PoStntoa plačana v gotovini Stev. 231 V Ljubljani, sreda 9. oktobra 1940 Cena Mn t“- Leto V Ameriške priprave proti Japonski Vo na pripravljenost v ameriški mornarici, posveti predsednika Roosevelta z vojaškimi poveln.ki, napovedi o bližajočem se spopadu na Daljnem Vzhodu Newyork, 9. oktobra, o. Reuter poroča: Predsednik Združenih držav Roosevelt je imel včeraj oolg posvet s poveljnikom mornarice admiralom “ichardsonom. Za tem je predsednik sprejel še vojnega ministra Stimpsona. Vsi dopusti v ameriški vojni mornarici so ustavljeni’. Vse ladje imajo polno število moštva, kakor ob vojnem času. Naložile so tudi toliko kuriva, streliva in živeža, kakor je to določeno ob v®jnem stmju. Obseg in značaj vojnih priprav v ameriški mornarici je približno tak. kak ar je bil leta 1917 mesec dni pred vstopom Združenih držav y svetovno vojno. Vse kaže, da se Združene države pripravljajo na to, da bo moralo njihovo brodovje nastopiti v Tihem morju v kratkem, mor- da že tedaj, ko bo Anglija odprla čez Birmo pot za pomoč Kitajcem, kakor je japonski vladi že sporočila. Vladni krogi menijo, da bo zaradi obvestila angleške vlade o cesti skozi Birmo razvoj na Daljnem vzhodu dosegel višek krize. Poudarjajo, da bo angleški sklep odvisen od stališča japonskih vojaških poveljnikov po podpisu trozveze, prav tako pa bo vplivalo tudi razmerje Anglije do USA. Amerika nikakor ne namerava sprožiti olenzive proti Japonski, če bi pa Japonska hotela groziti ameriškim koristim, tedaj bo Amerika vztrajala pri svojih pravicah in dokazala, da to stališče ni prav nič neupoštevanja vreono. Ameriška vlada meni, da vse javno mnenje podpira Govor predsednika angleške vlade o letalski vojni in o angleškem ojačevanju London, 9. okt. o. Predsednik angleške vlade Churchill je iinel včeraj govor o sedanjem vojaškem položaju. Med drugim je dejal: »Po mesecu nemških letalskih napadov, ki naJ bi izbrisali iz tal angleška mesta, so od 15. ®ePtembra dalje izostali nemški strmoglavci. Na . ur je povprečno napadalo Anglijo 400 nemških letal. V zadnjih desetih dneh so nemški napadi Precej ponehali, zdi se, da nemški piloti ne zino-reio več naporov in lahko mečejo bombe samo na ?J®Po. Zdi se torej, da je Nemčija ta mesec porabila velik del svoje letalske sile za bombardiranje ‘»hkih ciliev. o- °d začetka poostrene letalske vojne je bilo mrtvih, 13.000 ranjenih. Vlada je računala, ta pri vsakem nočnem napadu 3000 mrtvih in 1<ž.000 ranjenih. Čeprav je tvarna škoda zaradi ne®ških napadov velika, bi nemški bombniki razrušili žele v desetih letih polovico hiš v Londonu, c,e ®i Skozi napadali tako, kakor so ta mesec. To-da Predeli bo teh deset let preteklo, se bo narod-?ej®u socializmu v Nemčiji marsikaj zgodilo, pa raču čnkajo preizkušnje, na katere ni l l lf h* Se bodo nov’ naCini za preprečevanje letalskih napadov pozimi, toda naj Nemci sami odkrijejo kakšni' bodo ij načini. Vlada bo storila vse potrebno, da bo na razpolago dovolj zavetišč, strehe in hrane za žrtve letalskih napadov. Nem-ski poskus za ustrahovanje angleškega ljudstva bo propadel, kakor so propadli drugi poskusi. Nemci imajo nedvomne resne načrte, da bi poskusili v eni noči spraviti pol milijona mož čez morje — ali v morje. Glavni vzrok, da do poskusa za vdor v Anglijo še ni prišlo, so blesteče *»age angleških lovcev 15. avgusta, 15. septembra in 27. septembra. Ti dnevi so dokazali, da an-8'eško letalstvo gospodari nad Anglijo, kar je omogofiio vojni mornarici, da se je ojačila z novimi edinkami in bo zdaj pokazala svojo moč. V {etalstvu je Anglija danes dosti močnejša, kakor le bila meseca maja. Ne ve||a prerokovati, kaj se bo zgodilo v Afriki, ko ‘bodo angleške ojačene čete prišle v esnejši stik z nasprotnikom. 7500 nemških vojakov v Romuniji Vt!. l^don, 9. oktobra. (Reuter) o. V dobro ob-krogih zatrjujejo, da je prispelo v Ho-iih :lj° 7.500 nemških vojakov. Večje število 6e ..............stražili je Petrrri utaborilo v Sighsoaraju, kjer bodo stra Priper k® vre'ce- nemškega vojaštva, ki Da n s seboj tudi protiletalske topove, se je ustavil,, tudi v Giorgiu. ho n ^roG' poudarjajo, da se je nemško vrhov- ]Uj P°Veljstvo nastanilo v Bukarešti in skupno dejali Z ro®,un8kim generalnim štabom. Nemško vo-Do .fr**13!8 v Romunijo čez Slovaško in pa j>o Tudi tu so Angleži dosti na boljšem, kakor pa so bili pred mesecem dni. Poskus pred Dakarjem je izpadel neugodno, ker je tam bilo francosko vojno brodovje, razvil se je boj, ki ga ni nihče žele, in v tem boju so Angleži potopili dve francoski podmornici, zažgali dva rušilca ter hudo poškodovali eno križarko. Hudo pa sta bili poškodovani ena angleška oklop-nica in ena angleška križarka. Trojna zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko je najbolj neugodna za Japonsko, ker ni videti, kako naj bi ji šli Nemčija in Italija v nevarnosti na pomoč. Ta pogodba je naperjena proti Združenim državam in proti Sovjetski Rusiji. Sprejem, ki ga je bila deležna tako stališče. Japonski veleposlanik Horinuči st je poslovil od ameriškega zunanjega ministra Cordela Hulla, ker odhaja na »uradni dopust«. Hull je še enkrat povabil Horinučija :n se z njim dolgo raz-govarjal. Ob tej priliki je Cordel Huli razložil japonskemu veleposlaniku stališče USA r vprašanjih, ki se nanašajo na skrajni vzhod Tc stališče bo Horinuči sporočil svoji vladi v Tokiu Angleški veleposlanik lord Lothian je po včerajšnjem razgovoru z Rooseveltom izjavil, da ne bo odšel na poročanje v Anglijo, kei je od svoje vlade prejel obvestilo, da bo najbrž prišlo sredi meseca do krize na Daljnem vzhodu in sicer zaradi cest v BirmanijL t Ameriki, ne more dajati dosti, poguma tistim, ki so jo sklenili. Angleška vlada je pred tremi meseci zaprla pot skozi Birmo na Kitajsko, da bi omogočila sporazum med Kitajci in Japonci. Japonci se v tem času niso hoteli poravnati, zaradi česar bo Anglija spet odprla pot zu pomeč Kitajski. Nobeni državi v Evropi ni tako potreben mir, svobodna trgovina in živež, kakor pa Španiji. Anglija hoče ohraniti špansko edinost, noče pa, da bi Španija postala pot za preskrbo Nemčije in Italije. Nihče ne more prerokovati, kakšen bo no-tek vojne, kam se do razširila in kako dolgo bo trajala. Toda po vsem svetu vidijo danes moč angleškega imperija, odlike angleškega rodu in njegova dejanja naj žare v somraku Evrope, dokler ne bodo postale plamenice, ki bodo oznanjale osvobojenje. Tesnejše sveže med Sovjeti in Turčijo Iz ava turškega postan ka, ki je nenadno odpotoval po dolgrh mesecih v Moskvo Carigrad, 9. okt. m. Pred svojo vrnitvijo v Moskvo je turški veleposlanik v sovjetski prestolnici, Ali Hajdar Aktaj sprejel časnikarje ter jim dal krajšo izjavo o sedanjih odnošajih med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. V njej je med drugim posebno poudaril, da so odnošaji med obema sosednjima državama čisto redni. Sedanji mednarodni položaj pa zahteva zboljšanje razmerja med obema državama. Veleposlanik je poudaril, da so istega prepričajija tudi politični krogi v Moskvi. Ni dvoma, da je do naglega izboljšanja od-nošajev med Turčijo in Sovjeti prišlo zaradi zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko in zaradi zadnjih dogodkov v Romuniji. Berlin, 9. okt. m. Trunscontinent Press poroča: Berlinski politični krog izadnje dni posvečajo veliko pozornost vprašanju Turčije in njenih odnošajev do Velike Britanije. Pogodba med Turčijo in Anglijo — poudarjajo na berlinskih pristojnih mestih — spravlja Turčijo neprestano v nove politične težave, ki bi lahko povzročile zaplete. Ker so Italijani začeli z ofenzivo proti angleškim postojankam v Egiptu, so morali pristojni ljudje v Ankari poiskati podlago za svoje stališče in bodoče vedenje. Notranji razdori med vlado in desničarji na Madžarskem Budimpešta, 9. okt. m. Iz madžarske vladne stranke sta v zadnjem času izstopila bivši ministrski predsednik Bela lmredy in bivši minister Jaroszy ter se pridružila desničarskemu gibanju. Z ozirom na izstop teh politikov iz vladne stranke izjavljajo, da vlada želi svojo stranko očistiti vseli, ki se nočejo strogo držati njenega programa. Zato je vlada tudi pismeno zahtevala od Članov svoje stranke, naj se v najkrajšem času izrazijo, če ji bodo v bodoče še pripadali in tudi če bodo v vsem podpirali vladno politiko. Vsi oni, ki so odgovorili, da ne, IkkIo izključeni iz stranke. Zato je nekaj poslancev že izstopilo iz stranke, toda predsednik vlade opravlja svoje posle še nadalje v popolnem miru in zaupanju. Madžarska vlada bo v kratkem morala rešiti zelo važna vprašanja, ki jih bo treJia rešiti v popolni slogi. Predsednik vlade grof Te- Letalsko uničevanje se nadaljuje Ojačeni nemški napadi na London in angleška mesta, nepretrgani angleški nočni poleti nad nemško ozemlje Berlin, 9. oktobra. DNB: Nemško vrhovno P®veljstvo poroča: Močnejši oddelki bojnih letal v Londonu bombardi-bombami najtežjega kalibra naprave zahod- r»p včerajšnjih poletih no' * bombami najtežjega ----- m °? pristanišča ob Temzi ter ladjedelnice Co-r erc!a,l in West India. Opaziti )e bilo mnogo poža-k V' i. So jih zanetile bombe. Pri tem so se odli-°Va}} zlasti lahki bombniki, iz oddelka, ki mu je veljeval maršal Kesselring. v > preteklo noč so britanska letala leteli nad ]• pai> v Nemčiji Njihov glavni cilj jc bil Ber-ve? Zas^uf5' obrambnih ukrepov se je posrečilo m letal prisiliti, da so spremenile smer, edtem ko je del letal prispel tudi nad nemško P.estolnico. Spet so padle bombe pi več bolniš- stanovanjskih hiS, skladišč, železniških prog *i ^ i® bila prizadejana na nekaterih lrpnSJK ivornn žalost iritanski a Zbilo "ištvo. Sovražnik je včeraj izgubil 32"letal, 13 ti —- f •—ua neitaienn krajih tvarna nil n Na žalost je večje število mrtvih in ranjenih. Dve britanski letal. sta b.li sestreljeni v bli-J5 5.‘L° !'} .!? na protiletalsko top- nemških oa ie izginilo. London, 9. oktobra, o. Uradno poročajo, da *o snoči pozno zvečer nemška letala napadla več •nest v južnovzhodni Angliji in povzročila neznatno škodo, nekoliko oseb je bilo ubitih in r»njenih. Skupno število sestreljenih nemških letal znaša osem bombnikov, Angleži pa so izgubili dva lovca. Ponoči je bil izveden napad na London, sovražnik pa je metal bombe tudi na druga mesta v južnovzhodni Angliji in na nekatera drug'* mtsta v deželi. V Londonu in okolici je bilo več požarov, katere pa so gasilci kmalu obvladali. Poškodovane so bile hiše in industrijska po-iopja V kolikor je znano, ni bilo veliko ulitih* razen v Londonu, kjer je bila delno porušena neka stavba in mislijo, da je na tem mestu izgubilo večje število ljudi življenje. Več hiš je bilo poškodovanih tudi v drugih mestih, tako v Essexu v splošnem pa škoda ni velika. Poročila, ki prihajajo v London, pravijo, da je bilo le manjše število ljudi ubitih. Angleška letala so včeraj napadla ladjedelnice, industrijska poslopja in druge vojaške objekte v Nemčiji in v zasedenem ozemlju Podrobnosti o teh napadih niso znane. London, 9. okt. (Reuter) o. Ameriški radio je objavil poročilo, v katerem med drugim pravi, da so davi priletela angleška letala nad Hamburg in Bremen in da so vrgla na ti dve važni nemški pristaniški mesti večje število bomb leky želi še letos izvesti velike reforme. Najprej mora sprejeti preračun, za tem pa nov zakon proti Judom. Potem bo prišla na vrsto sprememba ustave ter cela vrsta važnih socialnih in gospodarskih zakonov. V Budimpešti mnogo govore tudi o razgovoru voditeljev stranke puščičastih križev, Sa-laszyja in Rusaja s predsednikom vlade. Ta voditelja sta še prej prosila za sprejem pri ministrskem predsedniku. Do tega sprejema je prišlo, toda vsa ugibanja o doseženem kompromisu med njima in vlado so izmišljena. Madžarska vlada ni zahtevala sodelovanja s stranko »puščičastih križev*, madžarskih narodnih socialistov, in takšnega sodelovanja tudi ne bo zahtevala. Tudi ne bo »klepala nobenih sporazumov. Vodja madžarskih narodnih socialistov »Puščičastih križarjev« je izdal včeraj razglas, v katerem pravi, da se bo boril za tako oblast, kakršno ima v Italiji Mussolini. Madžarska se mora vključiti v novo narodnosocialistično Evropo, doma pa rešiti kot poljedelska država kmečko vprašnje in se docela osvoboditi judovskega vpliva ter omejiti področje verske *zgoje. Voditelj angleške delavske stranke minister At-lee je imel na zboru angleških strokovnih zvez govor, v katerem je dejal, da bo Anglija vojno dobila in da bo novi svet urejen po načelih angleškega delavskega gibanja, to je svobode, demokracije, skupne varnosti in trajnega miru na svetu. 9. X. 1934 - 9. X. 1940 Vesti 9. oktobra Zemunsko taborišče Nemcev, ki se selijo iz Besarabije v domovino, je včeraj obiskala tudi kneginja Olga, kateri so ureditev taborišča razkazali voditelji preseljevalne organizacije. Sveti oče Pij XII. je poslal čestitke angleškemu kralju in kraljici, da sta se rešila 14. septembra, ko so nemške bombe zadele angleški kraljevi grad v Londonu. O hudem angleškem letalskem napadu na Berlin v noči od ponedeljka na torek ostro piše ves nemški tisk, ki pravi, da ni nobena bomba padla na kako tovarno ali vojaški cilj, temveč samo na bolnišnice. Bombe so vrgli šele potem, ko so z raketami razsvetlili vse mesto ter si pazljivo izbrali svoje cilje, pravi neko poročilo DNB. Angleško letalstvo v Afriki je včeraj' bombardiralo francosko železnico iz Džibutija v Adis-Abebo. Po angleških vesteh je bilo proga precej poškodovana. Dve novi skupini ameriških rušilcev sta včeraj pripluli v kanadska pristanišča, kjer so jih prevzeli Angleži. Poroč la o letalskih izgubah Včerajšnje nemško poročilo: 32 angleških letal zbitih, 13 nemških pogrešanih. Današnje angleško poročilo: 8 nemških bombnikov sestreljenih, 2 angleška lovca izgubljena. Angleško pomorsko poveljstvo je izdalo sporočilo, da je bilo v tednu do 19. septembra potopljenih vsega 15 angleških in zavezniških trgovskih ladij s skupno 72.300 tonami. . Italijanski uradni krogi odločno zanikujejo angleške in ameriške vesti o tem, da nusli Italija ustanoviti novo Balkansko zvezo brez Turčije. V zvezi bi bile Bolgarija, Romunija, Jugoslavija, Grčija in Albanija ter posredno tudi Italija kot gospodarica Albanije. Angleški poslanik v Moskvi Lripps je imel v petek dolg posvet s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovim. Y . Romunska policija ter Železna garda sta včeraj izvedli preiskavo pri bratu gospe Lupescu, ' .* Pri njem so dobili zazidanih štiri milijone lejev denarja, o katerem je dejal, da ga je dobil od sestre, naj si 1 u;u v Bukarešti hišo. ... ... Francoske oblasti so dale internirati 7.1 i lastnika letalskih tovarn Ploeha, Juda, ki je v družbi z bivšima letalskima ministroma Cotom in La Chambreom hudo škodoval francoskemu letalstvu s tem, da je iz slabega materiala izdeloval letala znamke »Ploch«, ki so bila tako za nič, da so jih v začetku sedanje vojne prepovedali uporabljati, letaki pa jim niso dejali drugače kakor »leteče krste*. Angleški poslanik v Bukarešti je sporočil vsem angleškim podanikom v Romuniji, naj takoj zapuste to državo. Zadnji nočni napad na Berlin je spet pokazal pravi obraz Anglije, to je tiste Anglije, ki zahteva, da se nemško pleme uniči, Anglije kolonialnih nasilnikov. Angleži sami hočejo, da jih N emci uničijo in bodo to tudi storili ter bodo za zločinski nočni napad na Berlin izvedli hudo maščevanje, piše glasilo narodno-eocialistične stranke sAngriffe. Preiskave o izvoru premoženja 390 romunskih politikov Bukarešta, 9. okt. m. Snoči je romunska vlada v uradnem listu objavila uredijo, v kateri so navedena imena vseh romunskih visokih osebnosti, predsednikov vlad, ministrov, držav, podtajnikov in generalnih tajnikov v ministrstvih iz zadnjih desetih let, osebnosti, ki morajo priti v preiskavo glede vprašanja, od kod so dobile svoje sedanje premoženje. Skupno število visokih osebnosti, ki jih je omenjena uredba zadela, znaša 390. Med njimi so tudi Julij Maniu, Constantin Bratianu. Nicolai Jor- ga, John Gigurtu, Aleksander Cuza, Constan- „________________ tin Angelescu, Constantin Argetoianu, Mihael zakona, ki sta ga sama izdala Manoilescu, dr. Vaida Vojevod, 1 itulescu, Mirce Caneieov, Constantinescu, Viktor (ader, Gior-gie Creceanu, John Mihalake, Giorgie Miro-nescu, Istrate Micescu in drugi, V preiskavo IhkIo prišli tudi umrli predsedniki vlad in druge visoke osebnosti, kakor na primer inuršal Avaresco, Oetuviun Goga in drugi. Zanimivo je. da je tn uredba zadela tudi sedanjega državnega poglavarja generala An-tonesca in Horia Sima, ki nista hotela iziko-ristiti sedanjega položaja, da bi se preiskavi izognila, temveč hočeta izpolniti vsa določila ,fTi očeta do praga, sin tebe čez prag" Kmečkim previltkarjem se mnogokje hudo godi Slov. Konjice, 8. okt. Ko kmet zavoljo onemoglosti ne more več voditi in obdelovati posestva, pokliče k sebi sinove in hčere, da »izroči« posestvo. Pogovore se med seboj, kdo bo na kmetiji njegov naslednik, za kakšno ceno bo posestvo prevzeto in koliko bo znašala dota dedičem, ki jo bo moral novi gospodar v določenem času izplačati. Na takih kmečkih sejah, ki so zgodovinskega pomena za kmetijo, odnosno ?a njen obstoj, pride mnogokrat do dramatičnih dogodkov. Tu se vsi rodbinski člani pogovarjajo o svoji usodi in živahno debatirajo o bodočnosti na kmetiji, največ pa seveda o deležih-dotali. Ko se sporazumejo, marsikje se tudi hudo sprejo, gredo Čez nekaj dni k notarju delat prevzemno pogodbo. Po njenem podpisu postane oče prevžitkar — upokojenec na posestvu in v pre-vzemnikovi oskrbi, najstarejši sin postane navadno »mladi« gospodar, ljegovi bratje in sestre pa dediči, ki se največkrat razkrope na vse strani. Za mnoge prevžitkarje nastanejo po izročitvi kmetije slabi časi. Da se more preživeti, si izgovori vsakoletno dajatev, »prevžitnino«, ki na srednje veliki kmetiji navadno obsega? okrog 200 kg pšenice, isto mero koruze, 400—500 kg krompirja, 70—80 kg slanine, toliko mesa, kakih 100 litrov vina itd. Ponekod, kjer je kmetija donosna, v pogodbi postavijo še dajatev v obleki in obuvalu ter določeno vsoto denarja vsako leto. Prevžitnina je obvezna dajatev ter mora gospodar določeno količino živeža kupiti, ako bi ga ne pridelal doma! Na manjših posestvih je prevžitnina manjša, vendar nikdar navadno ne pade pod polovico go- ri omenjene mere, kajti potem bi se »kmečki upokojenec« z ženo ne mogel preživeti. Marsikje si prevžitkarji najamejo kakšno njivo, da imajo več in da potem prodajo preostanek. Tudi pomagajo novemu gospodarju pri delih. Ponekod kmet ni zmožen nekatera leta zadostiti v celoti prevžitkarjem zaradi slabe letine ali kakšnih drugih vzrokov. Nekateri prevzemniki »stare« zasovražijo zaradi teh dajatev in breskrb-nega^ življenja na stare dni. So tudi primeri, da prevžitkar toži svojega naslednika na kmetiji, ker mu v odrejenem času ni odmeril določene količine živeža. Tako nastajajo po naših kmečkih hišah med »starimi« in »mladimi« hudi nesporazumi, ki so na žalost povzročili že toliko prepirov, pravd, propadov kmetij, pretepov ali celo že tudi zločinov. Razumljivo je, da takšno stanje na naši vasi ni zdravo in ga je pripisovati nespora-zumevanju in objestnosti, ki se mnogokrat naseli med prevžitkarje in gospodarje. Mnogi »mladi« res ne privoščijo prevžitkarjem na starost lepših dni, ki jih zaslužijo in katere bodo radi uživali nekoč tudi oni, ker se jim pač ne bodo mogli izogniti. Zmerjajo jih ob vsaki dajatvi. Zapišemo lahko, da nesporazumi prihajajo pogostejše od njihove strani. V tem veliko greše nad lastnim rodom; največkrat ni sreče na domu. »Naj vedo vsi, da bo sin tebe spravil čez prag, ker si mene ti do praga!« obupujejo mnogokrat naši onemogli kmečki prevžitkarji. V novem dedovalnem sistemu, ko ga bo treba ustvariti za sigurnost naših kmetij, bo treba v polni meri upoštevati tudi prevžitkarje « čemer bi bil v naših domovih bolj zasiguran. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 9. oktobra. Kaj naj pove kronist o vremenu? Prvi dnevi oktobra so bili po splošni vremenski bilanci večidel deževni, ko so bili prvi septembrski dnevi prav lepi in je grozdje po vinogradih lepo zorelo. Dež sedaj zoritev močno ovira. In že prihajajo žalostna poročila iz vinorodnih krajev, da bo letošnja vinska letina slaba. Hudo so oškodovani vinogradniki po Dolenjskem. Od včeraj naprej je deževalo v zmernih nalivih, deloma je bilo sila oblačno. Zgodaj davi je še nekoliko rosilo. Pozneje so se tu in tam na vzhodni strani prikazale oblačne odprtine z jasnino in so človeku vlivale upanje, da bo vreme pač krenilo na lepše. Ljubljanica je od včeraj do davi narasla za 21 cm. Klinika kralja Aleksandra I. Ljubljanska organizacija vojnih prostovoljcev je poslala te dni na Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani obširno, dobro utemeljeno spomenico, v kateri vojni prostovoljci dajejo pobudo, da bi se zgradila v Ljubljani moderna kliniška bolnišnica Aleksandra I., kar bi bilo v teh viharnih in stisk polnih dnevih hvalevredno in vsem slojem ustrezajoče. Sedanji od--ocjvbor naj bi ostal še nadalje v funkciji in bi se v njega povabili še drugi delovni ljudje. Odbor naj bi se nato izpremenil v Odbor za zidano klinično bolnišnico kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v Ljubljani. Spomenica obsega 12 točk s praktičnimi nasveti in splošnimi smernicami. Z zgradbo naj se takoj začne in naj bi prvo lopato zakadili že letos 1. decembra na državni praznik. Ob 25 letnici nastanka Jugoslavije 1. decembra 1943 naj bi bila ta kliniška bolnišnica izročena svojemu namenu. Akcija vojnih prostovoljcev je umestna in hvalevredna. Skromno pa pristavljamo, da je bila ta lepa misel sprožena že kmalu po tragični smrti velikega kralja in so mnogi, ko je bil ustanovljen odbor za postavitev spomenika in je bila začeta nabiralna akcija, trezno in praktično javno podajali predloge, da bi bilo mnogo spoštljivejše, umestnejše in koristnejše postaviti bolnišnico v spomin kralju Aleksandru 1. la ideja, ki je bila dolga leta pokopana, je znova vzklila in želkno, da bi bila res praktično in uspešno uresničena — če bo zanjo mogoče dobiti srdestvs, kakor jih je bilo za spomenik. Razne nesreče Mala Micika Kraševčeva, 13 letna deklica, posestnika hčerka, doma na Hribu pri Kresnicah, je prav marljiva in se zanima že za kuhinjo. Mati je odšla za trenutek po opravkih iz kuhinje. Micika je pazila posebno na mast Nesreča res nikdar ne počiva. Mast se ji je zlila iz ponvice po desni roki in je dekle dobilo hude opekline. Davi je prišla v ljubljansko bolnišnico. Oskrbovanka mengeškega zavetišča, 28 letna Marija Mohoričeva je včeraj popoldne splezala na kostanj, da bi otresla kostanje. Tresla je. Spodrsnila je na veji in padla na tla. Zlomila si je hrbtenico. Bila je prepeljana na kirurgični oddelek ljubljanske bolnišnice. Prav drzna tatvina zlatnine v vrednosti 45.GOO din Kriminalnemu oddelku policije je bila davi poverjena težka, delikatna naloga, da izsledi drznega tatu — pravega akrobata, ki v temi skače skozi okna in zlatnino odnaša. Snoči v poznih večernih urah, ko je bila že prava tema, sta bili na dveh krajih izvršeni 2 drzni tatvini zlatnine. Obe tatvini je moral izvršiti eden in isti vlomilec, kar je mogoče sklepati po načinu tatvine in begu skozi okna. Težavno bo tatu izslediti, ker oškodovane stranke ne morejo podati točen osebni opis drznega akrobata. Najprej je tat obiskal stanovanje ge. Ele v Levstikovi ulici št. 16. Stanovanje je visokopri-tlično. Okoli 20. ure je gospa vstopila v glavno sobo in tam opazila neko temno, moško postavo, ki je kakor najspretnejši skakač smuknil, skoraj splaval skozi okno na prosto. Gospa je bila sprva nekoliko presenečena nad takim nenapovedanim obiskom. Pozneje je gospa Ela ugotovila, da ji je tat odnesel razno zlatnino v vrednosti nad 5000 dinarjev. Gospa Mery stanuje v visokem pritličju vile št. 6 v Škrabčevi ulici. Ta je iz jedilnice prepodila nekega človeka, ki je naglo skočil skozi okno in izginil v temi. Ko je natančneje pregledala jedilnico in druge sobe, je pač na žalost ugotovila, da je šla z akrobatom skoraj vsa zlatnina v vrednosti nad 40.000 din. Tat je odnesel med drugo zlatnino do 20.000 din vredne zlate uhane. Tat mora biti poseben specialist, ki proti večeru proučuje pritlična stanovanja, imajoča odprta okna. Kako prihaja notri, ni še ugotovljeno, mogoče tudi skozi okna. Ljudje so res vedno zelo neprevidni kljub vsem opozorilom, ki jih objavljajo časopisi. Pred nakupom zlatnine svarimo. Vlomilec je sicer v temi izginil, da ga niso mogli prepoznati. Spoznale so ga pa nekatere priče, ki so ga opazovale, kako je bežal po ulicah. Tat je imel tudi to smolo, da je izgubil med begom lep nož, kakaršnega imajo lovci. Zapustil pa je tudi na nekaterih krajih razne sledove. V Levstikovi ulici je bila okradena ga. Ela Šubičeva, v Škrabčevi ulici pa inž. Bogdan Ferlinc, ravnatelj Kmetijske družbe. Od poletja sem se v Ljubljani ponavljajo večje tatvine zlatnine. Po dosedanjih podatkih so bile izvršene že 4 večje vlomne tatvine, pri katerih so zlikovci odnesli plen za okoli 200.003 din. Mezdno gibanje In stavka čevljarskih pomočnikov uspešno končana Kakor je bila javnost že informirana, so čevljarski pomočniki v Ljubljani stopili v četrtek 3. oktobra v stavko. Solidarnost delavstva je bila z nekaj izjemami skoraj 100 odstotna. Stavka je trajala vsega skupaj 4 dni, ker je ogromna večina čevljarskih mojstrov s podpisi izjavila, da privoli še v spornih 5 odstotkov poviška. Zaradi takega položaja je potem tudi vodstvo zadruge čevljarskih mojstrov pristalo na povišek. S tem so se plače čevljarskih pomočnikov v Ljubljani spet zvišale za 20% tako, da znaša skupen povišek v tej draginji 35%. Res je, da je draginja porastla za mnogo več, vendar je vod- V Ljubljani so take hiše, da človek še ven priti ne zna Na Aleksandrovi cesti, že bolj proti Tivoliju, 6toji ponosna palača z rjavkastim kamnom obložena: »Podružnica Poštne hranilnice«, je napisano na pročelju v slovenščini in v cirilici Iz te palače sta zadnjič prišli dve poštami kmečki mamici, Bog ve iz katere vasi, se ustavili na pločniku in se iz dna srca oddahnili. Pa je ena pogledala nazaj k vhodu in glasno potožila: »V Ljubljani 60 pa že take hiše, da človek še ven prit’ ne zna! Kaj takega pa še ne vem!...« Bog ve, kaj je bilo vzrok, da je dobra mamka 6ploh kdaj prestopila prag palače Poštne hranilnice, ko vendar sem notri ne zajde niti noben Ljubljančan, ki nima opravka s čeki in čekovnim prometom. A naši znanki menda nista nosili čekov s seboj, če sta sploh poznali te vrste »bekslne«. Takoj za vežiimi vrati stoji uniformiran poštni uslužbenec, in kar na oko razločuje ljudi, ki prihajajo semkaj po poslovni potrebi, od onih, ki bi radi le radovednost pasli če nimajo še kaj drugega, v mislih. Izza vežnih vrat se namreč takoj pričenjajo široke in strme stopnice, pred katerimi se ustavi in pomišlja vsak, ki v tej hiši ni »domač«. In med tem, ko 6e obirate pod njimi, Vas mož pobara; »Kam pa želite, gospod?!« — Vsi poslovni ljudje pa ne utegnejo niti vežnih vrat zapreti za seboj, temveč se kar v zaletu spustijo v klanec in preskakujejo po dve stopnici naenkrat, kakor pregovor veli: »Čas je zlato!« Vratar se zanje ne zmeni, saj vsakega od njih že pozna ... Vrh stopnišča je pred nami dvoje vrat, vendar smemo in moremo vstopiti samo skozi desna. Leva vrata pa služijo samo za izhod iz dvorane, v kateri se vrši poštnočekovni in hranilnični promet. Ker se močna jeklena vrata precej težko odpirajo, in ker pridemo skozi nje v ozek in temen hodnik, ki ima na drugem koncu še ena vrata, ni čudno, da se je košati kmečki mamki s cekarjem na roki in z volneno ogrinjalko v drugi, zdel tak vhod v »hišo« le preneroden Skozi ta tesen vhod pridemo v veliko in krasno, z žlahtnim kamnom obloženo dvorano, ki dobiva svetlobo skozi barvasta okna na 6tropu. Zdi 6e nam, ko da bi prišli v pravljično Indijo Koromandijo, kajti okoli sebe vidimo » ... čuden grad, sama okna, nič ni vrat.. ■« Za temi okni pa sedijo resni gospodje, ki dan za dnem preštevajo srebrne tolarje in milijone... V dvorani je samo velika podolgovata miza, a »za njo stojijo stolčki, oj 6tolčkov je dvanajst«, kot 6e poje v pesmi od Ljubljance, dolge vasi; — nemara da je stolčkov še več ko dvanajst, a na njih sedijo ljudje, ki vsi nekakšne listke v rokah drže, pa čakajo in molče. Vsak novodošlec pa korači najprej v kot dvorane, k okencu, nad katerim visi na svetlih verižicah tabla z napisom »Oddaja čekov«. Pri tem okencu oddajajo listke, ki 60 docela enaki, pa imajo vendar strašno različno vrednost in ki jim pravimo »čeki«. Vsak prinašalec čeka ga mora vpričo uradnika podpisati, in ko ga odda, dobi zanj listek s tekočo številko. Nato se lahko vsede k drugim, ali pa 6toje čaka, da blagajnik pokliče njegovo številko. Pogovorov skoraj ni slišati v tej dvorani, le tolarji žvemkečejo in od časa do ča6a pokliče blagajnik naslednjo številko. Vsakokrat 6e nekdo od sedečih zgane, vstane in hiti k okencu po denar. Med ’ tem časom, ko prinašalec čaka mimo v dvorani pa je prehodil njegov ček dolgo pot skozi mnogo rok, in mimo mnogih oči, ki so ugotovile, dali je od prave roke podpisan, ali je za izplačilo dovolj kritja na dotičnem čekovnem računu itd. Šele nato ga dobi blagajnik v roke. In še ta iz previdnosti navadno neznane ljudi vpraša, na kakšno vsoto se je ček glasil, preden ga izplača. Zgodilo bi se 6icer lahko, da bi kdo listek s številko odvrgel ali izgubil, kdo drug pa pobral. Zanimivo je gledati, kako sprejemajo posamezniki denar. Nekateri, posebno sluge velikih tvrdk, ki dvigujejo V6ak dan stotisoče in milijone, prešte-jejo vsak zavitek bankovcev, in to tako naglo in 6pretno, da jim ne moreš slediti z očmi. Še bolj spretno preštevajo kovance in jih »kupčkajo«. Kdor pa dobi le nekaj »metuljčkov«, jih stlači v žep, ne da bi jih štel in odhiti, da jih odda naprej.,. so vrši od 14. okt. do 10. nov. ! Proč s starimi izložbami« aranžersko društvo v Ljubljani vabi na prakt. tečaj Vodja tečaja Deršek Ivo, aranžer tv. I. C. Mayer, Ljublj. Kaj je z nadaljno razširitvijo bolnišnice v Ptuju Ptuj, 8. oktobra. Ze pred tremi leti so zgradili ob tukajšnji banovinski bolnišnici nov prizidek, v katerem so pridobili le del prepotrebnih prostorov. Takrat so ta prizidek tako zgradili, da bi se poslopje na severno-vzhodni strani lahko še podaljšalo v smeri proti banovinski hiralnici. To je bilo tudi v načrtu, in sicer tako, da bi postopno vsako leto zgradili nov prizidek in bi se tako prostor med bolnišnico in hiralnico popolnoma zazidal. S tem bi dobili spojitev obeh velikih poslopij v eno, na katero bi bil s ceste spodaj in s kolodvora prav lep pogled. Zdaj pa je od graditve prvotnega prizidka preteklo že tri leta in nihče ni storil ničesar več. Zgrajeni prizidek stoji na zunaj neometan in razkazuje svoja gola rdeča rebra proti kolodvoru. O nadaljnjih delih pa ni niti duha ne sluha, kakor da bi bila s tem koščkom zidu na mah rešena vsa pereča vprašanja tukajšnje bolnišnice. Tudi o preselitvi hiralnice se je precej govorilo; poslopje bi se preuredilo za bolnišnico in bi bila ta tako dostojno povečana. Tudi to je ostalo le pri besedah. Ker so bolnišnici novi prostori nujno potrebni, saj mora veliko bolnikov prerano prekiniti nujno zdravljenje in oditi, še več pa je takih, ki jih spl0*1 pod svojo streho zaradi pomanjkanja prostora ne more sprejeti, nujno prosimo merodajne oblasti, da ukrenejo vse potrebno za povečanje, predvsem da es dogradijo prizidki, ki so bili že v načrtih, in da se tudi hiralnica uredi, kakor se je zanjo predvidevalo. Prebivalci blizu in daleč od Ptuja, iz Haloz do hrvaške meje, pa iz Slovenskih goric, ki so navezani na to bolnišnico, vam bodo zato hvaležni! Lfubljanski aranžerji se oglašajo »Čim lepša izložba« je sodobnost časa! v Aranžersko društvo v Ljubljani bo že tez; ko pričakovani večji praktični aranžerski tečaj za vse stroke pričelo v ponedeljek, 14. t. m. pb 8 zvečer v bivši kino dvorani »Tivoli«, ki bo trajal 28 dni in to za člane in nečlane, oein Tečaj se bo vršil v večjem obsegu tef r* zaradi ugodnosti laliko dostopen vsakemu mte' resentu. Tečaj bo vodil po najnovej§effl.An0' zemskem zgledu priznani aranžerski Išmtko'-njak g. Deršak Ivo, aranžer pri tvrdki I- L. Mayer, Ljubljana; večkratni nagrajenec aran-žerskih del. ^ Aranžerska dela tečajnikov bodo proti zaključku razstavljena na vpogled g'g. trgovcem in javnosti, nakar bo sledila podelitev nagrade za najlepšo izložbo v tečaju. Cenj. gg. trgovce in podjetja, ki želijo, da se njihovi izdelki oz. blago razstavi in slika na tem tečaju, pa vljudno prosimo, naj nam svoje blago pošljejo do 14. t. m. na naslov: Društvo izložbenih aranžerjev, Trgovski dom. Ljubljana, Gregorčičeva ulica. Z zlobnim jezikom je spravil na zatožno klop 82 letnega starčka Maribor, 9. oktobra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila včeraj dopoldne tajna razprava po zakonu o zaščiti države. Na zatožni klopi sta sedela dva osumljenca, kot glavni krivec 35 letni poruši 38 u! A33A03ua.\3 z; jnzn-j fojpuv »pujsas posestnik Ivan Marin iz Cvetkovcev. Lazar se je zagovarjal zaradi zločinstva po čl. 1. in 3. in zaradi prestopka po čl. 5 zakona o zaščiti države. Dne 13. maja t. 1. je v Zavrču hujskal stvo pomočniške organizacije upoštevalo tudi _ težak položaj čevljarskega obrtnika in ni vztrajalo pri višjih zahtevah. S tem je mezdno gibanje čevljarskih pomočnikov končano. proti javnemu redu in varaond In Je skušul odvračati ljudi, da bi vršiti 65»ojiM»a®v" ljansko dolžnost, ko so bili poklicani n® mrežne vaje. Pri preiskavi je Lazar jako obremenjeval 82 letnega posestnika Marina, Je tudi ta prišel na zatožno klop- Sodišče^ je *a-slišalo številne priče, ki pa so za Marina vse razbremenilno izpovedale ter so obremenjevale saino Lazarja. Ker je Lazar, ki jo tudi med razpravo vztrajni pri svojih trditvah glede Marina, znan kot pokvarjen in lažnjiv človek, mu sodišče ni verjelo ter je bil Marin oproščen, Lazar pa je bil obsojen na 3 leta robije in,!* leta izgube častnih pravic. Državni pravdni' se je pritožil zaradi prenizko odmerjene knzn', prav tako pa je prijavil svoj priziv Lazarjev branilec, češ da je kazen previsoka. Van Vyke Maion a|h iZlate ceste »Res, da sem jih postavil na okna, toda sem vodijo samo ona vrata, skozi katera »te prišli Vi Če pa bi kdo drugi kje drugje hotel priti do mene, bi se moral najprej prebiti skozi debel betonski zid.« vprašal policijski častnik. Rogelja Bontona je to podrobno razlaganje varnostnih naprav »čividno pomirilo. »Da, cela hiša. In kakor sem Vam rekel, ne more priti 6ean niti miš. Vse to nadstropje pa je popolnoma ločeno od ostalega poslopja.« Kapetan Catleen jc napeljal pogovor na prejšnji tema. »Ali mislite, da se ona grozilna pisma nanašajo — — — na Vaše prejšnje bankirske posle?« »Tega ne vem. Ze več mesecev msem dobil nobenega takega pisma, ko pa sem dane« zjutraj odprl časopis, sem v rjem našel zopet eno grozilno pismo. Prav zaradi tega sem Vas tudi poklical »cm.« Bunton je z ncatgumimi koraki odšel v sobo. Tam je ležal na mizi list papirja katerega je vzel in prinesel Catleenu. »V tej hiši v resnici ni nobenega predala,« je pomislil Catleen in se pogladil po bradi »Niti ni omare, da bi se moglo kaj skriti.« Bunton je zopet sta! pred njim. V roki je držal list papirja, ki ga je vzel z mize, Držal ga je » palcem in kazalcem, kakor da je že sam ta papir vzbujal v njem strah in bojazen. Inšpektor Catleen je vzel ta pa-pir in prebral tele besede: »KMALU VAS BOMO IMELI!« Teh par besed je bilo pisanih prav na vrhu pisemskega papirja. Pisane so bile s pisalnim strojem. Ker ni bilo nobenega ločila, se ni moglo vedeti, ali je to dokončan stavek, ali pa samo del nekega pisma. »Kaj mislite o tem?« ga je vznemirjeno vprašal Bunton. Inšpektor Catleen ai sprva ničesar od govoril; »Meni se zdi, da tako sporočilo v takih normalnih razmerah ne pomeni nobene pretnje in je samo po sebi zelo nedolžno. To je najbrž druga stran nekega pisma, ki ga je nekdo začel na prvi strani z besedami »kmalu Vas bomo imeli«. Potem ie drugo stran raztrgal, kar pa je premislil in začel pisati na drugem listu z drugačnim stavkom. Ta kst pa je mogoče prav slučajno prišel v Vaše roke.« Catleen je pogledal nemimi in izmučeni obraz, ki ni mnogo zaupal naivnemu tolmačenju kapetana, »Prosim Vas, vse to 6e lahko pojasni na najnedolžnejši način,« je ponovil Catleen glasno, »Gospod .»aoetan, Vi torej mislite, da vse to nič ne pomeni, čeprav sem Vas zaradi tega pisma nemudoma poklical k sebi. Vedite pa, da to pismo ni edini razlog mojega vznemirjenja. Priznam, da imam zelo slabe živce, toda jaz nisem strahopetec in bi lahko sam skrbel za svojo varnost katero sem si, kakor vidite, zagotovi!.« Njegov glas je postajal vedno bolj siguren. »Nikar se ne vznemirjajte, g. Bunton!« je rekel končno policijski častnik. »Če Vam bo potrebna naša pomoč, jo boste prav gotovo dobili. Meni se zdi, da ste preveč razmišljali o vseh mogočih nevarnostih in Me zato izgubili moč trezne presoje.« »V resnici imate prav!« je rekel Bun ton in vzdihnil. Ta vzdih mu je prišel iz srca in čudno je odjek««! v grobni tišini te velike prazne sobe. Po kratkem odmoru je nadaljeval: »Včeraj « je pripetlo nekaj, kar me je silno prestrašilo, posebno zaito, ker je bilo v zvezi z onim pismom. Vi ne veste, kako sovražim ie samo misel na smrt.« »Vsi sovražimo smrt, g. Bunton. Razlika je le v tem, da jo sovražijo eni bolj, drugi manj. Povejte mi vendar, kaj se je dogodilo?« »Zopet neka taka nepojasnjena zagonetna stvar, Dora mislim sestro Dabrey--------------to je ona sestra, ki jo je poslal k meni profesor Lose, da bi mi stregla..,.« Prenehal je, kakor da bi se bil pokesal, ker je o tem sploh začel govoriti. Čer nekaj časa ga je nagovoril policijski čast-nik. »Kaj pa ie bilo s sestro Dabrey? Na-pram meni bodite iskreni, ker vam bom lahko pomagal le tedaj, če mi boste vse zaupali.« »To vem,« je priznal Bunton. »Kakor sem Vam rekel, snoči nikakor ni«:m mogel zaspati- ker me je strašno bolela glava. Zaprosi! sem sestro, da mi skuha mleko, «er jemljem proti nespanju »Verona 1« tablete v mleku. Sla je v kuhinjo m skuhala mleko. Prinesla ga je v skodelici in jo postavila na mizo, poleg moje postelje.« Pri tem je pokazal s prstom na vrata, ki so bila na levi strani kamina. »Jaz sem nrišel iz spalnice s škatlico »Veronala« v roki. Prav slučajno 6cm dvignil čašo ne* koliko više preden sem jo dal k ustom in pri tem je svetloba padla nanjo. Nato sem natančneje pogledal v čašo, kjer sc mi je nekaj zazdelo zelo sumljivo. Videl sem, da so v čaši neki kristali. Takoj sem poklical bolničarko in jo vprašal: Kaj je v čaši?* »Nič!« mi jc odgovorila ona. »Vi lažete!« sem ji rekel nato. »Jaz ne lažem, to je samo »Veronal«; Rekli »te, da hočete vzeti sredstvo proti nespanju.« Oči Rogerja Buntooa so dobile potuhnjen izraz. »Ona je to rekla z nedolžnim gla*0*11 in zdelo se mi je, da je iskreno osupnd*1 Videl sem, kako je nenadoma prebledel*'* »Mogoče je prebledela samo zato, k*j ste bili z njo surovi,« mu je mimo rek® Catleen, »ker so ljudje, ki ne prene**K' da bi jim kdo očital laž.« »Tudi to je mogoče,« je rekel Bo*' j brez vznemirjenja, »Vendar jc vedela, d* f jaz sam pripravljam uspavalno eredat''0' Ali sploh veste, kaj bi se lahko PriP?\T.! če bi poleg svoje običajne doze »V*rt> nala« vzel še njeno?« . »Da,« jc rekel Catleen mirno. »To pomenilo Vašo smrt,« Policijski častnik je videl, k**00 Bunton pri bc»edi »smrt« zadrhtel ^ ^ • Nikjer ni dokazano, da gd • P|_ja ni povedala resnice in da r»» m namena Vam škodovati.« prjh j tu in tam Breztrošarinski sladkor bodo letos dobili vinogradniki za sladkanje inošta. Neugodne vremenske razmere so preprečile pravilno in zadostno dozoritev grozdja in tako bodo vinogradniki morali prid jati vinskemu moštu sladkor, da se izboljša njegova kakovost. Vlada je že odobrila, da bodo smeli vinogradniki na vsakih 100 litrov mošta dobiti od prodajne centrale za sladkor v Belgradu po 4 kg breztrošarinskega sladkorja. Merodajne predloge o tem bodo dajali kmetijski referenti v vinogradniških krajih. Oblasti pa bodo obenem pazile, da se breztrošarinski sladkor ne bo porabil za druge namene kakor za sladkanje mošta. . Merodajni krogi uvidevajo, da je cena pšenice na domačem tržišču previsoka in da ne ustreza plačilnim zmožnostim širokih ljudskih slojev. Vlada je bila določila ceno 250 dinarjev za > Pozneje pa je dodala temu še neke vrste premijo 50 dinarjev, da je ustregla želji in zahtevam pridelovalcev pšenice. Pokazalo pa se je, da j dovolj določiti naj višje cene za pšenico, temveč [e ‘reba to cenc na vsak način prilagoditi željam “Upovalcev. Kaže, da bo vlada, ki misli prisilni odkup pšenice obdržati, vzela v pretres cene in Qa bo verjetno določila nižjo odkupno ceno. To 1 prvi korak v borbi z draginjo. Pridelovalci Pa že dva meseca imeli priložnost, da so svojo Pšenico prodajali po ugodnih cenah. Ce so jo pa 'meli še v skladiščih, pa so prav gotovo špekulirali in čakali na višjo ceno. . Na Hrvaškem se bavijo z vprašanjem, kako bi razdolžili tudi srednji stan in s tem nudili tudi temu sloju podobne ugodnosti, kakor so jih bili deležni svoj čas kmetje. Nimajo pa namena odpisovati dolgov, pač pa dati nekatere ugodnosti, kajti držali se bodo načela, da ne smejo biti zaradi nove operacije prizadeti vlagatelji denarnih zavodov. Zdi se, da se bo razdolžitev gibala v meji od 10.000 din do 300.000 din, in sicer bi prišli v poštev dolgovi izpred 1. 1932. Vendar pa razdolžitev ne bi imela pričakovanega učinka in uspeha, če bo izvedena le na področju hrvaške banovine. Zato je treba pričakovati, da bo to vprašanje skušala rešiti vlada za vse državno področje. Privilegirana izvozna družba je dobila od vlade dovoljenje, da sme v tujini kupiti in brez carine uvoziti 10.000 vagonov pšenice, 3000 vagonov pšenične moke, 3000 vagonov ječmena in 5000 vagonov ovsa za domače potrebe. Prizad je že stopil v stike za sklenitev dovoljene kupčije. Če se mu bo Posrečilo vse to žito in moko dobiti, bo domače žitno f .če razbremenjeno in bodo tudi cene po vsej ^.jetnosti nekoliko ugodnejše, kakor so bile do- Ker ni hotel prodati kave trgovcu, je bil ka-* no van z mesecem dni zapora in 20.000 dinarji ttenai-ng kazni veletrgovec Kovačevič iz Prijedorja. j °z je imel na skladišču 65 vreč surove kave, pa -,e navzlic temu odklonil, da bi nekemu trgovcu na r°bno prodal 5 kilogramov. Preiskava policije pa •® Ugotovila, da je tah|l veletrgovec namen prikriti v°Je zaloge in z njimi verižiti. V vojvodinskem jPatinu so bili kaznovani vsi mesarji, ker se niso sVk^ Predpisanih najvišjih cen. Tudi v drugih srb-,*n krajih je bilo izrečenih več policijskih in sod-J1!11'kazni nad mesarji, peki in trgovci z drvmi, ki ■ ,lISo spoštovali določenih najvišjih cen za svoje °tego. “m t i-Pflvnatelji vseh higienskih zavodov v državi v hrvaški banovini se bodo skupaj z načelna _f*°cialnih oddelkov banskih uprav sestali ko-raTmop.?eCa V ®U(*vi in se bodo bavili s higienskimi x, . arru.v naši državi, posebno pa z razmerami črni gon. Sestanka se bo udeležil tudi minister a socia no politiko dr. Budisavljevič z načelnikom oddelka za zdravstvo dr. Ivaničem. Udeleženci kon-erence bodo naredili tudi obisk na Cetinje, ker se bodo udeležili Blovesne posvetitve temeljnega kamna za novo bolmšnico na Cetinju. Tudi pred-sedn.ka vlade Drag.sa Cvetkoviča so povabili na to Konferenco. 1 Vso svojo veliko knjižnico je zapustil bel-grajski univerzi pokojni univerzitetni profesor l avle Popovič. Popovič je bil svojo željo za svojega Zlvllenja večkrat izjavil, sedaj pa so to izvršili nje-8°vi bratje. Knjižnica je ogromna in so v njej zbrala vsa dela srbske književnosti, zlasti pa ne manj-*a nobene leposlovne knjige, kar jih je izgi0 v 5*°iJi v drugi polovici preteklega stoletja in v zad-njem času. Vso knjižnico bodo v kratkem prenesli univerzo v seminar za srbsko književno zgodo- Profesorja, ki je za denar popravljal slabe »cene svojih učencev, je obsodilo sodišče v Sme-sh’?kVU Ma let0 dni zaPora in izgubo državne alf«* Profesor Dragutin Miha je imel v nekem “demiku, ki je inštruiral dijake, prijatelja, ki s J® ?talno pomagal na ta način, da je dobil zveze po«Q-1 saabih dijakov in od njih dobival denar pod v feJ6?1' da bo profesor Miha dijaku popravil red Stav'ns6ini. Profesor Miha je delal tako, da je eno-pa j„° '^boljšal red, ne da bi učenca vprašal, ali se bila’vpraš^ tisto lekcije, za katero sta tako |8 f akademikom že prej zmenila. Nagrada za ga kn 80 na®ala P° navadi tisočak, ki sta si U|npaujoua tovariško razdelila. tnk kneginja Olga je predvčerajšnjim obiskala KtiruKi- ! k*er 80 ustavljajo nemški begunci iz Be-in vci1^ \n ,®everne Bukovine. Vodstvo taborišča vodili skozi^vs«1^ 80 sPr°ieli visoko gostinjo in jo si ir> »osebnn v pr°.8t°re taborišča. Kneginja Olga nišnico in PorodnaS^^?^?^,,^50.™0 b,01; rojenih že deset otrok. ’ 1 Je sedaj Romunski poslanik na našem dvoru, Viktor Cadere. bo jutri prispel v Zagreb in obiskal hrva skega bana dr. Ivana Subašiča. Romunski poslanik hrvaškemu banu izročil visoko romunsko odli j^anje, s katerim ga je odlikoval romunski kralj tako bo poslanik Cfftlere izročil še nekaterim' u8>m hrvaškim javnim delavcem odlikovanja. h;, ^ 100.000 dinarjev avtomobilskih gum je “»o ukradenih iz skladišča pri civilnem letališču ■ 1 Magrebu. Oskrbnik skladišča je opazoval, da mu ,‘"anikuje gum. Policija sicer ni mogla ugotoviti J!111, pač pa je zasledila nekega gostilničarja in ni h 'rK°vca, ki so nakupovali nakradeno blago. Po "lih so izvedeli, da je bilo v celem pokradenih za Kr°glo 100.000 dinarjev gum. „ ,y Zagrebli že pobirajo davek na potrošnjo v !■! 1,1 *Hk,llil' po enajsti uri zvečer. V nočnih *okaUh pobirajo p° 20% na celotni račun, v resta-lnirf-U P° ,$Lv,F08ti,nn'1 Sn drugih podobnih Himi *^a f° x »• ' ^vet^i ,e nove davščine so se »IttdJ«.tako začeli upirati in je morala policija več-«at posredovati. Pokazalo se je, da ljudje navzlic avsčini pridno obiskujejo nočne lokale in da zabijajo prav ,nko v„eto, kakor so cj y sklT nu"ar 8rex V k°?8t bednostnega r ‘ ,a- OhŽina računa, da bo nabrala tako okrog J milijonov dinarjev, s katerimi bo skušala olajšati bedo siromakov čez zimo. r Zbogom, Mlster Chips I nes ob 16., 19. in 21. uri _KINO UNION, telefon 22-21 | Film mladosti in ljubezni Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Vremensko poročilo »Slov, doma* Najvišje cene za v Celju Celje, 9. oktobra. Mestno poglavarstvo je izdalo razglase z ozirom na odredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in določilo naslednje najvišje cene kruhu za območje celjske občine: 96 dkg ljudskega kruha 5 din, 48 dkg 2.50 din, 24 dkg 1.25, 144 dkg 7.50, žemlja 8 dkg i din, žemlja 4 dkg 0.50, drobtine 1 kg 14 din, za pečenje prinesenega kruha v teži do 3 kg 2 din, v teži preko 3 kg 3 din. Maksimalna cena velja tudi za predprodajalce. Nočno delo v pekarnah je prepovedano. Obenem je določilo naslednje najvišje cene za svinjsko meso, slanino, mast in stranske proizvode debelih banaških prašičev za področje občine: slanina s kožo 1 kg 24 din, slanina brez kruh, meso in drva kože 1 kg 25 din, salo 25 din, mast 26 din, hrbet, stegno in pleča 22 din, rebro 18, glava 10, ledvice in jetra 16, pljuča in srce 10, črevesna mast 16. Cena mesu, slanini, salu io masti iz domačih prašičev sme biti za 0.50 din pri kg višja od teh cen. Za slanino in mast, ki je uvožena v banovino, veljajo predpisi čl. 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Razlika med nabavno in prodajno ceno pri prodaji na drobno pa ne sme presegati 2 din. Cene morajo biti razločno označene na vidnem mestu v prodajnem lokalu. Določilo je tudi najvišje cene za drva za kurjavo iz skladišča trgovca: 100 kg žaganih, bukovih cepanic I. vrste 34 din, II. vrste 32, 100 kg žaganih in sekanih bukovih cepanic I. vrste 36 din, II. vrste 34 din. Nedolžen človek je tudi pred sodniki miren Liwar France Dolenc, obtožen uboja prijatelja Pintarja, oproščen Ljubljana, 9. oktobra. »Gospodje sodniki! Zavest imam, da nisem kriv. Vem, da imam čisto vest!« tako je končal svoj zagovor 46 letni livar KID na Jesenicah France Dolenc, družinski oče, stanujoč na Javorniku, ki še nikdar v življenju ni imel opravka s sodiščem, posebno ne pred sodniki kazenskega senata. Tako mirnega, odkrito, logično in jasno govorečega obtoženca sodni reporter že kmalu ni videl pred sodniki, kakor je bil France Dolenc, obtožen prav hudega zločina uboja svojega prijatelja. Stara izkušnja kriminalistov, da ostanejo nedolžni obtoženci tudi pred sodniki mirni in hladni, je bila v tem primeru potrjena. Zadeva Franceta Dolenca je pokazala, kako lahko pride človek v nesrečo in v kriminal, če je pri kakem hudem zločinu preiskava enotirno usmerjena in osredotočena samo na enega človeka, samo na eno točko, ko se potem zadeva zavozlja in pravi zločinec smukne iz mreže. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s, g. Ivan Brelih, je včeraj po štiri ure trajajoči razpravi oprostil livarja Franceta Dolenca od obtožbe, da bi bil 14. julija okoli ene ure ponoči z nožem sunil tovarniškega preddelavca, samskega Antona Pintarja, zaposlenega pri KID, zadaj pod levo lopatico tako močno v prsa, da je ranil pljuča, prerezal žilo in je pozneje Pintar zaradi izkrvavitve umrl. Obtoženec je sodnikom v vseh podrobnostih in v logični povezanosti navajal razvoj dogodkov, ki so se primerili po policijski uri v soboto pred dogodkom, ko je šel s svojim prijateljem Pintarjem, z družino P. Iskre po glavni cesti z Jesenic proti domu na Javorniku in kako je prišlo pri trgovini »Kasta« med kostanji do tragičnega dogodka. Njega samega je neznan človek butnil z vso silo. da je 3 metre daleč odletel na cesto in padel. Ko se je pobral, je čul klic: »Nož dela! Gospa pomagajte!« Pozneje je zaklani obupno pripomnil: »Ni nobene pomoči!« O dogodku so bile zaslišane mnoge priče, posebno one, ki so bile navzoče, in tudi druge. V vseh bistvenih točkah so razbremenjevale obtoženca. Po splošnih vtisih se je dogodek razvijal z bliskovito naglico. Tragična smrt Antona Pintarja in nesreča livarja Dolenca sta med Jeseničani vzbujali napeto zanimanje in ni čudno, da so se mnogi ieseničani in Jeseničanke včeraj pripeljali v ■jubljano poslušat razpravo. Dvorana št. 79 je bila prav od jeseniških poslušalcev dobro zasedena, nasprotno so bili zelo redki drugače v dvorani stalni gostje, kljub temu, da je bilo deževno vreme. Po končani razpravi je bil France Dolenc, ki je sedel od 15. julija v preiskovalnem zaporu, puščen na svobodo. Predsednik malega senata je poudaril, da ni moglo sodišče dobiti niti najmanjšega indica za ob-toženčevo krivdo. Prihodnje Balkanske tekme bodo v Jugoslaviji Prav bi bilo, da bi bile prirejene v Ljubljani, ker Je idaj ona na vrsti - Bolgari obljubili sodelovanje 80 Carigrad, 9. okt. Balkanski atletski kongres, na katerega so prišli tudi bolgarski zastopniki, čeprav se letošnje balkanijade Bolgarija ni udeležila, je sklenil, da bodo prihodnje balkanske tekme v Jugoslaviji. Bolgari so obljubili, da se bodo odslej redno udeleževali vseh balkanijad. Kakor je iz gornjega razvidno, je bilo na atletskem kongresu oficielno sklenjeno le, da bodo prihodnje balkanske tekme v Jugoslaviji, ni pa točno rečeno, kje, ali v Belgradu, Zagrebu, ali pa morda v Ljubljani. V zvezi s tem bi si dovolili naslednjo pripombo. Prav bi biU^TSe bi bile prihodnje balkanske tekme v Ljubljani, kajti zdaj je res na vrsti slovenska prestolnica. V Belgradu in v Zagrebu so takšne tekme že bile. Zato želimo naši latkoatletski zvezi, da bi s svojimi prizadevanji, ki bi šla za tem, da bi leta 1941 imeli priliko gledati lahkoatletske tekmovalce v Ljubljani, uspela. To bi bilo gotovo tudi pravično. Naši tekmovalci, ki so se udeleževali letošnje balkanijade v Carigradu, so včeraj naredili več lepih izletov v carigrajsko okolico, zvečer pa so se odpeljali z brzovlakom nazaj domov. V Bel-grad pridejo jutri, v četrtek zjutraj. V Belgradu jim pripravljajo lep sprejem. Kdaj bodo nato slo-vensk: lahkoatleti odpotovali iz Belgrada domov, zazdaj se ni znano. * Slovenski kolesarji na dirkah v Belgradu Upravni odbor je določil sledeče dirkače za nastop na kolesarskih dirkah v Belgradu: Peternelj, Grabner (2SK Hermes), Podmiljščak, Lovski paznik streljal na divjega lovca Maribor, 9. oktobra. V velikih gozdovih okrog Vrhol se je odigrala dne 5. oktobra žaloigra, ki je običajna med lovskimi čuvaji in divjimi lovci. Iztekla se je zaenkrat, če ne bo kakšnih posebnih komplikacij, za prizadetega še precej dobro, to pa samo zaradi tega. ker so ga orožniki pravo-fusno odkrili. Ko je bil omenjenega dne lovski čuvaj Alojz Matuš iz Slov. Bistrice na službenem obhodu po omenjenem revirju, je naenkrat naletel na svoji poti na mladega fanta, ki je nekam naglo hitel po gozdu. Ko ga je čuvaj natančneje pogledal, je’ opazil, da gle-t 'i" . ,n*u 'zP.°d suknje cevi lovske dvocevke, lukoj je vedel, (Ju jma opruvka z lovskim ta-t0,n.P« ga je pozval, naj obstane. Tujec pa je bliskovito planil za grm, potegnil puško izpod suknje ter jo nameril proti lovskemu čuvaju. la pa je bil za spoznanje hitrejši ter je ustrelil proti nasprotniku. Takoj po strelu je divji lovec zaječal ter se spustil v beg. Na mestu je pustil svoj klobuk, na podlagi katerega so ga potem orožniki izsledili. Je to 19-letni Peter Tkavc iz Vrhol. Našli so ga doma v postelji ter so ugotovili, da ima v telesu 18 šiber. Fant ni poprej pustil, da bi šli doinuči po zdravnika, ker se je bul odkritja. Ko pa so ga orožniki razkrinkali, so mu s tem omogočili obenem zdravljenje pri zdravniku ter mu na ta način morda celo rešili življenje, ker njegove poškodbe precej resnega značaja. Golob, Korenin, Berlič (DKSK Edinstvo), Gartner, Bizilj (Kol. klub »Ljubljanica«), Gorenje (Kol. klub »Zarja«, Ljubljana), Valant (»Zarja« Jesenice), Sodec, Sojč, Horvat (Maraton, Maribor), Gregorič (Slovenj Gradec), Zupanc (Klub slovenskih kolesarjev, Celje). Pozivajo se, zgoraj imenovani dirkači, da bodo brezpogojno pripravljeni za odhod v četrtek, 10. t. m. iz Ljubljane ob 20 z brzim vlakom. Obveščamo vse odbornike, da bo redna seja upravnega odbora v sredo, 9. oktobra t 1. ob 19 v kavarni »Vospernik«, Stari trg 34. — Ker bo na tej seji govora o zelo važnih zadevah je za vse odbornike strogo obvezna, — Odbor. Med ameriškimi Slovenci Nov grob v Penni. V Conemaughu je umrl rojak Mihael Ošaben v starosti 65 let. Doma je bil iz Grahovega pri Cerknici in je bival v Ameriki 40 let. Zapušča ženo in 11 otrok. V Indianapoliku je umrl rojak Jernej Štanfel v starosti 57 let. Pokojni je bil doma z vasi Poto-vrh, fara Stopiče na Dolenjskem. Zapušča sedem sinov in dve hčeri. V Rock Springsu je umrl rojak Anton Završnik v starosti 60 let. Doma je bil v VirmaSih pri Stari Loki na Gorenjskem. Zapušča ženo, pet sinov in dve hčeri. V Whittu je vlak do smrti povozil rojaka Petra Kokalja, starega 61 let. Pokojni je bil doma v Lušah pri Selcah nad Škofjo Loko. V Ely je umrla Angela Zergaj v starosti 28 let. V Aurori je umrl Martin Alič v starosti 51 let. Doma je bil iz Strahomerja pri Igu. Zapušča ženo, tri 6iuove in dve ličeri. V North Bengenu je umrl rojak Mihael Baš v starosti 66 let. Pokojnik je bil doma iz Stare vasi pri Vidmu na Štajerskem. Zapušča ženo in sina. V Port Angelesu je umrl rojak Jožef Šubic v starosti 74 let. Doma je bil iz škofje Loke na Gorenjskem in je prišel v Ameriko že pred 56. leti. Zapušča trj sinove in dve hčeri. V Bear Creeku je umrla rojakinja Frances Petrič v starosti Ki let. Pokojna je bila doma iz Rašice pri Velikih Laščah. Zapušča moža, dva brata in sestro. Kraj 8arometer-sko stanje Temperatura v O i: 'C O ic >oc -7 & Veter (stner, jakost) Pada- vine . a 0 OJ » ► 0$ ti a a 8 m/m vrsta Ljubljana 7636 134 11-6 96 10 0 27-8 dež Maribor 7627 12-0 10-0 90 7 0 130 dež Zagreb 76P3 16-0 12-0 90 10 NNE« — — Belgrad 765 0 23-0 12-0 80 6 SW, — — Sarajevo 765-8 21-0 5-0 80 5 0 — — Vis 764-4 20-0 14-0 70 4 0 — — Split 761-1 22-0 15-0 80 5 NEi — — Kumbor 762-6 21-0 13-0 93 S N, — — Rab 7640 19-0 15-0 80 10 SSE« — — OubravnlN 762-6 22-0 13-6 80 6 0 — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Koledar Danes, sreda, 9. oktobra: Dionizij. Četrtek, 1. oktobra: Franc. Borg. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška c. 47. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek ob treh popoldne ogled ekol. dvorca, stolne cerkve in semeniške knjižnice. Sestanek na dvorišču škof. dvorca. Jezuitski red praznuje letos štiristoletnico ustanovitve. Tega praznika se bomo spomnili na drugem prosvetnem večeru v petek, 11. oktobra ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani. Velike so zasluge, ki jih ima ta red za versko in svetno izobrazijo Slovencev, saj je vodil naše šolstvo skozi stoletja. Zato je primerno, da se tega jubileja spomni tudi Prosvetna zveza in ostala prosvetna društva. Na sporedu je predavanje p. Bogumila Remca o štiristoletnici jezuitskega reda. Predavanje bodo ponazorovale skioptične sbke. Cenjeno ljubljansko meščanstvo vljudno vabimo na skupno proslavo tega jubileja. Koledarček Kmečke zveze za let® 1941 je do-tiskan. Čeprav so se od lani vse cene, posebno pa še tiskarske, občutno zvišale in vkljub dejstvu, da je letošnji, koledarček ohranil ne le vso dosedanjo bogato vsebino, temveč je celo izpopolnjen z novimi poglavji in podatki, je založništvo določilo tudi za letos nezvišano prodajno ceno, to je 10 din pri skupnem naročilu po KKZ, oziroma 12 din pri naročilu posameznih izvodov in v knjigarnah. Za koledar, ki vsebuje najpotrebnejše podatke in nasvete za vse stroke kmečkega gospodarstva in je vezan v fino platno, opremljen z ličnim svinčnikom in listnico ter 80 stranmi prostora za gospodarske zapiske, je ta cena gotovo izredno nizka ter omogoča nabavo tega nepogrešljivega gospodarskega priročnika vsakemu, tudi najmanjšemu kmečkemu gospodarju. Najboljši dokaz za vrednost tega koledarja je dejstvo, da ga vsako leto zmanjka že pred novim letom. Naročila naslavljajte na Kmečko *ve*o y Ljubljani, Tyrševa cesta 38. Pridna, poštena in zelo potrebna gospodična 7. meščansko šolo in trgovskim tečajem, s primerno prakso, išče službo. Ponudbe upravi »Slov. doma« pod »Vestna in poštena«. Prirodoslovno društvo v Ljubljani, Ljudska univerza v Ljubljani. O lastnostih, ki se podedujejo, bo predaval pod našim okriljem dne 9. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Filharmonije, Kongresni trg, dr. Zarnik, univ. prof, iz Zagreba. Pri nakupu drv so se doslej rade dogajale različne nerodnosti, zato je mestno poglavarstvo odredilo, da morajo organi mestnega tržnega nadzorstva ponuditi pomoč prebivalstvu, ki kupuje drva. Mestno poglavarstvo hoče s tem doseči, da bodo kupci dobili vsaj pravilno in pošteno mero drv, ko morajo zanje plačati že itak zelo visoko ceno. Zaradi tega opozarjamo občinstvo, da v primeru, da prodajalec noče polen zložiti tako, da bi bilo z merjenjem mogoče ugotoviti točno proetor-ninsko mero, nemudoma telefonično zaprosi mestno tržno nadzorstvo za enega’ izmed organov, ki bo kupcu pomagal pri ugotavljanju prostornim;'-.; mere, oz. bo javil nepoštenega prodajalca pristc; • nim oblastem. Telefonske številke mestnega r glavarstva so od 40-21 do 40-30, LJUBLJANSKO GLEDALISAE DRAMA. Začetek ob 20. Sreda. 9. okt.: (»Romeo in Julija«. Red Sre' Četrtek, 10. okt.: »Razvalina življenja«. R Petek, 11. okt.: »Revizor«. Reti Premierski Sobota. 12. okt.: »Romeo in Julija«. Izven Nedelja 13- ^kt.: »ilevizor« Izven. OPERA. Začetek ob 20. Sreda. 9, oki: »Lok«. Plesni večer. Gos»v. Pie in Pina Mlakarja. Izven. Četrtek, 10, okt.: »Fidelio«. Red A. Petek, 11. «kt.: Zaprto (generalka). Sobota, 12, okt.: »Jenufa«. Red Premierski. G.i- stovanje Jos. Gostiča in Elze Kariovčeve. Ravnateljstvo Opere obvešča p. n. abonente reda A, da bodo imeli v Četrtek predstavo Beethovnove opere »Fklelio«, ki jim je v torek zaradi Franclove obolelosti odpadla. Abonenti reda Četrtek pa bodo imeli v četrtek v Drami pprizoritev Finžgarjeve ljudske drame »Razvalina življenja«. Zahtevajte povsod naš list! Tribarvno reprodukcijo v bakrotiakn »Goriške Madone« slikarja Jtlka Debenjaka boste dobili v »Slovenčevem koledarju« Pohitite z naročili na koledar! — Naročila sprejemamo le do 1. novembra 1940. Naročniki »Slovenskega doma« dobe koledar po 10 din, nenaročniki pa po 28 din. »Slovenčev koledar« - Kopitarjeva O - Ljubljana Tuji diplomat o sedanjem življenju v Londonu Pravi, da ie angleška prestolnica, največje gospodarsko središče na svetu, obsojena na smrt Nemška uradna agencija objavlja daljšo izjavo, ki jo je podal nevtralni diplomat o sedanjem življenju v angleški prestolnici, odkoder je odpotoval 23 septembra, torej pred dobrima dvema tednoma in se zdaj mudi v Ženevi, Po tem poročilu je nevtralni diplomat med drugim pripovedoval naslednje: Usoda Londona — usoda starodavne Kartagine V nekaj tednih bombardiranje Londona ne bo imelo nobenega smisla več, če se bodo nemški letalski napadi le nadaljevali s takšno silovitostjo kot potekajo zdaj in kakor so se odigravali v zadnjih dneh mojega bivanja v Londonu. Uničenje Londona bo v zgodovini zapisano podo-bno, kakor je zapisano razdejanje starodavne Kartagine. Zadnje dni mojega bivanja v angleški prestolnici uri je postalo jasno, da je največje gospodarsko središče na svetu obsojeno na smrt. V Londonu in njegovi okolici m nobenega okraja več, kjer ne bi bila oadla kakšna nemška bomba. Noben pameten človek ne more več govoriti, da gospodarsko življenje v Londonu poteka normalno. Trgovski promet, kolikor ga je v Londonu in njegovih pristaniščih še, služi edinole prevažanju važnih surovin v notranjščino dr-žafve in temu, da se stroji važnih londonskih tovarn vojne industrije rešijo pred uničenjem. Neorganiziranost londonskega prometa — pravi dalje ta nevtralna diplomah — so Nemci že dosegli, preskrba londonskega prebivalstva z živlienjskimi potrebščinami je zdaj postalo najkočljivejše vprašanje oblasti, kajti že na tisoče ljudi, ki bi jim bilo treba dati hrane, 'e ostalo brez strehe in brez kruha. Čeprav se je londonsko prebivalstvo do zdaj že tako hrabio držalo, njegova morala ne bo mogla ositati na višini zaradi nezadostne uriprave Londona na velike nemške napade. Le tisti, ki je vsaj eno noč prebil na kaki postaji londonske oodzemske železnice, ima v neki meri pravico soditi o neprijetnostih, ki jih morajo Londončani vsak dan prenašati. Očividec dalje navaja, da je moral sam iva-krat pobegniti na postajo podzemske železnice, ter pravi, da nikdar ne bo pozabil one zmešnjave, ki jo je dovižel na postaji Waterloo, ko je bil zaradi velikih pretresov, ki -so jih povzročile bomb'' v bli-žH, prekinjen električni tok. Pekel t zakajenem prodoru V nekem drugem primeru se je mudil v predoru podzemske železnice izpod Piccadily-j , ko se je predor nenadno napolnil z gostim dimom. Zaradi lahkomiselnega vzklika »plini!« je med ljudstvom nastala strahovita zmešnjava. Kar sem tedaj doživel, spada med najstrahotnejše dogodke v mojem življenju. In tedaj sem, kakor mnogo drugih, sklenil, da bi mno, • rajši doživel ’ ili letalci imeli nalogo ur«čiti tudi umetniške zgradbe v Londonu, potem danes ne bi bilo več najti zgradbe parlamenta, niti westminstrske opatije, pa tudi ne katedrale srv. Pavla. Ko je Lil v tednu od 16. do 21, seotembra krajevni poštni promet v Londonu prekinjen, ’ dvakrat krožila govorica, da je glavno ooštno ooslopie tudi uničeno. Krajevni poš-tni promet je bil v zadnjih dneh mojega bivanja v Lond-i~u notfosto prekinjen. Ta nredmestja ®o postala zaradi nemšk_'a letalskega napada nedostopna. Prav tako večina lju- di iz predmestij ne more več priti v London. Železniško omrežje v predmestjih, zlasti pa one proge, ki drže na postajo Waterloo, mora biti zelo poškodovano, ker so od osemnajstih železniških prog, ki se stekajo na postaji v Waterloo, tri popolnoma izpadle iz prometa. Končno je nevtralni diplomat povedal, da niti on, niti kak Londončan, ne more navesti točnih podatkov o škodi, ki 60 jo povzročili letalski napadi, kajti nihče, razen tistih, ki imajo nujne posle, že več tednov ni zapustil doma. Londonsko prebivalstvo izve za prizadejano škodo prav toliko, kot ves ostali svet, ki bere poročila agencije Reuter. Če so se napadi na London od tedaj, ko sem odpotoval, podvojili — je izjavil končno ta diplomat — se zdi, da se bo moglo v kratkem o Londonu govoriti 6amo še kot o mestu, ki v gospodarskem in vojaškem oziru ne more opravljati več nobene koristne funkcije za britansko obrambo. glfP§i|B : iv ■ ' »fW? »1 h Težavna pot osmih Angležev po Norveškem Eno zadnjih poročil iz angleškega vira govori tudi o težavnem potovanju osmih angleških vojakov iz leiceshirskega polka, ki se jim je na Norveškem štirikrat posrečilo uiti nemškim vojakom, čeprav so bili že v neposredni njihovi bližini. Poročilo pravi med drugim: »Po dveh mesecih težavnega potovanja je teh osem angleških vojakov prišlo peš na Švedsko. Morali so preko močvirij, na gosto zaraščenih gozdov i