glas! Je že tako, ko so notri, pozabijo, kaj vse so prej obljubili! Kam naj se Slovenci še obrnemo? Tako se obračamo, da že sami ne vemo, kdo in kaj smo! Ljudje so zaradi tega obračanja zdaj sem, zdaj tja že do kraja zbegani! Za občinske volitve že, kaj pa se trpinčimo na deželnih in državnih, saj nam ničesar ne prinese! Pustite me pri pokoju, sam(a) vem, kaj bom naredil(a)!” Na deželnem zborovanju v Dobr-li vasi, v soboto, 10. julija 1999, je EL sklenila, da bo sprejela ponudbo, ki jo je dal Liberalni forum, in da bo na letošnjih državnozborskih volitvah spet sodelovala s to stranko. Za kandidata na listi LiF so zastopnice in zastopniki EL določili globaškega podžupana Bernarda Sadovnika. V zadnji zakonodajni dobi je bil Karel Smolle naš zastopnik v dunajskem državnem zboru; državnozborski poslanec Hans Peter Haselsteiner je odstopil, na njegovo mesto je prišel Smolle. Dobro je zastopal naše zadeve v tem najvišjem zakonodajnem telesu v Avstriji. Obrestovale so se mu seveda izkušnje, ki si jih je bil nabral kot državnozborski poslanec Zelenih v letih 1986 - 1990. Vsi vemo, kaj se je leta 1990 zgodilo in zakaj se je pretrgalo sodelovanje EL-Zeleni. LiF je ponudil EL popolno notranjo avtonomijo za našega kandidata. Marsikatero zahtevo LiF je mogoče podpreti, npr. zagovarjanje osnovne človekove svobode, odnos do manjšin in obrobnih skupin, zahtevo po osnovni socialni varnosti in še kaj drugega. Marsikatera zahteva mi je tuja in se z njo nikakor ne morem strinjati, npr. zahteva po skupni šoli vseh 10 do 14-letnih, odnos do verouka in razne liberalistične predstave v gospodarstvu. Lahko bi še našteval pozitivne in negativne točke. Ni stranke, ki bi v celoti ustrezala mojim zahtevam in željam. Ima pa vsaka stranka zahteve, ki jih lahko podpiram. Seveda so stranke, ki so v svoji celoti mojemu gledanju bliže, pa spet take, ki so daleč in še dalje proč. „Kako ti, ki praviš, da si kristjan, moreš voliti LiF? In če ga že sam voliš, zakaj še druge skušaš zapeljati, da ga volijo?” Nisem liberalec; gotovo v tem ali onem gledam bolj liberalno, kakor se temu pravi, v marsičem pa manj. Nisem torej liberalec v političnem smislu. Vem pa za dobre in prepričane kristjane, ki že od vsega začetka podpirajo LiF. Ko bi človek postavil v ospredje le svoje ideološke zahteve, ne bi smel voliti nobene od obstoječih strank. Ni je namreč, ki bi do zadnjega in ti-sočodstotno ustrezala osebnemu gledanju in pričakovanju. Kdo je Bernard Sadovnik? Kdo je sploh? Ga poznamo dosti dobro? Mu prisojamo sposobnost, da nas bo, če mu bo dano, primerno, dostojno, uspešno zastopal tam, kamor bo prišel, ali vsaj upa, da bo prišel? Doma je iz Podroja pri Globasnici, prihaja iz preproste družine, izučil se je za zidarja. Ni pa obtičal pri zidakih, malti in betonu, čeprav to seveda ne bi bilo nobena sramota! Kako se pravi tako lepo, delu čast in oblast! Vsi se moramo izobraževati dalje, predvsem mi, ki smo smeli končati univerze in druge visoke izobraževalne ustanove. Kdor si želi nadaljnje izobrazbe, je po svoje samouk. Samouk je tudi Bernard Sadovnik. Šolal se je dalje, delal je v domačem društvu in v Katoliški mladini, izobraževal se je politično. Tako je postal med drugim deželni tajnik EL. Ker je od vsega začetka ostal zelo tesno povezan z domačim krajem, z domačimi ljudmi, se je seveda vpregel v občinsko politiko. Od leta 1997 dalje je podžupan. EL je najmočnejša frakcija v globaškem občinskem svetu. Precejšen ugled, daleč čez meje globaške občine in južne Koroške, si je Sadovnik ustvaril kot uspešen upornik proti velekanalu. 10. julija letos ga je EL imenovala za kandidata na državnozborski listi LiF. Sadovnik je na 12. mestu. „Naš človek za naše interese!" To je naše geslo. Imamo svojega kandidata. Z delom je dokazal svojo pripravljenost in svoje sposobnosti. Volimo ga! I I I Zgodovinski npredek: do KOKSa pride ■ Vouk: „Prvič smo uspeli vzpostaviti koordinacijski odbor, ki bo omogočal tudi večinske sklepe.” ■ Sturm: „Treba je sodelovati. Pretekli meseci so dokazali, da je dobra volja na obeh straneh.” Predsedstvo Zveze slovenskih izseljencev: podpredsednik Matevž Wieser, predsednik ek. si/. Jože PartI, podpredsednik Franci Černut in tajnik Rado Janežič (z leve). Foto: Hanzi Weiss Upravičena zaskrbljenost ZSI Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) v znamenju zaskrbljenosti, da se bo na nedeljskih državnozborskih volitvah uveljavila politika Haiderjevega nacionalizma in populizma. V preteklih mesecih je prišlo do pozitivnih premikov v odnosih med NSKS in ZSO. Kljub temu je bil še marsikdo skeptičen, če bosta osrednji organizaciji tudi dejansko našli pot iz slepe ulice. Od pretekle nedelje naprej, ko sta pri Miklavžu v Bilčovsu imela predsedstvo NSKS in izvršni odbor ZSO skupno sejo, lahko rečemo, da je prišlo do odločilnega premika: Po več ko 10-let-nem pomujanju bo začel spet delovati Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS). Predsednik NSKS Vouk: „To je gotovo zgodovinski napredek. Prvič smo uspeli vzpostaviti KOKS, ki ne bo deloval izključno po načelu soglasja in se tako sam blokiral. Dogovorili smo se tudi za korektiv, kar pomeni: če bo treba, bodo veljale tudi večinske odločitve. S tem smo ustvarili dobre pogoje, da preprečimo medsebojno blokado in da v sosvetu ne pride več do situacije, ko ena organizacija preglasuje drugo. Tudi avstrijska vlada se ne bo več mogla izgovarjati po vzorcu: radi bi ugodili zahtevam narodne skupnosti, toda kako, če si osrednji organizaciji sami nista enotni. V veliki večini vprašanj bo namreč možno priti do skupnih sklepov.” Kaj sta se NSKS in ZSO konkretno dogovorila? KOKS bodo sestavljali trije člani NSKS in trije člani ZSO. Razpravljal bo lahko o vseh vprašanjih. V primeru, da osrednji organizaciji ne najdeta soglasja, pa začne veljati korektiv oz. razširjeni KOKS. Za razširjeni KOKS imenuje vsaka organizacija po 30 članov, sklepa pa lahko z navadno večino. Glasuje se lahko tudi tajno. O nekaterih vprašanjih razširjeni KOKS ne more glasovati; to velja predvsem za vprašanje, po katerem sistemu sta osrednji organizaciji organizirani, in za vprašanje strankarskopolitič-nih opredelitev. In kaj, če pride do pat-si-tuacije tudi v razširjenem KOKSu? Vouk: „Za ta primer NSKS predlaga, da naj o sporni zadevi odločajo vsi odborniki vseh društev in organizacij. ZSO pa je glede tega skeptična." Vsekakor je to vprašanje ostalo še odprto. To pa ne spremeni dejstva, da se bosta prihodnji teden predsedstvo NSKS in izvršni odbor ZSO ponovno srečala in sklenila pogodbo o KOKSu. Nato bosta o tem dokončno odločala Zbor narodnih predstavnikov NSKS in upravni ter izvršni odbor ZSO. Janko Kulmesch Kam vodi politika nacionalizma in populizma, so na najkrutejši način morali občutiti slovenski pregnanci in odporniki proti nacionalsocializmu. Naravno, da so ti še posebej občutljivi, ko ugotavljajo, kako uspeva Haider s hujskanjem proti slovenski narodni skupnosti in inozemcem. Na to je na nedeljskem občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev pri Miklavžu v Bilčovsu opozoril tudi predsednik ek. sv. Jože Partl. Zato je s toliko večjim zadovoljstvom poročal, da „se bosta, kot zgleda, NSKS in ZSO dogovorila za skupno pot". Za predsednika ZSI je „nujno pdtrebno, da slovenska narodna skupnost še posebej v trenutni politični situaciji strne vse sile". Ek. sv. Jože Partl pa je opozoril tudi na komisijo zgodovinarjev, ki jo je avstrijski parlament sklenil, da bi raziskovala žrtve nacizma, ki utrpele škode še niso dobile povrnjene. Znano je, da so to zadevo sprožili Židje in njihovi ameriški odvetniki. Na pobudo državnega poslanca Karla Smolleja je bila ustanovlje- na tudi posebna komisija za slovenske žrtve nacizma. Za to sta se mu Partl in predsednik NSKS Vouk izrecno zahvalila. Komisijo vodi dr. Avguštin Malle. Ek. sv. Jože Partl in predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuchar sta prosila vse, ki morda še niso javili svojih zahtevkov, da to storijo oz. se obrnejo na vodstvo ZSI in ZKP. Predsednika osrednjih političnih organizacij mag. Rudi Vouk in dr. Marjan Sturm sta v svojih pozdravnih besedah poudarila, da ima ZSI slej ko prej zelo pomembno vlogo. Vouk dobesedno: ..Sramotno, da je republika Avstrija šele sedaj, ko mnogo pregnancev ni več med živimi, ustanovila komisijo zgodovinarjev. Avstrijska vlada pa nima tudi glede drugih zadev posluha za manjšine - od vrtcev pa do medijske oskrbe. Ravno zato je skrajni čas, da pridemo do mehanizmov, ki omogočajo navzven složno nastopanje. Ko so vas izselili, niso spraševali, ali ste klerikalci ali levo usmerjeni. Izselili so vas, ker ste Slovenci." Sturm je ZSI označil kot „moral-no instanco slovenske narodne skupnosti". Opozoril je na trenutno politično situacijo, ko se oživ- ljata populizem in nacionalizem. Hkrati je izrazil svoje zadovoljstvo, da so „na drugi strani demokratične stranke, ki se proti temu zoperstavljajo". Svoj govor je zaključil z naslednjimi besedami: „Vsi skupaj moramo prispevati, da se bo po 3. oktobru nadaljevala demokracija." V preteklem letu je ZSI izvedla tri prireditve, na katerih so pregnanci pričevali o svojih žalostnih doživetjih. Predsednik Partl: „Obisk s strani članov ZSI je bil zadovoljiv. Pogrešali pa smo nečlane. Naša velika želja je, da nam bi v prihodnosti pri organizaciji teh prireditev v večji meri pomagala kulturna društva." Občni zbor je soglasno podprl stari odbor s predsednikom Part-lom na čelu. Dodatno sta bila v odbor izvoljena Polti Tolmaier in Hanzi Dragaschnig. S tem hoče ZSI podkrepiti svojo željo, da bi spomin na ta kruti čas nikoli ne ugasnil in da bi večje zanimanje za usodo izseljencev kazali predvsem tudi njihovi potomci oz. mlajši rodovi. Janko Kulmesch Vodstvi NSKS in ZSO na skupni seji pri Miklavžu v Bilčovsu. DUNAJ Konferenca FUENS „Zmemo nezadovoljstvo vseh udeleženih je znak zrele demokratične kulture." S temi besedami je zaključil predsednik FUENS Romedi Arguint na temo "Narodne manjšine v Avstriji”, ki je potekala prejšnji četrtek v dunajskem Hofburgu. V uvodnem predavanju je dr. Erhard Busek poudaril pomen in vlogo jezikovne, narodne in kulturne raznolikosti, ki daje posebni pečat evropskemu prostoru. Omenjeno raznolikost pa omogočajo številne narodne manjšine, katerih obstoj je ponekod, kjer imajo ..etnično zaledje” ter seveda zagotovljene pravice ali celo avtonomijo, zagotovljen. Nadaljnji obstoj in razvoj manjšin, ki jim manjka etnično in kulturno zaledje ali so jim celo kratene pravice, pa je seveda veliko vprašanje. Za skupno „hišo Evropo” pa je treba ohraniti in pospeševati prav to mnogoplastnost. Druga točka konte renče FUENS je bila okrogla miza o položaju in perspektivah narodnih manjšin v Avstriji. Za koroške Slovence je najprej spregovoril predsednik ZSO, dr. Marjan Sturm, ki je menil, da je na Koroškem še najbolje urejeno šolstvo, da pa obstaja problem et-nizacije politike. Treba je ustvariti boljše ozračje med narodoma, čemur naj služijo ukrepi za poglobitev medsebojnega zaupanja. Predsednik NSKS, mag. Rudi Vouk, pa je poudaril, da je treba naprej uresničiti klasične določbe - dvojezično šolstvo je v rednih presledkih izpostavljeno napadom, medijska oskrba v slovenščini pa je vsako leto znova vprašljiva. Vouk se je izrekel tudi za evropsko manjšinsko karto. Za konec je spregovorila še vodja manjšinskega oddelka pri Uradu zveznega kanclerja dr. Christa Achlait-ner. Menil je, da je položaj manjšin v Avstriji v celoti zadovoljiv, da pa so.za nadaljnji obstoj v veliki meri odgovorne manjšine same. Glede odprtih zakonskih določb pa je izrazila upanje, da jih bo mogoče uresničiti v novi vladi. Bojan VVakounig Podžupan Bernard Sadovnik je zelo povezan z ljudstvom; sam izhaja iz delavske družine in je na lastni koži spoznat razmere, , v katerih se morajo delavci in kmetje boriti za vsakdanji kruh. Mož, ki se zaveda svojih korenin Bernard Sadovnik. Državnozborskega kandidata EL na listi LIF poznamo kot moža, ki ima delovne izkušnje na domala vseh družbenih področjih naše narodne skupnosti. In kdo so bili njegova življenjska ter politična šola? ■"Trenutno najpomembnejše Sadovnike ve naloge so I funkcije globaškega podžupana, deželnega tajnika EL in govornika Deželne platforme za decentralno čiščenje vodnih odplak. Kako je državnozborski kandidat EL na listi LIF povezan z ljudstvom, pa so še posebej prepričljivo dokazale pretekle občinske volitve: globaška EL je pod njegovim vodstvom dosegla relativno večino. Prav tako se je v Globasnici vključil v kulturno in športno delovanje; nekaj let je bil tudi predsednik globaškega slovenskega kulturnega in dvojezičnega športnega društva. Kar zadeva občinsko in narodnopolitično delovanje, je po Sadovnikovih lastnih besedah njegov največji zgled ek. sv. Fric Kumer-Črčej. „Fric Kumer je moj politični oče. Potrebovali bi v naših občinah več Črčejev”, tako Sadovnik v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM. Hkrati poudarja: „Da pa sem sploh dobil možnost za aktivno javno delo, se moram zahvaliti Jošku Hud-lu. Ko je bil predsednik Glasbene šole, me je nastavil kot njenega administratorja.” l #endar to ni vse. Morda naj-\ / bolj odločilno vlogo pri obli-V kovanju Sadovnikove osebnosti je igrala Katoliška mladina, pri kateri je opravljal tudi civilno službo. K domači farni mladini ga je privabil Šoštarjev Albert mlajši, njegov duhovni oče pa je bil nekdanji šmihelski kaplan in sedanji župnik v Maloščah Stanko Olip. Poleg njega so mu bili v največjo oporo župniki Jože Va-leško, Jože Markovvitz in Peter Olip. Državnozborski kandidat Sadovnik: ,.Katoliška mladina je bila moja duhovna in politična šola. Omogočila mi je potrebna šolanja in jezikovno izobrazbo. Brez KM in brez možnosti za do- pisovanje v NAŠEM TEDNIKU in Nedelji ne bi mogel napredovati v znanju slovenščine.” KM mu je zaupala mdr. funkcijo predsednika. Že tedaj je dokazal, da mu je povezanost z ljudstvom sveta - v smislu Kristusovega naročila: Kdor dela za ljudstvo, mu mora služiti. Tako uspehi tudi niso izostali; v dobi njegovega predsedovanja je bila KM razgibana skupnost, podobno kakor takrat, ko jo je vodila generacija Jožeta Kopei-niga in Poldeja Zundra. Sadov-nikovo delovanje pa so prav tako cenili katoliški mladinci večinskega naroda. Najzgovornejši dokaz za to je dejstvo, da so ga podprli kot predsednika Delovne skupnosti slovenske in nemške Katoliške mladine. ■■■% redvsem pa je Bernard Sa- I—Zdovnik tudi mož, ki se za- I veda družinskih vrednot in težav, s katerimi se ubadajo so- cialno nižji sloji. Kot izučeni zidar je na lastni koži spoznal razmere, v katerih se morajo delavci in kmetje boriti za vsakdanji kruh. ■k | jegov pokojni oče je izha-|\ I jal iz Peršmanove rodbi-I V ne. Po poklicu prav tako delavec," je zgodaj izgubil starše, njegovi najožji sorodniki pa so postali žrtev krvave Peršmanove tragedije ob koncu 2. svetovne vojne. Materialnega bogastva pri Šadovnikovih nikoli niso poznali, „toliko večja pa sta bili ljubezen in skrb, s katero je držal naš oče družino po koncu” (Bernard S.). In čeprav je oče kot pripadnik Peršmanove rodbine doživel neizmerne bolečine, nikoli ni poznal sovraštva do večinskega naroda. Sin Bernard: »Vedno nam je rekel: Kdor seje sovraštvo, rodi novo. To je tudi moje življenjsko in politično vodilo." Janko Kulmesch Kako oddam prednostni glas? 1. V vseh okrajih Koroške Napišite ime Sadovnik v vrsto „Vorzugsstimme Landesvvahlkreis” -v kolono LIF. Če napišete ime Sadovnik v drugo kolono (npr. SPČ) je glas neveljaven. 2. Samo v okrajih Velikovec, VVolfsberg in Šentvid (kjer kandidira Sadovnik na regionalni listi na 1. mestu). Tam je treba prekrižati samo njegovo ime. L-ste >lr. 1 2 3 4 5 ^arteibezeicr-Ptrvj Soziafdemokratisthc pnei X OsferrPichs V_ lOsterreich.-schu / Volkspartei Prsiheitliche Osterreichs Uberakts Forum -Heido Schmidt DiC Oruncn Oi° Grune •Mi'.-iru». ,Ku.7bi»;eir.hnunn - - -Vi V) Y^spo ČVP FPČ LIF GRUNE Fur die gev/ahlte Parts! \ / in Kreis ein X eirtsatzer \ !> O O O O O VORZUGSSBMME -L4NDESV/AHI.KREIS rur die Vcrgabe einer Vorzugsstimme an einen 8ewerber cer lanoespart&liste der gewahllen Partei dis 3eze-chnung d« Fejverbers m die entsprechende Spal te smsetzen L ‘JO N( 1 2 3 4 5 Fsieibezeicnnurg Sozialdemokratische Partei ( TT \, Oiterreichische rolksMrtei FreiheitBche Osterreichs Liberales Forum -Heide Schmidi Die Grunen -Die Grune Alternath Ku-zbežeitiinung TV -^ČVP FPČ LIF GRUN Fur die gewahlte Partei. \ Ls im Kres m X einsetzenN^ \ 'T O O O C VORZUGSSTIMME -LAND6SWAHLKflQS Fur riie Vergabe einer NAorzugsstimme an einen fie*eroer der Landesparteiliste der gevvahften Partei (h? Bezviclmung des 9ewerbers m die enlsprechendo Spaite emseizen VORZUGSSTIMME -RFCv.ONAlVVAHLKPElS F ur die Mergabe emer Vcrzugsstimme an einen Bemener der Regtcraiparteilsle der gevrahlten Parts! n Krši s Imks vorr NamottieJd e« X einsetzen. O Anion, 1943 i PrmchUf O Ema. :9dB i Putctnig O Jakcb, 1945 1 Saccimk 5fl.aemnarc, i Wunt 1 ► Oc-Visaan. 193 j. < k. Krivda SPO/OVP. sta lišče predsednika NSKS k nedeljskim volitvam je jasno: ..Pričakovani uspeh Haiderjeve FPČ ne obeta za narodne skupnosti nič dobrega. NSKS svari pred okrepitvijo manjšinam sovražnih sil," poudarja mag. Rudi Vouk. Negativne posledice pa bi Haiderjev uspeh imel tudi za mednarodno reputacijo Avstrije in sožitje med slovensko manjšino in večinskim narodom. Enako velja to za odnose med Slovenijo in Avstrijo, posebej če upoštevamo, da FPČ odklanja razširitev EU. Vouk poziva člane in prijatelje NSKS, da pri svoji volilni odločitvi upoštevajo, kakšen je odnos strank do narodnostnega vprašanja in do manjšin nasploh. Predsednik NSKS opozarja, da sta za grozečo zaostritev manjšinskopolitič-ne situacije v precejšnji meri odgovorni koalicijski stranki SPČ in ČVP. Vouk dobesedno: „Ker se nista nikoli odpovedali tristrankar-skemu paktu, FPČ že desetletja odločilno vpliva na manjšinsko politiko. Tudi v drugih bistvenih NSKS svari pred okrepitvijo manjšinam sovražnih sil. Precejšnjo odgovornost za to imata koalicijski stranki SPO/OVP, ker se nista odpovedali tristrankarskemu paktu. Predsednik Vouk: „Volil bom Bernarda Sadovnika. S Sadovnikom kandidira na listi LIF koroški Slovenec, ki najbolje pozna prizadevanja narodne skupnosti.” vprašanjih velika koalicija že leta uresničuje politiko FPČ. Tako sta SPČ in ČVP delali spodobno politiko, ki bi v drugih evropskih deželah imela eksistenčno pravico samo kot obrobni pojav.” Po mnenju NSKS so v pretekli zakonodajni periodi LIF in Zeleni podvzeli nekaj pomembnih korakov v korist narodnih skupnosti. Vouk opozarja predvsem na delo, ki ga je opravil državni poslanec Karel Smolle. Glede nedeljskih volitev pa poudarja: ..Volil bom Bernarda Sa- dovnika. S Sadovnikom kandidira na listi LIF koroški Slovenec, ki najbolje pozna prizadevanja slovenske narodne skupnosti." Zeleni. Državna poslanka Terezija Stoisits je v Celovcu predstavila svoja narodnopolitična težišča za prihodnje parlamentarno delo. Predvsem se hoče zavzemati za otroške vrtce in povišanje finančnih podpor. Tiskovne konference se je udeležil tudi Michael Johann, glavni kandidat Zelenih na Koroškem. Na vprašanje, zakaj se Zeleni niso povezali z Enotno listo, je Johann poudaril, da so bili sicer pogovori med obema strankama, vendar Zeleni niso mogli ponuditi koroškim Slovencem izglednega mandatnega mesta. Stališče Sadovnika k tej izjavi: ..Poslanka Stoisits ima zagotovljeni mandat, medtem ko se morata LIF in EL za vstop v parlament boriti. Dva poslanca pa lahko premakneta več kakor samo eden." -Kuj- petek 1. oktobra 1999 Koroški glavni kandidati (Koroških Slovencih Nedeljske parlamentarne volitve. Kakšno stališče imajo stranke oz. njeni koroški glavni kandidati do koroških Slovencev in Slovenije? Anketo NAŠEGA TEDNIKA pripravil Janko Kulmesch PET KONKRETNIH VPRAŠANJ O Katere pobude v korist koroških Slovencev boste sprožili v naslednjih štirih letih v dunajskem parlamentu? © Zagovarjate zajamčeno zastopstvo slovenske narodne skupnosti v deželnem zboru? © Letošnji proračun avstrijske zvezne vlade za avsztrijske narodne skupnosti znaša 16,7 mio. šilingov. Se boste v novem državnem zboru zavzeli za zvišanje proračuna. Če, v kateri višini? 0 Kako ocenjujete nastop Haiderja in Schlogla na odprtju letošnjega Pliberškega sejma, ko sta zahtevala trdno južno mejo? © Koroški deželni zbor je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da lahko Slovenija pristopi k EU samo pod pogojem, če bo prej priznala nemško manjšino in zaprla nuklearko v Krškem. Je to tudi Vaše stališče? TONI LEIKAM glavni kandidat SPO Vaša vprašanja po vsebini daleč presegajo možnosti vsakega posameznega poslanca. Gre za temeljna vprašanja, na katera mora odgovoriti celotna stranka. V povzetku lahko na vseh pet vprašanj odgovorim z naslednjimi besedami: Politika SPO je bila, je, in bo ostala tudi v prihodnosti takšna, da ljudi ne ločuje, temveč povezuje. Če bom ponovno izvoljen v parlament, bom kot doslej zastopal po svojih močeh interese vseh Korošic in Krošcev. REINHOLD LEXER glavni kandidat OVP O Skušal bom spet vzpostaviti vzdušje odprtosti in tolerance, da ne pride do novih pregrad. Na vsak način bom iskal pogovor s slovensko narodno skupnostjo, ki pomeni za našo deželo obogatitev. © Zagovarjam zajamčeno zastopstvo slovenske narodne skupnosti v koroškem deželnem zboru. © Povišanje dunajskih podpor za narodno skupnost je gotovo zaželena. Lahko si predstavljam vsoto v višini 20-ih milijonov šilingov. 0 Enotnost med Haiderjem in Schloglom v tem vprašanje kaže, da se nacionalno in socialistično dobro ujemata. Zagovarjam odpiranje. Za to si je treba prizadevati ofenzivno. © Priznanje narodnih skupnosti spada k standardu EU. Zato se s pristopom Slovenije k EU to vprašanje ne postavlja več. Krško me seveda skrbi, ker je nuklearka zelo blizu. Treba pa je biti realističen in spoznati, da Slovenija ne more nuklearke od danes na jutri zapreti, ker manjkajo realistične alternative. REINHART GAUGG glavni kand. FPO O Predvsem se bom zavzemal za izgradnjo prometne infrastrukture. © Ne. Živimo v demokraciji, kjer lahko vsaka skupina nastopa na volitvah. © Odvisno je, kašne so iniciative. Merodajni so projekti in ne višina proračuna. 0 Slej ko prej sem mnenja, da so bile Haiderjeve in Schlo-glove izjave pravilne. © Resolucijo koroškega deželnega zbora je treba neob-hodno izpolniti. HANS P. HASELSTEINER Dl MICHAEL JOHANN, glavni kandidat LIF glavni kandidat Zelenih — _ , jO a) Ustanovitev dodat- O Za mene imajo prednos nih dvojezjčnih vrtcev na naslednja tri vprašanja: osnovi deželnega zakona Z okvirnim zveznim zakonom! b) Dodatna finančna pod_ SEfSiSS viSZS 7= - -»-» medile povišati podporo manjšinjskirc) Nobeno poslabšanje medijem, izpolniti zakon o ni manjšinskega šolstva rodnih skupnostih v smislu člen (nPr. z uvedbo enojezič- 7 ADP. © Nezastopanost slovensK' nih ravnateljev) © Slovenska narodna manjšine v koroškem deželnef skupnost naj je zastopana zboru je velika sramota. Dolgev deželnem zboru. Poletne zahteve narodne skupne membno je, da pride do sti k zajamčenemu zastopstvu zastopstva v skladu z deželnem zboru podpiram tuf ustavo in na osnovi de-jaz. Vzgled Koroški bi lahko bil mokratičnih volitev. Poti ržava Slovenija, ki je zagotf memben korak v to smer vila italijanski in madžarsl bi bilo znižanje volilnega manjšini zajamčena mandat praga za osnovni mandat celo v državnem zboru. na avstrijski standard. © Zavzemal bi se seveda z© Manjšinski proračun je čim večjo finančno podpoftreba zvišati letno. V okvi-manjšinam. Avstrijsko državo j ru pospeševanja tiska je treba spomniti na to, da maf treba za slovenske medije šinske podpore niso neka daril'sprejeti posebne rešitve, temveč bistveni del mednarof Dežela Koroška se mora nih standardov^ manjšinskegk manjšini priznati in ji na-varstva, ki obvežejo državo k meniti posebni proračun, nančnim podporam manjšina^ če gre za krčenje 0 Sam sem bil navzoč, ko »človekovih in manjšinskih se Haider in Schlogl v Plibertprg^j^^ gja Haider in „pobratila“. V moji tedanji tisko'Schlogl kongenialna part-ni izjavi sem že obsodil to popnerja. Oba hočeta pre-listično dejanje. Zapiranje južfprečitj pristop Slovenije k meje vzame Koroški vse mOEu. Nujno je treba svariti nosti, da bi se gospodarske rapred rdečo_črno koa|icij0! mere spremenile. Najbolj bi . pa prizadelo ravno mesto P~ Zeleni sejavzemamo berk, ki živi od odprte meje ' ' Cl © izsiljevanje ,v,c,, j —J-ireba diskutirati s Sloveni- ste odklop,tev Krškega kako 0 neodvisno od njene to, da se Republiki Sloveniji oVključevania v Fl J ra pot v Evropsko unijo. Mislil* ^ da se neka država kakor Slovj nija ne more od danes na ju: odpovedati velikemu delu svo energije. Možnosti za zaprtje bile le tedaj realistične, če Evropska unija ponudila SloV niji za kakih deset let popolf nadomestitev za izgubljef krško energijo. za pristop Slovenije k EU. „ . , ..... Krško je resen varnostni Sprejeta resolucija Je Jfjproblem. To vprašanje je j e vanj e. Men manj v dejai,reba diskutiratf ALFRED HRDLICKA, glavni kandidat KPA O Če se spodaj nič ne gane, se tudi zgoraj ni č ne premika; najboljše parlamentarne iniciative ne pomenijo nič, če jih ne oživljajo ljudje spodaj, v mestih in v občinah. Avstrijska država je recimo zadolžena za razvijanje dvojezičnega šolstva. Koroškemu deželnemu glavarju je to vseeno: določil je, da vodje dvojezičnih šol niso zadolženi obvladati slovenščino. Vladni stranki pa še z malim prstom nista mignili. Hočem reči -vseeno, ali se bo KPO vrnila v parlament ali ne, svojo glavno nalogo vidi v tem, da organizira politični pritisk od spodaj in z leve. TO pomeni v primeru koroških Slovencev, v prid manjšinam, v prid kulturni in jezikovni raznolikosti, proti desnemu populizmu in nacionalizmu, in proti oportunizmu tistih strank, ki pred vsakimi volitvami strašijo s Haiderjem, po volitvah pa z njim sodelujejo ali pa se mu prilagajajo. Prav zaradi tega noben glas za KPO ni „zgubljen“, temveč ima dosti več politične teže kot za katerokoli drugo stranko. © Kakršno naj bi bilo tako zajamčeno zastopstvo? Ali naj bi bilo izvoljeno? - Potem ne more biti zajamčeno. Ali se naj ne bi volilo? - Kdo ga potem določa, in kako? Predvsem pa: Kdo jamči in kako, da bi dejansko delalo v interesu in v prid manjšine, da se ne bi prilagodilo vladajočim in njihovemu tristrankarskemu paktu? Torej, preden vam odgovorim na vprašanje, bi morali razčistiti vrsto drugih. © Avstrija sodi k najbogatejšim državam na svetu. Proračunski delež, namenjen manjšinam, je sramotno majhen in priča o tem, kako malo ceni Avstrija svoje manjšine. Recimo Kulturni dom v Pliberku, kjer so me te dni sprejeli Fric Kumer in zastopniki društva: Če bi Avstrija vtka-nila vanj samo majhen del stroškov, ki jih načrtujejo za 10. oktober 2000, bi bil že zdavnaj gotov in brez vsakega dolga. 0 Kot umetnik sem tako in tako za podiranje, ne za postavljanje meja med narodi. Haider je na pliberškem sejmu podaril Schloglu koroški gvant, Schlogl pa se je celo zahvalil. Ne vem, ali je res tako neizobražen ali pa se samo tako dela, ko da ne bi vedel, da je koroški gvant iz Haiderjevih rok bojna uniforma nemškega nacionalizma. Govoričenje o južni meji pa ni bilo samo sporazumevanje med bogatimi, ki se ograjujejo proti revnejšemu jugu, temveč obenem pokušina tiste enolončnice, ki jo bodo servirali za 10. oktober leta 2000. © Ne. Menim, da naj bi državljani Slovenije dobro premislili, ali sploh hočejo v EU. In kar se tiče koroškega deželnega zbora: ta lahko v zvezi s Slovenijo sklepa karkoli že. Za moj del lahko tudi sklenejo, da bodo preložili Barental na luno. HEINZ MAROLT, glavni kandidat DU O Za našo stranko je seveda pomembno, da bomo prišli v avstrijski parlament. Pri tem bo predstavljal 4% volilni prag ali doseg osnovnega mandata najosnovnejši pogoj. Samo tako bom potem lahko sodeloval pri iniciativah v dobro slovenski narodni skupnosti. Zame bi veliko pomenilo, če bi me s strani slovenske narodne skupnosti povabili na diskusije o raznih željah. © Jaz sem sploh za to, da se tudi na Koroškem zniža 4 % ovira volilnega pragu, tako da bodo tudi manjše stranke imele možnost priti v deželni zbor. © Doslej nisem bil vključen, če je šlo za dodeljevanje pospeševalnih sredstev s strani Zveze, tako da mi potrebe in želje slovenske narodne skupnosti konkretno niso znane. Načeloma ne vidim argumentov proti upravičenemu povišanju pospeševanja za na Koroškem živeče narodne skupnosti. 0 Nimam namena komentirati nekakšnih izjav deželnega glavarja dr. Jorga Haiderja ali notranjega ministra Schlogla. Hvala Bogu danes pomeni Južna meja" samo še priznano mejo med dvema demokratičnima državama, v katerih večina političnih zastopnikov daje prednost skupnemu, ne pa ločevanju. © Priznavanje manjšin in narodnih skupnosti naj bi bilo v vsaki državi tega sveta ne glede na pripadnost samoumevno. Svoboda in človeško dostojanstvo predpostavljata pravico do materinega jezika in kulture. Nobena država na svetu tega ne bi smela ignorirati. Zaprtje nuklearke v Krškem naj bi bilo v interesu tako Koroške kot Slovenije, predvsem pa v smislu ljudi obeh dežel. ANDREJ VVAKOUNIG: Izvolimo našega človeka v parlament! Nedeljske volitve bodo za Avstrijo odločilnega pomena, ker je tako razplet v parlamentu, kakor tudi sestava vlade odprta kot še dolgo ne. Izid volitev da slutiti, da se bo položaj FPO bistveno okrepil in da SPO in OVP proti temu tudi v prihodnje ne bosta našli ustreznega recepta. V medsebojnem merjenju moči velestrank se lahko zgodi, da postanejo zadeve manjšin in podobno popolnoma obrobne teme. Tem bolj je za napredne Avstrijce in predvsem za pripadnike manjšin pomembno, da damo svoj glas tistim, ki so nam stali v preteklosti ob strani in si jasno prizadevali za naše cilje. Podprimo poslance, ki so k oblastniški politiki velestrank resna in prepričljiva alternativa. Z našim glasom lahko odločamo o tem, da pride LIF ponovno v dunajski parlament in z njim tudi zastopnik Enotne liste Bernard Sadovnik. Bernard Sadovnik kot dolgoletni politični delavec na občinski in deželni ravni zelo dobro pozna tudi našo južnokoroško regijo. Brezposelnost, podražitev življenja na podeželju zaradi velekanalizacije in odseljevanje škodujejo prav posebno tudi slovenski manjšini. Grozeči zmagi svobodnjakov na zvezni ravni pa moramo koroški Slovenci jasno odgovoriti: Zato izvolimo našega človeka v parlament, da bo zastopal naše interese in nakazal naše težave! Andrej VVakounig, predsednik EL 8 Povpraševanje ANKETA NAŠEGA TEDNIKA - II. DEL: Pričakovanja in prognoze koroških Slovencev Državnozborske volitve 1999. Pozanimali smo se, kakšen izid letošnjih državnozborskih volitev pričakujejo predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja naše narodne skupnosti. B Anketo je pripravil Janko Kulmesch O Da. Koga bom volil, pa ostane volilna tajnost. © Imam občutek, da LIF ne bo prišel v parlament. To pa ne pomeni, da podcenjujem Sadovnikovo kandidaturo. © SPČ 68 ČVP48 FPČ 48 LIF 7 Zeleni 12 inšp. Franc Wiegele O Da. Koga bom volil, pa ostane volilna tajnost. © Sadovnikov nastop je dober, težko pa bo doseči osnovni mandat. © SPO 69 ČVP 45 FPČ 48 LIF 10 Zeleni 11 Hubert Ogris, bivši občinski odbornik, Šmar-jeta v Rožu O Jasno, da bom podprl Sadovnika. © Sadovnikovo kandidaturo ocenjujem pozitivno zato, ker se zavzema za celo Južno Koroško. S politiko LIF se ne strinjam, zelo cenim pa njegovo odločitev, da je omogočil EL avtonomijo. © SPO 70 ČVP 50 FPČ 45 LIF 9 Zeleni 9 Vprašanja O Že veste, koga boste volili? © Globaški podžupan Bernard Sadovnik je kandidat EL na listi LIF. Kandidira na 12. mestu. Kako ocenjujete njegovo kandidaturo? © Izid državnozborskih volitev leta 1995 je bil naslednji: SPO je dobila 71 poslancev, OVP 52, FPČ 41, LIF 10, Zeleni 9. Kakšen bo po Vašem mnenju izid volitev 3. oktobra? mag. Štefan Scheiiander, ravnatelj Višje šole za gospodarske p oklice v Šentpetru O Ne. © Sadovnikovo kandidaturo ocenjujem pozitivno, ker kandidira za državni zbor koroški Slovenec na vidnem mestu. Raje pa bi videl, če bi kandidiral za drugo stranko. Kar zadeva LIF, bi poudaril, daje njegova manjšinska politika pozitivna. Zagovarja pa tudi stališča, s katerimi se ne morem strinjati. V primeru, da bi volil LIF, ga bi volil samo zaradi Sadovnika. © SPČ 70 ČVP50 FPČ 44 LIF 8 Zeleni 11 O Da. Soglašam z intenci-jami Enotnih in samostojnih list, da skušamo tudi v prihodnosti sovplivati na odločitve v državnem zboru. © Pozitivno. mag. Štefan © SPČ 70 Lesjak, ČVP 50 občinski od- FPČ 44 bornik (GAL LIF 8 Vrba) Zeleni 11 Gerti Schuster, Dunaj, voditeljica otroške skupine Rožek O Da. © Bernarda Sadovnika osebno še nisem spoznala, poznam ga iz NAŠEGA TEDNIKA. Bolj ga poznajo Podjunčani. Zavedam se, da je problem tudi na moji strani, ker živim na Dunaju. Vsekakor njegova kandidatura ni merodajna, da bi se odločila za LIF. © Izida volitev nočem pro-gnosticirati. © Volil bom Bernarda Sadovnika. © Pozitivno. Sadovnik je naš človek. © Volilne prognoze ne morem dati. Jože Schnabl, pd. Štuc, Drašče O Da. © Zelo pozitivno. Sadovnik je edina alternativa za koroške Slovence. © SPČ 70 ČVP 47 FPČ 47 LIF 8 Zeleni 11 O Seveda. Jasno, da bom volil Sadovnika. © Pozitivno. Sadovnik je naš človek, zato ga je treba tudi podpreti. © Na to vprašanje bi težko odgovoril. Zato ne bi Mirko Oraže, hotel prerokovati volilnega bivši se/ski izida. podžupan Stanko Ad-laldnig, kmet, Vesava Gabi Partl, učiteljica © Da. Volila bom LIF, predvsem pa Sadovnika. © Pozitivno, ker je Bernard Sadovnik naš človek. Zato ga tudi podpiram. © SPČ 68 ČVP 48 FPČ 47 LIF 10 Zeleni 10 © Da. Volil bom Zelene. fErHP* © Sadovnikovo kandidatu-ro ocenjujem zelo pozitiv-SfcJ no. Zataknilo pa se mi je, ^EaS kako je LIF ravnal s po-slancem Smollejem. Hili © SPČ 68 Dl Franc Oyp 50 Kattnig, vod- FpO 46 ja Mohorjeve LIF 10 založbe Zeleni 9 Avstrijsko-slovenski boj za lipicance Sredi oktobra bo odbor za intelektualno lastnino pri Svetovni trgovinski organizaciji obravnaval uredbo o geografski označbi imena lipicancev. Spor, ali so Lipicanci avstrijska ati slovenska kulturna dobrina, se nadaljuje pred Svetovno trgovinsko organizacijo. S to uvedbo se ime geografskega izvora lipicanec zavaruje kot geografska označba za avtohtono plemenito pasmo konjev, čeprav je slovenska vlada to uredbo kot protiutež sporom med Italijo in Avstrijo, kdo bo vodil vz-rejne knjige lipicancev, sprejela že na začetku leta, je Avstrijce naenkrat postalo strah, da bi utegnila Svetovna trgovinska organizacija uredbo notificirati. To bi pomenilo, da Avstrija ne bi smela več uporabljati imena lipicancev ne za konje ne za promocijske in druge namene. Bi pa lahko, tako pravi direktor slovenskega urada za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, za lipicance odkupili licenco. Avstrija je sklenila poiskati zaščito pri Evropski uniji oziroma Evropski komisiji, ki je že izrazila nezadovoljstvo nad slovensko uredbo o zaščiti imena lipicancev. V Bruslju so opozorili, da se lahko s Slovenijo o lipicancih pogovarja vsaka država posebej, kar bi otežilo vstop Slovenije v EU. Slovenska vlada pa meni, da je uredba povsem v skladu s asociacijskim sporazumom o pravicah do intelektualne lastnine. Sicer je slovenska stran že konec aprila prejela pismo, v katerem ji je Evropska komisija očitala, da je s to uredbo kršen asociacijski sporazum. Dunaj vztraja, da je lipicanec avstrijska kulturna dobrina, Evropska komisija pa meni, da je za nadaljnje pogovore o vprašanju lipicancev bolj prime- ren dvostranski dialog. Vprašanje slovenske uredbe o zaščiti imena bo zato predvideno uvrščeno na dnevni red 20. oktobra, ko se bo sestal skupni pododbor Evropske unije in Slovenije za kmetijstvo. Sicer je Avstrija že začela nagajati Sloveniji. Pred dnevi so se ravno zaradi nje ustavila ener- getska pogajanja o pridružitvi Slovenije EU. Avstrija je namreč spet sprožila vprašanje varnosti krške nuklearke. Slovenska vlada upa, da so vsi zapleti le del predvolilne igre v Avstriji in da se bodo odnosi po volitvah normalizirali. Jože Biščak IZJA0VA KATOLIŠKE AKCIJE Pred Vrhom (Ulrichsberg) Po lepakih sodeč se bodo v tem tednu zbirali na Vrhu ljudje, ki jim je prva stvar na svetu mir. Ob tem se bodo spominjali tudi ..žrtev nasilja". Pri tem žal ni opaziti oznake, čigave žrtve so to bile. Kolikor gre za žrtve komunizma, je to posebej povedano, nikjer pa ni razvidno, da bi se kdo spominjal tudi žrtev s krščanskega vidika še bolj zmotnega nauka nacionalnega socializma. Nasprotno: koroški bojevniki za mir na Vrhu se bodo okrasili z odličji in simboli, ki niso znamenja in odličja odpora proti najbolj nečloveškemu sistemu 20. stoletja, temveč ki so prav del tega sistema. Časopisno opozorilo, da bo v istem času razgrajalo po Celovcu tudi kakih 1000 pripadnikov mladinskega neonacizma („skinheadi”) nas tudi pouči, koga duh slavja na Vrhu privlačuje in navdihuje. Katoliška akcija meni, da boj za resnični mir, ki je mir v pravičnosti in ljubezni, ni mogoč drugače, kakor pa ob popolni razgrnitvi zgodovinskih dejstev in ob obžalovanju lastne krivde. Prav tako pa mir ni mogoč ob širjenju gesel zoper „tujce“, saj krščanstvo „tuj-cev" v tem smislu ne pozna. Kakor je že Mojzes svaril rojake, naj lepo ravnajo s tujci, kajti sami so bili tujci v egiptovski deželi, tako tudi Katoliška akcija meni, da je prav odnos do „tujcev“ merilo lastne ..domačnosti" in pripravlje- nosti na resnični mir. Zato vabimo vse, udeležence in nasprotnike praznovanja na Vrhu, da duha poveličevanja vojaškega tovarištva na napačni strani zamenjajo z duhom sprave, katere podlaga je priznanje zgodovinske resnice o tem, kdo se je v prvi polovici našega stoletja tako hudo pregrešil zoper mir in kdo se je temu za ceno velikih žrtev uprl. Ko bo na Vrhu zavel duh avstrijskega junaka Jagerstatterja, potem bodo vabila na „mirovno“ manifestacijo pristna in bodo prispevala k miru, kakor ga razumemo kristjani. mag. Marija Perne, predsednica KA Pavle Zablatnik tajnik KA PISMO BRALCA Spoštovano uredništvo Preteklo nedeljo, 12. 9. 1999, je Zveza koroških partizanov vabila na spominski pohod po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v Lobnik pri Železni Kapli. Kot soprireditel-ji so tudi vabili SPD Zarja iz Železne Kaple, SPD Valentin Polanšek z Obirskega, Slovensko __ planinsko društvo-sekcija Železna Kapla in Področni odbor Zveze koroških Partizanov Železna Kapla. V nedeljo, 12.9.1999, se je do 8. ure zbralo pred Prušnikovo domačijo v Lobniku kakih 30 pohodnikov, med katerimi je bila samo peščica Kapelča-nov. Pozdravne besede sta izrekla dr. G usti Brumnik, predsednik SPD Valentin Polanšek ter gospodar Prušnikove domačije Vladimir Prušnik. Pohoda se razen dr. Brumni-ka ni udeležil noben funkcionar ali član že omenjenih prirediteljev. Poudariti je treba, da niti sam predsednik ZKP inž. Peter Kuchar ni bil navzoč, niti ni poslal zastopnika. Zato mu je treba na vsak način čestitati, na morju je pač le lepše. Pohod je potekal že po tradicionalni poti po lobniških ter lepenskih domačijah, kjer so domačini stregli s pijačo ter jedačo. Vsem skupaj naj velja zahvala. Ob prihodu na cilj pohoda pri Peršmanu nas je čakalo presenečenje, tako rekoč noviteta. Sploh ni bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo, pohodnike nihče ni sprejel in pozdravil. Razen pohodnikov ni bilo drugih obiskovalcev pri Perš-manovi domačiji. Kljub temu pa se je gospa Ana Sadovnik usmilila in dala na razpolago nekaj pijače, zato tudi njej velja zahvala. Samo upam, da se bo tudi naslednje leto udeležilo že vsaj toliko pohodnikov tega tradicionalnega pohoda. Se enkrat se je pokazalo, da funkcionarje ne zanima delo na bazi, ampak samo denar. Zato se ne čudim, da se vsak dan več Slovencev odvrača od naših organizacij. Takih organizacij in funkcionarjev narod ne potrebuje. Zato izrekam prošnjo, da tudi funkcionarji prostovoljno odstopijo in dajo mesto drugim, ki se za taka dela bolj zanimajo. Franc Haderlap, Obirsko 10 Gospodarstvo Evropska unija: Gre za preživetje slovenščine Pomen in vloga manjšinskega jezika pri razvoju gospodarstva - tema, ki je za prihodnost slovenskega naroda v EU življenjskega pomena. ob robu . . . „Pomoč“ v sili Nekoč so imeli Slovenci v Italiji dve mogočni banki: Tržaško kreditno (TKB) in Goriško kmečko (GKB). Zaradi raznih malverzacij sta zabredli v tako hude težave, da so ju prevzeli italijanske bančne ustanove. TKB je od vsega začetka prišla stoodstotno v italijansko last, GKB pa 35-odstotno. Večinski delež pri GKB je bil sicer še v rokah Slovencev, vendar je odločilno besedo je imel italijanski partner iz Bologne. Prejšnji teden je goriška banka izgubila tudi večinski delež. Neposredni povod: bančna koncentracija v EU. Večino deležev je kot najboljši ponudnik dobila Banka Po-polare di Cividale. Za Slovence v Italiji je ta razvoj katastrofalen. V bankah se slovenščina upošteva samo še zgolj s poslovnega vidika. Gospodarska krepitev slovenske narodne skupnosti italijanske lastnike ne zanima. To je bilo tudi od vsega začetka jasno. Toliko nera-zumljiveje, zakaj se slovenski lastniki niso zavedali preproste resnice: Kdor hoče ostati gospodar v lastni hiši, mora pravočasno poskrbeti, da mu ni treba iskati pomoči v sili pri tujcu. Janko Kulmesch Odgovor na to vprašanje so konec preteklega tedna skušali najti v Trstu udeleženci dvodnevnega seminarja, ki ga je priredilo Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ), osrednja gospodarska organizacija Slovencev v Italiji. Prireditev je sofinancirala EU oz. njen sklad za manj razširjene jezike. Jezikovni položaj koroških Slovencev na gospodarskem področju je predstavil predsednik SGZ dr. Matevž Grilc. Poudaril je, da v Avstriji poslovni jezik gospodarskih subjektov ni določen z zakonom, kar pomeni, da nemški jezik ni obvezen. Glede poslovanja v slovenščini je menil, da se to dogaja izključno v slovenskem zadružništvu in v nekaterih privatnih podjetjih. Za komunikacijo s strankami se slovenščina delno uporablja tudi v izvozno-uvoznih podjetjih in pri drugih koroških bankah, ki poslujejo s Slovenijo. Nadalje je omenil razpad ti. mešanih podjetij z večinskim kapitalom firm iz Slovenije. „S tem je usahnila tudi uporaba slovenskega jezika, ki je bila v teh podjetjih zaradi lAonkretna IXvizija preživetja slovenščine je skupni gospodarski prostor Alpe-Jadran. dr. Matevž Grilc, preds.SGZ stalnih stikov s Slovenijo na jezikovno zelo visoki ravni11, je poudaril predsednik SGZ. Vsekakor se iz vseh teh primerov vidi, kako pomembna sta vpliv in povezava slovenske manjšine s slovensko državo. To predvsem tudi zato, ker se jezik stalno razvija. Dr. Matevž Grilc: „Ravno na gospodarskem področju se je zaradi tehničnega razvoja in globalne ekonomije pojavilo mnogo novih slovenskih izrazov, ki jih pripadniki manjšine pogosto ne poznajo ali ne uporabljajo, temveč namesto njih vzamejo nemške izraze." Toliko pomembnejše je zato tudi delovanje Dvojezične TAK in šentpetrske Višje šole za gospodarske jezike, kar so udeleženci seminarja sprejeli s pose- bej veliko pozornostjo. In kako se lahko slovenščina v gospodarstvu uveljavi v prihodnji Evropi? Po besedah podpredsednika SDGZ Roberta Vidonija so bili zaključki seminarja naslednji: • na jezik, kulturo in gospodarstvo je treba gledati kot enoto in ne ločeno; • potrebno je v večji meri izkoristiti predvidena sredstva EU za jezikovne projekte; • slovenske manjšine se morajo znati ..prodajati" marketinško, še posebej, kar zadeva njihovo kulturo in življenjski prostor; • zelo pomembno je čim tesnejše povezovanje med manjšinami samimi; • ne zadostuje imeti samo zakonov, če se ne izpolnjujejo z življenjem. Brez strokovnosti in ambicij manjšine ni močno doseči zaželenih učinkov. Konkretna vizija slovenskih manjšin pa mora slej ko prej biti, da čim prej pride do pristopa Slovenije k EU in da se bo „ures-ničil skupni gospodarski prostor Alpe-Jadran" (dr. Matevž Grilc). Janko Kulmesch Uslužbenci Zveze - Bank v Celovcu s poslovodkinjo Traudi Kraxner (2. z desne). Celovec. Za stranke Zve-ze-Bank naj bi postalo poslovanje doživetje. V tem smislu je vodstvo banke odločilo, da prenovi obstoječi šalter in ga razširili za 95 m2. Investicija je znašala okoli 6 milijonov šilingov. Voditeljica bančnega šal-terja Traudi Kraxner NAŠEMU TEDNIKU: „V prihodnje naj bi bile stranke še bolj v ospredju. Standardna bančna dela so odslej naprej v prvi vrsti zadeva tehnike. Bančni uslužbenci bodo tako imeli več časa za svetovanje, da se strankam osebno posvetijo." Po prepričanju prokuristke Kraxner se bodo na ta način še bolj odstranjevale bariere med bančnimi nastavljenci in strankami. Slavnostno odprtje prenovljenega šalterja je bilo včeraj, 30. septembra. V Svatnah so zadnjič leta 1987 uprizoriti Mikiovo Zato. Zdaj naj bi v Svatnah nastal na kraju gradu Rasov prireditveni center „Mikiova Zala". Grad Miklove Zale se zbuja iz stoletnega spanja Razvaline gradišča na Turnah v Svatnah se počasi prebujajo iz stoletnega spanja. Posestnik Franc Mikel je letos začel z izkopavanji. Pri prvih delih letos avgusta je brezplačno pomagalo 53 oseb. Svatne. Le 150 metrov od rojstne hiše Miklove Zale so v Svatnah na 50 metrov visokem griču Turne (635 metrov nadmorske višine) ostanki gradišča, ki so ga v 9. stoletju zgradili vitezi Rasi in so ga zapustili pred letom 1238 in kot rodbina izumrli v 14 stoletju. Ime Rasa je verjetno venetskega izvora in je dala Rožu ime. V času turških upadov v Rož v letih 1476, 1478, 1483 je igral grad pomembno vlogo. Po izročilu naj se bi možje postavili Turkom v bran v šentjakobški cerkvi, pretežno ženske in otroci pa so se poskrili v gradu Miklove Zale, ki tedaj ni bil več naseljen. To med drugim pripoveduje tudi Sketova povest o Miklovi Zali. Obnova. Današnji posestnik gradišča na Turnah Franc Mikel iz Svaten je letos poleti pričel s številnimi prostovoljnimi pomagači z obnovo. Med 6. in 15. avgustom so posekali grmovje in drevesa in začeli tudi odstranjevati humus. Zidovje je že vidno in je 100 metrov dolgo in 40 metrov široko. Vidni so tudi približno 10 metrov široko stolpi in bivališča. Skupno je doslej pomagalo 53 ljudi, ki so brezplačno delali 700 ur. Z deli bodo še letos nadaljevali, in sicer od 8. do 10. oktobra. Leta 2000 bodo z izkopavanji pričeli avgusta in končali septembra. Prireditveni center. Cilj iniciativne skupine je, da bi na griču Turne v Svatnah nastal prireditveni center za zborovsko petje in domače gledališke skupine. Preden bo celotni kompleks izkopan in bo grad Miklove Zale strokovno kategoriziran, bo potrebnih še vsaj 5.500 delovnih ur. Pri tem Šentjakobčanom pomaga tudi Zvezni urad za varstvo spomenikov in veliko število idelalistov. Celotno finančno breme zaenkrat nosi posestnik Franc Mikel, katerega osebna želja je, da bi v novem prireditvenem centru kot prvo uprizorili Mikiovo Zalo. Zadnjič so jo v Svatnah igrali leta 1987. Novi center pa naj bi bil na voljo vsem kulturnikom in bi nosil ime ..Prireditveni center Miklova Zala." Silvo Kumer V pozdrav je zapel MePZ SPD Gorjanci PLES IN VESELICA Kotmirčani so se imeli zelo „fletno“ Kotmara vas. Leta 1980 je Slovensko prosvetno društvo Gorjanci iz Kotmare vasi po dolgem spet začelo prirejati veselice. Letošnja, v soboto, 25. septembra 1999, je bila dvajseta v nepretrganem zaporedju, v nekem smislu torej jubilejna. Še nekaj je letos. Za šolsko leto 1999/2000 se je Slovenska gimnazija povezala s kotmirški-mi Gorjanci. Ker pri Pušniku v Št. Kandolfu gostilno prezida-vajo, je bila veselica pri Plajarju v Kotmari vasi. Obisk je bil razveseljivo lep. Za ples so spet zaigrali Podjunski muzikantje in navdušili vse, ki so prišli od blizu in daleč. V pozdrav je zapel društveni zbor pod vodstvom Joška Packa. Predsednik Joži Pack je med navzočimi pozdravil župana Thomasa Goritschniga in podžupana Franza Ebnerja ter vrsto občinskih odbornikov. Med gosti je bil tudi Bernard Sadovnik, kandidat EL na državnozborski listi LiF. Posebno presenečenje je pripravil zbor Vaščani pojo s profesorjem Jožkom Kovačičem. S pesmimi in instrumentalno spremljavo so prispevali gostje iz sosednje bilčov-ške občine veliko prijetnega počutja. Izredno bogat je bil letos srečolov. EL je podarila dragocen radio z raznimi pripravami za privabljanje raznovrstnih zvokov, kmetje z Vesave so dali domačo košaro polno kmečkih dobrot, celovško podjetje Birner več dobropisov, predsednik Joži Pack živo jagnje; glavna nagrada pa je bilo gorsko kolo, ki ga je dalo podjetje Radsport Petermann iz Čahorč. Kolo je šlo v Dobrlo vas; dobila ga je profesorica Sonja Kramer-Sienčnik. Kolo sreče je v odločilnem trenutku zavrtel Bernard Sadovnik. Na veselo srečanje zadnjo soboto v septembru leta 2000! Rebelom so prepovedali ustanovitev zadruge Kanalski rebeli na Ponikvi ne morejo začeti graditi decentralnih naprav. Zdaj jim je okrajno glavarstvo prepovedalo ustanovitev zadruge. DRUŠTVENI IZLET _______ Šentjanžani vabijo na Gradiščansko Šentjanž. Šentjanški prosve-taši bodo letošnji društveni izlet organizirali na Gridščansko v Veliki Borištof, kjer si bodo ogledali kulturni center KUGA, kjer jih bo čakal izčrpen bife ter pokušnja vina. Zvečer pa čaka izletnike v KUGI kulturni program z Gotzom Kaufmannom. ■ Termin: v soboto, 16. oktobra, (ob 12. uri izpred k & k centra) in v nedeljo, 17. oktobra (prihod domov ob 17. uri). Prijave: 04228/27 72 g. Moschitz in 04228/37 44 - g. Wieser. PREDSTAVITEV___________ Sveški in Bistriški dnevi v Borovljah Borovlje. V Posojilnici-Bank Borovlje so se letos že uspešno predstavili Glinjani, Selani, Šentjanžani in Šmarječani. Danes v petek, 1. oktobra, pa se bodo ob 18. uri predstavili Bistričani in Svečani. Za kulturni spored bodo skrbele skupine iz Bistriške občine. V okviru prireditve pa bodo odprli tudi razstavo umetnikov iz občine Bistrica. Svoja dela bodo razstavljali: Paula Fantur (ročni izdelki), Malka Feinig (slike), Anthon Furtner (slike-olje), Johann Morič (slike-akril), Ljudska šola Bistrica, ATUS Bistrica (društvena zgodovina), SPD Kočna (slike slikarskega tedna), FF Sveče (114-letna zgodovina), Oberkrajacher BollerschieBer, Krampusgruppe Suetschach (eksponati iz muzeja). Ponikva. Bistriški občinski svet je letos dovolil vasi Ponikva, kjer je doma kanalski rebel Pepej Po-totschnig, da čisti svoje odplake decentralno, torej na vasi. Vaščani so nato ustanovili zadrugo, katere predsednik je Pepej Potot-schnig. Člani te zadruge so hoteli na Ponikvi zgraditi 21 manjših čistilnih naprav in si s tem privarčevati milijonske vsote. 21 naprav je preveč. Poniklani pa niso računali z birokrati na okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Vodja vodopravnega oddelka dr. Albert Holzer je prepovedal ustanovitev zadruge. Razlog: »Koncept zadruge Ponikva z 21-imi čistilnimi napravami ne ustreza okvirnemu čistilnemu konceptu občine Bistrica, ki predvideva le dve čistilni napravi." Dr. Holzer naprej ugotavlja, da je za vas Ponikvo merodajna tudi „Abwasser-regionalstudie Jaunfeld 1998“, ki celo predvideva odtok odplak v čistilno napravo ARA Pliberk. Protizakonito. Poniklanom je prišla v tem položaju na pomoč Enotna lista, katere tajnik Bernard Sadovnik je dal izdelati pravno ekspertizo, v kateri pravnik dr. Stuadinger ugotavlja, da je odloč- ba protizakonita in s tem pravzaprav neveljavna. Za predsednika zadruge Pepeja Pototschniga pa odločba pomeni, da se bo še na- prej boril proti birokraciji in veleka-nalu. Da je pri tem zelo trdoživ, je dokazal že dostikrat. Silvo Kumer Vas Ponikva se je združila v zadrugo in je hotela zgraditi 21 čistilnih naprav. Okrajno glavarstvo pa je reklo NE: „Dovoljeni sta le dve čistilni napravi, pravzaprav pa bi morale vaše odplake odtekati v ARO Pliberk. “ Dva podjunska zbora sta pod novim vodstvom Mlada domačina od jeseni naprej vodita MeRZ Peca in MePZ Srce. Po odhodu Maria Podrečnika so pri Mešanem pevskem zboru v Dobrli vasi vso poletje iskali primernega naslednika. V diskusiji je bila cela vrsta kandidatov, tudi iz sosednje Slovenije. Konec koncev pa so se Dobrolčani odločili za Petra Grillitza, ki je tudi član zbora. Zakaj je odločitev padla ravno nanj? Ker je domačin, pozna zbor in ga bo znal gotovo tudi ustrezno motivirati. V Globasnici je prav tako prevzel vodstvo zbora domačin, in sicer Dominik Hudi, ki že vodi MoPZ Foltej Hartmann v Pliberku. Hudi je učitelj Glasbene šole in bo nasledil Alenka Mori, ki je MePZ Peca vodila dve leti. Kljub novi nalogi bo Hudi ostal zvest tudi Dva mlada in zelo angažirana glasbenika pri komponiranju: Peter Gril-MoPZ Foltej Hartmann. S. K. litz(levo) in Dominik Hud! se tudi privatno dobro razumeta, foto: fera ŽELEZNICA 2000__________ Namesto skozi Rož proga mimo Osoj? Rož. Iniciativa „SOS Rož", ki jo vodi mag. Peter VValdhauser, je zbrala pred 4-mi leti 20.000 podpisov proti gradnji viso-kozmogljivostne železnice skozi Rož in s tem tudi ustavila tozadevna načrtovanja. Hochleistungs AG se je nato koncentrirala na odsek Gradec-Celovec, ki ga skuša ravno realizirati. Pred kratkim je HL AG razgrnila tudi svoje načrte za Rož. O stari progi, ki so jo Rožani odklonili, ni bilo več govora, temveč o alternativnih trasah, s številnimi predori. Med drugim HL AG preverja tudi možnost, da bi traso speljala celo mimo Osojskega jezera in ne skozi Rož. Globaški žandarji si lahko štejejo v čast, da so med prebivalstvom res priljubljeni, kar je nenazadnje zasluga komandanta. Z leve: Jurgen Rebein, komandand Siegfried Schippe/ in Josef Štern. Foto: Fera V Globasnici žandarji res še živijo s prebivalstvom Danes v petek, 1. oktobra, praznuje globaška žandarmerija svojo 75-letnico. Pod varstvom žandarjev je danes 1600 prebivalcev. Globasnica. 1. oktobra leta 1924 so prišli v občino Globasnico prvi trije žandarji, ki so imeli svojo postojanko v gozdni^ hiši grofov Orsini - Rosenberg v Šteb-nu. Tedaj niso imeli ne telefona in tudi ne motoriziranega prevoza, Postajo pa je vodil Thomas Klemen. Župan v Globasnici je bil tedaj Johann Jeki iz Podjune. Leta 1945 se je položaj bistveno izbolj- šal, saj so dobili žandarji novo poslopje v centru Globasnice. V tem poslopju je žandarmerija še danes. Pred dvemi leti, ko je notranje ministrstvo začelo z varčevalnimi ukrepi in zapiranjem manjših žandarmerijskih postaj, je bila masivno ogrožena tudi žan-darmerijska postaja v Globasnici. Tedaj se je celotni občinski svet postavil za svojo žandarmerijo in je sprejel soglasno resolucijo, ki je imela tudi na Dunaju ustrezen odmev. V zadnjih treh letih vodi postajo Siegfried Schippel, ki ima posebno korekten odnos do občanov, ki ga prav zaradi tega posebno ceni. Danes zvečer pa vabi komandant vso prebivalstvo na slavje, ki se bo pričelo ob 18. uri v gostilni Hudi v Globasnici. Silvo Kumer 4 MIO. ZA NOV PROJEKT Turisti naj spoznajo naravo na Djekšah Dejkše. Občinski svet na Djekšah je pred nedavnim sklenil novi turistični projekt, ki naj bi turistom še bolj približal naravo in lepoto Djekš. Na 4 km dolgi turistični poti čakajo turiste klopi za počivanje in table, ki razlagajo posemezne razgledne točke. Projekt je s svojim glasom podprl tudi Johann Karner (EL), ki pa je kritiziral, da so se gostilničarji premalo vključili v celotni projekt. Djekše vabijo v svojo občino predvsem dnevne goste. UPANJE ZA BISTRICO Z akumulatorji 100 novih delovnih mest Bistrica v R. Vse kaže, da bodo na Bistrici tudi v prihodnje proizvajali akumulatorje. Deželna vlada hoče projekt podpreti s 390 mio. šilingi, kar bi ustrezalo 75 % celotne investicijske vsote. S tem bi na Bistrici v prihodnje bilo zagotovljenih 100 delovnih mest. Avstrijski in slovenski cariniki se prijateljsko srečali Pliberk Športna dvorana Pliberškega Kulturnega doma je bila Prizorišče prvega mednarodnega odbojkarskega turnirja carinikov 'n policistov s Koroške in iz Slovenije. Turnir, ki so se ga udeležile M moštva, je dobila ekipa policistov iz Dravograda, 2. mesto so zabeležili koroški cariniki, za carinike s Prevalj pa je preostalo le tretje mesto. Ker je turnir v Pliberku proti Pričakovanju odlično uspel, naj bi v bodočnosti postal mednarodni turnir eksekutive tradicionalen. Za vzorno organizacijo prvega turnirja je bil odgovorem kapetan °dbojkarjev Doba Martin Micheu, *‘x\ti«i!ii V dvorani Kulturnega doma v Pliberku so se v odbojki pomerili slovenski in avstrijski cariniki in žandarji. 14 Rož - Podjuna - Žila V petek, 24. septembra, je slavila 40-letni-co življenja Marica Blažej z Letine pri Šmihelu. Ljudsko-šolski učiteljici od srca čestitamo in želimo obilo osebne ter družinske sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. 76-letnico življenja je pred kratkim obhajala Mici Fugger z Raven pri Rožeku. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam Kulturnega društva „Markovič" se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Johannu Ogrisu s Kočuhe pri Šmarjeti v Rožu, ki je pred nedavnim slavil rojstni dan. Šmarješkemu županu v pokoju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Pred nedavnim je praznovala rojstni dan predsednica SPD Kočna dr. Tatjana Feinig. Agilni predsednici želi vse najboljše SPD Kočna, čestitkam pa se pridružujejo tudi prijatelji in znanci. V Pribli vasi je obhajal osebni praznik Michael Logar. Vsi domači mu ob tej priložnosti iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Dravljah pri Šentjakobu je obhajal osebni praznik Michael Ottovvitz. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. 87-letnico življenja je obhajala Marija Kunčič iz Borovelj. Slavljenki za ta visoki osebni praznik iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava leta. 13. pomlad in god je obhajala Michaela Mautz iz Sel. Čestitamo in vse najboljše. Na Reki pri Šentjakobu v Rožu je slavila okroglo obletnico življenja Mici Suher, po domače Račobova mama. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Franc Zanki iz Male vasi pri Globasnici je slavil 50-letnico življenja. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. V Spodnjih Goričah pri Rožeku je obhajala 78-letnico Marija Kaltenbacher, po domače Pro-senova Mici. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božje- Slavila je 40. pomlad -Marica Blažej z Letine. ČESTITAMO ga blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači, društvo ..Markovič” in Slovensko društvo upokojencev Šentjakob. V Šmarjeti v Rožu je v sredo, 29. septembra, 80-letnico življenja Terezija Oraže. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. 60-letnico življenja je obhajala Ana Ogris iz Sel. Slavljenki za okroglo obletnico iskreno čestitamo in želimo mnogo dobrega počutja med najdražjimi tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ivanki Karl in Johanu Ferri iz Belovč, Stanku Polzerju iz Šentprimoža ter Tomažu Ura-ku iz Nagelč. Vsi ostali slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 65-letnico je praznoval Tomi Ogris. Slavljencu za polokrogli jubilej prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta. V Selah na Šajdi bo te dni praznovala rojstni dan Uršula Mautz. Od srca čestitamo in želimo obilo zdravja in božjega blagoslova tudi v prihodnje. Za polokroglo obletnico življenja čestitamo tudi Urši Užnik. Vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in zadovoljstva. ČESTITKA TEDNA Stanko Polzer 60-letnik V nedeljo bo obhajal 60-oblet-nico Stanko Polzer iz Št. Primoža. Priznan mojstrski strojni klučavničar ni samo priljubljen v ožjem domačem kraju, ampak po vsej Koroški, vsaj že 35 let dela pri podjetju Eibl in VVondrak in tako strokovno skrbi za strojne potrebe koroških kmetov. Že zaradi poklicne nadarjenosti in zagnanosti je samoumevno, da je slavljenec znan tudi po posebnem konjičku, da rad zbira in občuduje staro orodje, še posebno „trak-torje-oldtimerje”. Štanko Polzer, ki se je rodil 3.10.1939 na znani Vazarjevi kmetiji na Spodnjih Vinarah kot najmlajši izmed štirih otrok, je že od rane mladosti naprej bil tesno povezan z podeželskimi in še posebno z narodnimi potrebami. Zato se je že od mladosti naprej udejstvoval kot zagnan pevec in igralec v okviru zborov in igralske skupine domačega slovenskega prosvetnega društva. Tudi danes še rad pomaga društvu in se veseli vseh pevskih in odrskih uspehov. Ko se je leta 1962 poročil z ženo Ano, rojeno Kežar, se je skupno z njo odločil, da si zgradita lepo hišo in tako ustvarita pravi dom za domače kot tudi za sezonske goste. Že 35 let vodi pot turiste v gostoljubno hišo družine Polzer. Ljubezen do slovenske materine besede in odprtost do sosednjega naroda je še posebna človeška lastnost slavljenca, ki ga odlikuje. Zato ni presenetljivo, da se vsi člani družine uspešno vključujejo v kulturno in politično delovanje slovenske narodne skupnosti in tako prispevajo k pozitivnemu razvoju slovenske manjšine. Človeške in očetove vrline slavljenca pa so tudi povod, da se družinski člani, sosedje in prijatelji radi zbirajo v njegovem domu in se veselijo vsakega pogovora. Slavljencu veljajo naše iskrene čestitke z željo, da bo v krogu družine v zdravju lahko užival bližajočo upokojitev in si privoščil mnogo časa za svoje osebne konjičke. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in Enotna lista. B. S. Stanko Polzer V ponedeljek, 4. oktobra, bo slavila 85-letnico življenja Frančiška Supanz iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki za visoki polokrogli rojstni Obhaja dan od srca če- 85-letnico - stitamo in želimo Frančiška obilo božjega Supanz. blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam se pridružujejo sin Folti z družino ter sosedje in znanci. Na Gori pri Bilčovsu sta obhajala 80-letnico življenja Justa Groblacher in Peter Mečina. Slavljencema za visoki jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. 40. pomlad je slavil Andi Dov-jak iz Sel. Slavljencu ob tej priložnosti od srca čestitajo vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Minulo sredo, 29. septembra, je obhajala rojstni dan Justina Malle, po domače Plkinja z Vrha pri Šmarjeti v Rožu. Šlavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam NT se pridružujejo znanci, prijatelji in EL Šmarjeta. Naslednje voščilo je namenjeno dr. Hansu Smetani iz Škofič, ki je slavil 60. rojstni dan. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. 64-letnico je obhajal Joži Pack, pd. Boštjan v Trabesinjah pri Kotmari vasi. Iskrenim čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebnik Mici Grundbock iz Podrožce. Vsi ostali člani slavljenki od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Dravi je pred nedavnim obhajal 75-letnico življenja Maks Mang. Slavljencu za polokroglo obletnico iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče, veselja in uspeha pri kegljanju. V ponedeljek bo obhajala rojstni dan Josefina Sablatschan iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Čestitamo in želimo vse najboljše. V Zgornjih krajih je pred kratkim praznovala svoj 70. življenjski jubilej Giti Fertschnig. K okrogli obletnici ji posebno čestita SPD Kočna. Še na mnoga zdrava leta. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. Zahomec. Na Bistrici v Ziljski dolini so športniki iz Železne Kaple preteklo soboto nadaljevali svoje uspešne nastope, ki temeljijo predvsem na uspešnih kolesarjih, iz katerih še posebno blešči Katharina Pasterk, nekdanja avstrijska reprezentantka. Tokrat je na 3 km dolgi progi sicer le za 2 sekundi premagala domačinko Vroni VVallner, s tem pa je položila temelj za uspeh svoje ekipe. Pri kolesarjenju moških je prišlo na 16 km dolgi progi do izredno kvalitetne in napete tekme, pri kateri so imeli nos spredaj koroški kadrski kolesarji Pod-kloštran Johann Nadrag, ki je vozil za Zahomec, ter Selan Friedrich Mak. Zmagovalec je vozil povprečno hitrost 43 km na uro! Popolnoma v nasprotju s kolesarskima preizkušnjama so bila ob koncu tekmovanja s trikolesi, kjer so bile uvrstitve bolj ali manj slučajne in je bil čas odvisen od tega, kako kvalitetno je bilo trikolo, nekateri otroci pa so bili celo že preveliki in skorajda niso mogli goniti kolesa. Prihodnjič bo treba namesto te panoge izbrati drugo. Organizator ŠD Zahomec je poskrbelo tudi za telesna okrepčila, predsednik dr. Ludvik Druml pa je ob koncu razglasil tudi zmagovalce tekmovanja. Rebrca. V soboto, 2. oktobra (13.00) bo sedmeroboj organizirala Železna Kapla, ki bo tekmovanja izvedla na igrišču pri Komendi, in sicer: met krogle Pri gorskem kolesarjenju (montainbike) je bila ponovno najhitrejša Kapelčanka Katharina Pasterk (2. z desne) Kapelčani so naprej prvi V Zahomcu spet zmagali Kapelčani, ki morajo braniti vodstvo to soboto. (moški), tek na 60 m (ženske), met žoge (dekleta in fantje). Silvo Kumer Trim-sedmeroboj koroških vasi Uvrstitve po 1. tekmi 1. Železna Kapla 30 točk 2. Zahomec 17 točk 3. Sele 14 točk 4. Pliberk 12 točk 5. Bilčovs 9 točk 6. Radiše 0 točk Uvrstitve v Zahomcu: 1. Železna Kapla (15 točk), 2. Sele 10,3. Zahomec I 7, 4. Zahomec III 5, 5. Pliberk 4, 6. Železna Kapla II 3, 7. Zahomec IM, 8. Bilčovs II 0, 9. Bilčovs i o. io. Zahomec iv o. Dr'■ Ludvik Drumlje skrbel ze brezhiben start - na stiki pri trikolesarjenju. Jubilejni 15. praznik srečanja in skupnosti Vsako leto se vas sreča na Davidovem travniku. Šmihel. 14 let vreme ni moglo preprečiti vaškega praznika, tako je bilo potem tudi na jubilejnem 15. vaškem prazniku, na katerega je vabilo domače Katoliško prosvetno društvo, pa čeprav je vreme kar precej nagajalo. Tako je bil vaški praznik spet praznik srečanja, skupnosti in tradicije, petja in glasbe, spominov na pretekle čase ter praznik sproščenega veselja. Moške je zelo zanimala izdelava satnic za čebele. Ob takem sproščenem vzdušju so pri eni mizi peli, pri drugi izdelovali satnice, nekateri pa so se spet merili v žaganju plohov. Zelo zanimiva in tudi zabavna je bila košnja trave s srpom, pri kateri je večino že po kratkem času začel boleti križ in je vsak prišel do spoznanja, kako težko so nekoč delale žanjice. Praznik se je letos zaradi dežja končal uro prej kot načrtovano. Pri košnji s srpom je svoje sposobnosti dokazat tudi žpk F. Kramberger. 16 Kultura petek, 1. oktobra 1999 Kultura 17 ŠMIHEL Prvič na Koroškem: Lutkovni festival ANIMA Mednarodni lutkovni festival ANIMA s spremljevalnim programom se bo odvijal od 14. do 17. oktobra v Šmihelu, Pliberku in na Bistrici. ANIMA je največji lutkovni festival v Avstriji z mednarodnim slovesom, ki poteka vsako drugo leto v drugi avstrijski zvezni deželi. Letos bodo ta gledališki spektakel organizirali na Koroškem. Prvič so ga priredili leta 1986 v Thauru pri Innsbrucku, nato v VViesu, Kirchbergu, Pfundsu in Halleinu. Na letošnjem festivalu v Šmihelu se bodo predstavile lutkovne skupine iz Italije, Nemčije, Slovaške, Slovenije in Avstrije. Glavna zamisel Anime je, da publiki približa lutkarstvo. Tako mladim kot odraslim hočejo lutkarji pokazati, da poleg tradicionalnega "kasperla" s televizije, obstajajo še druge lutke, različne materijalije, tehnike. Organizatorji, Zvezna in Deželna gledališka zveza, Krščanska kulturna zveza in KPD Šmihel, si prizadevajo za pester program. Vsak dan si je možno ogledati po štiri predstave, večjo pomembnost pa polagajo na spremljevalni program. V to prireditev so vključili celotno regijo, občine, šole, otroške vrtce. Pogovor z Veroniko Kušej, glavno organizatorko ANIME: Zakaj bo lutkovni festival Anima prav v Šmihelu? VERONIKA KUŠEJ: Ker bi se naj festival odvijal na Koroškem, so iskali vas oz. kak kraj, ki bi bil primeren. V Šmihelu obstaja 20-letna tradicija lutkovnega gledališča. Redno organiziramo lutkovne predstave, publika je že zelo navajena lutk. Imamo tudi tri lutkovne skupine, ki se vsako leto predstavijo z novo igro in so se že velikokrat udeležili mednarodnih festivalov. Lahko rečemo, da je Šmihel središče lutkovnega gledališča na Koroškem. In zato so se odločili za Šmihel. Kdo pa financira ta festival? VERONIKA KUŠEJ: Ta festival financirajo dežela, ministrstva, občine, Deželna in Zvezna gledališka zveza, Kulturno društvo v Šmihelu in seveda tudi Krščanska kulturna zveza. Veronika Kušej: „Za nas slovenske lutkarje pomeni ta festival višek naše ustvarjalnosti. ” AH so domači in drugi koroški lutkarji vključeni v program? VERONIKA KUŠEJ: Šmihelski lutkarji so pripravili Lutkovni safari. Otroci se bodo s kočijo peljali v gozd in tam spoznavali razne dogodivščine. Tudi za odrasle smo organizirali pohod z baklami na sv. Katarino. Kaj se bo tam dogajalo, pa še ne smem povedati, ker je to presenečenje. Nastopila bo tudi lutkovnav skupina lutke mladje z igro Čarovnica Jezibaba. S Koroške pa bo nastopila še Marchenbuhne Rosenrot. Velik pomen polagate tudi na spremljevalni program. Kaj lahko obiskovalci pričakujejo? VERONIKA KUŠEJ: Pripravili smo razstavo Brede Varl, ki nam bo pokazala svoje lutke. Prvi večer bo obiskovalce zabavala skupina_ Kanta kvartet iz Maribora. V Šmihelu, na Bistrici (VVerkhof) in v Pliberku bodo na ogled razne razstave. V program smo vključili šole, ki so ali pripravile razstave ali pa se bodo same predstavile s kratkimi igrami. Višek pa bo tudi ulična predstava na Glavnem trgu v Pliberku. Na koncu festivala pa bo diskusija direktorjev mednarodnih festivalov v Sloveniji, Italiji in v Avstriji. Tako bo veliko zanimivega tako za gledalce kot tudi za lutkarje-strokovnjake. Detajliran program najdete na prireditveni strani. Vsi lutkarji se že sedaj veselijo Vašega obiska. G. F. Scena 11 - Konfeinca zoper vojno in za mir Na Konferenci živali so živali ostro nastopile proti vojni in z mirovno konferenco poučile sprte politike ter dokazale, da so pametnejše od ljudi. F"^a naj še kdo reče, da slo-venska kultura na Ko-I roškem hira! Mladi člani igralskega ansambla Scena 11 so nam pokazali, kaj jim pomeni slovenska gledališka dejavnost, slovenska beseda in domača glasba, ko so izvedli slovensko verzijo Kastnerjeve otroške pravljice Konferenca živali. Videli smo musical, ki nosi pretežno naš pečat. Prvo, kar neprizadeti poslušalec sliši, je glasba: in ta je brez dvoma domača, Lipuševa, tudi če ne bi slišali njegovega že znanega, prijetno zvenečega baritona. To je njegov ritem - malce monoton, ker je nespremenjen od začetka do konca, to so njegove melodije - tokrat jih ne bomo ponavljali na cesti, ki so predvsem v medigrah in zborovskih refrenih na visoki ravni in blago zveneče. Drugo zelo pozitivno presenečnje je jezik - Sonja VVakounig obvlada otroško govorico, saj se je je pri lastnih otrocih navadila, in je pričarala v slovenščini melodične rime in besedne igre, ki si jih je marsikdo zapomnil - takih prednosti pa izvirna nemščina nima. Priznati pa moramo, da imajo veliko zaslugo za uspešno izvedbo slovenskega mu-sicla strokovnjaki iz Ljubljane, ki so nam podali moderno odrsko delo. Poznalo se je, da je pesnik Boris A. Novak sestavil libreto in skrbno pazil, da je kljub slovenskemu zvenu ostal zvest izvirnemu značaju. Predvsem pa je Slovenska prosvetna zveza pokazala, da je imela z znanim režiserjem, profesorjem Miranom Herzogom srečno roko. Da pritegne takega odrskega genija na koroški oder, je velike pohvale vredno, saj je poleg desetletnih izkušenj zlasti njegova „Kozlov-ska sodba v Višnji gori” žela svetovna priznanja. Ravno tako znana in priznana je gledališka scenaristka Eka Vogelnik mnogim ljubiteljem lutkovnih iger nepozabna zaradi prvega „Lažnjivega kljukca”, radijskih iger za otroke in lutkovnih predstav skupaj z Marijo Vogelnik. Tokrat je pričarala na oder zares s sodobno tehniko in srečno roko pitoreske vizije v scensko noč, da so gledalci kar vzdihovali in navdušeno ploskali. Omeniti je treba še največje delo, trud igralcev Scene 11. Nismo vedeli, da se Aleksander Tolmaier, Magda Kropiunig, Mario Oraže in drugi zvesti sodelavci poleg že preizkušene igralske nadarjenosti znajo izkazati tudi v glasbi in koreografiji. Splošna pohvala velja vsem, predvsem pa tokrat SPZ za lep gledališki užitek. A. A. Metulj - nova zbirka Gustava Januša Mohorjeva založba je izdala novo zbirko zgodnjih Januševih pesmi v štirijezični izdaji. Ob 60-letnici Gustava Januša se je Mohorjeva založba odločila, da izda zbirko njegovih zgodnjih pesmi, od sredine šestdesetih do sredine sedemdesetih let, z naslovom Metulj - Der Schmetterling - La far-falla - The butterfly. Med njimi sta tudi dve, ki še nista bili objavljeni. Knjiga je izšla v štirih jezikih. V nemščino je pesmi prestavil Fabjan Hafner, v italijanščino Daria Betocchi in v angleščino na Koroškem znani Tom M. S. Priestly. Fabjan Hafner je v spremni besedi označil Gustava Januša kot nemara najbolj hudomušnega, svetlega in vedrega pesnika na Koroškem. Njegov jezik je preprost, dostopen je mladim in starim, tudi manj izkušenim ljubiteljem poezije. V svojih pesmih je Januš ironičen, kri- * Časopis v časopisu je vse črno na beto hskano. hočeš kaj zvedeti 0 sor>cu, o travi o cvetočem drevesu skozi okno in nf v časopis, ker v časopisu je VSečrno na be/o tiskano. tičen, opisuje ogroženi svet okoli sebe in obžaluje, da staro izginja s sveta. Jutri v soboto, 2. oktobra, bosta Fabjan Hafner in Franc Kattnig predstavila novo Januševo knjigo ob 19. uri v galeriji Falke v Li-bučah. Avtor bo prisoten in bral iz svoje zbirke. G. F. GALERIJA TINJE Akvareli in zanimive tvorbe Umetniški in zakonski par Adolf in Heide Osteri-der s Štajerske se po stilu bistveno razlikujeta. Popolnoma pa se dopolnjujeta v umetniškem, duhovnem in življenjskem smislu. Adolf Osterider se predstavlja publiki z akvareli z znanimi pretežno pokrajinskimi motivi v tradicionalnem slikovnem načinu. Ne slika samo podob, temveč hoče prikazati nevidno, kar se pogosto skriva pod površino. Tipično za slikarstvo Heide Osterider-Stibor pa so neredne ploskve in zmešnjava v motivu. Istočasno pa se gibi in različne barvne ploskve prepletajo ena v drugo. Tako nastanejo očarljive pisane tvorbe. Umetnica omogoča diferenciran in Se predstavlja pretežno s pokrajinskimi motivi v tradicionalnem slikovnem načinu - Adolf Osterider. tudi kompliciran vpogled v njen svet narave, kajti narava pri njej ni vedno samo narava. Adolf in Heide Osterider sta razstavljala že po celi Evropi. Razstava v tinjskem domu Sodalitete je na ogled do 4. oktobra 1999. M. Š. Ribiško pristanišče, 1994, Adolf A. Osterider kOrschnerjev LITERARNI LEKSIKON Slovenski avtorji v obširni dokumentaciji Leksikon „Kur-schners Deutscher Literatur-Kalender" je največja dokumentacija sodobnega nemškega J literarnega življe- J nja. Danes sodi | v Kurschnerjev seznam skoraj petnajst tisoč pisateljic in pisateljev. Prvič je koledar izšel leta 1879 in je ime dobil po uredniku Josephu Kurschner-ju. Po večletnem odmoru koledar sedaj izdaja založba K. G. Saur v Munchnu. Dvodelni leksikon je za naše bralce zanimiv, ker upošteva število slovenskih avtorjev, ki pišejo dvojezično in objavljajo tudi v nemščini. Poleg tega najdemo prevajalce iz slovenščine in naše koroške slovenske založbe. Kurschnerjev koledar je znanstveno natančen in se v prvi vrsti opira na sodelovanje avtorjev samih, založb, agentur, pisateljskih zvez, arhivov, knjižnic in tudi privatnih oseb. Članki so tako rekoč objektivni, ker imajo več ali manj faktično vsebino, subjektivnih odtenkov pravzaprav ni. Slovenske koroške založbe, ki jih Kurschner navaja so kajpada Drava, Mohorjeva in VVieser. Pri Mohorjevi najdemo kot poslovodjo Antona Korena in kot programsko vodjo Franca Kattniga. V samostojnih člankih je dokumentirano delo sledečih avtorjev, ki pišejo dvojezično: Lev Detela, Milena Mer-lak-Detela, Fabjan Hafner, Janko Messner in Jani Oswald. Naj omenim, da Gustav Januš in Florjan Lipuš kot avtorja v Kurschnerju nista omenjena, ker v nemščini ne objavljata. Med literarnimi prevajalci iz slovenščine v nemščino so med drugim zabeleženi: Lev Detela, Fabjan Hafner, Peter Handke, Alois Her-gouth in Andrej Kokot. Nerazumljivo se mi zdi, daje omenjeno marsikatero ime, ki je tako rekoč nepomembno glede prevodov iz slovenščine, če pomislim, da Klausa Det-lefa Olofa (Prešernov ..Sonetni venec”!) ne najdemo. Pričujoča izdaja ima vsekakor svojo težo, res zanimiva in pomembna bo za vse tiste, ki imajo vsak dan opravke z literaturo. Janko Ferk ■ Kurschners Deutscher Literatur-Kalender. 61. letnik 1998. K. G. Saur, Miinchen -Leipzig 1999. 2 dela; 1686 strani; vezano. Šil. 4.365.-. ISBN 3-598-23581-X. T A PETEK, 1. oktobra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 2. oktobra 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca T E D E N NEDELJA, 3. oktobra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - duh. misel (mag. Hanzi Rosen-zopf). 18.00-18.30 Glasbena mavrica PONED., 4. oktobra 18.00 - 18.30 Kratek stik TOREK, 5. oktobra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 6. oktobra 18.10 -19.00 Glasbena RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 1. oktobra 10.00 Kalejdoskop: Topel veter za Koroško 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Konferenca živali 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Sound-check 21.00 DJ Line 24.00 Po Koroškem (pon.) SOBOTA, 2. oktobra 10.00 Simpozij v Osojah: Umetnost in demokracija-predavanje Thomasa Zaunschirma 11.30 Campus: Akademija v Brežah 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf 18.00 100 decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta NEDELJA, 3. oktobra 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Antonio Fian 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Uri Caine & Don By-ron 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria magazin 20.00 Sunday Loops: Topel veter za Koroško (pon.) 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba PONEDELJEK, 4. oktobra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria: Gluhi na Koroškem pred volitvami (pon.) 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Simpozij v Osojah: Umetnost in demokracija - predavanje Thomasa Zaunschirma (pon.) TOREK, 5. oktobra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Terezija Stoisits 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Campus 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 1.00 'port (pon.) SREDA, 6. oktobra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: Simpozij Pavel Kernjak 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay Tuned 20.00 Ruff Radio 22.00 Madforce 24.00 Special: VVelturauffiihrung Uri Caine & Don Byron (pon.) ČETRTEK, 7. oktobra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & To-day 20.00 Musič for the Masses 23.00 Internet Freak Show 1.00 So-undtrack RADIO KOROJ Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje. Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa, 14.00 - 16.00 V taberni, 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih; Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka, 8.30 - 10.00 Mozaik, 14.00- 15.00 Hitlestvica, 15.00 - 16.00 Kratek stik, 16.00 - 18.00 Srmklja Nedelja: 6.00 - 6.45 Domača budilka, 6.45 - 7.15 7 pred 7, 7.15 - 8.00 Domača budilka, 8.00 - 8.30 Glasba, 8.30 - 10.00 A capella, 14.00 - 15.30 Na valovih časa, 15.30 - 18.00 Voščila O R F mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 7. oktobra 18.00 - 18.30 Rož-Podjuna - Žila NEDELJA, 3. oktobra '99,13.30 PONEDELJEK, 4. oktobra 1999 ORF 2, ob 2.35__________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Delitev zaradi višjega števila prijav? V Pliberku se prerekajo zaradi prostorske ločitve v otroškem vrtcu. Petek, 1. oktobra CELOVEC Psalmska kantata „Žena -mati" Čas: ob 20. uri Kraj: v Celovški stolnici Nastopajo: MePZ Jakob Petelin Gallus, MePZ Sele, Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, Koroški instrumentalisti; solista: Bernarda Fink-lnzko in Bruno Petri-schek Vabi: Celovška stolnica, MePZ Gallus, KKZ BOROVLJE Sueški in Bistriški dnevi - (odprtje) Čas: ob 18. uri Kraj: v Posojilnici - Bank Borovlje Nastopajo: šolski zbor LŠ Bistrica, cerkveni zbor Sveče, Duo citer z Bistrice, Otroški zbor SPD Kočna, Jagdhornblaser Barental, Mladinska igralska skupina Sveče, AGV Harmonie, FF Suetschach Vabi: Posojilnica-Bank Borovlje • Novi poslovni prostori: Zveza Bank s sodobnim pristopom v novo tisočletje. • „Za lepšo mladost" - Slovenski koroški skavti in skavtinje to geslo uresničujejo že 40 let. • Fantje gremo na morje! Oman, Benetik na likovni koloniji v Piranu. • Kaj takega: Sedmeroboj šestih južnokoroških vasi z 10 ekipami in enim posameznikom... Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at SLOVENJ GRADEC VI. čezmejni kulturni projekt - odprtje razstave Razstavljajo: Gabriela Schulz, Zdenko Žido, Petar VValdegg Čas: ob 18. uri Kraj: v Galeriji likovnih umetnosti Sobota, 2. oktobra . MARIBOR Psalmska kantata „Žena -mati" Čas: ob 19. uri Kraj: v Mariborski stolnici Nastopajo: MePZ Jakob Petelin Gallus, MePZ Sele, Trobilni kvartet Gallus iz . Ljubljane, Koroški instrumentalisti; solista: Bernarda Fink-lnzko in Bruno Petri-schek Vabi: ZKD Maribor, Klub koroških Slovencev v Mariboru, KKZ LIBUČE Gustav Januš - nova izdaja zgodnjih pesmi: „Metulj /Schmetterling/La Farfalla /Butterfly Čas: ob 19. uri Bere: avtor sam Predstavitev: mag. F. Hafner in Dl F. Kattnig Kraj: v galeriji Falke SUHA Koncert - film - ples AVSTRALIJA Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šolo na Suhi in v gostilni Motschulablick Vabita: Oktet Suha in Podjunski trio Lipusch REBRCA Super-trim-sedmeroboj koroških vasi Čas: ob 13. uri Kraj: najgrišču Vabi: SŠZ in domače športno društvo BRNCA/SV.JOB Dobrodelni koncert Čas: ob 19.30 Kraj: v cerkvi sv. Joba Vabi: župnišče Brnca Nedelja, 3. oktobra BLEŠČEČA Srečanje s prijatelji na Bleščeči - ob 30-letnici otvoritve planinske koče nad Arihovo pečjo Čas: ob 9. 30 pohod na Gračnico (1.360 m), ob 12. uri bogoslužje, kulturni spored, nato družabno srečanje. Kraj: na koči nad Arihovo pečjo Vabi: Slovensko planinsko društvo ŠMIHEL 40 let slovenski koroški skavti in skavtinje Čas: ob 14.30 Kraj: v farni dvorani Vabijo: Slovenski koroški skavti in skavtinje Torek, 5. oktobra VELIKOVEC Predavanje: Akupunktura koroške pokrajine Predava: Marko Pogačnik Čas: ob 19. uri Kraj: v dvorani občinskega sveta v Neue Burg Vabi: galerija Falke CELOVEC Postati ob knežjem kamnu Ob izidu istoimenske knjige Vinka Ošlaka se pogovarjajo z njenim avtorjem pred-senik ZSO Marjan Sturm, predsednik NSKS Rudi Vouk in Horst Ogris Čas: ob 19. uri Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma Vabi: Mohorjeva založba Celovec Petek, 8. oktobra ŠENTJAKOB Mušicah ..Konferenca živali" Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPZ Sobota, 9. oktobra PODN Premiera filma „Bauern-gerat von Karntner Dachbo-den“ Čas: ob 14. uri Kraj: v gostišču Lausegger Vabi: Univerza Celovec in Rosentaler Monatsmagazin RADIŠE Dvodnevni društveni izlet v vinorodne kraje (trgatev, prešanje, pokušnja vin, razni ogledi, zabava...) Čas: od sobote, 9. 10., od 6. ure, do nedelje, 10.10., do 22. ure Cena: 800,- ATS na osebo Prijave sprejemata: Andrej Lampichler in Tomaž Ogris Vabi: SPD Radiše Torek, 12. oktobra ŠENTJAKOB Kuharski tečaj: grške specialitete Čas: od 18.30 do 22. ure Kraj: na Višji šoli za gospodarske poklice Vodi: Nataša Paril Prijave do 11. oktobra v Regionalnem centru, tel. 04253/360 Četrtek, 14. oktobra ŠMIHEL Mednarodni avstrijski lutkovni festival Čas: od četrtka, 14. oktobra, do nedelje, 17. oktobra Program: glej desno Kraj: v farni dvorani Vabijo: KPD Šmihel, KKZ, Landesteatherverband Sobota, 16. oktobra OBIRSKO Koncert in ples -15 let Tria Plavič Čas: ob 20. uri Za ples igra: ansambel Rogla Kraj: pri Kovaču Vabi: Trio Pavlič PRIREDITVE, OGLASI LIBUČE Razstava: Gustav Januš - 60 novih dnevnih slik / slikarstvo Kraj: v galeriji Falke. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. PLIBERK Galerija VVernerja Berga: „Neznana tujina" Galerija je odprta od srede do nedelje, od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. ROŽEK - GALERIJA Š1KORONJA Giselbert Hoke: „Alhama“ Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru. TINJE Razstava del Adolfa in Heide Osterider-Stibor (risbe in akvareli) Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. PODEN Soteska Čepa nekoč in danes - Kmečko orodje za zimo Kraj: v gostišču Lausegger. Razstavi sta na ogled do 26. oktobra 1999. SORGENDORF/PLIBERK Razstava: Johann Julian Taupe Razstava je odprta do 9. oktobra, od torka do nedelje, dnevno od 15. do 19. ure. CELOVEC Razstava fotografij: „Akt in der Natur" Razstavlja: Dl Robert Jung Kraj: Kmetijski muzej „SchloB Ehren-tal“ v Celovcu: razstava je odprta do 31. oktobra vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 16. ure MM W M« -B* 04239/26 42 od petka, 1. oktobra, od 16. ure do sobote, 2. okt., do 17. ure Izobrazba za spremljanje „Duhovnevaje v vsakdanu" v soboto, 2. oktobra, od 9.30 do 18. ure Kompozicija barv (začetek tečaja) Voditelj: Thomas Mikel od sobote, 2. oktobra, od 14.30 do nedelje, 3. okt., do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v soboto, 2. oktobra, ob 19.30 Koncert Nastopajo: Andrea Pongratz -sopran, Johannes Mucher - tenor, Edgar Binder - klavir v torek, 5. oktobra, ob 19. uri Francoščina za začetnike Vodi: Thierry Mollard v torek, 5. oktobra, ob 19.30 Konec sveta in apokaliptične napovedi Predavatelj: prof. dr. Jože Till v sredo, 6. oktobra, ob 19.30 Slovenščina za začetnike II. Vodi: mag. Andrea Sturm v sredo, 6. oktobra, ob 19.30 Informacijski večer: Kako stopnjevati življenjsko kakovost? Predava: mag. dr. Kurt Schoff-mann v sredo, 6. oktobra, ob 19.30 Predavanje: Tehnika - kam? Predava: dr. Holger H. Hinkel v četrtek, 7. oktobra, od 14. do 18. ure Slikanje na svilo - rute Vodi: Erika Malle od sobote, 23. oktobra, do torka, 26. oktobra Romanje v Medjugorje Voditelj: lanski novomašnik, pater Nacej Domej Naša društva v internetu ŠENTJAKOB Biološko vrtnarjenje v letnem krogu (6. modul) Čas: od 8. do 12. ure Pogled nazaj, pogled naprej, zaključna fešta Vabita: KIS in Regionalni Center Rož ŠMIHEL Biološko vrtnarjenje v letnem krogu (6. modu!) Čas: od 14. do 18. ure Pogled nazaj, pogled naprej, zaključna fešta Vabita: KIS in KPD Šmihel Nedelja, 24. oktobra PLIBERK Srečanje starejše generacije s kulturnim programom Čas: ob 11. uri Kraj: v Grenzlandheimu Vabi: občina Pliberk K KZ: http: // www. kkz.at (aktualne informacije o KKZ in o slovenski kulturi na Koroškem, informacije o slovenskih društvih) Glavna šola Pliberk: http: // www. netway. at/hsblei-burg Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slo vene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks-gruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/ slovene/volksgruppenre-port.html Občina Suha in okolje -KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/s tefan.logar/ Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co.at Založba Wieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.at /zb Slovenska športna zveza: http V/members. magnet.at/s sz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at Oktet Suha. Otroški zbor Živ-Žav. Enotna lista Suha. VOX http://www.mem-bers. magnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/- keutschach/zvezda-ho- diše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/-ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko. društvo, šele @ asn. netway. at Katoliški dom prosvete v Tinjah: htto: // www. soda-litas. at (Tinje) Stičišče avstralskih Slovencev http: // www. glasslovenije.com. au AJNTIMA 99 14. -17. OKT. ŠMIHEL Medn. avstrijski lutkovni festival PROGRAM: Četrtek: 9.00 lutkovna skupina Buba iz Šmihela „Brat-je škrat-je tat-je“ 10.30 Marchenbuhne Rosen-rot (K) Die drei Geschenke 11.30 spremljevalni program predstave različnih šol na Glavnem trgu v Pliberku 15.30 He-Lo Puppentheater (NČ) Hansel und G rete I 18.00 Ver-nisaža v galeriji 'anin. Razstava lutk Brede Varl 19.00 Slavnostno odprtje festivala 20.00 Skrivnosti gozda Šmihelski lutkarji pohod na sv. Katarino open-end družabni večer s skupino Kanta kvartet iz Maribora Petek: 9.00 Figurentheater NAM LOS (južna Tirolska) Von den drei Sprachen 10.30 Saskia Vallazza (V) Aliče hinter den Spiegeln 14.00 spremljevalni program lutkovni safari - Šmihelski lutkarji 15.30 Theatergruppe Sonnen-schein der Lebenshilfe Salzburg (S) Die Bremer Stadtmu-sikanten 20.00 Lutkovno gledališče Maribor (SLO) Sonček, kje si? 22.00 Theaterwerkstatt Gerhard_ VVeiss I Piccoli (D) Die Hochzeit auf dem Eiffelturm (V Štihu Sor-gendorf) Sobota: 9.00 Mirabile (NO) Marchen, Marchen 10.30 Lutkovna skupina PIKI s Slovaške Pika nogavička; Popoldne: možnost ogleda vseh razstav po Šmihelu, Pliberku in v Bistrici (VVerkhof) 15.30 Lutkovna skupina Lutke mladje iz Celovca Zaklad čarovnice Jezibabe 17.00 TUPILAK Marionetten und Fig ure n (T) Keloglan und der schwarze Knuppel 20.00 Puppentheater tabula rasa (NO) Galgen-strom & Co 22.00 AN IMA 99 END Nedelja: 11.00 Lutkovna skupina Picaporte iz Italije Da, gualche parte sulla bera... 14.00 Seja direktorjev mednarodnih festivalov v Sloveniji, Italiji in v Avstriji NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. 20 Termini UNI: Trening za osebni razvoj in uspeh Celovec. V torek, 19. oktobra, se bo na celovški univerzi pričel tečaj za ..Trening osebnega razvoja/Erfolgstrai-ning fur personliche VVeiterentvvick-lung“. Po obiskanem tečaju naj bi tečajniki živeli bolj sproščeno, predvsem pa naj bi lažje dosegli svoje zastavljene cilje. Tečaj bo vodila strokovnjakinja Dl Anna Bogyo, ki je daje tudi informacije: tel. 0664/40 11 663 28; zvečer: 0463/7 18 92. Maša in družabnost za 30 letnico „Bleščeče“ Arihova peč. Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini praznuje to nedeljo, 3. oktobra, svojo 30-letnico obstoja. Člani Slovenskega planinskega društva vabijo ob 12. uri k bogoslužju, nato pa bo pred kočo kulturni program z družabnostjo. Prve Januševe pesmi v posebni zbirki Libuče. V soboto, 2. oktobra, (ob 19. uri) bo pisatelj Gustav Januš v galeriji Falke bral pesmi iz svojih zgodnjih literarnih let. Knjigo z zgodnjimi pesmimi Januša z naslovom Metulj/Der Schmetterling/La Farfalla/The Butter-fly, pa bosta predstavila mag. Fabijan Hafner in vodja Mohorjeve založbe Dl Franc Kattnig. Zadnja priložnost za ogled Kantate Celovec/Maribor. V petek, 1. oktobra, bo v celovški stolnici (ob 20. uri) in v soboto, 2. oktobra v mariborski stolnici možno zadnjič slišati kantato „Žena-mati“. Nastopajo: MePZ Jakob Petelin Gallus, MePZ Sele, Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, Koroški instrumentalisti in solista: Bernarda Fink-Inzko in Bruno Petrischek. Uspešno kantato si lahko ogledate samo še dvakrat. Avizo ZANIMIVE PRIREDITVE IN TERMINI ' site-: Vsak skavt in vsaka skavtinja se zaobljubi in s tem ostane praktično skavt vso življenje. 40 let „vedno pripravljeni" 40 let je minulo, odkar je Janez Rovan v Mohorjevi v Celovcu ustanovil skavtsko gibanje. Na slavnost bodo prišli tudi prvi skavtje. Prvi trije skavtje, ki so leta 1959 dali skavtsko zaobljubo so bili dijaki Slovenske gimnazije Anton Riegelnik, Janko Ravnik in Joža Habernik. Vsi trije bodo v soboto, 2. oktobra, med častnimi gosti na skavtski proslavi ob 40-letnici skavtov v Šmihelu. Za slavnostne govornike so skavtje povabili bivše skavte, namreč Joža Habernika, dr. Zdravka Inz-ka in Franca Krištofa. Obiskovalce pa čaka tudi obširen slavnostni program. Med drugim bo na ogled videofilm o skavtskem življenju, do besede pa bodo prišli tudi bivši skavtje. Na ogled bo tudi razstava o zgodovini koroških skavtov, skavtje pa bodo tudi peli in predvajali skeče. KONCERT IN PLES Spomini, pesmi in slike iz Avstralije Suha. Oktet Suha in Podjunski trio Lipusch bosta v soboto, 2. oktobra, ob 20. uri v ljudski šoli na / Šuhi predstavila ..Avstralski program", ki ga bo dopolnil film o turneji. Nato pa bosta v gostilni Mot schulablick ples in zabava. Predstavili bodo tudi jubilejno brošuro, ki sta jo s pomočjo Krščanske kulturne zveze izdelala Krista Hafner in Milan Piko. V teku 40-ih let je bilo v skavtskem gibanju gotovo nad 1000 skavtov in skavtinj, višek in razcvet pa je skavtizem doživel ’ v 70-ih letih, ko je vsakoletne tabore obiskovalo do 50 skavtov in je bilo redno veliko skupnih taborov s skavti iz Italije in Slovenije. Danes skrbi za razvoj skavtskega gibanja šmarješki žpk. Janko Krištof, ki vse prisrčno vabi v nedeljo v Šmihel. 40 let skss - „Za lepšo bodočnost," v nedeljo, 3. oktobra, ob 14.30 v farni dvorani v Šmihelu. 21 Zanimivosti od tu in tam Teodor Domej - 50 letnik Jubilej. Strokovni nadzornik za srednje šole dr. Teodor Domej je pred kratkim srečal Abrahama. Šolniku in zgodovinarju so čestitali številni kolegi, znanci in prijatelji, pa tudi uredništvo NT se prisrčno pridružuje. 50 let. Predsednik KIS Miha Zablatnik je imel pred kratkim razlog za praznovanje, saj je srečal Abrahama. Znanemu bilčovškemu bio-kmetu in strokovnjaku različnih „komunalno- in družbenopolitičnih ved“ iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta. OSEBE & DOGODKI „Od prvega dne naprej s polno paro", je deviza teama, ki skrbi za program v Fiiouju vJuenni. Mala vas. „Filou“ in „Pazzo“ sta na Klopinj-skem jezeru 17. in 18. septembra s pravo „mega - party“ zaključila letošnjo poletno sezono in zaprla vrata do prihodnjega poletja. Že v soboto, 2. oktobra, pa bo „Filou“ odprl v Juenni. Šefica Anica Šumnik je za jeseni pri- pravila zelo zanimiv in atraktiven program. Anica: „V takih barih, kot je Filou, se mora vedno nekaj dogajati, sicer se gosti dolgočasijo in gredo v druge lokale." Zato Filou od prvega dne „vozi s polno paro", v sobotah bo nastopila pogosto tudi „live-skupina“. Z NAŠIM TEDNIKOM NA MARTINOVANJE 3 3 il 3 z »j d - SPORED: V petek, 12. novembra, v Beli dvorani ob Velenjskem jezeru • Ob 19. uri pester kulturni spored za tv-oddajo RTV „Po domače" (12 skupin!) - sledi Martinov ples z ansamblom Lojzeta Slaka v soboto, 13. novembra • Ogled rudarskega muzeja v Velenju, nato obisk slovenske vinske ceste. v petek, 12. novembra p v soboto, 13. novembra OC Mirtin@vinJ% z Lojzatom Slakom v Velenju in na vinski cesti Podrobne informacije v naslednjem Našem tedniku. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA V torek zvečer sta sedela pred televizijsko kamero kancler Viktor Klima in podkancler VVolfgang Schussel. Oba sta bila bolj žalostna, slaba bojevnika, žal! Čeprav ga ni bilo pri diskusiji, sem videl ves čas Jorga Haiderja kot senco. Kakor grozljiv oblak, ki prinaša uničujoče neurje s točo, je visela nad obema. Namesto da bi oba poudarjala dobre dosežke pa uspehe in z ustreznimi dokazi privabila volivce in volivke, sta se vse bolj zapletala v zanke, ki jih nastavlja Haider. Bolje bi bilo, ko tega pogovora sploh ne bi bilo. Haider bi imel nekaj adutov manj! Pred 20-imi leti se je 5. oktobra pričel politični proces proti Borutu Sommer-eggerju, ki ga je policija na demonstraciji uklenila in celo pretepla. Proces se je končal šele po letih s pomilostitvijo. Pred 15-imi leti je na deželnozborskih volitvah dobila SPO 51,6 %, OVP 28,3%, FPČ 16 %, KEL/ALK pa 1,5 % (4.710 glasov). Zmacjavalka volitev je bila FPČ (+4,1%). Pred 10-imi leti je mladinski časopis izvedel povpraševanje, kdo naj bi imel v narodni politiki več vpliva. Rezultat. 1. Zalka Kuchling, 2. Reginald Vospernik, 3. Matevž Grilc. Šele na 9. mestu je bil tedaj današnji predsednik ZSO Marjan Sturm. 22 Šport 1. RAZRED D Rikarja vas - Železna Kapla 1:2 (1:0) Rikarjani na domačem igrišču preprosto ne znajo več zmagati. Na tekmi proti Kapelčanom so v 1. polčasu sicer zaigrali kar dopadljiv nogomet in prevzeli tudi vodstvo, vendar po odmoru iz nerazumljivih razlogov zelo popustili. To so - telesno in kondicijsko presenetljivo močni - Kapelčani izkoristili za zadetka (iz standardnih akcij), ki sta hkrati pomenila njihovo šesto zmago v tekočem prvenstvu. RIKARJA VAS: Smrečnik 4, Urch 4, Streicher 3, Lampret 3, Figoutz 4, Wolbl 3, Kordesch 4, S. Sienčnik 3 (75. Sturm 0), F. Sienčnik 3, Nobel 3, Blažej 3; ŽELEZNA KAPLA: Obrež 3. Sporn 4, G. Grubelnik 3 (63. Nerz 3), F. Ošina 3, Kock 3, Koller 3, VVagner 4, Germadnik 3 (78. Haller 0), M. Romano 3, Partej 4, Ko-gelnik 3; Rikarja vas: 200 gled.; sodnik: Kandolf (dober); strelci: Blažej (25.) oz. Partej (68.), Kogelnik (86.); Globasnica - Šentlenart 3:2 (1:0) Izreden start Globašanov, kajti že prvi napad je pomenil vodstvo. Nato so gostje bili sicer iniciativnejši, vendar domača obramba ni dopustila priložnosti. Kaj kmalu po odmoru je ponovno zadel Buchvvald ter povišal na 2:0. Sledečo neskrbno igro domačinov so gostje kaznovali s skrajšitvijo rezultata na 2:1. S tretjim zadetkom Globašanov pa je bila tekma bolj ali manj predčasno odločena. GLOBASNICA: Vajksler 3, Mišic 3. Zanki 4, G. Sad-jak 4, Dlopst 4, Kert 3 (71. Hribar 0), Grubelnik 4, Buchvvald 4, Pasterk 3, Silan 4, M. Sadjak 3 (60. Szabo 3); Globasnica: 150 gled.; sodnik: Godec (dober); strelca: Buchwald (1., 53.), Silan (74.) Klopinj - Šmihel 7:3 (1:1) Jasna zmaga domačinov vsekakor ne pove kaj o dejanskem poteku igre. Šmihelčani so bili bolj ali manj enakovredni, toda razplet tekme je bil zanj popolnoma nesrečen. Tako so npr. pri rezultatu 2:2 v štirih minutah prejeli kar tri zadetke (I). Toda tudi nato niso vrgli puške predčasno v koruzo, pač pa so se vzorno borili do zadnje minute. ŠMIHEL: Suschnig 2, H. Motschilnik 3, Žohar 3, Krajger 3, Al. Gros 3 (63. An. Gros 3), Berchtold 2 (55. Liessnig 2), Obretan 4, Kotnik 4, Figo 3, Hribernik 2, W. Motschilnik 5; Klopinj: 150 gled.; sodnik: Schmidt (slab); strelca: W. Motschilnik (22., 51.), Obretan (66.) 2. RAZRED C i: ; Škofiče - DSG Sele 6:0 (2:0) Do prvega zadetka (20.) so bili Selani domačinom še enakovredni, nato pa so bolj ali manj popolnoma odpovedali, predvsem med 46. in 51. minuto. V tem kratkem časovnem obdobju so prejeli namreč kar 3 zadetke. Trener Mirko Wieser o tekmi: ..Inferioren nastop naših." SELE: P. Scheiber 3, T. Scheiber 1, J. Božič 0 (15. D. Mak 2), M. Mak 2, Hribernik 3, B. Božič 2,1. Kelih 2, A. Mak 2, F. Dovjak 2, M. Dovjak 2 (50. VVassner 2), Taveski 2; Škofiče: 200 gled.; sodnik: Hitzenhammer (zelo dober); 2. RAZRED E Frantschach - Žvabek 1:0 (0:0) Ker se igrišče v Frantschachu obnavlja, je bila tekma odigrana na stadionu v VVolfsbergu. Tekma je bila sicer napeta, vendar ni dosegla posebne nogometne ravni. Ko so se gledalci že sprijaznili z remijem, pa je domačinom malo pred koncem uspel zmagoviti zadetek. ŽVABEK: Jakob 4, Mlinar 3, Trampusch 3, Žlinder 2, VVriessnig 3, Zechner 3 (46. A. Berchtold 2), E. Berchtold 2 (80. Sadnek 0), V. Berchtold 2, S. Buchvvald 3, Juvvan 3, Možina 3; Wolfsberg: 200 gled.; sodnik: Schellander (povprečen); Dobrla vas - Sinča vas 2:0 (0:0) Bil je to najboljši nastop ekipe trenerja Velika v tekoči sezoni, čeprav je za zmago bilo potrebno tudi malo sreče. Gostje so namreč v 52. minuti povedli, vendar je sodnik zadetek neupravičeno razveljavil. Zmaga Dobrolčanov je bila kljub temu zaslužena, kajti bili so taktično zrelejši in dobili večino dvobojev. DOBRLA VAS: Pečnik 4, F. Golautschnig 4, Zdauz 5 (71. Nachbar 5), Kampi 4, Roger 5, Zunder 5 (80. Jorg 0), M. Lesjak 4, Velik 5, Marin 5 (75. S. Golautschnig 4), Pack 5, Pustoslemšek 4; Dobrla vas: 250 gled.; sodnik: Pudgar (malenkosten); strelca: Zunder (70.), S. Golautschnig (81.); rumeno-rdeči karton: Velik (88.) NIŽJI RAZREDI - PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD: Bilčovs -Vetrinj (v nedeljo ob 11. uri) - Prvič se bodo Bilčovščani predstavili pod vodstvom novega trenerja Koppa, ki je minuli teden zamenjal Igorja Struggerja. 1. RAZRED D: Šentlenart - Rikarja vas (v soboto ob 16.15) -Rikarjanom slej ko prej manjka poškodovani legionar Plasnik, kljub temu je trener VVolbl optimističen: „Na tujem se nam nikogar ni treba bati.’’ Železna Kapla - Žitara vas (v soboto ob 16. uri) - V 1. razredu D sta le Klopinj in Železna Kapla še neporažena. To pozitivno serijo hočejo Kapelčani vsekakor braniti tudi na tekmi proti Žitari vasi. Šmihel - Globasnica (v nedeljo ob 16. uri) - Šmihelčani so v minulem krogu po rezultatu sicer jasno podlegli, vendar je bil njihov nastop močan. Le razplet tekme je bil nesre- čen. Tudi nastop Globašanov je bil zadnjič močan, tako da si obe ekipi na derbiju kar mnogo pričakujeta. 2. RAZRED C: Sele - Ledince (v nedeljo ob 16.30) - „Za legionarja iz Slovenije (Tanevski, Božič) je to tekma zadnje možnosti,’’ je dejal trener Selanov VVieser. Po odličnih nastopih ob začetku prvenstva sta oba namreč zelo popustila. 2. RAZRED E: Žvabek - Djekše (v soboto ob 16. uri) - Žvabečani so v minulem krogu zamudili veliko priložnost, saj bi se v primeru zmage približali 1. mestu za točko. Poraz proti Frantschachu pa hočejo popraviti proti Djekšam. Preitenegg - Dobrla vas (v nedeljo ob 15.30) - Preitenegg je sicer le na predzadnjem mestu, kljub temu Dobrolčani tekme ne smejo jemati kar tako. V minuli sezoni so namreč kot velik favorit podlegli Preiteneggu s 4:1. ODBOJKA Dobljani z legionarjema s Slovaške v novo sezono Že pred pričetkom prvenstva so Dobljani zabeležili poseben uspeh: Zopet smejo prirediti „Final 4”. Kulturnega doma v Pliberku. To se pravi, da bodo Dobljani tudi tudi tokrat prireditelj avstrijskega pokalnega finala štirih najboljših ekip. Micheu; „Naša ponudba je bila najboljša in najpri-vlačnejša, zato odbojkarski zvezi ni preostalo nič drugega, kakor da nas ponovno poveri z orga-Robert Chochlak obeta biti veli- nizacijo tega zanimivega in ka okrepitev moštvu, saj se atraktivnega turnirja." F. S. igralec najde v kadru slovaške reprezentance. Tudi drugi novi legionar Boris Kempa, ki velja za zelo mnogostranskega igralca, je na pripravljanih tekmah že odlično pokazal svojo moč. Kakšno moč ekipa trenerja Vladimirja Pridala z novima igralcema dejansko dosega, pa se bo videlo v soboto, ko bo na tujem nastopila proti Ennsu (ob 19. uri). Kapetan Micheu je vsekakor prepričan, da bo „nova ekipa Dobljanov" igrala boljšo vlogo kakor v minulem prvenstvu. Za cilj pa si je postavila najmanj 6. mesto. Poseben uspeh pa so Dobljani že zabeležili, kajti ponovno jim je uspelo pridobiti turnir „Final 4”, ki bo 19. in 20. februarja 2000 v športni dvorani ŠAH______________________ Uspešen start SŠZI: 4,5:3,5 proti Trgu Prva ekipa Slovenske športne zveze je uspešno začela šahovsko prvenstvo 99/00 v koroški podligi-vzhod: V prvem krogu je v soboto premagala moštvo iz Trga tesno, toda zasluženo s 4,5:3,5. Za ekipo SŠZ je prvič nastopil novi igralec Egon Bertot (Elo 2035) iz Trsta ter svojo partijo prepričljivo dobil. SŠZ je po prvem krogu tretja na lestvici (vodi ASKČ Bekštanj II), naslednji nasprotnik pa bo 16. oktobra ekipa iz Bekštanja. Prihodnjo soboto, 2. oktobra, se prične nova prvenstvena sezona tudi za odbojkarje najvišje državne lige. Ekipa ŠK Aich/Dob je v primerjavi z minulo sezono postala močnejša, saj ni oddala nobenega igralca, pridobila pa dva izkušena legionarja s Slovaške. Predvsem Mu je ponovno uspelo dobiti pokalni finale v Pliberk - M. Micheu. PODLIGA VZHOD 1. Welzenegg 8 6 2 0 15:3 20 2. DSG Borovlje 9 5 4 0 21:9 19 3. Žrelec 9 5 2 2 24:12 17 4. ASV 8 5 1 2 12:8 16 5. Podkrnos 8 3 4 1 12:6 13 6. Ruda 8 4 1 3 13:12 13 7. Liebenfels 9 3 3 3 18:11 12 8. Pokrče 8 2 5 1 11:9 11 9. Šmarjeta 8 2 5 1 12:12 11 10. Velikovec 9 1 5 3 18:19 8 11. Vetrinj 9 2 2 5 11:16 8 12. ATUS Borovlje 9 2 2 5 8:13 8 13. Šentpavel 8 2 1 5 8:17 7 14. Bilčovs 8 1 2 5 6:16 5 15. Blatograd 8 0 1 7 5:31 1 ■ Prihodnji krog (2./3. oktober): Žrelec - Podkr-nos, Šentpavel - Velikovec, Šmarjeta - ATUS Borovlje, Bilčovs - Vetrinj, DSG Borovlje - VVelze-negg, ASV - Pokrče, Ruda - Blatograd. 1. RAZRED D 1. Klopinj 9 7 2 0 26:10 23 2. Železna Kapla 9 6 3 0 15:6 21 3. Grebinj 9 5 2 2 15:9 17 4. Šmihel 9 5 0 4 20:19 15 5. Metlova 9 4 2 3 18:11 14 6. Globasnica 9 4 1 4 14:12 13 7. St. Stefan 9 4 1 4 10:12 13 8. Žitara vas • 9 3 3 3 17:14 12 9. Šentlenart 9 3 2 4 9:11 11 10. Eitvveg 9 2 4 3 11:11 10 11. Rikarja vas 9 3 0 6 13:21 9 12. Vovbre 9 1 4 4 13:20 7 13. St. Margarethen/L. 9 1 3 5 4:14 6 14. Labot 9 1 1 7 5:20 4 ■ Prihodnji krog (2./3. oktober): Šentlenart - Rikarja vas, Metlova - Grebinj, St. Margarethen -Klopinj, Eitvveg - St. Stefan, Železna Kapla - Žitara • vas, Vovbre - Labot, Šmihel - Globasnica. 1. Škofiče 2. RAZRED C 9 7 11 30:6 22 2. Ledince 9 6 2 1 33:7 20 3. Arriach 9 5 2 2 24:12 17 4. HSV 9 4 3 2 12:7 15 5. Sele 9 4 3 2 12:13 15 6. Treffen 9 4 2 3 14:12 14 7. Rožek 9 4 1 4 16:11 13 8. Kriva Vrba 9 3 2 4 10:28 11 9. Teholica 9 2 4 3 16:13 10 10. Donau 9 3 1 5 14:17 10 11. Hodiše 9 3 1 5 15:21 10 12. Poreče 9 2 3 4 10:16 9 13. Osoje 9 3 0 6 15:29 9 14. Bistrica/R. 9 0 1 8 7:36 1 ■ Prihodnji krog (2./3. oktober): Teholica - Ar-riach, Rožek - Osoje, Treffen - Poreče, HSV - Bi-strica/R., Donau - Kriva Vrba, Hodiše - Škofiče, Sele - Ledince. 2. RAZRED E 1. Sinča vas 9 5 3 1 19:7 18 2. Tinje 8 5 2 1 17:8 17 3. Žvabek 8 4 2 2 16:7 14 4. Maria Rojach 8 4 1 3 17:10 13 5. Galicija 8 3 3 2 7:6 12 6. Dobrla vas 8 3 2 3 14:12 11 7. Reichenfels 8 3 2 3 12:10 11 8. Frantschach 9 2 5 2 6:7 11 9. Šentpeter 8 2 3 3 10:10 9 10. Pliberkll 8 2 3 3 9:15 9 11. Važenberk 8 2 3 3 8:19 9 12. Preitenegg 9 0 7 2 8:14 7 13. Djekše 9 0 2 7 6:24 2 ■ Prihodnji krog (2./3. oktober): Reichenfels -Pliberk II, Žvabek - Djekše, Maria Rojach - Tinje, Galicija - Frantschach, Preitenegg - Dobrla vas, Važenberk - Šentpeter. ŽENSKI NOGOMET Kljub zmagi Selanke še niso prav v formi Selanke so sicer visoko premagale DSG Borovlje, vendar igra ni bila prav zadovoljiva. V prihodnjem krogu proti ASK so zato obljubile stopnjevanje. Manjkala pa bo Sabina Pirmann. DSG Borovlje - DSG Sele 0:6 (0:2) Strelke: Martina Jug 3, M. Olip 2, Michaela Jug ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 1. Rapid Lienz 2 1 1 0 7:2 4 2. St. Margarethen/L. 2 1 1 0 4:3 4 3. DSG Sele 2 10 1 8:2 3 4. ASK 2 10 1 8:3 3 5. Spittal 2 10 1 2:6 3 6. DSG Borovlje 2 0 0 2 1:14 0 ■ Prihodnji krog (2J3. okt..): DSG Sele - ASK (v nedeljo ob 13.15), Lienz - DSG Borovlje, Spittal - St. Margarethen. 23 Šport Slike: NT: Fera Ne Ip na igralce, tudi na navijače SAK čaka v nedeljo tekma sezone. Hasan in Marko obljubljata Preschernu vsak po en gol Najmanj 300 navijačev bo spremljalo Bad Bleiberg. V nedeljo bo pri SAK gostoval »milijonski klub” Bad Bleiberg, torej moštvo, ki ni le deležno močne podpore s strani navijačev (med 300 in 400 navijačev bo v nedeljo spremljalo ekipo v Celovec), ampak ima v svojih vrstah tudi 27 enakovrednih kadrskih igralcev, med njimi tri - deloma z močnimi koreninami SAK. To so dolgoletni vratar SAK Adi Preschern, prav tako dolgoletni sredinski igralec SAK Tonči Blajs in napadalec Harald Kudler. Medtem ko bosta Preschern in Kudler v nedeljo igrala od začetka, bo tokrat manjkal Blajs, ki zaradi bolečin v križu že nekaj tednov ne more igrati. Tudi trener Bad Blei-berga Peter Hrstič je navijačem SAK dobro v spominu, saj je skoraj dve sezoni igral libera za SAK. Trener spoštuje SAK, se pa tudi zaveda vloge favorita svoje ekipe, ki se NOGOMET V SLOVENIJI Prva zmaga Korotana Prevalje - Ekipa trenerja Tomažiča je v 8. krogu pred 1000 gledalci končno prišla do prve in težko pričakovane zmage. Z izredno napadalno igro pa si jo je zagotovila že po prvih 45. minutah. 1. SLOVENSKA NOG. LIGA 1. Maribor 2. Rudar 3. Primorje 4. Olimpija 5. Gorica 6. Dravograd 7. Mura 8. Korotan 9. Publikum 10. Domžale 11. Potrošnik 12. Pohorje 8 0 0 5 1 2 3 3 2 4 0 4 3 3 2 3 3 2 3 2 3 1 5 2 1 5 2 2 2 4 0 4 4 0 2 6 29:7 15:10 17:12 18:15 13:11 10:11 11:9 15:14 9:11 8:18 3:13 4:21 ■ Rezultati 8. kroga: Maribor - Publikum 2:1 (0:0), Rudar - Potrošnik 1:0(1:0), Mura - Dravograd 22 (2:0), Primorje - SCT Olimpija 6:0 (1:0), Domžale - HIT Gorica 02 (0:0), Korotan - Pohorje 4:0 (4:0); ■ Prihodnji krog: Publikum - Primorje, Pohorje - Mura, Potrošnik - Korotan, Olimpija - Domžale, Dravograd - Maribor, HIT Gorica - Rudar. opira predvsem na izredno formo vratarja Prescherna. „Adi je najboljši vratar v tej ligi,” hvali Hrstič svojega varovanca. Prav njemu, ti. najboljšemu vratarju lige, pa sta napadalca SAK Hasan Muharemo-vič in Marko VVieser napovedala vsak po en gol. „V nedeljo šanse, kot sem jih imel npr. proti Lienzu, ne bodo ostale neizkoriščene,” pravi Hasan. Prav tako samozavesten je tudi Marko, ki je natančno obveščen o slabostih Prescherna -namreč pri strelih po tleh. Vsekakor bodo igralci SAK na tej tekmi do zadnjega polno motivirani. Zavedajo se lastne moči, pa tudi slabosti, ki jih lahko prinesejo ob sadove. To so v prvi vrsti nepotrebne individualne napake. Tem se hočejo tokrat izogniti, „potem je z močno podporo navijačev možna tudi senzacija,” pravi libero Simon Sadjak. Podpora s strani navijačev bo igralcem SAK v nedeljo vsekakor gotova, kajti zanimanje za to tekmo je veliko. Obeta se množičen obisk, podobno kakor proti Pliberku. F. S. Sta vratarju Bad Bleiberga Pre-schernu (velika slika) napovedala vroč nedeljski popoldan - napadalca SAK Hasan Muharemovič (levo) in Marko Wieser. SAK - Bad Bleiberg v nedeljo, 3. oktobra, ob 16.00 na igrišču ASV. Predtekma: SAK II - St. Urban ob 14.00. SAK Naraščaj SAK - center Celovec U 14: Volovica - SAK 1:1 (Grilc), U 12: ASK - SAK/2 0:5 (Kienreich 5); LM0: Kot-mara vas - SAK 5:4 (Wabnig 2, Karasin 2) Ta kron: SAK U 14 - Donau (ned., 13.30); SAK U 12 - ASV 2 (sob., 15.00); Kotmara vas U 10 -SAK (pet,. 17.00); SAK - center Pliberk U 12: Globasnica - SAK 4:11 (K. Dlopst 5, Enzi 3, Fračko, D. Dlopst, S. Grilc); U 10: SAK/1 - Važenberg 8:0 (D. Schwikart 3, K. Dlopst 2, Breitfuss 2, Stuck); Bikarja vas - SAK/1 2:2 (K. Dlopst 2); Turnir U 8:2. mesto za SAK/1 in 3. za SAK/4 Tekme ta kron: SAK U 16 - Grebinj (sob., 16.30), SAK U 12 - Labot (ned., 10.30); Wai-senberg - SAK U 10/3 (pet., 17.00); SAK - center Št. Primož U 12: SAK - Železna Kapla 14:0 (Trdina 5, P. Starmuž 4, Koresa 3, Hobel, R. Starmuž) U 10: Globasnica - SAK/4 2:4 (M. VVakounig 2, Krištof, Riegelnik); Turnir U 8:1. mesto za SAK/3 Tekme ta kron: Žitara vas U 12 - SAK (ned. 10.30), Šentpavel.U 10 - SAK (pet. 16.30) E. Oraže manjkal brez opravičila Himmelberg - SAK U18 4:1 (1:0) SAK: Kargl 0, H. Nachbar 1 (50. Verdel 2), Kojič 2 , Thaler 2, Buchvvald 4 (75. Babič 0), Soldo 2, Wald-hauser 2, Galo 2, Nachbar 3, Malej 2; Himmelberg, 100 gledalcev; Sodnik: Bierbaumer (dober); Strelec: Galo (86.) Ker brez opravičila ni prišel na tekmo drugi vratar SAK Erich Oraže, je v golu stal mladi in neizkušeni Marco Kargl. Domačini so prišli zelo poceni do golov, sicer bi bila tesna zmaga mladih sakovcev nedvomno možna. Ker vratar Lenart še nosi mavec, bo v nedeljo (ob 14. uri proti St. Urbanu) ekipi spet na voljo v golu .veteran" Benjamin VVakounig. Je zadel edini gol SAK-L. Sadjak. REGIONALNA LIGA Individualne napake prinesle SAK ob sadove Škoda, kajti nastop SAK je bil tokrat zelo močan in bi si zaradi tega nedvomno zaslužil vsaj točko. Vendar so se igralci zopet sami prinesli ob sadove, kajti oba gola domačinov sta izhajala iz nepotrebnih individualnih napak. Žal sta tokrat tudi napadalca „kazala živce", kajti nekaj zelo lepih priložnosti nista znala izkoristiti. Hladnokrvnejši je bil kapetan Lojze Sadjak, ki je po lepi akciji in z natančnim strelom premagal domačega vratarja. Rapid Lienz - SAK 2:1 (1:0) SAK: Mallegg4,S.Sadjak5, Hajnžič 1, A.Sadjak 5, Ogris 4, Adrovič 3 (82.1. VVoschltz 0), Zanki 4, Ch. VVoschitz 3 (72. Pajantschitsch 0), Eberhard 3, VVieser 2 (75. Nachbar 0), Muharemovič 2; Lienz: 350 gled.; sodnik: Aichholzer (malenkosten); strelci: Maier (36.), Jedvaj (67.) oz. A. Sadjak (85.); rumeno-rdeči karton: Maier (78.), Hajnžič (92.); rdeči karton: Georgiadis (90.) Razočarljiv nastop Pliberčanov v Zeltvvegu Pliberčani so se prilagodili slabi igri domačinov, ko pa so le-ti povedli z 1:0, se ekipa trenerja Po-lanza ni mogla več stopnjevati. Predvsem sredinski igralci so bili tokrat telesno izčrpani in zaradi tega svoji ekipi niso mogli dati močnega pečata prejšnjih tekem. Zeltvveg - Pliberk 3:0 (0:0) PLIBERK: Matschek 3, Skorianz 3, Krewalder 2, Mosser 2, D. VVriessnig 2, Škerjanec 2, Hribar 2 (32. F. VVriessnig 3), Urnik 2, Škof 2, Miklau 2 (80. Lutnik 0), Polessnig 3 (55. Slanitsch 3); Zeltweg: 350 gled.; sodnik: Leidlmayer (povprečen); strelci: Reichhold (60711-m.), Marko-vvitsch (70:), Leitgeb (76.); rumeno-rdeči karton: D. VVriessnig (80.) REGIONALNA LIGA 1. Spittal 2. Bad Bleiberg 3. Pasching 4. Donau Linz 5. Voitsberg 6. Hartberg 7. WAC 8. Rapid Lienz 9. FC Šentvid 10. Zeltvveg 11. Pliberk 12. Gratkorn 13. VVels 14. SAK 13:10 16:5 13:6 17:11 11:9 11:10 13:14 10:11 5:8 10:11 8:12 7:12 6:16 11:16 ■ Rezultati 8. kroga: Rapid Lienz - SAK 2:1, Pasching - FC Šentvid 2:0, Voitsberg - Hartberg 3:2, Spittal - Gratkorn 3:2, Bad Bleiberg -VVels 4:0, Zeltweg - Pliberk 3:0, WAC - Donau Linz 2:1; ■ Prihodnji krog (1./2./3. oktober): Donau Linz - Spittal, Gratkorn - Zeltvveg, Hartberg -Pasching, SAK - Bad Bleiberg, FC Šentvid -WAC, VVels - Voitsberg, Pliberk - Rapid Lienz; ■ Strelci SAK: 4 Muharemovič 3 M. VVieser 2 A. Sadjak 1 Eberhard, Vrabac ■ Strelci Pliberk: 4 Miklau 1 Hribar, Lisič, D. VVriessnig, F. VVriessnig Kandidat EL | Der EL-Kandidat fisseasisti ■■II Vaš prednostni glas za našega kandidata EL Ihre Vorzugsstimmefiir unseren EL- Kandidaten Bernard Sadovnik