KATOmidiMl M^^K Katoliška akcija. Od sv. Očeta nujno priporočana Katoliška akcija se vpe]java po vseh delih katoliškega sveta. Oblika njenega udcjstvovanja je po raznih krajih različna, prilagodena krajevnim prilikam. V Italiji ima obliko organizacije ter se opira na stanovske organizacije ikatoliških mož, žena, mla deničev, mladenk, dijakov in dijakinj. Po drugih državah se smatra ikot pokret, kot gibanje in kipenje, ki se ne sili v organizatori.ne oblike in meje. Zanimivo je, kako pojmujejo praktični Angleži izvrševanje Katoliške akcije. Monsignor dr. Barrett, škof v Plymouthu, je izdelal načrt sporednegain vzajemnega sodelovanja vseh katoliških organizacij v škofiji, ki bodo nositeljice Katoliške akcije. Za sličen načrt se je tudi odločil nottinghamski škof, ki je sestavil nekak kabinet (nekako ministrstvo) iz vseh voditeljev. katoliških organizacij. Ti voditclji bo-' do pod škofovim vodstvom določili smernice, 'ki se bo v njih kretalo delovanje Katoliške akcije. Kar se tiče Katoliške akcije, je jako zanimivo pismo, ki ga je papež Pij XI. nedavno poslal lisbonskcmu patriarhu v PortugiškL V njem poudarja sv. Oče, da je ta akcija apostolsko delo, ki pripada katoliškemu ždvljenju. Uspeh tega dela je y veliki meri odvisen od voditeljstva. za to naj g. patriarh posebno pazi na cerkvene svetovalce te akcije, ker je od njih v prvi vrsti odvisna usoda te organizacije. Kar se dostaie razmerja do politike, sv. Oče poudarja, da je Katoliška akcija prav tako kakor cerkev izven in nad političnimi strankaml. To pa ne pomenja, da ne bi katoličani smeli pripadati organizacijam političnega značaja, v kolijkor te dajejo po svojem programu in delovanju nujno potrebno jamstvo za va_3tvo pravic Boga in vesti. Treba je celo naglasiti, da sodelovanje v političnem življenju odgovarja dolžnosti socialne Ijubezni, ker rcora vsak državljan po svojih močeh pripomagati k dobrobiti svojega naroda. Če je to sodelovanje prešinjena s krščanskimi načeli, takšno delo no koristi samo socialnemu, marveč tudi verskemu življenju. Zato je dolžnost Katoliške akcije, da sama ne dela politike v strogem smislu besede, da p^ svoje člane pripravlja, da delajo dobro politiko, v vsem navdihnjeno s krščanskimi načeli, ki edina morejo prinesti mir in dobrobit narodom. Tako se potem ne bodo mogli dogajati slučaji, da Ijudje, ki se priznavajo za katoličane, imajo v zasebnem življenju drugo ve3t, v javnem pa zopet drugo. Jasne in važne besede sv. Očeta! Soclalisii se vračajo v katoliško cerkev. Svet je zastrmel nad brezvestnostjo socialno-demokratskih voditeljev, ki so v Avstriji nahujskali delavske množice na upor zoper državo in državno oblast, sami pa so pravočasno spravili svojo kožo na varno. Glavna duševna voditelja avstrijske socialne demokracije, dr. Bauer in dr. Deutsch, sta pobegnila z bojišča pri Floridsdorfu na Čehoslov aško. Tudi komandant Schutzbunda Heinz je svoje socialistične čete pustil pravočasno na cedilu, ter zbežal preko čehoslovaške meje. Brczvestnost v izbiri sredstev je bila pri voditeljih socialne demokracije prav udomačena. Vsako sredstvo je bilo dobro, samo da je dalo pri. akovati kaj uspeha. S hladnokrvno brezvestnostjo so socialistični voditelji hujskali svoje uboge zapeljane delavske pristaše k odpadu od katoliške vere. To brezvestno sredstvo so zlasti uporabljali v svoji onemogli borbi zoper velikega avstrijskega državnika dr. Seipla, rešitelja Avstrije. Število odpadnikov je bilo precejšnje. Mnogoteri preprosti delavci bi se radi bili vrnili v cerkev, pa se nis-o .tpali radi terorja, ki je vladal v stranki. Sedaj pa je z razpustom socialno demokratske stranke tateror prenehal in takoj se je javilo na Dunaju veliko število zapeljancev ter prosilo, da jih zopet sprejmejo v katoliško cerkev. Med tistimi, ki so se vrrrili, je bil tudi delavski tajnik v Gradcu z imenom Stanek. Radi upora je bil od prekega soda obsojen na smrt. Stanek je bil rojen katoličan, pa je vsled protikatoliške gonje v socialno-demol.ratski stranki izstopil iz cerkve ter postal brez konfesije (brez veroizpovedi). Ko so mu naznanili, da se bo smrtna obsodba nad njim izvršila,- je odklonn ponujeno pomoč katoliškega duhovmka, češ, da je brez konfesije. Župnik cerkve sv. Jožefa monsignor Hofer ga je večkrat v zadnjih urah obisikal v celici. Pet minut pred obešenjem se je Stanek udal besedam duhovnikovim. Spovedal se je, ko je javil svojo voljo, da zopet postane član katoliške cerkve, ter mirno šel v smrt, spravljen z Bogom. Vodifelj špaaskih katoličanov kot romar. Španija je še vedno država, kjer vladajo v javnem življenju zelo velike težave. Pri zadnjih volitvah so sicer izvojevali katoličani lepo zmago, vendar je njihovo delovanje zelo otežkočeno vsled srditega nasprotovanja framasonov, socialistov in komunistov Voditelj katoliškega ljudstva Gil Rob- les, slavni zmagovalec pri zadnjih državnozborskih volitvab, se tega zaveda v polni meri. V svesti si je, da je božja pomoč potrebna tudi v politiki. Zato je šel na božjo pot k sloveči cerkvi Matere božje v Ledesmi. Na romarskem potu ga je spremljalo veliko število zvestih in vnetih pristašev zlasti iz vrst vrle ikatoliške mladine. Med potom so ga navdušeno pozdravljale velike množice ikatoliškega ljudstva. Osobito prisrčen in navdušen je bil sprejem v Ledesmi. Obdan od ogrorane množice se je Gil Robles « iskreno molitvijo zahvalil Bogu za veliko politično zmago španskih katoličanov ter je katolisko Španijo priporočil Mariji — Kraljici katoliškega ljudstva!