H &sib> BILTENG1ASNIK ŽIVILSKEGA HDNBINATAZITD LJUBLJANA, MAREC 1969 PO IX. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Dosledno naprej! Predsednik ZKJ tovariš Tito govori na slavnostni seji kongresa - P0 7 šega napredka in kratijo delovnemu človeku samoupravi j avske pravice. Deveti kongres je točno analiziral vse te pojave ter nakazal napotke za razširitev in poglobitev neposrednega vpliva delovnega človeka na vseh področjih družbenega življenja. Deveti kongres je v skladu s težnjami delovnega človeka Jugoslavije, izraženimi v LETO IV — ŠTEVILKA 1—3 resolucijah vseh republiških kongresov ZK, odločno pribil, da na poti družbene in gospodarske reforme ne sme biti umikov in sporazumov, kajti reforma bo dosegla svoje cilje le tedaj, če bo dosledna. Deveti kongres je ponovno in še bolj jasno podčrtal, da je treba vso našo družbeno ureditev in vso politiko, tudi vse zu- Konec na 10. strani Program kombinata osnovna naloga NAMESTO SINDIKALNEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA ODSLEJ SINDIKALNA KONFERENCA KOMBINATA— NALOGA SINDIKATA V PRIHODNJE JE SPODBUJATI DELAVCE K NADALJNJEMU RAZVIJANJU DELOVNEGA IN GOSPODARSKEGA PROGRAMA IN H KREPITVI KOMBINATA Osnovne sindikalne organizacije kombinata Žito so v četrtek, 27. marca dobile novo vodstveno telo, sindikalno konferenco, ki se je to pot sestala prvič po izvolitvi članov konference na sindikalnih občnih zborih in izvolila tudi svoje predsedstvo. Udeležilo se je je 24 članov, opravičeno odsotna sta bila dva, neopravičeno odsotni pa trije člani. Na konferenci so bili navzoči tudi člani ostalih političnih organizacij in samoupravnih organov kombinata, glavni direktor tov. Puterle ter predsednik in tajnik mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljana tov. Pajnič in Rant. Deveti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je za nami. Kakor vsak prejšnji, bo tudi ta kongres zapisan v zgodovini jugoslovanske revolucije kot mejnik z vsemi poglavitnimi značilnostmi družbenega razvoja, kateremu je nakazal nadaljnjo smer. Ves kongres bi lahko imenovali družbeno izražanje mnenj na vrhu, izražanje mnenj, izkušenj in stališč, ki so si sicer tu in tam nasprotovala, vendar je bil njihov skupni imenovalec človek, delovni ljudje naših narodov, delovno ljudstvo ter njegove težnje in problemi pri graditvi njemu ustreznega samoupravnega socializma. Če hočemo razumeti pomen IX. kongresa, se moramo ozreti nazaj in se spomniti na prejšnji VIII. kongres ter na dogajanje P° njem. Osmi kongres je začrtal osnovna načela za nadaljnji demokratični raz-v°j naše družbe v okviru samoupravljanja, za krepitev vloge delovnega človeka v družbeni reprodukciji ter nakazal izhodiščne točke za gospodarsko in družbeno reformo. Jasno izraže- nim napotkom pa so nasprotovale nazadnjaške težnje, težnje po starih metodah in oblikah vodenja, zaradi česar je razvoj zastal in celo zašel v krizo. Brionski plenum je pomenil za napredne tokove veliko sprostitev in postal izhodišče za priprave na IX. kongres. V času po brionskem plenumu se je začela ZK organizacijsko in ideološko utrjevati. V njene vrste je stopilo na tisoče in tisoče mladih ljudi. Tako se je začela krepiti vodilna vloga naše zveze komunistov v skladu z zahtevami demokratičnega družbenega razvoja, ki mu je potrebna odločna akcija proti vsem negativnim pojavom, ki zavirajo kolo na- DOSEDANJI USPEHI Iz obsežnega in izčrpnega poročila predsednika tov. Tomažina smo razbrali, da je bilo delo sindikalnih organizacij Žito smotrno in usmerjeno v razvijanje programa gospodarskega razvoja kombinata. Pri tem je sindikat aktivno podpiral akcije pri integracijah, uvajanju sodobnega načina proizvodnje in pri izboljševanju delovnih pogojev delavcev, zlasti pekov. Pomemben mejnik v pekarstvu OB SKLENITVI DRUŽBENEGA DOGOVORA MED PEKARNO CENTER IN KOMBINATOM ŽITO GLEDE (POSTOPNE) UKINITVE NOČNEGA DELA PEKOV V LJUBLJANI — POZITIVNA MNENJA OBEH PRIZADETIH PARTNERJEV Sredo, 12. februarja letos, lahko štejemo kot zelo pomemben, skorajda zgodovinski dan, kot mejnik, ki pomeni izboljšanje pogojev dela za delavce pekovske stroke. Po nekajkratnih poprejšnjih razoovorih in posvetovanjih, sklicanih v sporazumu z Mestnim odborom sindikatov delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljana so se ta dan dokončno sestali predstavniki delavskih svetov Pekarne Center in kombinata Žito in v Domu sindikatov podpisali družbeni dogovor o ukinitvi nočnega dela v pekarnah obeh podjetij na področju Ljubljane. Na sestanku sta bila prisotna tudi predsednik Republiškega odbora sindikata kmetijske, živilske in tobačne industrije tov. Julij Planinc in predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana tov. Rudi Bregar, dalje direktor in tehnični direktor pekarne Center ter tehnični in komercialni direktor Žita. Glede na to, da je bil ta problem načelno že poprej dodobra obdelan, na tem sestanku ni bila potrebna posebna razprava, razen pred- logov, naj bi vse delovne organizacije, ki se ukvarjajo s pekarstvom v Ljubljani, čim-prej izpeljale notranjo organizacijo dela tako, da bo mogoče zadovoljiti obe prizadeti strani — proizvajalce kruha ter kupce. Da bi naše bralce, posebej delavce v pekarnah, podrobno seznanili s potekom tega pomembnega sestanka, objavljamo nekatere najbolj značilne zanimivosti. Sestanek je vodil predsednik Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije tov. Alojz Pajnič. V uvodnih besedah je povedal tole: Dovolite mi, da odprem .skupno sejo centralnega de-Nadaljevanje na 2. strani Zelo uspešna je bila akcija za ukinitev nočnega dela v pekovski stroki, pri čemer je bil sindikat, s pomočjo MO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljana, glavni pobudnik. Sindikalna organizacija je ob razvijanju programskih načel kombinata prispevala svoj velik delež pri reorganizaciji mlinske industrije, ki je v desetletju nazaj nosila glavno breme financiranja novih objektov in je končno tudi sama krenila na pot sodobne industrije. Omembe vredna je še posebej skrb za pridobivanje strokovnih kadrov, ki so pri uvajanju nove tehnologije kombinatu nujno potrebni in je treba torej kadrovski sestav še naprej izpopolnjevati. Pravilna je tudi skrb za delavce pri dodatnem izobraževanju za pridobivanje ustreznih kvalifikacij za delovna mesta, zakaj kvalitete delovne sile pogojuje nadaljnje možnosti uresničevanja programa kombinata. Uvajanje novih kadrov bo treba še naprej podpirati, pri tem pa mlade ljudi povezovati s starejšimi delavci, ki imajo na svojih delovnih mestih dovolj izkušenj in so doslej zelo dobro usmerjali razvoj kombinata ter k temu dajali svoj velik delež. Njihove izkušnje bodo prav gotovo dobro služile mlajšim ljudem, ki bodo prevzemali v prihodnje naloge starejših. Program kombinata osnovna naloga Nadaljevanje s 1. strani POGLED V PRIHODNOST Poročilu predsednika je sledila zelo obširna in femeljita razprava. V njej je bilo zaslediti mnenje, da je sindikalna organizacija doslej uspela v mnogih dosedanjih akcijah, pri katerih so se pokazali vidni uspehi. • Eden največjih uspehov je vsekakor prehod na nov način dela v pekarstvu. Od začetka marca poteka ta akcija, ki je zajela vso Ljubljano. Delavci v proizvodnji, zlasti tisti, ki imajo opravka z do- nje novega programa kombinata, ki zajema nove gradnje pekarn, rekonstrukcije nekaterih starih obratov, nadaljnje integracije, vse zato, da bi se v prihodnosti zagotovila nadaljnja gospodarska moč kombinata, novi dohodki in s tem izboljšal standard delavcev. Pri tem bo imela veliko vlogo dokončna proizvodnja izdelkov in uvajanje novih izdelkov, tako testeninskih kot slaščičarskih, s katerimi je kombinat že deloma začel. To bo zahtevalo nove stroje, nova sredstva, nove kadre in Že doslej so bili obrali Žilovih delovnih enot dokaj sodobno urejeni. Zalo sl jih goslje vselej i zanimanjem ogledujejo. Prizor z enega fakinih obiskov stavo kruha in drugih pekovskih izdelkov, so povedali, da so ljudje v glavnem z razumevanjem sprejeli nov delovni čas in ni slišati kritike. Kljub temu pa bo treba še uporno delati, da se bo dosedanje mnenje ljudi in njihova nagnjenost k dosedanjemu načinu oziroma času prodaje vendar spremenila. Kaže, da kupci raje dojemajo potrebe po novem nočnem delu pekov, ne pa toliko trgovine, ki blago posredujejo kupcem. Seveda ima pekarna v Samovi ulici glede dostave lažje stališče, kot pa pekarna na Šmarfinski cesti, ki mora pokrivati jutranje konice. Tu pa bo treba najti skupen jezik. Zlasti pa bo treba še naprej poglabljati stike s trgovinami in s primerno propagando uveljavljati nov način dostave, Trgovine bi sicer rade imele vselej sveže izdelke, kar pa pri nepretrgani proizvodnji ni mogoče stoodstotno doseči. Da pa je akcija doslej že toliko uspela, so k temu pripomogle vse poprejšnje priprave, ki so bile izvedene že 14 dni pred začetkom uvajanja novega delovnega časa v pekarnah. • Ob dosedanjih uspehih je treba izreči tudi priznanje mlinski dejavnosti, ki je bila v letih nazaj glavni nosilec graditve kombinata. Če bi mlinska dejavnost ostala v takšni sestavi, kot poprej, bi ne mogla biti kos današnjim zahtevam, zato je bil s postavitvijo novega mlina storjen velik korak naprej, prav tako kot pri koncentraciji pekarstva. S V teku pa so seveda še nadaljnje akcije, uresničeva- investicije. Naloga sindikata bo vsekakor v tem, da bo podprl prizadevanja samoupravnih organov in vodstva kombinata. Pri tem bo treba zainteresirati najširši krog delavcev, pri čemer bo treba povezovati izkušnje starejših z elanom in mladostnimi ambicijami mlajših. Veliko vlogo bodo pri tem imeli sindikati v DE z urejanjem notranjih odnosov. Sindikat se bo moral spoprijeti z vsemi temi drobnimi problemi. SPODBUDNE BESEDE V razpravo je posegel tudi tov. PAJNIČ, ki je dejal med drugim tole: Tak način dela, kot je prikazan v programu kombinata, kaže samo pozitivnost v vsestranskem gledanju v prihodnost. Takšno zamisel, ki jo ima kombinat za naprej, mora sindikat delavcem pozitivno tolmačiti. Vse kaže, da so ljudje uvideli, da je treba za dobro gospodarjenje veliko prizadevanja, kar je moč doseči zlasti z dobrimi notranjimi odnosi. Tudi skrb za izobraževanje lastnih kadrov, na katerih slonijo bremena vseh dosedanjih uspehov, je zelo pozitivna. Napačno bi bilo gledati samo na pridobivanje novih kadrov, pri tem pa pozabljali na ljudi, ki so doslej veliko pripomogli k uspehom kombinata. Glede Šumija bi omenil le to, da se kolektiv strinja s priključitvijo k Žitu in je izvedeni referendum zelo dobro uspel. To kaže, da glede integracije ne bo težav. Glede ukinitve nočnega dela naj omenim, da se bodo še pojavljale težave, zakaj ločiti je treba želje kupcev od želja trgovin. Kupci pravzaprav nimajo glede nove prodaje nobenih pripomb, nasprotno pa so težnje trgovin drugačne. One želijo imeti vse blago zjutraj, popoldne ga pa v trgovinah zmanjka. Ob koncu vam želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Za tov. Pajničem je spregovoril glavni direktor tov. PU-TERLE: Naloga sindikata v prihodnje je prav v tem, da bo še naprej nosilec naprednih idej pri uresničevanju razvojnega programa kombinata. Sindikat mora pri tem pomagati samoupravnim organom ter ljudem pravilno tolmačiti naloge programa. Doslej smo bili pred delavci glede svojih zamisli vselej jasni in jim odprto prikazovali pot, ki naj bi nam pomagala k uspehom. Lansko leto je bilo za nas eno najtežjih, ker smo izvedli reorganizacijo mlinske industrije. Uspela je brez pritožb in zapletov. Tako bo treba delati tudi naprej in to s pravo tenkočutnostjo do delavcev. Le tako bomo pri njih dosegli enotnost in njihovo podporo pri naših prizadevanjih. Nalog pred nami je še veliko in za zdaj ni važno, kakšen kos kruha si režemo danes, temveč, kakšnega si bomo lahko v prihodnje. NOVO PREDSEDSTVO Po razpravi so udeleženci sprejeli sklep, naj bi vse gradivo, to je poročilo predsedstva koordinacijskega odbora, razpravo s te konference in razpravo s sindikalnih občnih zborov uporabili kot gradivo za sklepe in akcijski program v prihodnje. Za tem je sledila volitev 7-članskega predsedstva. Vanj so bili izvoljeni: Car (Notranjska), Grad (Ljubljansko področje), Horvat (pekarna Samova), Kavčič (pekarna Šmar-tinska), Petrovič in Slovenc (uprava) in Tomažin (trgovina). Za predsednika konference so izvolili tov. Tomažina, za namestnika pa tov. Petroviča. Pomemben mejnik v pekarstvu Nadaljevanje s 1. strani lavskega sveta podjetja Žito in delavskega sveta Pekarne »Center«, ki bo razpravljala o desetletnih težnjah naših proizvajalcev, naših pekov. Zato mi dovolite, da v delovno predsedstvo predlagam: predsednika sveta kombinata puša in predsednika delavskega sveta Pekarne »Center« tov. Mirtiča. V naši sredini pozdravljam predsednika Mestnega sindikalnega sveta tov. Rudija Bregarja in predsednika republiškega odbora sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije tov. Julija Planinca. Preden bi prešli na samo razpravo o družbenem dogovoru, mi dovolite, da bi člane obeh delavskih svetov nekoliko seznanil, kako smo prišli do tega dogovora. To je akcija, izpeljana iz vseh družbeno ekonomskih vidikov, vsestransko obravnavana in obdelana. V pripravi tega akta je sodelovalo precejšnje število tovarišeh obeh podjetij talko, da smo skušali poiskati najustreznejšo rešitev za obe podjetji. Na delo in priprave se nismo omejili samo skozi delovne organizacije — proizvodne organizacije, pač pa smo istočasno iskali stik iudi s tistimi, ki jim vaše blago nudite, to je z največjimi trgovskimi podjetji v Ljubljani. Zahvaljujoč se tudi sredstvom informacij, je ljubljanska javnost o tem že informirana, saj so v lanskem letu dali že svoje izjave tudi odjemalci, kako gledajo na uvedbo novega delovnega časa v pekarstvu. Moram reči, da so odjemalci in tudi trgovske organizacije z velikim razumevanjem sprejele ta naš dogovor. Od vas pa je odvisno, kako boste te stvari od 1. marca dalje vodili naprej. Vse prisotne prosim za razpravo, preden preidemo na sam podpis tega družbenega dogovora. KAKO JE PO SLOVENIJI Za tov. Pajničem je najprej povzel besedo tov. Julij Planinc, predsednik RO, ki je na kratko razložil, kako poteka reševanje tega problema drugod po Sloveniji. Dejal je: »Ko ste ravno pred podpisom akta o prekinitvi stalnega nočnega dela delavcev — pekov, se mi zdi prav, da bi delavskega Žito, tov. Li- dodal še nekaj pojasnil predvsem tistim tovarišem, ki so manj seznanjeni, kako je zadeva potekala ter kako delajo glede tega vprašanja tudi na drugih področjih v Sloveniji. Pozdraviti je treba pobudo mestnega odbora sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije, kakor tudi sindikalne organizacije iz podjetja Žito in Pekarne Center, da bi problem nočnega dela pekov dokončno uredili. Prav gotovo je ureditev dela pekov važna, ker že vsa povojna leta delajo v zelo težkih pogojih. Posledica takega dela je, da so delavci precej šibkega zdravja. To je bil tudi osnovni namen, da se zadeva uredi čimprej. Dobivali smo anonimna pisma, da je sedanje stanje nevzdržno. Na pobudo forumov, ki sem jih že omenil, se je začela širša razprava. Na republiškem odboru smo se odločili, naj to ne bo samo zadeva pekov, ki delajo v Ljubljani, ampak v vsej Sloveniji. Ta odločitev je bila umestna. Republiški odbor je sprejel sklepe, v katerih zadolžuje strokovne odbore po vsej Sloveniji, da pripravijo določen program, na kakšen način, kdaj in kako spet urediti delo pekov v celotni Sloveniji. Moram reči, da so tovariši resno prijeli za delo. Vaše izkušnje pa so povzeli kot vzorec za uspešen začetek realizacije naloge. Odločno so se za to akcijo zavzeli v Mariboru in Ptuju. Konkretno gre za to, da bi v tistih organizacijah, kjer je možno uvesti dve izmeni, uredili tako, da se uvede fro-izmensko delo, kjer pa je samo ena izmena, pa se pomakne na jutranje ure. Podobno je tudi na Primorskem. Ker ima podjetje Žito svoje obrate tudi izven Ljubljane (Dolenjska, Gorenjska), smo z njihovimi predstavniki prav tako govorili. Obiskali smo Kočevje, Novo mesto, Metliko, Črnomelj. Prav tako smo imeli tudi razgovore s predstavniki na Gorenjskem. V vseh pekarnah, na Gorenjskem in na Dolenjskem, so se odločno zavzeli za ureditev v kratkem času, seveda ne da bi šlo na škodo odjemalcev. Pri vseh razgovorih smo imeli v mislih: urediti je treba nočno delo pekov, na drugi strani pa zagotoviti odjemalcem svež in dober kruh ter izdelke, s ka- terimi jih oskrbujejo. Pri našem prizadevanju smo zaposlili občinske sindikalne svete z namenom, da pravočasno in na soliden način informirajo kupce o preskrbi kruha, ki naj bo boljša, kot je sedaj. Prav gotovo pa je, da ima tu trgovina in gostinstvo in drugi odjemalci tudi odločujočo besedo, ki se bo morala novemu načinu dela prilagoditi. Iz vseh razgovorov, ki smo jih imeli, ugotavljamo, da lahko brez težav preidemo na nov delovni čas. Prav pa je, da dokument, ki ga imate pred seboj, spoštujete in ga izpeljete z razumevanjem. Bili so tudi pomisleki, da bodo temu dooovoru škodovali zasebni peki, ki jih je tudi nekaj v teh krajih. Potrebno bi bilo, da bi občinski sindikalni sveti na osnovi tega dokumenta imeli razgovor tudi z zasebnimi proizvajalci ter naj bi se tudi ti Vključili v to akcijo. Predvsem pa to velja za tiste, ki imajo najeto tudi tujo delovno silo. Računamo s tem, da bo nekaj težav, katere pa bomo morali odstraniti. Na koncu želim, da boste akt v celoti spoštovali, da bodo imeli tudi peki enako življenje, kot ga imajo ostali naši prebivalci. PREDLOG ZA KOMISIJO Nato je tov. Drago Petrovič iz Žita predlagal, naj bi obe delovni organizaciji imenovali svoje predstavnike v komisijo, ki bi problem oskrbe tržišča nadzorovala. S trgovino bi se dogovorila o načinu in poteku oskrbe s kruhom. V razgovorih s trgovino je bilo videti, da je na novi način že pristala. Izrazila pa je željo, obe gospodarski organizaciji, ki podpišeta sporazum, naj s posameznimi odjemalci podrobno obdelata načrt oskrbe, ki naj bi bila čim bolj nemotena. Premik izvršen v proizvodnji naj bi imel čim manjši vpliv na samo porabo. Potruditi se bo treba o tem obvestiti kupce čim bolj jasno, kako bo tekel sistem oskrbe. Obe podjetji dajeta tudi določeno zagotovilo, da bo oskrba tekla do 16. ure popoldne. Alojz Pajnič: Menim, da je predlog tov. Petroviča — preden preidemo na sam podpis družbenega dogovora — zelo umesten. Predstavljamo vam kolektive Obisk Prispeli smo v Tržič pri petnajsti delovni enoti kombinata 22 LET PEKOVSKEGA PODJETJA POD LJUBELJEM — SPRVA NA DELU ZASEBNIKI — PRV! ZAČETKI S 6 LJUDMI — ŽELJA PO NADALJNJEM RAZVOJU Prvi novoletni dnevi letošnjega leta so bili spet značilni za širjenje živilskega kombinata Žito, saj se je takrat kot nova delovna enota priključilo nekdanje podjetje pekarija Tržič. Referenduma, tako v tržiškem kolektivu, kot tudi v kombinatu Žito, sta pokazala povsem pozitivne rezultate, le-fi pa so pogojevali priključitev tržiških pekov v kombinat. Kot običajno, smo tudi ob tej priložnosti obiskali novo priključeni kolektiv, da bi ga predstavili v našem Glasniku vsem bralcem, in povedali o njem pač vse, kar je pri Tržičanih zanimivega. Kruh, ki ga peče Iržiika pekarna, imajo ljudje zelo radi V dvoetažni peči pečejo veliko izbiro izdelkov Opremljen z vsem potrebnim priborom, poučen seveda tudi z napotki urednika se je naš reporter podal na pot; da bi pa »ubil dve muhi na en mah«, je odpeljal s seboj še dve kolegici, ki sta imeli tisti dan v tej novi enoti svoja službena opravila. TRŽIČ JE MAJHEN IN VELIK Skozi meglo, vse od Ljubljane in še malo od Kranja naprej, nas je pot nekoliko za Naklom zapeljala na staro ljubeljsko cesto, ki pa se je nismo prav nič razveselili. Zima je storila svoje j n zasekata v asfalt precej široke ter globoke rane. No, kmalu je tudi to minilo in že smo bili v Tržiču. Kraj je sicer majhen, če pa hočeš najti pravi naslov, dovolj velik. Tako smo se dvakrat ustavili, enkrat zašli in končno prispeli na pravi naslov »Pekarija Tržič« v BečanovO ulico. Tam je uprava in pa obratni prostori, dokaj odmaknjeno vse od središča mesta, pa kar precej skrito. Domačini so nas že pričakovali in naša akcija se je kar takoj začela. Najprej sem spravil na celuloidni trak potrebno slikovno dokumenta- cijo, potem pa smo pričeli pogovor o vseh zanimivostih te delovne enote. SKROMNI ZAČETKI Razgovor je v začetku stekel z direktorjem enote, Jankom Opaličkim. Le-ta nam je prikazal razvoj nekdanjega podjetja vse od začetkov izpred 22 let nazaj. Pekarija Tržič je bila ustanovljena leta 1947 kot mestno podjetje. Obratne prostore so imeli tedaj v pekariji nekdanjega zasebnika Martina Romiha na Glavnem trgu. Delalo je 6 ljudi. Kasneje so se pokazale večje potrebe in majhna delavnica ni več zadoščala, prav tako pa niti tedanjim razmeram primerno ni bila strojno opremljena. To je bil vzrok, da so se odločili za gradnjo nove sodobnejše pekarne. Za gradnjo novega poslopja se je s celotnim kolektivom vred zavzel tedanji direktor Marjan Tičar. Največja težava pa je bila dobiti primeren prostor za gradnjo in končno so ga dobili v zakotnem kraju v Bečanov! ulici, to je na sedanjem sedežu uprave in pekarne. Na tem mestu je poprej stala stara kovačija. S pomočjo občine in banke so uspeli dobiti potreben kredit v višini 32 milijonov starih dinarjev, s čemer so pokrili stroške gradnje in nabave celotne opreme, ki je sedaj v pekarni. Zgradba je bila dokončana maja 1958, ko so se vselili vanjo in tako delajo v njej že enajsto leto. ZA NADALJNJI RAZVOJ »Po desetih letih,« je dejal tov. direktor, »spet ugotavljamo nove pomanjkljivosti, ki niso v skladu z današnjim časom. Manjkajo nam nekateri sodobni stroji in druga pekarska oprema. To pa nas ovira, spričo vedno bolj zahtevnih kupcev, da bi jim ustregli in zadovoljili v celoti vse potrebe tržišča. Morali smo torej poiskati neko pot in odločili smo se za priključitev h kombinatu Žito ter to storili s 1. januarjem letos. Tako naj bi zagotovili nadaljnji razvoj pekarije in popestrili izbiro izdelkov, da bi tržiške odjemalce lahko še naprej zadovoljevali.« OBRATNI PROSTORI IN PRODAJALNE Glavni obratovalni prostori so v Bečanovi ulici. V tej zgradbi je dokaj obsežna delavnica, ki ustreza pogojem dela. V njej je ena parna peč s kurjenjem na premog, mešalni stroj, delilni stroj za žemlje in 12 kotlov za gnetenje testa. V zgornjem delu zgradbe je skladišče za moko, tam sta pa tudi sejalni stroj in stroj za stepanje vreč. Do skladišča je zunaj poslopja speljan tudi transportni trak za prenos vreč s tovornjakov. Poleg delavnice v pritličju je še ekspedif za gotove izdelke, pomožno skladišče in upravna pisarna, zraven pa potrebne sanitarije in slačilnice za osebje. Enota ima v mestu še štiri lastne prodajalne, kjer prodaja svoje izdelke in druge primerne artikle. To so prodajalne na Cesti JLA —. o njej je kratek zapis na dru- gem mestu — na Koroški cesti, na Ravneh in Na vagi v Spodnji Preski. Za dostavo izdelkov ima enota tudi en kombi. PROIZVODNJA IN DELAVCI Po preselitvi v nove prostore se je delo precej povečalo, zakaj laže se je bilo moč razmahniti. Zato je podjetje tedaj zaposlilo več delavcev in jih šteje enota sedaj skupaj 29. To je omogočilo tudi razširitev trgovske mreže. Od vseh zaposlenih je 13 pekov, trije transportni delavci — šofer, spremljevalec in skladiščnik — 9 prodajalk, trije delavci v upravi in snažilka. Pekarna dela v dveh izmenah. Prva dela od 20. do 4. ure, druga pa od 4. do 11. ali 12. ure, pač po potrebi. Dnev- no izdelajo okrog 2200 kg kruha, od tega 1000 kg belega in 1200 kg črnega. Poleg tega spečejo od 3000 do 4000 žemelj, pa še pecivo: sladke in navadne rogliče, štruklje in nekoliko oljnega kruha. Vse te izdelke prodajajo v svojih poslovalnicah, odjemalci pa so še tržiške trgovine z živili, gostinstvo ter šole in tovarne za svoje menze. Prodajno področje pa sega po vsem Tržiču ter na jug do Naklega in na zahod do Pod-brezij. DISCIPLINA IN ODNOSI Ko sem se zanimal, kako je z medsebojnimi odnosi, so povedali, da doslej ni prišlo do nobenih nesoglasij, čeprav je kolektiv že naletel na večje težave. Glede delovne Nadaljevanje na 4. strani Prispeli smo v Nadaljevanje s 3. strani discipline ni bilo nobenih problemov, zakaj delavci delajo zavestno in doslej ni bilo nobenih neopravičenih izostankov. Enota pa ima tudi Težko je bilo dobiti predsednika sindikalne organizacije, ker je delal v nočni izmeni in je pred našim obiskom že odšel na počitek. Zato pa nam je posredoval podatke o delavskem samoupravljanju in o sindikalnem delu tov. Jože ZADRAŽNIK, predsednik Sveta delovne enote, ki je tudi aktiven sindikalni delavec. O SAMOUPRAVLJANJU nam je pripovedoval tole: Samoupravljanje v naši delovni enoti je urejeno tako, da je celotni kolektiv vključen v delavsko samoupravljanje. Tako celoten kolektiv, seveda v kolikor je ves navzoč, neposredno rešuje probleme enote, to je organizacijo dela, načrt proizvodnje in prodaje za naše tržišče, poleg tega pa prošnje in pritožbe članov kolektiva. V lokalnem merilu se svet delovne enote povezuje z domačimi organi občine in tudi s tem v zvezi rešuje probleme, ki se kdaj pojavijo. Svet delovne enote sklepa tudi o posojilih za gradnje stanovanj svojih delavcev, v kolikor kdo zanje zaprosi, seveda pa v mejah finančnih možnostih. Po priključitvi h kombinatu Žito smo izvolili tudi dva člana za DS kombinata. Svet DE pa dela povezano s sindikalnim odborom in ima tudi istočasno, delovne zbore s sindikalnimi sestanki. Problemov je bilo doslej veliko. Zlasti tedaj, ko je začela delovati nova pekarna v Lescah in je prodrla tudi na naše navzven urejene dobre odnose z občino ter s podjetji v okviru svojega področja. Sicer pa zapišimo še nekaj zanimivosti, zbranih v razgovorih z delavci te enote. tržišče. To je bil za nas precejšen udarec, saj smo odtlej dalje prodali dnevno od 500 do 600 kg kruha manj. To je bil tudi dokaj-šen vzrok, da smo se vključili v kombinat Žito, kjer smo hoteli tako skupno reševati vprašanje tržišča. Glede pristopa k Žitu smo se začeli pogovarjati že nekaj več kot pred letom dni. Za tem smo izvedli nekakšen poizkusni referendum. S pripojitvijo se je tedaj strinjalo samo osem članov našega kolektiva, zaradi česar je nekaj časa ostalo pri starem. Kasneje smo imeli razgovore v Ljubljani in ob tem predlagali določene pogoje za pripojitev, le-ti pa so bili s strani predstavnikov kombinata sprejeti. Obljubili so, da nam bodo poskrbeli za strojno opremo, ki je nimamo, da ne bo zmanjšano število zaposlenih in da ne bi kdorkoli nekoč rekel, da naša pekarna ni rentabilna in naj bi jo zaradi tega ukinili. Po teh razgovorih smo naše ljudi obvestili o pogojih, na katere je uprava kombinata Žita pristala. Za tem smo ponovno sklicali referendum, ki je stoodstotno uspel. Zelje našega kolektiva so sedaj, da bi obljube, ki smo jih dobili, samoupravni organi kombinata čimprej uresničili. Zraven pa naj povem, da tudi naši delavci stremijo za čimprejšnjo u-kinitvijo nočnega dela.« O SINDIKALNI DEJAVNOSTI pa je ob koncu razgovora dejal tole: »Sindikalna organizacija rešuje vse probleme skupaj s svetom DE. O tem je bilo nekaj govora že poprej. Sicer pa sindikalna podružnica precej širi športno in rekreacijsko dejavnost. Vsako leto prireja že tradicionalne sankaške tekme pod Storžičem, na katerih radi sodelujejo vsi člani kolektiva. Vsako leto ob 1. maju imamo izlet, ob koncu leta dedek Mraz obdari otroke članov kolektiva, sicer pa naj povem, da naši sicer maloštevilni člani vsako leto sodelujejo tudi na občinskih sindikalnih tekmah, ki jih prireja ObSS ob praznovanju Dneva republike, v streljanju in kegljanju. Tržič POGOVOR V UPRAVI V upravi enote smo srečali računovodkinjo tov. Mileno Drobnič in administratorko tov. Kristino Dolenc. Obe sta radi spregovorili nekaj besed. Milena DROBNIČ je v podjetju že 14 let in je povedala tole: »V našem delu se s kolektivom razumemo in ne pride do nesporazumov. Glede priključitve k Žitu se v začetku nismo preveč navduševali. Pozneje smo vse pretehtali in premislili, da bo bolje delati v ve- Potem, ko smo se na kratko pogovorili s kupci, smo utrgali nekaj časa po-slovodkinji tov. Elerjevi in prodajalki pekovskih izdelkov, tov. Premrlovi. Tov. Rudolfina ELER — na delovnem mestu je tri leta, odkar je bila odprta ta nova prodajalna — je najprej razkazala prostore in pojasnila njihovo funkcijo. Prodajalna je razdeljena tako, da v enem delu prodajajo kruh, pecivo in žemlje, drugi del pa je prirejen kot slaščičarna. V njem prodajajo slaščice in slaščičarske izdelke raznih vrst, bonbone, čokolado, likem podjetju. So pač problemi, ki jih majhno podjetje ne zmore reševati. Sedaj se počasi vživi jamo v nov način dela. Upam pa, da velikih sprememb ne bo.« Kristina DOLENC je v podjetju celo 16 let. Dejala je: »V kolektiv sem se povsem vživela in ljudi dodobra spoznala. Med seboj se razumemo, zato lahko probleme tudi uspešno rešujemo. Sedaj ob priključitvi k Žitu pa vsakdo računa na boljše, zlasti v pričakovanju novih strojev in s tem glede izboljšanja pogojev dela. Pričakujemo, da se bodo, obljube, ki smo jih dobili ob priključitvi dobili, tudi u-resničile.« piškote, razen tega pa še del delikatesnega blaga, kot konserve, sendviče, brezalkoholne (kokto, o-ranžado, sinalko, malinovec, radensko) in žgane pijače ter pivo na drobno, vino pa le v steklenicah. Zraven prodajnega prostora je še kuhinja, kjer kuhajo kavo, mleko, čaj in kakao, posebej je prostor s 4 mizicami in 16 stoli ter stoječim pultom za goste, prav tako pa posebej sanitarije za goste in posebej za zaposlene, ki imajo še slačilnico, v kleti pa V prvem nadstropju je nameičen sejalni stroj za moko Samoupravljanje in sindikalna dejavnost Na sliki vam predstavljamo »proizvodni del« kolektiva enote. Nekateri sicer manjkajo. Drugi z leve zgoraj tov. Zadražnik, drugi z desne direktor Govorita poslovodkinja in prodajalka pekarne v najemu drugi lastniki. Prav zaradi tega sama trgovina tudi ni mogla imeti širše izbire blaga za kupce. Ro posredovanju stanovanjskega podjetja Dom pa je kombinatu uspelo pridobiti še ostale prepotrebne prostore in tako trgovino vsestransko razširiti. S pridobitvijo novih pomožnih prostorov je trgovina lahko prešla k izvedbi programa, ki je bil po projektu zamišljen. Novi pomožni in skladiščni prostori sedaj obsegajo 50 odstotkov od celotne površine nove trgovine. Celotna površina namreč znaša 332 kv. metrov, samo trgovina 73,10 kv. metrov, bife pa 45,65 kv. metrov. Poleg trgovine in bifeja obsegajo prostori sprejemno skladišče, skladišče keksov, čokolade in bonbonov, skladišče vseh pijač, prostor za pripravo jedil in sendvičev, skladišče embalaže, manjši pisarniški prostor in potrebne sanitarije, posebej za zaposleno osebje, posebej pa za goste bifeja. Notranja oprema je povsem nova, med to tudi trije hladilni pulti, v bifeju pa tudi hladilni točilni pult. Vsi prostori so, zlasti trgovina, že od dnevne svetlobe dovolj svetli, ne glede Govorita poslovodkinja in prodajalka Nadaljevanje s 4. strani je skladišče za prodajno blago. — Kako imate prodajalno odprto? nas je zanimalo. »Delovni čas naše prodajalne je neprekinjen od 5. do 20. ure. To pa zaradi delavcev, ki tudi zajtrkujejo pred odhodom na delo in zjutraj jemljejo kruh ter pecivo. Delamo v dveh izmenah, v vsaki po tri delavke.« — Kakšen je promet? »Promet je dokaj velik, zlasti tedaj, kadar dobijo delavci plače. V slaščičarski lokal zahajajo zjutraj in opoldne ženske, ki hodijo delat, pa šolska mladina.« in gostov do osebja soliden. Kot zanimivost naj omenim, da se pri nas dostikrat ustavijo tuji turisti, ki prihajajo skozi Tržič, predvsem Avstrijci, poleti pa tudi dosti Nizozemcev in Nemcev.« — Ste torej zadovoljni? »Moram reči, da sem zadovoljna z delom in s prejemki. Medsebojni odnosi so tudi zelo dobri in si zaupamo, kar je seveda tudi potrebno.« — Kako pa gledate na priključitev k Žitu? »Vsak od nas misli, da bo bolje, ker bomo v velikem kolektivu, zakaj majhna podjetja že skoraj odmirajo.« Tov. Vera PREMRL je komaj dobila nekaj časa za pogovor. Povedala je, da je kupcev za kruh in pecivo vedno kar precej. »Več prodamo črnega kruha,« je dejala, »poleg kruha pa največ žemlje, precej oljnatega in mlečnega kruha. V naši prodajalni prodajamo predvsem domač kruh, se pravi iz naše pekarne, izdelke iz Lesc pa prodajajo zlasti živilske trgovine, ne pa naše poslovalnice. Zaradi kruha so ljudje zelo natančni. Sploh, če ni na razpolago svežega kruha; tedaj je ojoj ...« Res upravičena investicija TRGOViNSKE PROSTORE NA GOSPOSVETSKI CESTI V LJUBLJANI S OOBNOVILI IN RAZŠIRILI — KUPCI SO ZADOVOLJNI IN PROMET NARAŠČA — NOVA PRIDOBITEV JE BIFE Ena izmed največjih trgovin Žita v Ljubljani je vsekakor na Gosposvetski cesti, ima pa tudi ugoden položaj, saj je v središču našega mesta. Prav zato so samoupravni organi kombinata lani sprejeli sklep, naj bi ta trgovina v prihodnje postala reprezentačni lokal, urejen po vseh sodobnih načelih, sploh pa zato, ker je bila že v letih nazaj močno obiskana in je ustvarjala dokaj velik promet. Trgovina, zraven katere je bil pred leti nazaj tudi pekovski obrat, je bila zadnjikrat obnovljena leta 1936, torej še tedaj, pred minulo vojno, ko so jo Ljubljančani poznali pod imenom »Bizjak«. podjetje Univerzal h Ljubljane, inštalacijska dela za vodovod in centralno kurjavo je opravilo podjetje Lavrič iz Ljubljane, sodobno električno napeljavo podjetje Omejc iz Ljubljane, mizarska in pleskarska dela je izvedlo Mizarstvo Ljubljana Vič, ki je izdelalo tudi novo opremo za trgovino in ostale prostore. Po mnenju zastopnikov investi- Laskava ocena kupcev V prodajalni na Cesti JLA smo ob pultu za prodajo kruha in peciva povprašali nekaj kupcev, kako so zadovoljni s prodajo in kakovostjo izdelkov. Dobili smo nekaj kar zanimivih odgovorov in naj jih torej zapišemo. Anica DUKlC, upokojenka: »V tej prodajalni kupujem stalno. Jemljem kruh in tudi druge artikle, kar jih dobim tukaj. S postrežbo in z izdelki sem zelo zadovoljna. Čeprav stanujem na Pristavi, ki je dokaj oddaljena, kupujem tukaj. Kruh iz tržiške pekarne imam zelo rada.« Pavel CVEK, usnjar: »V tej trgovini stalno kupujem kruh, seveda črnega, ki je za moj okus boljši. Pa še nekaj, v tej trgovini prodajajo samo kruh tržiške pekarne, v trgovinah z živili pa tudi iz Lesc.« Marija ZAGMAJSTER, šivilja: »Kruh kupujem vse- lej tukaj. Postrežba je zelo dobra.« Ernest MADJAR, zidarski mojster: »Naša družina kupuje kruh, naj bo črn ali bel in pecivo vedno tukaj. Kvaliteta je zadovoljiva, postrežba pa tudi. Posebej moram pohvaliti, ker kruh zavijajo.« Franc GREGEC, delavec: »Ta trgovina je na zelo primernem kraju, ker jo lahko obišče veliko delavcev. Izdelki so solidni, s postrežbo pa smo vsi zadovoljni. Prodajalke so zelo prijazne, slično kot je prijazno urejen celoten lokal. Tako vsakogar privlači.« Kupci, so kot kaže, zadovoljni. K temu pač pripomore dobra kakovost izdelkov, ki so naprodaj, pa ustrežljivost zaposlenih prodajalk. Vsekakor velja to prakso obdržati tudi v prihod nje! Prenovljena trgovina ima dovolj obiskovalcev forja so bila dela zares solidno opravljena, zaradi česar so novi lokali tudi precej pridobili na zunanjem videzu. PRECEJ VEČ PROSTORA Poprej obstoječa trgovina ni imela nobenih pomožnih prostorov. Povsod je bilo čutiti popolno utesnjenost, sploh ker so imeli določene površine prostorov prej opuščene na to, da imajo še posebej urejeno sodobno umefno razsvetljavo. Trgovina in vsi prostori pa so opremljeni tudi s sodobno centralno kurjavo, urejeno na podlagi plinskih grelcev. BIFE DOBRO POSLUJE Najnovejša pridobitev nove trgovine je sedaj pač no-Konec na 6. strani Rudolfina Eler — Imate morda kakšne nevšečnosti s pijanci? »Teh pri nas ni. Če ugotovimo, da zaide v naš lokal kdo, ki je že pod vplivom alkohola, mu enostavno ne postrežemo. Tako se izognemo sitnostim. Sicer pa je odnos kupcev KAKO JE POTEKALO DELO Glede na to, da je obisk kupcev stalno velik, so sklenili v kombinatu izvesti obnovo in preureditev trgovinskih in ostalih prostorov v dveh etapah. Z deli so pričeli l.sept. lani in v prvem delu začeli urejati zadnje poslovne prostore in manjša skladišča, ki so prej služila trgovini kot pomožni skladiščni prostori. Se pred tem pa je bilo treba na novo urediti vso kanalizacijo, ki je bila poprej zelo slabo urejena, električno napeljavo in centralno kurjavo, ki je prej sploh ni bilo. Druga stopnja obnove se je nato začela 4. novembra. V lej stopnji so preuredili trgovino in povsem na novo zgradili bife, ki ga prej ni bilo. Vsa obnovitvena dela so jala do 10. decembra lani, ko so bila zaključena. Tedaj je začela poslovati trgovina, bife pa 21. januarja letos. Ob vsem tem je treba posebej poudariti, da trgovina v času teh obnovitvenih del sploh ni prekinila s prodajo in je nudila vse prodajne artikle nemoteno vsem kupcem, prav tako kot v času rednega poslovanja. To pa je zelo pomembno, saj se v tej trgovini dnevno oskrbuje okrog 2000 kupcev. IZVAJALCI DEL Zanimalo nas je, kdo je opravil vsa dela. Načrt za obnovitev trgovine in vseh prostorov je pripravil projektivni biro inž. Dušana Blagajne-fa, nakar je prevzelo vsa gradbena dela gradbeno Pročelje trgovine bo predvidoma do 1. maja dobilo novo »obleko« Res upravičena investicija Tudi oddelek za prodajo kruha je dokaj iirši Nadaljevanje s 5. strani vi bife, ki ga prej v okviru teh prostorov ni bilo. Ta naj bo služil tako kupcu, kot drugim mimoidočim ljudem, ki jih vodi pot mimo te trgovine v mesto. Bife ima povsem sodoben hladilni prodajni pult, zraven pa aparat za kuhanje ekspres kave, pripravo za kuhanje hrenovk in klobas ter drugega. Poleg vsega ima bife 'tudi aparat za pripravo smetane, aparat za djuse, aparat za hlajenje brezalkoholnih pijač, poleg tega pa še mlin za mletje kave z dozatorjem. Razen tega ima bife v svojem prostoru še 3 mizice z 12 stoli in štiri visoke mize za postrežbo gostov stoje. Bife je bil spočetka sicer le deloma obiskan, ker še ni bil tako poznan, sedaj pa so si ga obiskovalci kar »osvojili« in ga prav radi v zelo velikem številu obiskujejo. Sploh pa še zaradi tega, ker si mar- ši prostor v okviru tega obnavljanja, dosedanja, a obnovljena trgovina. V njej so spet najprej uredili prodajo vseh dosedanjih artiklov, poleg tega pa tudi omogočili prodajo večje količine teh izdelkov. Tu lahko sedaj kupci dobijo predvsem vse izdelke Žita, to je kruh vseh vrst, prav tako pecivo, rolade, dalje testenine, v različne vrečke zavito moko, pa mleko in mlečne izdelke, zraven njih mlečne sladoledarske izdelke, delikatesne izdelke, slaščičarske proizvode, kekse in napolitanke raznih vrst, bonbone, bonboniere, čokolado ter izdelke iz čokolade in kakava. Trgovina prodaja tudi razne vrste brezalkoholnih pijač, buteljčna vina in žgane pijače. PRODAJA SE POVEČUJE Upravičenost te investicije vloženih sredstev se je v do- vino na Gosposvetski cesti in se prepričali o tem, da je ta trgovina zares sodobno urejena. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s prodajalkami in jih povprašali, kako se v novih okolnostih počutijo in kako so zadovoljni tudi kupci. Najstarejša med njimi, tov. Dobrinova, nam je povedala tole: »Počutimo se, kot bi prišle nekam v novo okolje. Smo zares sproščene in imamo tudi več veselja za strežbo. Seveda so tudi kupci zelo zadovoljni. To nam povejo predvsem oni, ki so nas že poprej obiskovali. Po njih fa-korekoč usmerjamo naš barometer prodaje.« Tudi nam je bilo všeč v teh novih prostorih, ki smo si jih imeli možnost ogledati. Res, drži trditev tov. Dobinove in upamo, da bo ta prenovljena trgovina zares reprezentančni lokal, 'ki bo v prihodnje v čast kombinatu Žito. *•* Ob koncu je treba povedati še to, da je za zdaj ure- jena samo notranjost tega trgovskega lokala. V aprilu pa naj bi uredili še zunanjo fasado celotne zgradbe, k čemur naj bi svoj delež prispevalo tudi stanovanjsko podjetje Dom. Fasada naj bi bila urejena do l.maja letos. V Bife ima najsodobneje urejen prodajni pult j | 1 n . fk [ TMIBL sikaferi kupec, ki pride v trgovino, želi ob tem privoščiti tudi kakšno okrepčilo ali osvežilo v novem bifeju. V bifeju lahko gostje dobijo — poleg običajnih raznih vrst žganih pijač, vina, brezalkoholnih pijač — še kavo, čaj, delikatesne izdelke, kot tudi sendviče, hrenovke ali klobase in narezke, po želji pa goste postrežejo iz prodajalne z raznimi slaščičarskimi proizvodi, kot so torte in podobno. NAJPOMEMBNEJŠA TRGOVINA! Vsekakor pa je treba poudariti, da je najpomembnej- sedanjih mesecih že pokazala, saj se je prodaja zelo povečala in kupci trgovino odslej še raje obiskujejo. To pa je za reklamne namene kombinata velikega pomena, ker je trgovina na takšnem kraju v središču mesta, da lahko uspešno reprezentira in propagira proizvodno kot prodajno dejavnost Žita. V razgovoru s predstavniki DE trgovina smo dognali, da se to v zadnjih mesecih že povsem uresničuje, zakaj prodaja se ob novih pogojih in v prikupnih prostorih iz dneva v dan povečuje. Kmalu po preureditvi vseh prostorov smo obiskali frgo- iiiiiii! KORAK NAPREJ S ČASOM ZAKAJ PROIZVAJAMO INDUSTRIJSKO PRIPRAVJENO MEHKO PECIVO Proizvodnja mehkega peciva, sadnih kolačev, marmornih kolačev in švicarskih rolad je v kombinatu stekla ob koncu preteklega leta. Rezultati so vsekakor zadovoljivi in povsem izpolnjujejo kalltulacijska predvidevanja. Prekosili pa so nas kupci, saj je povpraševanje zlasti po roladah mnogo večje od prvotnih predvidevanj, ki niso vključevala učinka izpodrinjanja sorodnih proizvodov. Vzroke za tak uspeh lahko iščemo v skrbno izbranih surovinah in navodilih za pripravo mehkega peciva, ki zagotavljajo izjemno kvaliteto, ter tudi v zelo primerni embalaži. V Jugoslaviji je tovrstna industrijska proizvodnja še nova. Oglejmo pa si malo, kako je s tem v Angliji. V nadaljevanju povzemamo misli g. F. Fisherja, strokovnjaka tovarne Baker & Perkins, o tovrstni proizvodnji. Njegova izvajanja o rasti industrijske proizvodnje kolačev v Angliji so toliko bolj zanimiva, ker se tudi v Jugoslaviji približujemo angleškim razmeram na področju slaščičarstva izpred 15 do 20 let. Industrijska proizvodnja kolačev v Angliji sega nazaj v trideseta leta, vendar govorimo o njej kot o samostojni industrijski veji šele po drugi svetovni vojni. V tem obdobju so se pekarska kot tudi keksar-ska podjetja odločila za proizvodnjo tovrstnih kolačev. Cene kruha so bile od druge svetovne vojne sem kontrolirane, tako da so bili dobički pri prodaji kruha omejeni na na j nižjo stopnjo. Peki so odgovorili na dva načina: najprej so z uvajanjem mehanizacije poskušali znižati proizvodne stroške kruha, nato pa pričeli iskati sorodne proizvode, katerih cene niso bile pod kontrolo, to je kolače. Poraba keksov v Angliji v zadnjih 15 letih zastaja tako, da so tudi v tej dejavnosti dobički omejeni z močno konkurenco. Posamezna podjetja so si skušala povečati količino akumulacije s povečanjem udeležbe prodaje keksov na obstoječem trgu. To pa je pomenilo ostro konkurenco med glavnimi proizvajalci, ki so vlagali ogromne vsote za povečanje mehanizacije in avtomatizacije, za uvajanje novih proizvodov in za prodajne akcije. Rezultat tega je bil, da stroški na zavitek za kupca skoraj niso porasli, vendar pa tudi dobički niso porastli. Zaradi tega so tudi tovrstni proizvajalci pričeli iskati sorodne proizvode ter se prav tako od ločiti za kolače. Tako ene kot druge proizvajalce je komercialni položaj privedel do enakih odločitev in proizvodnih usmeritev. Da pa je bila takšna odločitev možna, je bil potreben razvoj tržišča oziroma potreb in kupnih možnosti odjemalcev v isto smer. Z rastjo dohodkov na splošno ugotavljamo zmanjševanje povpraševanja po cenenih živilskih proizvodih (krompirju), medtem ko povpraševanje po boljših živilih hitreje narašča (po mesu). Podobno kaže statistika v Angliji, da v obdobju rasti dohodkov povpraševanje po kruhu relativno u-pada, medtem ko povpraševanje po kolačih naraš- ča. Seveda pa ima tudi to naraščanje svoje meje, če mu proizvajalec ne sledi z novimi proizvodi. Omenimo naj samo že navedeno dejstvo o zastoju porabe keksov v Angliji. Od konca druge svetovne vojne do danes se je dohodek angleškega delavca več kot podvojil, kar je med drugim vodilo tudi k večji porabi kolačev. Poleg tega je v Angliji okrog 50 °/o za delo sposobnih žensk zaposlenih, kar pomeni, da je dohodek družin še hitreje naraščal. Istočasno se je občutno zmanjševal razpoložljivi čas za gospodinjstvo. Ker je peka kolačev tudi v gospodinjstvu »luksuzna« dejavnost, je le-ta med prvimi odpadla z »dnevnega reda«. Gospodinje so bile prav zadovoljne, če so lahko enostavno kupile industrijsko pripravljene kolače in i-mele na račun tega več prostega časa. Ostali dejavniki, ki so tudi omogočili porast industrijske proizvodnje ko-čev, so prometne zveze. Tako razvoj transportnih poti in sredstev omogoča skrajševanje razdalj in časa, potrebnega za pot od proizvodnje do zadnjega kupca. Razvoj radia in predvsem televizije je tudi omogočil vstop kolaču v vsako družino. Hkrati je vse večja uporaba tržnih raziskav zagotovila razvoj proizvodov in jih približala željam odjemalcev. Vsi ti nagibi so vplivali tako, da je industrijska proizvodnja kolačev postala ena najbolj dinamičnih vej v živilski industriji. Leta 1966 je poraba tovrstnih kolačev v Angliji dosegla 36.000 ton ali 6,8 kg na prebivalca. Od te porabe je bilo 60 %> proizvedenih v 10 velikih industrijskih podjetjih katerih delež pa še narašča. Starega v Kranju ni več Staro se umika novemu. To geslo se v kombinatu vse bolj uveljavlja, ker se v programu nadaljnjega razvoja pojavlja težnja čim več obratov modernizirati in rekonstruirati. Tako se je zgodilo tudi s pekarno v Kranju, kjer so lani opravili prvo stopnjo, v začetku marca pa pričeli z drugo stopnjo rekonstrukcije. Ob dnevu žena, 8. marcu so zadnjikrat pekli v starih dvoetažnih pečeh in tudi zadnji dan delali v dosedanji oblikovalnici. V ponedeljek, 10. marca pa so gradbeni delavci že začeli s podiranjem obeh prostorov. Ob rekonstrukciji bodo prenovili oblikovalnico, namestili sodobno tračno peč, preuredili kotlovnico na tekoče gorivo, medtem ko so jo sedaj kurili s premogom. Dela naj bi po predvidevanjih trajala en mesec in pol. ■jjjp Z* j „ - UH * ■E T * KPS Fotografije prikazujejo te zadnje faze dela v pekarni in oblikovalnici. Odslej se bo delovni postopek odvijal povsem drugaie Pomemben mejnik v pekarstvu Nadaljevanje z 2. strani Posvetoval sem se z obema predsednikoma, kdo naj bi prišel v to komisijo, ki bi skrbela za dobro oskrbo trgovine oziroma odjemalcev s kruhom in ostalim pecivom. Dobil sem naslednji predlog: Kombinat »Žito« Ljubljana: Drago Petrovič, Ivan Curk, Ivan Zore. Pekarna »Center«: Zvito Saksida, Janez Zatler, Matija Mirtič. Ta predlog je bil soglasno sprejet. PODPIS DRUŽBENEGA DOGOVORA Nato so prebrali družbeni dogovor, tov. Pajnič pa je še postavil vprašanje: »Ali so na prečitani dogovor še kakšni predlogi in pripombe? Če jih ni, preidemo na sam podpis družbenega dogovora.« Predstavniik kombinata »Žito« Ljubljana, Pekarne »Center« in Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljana so nato ob 10. uri podpisali DRUŽBENI DOGOVOR O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V PEKARSTVU. Alojz Pajnič: »Izročam vam pravkar podpisani družbeni dogovor z željo in težnjo, da boste pri izvajanju družbenega dogovora res dosledni in pri tem dosegali čim boljše poslovne uspehe, delavci pa čim boljše zadovoljstvo v proizvodnji. Čestitam!« SPORAZUMNE UGOTOVITVE Za tem so podali svoja mnenja še posamezni zastopniki obeh delovnih organizacij in poudarili, koristnost podpisa tega sporazuma. Povedali so tole: Marjan Jerman, tehnični direktor Žita: »Izročil bi vam pozdrave našega glavnega direktorja, ki je sedaj na zdravljenju, da je vesel, ko je prišlo do sodelovanja med dvema podjetjema, ki opravljata isto dejavnost na področju mesta Ljubljana. V tej panogi delam že vrsto let. Moram pa reči, da je to prvi dogovor, ki ne temelji samo na ekonomski osnovi, ampak je sklenjen v dobrobit človeka peka kot človeka in ne kot peka proizvajalca. Razvoj te industrije bo pripomogel v prihodnje, da bomo pritegnili v našo dejavnost nove kadre, ki jih sedaj nismo uspeli dobiti prav zaradi tega, ker so pogoji dela povsem drugačni kot v ostalih dejavnostih našega gospodarstva. Ponovno želim pozdraviti vse navzoče, čestitam k prvemu dogovoru z željo, da bi se ti dogovori razvijali še naprej. To sodelovanje naj se pokaže tudi na praktičnem delu. Naš namen je skupne moči dati v dobro delo, dobro postrežbo našega kupca.« Knez Martin, direktor Pekarne Center: »S podpisom sporazuma smo napravili korak naprej k zbližanju nekdaj sprtih podjetij. Želim, da bi ta sporazum služil za bodoče sporazume, za bodoča sodelovanja, da bi obe podjetji dosegli čim večje gospodarske uspehe.« Tov. Curk, Žilo: »Na tem sestanku smo se zbrali vsi tisti, ki nas smatrajo ljudje za najboljše. Podpisani dogovor moramo spoštovati. Prepričan pa sem, da bomo naleteli na težave, ki pa se jih ne smemo ustrašiti. Težave se bodo pojavile pri velikih in malih odjemalcih, pri slednjih bodo prav gotovo najtežje.« Tov. Mirtič, Pekarna Center: »Ob podpisanem sporazumu je nujno, da bi obe podjetji med seboj sodelovali ter da ne bi eden ali drugi izkoriščal začetnih težav, ki se bodo pojavile v delovni organizaciji. Prepričan sem, da bo začetek težak, predvsem glede dostave kruha.« Alojz Pajnič: »Zadovoljen sem, da si takoj v začetku, po podpisu dogovora, poveste svoje probleme, da ne bi kasneje prišlo do nerodnih situacij. Zato ponovno ugotavljam koristnost postavitve komisije, ki bo čimprej reševala probleme.« Jože Klasič, Pekarna Center: »Pravilno je, da smo podpisali dogovor, ki bo dejansko izboljšal delovne pogoje pekov. Proizvajati je treba ekonomsko in ne samo v enostransko korist. V našem podjetju bomo zbrali vse sile, da bo kupec zadovoljen s preskrbo kruha. Tov. Zore, Žito: »V sestavu, ki smo se zbrali, ugotavljamo, da bomo imeli težave. Da je bila sedaj vsa izbira blaga na trgu, smo z delom pričeli že zelo zgodaj. V prihodnje obe podjetji ne bosta mogli imeti rsfo uro enakih količin in izbire na tržišču. Zato je vsestranska naloga Na osnovi napotkov, vsebovanih v 50., 51. in 52. členu Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in na osnovi 18. in 19. člena Temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka delovnih organizacij, ki u-veljavlja predpis družbenega dogovarjanja, in z namenom, da se uredi problem stalnega nočnega dela v pekarstvu sklenejo: DRUŽBENI DOGOVOR o razporeditvi delovnega časa v pekarstvu 1 Podpisniki dogovora so soglasni v tem, da Pekarna »Center« Ljubljana in Živilski kombinat »Žito« Ljubljana v svojih obratih proizvodnje kruha postopoma zmanjšujeta trajanje nočnega dela delavcev v pekarskih obratih z namenom, da se delovni in življenjski pogoji prizadetih delavcev izboljšajo. obeh podjetij, kako informirati trgovce in kupce. Poudariti moram, da je naša naloga dogovor spoštovati, kupce pa oskrbovati do 16. ure popoldne.« Tov. Omerza: »Menim, da so težave v našem ekspedi-tu, predvsem pri embalaži enega in drugega podjetja. Zato je nujno, da to uredimo, vsako podjetje mora imeti svojo embalažo. Zaposlene delavce, odgovorne za embalažo, je treba v primeru nevestnega poslovanja tudi kaznovati. Kader v ekspeditu je treba navaditi na ekspeditivnost, stranki pa zagotoviti, da bo svež kruh dobila tudi v popoldanskem času. Da je prišlo do nesporazuma, je več krivde na Žitu kot na Pekarni Center. Vendar je s tem treba prenehati. Žito je sedaj to akcijo sprožilo prek sindikata.« Pajnič Alojz: »Na zadnjem sestanku s predstavniki proizvodnje smo se dogovorili, da je treba nujno angažirati vsa sredstva informacij, to je od TV in radia do vseh časnikov. Zato predlagam, da bi ta komisija, ki smo jo danes imenovali, imela vsa pooblastila od vaših delavskih svetov, da skliče tiskovno konferenco s predstavniki informacij ter temeljito obvesti javnost. Konferenca naj bi bila vsaj 10 dni orej, preden bi prešli na nov način oskrbe. Osebno zadovoljstvo imam v tem, da ta družbeni dogovor ne bo rešil samo to vprašanje, ampak še nekaj več, dosegli boste sožitje med vami.« Tov. Pajnič se je nato navzočim zahvalil za sodelovanje in sestanek zaključil ob 10.30 uri. Postopno zmanjšanje trajanja nočnega dela sta na osnovi tega dogovora zadevni proizvodni delovni organizaciji dolžni urediti v svojem samoupravnem aktu takole: a) s 1. marcem 1969 se razporeditev delovnega časa spremeni tako, da se bo delo delavcev v pekarskih obratih pričelo ob 22. uri; b) pripravi dela, v katero sodi priprava testa, kurjenje peči, ogrevanje delavnic in razna vzdrževalna dela strojev ter drugih naprav, se čas pričetka navedenih del ne omejuje; c) tehtanje, deljenje in oblikovanje raznih oblik kruha in peciva se prepoveduje med 16. in 22. uro; d) delo za soboto in dneve pred prazniki se ne o-mejuje na določen čas, ker mora delovna organizacija preskrbeti tržišče s kruhom za dva dni; e) državni in republiški prazniki so za delavce v pekarstvu dela prosti dnevi in sicer: 1. in 2. januar, 27. april, 1. in 2. maj, 4. in 22. julij, 1., 29. in 30. november. V primeru, da državni prazniki sovpadajo z nedeljo, se tretjega dne že normalno dela v proizvodnji. To zahteva specifičnost proizvodnje in redna oskrba odjemalcev s svežim kruhom in pecivom. 3 Ta dogovor velja do 1. 3. 1970. Do tega dne je treba proučiti rezultate takšne razporeditve delovnega časa in se dogovoriti, kako še bolj zmanjšati nočno delo, če bodo rezultati predlaganega delovnega časa to narekovali. 4 Mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljana pristopa k temu dogovoru kot sopodpisnik z navedenima delovnima organizacijama z željo, da se doseže sporazum med proizvajalci kruha in peciva ter trgovskimi delovnimi organizacijami o novi obliki oskrbe s proizvodi. K temu sporazumu lahko pristopijo tudi ostali proizvajalci z območja Ljubljane. Sporazum, ki naj bi bil usklajen med poslovnimi sodelavci, ne sme imeti za posledico slabšo oskrbo odjemalcev s kruhom in pecivom, zato je nujno, da se delovni čas dostave in prevzema kruha oblikuje v sporazumu. 5. Proizvodni organizaciji prevzemata obveznost, da bosta oskrbovali trgovino, obrate družbene prehrane in gostinstvo do 16. ure popoldne, razen ob sobotah in dnevih pred prazniki, ker se dostava lahko podaljša glede na potrebe trga. 6. V primeru neizpolnjevanja tega dogovora v celoti ali v njegovih posameznih delih je kršilec dolžan strankam poravnati ob kršitvi vso nastalo materialno škodo. 7. Na podlagi predloga enega izmed podpisnikov in v sporazumu z vsemi podpisniki se lahko določila tega dogovora v posameznih delih ali v celoti spremene. 8. Ta dogovor morajo odobriti najvišji organi samoupravljanja v delovnih organizacijah oziroma pristojni organi organizacij, ki so sklenile dogovor. 9. Družbeni dogovor stopi v veljavo osmi dan po podpisu vseh v dogovoru navedenih strank. 10. Izvajanje dogovora kontrolira pristojna delovna inšpekcija. 11. Morebitne spore iz dogovora rešuje pristojno gospodarsko sodišče. Ljubljana, 12. februarja 1969. Pekarna »Center« Ljubljana: Matija Mirtič, s. r. Živilski kombinat »Žito« Ljubljana: Mišo Lipuš, s. r. Mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živil, in tobač. ind. Ljubljana: Lojze Pajnič, s. r. PRILOŽNOST ZA LETNI ODMOR Počitniška skupnost Ljubljana-Moste organizira tudi letos letovanje v svojih počitniških domovih za člane kolektivov in njihove svojce. Zato obveščamo delovne enote in sindikalne odbore, da seznanijo svoje člane z možnostmi, ki jih PS nudi. Po želji podjetij zagotovi PS za vso sezono skupaj določeno število ležišč, s katerimi podjetja nato lahko sama razpolagajo. Cene penzionskih uslug v letu 1969 so naslednje: ND Maj, junij in september za osebe nad 10 let 23.00 Za otroke do 10 let s posteljo 16.25 Za otroke do let brez postelje 11.50 Za julij in avgust za osebe nad 10 let 30.00 Za otroke do 10 let s posteljo 22.50 Za otroke do 10 let brez postelje 15.00 Rok za prijave je od 15. marca do 15. aprila 1969. Počitniška skupnost Moste nudi poseben popust le tistim podjetjem, ki so podpisala pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju; zanje znašajo penzionske usluge: ND Maj, junij in september za osebe nad 10 let 21.00 Za otroke do 10 let s posteljo 15.75 Za otroke do 10 let brez postelje 10.50 Za julij in avgust za osebe nad 10 let 26.00 Za otroke do 10 let s posteljo 19.50 Za otroke do 10 let brez postelje 13.00 Počitniški domovi bodo letos poslovali v naslednjem času: Portorož od 30. aprila do 20. septembra Crikvenica od 11. junija do 20. septembra Bohinj od 20. junija do 20. septembra Jadranovo od 11. junija do 20. septembra Novi grad od 21. junija do 10. septembra Recepcijska služba je v Proletarski ul. 1, soba 11-12 in sicer: vsak dan od 10. do 14. ure, v sredo in petek pa tudi popoldne od 14. do 17. ure. Letovanje je 7, 10, oziroma 14 dni; možnost je rezervirati prevoze z avtobusi podjetja SAP. Vse informacije posreduje Počitniška skupnost Ljubljana-Moste, telefon 315-945. Družbeni dogovor 2 PEKARNA »CENTER« LJUBLJANA, ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« LJUBLJANA IN MESTNI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE LJUBLJANA Se naprej skrb za borce NOV Člani aktiva zzb nov žita so imeli svoj občni zbor — vloga borcev je še vedno pomembna, Nič MANJ PA SKRB ZA REŠEVANJE NJIHOVIH PROBLEMOV V PRIHODNJE Borci Žita so imeli 22. februarja svoj občni zbor, ki' se 6a je udeležilo 36 aktivnih članov, 20 je bilo opravičenih, štirje pa neopravičeno odsotni. Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih organov zbora je podal svoje poročilo dosedanji' predsednik tov. Mišo Lipuš, ki je med drugim nakazal dosedanje delo odbora in aktiva nasploh, pri tem pa poudaril, da so člani aktiva v minulem obdobju vselej doprinašali svoj delež k uresničevanju programa razvoja kombinata in se tudi sicer aktivno vključevali v druge akcije ter v politično življenje kolektiva. Število članstva je od lani naraslo, ker sta se priključili dve novi enoti, s čemer se je ta osnovna organizacija Žita številčno okrepila. Na drugi strani pa je treba omeniti, da starejši člani ZB počasi drug za drugim zapuščajo svoja delovna mesta in odhajajo v zasluženi pokoj. Samoupravni organi in vodstvo kombinata, na čelu 2 glavnim direktorjem, so kazali doslej dosti razumevanja za težnje delavcev-borcev, pri čemer pa je seveda posredovalo vodstvo aktiva. Skrb za borce se je Pokazala zlasti lani v tem, ^a je bilo nekaj od njih poslanih na dodatni odmor, za kar so sredstva posredovali samoupravni organi kombi-hata. Odbor aktiva pa je skušal tudi držati stike z borci, ki so bili dlje časa bolni in jih obiskoval ter skromno obdaroval. Pomemben dogodek vsako leto je zbor borcev ob 4. juliju; lani so se v ta na-men zbrali v Kamniški Bistrici, kjer so preživeli prijeten dan v naravi, ob kramljanju in krajših izletih v bližnjo okolico. Ta zbor jim ostal v prav lepem spo-hiinu in želijo tradicijo še naPrej ohraniti. borbeno še naprej Seveda pa naloge borcev še niso zaključene. Še naprej bodo morali biti med Pobudniki za nadaljnje šir- jenje in krepitev kombinata. Na drugi strani pa bodo morali samoupravni organi kombinata še nadalje posvečati primerno skrb problemom borcev, ki vendarle vsi še niso rešeni. Po poročilu blagajničarke o finančnem poslovanju aktiva so navzoči obe poročili vzeli na znanje in ju odobrili, nato pa je tov. Lipuš nakazal naloge aktiva in borcev v prihodnje. Poudaril je, naj bi bili borci spet glavni nosilci dela za nadaljnji razvoj kombinata, zakaj dolžnost vseh je ustvarjanje močnega podjetja, da bo uspevalo v boju s konkurenco. Krepiti bo treba proizvodnjo, stremeti za nadaljnjimi rekonstrukcijami, še širiti pekarstvo — v gradnji je nova pekarna v Novem mestu, nameravani sta gradnji pekarn v Trbovljah in Krškem, v rekonstrukciji je pekarna Kranj — in težiti še k integracijam, zlasti sedaj, ko se nameravata priključiti tovarni Šumi in Gorenjka. Pri vsem tem morajo borci ta prizadevanja podpreti, če hočemo, da bo podjetje močno in da bo dobilo vir novih dohodkov, s tem pa tudi možnost za izboljšanje standarda delavcev. Pri vsem tem imajo veliko vlogo notranji odnosi in odnosi navzven. Med vsemi delavci mora vladati solidarnost, dobre odnose pa je treba poglabljati tako s strani starejših kot mlajših delavcev. Vsak v svoji delovni enoti naj bo pobudnik za vse navedene akcije, pri tem pa ne pozabiti tudi na volitve v samoupravne organe, kjer naj bi organizacija ZB zelo aktivno sodelovala pri predlaganju in izbiri kandidatov v nove svete enot ter v DSK. UPRAVIČENE MISLI Sledila je zelo živahna in podrobna razprava, v kateri je sodelovalo precejšnje število udeležencev. Iz razprave smo posneli nekatere najpomembnejše misli: — ob uvedbi novega pravilnika o delitvi dohodka in OD so bili skoraj vsi borci dokaj prikrajšani zaradi svojih prejemkov, kar bi bilo treba nujno popraviti, — premalo so upoštevani starejši in oslabeli borci, ki ne morejo več tako pospešeno opravljati svojega dela kot nekdaj, pa so zaradi tega prikrajšani ali s kvalifikacijami ali s prejemki, — odnosi nekaterih mlajših delavcev niso preveč dobri do starejših in bi morali priti vsi skupaj do primernega sporazumevanja, — nekateri borci še nimajo primerno urejenih pogojev za stanovanja, — gledati bi morali na tiste, ki počasi odhajajo v pokoj, da bi jim s solidnimi prejemki omogočili ko- likor toliko primerne pokojnine, — vsi pa se zavedajo, da niso upravičeni samo do pravic, temveč jih v prihodnje čakajo še nadaljnje dolžnosti, kot je bilo že prej nakazano. Zato so sklenili še v naprej strniti svoje sile in delati v korist vseh, to je kombinata, kolektiva in sebe. SLOVO OD PREDSEDNIKA Na vrsti je bilo nato poročilo nadzornega odbora in soglasno sprejeta razreš-nica dosedanjemu odboru aktiva. Ob tej priložnosti se je dosedanji predsednik tov. Lipuš zahvalil vsem sodelavcem in borcem nasploh za dosedanje dolgoletno sodelovanje ter se od vseh poslovil, ker je s tem, odhajajoč v pokoj, odložil funkcijo predsednika. Ganljivo je bilo slovo od dosedanjega dolgoletnega predsednika, ki so ga navzoči nagradili za njegova prizadevanja z dolgotrajnim ploskanjem, dva člana pa sta mu v imenu aktiva izročila skromni darili aktiva ZZB. Tovariš Mišo je bil vidno ginjen in presenečen, saj jev tem videl izraz pravega tovarištva, ki seje kovalo v najtežjih časih naše narodne zgodovine, v krvi in boju, kot je tudi sam ob tej priložnosti v zahvalo povedal. NOVI ODBOR V imenu kandidacijske komisije je tov. Cankar predlagal kandidate za novi odbor aktiva: tov. Slovenca, Zoreta, Puglj a, Gozd-nikarjevo, Pogačarjevo, Vrbinca, Šilca, Ravnikarja in Lahajnarjevo, dodatno pa sta bila še predlagana tov. Čačič in Šuc. V nadzorni odbor pa so bili predlagani tov. Ožbot, Nagličeva in Kirnova. Vsi so bili soglasno izvoljeni. Imenovana je bila še posebna komisija, tov. Slovenc, Zore in Vrbinc, ki naj bi se zavzela pri pristojnih v vodstvu in samoupravnih Konec na 10. strani Udeleženci zbora — skoraj polnoštevilno zbrani — poslušajo poročilo lov. LIpuša Tovarišici iz Kočevja sta bili tudi obdarovani ŠE NAPREJ SKRB ZA BORCE NOV Dosledno naprej! Nadaljevanje z 9. strani organih kombinata, naj bi vse pereče zadeve in težnje, ki so jih iznesli tovariši, tudi v resnici pozitivno rešili. Omembe vredno je tudi, da so bile žene-borke v Tov. $uc se je v imenu borcev zahvalil lov. Lipuiu čast Dneva žena obdarovane s skromnimi darili. Občni zbor je nato soglasno podal naslednje predloge, ki naj bi bili pozitivno rešeni v korist zaposlenim borcem: NE PRETIRANE ZAHTEVE lativno najmanj bolezenskih izostankov, — vsi člani kolektiva, ki so dve leti pred upokojitvijo, naj bi ta čas prejemali poseben dodatek 10 °/o na mesečni dohodek, ker bi se s tem njihovo poprečje za odmero pokojnine popravilo in ne bi bili v skrbeh zaradi pokojnin, — kvalifikacije in ocene delovnih mest, ki jih borci NOV zasedajo, naj se dosledno upoštevajo, kot je to že bilo sprejeto pri organih samoupravljanja, — oslabelim borcem je treba nujno zagotoviti, da ostanejo z enakimi osebnimi dohodki delovnih mest, ki so jih zasedali, ne glede na to, če bi jih premestili na nižje ocenjena delovna mesta, — odločbe, ki doslej o priznanju kvalifikacij niso bile izdane, naj bi samoupravni organi takoj izdali, ker jih doslej borci še niso prejeli, — vsakemu delavcu, ki je v podjetju vrsto let in je s tem doprinašal svoj delež k razvoju kombinata, pa bi šel v pokoj, naj bi priznali nekaj udeležbe ob dobičku podjetja, — poveča naj se odpravnina na leto zaposlitve, ker je sedanja že res samo simbolična, — dopolnil naj bi se pravilnik podjetja v korist borcev NOV tako, da bi vse boleznine do 30 dni podjetje izplačevalo stoodstotno, ker je ugotovljeno, da so starejši in imajo obolenja od vojnih naporov, razen tega pa je prav pri njih re- — upokojenim borcem naj se omogočijo nadaljnji stiki s kolektivom s tem, da jih aktiv vabi na vsakoletni zbor, omogočiti pa jim bi morali tudi letovanja v počitniških domovih kombinata pod enakimi pogoji kot zaposlenim. T. B. Nadaljevanje s 1. strani nanjepolitične zadeve in obrambne naloge, podrediti ureditvi samoupravljanja, kajti le tako se bomo lahko učinkovito borili proti birokratskim in vsem drugim negativnim težnjam. Deveti kongres je opravil veliko delo tudi s tem, ko je razčlenil škodljive pojave nacionalizma in se hkrati zavzel za doslednost pri uresničevanju in razvijanju neodvisnosti posameznih narodov. V kongresnih dokumentih je zapisano, da nismo samo zveza samoupravljalcev, temveč tudi enakopravnih, neodvisnih narodov in narodnosti. Temelj resnične svobode, neodvisnosti in enakopravnosti ljudstva pa je družbeni in ekonomski položaj delovnega človeka, oziroma narobe: družbeni položaj delovnega človeka ne more imeti socialistične vsebine, če se ne uresničuje načelo svobode, neodvisnosti in enakopravnosti naro- dov. Zato pa je treba odnose med narodi obravnavati kot stalno zelo občutljiv problem. Zveza komunistov mora ostati dosledna svoji politiki popolne in resnične enakopravnosti narodov in narodnosti, njihovega bratstva in enotnosti. Ena izmed značilnosti kongresa je bila kritična, malone polemična obravnava raznih vprašanj. Tovariš Tito je bil že na začetku opozoril, naj bo kongres kritičen, naj analizira vzroke, ki so zavirali še hitrejši razvoj. Kritičnost pri obravnavanju problemov je značilna za vso našo Zvezo komunistov in dokazuje njeno demokratično razvitost. Kritičnost pa je treba seveda razločevati od demagogije, ki jo je tovariš Tito ostro obsodil. Demagogija delovne ljudi slepi, zavira njihov delovni polet, odvrača njihovo pozornost od dejanskih problemov. Sicer že sam ustroj delavskega samoupravlja- nja izmika demagogom tla izpod nog. Kjer je samoupravljanje razvito, tam puhle besede naletijo na PESTER SESTAV DELEGATOV Med delegati IX. kongresa ZKJ so bili ljudje skoraj vseh starosti, skoraj vseh poklicev in strok, vseh narodnosti, ki žive v Jugoslaviji, in različnega staža v ZK. Ta sestav je bil torej izredno pester. Na kongresu je bilo navzočih 11 deklet in mladeničev, ki niso starejii od 20. leta, med temi kar 7 deklet. Eden delegatov je imel celo komaj 17 let, na drugi strani pa sla bila le dva delegata starejia od 60 let. Nepričakovano je bilo na kongresu med delegati 18 taksnih, ki so bili sprejeti v ZK leta 1968, dva pa celo leta 1969. Pozornost je vzbudilo Se dejstvo, da sta bila dva delegata brezposelna, eden kvalificiran delavec, drugi pa z visoko strokovno izobrazbo. Kot delegat je bil prisoten na kongresu tudi en miličnik. Delegati so zastopali vse narodnosti, ki žive pri nas. Le dve narodnosti — nemSka in italijanska — sta bili zastopani samo s po enim delegatom. slab odmev in kmalu dobijo ustrezen odgovor. Izvir demagogije je namreč v preživelih metodah, zlasti v birokraciji, ki ji sistem samoupravljanja ni pogodu. Vsekakor lahko zapišemo, da je kongres izražal dejansko stanje Jugoslavije in njenega samoupravnega socializma, dejanske težnje jugoslovanskega delovnega ljudstva na notranjem in zunanjepolitičnem področju. Delegati so govorili odkrito, o dobrih in slabih straneh današnjega stanja, zavedajoč se, da pomanjkljivosti lahko odpravimo le tedaj, če jih poznamo. In prav v tej odkritosti, ki je izražala dejansko stanje, je največja vrednost kongresa; prav zato lahko rečemo, da je bil kongres na visoki ravni. In končno je izraz dejanskih teženj socialistične Jugoslavije tudi ponovna izvolitev tovariša Tita za predsednika Zveze komunistov Jugoslavije. S to izvolitvijo se je izpolnila na neštetih sestankih izrečena želja jugoslovanskih komunistov in vseh delovnih ljudi, kajti Tito pomeni toliko kot naprej, dosledno naprej po začrtani poti! Izdaja Živilski kombinat »ŽITO«. Ljubljana, Smartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Janez Slovenc. Naklada 1000 izvodov — Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška liskama v Ljubljani O BORCIH NOV IZ REFERATA TOVARIŠA TITA NA IX. KONGRESU ZKJ Dovolile mi, tovarišice in tovariši, da poudarim ob tej priložnosti izreden prispevek, ki so ga dali borci narodnoosvobodilne vojne, tako med vojno kot tudi pri naši socialistični graditvi. S svojimi izkušnjami, poletom in nenehno aktivnostjo dajejo borci tudi sedaj dragocen prispevek k celotnemu družbenopolitičnemu in družbeno ekonomskemu razvoju naše države. Kot posamezniki in kot organizacija borcev pomagajo izvajati program ZKJ in cilje Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, izpolnjevati naloge družbene in gospodarske reforme in razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Poseben pomen ima pritegovanje borcev narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije k pr pravi narodov za obrambo države in krepitev njene obrambne sposobnosti. Dragocena je tudi udeležba borcev pri čuvanju in razvijanju pridobitev revolucije, pri negovanju revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe. Takšno delovanje borcev veliko prispeva k vzgoji mladih rodov, ki so pripravljeni skupaj z udeleženci NOV in vsemi delovnimi ljudmi odgovorno sprejeti revolucionarno dediščino in prevzeli breme za nadaljnji socialistični napredek. Zveza komunistov je, upoštevajoč družbeni in politični prispevek borcev, dajala velik pomen in posvečala pozornost njihovemu vsestranskemu političnemu in družbenemu zavzemanju. Hkrati se je zavzemala tudi za hitrejše reševanje socialnih ekonomskih, zdravstvenih in drugih vprašanj borcev. Takšno stališče Zveze komunistov in aktivnost združenj borcev NOV ter naših predstavniških in izvršilnih organov sta prispevala k temu, da je bilo veliko problemov borcev NOV hitreje in popolneje rešenih, čeprav so tu še zamude, ki niso vedno posledica objektivnih težav. Upoštevajoč vse to, se bo zavzemala Zveza komunistov za hitrejše in doslednejše reševanje problemov in za razvoj njihove vsestranske družbene dejavnosti. Komunisti v organih samoupravljanja in družbeno političnih skupnostih so dolžni, opirajoč se na pobude in družbeno politično pomoč Zveze združenj borcev NOV, posvečati tem vprašanjem veliko pozornost in iskati ustrezne ter trajne rešitve! Predaja daril dolgoletnemu tovarišu In predsedniku POMEMBNOST POŽARNE VARNOSTI Naši časopisi večkrat se-znanjajo ljudi o požarih, ki so pogost pojav v naši 3 državi. Če analiziramo vse te nastale požare, vidimo, da smo za marsikateri požar krivi sami, ker nismo upoštevali vseh požarno varnostnih predpisov. Še Vedno se marsikdo ne zaveda, kakšno škodo lahko Povzroči požar in kakšne so materialne posledice. — skrbeti je treba, da so vsa gasilna sredstva uporabna in dostopna ter ne smejo biti založena, temveč na vidnem mestu, — vsi prehodi v obratih morajo biti prosti, — prepovedana je uporaba odprtih luči in uporaba odprtega ognja, — pri vsakovrstnem varjenju je treba paziti, da ne bi povzročili požara, Pokvarjena električna napeljava je pogost vzrok požarov Našteli bi samo nekaj Primerov o požarih in njihovi škodi. V letu 1967 je “ilo na območju Slovenije Ugotovljenih 1119 požarov, ki so povzročili nad dve milijardi škode. Pri teh nesrečah je bilo 13 smrtnih žrtev, 93 oseb pa je bilo huje poškodovanih. Požarja škoda zadnja leta vse “Olj narašča. V letu 1965 bilo škode zaradi požarov nad eno milijardo, v letu 1966 pa že blizu dve milijardi. Vzroki požarov so bili naslednji: nepazljivost, gradbena pomanjkljivost, električna napeljava, železniške lokomotive, eksplozije, stre-ie> samovžig, otroška igra m namerni požigi. V letu 1967 je bilo v Slo-yeniji 6 katastrofalnih požarov, ki so povzročili nad eno milijardo škode. Da ne bi prišlo do tako velikih finančnih škod doma ali v delovnih organizacijah, je treba upoštevati naslednje: — vsi zaposleni v kombinatu morajo biti seznanjeni s požarno varnostnimi Predpisi in s praktično uporabo vseh gasilnih aparatov, ; strogo je prepovedano kaditi v vseh obratovalnih Prostorih, kajti tudi moka Je vnetljivo sredstvo, takem prostoru ne prižiga ogenj, — pri uporabi plina iz jeklenk ali omrežja obstaja nevarnost, če se ta napeljava ali naprava malomarno ali neprevidno uporablja; če se občuti v prostoru duh po plinu, je potrebno, preden se prižgejo naprave, prostore dobro prezračiti; plinske jeklenke je potrebno shranjevati na hladnem prostoru in jih je prepovedano postavljati v bližini toplotnih napeljav; nastale okvare je potrebno takoj sporočiti pristojnemu strokovnemu organu, — sušenje perila nad pečjo ali ob peči ni samo vzrok za požar, temveč tudi za zastrupitev z ogljikovim monoksidom, — pri uporabi grelnih teles je treba paziti, da bodo le-ta vedno odmaknjena in izolirana od vnetljivih snovi, — ker je igra otrok z vžigalicami neštetokrat vzrok požarov, moramo paziti, da otroci ne pridejo z njimi v dotik, — pri komorah v pekarnah je treba upoštevati vsa požarno varnostna navodila, — v mlinu je potrebno redno odstranjevati mlevski prah, kar je pogoj za preprečevanje prašnih eksplozij, — pri delu s Phostoxi-nom je potrebno tablete nameščati na kovinske podstavke, — kadar zapuščamo delo, se moramo prepričati, če ne obstaja nevarnost požara; prepričati se moramo, če so vse električne naprave izključene. Poleg vseh teh navedenih ukrepov pa je potrebno upoštevati vzgojo zaposlenih glede vsakdanjih varnostnih ukrepov, ki jih morajo zaposleni na delovnem mestu upoštevati. Še vedno se pojavljajo primeri, da se delavci ne zavedajo, kakšno ogromno škodo lahko povzročijo z malomarnostjo na delovnem mestu. To velja za kajenje na nedovoljenem mestu, odmetavanje cigaretnih ogorkov in vžigalic, odlaganje pepela v lesene zaboje, uporaba kuhalnikov, uporaba odprtega ognja in luči. Ljudje se ne zavedajo, da s takšnim malomarnim početjem lahko povzročijo škodo sebi in celotni skupnosti. Da bomo izboljšali požarno varnost v kombinatu, je dolžnost nas vseh, da vedno in povsod upoštevamo požarno varnostne predpise, ker le z upoštevanjem teh bomo lahko preprečili visoke izdatke naši skupnosti. Prav tako so po Pravilniku o varstvu pri delu dolžni obratovodje, iz-menovodje in drugi delavci prijaviti vsakogar, ki krši te predpise. Neupoštevanje požarno varnostnih predpisov ali kršenje le-teh, se šteje kot hujša kršitev delovne dolžnosti, kar lahko dovede tudi do odpusta iz podjetja. Vsi zaposleni v kombinatu so dolžni, da upoštevajo požarno varnostne predpise, ki jih določa zakon in Pravilnik o varstvu pri delu. E. Š. Tretje mesto za Žitove smučarje Občinska zveza za telesno kulturo Ljubljana Moste -Polje je organizirala tudi letos, in sicer 8. februarja, v Kranjski gori, občinsko sindikalno prvenstvo v smučanju. Tekme so bile v veleslalomu, za starejše člane, članice in mladinke na 750 m dolgi progi z 32 vrati, za člane in mladince pa na 1000 m dolgi progi s 40 vrati. Od 200 prijavljenih je nastopilo 162 tekmovalk in tekmovalcev. Od teh je doseglo končno uvrstitev 90, medtem ko jih je bilo 72 diskvalificiranih ali pa so odstopili. — prepovedano je odlaganje vročega pepela ali ogorkov v lesene zaboje ali na odprt prostor, — vse dimne in kurilne naprave morajo biti izdelane po predpisih; te naprave je treba občasno pregledati, — mastne krpe se morajo shranjevati v posebne kovinske zaboje, — prepovedana je uporaba raznih električnih kuhalnikov v vseh obratih kombinata, — električna inštalacija mora biti izdelana po predpisih in ne sme biti preobremenjena. Pregledati je treba večkrat električno napeljavo, — premeščene varovalke so večkrat vir nesreč in požarov, zato je potrebno, kadar varovalka pregori, ugotoviti napako in vložiti predpisano novo varovalno pa-trono; to pa lahko opravi le elektrikar, — vse lahko vnetljive snovi je potrebno shranjevati v posebnih skladiščih, _____pri uporabi lahko vnetljive snovi so hlapi tekočine izredno vnetljivi, posebno, če uporabljamo bencin v zaprtem prostoru; zato je potrebno pri uporabi teh snovi imeti okna odprta ali pa paziti, da se v Vžigalice in ogorke je | nevarno odmetavati! V vseh proizvodnih obratih je prepovedano kadili O končni uvrstitvi ekip so odločali najboljši doseženi časi enega tekmovalca v razredu starejših članov, dveh v kategoriji članov, enega med članicami in enega med mladinci vsakega kolektiva. Smučarji so člani 21 delovnih organizacij, šol in krajevnih skupnosti s področja občine, med njimi je bilo prijavljenih tudi 6 tekmovalcev in 2 tekmovalki kombinata Žito. Omembe vredno je, da je kombinirana ekipa Žita v sestavi 5 tekmovalcev v tako številni in močni konkurenci dosegla častno 3. mesto za ekipama Saturnusa in Kolinske tovarne, pustila pa je za seboj mnoge ekipe z izkušenimi tekmovalci, tako tudi Papirnico Vevče. Izmed smučarjev Žita je dosegel najsolidnejšo uvrstitev Kuret med starejšimi člani z 2. mestom in časom 1.07.7, Lipicer je bil v tem razredu sedmi s časom 1.07.8. — Pri članicah je bila Griinfeldova dvanajsta s časom 2.25,1, medtem ko je bila Blažičeva diskvalificirana. — Med člani je bil Schlamberger osemnajsti s časom 1.33,0, Kunšič osemindvajseti s časom 1.47,7, medtem ko sta bila Baggia in Ponikvar diskvalificirana. — Med mladinci je bil Habjan deveti s časom 1.26,6. Ekipni vrstni red: 1. Saturnus 6.21,6, 2. Kolinska tovarna 7.28,2, Žito 8.02,6. Kot posebnost teh tekem, ki pa ni posameznikom glede^ športne discipline preveč v čast, naj omenim, da je tekmovalna komisija namreč diskvalificirala — med mnogimi drugimi — tudi tri, ki so zamudili na start: Vengusta (Papirnica), Kregar j evo (Saturnus) in Blažičevo (Žito). DOPISUJTE V GLASNIK ŽITO, KI JE VAŠE GLASILO! Zmanjšujmo stroške boleznin! PRIKAZ BOLEZNIN IN STALEŽA V KOMBINATU LETA 1968 Temelji narodnega gospodarstva so proizvajalna sredstva in proizvajalne sile. Gospodarnost pa je razmerje med vloženimi sredstvi in doseženimi rezultati. Če je delo najvažnejši dejavnik v gospodarstvu, lahko štejemo človeka za osnovo v ustroju gospodarstva. Delo — kot družbeni proizvod — pomeni materialno osnovo v življenju. Če od tega bruto proizvoda odštejemo materialne stroške in amortizacijo, dobimo narodni dohodek. Preostali del — čisti dohodek — pa se deli na osebne dohodke in rezervne sklade. Proizvajalne sile so ljudje — torej zdrave osebe, medtem ko so bolniki in invalidi gospodarski in socialno zdravstveni problem. Bolezni in poškodbe vplivajo na ekonomiko družbe na dva načina: znižujejo dohodke in zahtevajo izdatke. Bolniki in poškodovanci ne delajo, družba pa vlaga sredstva za njihovo zdravljenje oziroma njihovo ponovno poklicno usposobljenost. Če ne ozdravijo oziroma nam jih ne uspe medicinsko, psihično in socialno rehabilitirati in ponovno vrniti v produktivno delo, so potrebna dodatna družbena sredstva za njihovo vzdrževanje. Razumljivo je, da si družba kot celota prizadeva, da bo izpad delovnih dni aktivnega prebivalstva zaradi obolenj, poškodb, invalidnosti in prezgodnje smrti kar najmanjši. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pomeni prezgodnja smrt osebe v zreli aktivni življenjski dobi poprečno izgubo 7000 delovnih dni. Vemo tudi, da vsakdo od nas od 20. do 40. leta starosti s svojim delom vrača družbi tisto, kar je vložila za nas od rojstva do dne, ko smo se usposobili za samostojno delo. Šele po 40. letu starosti vsak od nas vrača družbi »presežek dela«, kar prispeva k izboljšanju življenjske ravni prebivalstva. Sleherni izgubljeni. dan pomeni resnično izgubo — ki zmanjšuje narodni dohodek. Ugotovitev, da se naglo podaljšuje, življenjska doba, naš mora še bolj. spodbujati k večji in bolj organizirani skrbi za ohranitev telesne in duševne kondicije vsega prebivalstva — do najvišje možne starostne življenjske meje. Le s smotrnim in trajnim delom v utrjevanju, zdravja in preprečevanja obolenj in poškodb — nam bo uspelo zavreti naraščanje števila delovnih invalidov. Pri dobri organizaciji in skrbi za zdravega človeka je urejeno zdravstveno varstvo ob uspešni zdravstveni politiki dejavnik, ki neposredno vpliva na rast produktivnosti prebivalstva. RAJE PREVENTIVA KOT ZDRAVLJENJE Hkrati je treba spremeniti miselnost zdravstvene službe, naših gospodarstve-nikov in celotne družbe, da postane človekovo zdravje problem šele takrat, ko ga izgubi. Naše delo se mora razvijati predvsem v ohranjevanju in utrjevanju zdravja, kar je z ekonomske presoje ceneje in uspešneje kot pa zdravljenje. Družba mora dojeti, da se učinkovito preventivno delo resnično zdi v nekem trenutku navidezna »izguba vloženih sredstev«, ki se ji prav radi izognemo. V resnici pa so v preventivno delo vložena sredstva tista, ki se bogato obrestujejo z manjšim številom bolnikov in delovnih invalidov, z boljšim zdravstvenim stanjem in večjo produktivnostjo prebivalstva. S tem zmanjšujemo potrebe po naj dražji obliki, to je po bolnišničnem varstvu. Izguba narodnega dohodka zaradi obolenj in poškodb se je na primer že v letu 1964 približala 40 milijardam starih dinarjev ali 4,6 % narodnega dohodka. Ni pa v tem znesku všteta tudi izguba narodnega dohodka zaradi obolenj in poškodb oseb, ki so zaposlene v družbenih dejavnostih in družbeno upravnih službah. Če bi k omenjenim 40 milijardam prišteli še izgubo zaradi zdravstvene odsotnosti zavarovancev, zaposlenih v zdravstvu, prosveti, socialni dejavnosti, prometu in družbeno upravnih službah, oziroma posledice, ki jih prinaša delovna invalidnost zaradi izpada delovnih dni in stroškov za vzdrževanje ter izguba delovnih dni kmetovalcev, bi se približali letni izgubi čez 100 milijard starih dinarjev. Prikazani okvirni ekonomski kazalci nam povedo, kolikšne so izgube narodnega dohodka že samo zaradi izpada delovnih dni med aktivnim delom prebivalstva brez stroškov za zdravljenje in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih in brez dajatev začasno nesposobnim in invalidnim osebam. Če bi odsotnost zaradi obolenj in poškodb zmanjšali samo za 10%, bi se narodni dohodfek na leto povečal za okrog 10 milijard starih dinarjev in še več. MILIJONI DELOVNIH DNI Ob koncu naj povemo, da izgubimo v Sloveniji letno okrog 8,600.000 delovnih dni aktivnih zavarovancev zaradi obolenj, poškodb in strežbe bolnih svojcev, pri čemer niso vračunani porodniški dopusti. Mnenja smo, da ni odveč, ker smo v malo daljšem uvodu precej podrobno prikazali stanje, kakršno je v Sloveniji zaradi izostajanja z dela ob bolj ali manj upravičenih boleznih. Rezultati so gotovo presenetljivi, da ne rečemo porazni. Iz malega raste veliko. Morda en delavec misli, da je malo, če izostane z dela zaradi bolezni ali pa tudi »bolezni« en, dva, tri ali teden dni. Toda tistega malo se nabere veliko, če je veliko takšnih delavcev samo v eni delovni enoti, da ne rečemo v celotnem podjetju. V Sloveniji pa podjetij ni malo in zato so številke izostalih dni tako porazno velike, zato je izguba v dinarjih milijardna. In kako je bilo lani v našem kombinatu? Tudi to pot smo pripravili pregled boleznin in bolezenskih izostankov, da bi vsi naši delavci imeli jasno sliko, kakšno je bilo stanje v posameznih delovnih enotah. Pri tem smo delili bolezenske izostanke, katerih vzrok so bile nesreče, porodi in ostali primeri bolezni. Pri postavki o ostalih boleznih je število dni izostankov naj večje. Med njimi pa so tudi obolenja, ki zahtevajo daljše zdravljenje in nego. Sicer pa pokaže sliko naslednja razpredelnica (v dnevih): Delovna enota nesreče Ljubljansko področje 155 Notranjsko področje 35 Pekatete 93 Domžalsko področje 95 Pekarna Samova 103 Gorenjsko področje 8 Trgovina — Skladišče Novo mesto 53 Uprava serv. del 81 Pekarna Šmartinska 394 Pekarna Kranj 45 Pekarna Novo mesto 96 Pekarna Kočevje 4 Pekarna Metlika — Skupaj dni 1.162 IZOSTANKI SO NARASLI Skupni stalež je torej 16.744 izgubljenih dni, kar znese 6,01 %. V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo staleža 14.082 dni ali 5,05 %, je v letošnjem letu za 0,96% višji stalež. Pri tem moramo upoštevati, da je bilo lansko poprečje zaposlenih 830 delavcev, v letu 1968 pa 894. Pri tem je treba pripomniti, da sta se na novo priključili pekarna Novo mesto s 1. 1. 1968 in pekama Metlika s 1. 4. 1968. Nesreč pri delu je bilo v letu 1968 za 350 dni več, kot v preteklem letu: Predvsem se je ugotovilo, da je bilo veliko nesreč zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov. Porodniški dopusti so večji v primerjavi s preteklim letom za 568 dni. Ostale bolezni pa so porasle za 1.726 dni v primerjavi s preteklim letom. Pri ostalih bolezni moramo upoštevati predvsem daljša obolenja, pri katerih je potrebno zdravljenje pri specialistih. Vse te bolezni pa znašajo 3.684 dni izostanka, kar se izkaže v posameznih DE takole: DE Ljubljansko področje 370 dni, Notranjska 235 dni, Pekatete 297 dni, Pekarna Samova 815 dni, Gorenjska 78 dni, Trgovina 126 dni, Uprava 314 dni, Pekarna Šmartinska 770 dni, Pekarna Kočevje 176 dni, Pekarna Kranj 279 dni, Pekarna Novo mesto 221 dni. Lani je bilo do 30 dni staleža izplačanih 271.991,65 porod ostalo skupaj 153 1.259 1.567 109 538 682 400 1.074 1.567 268 554 917 173 1.604 1.880 721 1.081 1.810 314 586 900 — 80 133 478 1.081 1.640 168 2.199 2.751 162 1.033 1.240 310 449 855 99 590 693 — 99 99 3.355 12.227 16.744 din boleznin, leta 1967 pa 202.158,94 din. To pomeni, da je bilo lani za 69.832,71 din več izplačanih boleznin. Od vseh zaposlenih je bilo lani več kot 30 dni v staležu le 35 delavcev, kar je zelo malo. Večina delavcev pa je bila v staležu samo do 30 dni, pri čemer gredo boleznine v breme podjetja. To pa je posebna politika komisij pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, ki nočejo podaljšati bolniškega staleža delavcem tudi v povsem upravičenih primerih, samo da ni treba plačevati nadomestila Komunalnemu zavodu, temveč le-to bremeni podjetje. NUJNO POTREBNI UKREPI Ob vseh dogajanj ah v lanskem letu pa prihajamo do nekaterih zelo kritičnih ugotovitev. Res da je lansko povečanje dni izostankov zaradi bolezni v primerjavi z letom 1967 delno posledica priključitve dveh novih delovnih enot in s tem povečanja števila delavcev v našem kombinatu. Kljub temu pa ponovno opozarjam na naslednje: a) bolje bi bilo, da bi imel kombinat — tako kot nekoč prej — možno evidenco bolezni, če bi smeli hoditi delavci samo k določenim zdravnikom, s katerimi bi bil kombinat prek ZD pogodbeno, vezan, ne pa da hodijo prosto po svoji izbiri pač k tistim zdravnikom, ki delavcem meni nič tebi nič priznajo bolniški stalež, pa so bolni ali pa tudi ne; b) graje vreden je sploh postopek zdravnikov, ki izdajajo bolniške liste delavcem in jim priznavajo sta-leže za nazaj, mnogokrat v zelo dvomljivih primerih; c) uprave delovnih enot bi morale pravočasno javljati socialni službi posamezne primere bolezni in tudi same imeti točen pregled nad izostanki delavcev, kar bi omogočalo boljšo kontrolo, Konec na 13. strani Pogosto so vzrok daljšim obolenjem nesreče pri prihajanju na delo in odhajanju z dela. Zato pozor, da ne bi prišlo do tako grozljivih prizorov, kot je ta na sliki. v KORAK NAPREJ S ČASOM Nadaljevanje s 6. str. Ko se je industrijski pek odločil za proizvodnjo kolačev, je imel dve možnosti Po eni strani naj bi krenil po poti klasičnega slaščičarja, ki proizvaja mehko pecivo na enak način kot doma gospodinja, v mali pečici v ozadju svoje trgovine. Če dela tako, potem ta pek ni ravno moder, kajti opraviti mora sorazmerno prav toliko dela kot slaščičar, upora- Omenjeni trije sestavni deli so med seboj tesno povezani. Izbira surovin in navodil za izdelavo pogojujejo uporabnost mehanizacije in obratno. Od uporabljene mehanizacije je odvisen prihranek živega dela. Večji obseg proizvodnje zahteva povečanje dostavne relacije in podaljševanje časa od proizvodnje do prodaje; to pa škoduje svežosti kolača, čemur je treba zopet prilagoditi surovine in upora- uporabo cenejših navodil za izdelavo, na drugi strani pa zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov dopušča uporabo tudi nekoliko zahtevnejših — dražjih navodil za pripravo oziroma izdelavo. Uporaba avtomatizirane linije tako poveča produktivnost mehanizacije kot tudi živo delo, da se delež amortizacije v sestavu cene ne povečuje, hkrati pa se de- Zmanjšujmo stroške boleznin Nadaljevanje z 12. str. d) na delovnih sestankih bi morali vodje enot, sindikalni delavci in samoupravni organi prikazovati delavcem, koliko škode povzročijo, če izostajajo zdela zaradi namišljenih bolezni ali nediscipline, pa nočejo to kasneje skriti z raznimi potrdili o boleznih; e) tudi uprava kombinata haj bi posegla v polemiko 0 Jem, ali zdravniki, zdravniške komisije in zavod za socialno zavarovanje ravnajo pravilno, če prenašajo vsa finančna in moralna bremena na podjetja, pa če je to v skladu z zakonom ali ne. Da podprem zadnjo citirano točko, naj navedem samo primer delavke v pekarni Samova, za katero je dokazano, da iz zdravstvenih razlogov ne more opravljati svojega dela, a ji komisija kljub temu noče priznati povsem upravičenega bolniškega staleža. Menda bi bilo treba vzeti v zaščito predvsem delavce, ki so dejansko bolni, vse ostale pa v smislu s predpise obravnavati njihovim boleznim ali pa »boleznim« primerno. S. G. Marmorni, sadni kolači in rolade so se le uveljavili na IrliJču S tem strojem zavijajo nove proizvode peciva biti prav tako visoko kva-litetne surovine in prodajati po približno istih cenah, kar mu zožuje trg in onemogoča velike serijske industrijske proizvodnje. Ob vsem tem pa mora še amortizirati svojo dražjo opremo, pokriti stroške distribucije in kriti precej višjo režijo. Industrijski proizvajalec je bil pod pritiskom ekonomske nuje prisiljen izbirati drugo pot. Konkurenčnejši mora biti od malega peka oziroma slaščičarja in to v cenah, stalnosti in enakosti kvalitete ter v tem, da so njegovi Proizvodi povsod in vselej na razpolago, če naj računa največjo izrabo tržišča. To mu lahko zagotavljale velika serijska proizvodnja na avtomatiziranih Proizvodnih linijah za mehko pecivo. Tri osnovne Postavke kalkulacije surovine, delo in stroški dostave so sestavni deli, ob katerih se proizvajalec odloča za uvajanje najsodobnejših avtomatov in za veliko serijsko proizvodnjo. biti ustrezne embalažne materiale. Ob upoštevanjih vseh teh nagibov pa ne smemo pozabiti, da mora biti končni proizvod dober za uživanje, odlikovati ga mora predvsem rahlost in sočnost. Vrednost surovin v kolačih znaša od 50 do 60 °/o prodajne cene. Kako daleč gre proizvajalec s počenje-vanjem navodil za uporabo, je odvisno med drugim od odnosa med stroški surovin in proizvodnimi stroški. Zelo ugleden angleški proizvajalec je odkril, da je lahko povsem uspešno konkuriral tudi na osnovi zelo kvalitetnih proizvodov, ki temelje na dragih surovinah, čeprav je bil proizvod zato nekoliko dražji. Če hočemo zajeti čim širše tržišče in prodajati proizvode v vsa gospodinjstva, je potrebno prilagoditi velikost in kvaliteto, to je ceno kolačev za odjemalce z različno kupno močjo. Uporaba najsodobnejših naprav zlasti za mešanje surovin nam omogoča na eni strani lež osebnih dohdkov bistveno zmanjša. Primerjava naše današnje proizvodnje s proizvodnjo na avtomatski liniji za proizvodnjo mehkega peciva kaže šest do osemkrat večjo produktivnost zaposlenega ob taki liniji. Proizvodnja v Lescah je stekla in pokazali smo odjemalcem, da gremo z novimi proizvodi v korak s svetom. Pri načinu proizvodnje smo za zdaj rekli šele »a«, kdaj bomo zbrali pogum in sredstva za »b«, pa prepustimo analizi strokovnih služb in odločitvi samoupravnih organov. M. S. tev vsakemu posamezniku. Torej naj bi vsak dober in zavesten delavec imel možnosti za napredek na eni strani, na drugi pa naj bi bila dana možnost nuditi delavcem takšna delovna mesta, ki jim bi glede na njihove zmožnosti najbolj ustrezala. To pa so osnovni pogoji za doseganje delovnih učinkov tudi v celoti. Tretje področje je vprašanje izpolnjevanja delovnih nalog, vprašanje od- Bogo Bratina novi direktor Ljubljanskega področja Po odhodu dosedanjega direktorja tov. Miša Lipuša je prevzel to dolžnost v DE Ljubljansko področje tov. Bogo BRATINA, doslej sodelavec v ekonomsko razvojni službi kombinata. Čeprav je v podjetju že nekaj mesecev, naj ga bralcem predstavimo. Rojen je bil 22. novembra 1933 v napredni delavski družini — oče je bil aktivist NOV •— v Titovem Uži-cu, nakar je leta 1946 prišel s starši v Ljubljano. Po končanem šolanju na TSŠ v Ljubljani je odslužil vojaški rok v oficirski šoli v Karlovcu, nato pa se je naprej zaposlil pri okrajni upravi za gozdarstvo. Za tem je aktivno delal v ZK in bil nato od leta 1963 do 1968, ko je prišel k Žitu, organizacijski sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana Moste Polje, lani pa je tudi zaključil šolanje na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Omenimo naj, da je bil v času šolanja mladinski aktivist in se je udeležil več akcij v letih od 1947 do 1950 v mladinskih delovnih bri- gadah, kjer je večkrat prejel naziv udarnika. Pri Žitu je od 1. avgusta lani, letos, 20. februarja pa je postal direktor Ljubljanskega področja. Zaprosili smo ga za krajši razgovor. — Pri Žitu ste že sedem mesecev. Kako ste se vživeli' v okolje? »Kombinat Žito sem poznal že prej, tudi razmere in odnose v njem. Zato sem se hitro vživel in se osebno dobro počutim. Upam, da bom lahko tudi v prihodnje uspešno in dobro delal, seveda ob sodelovanju ostalih.« — Kako pa sedaj na novem delovnem mestu direktorja? »Ne bi želel govoriti o preteklosti. Mislim pa, da je sam kolektiv delovne enote dokaj v redu. Pojavlja pa se mnogo organizacijskih problemov, ki jih nameravam začeti najprej reševati. Drugo vprašanje je ustalitev kadrovske politike, ki naj bi, poleg izboljšanja sedanjega kadrovskega sestava delavcev v enoti, pomenila tudi spodbudi- govornosti in notranjih odnosov. Pri urejanju notranjih odnosov pa je moja želja imeti vselej odkrit pogovor in jasno pot brez ovinkarjenja, brez zakritosti in odvračanja odgovornosti s sebe na druge.« — Kaj pa sodelovanje s samoupravnimi organi? »Glede samoupravnih organov v enoti pa želim, da bi oni ustvarjali poslovno politiko in bi prevzemali odgovornost nase. Ne bi namreč rad, da bi kot direktor nastopal v odnosu do članov sveta delovne enote kot nekakšen dirigent, pač pa bi želel več njihove samostojnosti in več razmišljanja o raznih problemih.« — Ali pri uveljavljanju vaših načel čutite s strani kolektiva že kakšno pomoč? »Novi pravilnik o osebnih dohodkih mi bo precej pomagal pri mojih težnjah za Konec na 14. strani Smo pred volitvami! PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA KANDIDIRANJE ODBORNIKOV IN POSLANCEV OB 50-LETNICI KPJ IN SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Proslave bodo v aprilu Smo že skoraj pred vrati letošnjih volitev odbornikov v občinske skupščine ter poslancev v republiške in zvezno skupščino. Volitve bodo v aprilu, zato je še čas pripraviti se nanje in še vedno predlagati zavestne in poštene ljudi za kandidate. Kaj pa je ob tem naše hotenje! Za odbornike in poslance hočemo kandidirati ljudi, ki bodo v skupščinskem in drugem družbenem delu znali in hoteli graditi na doseženih rezultatih, nadaljevati zastavljeno delo pri razvoju Slovenije kot samoupravne in državne skupnosti v socialistični skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Ko sprejemamo kot splošno osnovo vodilni program SZDL Jugoslavije, oblikujemo tudi naš dogovor ob kandidiranju odbornikov in poslancev. Ta dogovor izhaja zlasti iz najnovejših programskih dokumentov ZKS in ZKJ ter SZDL in iz programske osnove republiške skupščine. Republiška konferenca SZDL Slovenije poziva vse volivce, sedanje odbornike in poslance ter nove kandidate, da se v demokratičnem dogovoru o delu v prihodnje osredotočijo predvsem na nasledje naloge: Do veljave naj pridejo vse ustvarjalne sile, ki hočejo razvijati naš samoupravni socializem. Razvijati moramo odgovornost, pogum, preudarnost, poslovnost, podjetnost, zaupanje v lastne sile, $ katerimi bomo sposobni združevati delo na podlagi znanstvenih dosežkov. Novo znanje in strokovna usposobljenost mlajših rodov naj se bolj povezujeta z dragocenimi izkušnjami starejših. Za razvoj in rast slovenskega naroda bomo bolj razvijali čut za skupnost. Utrjevali bomo etične temelje naše družbe, tako socialistično moralo, humanost, solidarnost, patriotizem, spoštovanje dela, odgovornost. Vso veljavo morajo dobiit samoupravno organiziranje, učinkovito samoupravno dogovarjanje, pravna varnost občanov in samoupravljav-ska disciplina, zajamčena tudi z družbenimi ukrepi. Samoupravnemu združevanju in samoupravnim skupnostim bomo sistematično utrjevali mesto v družbi. Odlončeje se bomo zavzeli za dosledno delitev po rezultatih dela. Krepili bomo samobitnost slovenskega naroda. Manjšinam bomo zagotavljali enakopravne možnosti za njihov razvoj. Slovence v zamejstvu obravnavamo kot sestavni del slovenskega naroda. Odločneje bomo razvijali samoupravno demokracijo na vseh rav- BOGO BRATINA NOVI DIREKTOR LJUB-LJANSKEGA PODROČJA Nadaljevanje s 13. str. povečevanjem produktivnosti v enoti. To je že omogočilo dobro navezovanje stikov z delavci in njihovo pravilno razumevanje. Začeli so razmišljati, kako naj bi delali, da bi bil učinek dela večji, večji pa tudi osebni dohodki. Tu se že kažejo prvi obrisi sodelovanja med delavci in menoj. Sicer pa naj povem, da sem glede prihodnosti v enoti optimist.« Tov. Bratini smo zaželeli vse najboljše in mu obenem čestitali, ker je prav v soboto, na dan našega razgovora, prejel tudi diplomo inženirja za organizacijo dela. neh, da bo imel delovni človek bistveno večji delež v celotnem političnem odločanju. Republiko bomo gradili v razvilo demokratično in državno skupnost ter v njej vsestransko razvijali in utrjevali komunalni sistem. V tem mandatnem obdobju moramo izoblikovati celovit dolgoročen razvojni načrt Slovenije, odprt v jugoslovanski prostor in v svet. Slovenskemu gospodarstvu so potrebni hitra modernizacija, sodobna oprema, znanje in sposobnost, notranja povezanost in vključevanje v mednarodno delitev dela in tesno sodelovanje z znanostjo. Investicije ter sposobnosti in energijo vseh delovnih ljudi moramo osredotočiti na delo, ki ima prihodnost. Potrebujemo sodobna, samoupravno organizirana podjetja s sodobno tehnologijo in visoko kvaliteto dela, z razvito delovno disciplino, z učinkovitim znanstvenim vodenjem in s tvornim sodelovanjem vseh zaposlenih. Gospodarstvo naj se hitreje in bolj učinkovito povezuje z jugoslovanskim in svetovnim prostorom, udarek sosednjim deželam. Hočemo takšno gospodarsko politiko in takšne sistemske rešitve, ki bodo uspešnejšim in razvitejšim dajale še več poleta in pobude, hkrati pa omogočale in spodbujale razvoj manj razvitih. Sistemske rešitve naj zagotovijo v izhodiščih enake možnosti za gospodarjenje, preprečujejo izrabljanje monopolnega položaja, pospešujejo povezovanje in samoupravno dogovarjanje podjetij za organiziran nastop na svetovnem trgu. Osebno delo z zasebnimi sredstvi bomo dosledno razvijali kot pomemben del našega gospodarstva. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bomo razvijali skladne-je s potrebami sodobnega gospodarskega in družbenega življenja. Kmetijstvu je treba tudi s sistemskimi rešitvami zagotoviti možnosti za hitrejši in dolgoročnejši razvoj ter za enakopravno povezovanje s predelovalno industrijo in trgovino. Zasebni kmet, ki mu je treba zboljšati možnosti za gospodarjenje in s tem zagotoviti realno perspektivo, naj se svobodno združuje v zadružnih organizacijah in se uveljavlja kot sodelavec in samoupravljavec v proizvodnih ali poslovnih organizacijah. V predstavniških, političnih in drugih odločujočih organih mora biti ustrezneje zastopan. Kadrovska politika mora v večji meri postati gibalo družbenega razvoja. Sestavni del tega naj bo, da bodo mladi strokovnjaki in delavci laže našli delo doma. Vzgoja in izobraževanje, kultura, znanstvena raziskovalna dejavnost in telesna kultura morajo dobiti ustreznejše mesto in delež v družbenem razvoju. Družbenoekonomski položaj prosvetnih, kulturnih in znanstvenih delavcev naj se hitreje izenačuje s položajem delovnih ljudi na drugih področjih. Omogočiti moramo hitrejše izenačevanje možnosti za izobraževanje. V naši prosvetni politiki bomo nenehno dvigali izobrazbeno raven vsega prebivalstva. Racionalizirati moramo, kvalitetno in sodobno organizirati vzgojo in izobraževanje ter šolstvo na vseh stopnjah povezanosti s sedanjimi in perspektivnimi potrebami družbe. Dosledno se bomo zavzeli tudi za razvoj in krepitev dijaške in študentske samouprave. Dosti hitreje moramo uresničevati tako štipendijsko in kreditno politiko, ki bo omogočala, da bodo nadarjeni dijaki in študenti v študiju in delu razvili vse svoje ustvarjalne sposobnosti. Socialni sestav študirajočih moramo spremeniti v korist delavski in kmečki mladini iz vse Slovenije. V omrežju osnovnih šol je treba odpraviti osnovne vrzeli. Zavzeli se bomo, da bomo z združenimi sredstvi ter samoprispevki občanov in delovnih organizacij uresničili akcijo »Sto šol ob stoletnici slovenskega šolstva«. ZAHVALA Sindikalni podružnici DE Uprava kombinata »Žito« ter sodelavcem v ekonomsko razvojni službi se iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje s poklonitvijo venca in cvetja na grob moje mame. Cvetana Rojina dipl. ec. Letos praznujemo dva izredno pomembna jubileja na našem političnem področju. Mineva namreč 50 let, odkar je bila ustanovljena Komunistična partija Jugoslavije, hkrati ob njeni ustanovitvi pa so se začela najstarejša sindikal- V pokojninskem zavarovanju moramo odpraviti sedanje neskladnosti med starimi in novimi pokojninami, omogočiti usklajevanje pokojnin z naraščanjem življenjskih stroškov in takoj preučiti, kako jih je mogoče učinkoviteje usklajevati tudi z rastjo življenjske ravni. Pokojninski sistem je treba izpopolniti. Postojno bomo začeli uveljavljati starostno zavarovanje zasebnih kmetov. Izoblikovati moramo tak sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja, da bodo delovni ljudje sami, upoštevajoč vzajemnost in solidarnost, odločali o obsegu pravic in združevanju sredstev. Zdravstveni delavci naj bodo nosilci smotrnejše organizacije, modernizacije in razvoja zdravstvene dejavnosti. Pospešiti je treba razvoj otroških ustanov, urejati podaljšano bivanje učencev v šoli, doseči popolno zdravstveno varstvo otrok in mladine. Izpopolniti je treba sistem, ki borcem NOB omogoča urejene življenjske razmere. Družba mora učinkoviteje pomagati tistim občanom, ki si iz zdravstvenih in socialnih razlogov ne morejo sami urediti pogojev za življenje. Sodelovali bomo pri konkretnem oblikovanju jugoslovanske zunanje politike. Posebej se bomo zavzemali za razvijanje dobrih in vsestranskih sosedskih odnosov. V sistemu in organizaciji vseljudske obrambe naj vsak občan ve, kje je njegovo mesto in kakšne so njegove naloge, da bo v vsakem trenutku znal braniti nacionalno suverenost in samoupravno socialistično skupnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Odborniki in poslanci se volivcem moralno politično zavezujejo za ta program. Za njegovo uresničevanje se bodo zavzele tudi organizacije Socialistične zveze. Omogočile bodo odbornikom in poslancem, da bodo odločali dobro obveščeni in ob rednih stikih z zainteresiranimi volivci. Pomlajeni organi ZKJ V novo izvoljenih organih Zveze komunistov Jugoslavije — predsedstvu, stalni konferenci in v komisiji za statuarna vprašanja — katerih člani so bili predlagani in izvoljeni na republiških kongresih, so po starosti v večini ljudje od 41. do 50. leta. Do 30 let starosti jih je pet, od 31 do 35 let sedem, od 36 do 40 let osemindvajset, od 41 do 50 let 64, starejših od petdeset let skupno torej 32. Vsi forumi ZKJ so očitno pomlajeni tudi po letih partijskega članstva. Tistih, ki so bili sprejeti v KPJ pred letom 1940, je 35, onih med letom 1941 in 1944 je 50, med letom 1945 in 1948 je 28, od leta 1948 do 1952 je 10, po letu 1952 pa dva, med katerimi je bil eden sprejet v ZKJ leta 1963. Po poklicu so med člani forumov vendarle najštevilnejši dosedanji funkcionarji v državni upravi. V vseh treh organih jih je 50, od tega v predsedstvu 20, v stalni konferenci pa 27. Za temi je največ partijskih funkcionarjev, skupaj 34, od teh ie 20 v oredsedstvu. Funkcionarjev družbenopolitičnih organizacij je 8, direktorjev 9, profesorjev na univerzah in srednjih šolah, znanstvenikov in novinarjev prav tako 9, zaposlenih v delovnih organizacijah 15 — od teh ie eden v predsedstvu — pripadnikov JLA ie 6, študent pa eden. na gibanja, ki so omogočila, da se je delavsko gibanje lahko še bolj pospešeno razvijalo in kasneje združilo v OF in NOB ter po vojni v socialistični revoluciji. Zato se je predsedstvo Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije odločilo, da bo organiziralo letos primerne proslave. To pomembno obletnico KPJ, SKOJ in nasploh organiziranega delavskega gibanja moramo pri nas proslaviti tako, da bomo pokazali vso težko, a zmagovito pot revolucionarnega delavskega gibanja v Jugoslaviji in Sloveniji. Ob tej priložnosti naj bi se ozrli na dosedanje uspehe in težave in naj bi se še bolj zavzeli za graditev in utrjevanje samoupravne socialistične družbe. Torej ne gre le za oživljanje revolucionarne preteklosti, temveč še bolj za mobilizacijo vseh moči pri uresničevanju programov, v katerih se zrcali boljša prihodnost nas vseh. Pri tem bo treba zajeti čim več delovnih ljudi in kolektivov, da bo pro- slavljanje res množično. Načini proslav naj bi bili različni, ne samo nekje usmerjeni. Primerni bi' bili na primer zbori samoupravljavcev, oživljanje spominov na različne predvojne stavke, demonstracije in podobno. Pri tem naj ne bi pozabili tudi na veterane delavskega gibanja. Organizirati bi' jim bilo treba tovariška srečanja, ob vsem pa še zbirati gradivo o sindikalnem in delavskem gibanju in prirejati različne razstave tega gradiva. Republiški odbor za proslavo namerava med drugim pripraviti: — osrednjo proslavo s slavnostno akademijo v Ljubljani, — med 23. aprilom in 1. majem slovesno plenarno sejo RS ZSS in republiških odborov, — simpozij o vlogi sindikata v sedanjih razmerah, — razstavo ob 50-letnici revolucionarne poti delavskega gibanja, zraven tega pa še mnoge temu primerne množične prireditve. Volilne skrinjice čakajo volivce Hitrejša rast pšenice Glede na to, da je pšenica osnovna surovina za proizvodnjo kombinata, je prav, da bralce seznanimo z nekaterimi naj novejšimi izsledki v zvezi z gojenejm te vrste žita. V Kanadi so namreč ugotovili, da je moč z določenimi posegi pospešiti rast in zorenje pšenice. Pšenico so vsejali pred zimo, pozimi pa so jo pred zimskim mrazom zaščitili s plastičnim pogrinjalom. Tako prekrita pšenica čaka nato samo toplejše vreme, da bo vzniknila. Poizkusi, opravljeni preteklo leto v Kanadi, kažejo, da na ta način pšenica bolj zgodaj zori in daje boljši pridelek, če je čez zimo v zemlji. Čim postane vreme toplejše, začne kliti, ne glede na to, če se zemlja ni že prej osušila in izločila iz sebe zimsko vlago. To metodo so najprej preizkusili na univerzi v Manitobi, kjer je sezona rasti posejanih žit kratka. Prva setev je dala 14 %> večji pridelek, naslednje leto, ko so pšenico bolje prekrili, pa že 50 °/o večji pridelek. Ta pšenica pa je postala tudi tri tedne prej zrela, kot pšenica, ki so jo posejali spomladi. Sedaj delajo poizkuse tudi v Združenih državah Amerike na univerzi Fargo v Severni Dakoti. Tam preizkušajo tudi plastična pokrivala za semena drugih žitnih zvrsti. Tonček Makaronček: »Oh, Mica Štruca, kje pa hodiš? Dolgčas mi je.« Mica Štruca: »Veš, kar v ilegali živim.«