j Ipiiiiiiiiiimmiiiiii^
I ifrcayicTORYl |
fofffm I
1 VMITIBt =
i) g
i- § • 1
ti
SKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : M LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 160
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JULY 10, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Največja nemška ofenziva je sedaj ob ruski reki Donu
^Uska protiofenziva je preprečila Nemcem presekati rusko bojno linijo. Nemci so zbrali ob desnem breku Dona 800 tankov. Nemcem pomagajo Romunci, Madžari in Slovaki.
Mu
Moskva, 9. julija.—Največja nemška ofenziva v letošnjem k. - dozdaj ni mogla dobiti trdnih tal vzhodno od reke Dona.
protiofenziva celo ogroža nemške postojanke na desnem Fe?uDona. Nemška pehota, v kateri so v velikem številu Ro-rUnci. Madžari in Slovaki, skuša izsiliti prehod čez reko in se l^^na levem bregu te reke.
Nekaj teh nemških edinic so
^montu 111 bodo V n6-'Rusi P0P°ln0ma razbili, neka-
delift i. .J. * .,	tere se pa trmasto drže kljub
^»JU Odkrili SDOmemk silovitemu obstreljevanju topov
in strojnic. Ker so Rusi udarili v bok nemške armade, je bila ta prisiljena, da je umaknila več svojih čet od Voroneža.
Nemci bi na vsak način radi prišli čez Don, da bi tako presekali zvezo med srednjo in južno Rusijo. Nemcem se je popolnoma izjalovil načrt, da bi presenetili Ruse in naglo prešli Don.
Nemcem se niti zvijače niso posrečile. Oddelek nemških lahkih tankov je prešel na pon-tonih Don, na levem bregu razvil rusko zastavo, potem pa začel streljati nazaj čez reko, da bi Rusi smatrali ta oddelek za svojega. Toda Rusi so pravočasno zapazili ukano in so nemški oddelek popolnoma uničili.
MACARTHUR SE ZAHVALJUJE
Clevelandski župan Frank J. Lausche je dobil včeraj od generala MacArthurja kabelsko poročilo, v katerem se zahvaljuje Clevelandč&jnom za bombnik "The Spirit of Cleveland," za katerega so zbrali $317,084.56.
VI
-•■vti
,. • —.»rili spomenik
sk°fu Baragi
aed p ^roontskem gričku bo v i,e 6 j0 !2. julija izvanredna slo-^ "ost. Praznovali bodo spo-jk dan blagoslovitve lemont-
fes'nCerkvice- Toda glavna slo_ v°st bo pa odkritje spomeni-
i&v Priderik Baragi. K K "0sti bo prišel sam škof
0gvner iz Marquette, Minn, tatrr-16 frančiškani vabijo vse lfžu Slovence širom Zed. L ',4V' naj na ta dan prihitijo na ; ameriške Brezje.
i VČ
hnfl^ Popoldne ob štirih je in0 V Charity bolnišnici splo-kž n ani ro-)ak Joseph Pa-'' domače Gregur, star 6? °ma 3e bil iz Velikih Lip-l > »ra Hinje, odkoder je pri-Pred 40 leti. Bolehal je 17g2t- p6 Družina stanuje
•Won- ke Ave-nad39 letin kspik''rslca družina newburske
»Heel "okojni je bil eden
fevren "stan°viteljev fare sv.
Jo*-'' Je član društva
l^tof* št" 146 KSKJ. Tukaj žalujoče sinove: John,
| rar"k in Anton ter hče-ilaka 6r ^°SePhine Marie, ki je |etna ^Stra v šoli Nativity na |se nj, ' Frances, Josephine, |itr0 Jtrie. brata Martina in Ue, In en° Zupančič, v La-Spit2" zaPušča sestro Katari-S^eb K,'1161"in več sorodnikov, »deli	pokojnika bo v
Vt zjutraj ob 8:30 iz p0"
6 ^.Zavoda Louis Ferfolia, lVft 'Uon Ave. V cerkev sv. ln na Kalvarijo. Naj
f**^* v ameriški zemlji, m iskreno sožalje.
%iif?a z?dnjo čast
vežbJ Podružnice št. 41 SžZ oj ob 111 krožek naj se zbero pbw 0smih v Svetkovem po-> Zavodu, da izkažejo dst pokojni Louise Mila-
tejSlina Proti bombam
? Rd ^ ^takich, 15813 Water-
profam zavaruje vaše poseli skodi> ki bi nastala r	naPadov. Mr. Sta-
Poslanec napoveduje konec vojne že letos, če ne pa drugo leto za gotovo
Washington. — Poslanec May, ki je načelnik vojaškega odseka poslanske zbornice, je izjavil, da ni nobene potrebe klicati pod orožje fante pri 18 in 19 letih, ali pa oženjene moške, ker bo vojna končana morda v 1942, brez vprašanja pa gotovo v 1943.
Na vprašanje poročevalcev, od kje da ima te informacije, je rekel kongresnik, da je to vojaška tajnost. Ameriška armada ima dovolj 5,000,000 mož broječo armado in za to število ni potreba fantov pod 20 leti ali oženjenih moških, je rekel May.
Dodatno poročilo
Pokojna Louise Milavec je bila članica podružnice št. 41 SŽZ m ne 10, kakor nam je bilo sporočano. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovze-te so prošene, da se zbero nocoj ob osmih v Svetkovem pogrebnem zavodu, da pomolijo ob njeni krsti.
Seja v Euclidu
Zastopniki in zastopnice Kluba društev Slovenskega društve-
OBRAVNAVA PROTI SABOTARJEM BO POVSEM TAJNA
Washington, 9. juh—Vojaška komisija, ki zaslišuje osem nemških saboterjev, ki so jih izkrcale nemške podmornice na ameriškem obrežju, je ukazala, da se vrši obravnava povsem tajno.
Generalni major McCoy, ki predseduje sodišču, je povedal samo to za javnost, da so pričeli z zasliševanjem v sredo dopoldne ob desetih. Obtoženi so bili pripeljani pred komisijo s svojimi zagovorniki.
To je ena najvažnejših obravnav te vrste, odkar se je pred tri četrt stoletjem vršila obravnava proti morilcem predsednika Lincolna. Kot se misli, da bo. obravnava končana v par dneh, nakar bo sedem genera-, lov, ki tvorijo vojaško .sodišče, izreklo obsodbo.
Na 29. julija bo za ves okraj Cuyahoga zatemnitev
- Ako bo to dovolila armada, bo na 29. julija poskusna zatemnitev za ves okraj Cuyahoga, tako naznanja urad za civilno obrambo. Načrt je, da bo popolna zatemnitev trajala 10 minut, mesto 5 kot pri dosedanjih poskusih.
Prvo svarilo bo dano ob 8:45. Ob 9:45 bo delna zatemnitev, ob 9:50 popolna tema in ob 10:00 bo pa signal, da je "nevarnost minila."
Za pok. Louise Milavec
Članice društva St. Clair Grove, št. 98 WC naj se zbero nocoj ob osmih V Svetkovem pogrebnem zavodu, da podajo
nega doma ter vse članstvo zadnji pozdrav sestri Louisi
sploh, naj pridejo v torek 14. julija ob 7:30 na važno sejo. Razpravljalo se bo glede prireditve Ameriško-jugoslovanskega udruženja, ki se vrši v nedeljo 9. avgusta. Pridite vsi!
Milavec, v soboto ob 9:30 pa naj se udeleže po možnosti pogreba. Članice društva Srca Marije pa naj se zbero istotam nocoj ob 8:30 in jutri naj se pa po možnosti udeleže pogreba.
Barberton vabi na piknik!
Naši prijazni Barbertončani nas vabijo vse skupaj na farni piknik, ki ga bodo imeli v nedeljo 12. julija na Novakovi farmi v Twin Oak, Sherman, O. Njih župnik, Rev. Jager, še posebej vabi vse svoje elevelandske prijatelje na cbisk v nedeljo.
Cerkveni odbor garantira fino postrežbo in veselo zabavo za vse. Preskrbeli so tudi fino godbo iz Clevelanda, znani Sokachev orkester.
Ameriški državljan, izšolan za vohuna, je zdaj na varnem
V Ameriko je dospel iz Lisbone na švedskem par-niku, ki je pripeljal ameriške državljane domov in odpeljal osiške nazaj v Evropo. Nemški Gestapo ga je izšolal v špijonaži.
- •
Washington, 9. julija.—Justični oddelek vlade naznanja, da je tajna policija prijela v New Yorku 29-letnega ameriškega državljana, Herberta Karla Friedricha Bahr-a. Obtožen je vohunstva,- hoteč pošiljati v Nemčijo informacije preko Južna Amerike s pomočjo tajne pisave.
Tajna policija je prišla
Za pokojno Frances Slapar
Članice društva Srca Marije naj se zbero nocoj ob 7:30 v Zakrajškovem pogrebnem zavodu k molitvi za pokojno sestro Frances Slapar. Članice podružnice št. 25 SŽZ in vež-balni krožek pa naj se zbero istotam nocoj ob osmih.
vse druge vrste za-
»ja čitalnice
odb0° .®ta prihod»Ji teden Stalni a S1°venske narod-(So Po C(r k vojakom, bo v ne-Knik- T® ob eni seja. Vsi toočj ln čla°i naj bodo
Al
ro je metal
*<Hiel? ' ar komai 17 let-2 , 'J0 igral žogo v Can-
^tto riers" -.....
»a.
proti teamu Zmagal je z 2-1/
;76.St^garet Munka l087 lj*W £°Stala ameriška dr-kitamo!
Poletni koncert 18. julija večer bo zelo zanimiv
Pri poletnem koncertu, ki se zdaj vrše v mestnem avditoriju, bo sodeloval v soboto 18. julija famozni Hermit Club orkester ter Hermit Club pevski zbor. Kot solist bo pa nastopil Ralph Leopold, poznani pianist. Orkester bo vodil Rudolph Ringwall. Pri koncertu nocoj in jutri večer pa nastopi 11 letna Sylvia Za-remba, senzacionelna pianistka. Jutri večer nastopi tudi Alice Chalifoux, umetnica na harfo. Vstopnice so od 30c do $1.10 ter so naprodaj pri Taylors ali pa pri blagajni na večer predstave. Pri mizah se lahko naroči tudi okrepčila.
K mornarici je šel
V	sredo se je poslovil od svojih sorodnikov in številnih prijateljev Joe Mismas, sin družine Mr. in Mrs. Joe Mismas iz 1404 E. 53. St. Odšel je k ameriški mornarici na Great Lakes, Mich. Dal Bog, da bi se zdrav vrnil k svojim staršem in sorodnikom belimo mu vso srečo.
Tri inženirjih
Pvt. Eugene Jadrich, sin našega strojnika John Jadricha, je bil dodeljen inženirskemu oddelku v državi Washington. Njegov naslov je: Hdqs. Co. 826 Eng. Bat. Ava. Ft. George Wright, Washington. Eugene pozdravlja vse svoje prijatelje v Euclidu in Clevelandu.
Ženski klub Slov. doma
V	pondeljek zvečer ob sedmih lma sejo ženski klub Slovenske-p1 doma na Holmes Ave. Vse Danice naj bodo navzoče.
To je pa tisti hrvaški prestol, ki čaka na italijanskega vojvodo Spoleto. Se reče, ravno udoben sedež to ni, kot vidite, in morda je prav to vzrok, da se Lahonček toliko časa obotavlja zasesti hrvaški prestol.
na
sled Bahru potem, ko je izpra-ševala potnike, ki so se pripeljali sem 30. junija na švedski ladji Drottinghom. Z njimi se je pripeljal tudi Bahr.
Načelnik tajne policije, Edgar Hoover, je povedal, da je imel Bahr pri sebi $7,000 ameriškega denarja. S tem denarjem si je kupil prevoz v Ameriko in tukaj bi pa ž njim kupil potrebne informacije s podkupovanjem nepremišljenih ljudi.
Bahr je imel naslove v Španiji, Švici in Južni Ameriki, kamor, bi pošiljal od tukaj informacije. Pisma bi bila na videz popolnoma nedolžne Vsebine, toda s posebno tinto bi pisal nanje važne stvari o ameriškem vojnem naporu.
Bahr je prišel v Ameriko leta 1926. Živel je v Buffalo,, leta 1938 se je pa vrnil v Nemčijo, ko je Amerika izmenjala dijake. V oktobru 1941 ga je vzela v šolo nemška Gestapo, ki ga je izšolala, kako dobiti važne vojaške informacije.
- Q-
Pozdravi iz So. Caroline
Iz So. Caroline pozdravljata vse Newburžane Patrick in Lawrence Novak iz 3623 E. 82. St. St. Lawrence je tam pri marinih, brat Patrick ga je šel pa obiskat za štiri dni. Naš marin se še posebno zahvaljuje za fino potico, ki mu jo je poslala Mrs. Zajec iz 82. ceste. Vse je dobro pri vojakih, pravi, samo potic ne znajo delati.
. Vesel dogodek
Družino Mr. in Mrs. Joe Vidmar, 1428 E. 43. St. so obiskale vile rojenice in ji pustile v spomin zalo hčerko zadnji torek. Mati in dete se dobro počutita v St. Lukes bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Jernejčič. čestitamo!
Obseg 22. okraja
Zelo obsežen je 22. kongresni okraj. V Clevelandu obsega del 9., 11., 17., 18. in 30. varde, vso 19., 20., 22., 26., 27., 32. in 33. vardo v Clevelandu ter vsa predmestja v okraju Cuyahoga in okraja Geauga in Lake.
Na vojaškem dopustu
Pvt.- Martin Hosta, sin Mr. in Mrs. John Hosta iz Paines-ville, O., je prišel obiskat starše. V armadi je v Pine Camp, New York.
Četrta obletnica
V nedeljo ob 11 bo darovana v cerkvi Marije Brezmadeža na Superior in 41. cesta sv. maša za pokojnega John Kraje -v spomin četrte obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Vojni semenj
Na 2157 Euclid Ave. bodo danes odprli vojni semenj (War Fair). Trajal bo dva dni. Kot oficielni sprejemniki bodo konzularni zastopniki 10 držav, med temi tudi konzul dr. Mally
Ameriški avijoni bodo vozili ranjence domov
Washington. — Vojni taijnjik Stimson naznanja, da bodo ameriški avijoni, ki so od junija, 1941 odpeljali več kot 6,000,-000 pisem in mnogo potrebščin ameriškim vojakom preko morja, vozili zdaj ranjene in bolne vojake domov.
Ta prevozna letala bodo opremljena z zdravniškim oddelkom za operacije, za transfuzijo krvi in drugo zdravljenje. Letala bodo lahko vozila po 40 vojakov.
Vlada je prevzela dva čikaška hotela
Chicago, 111.—Vlada je prevzela dva največja čikaška hotela, Stevens in Congress, za vojaške ali kake druge nameije. Stevčus Srna a,000 sob in je smatran za največji hotel na svetu, Congress ima pa 900 sob. Župan se ne boji stavke Mestna zbornica bo najbrže danes odobrila povišanje plač uslužbencem ulične železnice, 12'/<>c na uro, kot njih unija zahteva. Unija pravi, da ne bo pod nobenim pogojem vzela manj. župan Lausche je obljubil 8c in bi bil morda pripravljen dati 9c za enkrat. Ako bo zbornica odobrila 12M»c priboljška, bo župan najbrže to vetiral. Mr. Lausche je rekel, da se ne bo dal oplašiti od grožnje za stavko.
Izlet škrjančkov Mladinski pevski zbor vabi vse svoje prijatelje v nedeljo popoldne na izlet, ki ga bo napravil na Stuškove farme. Dosti lepega petja in razne zabave bo tam. Vabilo na sejo članstvo društva sv. Kristine št. 219 KSKJ je prijazno vabljeno na sejo v nedeljo 12. julija, začetek točno ob dveh popoldne v šolski dvorani sv. Kristine. Druga obletnica Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Jennie Pust v spomin druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Zaprta pekarija Pekarija J. Fajdiga in F. Klančar v SND bo v juliju in avgusta zaprta vsako nedeljo. Priporočata gospodinjam, naj si ob pravem času nabavijo pecivo.
Čeki za bolnike
Bolniški tajnik dr. sv. Jožčfa št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel čeke za bolnike, po katere naj pridejo prizadeti.
Zvonarji vabijo V nedeljo popoldne ima piknik društvo Zvon na 6818 Denison Ave. Lepo petje in splošna zabava bo na programu. Pridite!
Pozdravi iz Illinoisa Joe in Louise Cebular ter Fr. Zelko pošiljajo pozdrave iz Le-monta, Chicaga, in Waukegana, 111., kjer obiskujejo svoje prijatelje.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
«117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 160 Fri., July 10, 1942
AH bo Hitler vprašal za mir?
Nekateri opazovalci svetovnega položaja, ki dnevno seštevajo in odštevajo, pa delijo in zopet seštevajo, so trdno prepričani, da je Hitlirjev namen prav zdaj, da porazi Rusijo in če mogoče tudi Anglijo in potem, ko bo imel v svoji pesti Evropo in Afriko, da bo ponudil mir Zedinjenim državam.
Pravijo, da hoče Hitler za vsako ceno še letos končati vojno. Boji se vojne v letu 1942 ali še dlje. Ne samo, da je nemški narod sit "zmag," ampak za Hitlerja preti nevar nost, da bo zrevoltirala Evropa, da se bo dvignilo proti njemu nekega lepega dne 100,000,000 sužnjev, katere Hitler že zdaj komaj ustrahuje z najokrutnejšimi sredstvi. Povodnji ne ustavi niti najmočnejši jez in tudi Hitler ne bo mogel ustaviti evropskih narodov, kadar se bodo dvignili na vseh kon cih in krajih in začeli zahtevati svoje nazaj.
Kot trdijo ti nevtralni opazovalci, bo Hitler poskusil s premirjem, pa naj se zgodi letošnje poletje kar hoče. Tudi če zmaga-v Egiptu, v Osrednjem zahodu, v Kavkazu, proti Angležem in proti Rusom, pa bo imel proti sebi še vedno Zedinjene države, angleške Dominione in druge Združene narode, ki mu bodo obetali še dolgo vojno. Tudi če zmaga nad Rusi in Angleži, pa bo Hitler še vedno sedel na evropskem sodu smodnika, v vedni in smrtni nevarnosti.
Zato bo Hitler argumentiral, da Zedinjene države ne morejo zasesti evropskega kontinenta in premagati Nem čijo, kadar bosta enkrat Anglija in Rusija poraženi. In- ker bodo imele Zed. države tudi še Japonce na svoji glavi, bi bilo edino, na kar bi mogle Zed: države upati, bi bilo premirje brez dobička po dolgi in dragi vojni. Tako pa, bi govoril Hitler Ameriki, ako sklene mir takoj, si bo rešila sol-ventnost in mnogo življenj.
Seveda, v tem slučaju bi narekovala mirovne pogoje Nemčija. Najbrže bo rekla, da so njeni interesi samo v Ev ropi in Osrednjem vzhodu, Zedinjenim državam pa bi ponudila svobodno roko v zahodni hemisferi. Naravno, da bi Nemčija zahtevala prosto trgovanje v vseh Amerikah, čemur tudi Zed. države ne bi mogle oporekati, ker so se že izrazile, da bodo po tej vojni za svobodno trgovanje brez col-ninskih zaprek.
Hitler bi tudi zahteval, da se bodo evropske države re organizirale pod pokroviteljstvom Nemčije. Nekaj bi jih popolnoma izginilo, nekaj razdelilo, druge bi bile pa "svobodne" v območju nemškega lebensrauma. Obdržale bi si lahko tudi afriške kolonije, kar bi bilo, seveda, toliko kot da bi bile nemške, ker bi Hitler itak kontroliral vso Evropo.
Ako bo mogel Hitler poraziti Rusijo do jeseni in se za-sigurati v Osrednjem vzhodu, bi morda tudi Angliji ponudil mir. Saj je že "ponudil" Angležem vse njih posesti, ako polože orožje. Morda bo to zopet ponovil.
Kot vidite, nevtralni opazovalci zgorej niso niti omenili Japonske. Prepričani so, da se Hitler prav tako boji svojega vzhodnega zaveznika, kakor se je nekoč bal Rusije. Vrhu tega ni Hitlerju prav nič všeč, kakor se je Japonec razkora-čil po vsem Daljnem vzhodu.
Polovica vsega zemskega prebivalstva je v Aziji. En bilijon jih je. Najsi večina njih živi še vedno primitivno življenje, pa vendar posedujejo naravna bogastva, ki so za svetovno trgovino vitalnega pomena.
Zato pa Hitler upravičeno sumi, da si hoče Japonec vse to nabasati za svojo malho. Zato bi ne bilo nič čudnega, če bi Hitler udaril tudi na Japonca. To še posebno, če bi si s tem činom kupil tako potrebno premirje. Da bi bila njegova mirovna ponudba bolj privlačljiva za Amerikance, je Hitler v stanu ponuditi svojo pomoč Zed. državam proti Japonski.
Razume se, da je to vse samo domneva, da je to mnenje nekaterih nevtralnih opazovalcev. Toda če bi se primerilo, da bi Hitler to poletje zavojeval vso Evropo, Osrednji vzhod in Severno Afriko, bi bilo skoro pričakovati, da bo začel z mirovnimi predlogi. Saj ve, da vedno ne bo šel naprej in da na popolno zmago ne more nikdar računati, dokler so Amerike še pod orožjem. Kot premeten računar, bo skušal Hitler rešiti, kolikor bo mogel, ker dobro ve, da vsega ne bo mogel.
Še po vsaki zmagi je Hitler poskušal z mirovnimi ponudbami. Združeni narodi so še vselej rekli: s Hitlerjem nobenih mirovnih razgovorov! Nekaj takega lahko priča-ktije Hitler tudi prihodnjič, kadar bo ponujal okrog zeleno vejico.	v '
Združeni narodi dobro vedo, da bi to ne bil nika.k mir, ampak smo mir pred viharjem. Tak mir bi bil umeten in kot tak ne bi mogel obstati. 100,000,000 evropskih sužnjev ne bi klonilo za vselej. V par letih bi bil svet zopet v plamenih. Zato je boljše, da se bije boj do konca zdaj, ko smo že pri delu in ko imamo zavihane rokave. Združeni narodi ne bodo
nikdar sklepali miru z diktatorji!
* » »
TAKO GOVORE NEMCI
Narod znanstvenikov in umetnikov. — Mlad mož, ki je delal šest mesecev na zapadnih utrdbah, je naredil za Nemčijo več nego intelektualec vse svoje življenje. (Adolf Hitler, Narodni festival 1. 5. 39.)
Veliko delo je gotovo. Naš piknik je mimo. Hvala Bogu, pa vsem onim, ki so se trudili in pomagali. Vsakemu posebej se ne moremo zahvaliti, saj je bilo delavcev in delavk toliko, da se je vse gibalo. Nekateri izmed njih so delali devet ur za poredo-ma in delali tako hitro ves čas, da niso imeli prilike jesti in piti.
Kadar so delavci na svojem prostoru in delajo vestno in zanesljivo, takrat je tudi užitek. Tudi naš piknik je imel uspeh. Kot kaže, bo čistega kake $2,-200.00. To je lepa svota, katero imamo pripravljeno sedaj za naše dolžnike. Kdor bi želel imeti svoj denar, ki ga je posodil cerkvi, naj ga pride iskat.
Največ pa so naredile naše kuharice. Prinesle so nam čistega $345. Prav iskrena zahvala njim za trud, potem pa vsem tistim trgovcem, ki so darovali jedilne reči. August Kristančič iz West Side nam je prinesel kar 3 velike gnati ("šunke"). To je dar, da ga je lahko vsak vesel.
Naj Bog plati vsem tisočero, pa tudi vsem onim, ki so "vstopnice" prodali ali pa kupili. 2700 knjižic smo razposlali, izmed katerih je prišlo nazaj nekaj preko 1800. Ko še ostalih 900 faranov prinese svoj delež nazaj —1 kar bi bilo pričakovati če smo fara-ni, — potem bo kar $3,000 nabranega sa odplačevanje na dolg. — če bodo ostali naredili svojo dolžnost.
Kedo je pa "dobil?"
Sledeči so dobili bonde: $100 bonde so dobili: Joseph Fortu-na, 3541 E. 82. St., Nick Jako-vich, 3624 E. 81. St. Virginia Pistotnik, 8321 Connecticut Ave Anthony Habian, 10314 Reno. Po $50 bonde so dobili: Mrs. J. Lozar, 3507 Independence Rd., Edwin Perko, 3«46 E. 81. St. Po |25.00 bonde so zadeli,: Mrs. Ida Brozič, 8501 Rosewood, J. Brne, 12400 Reindeer Ave., Mrs. Chri ^tina Skočaj, 9325 Benham Ave. in C. Skarupski, 4924 Finn Ave. Čestitke vsem, kateri so bili srečni. Vsi drugi pa, kateri nismo oili srečni, imamo zavest, da smo pomagali in sodelovali pri tem velikem podvzetju. Mi bomo pa ■srečo srečali ob kaki drugi prili-ri.
še posebno moramo tukaj jmeniti vrlo delo, ki ga je pri prodaji vstopnic izvršil Math Ožbolt iz Garfield Heights. On je prodal 30 knjižic. Druga najvišja pa je bila Anna Russ iz Reno, ki jih je sama kupila 22 knjižic. Vse to in vse druge svo-'te za knjižice, ki so jih ljudje
prinesli za tikete, so vknjižene. * * *
Fin dečko je Frank Blatnik iz 78. St. ki je te dni doma na dopustu od vojakov. Frank je v gotovem taborišču v Michiganu ii^ pravi, da mu ni prav nič hudega. Je že prišel nekaj naprej tako, da on druge uči in vežba. Frank je eden paših ministrantov. še tik pred odhodom k vojakom je bil aktiven ministrant. Fo se pravi, je fant, ki se ne sramuje svojega prepričanja in je prav tako vesten v svojih vojaških službah in opravilih, kot je bil doma v raznih cerkvenih in družabnih zadevah.
Iz raznih taborišč so se pismeno oglasili tudi: Ed škufca, iz Lincoln, Nebraska; Stan. škufca, brat Edwar<dov, iz Camp Edwards, Mass.; Lawrence Novak (iz E. 82. St.) iz Perris Island, South Carolina; Joseph Kic iz Quantico, Virginia in pa Father Bazilik iz Canon City, Colorado — hop, ta zadnji ni še pri vojakih, To je naš kaplan. Na dalje: Frank Kaplan, Camp Clair-burne, Alabama, tam kjer sedaj nič ne zebe; Frank škrl je pisal iz Keesler Field, Mississippi; Joe Papež iz Camp Tunston Kansas in John Vlček iz Fort Warren, Wyoming. Pisal je tudi Anthony Kaplan, pa se ne spominjam iz katere "kempe" se je
oglasil. Vsem našim fantom kjerkoli so, tem potom pošiljamo naše iskrene pozdrave in jih zagotavljamo, da se jih bomo še za naprej spominjali vsako jutro pri sveti maši in vsak mesec s posebno daritvijo sv. maše izrecno za nje darovano, da bi jih Bog obvarval vse telesne in dušne nevarnosti. We are with you, dear Boys, every day at least in thought and prayer, just as we feel sure that you are with us.
* * *
Lejte jo, lejte. Ti Marica, ti. Kar po "luftu" je šla obiskat svojega soproga Lupšinova Marica, ki se sedaj po možu piše Vlček. Soprog je namreč pri vojakih v državi Wyoming in ker bi bilo premalo časa za vasova-, nje, če bi šla z valkom, jo je Mrs. Vlček odkurila kar po zraku. Tako je. Bili so časi, dobro se jih spominjam, ko smo vpre-gli vole in smo se peljali tri milje na uro in smo bili veseli, da ni bilo treba iti peš. Sedaj pa gremo lahko malone 300 milj na uro in pravijo, da bomo še hitrejše frčali po zraku. Hvadnik bo le tedaj, kadar bo kedo hotel pristati na strehi vašega "hau
za." Streha ga ne bo držala.
* * *
V hiši George Vargo so pred kratkem dobili na stanovanje neko žensko, ki še ni bila krščena. Ker niso marali poganke v hiši, sta jo John Sekelsky in Viktoria Kovačič prinesla v cerkev, da se spreobrne v kristjano in so ji dali ime Patricia. Mati je bila
ored zakonom Paulina Kovačič.
* * *
Otrok na svet, mati pa iz sveta. Tako se je zgodilo pri John škrlovih. Rozalia Škrl, rojena Trček, je bila stara šele 44 let. Imela je, ako se ne motim, trinajst otrok, od katerih jih je enajst še živih. To ni bila "moderna" žena in mati, bila pa je krščanska žena in mati, katera je skušala svoje otroke, kolikor jih je Bog poslal, izrediti tako, da bo v kredit katoliški cerkvi in slovenskemu narodu, ker bodo dobri ameriški di-žavljani. In ko 3odo "moderne" matere že davno pozabljene od mačk in psov, ki so jih vzgajale mesto otrok, bodo na grob te matere še pada-'e solze hvaležnosti in obžalovanja nad prerano smrtjo dobre matere. Težak je bil njen poklic matere, pa se danes ne kesa, da ,'e bila res mati ter da je vzela nase težko odgovornost z tolikimi otroci. Plačilo dobre in poštene matere pri Bogu bo večno in tako veliko, da presega vse napore in vse težave, ki jih poklic matere zahteva. Zato pravi sv. Pavel: "Mislim, da se trud sedaj nega časa ne da primerjati s prihodnjo slavo."
Bog ji daj -večni mir in pokoj in plačilo, ki ga vsaka dobra krščanska mati zasluži. Ostalim naj bo izraženo naše globoko so-žalje.
* * *
Tole dajte prebrati vašim odraslim sinovom in hčeram:
One of our boys in the army writes: "I .go to church at 10:30 every Sunday. Its nothing like at home in our church. You don't see any of the fellows standing in the back, talking and laughing; its so quiet you could hear a pin drop. Everyone has a pr&yerbook or a rosary. It makes you think there is something to going to church."
Now, my dear' young folks; are there really some in our church that stand in the back? Are there really sonje boys and girls, some men and women, who go to church to talk and laugh? I can hardly beleive it. A little common sense will tell you that
stead of worshiping Him. Can any body be so devilish?? Why don't such people stay away? There sin would be less than they commit by standing in the back, talking and laughing and disturbing others. That same Christ that they dishonored and insulted in His own House, will sorfle day be their judge. Folks, use common sense and common
decency in the House of God. * * *
Ne smete misliti, da ni pri nas pt»rok, ker jih ni bilo omenjenih zadnjič. Prav za prav pozabil sem. Zato naj mi pa vsi oni, kateri so zaveslali na zankonskem morju zadnja dva tedna oproste. Bilo pa je takole:
Kastelicova Tončka je vzela Frank Selcznika. Fin dečko to. Lipoglavšekova Francka pa je postala žena Frank Stavca mlajšega. Tega para smo tem bolj veseli, ker sta oba ene in iste narodnosti in tako upamo, da bo ostala družina slovenska. Mezgecova Viktoria je svečano obljubila, da bo šivala "knofe" na Frank Arnškove srajce in tudi tega para smo veseli, ker sta oba Slovenca. Glivarjeva Milka iz Maple Heights pa je obljubila večno zvestobo John Jablonskiju. James Salamon je šel pa v Bedford iskat nevesto. In tako jo je Salamon v vsej svoji slavi privedel na dom. Vsem novim parom naše čestitke. Pametno vodite svoj čoln, da dosežete enkrat svoj cilj na "zlatem obrežju" onstran tega življenja.
* * *
"Moral sem na operacijo. Zelo me je skrbelo. Priporočil sem se Friderik Baragi. Operacijo sem dobro prestal, bolje kot sem se jaz ali pa kedo drugi nadejal. V zahvalo pošiljam pet dolarjev za Baragovo zvezo.'
Tako piše nekdo iz drugega mesta in pošilja svoj dar za Baragovo Zvezo. Ali imaš tudi TI kaj zaupanja v svojega rojaka v nebesih—v Barago? * * *
Bolezen je obiskala Joe Papeža iz Burke Ave. in ga posla la v bolnišnico. Ob tem pisanju je njegovo stanje zelo nevarno. Upamo, da se mu prav kmalu zboljša.
Prav tako so Glihatov oče, poleg šole, še vedno v kritičnem položaju. Njih bolezen je dolgo trajajoča in težak križ za vse skupaj.
* * *
Pred menoj leži lista z 14 pi smi od protestantovskih mini strov, kateri hvalijo "Catholic Hour" na radio ob nedeljah večer od šestih do pol sedmih. Celo neki judovski rabi iz North Carolina se je oglasil in pravi, da hoče izraziti svojo za-dovoljnost nad tem katoliškem programom. Kaj pa TI? Ali kedaj poslušaš? Ali pa morda tudi TVOJ radio kriči tiste moderne divjaške vrišče, o kate rfh je rekel Pegler oni dan, da so sramota za naše čase? Izobražen človek te godle, ki jo nekateri naziva j o "godba," ne posluša. Poslušajte rajši program "Catholic Hour^ * * *
Ples je neko razvedrilo, ki ga ima vsak narod. Plesalo se je vse čase, odkar svet stoji in se bo, dokler bo svet stal. Je pa razlika med plesom in plesom.
So nekateri plesi, v katerih se človek, ki ima veselje stopati po taktu, giblje in vrti na dostojen in nekako lep način. To so valčki, kakor so jih plesali nekdaj, ne prehitro in divje. Vsa tropa plesalcev je šla v nekakih valovih. So narodni plesi kot je bil takozvani "šta-jeriš." So nekateri moderni plesi, lepi in dostojni. Pri teh je nekaj lepega, umetniškega.
So pa drugi plesi današnjih dni, kateri so naravnost grdi,
talking and laughing in the nedostojni in nemoralni, kate-church during the holy sacrifice ' re pleše mladina samo zato, of the Mass is tantamount to go- ker pri tem uživa neko slad-ing to the house of God for the kost, ki pa ni nič drugega kot purpose of ridiculing Him in- pregrešna naslada. Ti plesi so
izmišljeni od ljudi, kateri nimajo ne vesti in ne pojma o kaki dostojnosti. Mladina gre po raznih javnih plesiščih in tam vidi to čudno, grdo premetova-nje in spakovanje. Je drugi ples, pri katerem tiščijo glave skupaj, kot bi bili zraščeni. Takt je hiter in dirjajoč, da vse skupaj izgleda kot bi norela tropa pijanih opic. To mladi poberejo in se potem hočejo postaviti doma.
Nekoč sem bral knjigo, v kateri popisuje neki raziskovalec po temnih afrikanskih džunglah, kako plešejo tamošnji divjaki, ko se napijejo gotove opijanjajoče brozge. Danes se vidi to na naših plesiščih. Ce pa je najlepši ples le nekako "potrebno zlo," kaj naj potem rečemo o teh grdih, nemoralnih spakovanjih?
Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da za kristjana ni vse, kar svet dela, dovoljeno. Pamet moramo rabiti tudi pri plesu. Svarite vaše mlade proti grdim, nedostojnim plesom, ki
(Dalje na 3 strani)
ovo ni istina." Ni nam mar, veliki gospodine reče, mar nam je, kaj veliki gospodine ri.
Poslanik Konstantin Foticf bil verni sluga in zvesti izvlV valeč dolžnosti proslulega in ( nacističnega ministers^1 predsednika Stojadihoviča, v letu 1922 kot minister fi*. * upropastil jugoslovanske fi»a; ^ in petnajst let pozneje pa si prodal Hitlerju Jugosla1' Konstantin Fotič je bil nje! !((c poslanik v Združenih drža' . Stopimo še malo naprej in glejmo nadomestno vlado C e koviča, ki je podpisala p'og° ^ s Hitlerjem in še vedno je
Ali smo vredni zaupanja?
Naslovljenemu vprašanju ni težko odgovoriti, če sežemo par desetletji v preteklost, osvežimo spomin, prelistamo zgodovino novo rojene Jugoslavije, nje uprave in činiteljev, ki so jo vodili po rojstvu do onega dne, ko so jo nacistične horde poteptale Ni nam potreba, da damo to zgodovino pod mikroskop, niti nam ni potreba uradnih zapiskov ali posebnega izpričevanja — sami smo še žive priče, ki lahko izpri čujemo na podlagi njih del, da sedanjemu jugoslovanskemu mi nistru Momčilu Ninčiču in jugoslovanskemu poslaniku v Wash-ingtonu ne moremo zaupati. Poglejmo zakaj in čemu? Upam, da se ne motimo, če zapišemo, da se je rapalska pogodba, ki je prodala Slovence Italiji izvršila pod zunanjim ministerstvom sedanjega jugoslovanskega ministra Momčilo Ninčiča. Vemo tudi to, da mu je po izvršitvi te nesrečne in v nebo vpijoče pogodbe slovensko časopisje v stari domovini očitalo italijanofilstvo.
No sedaj je položaj isti kot zadnjič in zopet je na krmilu oni, ki nas je s posredovanjem velesrba NikiSla Pašiča prodal Italiji za kos albanske puščave. Kar je važno poleg tega žalostnega spomina je tudi to, da je bil istočasno zunanji minister Italije grof Carol Sforza, ki je sedaj v izgnanstvu v Ameriki. Da pa ni grof Sforza o naši zemlji spremenil nazorov je dejstvo v tem, ker za Italijo zahteva neokrnjene meje, kakor so bile pred sedanjo vojno, to je, da Primorje ostane pod Italijo.
V koliko je jugoslovanski minister spremenil svoje nazore o Primorskem vprašanju nam ni znano in niti nam ni znano, da bi se kdaj računi s grofom Sfor-zom križali, če vlada med njima isto prisrčno prijateljstvo, kakor je ob času sklenitve rapalske pogodbe, upravičeno trdim, da mu ne zaupam. Da pa to tembolj utemeljim mi sili v glavo misel, da se ni o našem vprašanju nikdar odločno izjavil.
Edini, ki se'je določno izjavil je bil ministerski predsednik in general Simovič in kmalu po tej izjavi je iz kabineta odšel v po-zabljenje. Zakaj in čemu, nam ni znano.
Ko smo pogledali malo v preteklost ministra Momčilo Ninčiča je dobro, da se ustavimo pri jugoslovanskem poslaniku v Washingtonu, gospodu Konštan-tinu Fotiču. Če ga vprašamo, če je našemu vprašanju naklonjen, ne bo rekel ne "ja" in "ne." Drži se Pašičeve navade, da reče "čemo videti in čekati." če se le malo okrog ozremo in zasledujemo njegove diplomatske šahovske poteze, bomo kmalu opazili, da kadar se odstrani je prvi in kadar mu je kaj dati zadnji "bračoSlovenac." Kljub temu, da dejstva to kažejo zna reči "e pa
uslugo tej vladi v Washing ]
poslanik Konštantin FotiČ.
I "I
Zdi se nam, da ni niti Z gj som trenil, da bi bilo s tefli].^ narobe. Sedel je mirno, kaK<|<je ne bi ničesar zgodilo in " svoje poslove." Preko iloi Ti nastala v Jugoslaviji revo'1 ^ ska vlada prijazna zavezi ien in zopet je ostal gospodine f ijt na poslaništvu vršeč držav«1 ty sle. Preko noči je bil pripr%la delati v blagor osišča in takfa £ tem za blagor zaveznikov. sanje je, do katere vlade jferi] iskren, ali do one, ki mu pozicijo diplomata v sm^Kel. osišča ali pne, ki je z revolSoi rešila ob strani zavezniko(foj0 bodo. Vprašanje je, kol", k, služil, če se bi izvršil še # dol državni udar. Jaz mu 11 cii upam, ker način demokrat d ] parlamentarne vlade se P?j nje ma loči od one, ki jo izv»J sče v svojih državah. čelnih iskren in na strani zaves" Had čemu ni sledil drugim j11 feh; vanskim diplomatom in r£! ral v momentu, ko je CM čeva vlada stopila k os$/V vse in mnogo nam da mis' Pa tema dvema državnikom*1: v'ek upam in jugoslovanska $ an, jih' morala v zaupanje \ šnjega naroda tako i odstfel l Joško1
1111111" Bente
i
jverjf al j
milili"
»H,
mijj,
k nje bt.
Garantiram naslednjef ,.a t v vojnem času nobena h , .ra ja ne velja. Ampak ker jL11-v "letih nerodnih" tudi | s majhen košček ribiča, se|s) .0l ki mi jo je oni dan zauPjL_ per Korče, zdi vsaj nek"1'Jl jetna.	j ^
Gašper je bil njega - p sten ribič in še strastne]5, Zdaj se je menda že mA in se zabava le bolj ob le'' minih.
Torej neke pomladi Jf( v Michiganu. Sedel je v ob bregu in vabil ribic<! Pa se primeri, da p.r$ domačin, ki ga pobara- Jj kaj sreče. Gašper mu 1; >ba in krepkimi pripomba111 ist . da ne. Nato mu reče ® s0(j.|1
naj mu pokaže posodic"
mi, ki jih je imel nas ' v Z6p
vado
11
roj
s
ePre
.f'ekei
Domačin, ki je bil Ug0 bič po poklicu, si ogle(1 hf, potem pa vzame iz žeopol0c nico "doma kuhanega. fvai t nekaj te tekočine glistami obSOf bro premeša, potem Prklj Cc eno in jo natakne na ^ |ega ^ "Na, poskusi zdaj," 1
na
četu, ki z velikim dvo^l tuu cu in na obrazu vrže ti'1 do. Pa glej ga, hudiifPn^ se je skrila vada v vo^JCo^. vrvica močno nategnil8, J hr]^
ja bi bil sunek skoro vodo, tako nepričakoy&"! u&ova prišlo.	_	Ju in
Z vso močjo začne # ^-v^ bi in kmalu izvleče iz ^^Zal sno ribo, najmanj tri ^jf nieci go. (Morda je merila ^tfci, lje, toda Gašper je res"'^0^ človek in ne pretirava)' ^ 0rHei "Pa veš kaj sem oP^J ^ Gašper pripovedoval. ^ Je pošast od gliste drž^' ,^if vral, da sem ji jo 0 K- U lil." (Albin, zdaj pa 9 Dl bi povej!)
ti ar ie s
K. IMAY;
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU
^^ixiimrmmuxuxxixiiiHiiiiaiHiinixa
NEWBUR5KE NOVICE
Naznanilo
Ako želite zavarovati svoje (Nadaljevanje z 2 strani) ' posestvo proti bombnim napa-| so tem bolj nevarni, čim več se ! dom, imam vse potrebne listine.
izvft Mogoče pa je, da se le mo-in p^ je kimal Old Firehand. ^Cornel bo samo podoben tiste-
lf J u
firf Klenter je dvomljivo pogle-ina|°^al po njem.
1 s!l?*m Mogoče — ! Am" 3]a(fk. da bi me varale moje sta-
njJ oči -—? t»»
rža|".0dPri jih bolj na široko!" •Je rogal cornel, ki mu je zra-C|el Pogum. "Vrag me naj vza-e> ce vem kaj o ženski in dveh ki bi ju bil umoril, ali
in
5
e b) inž1 ič. i 2 tel® <ak<
iko:
, r praviš, do smrti prete-il!"
"P
,ra si prej le rekel, da se ti i obraz znan —
Td i febiti sem te kje kedaj i fe * ' Toda i— ali sem radi
n<TT S kar tist1, ki ga iščeš?
eVol * tale fant se moti! Mo-ez®' e ' Je človek, ki govori o ne I iju' isti' ki sa. misliš tudi ti. aviK XjmP,a ne poznam in — pral »i 0 knil je, na obraz mu je
ta^ a 3 inaPetost' kot da razmiš" Prisluškuje, pa koj je
de J ari Spet izginila in malo-u	nadaljeval:
m^deT ^ Vaj'u še nikdar nisem
•evo Sodita
ikov'oir,, me> Pa dokažite mj
ko4 ke 'In če me °bs0di"
se W dob* S6m slugajno nekomu u 11 ci t etJ' ste čisto navadni mo-
4	g^akega umora vsaj
5	p°! Njegovo1 zv®] *
če ^ihče sp „ •
zmeml zaJnjeg0V L i 1 m°lk, celo previdni Old
cit
cr«"-*4 Pirehand ne bo dopustil!
varstvo se izročam
ne. in vendar se je
n Jf eha
JI <5?^°»m.
mis
v'lekli
pan5 ležal med ujetniki, bliže k ognju, na tisto
Se Je zbrala jury, so ga
'l1 ^Hl) 1
'' a. y r So ležala mrtva tru-
W ie'"1
"j<Lfel .VIg!l so ga na tla in pri-3 feilT 2 glavo na truplo enega
^J ente>t0varišev- K« Je i«1" i. zravnai in zgrabil za.
3e trupi0 zavalilo za
se
erf
d' 11111»
nje na kei'
kar
^jivo
el
Se nikomur ni zdelo
i ker je svet nekoliko k reki.
fJem in ta.
Obležalo je trdo v senci njegovega
' tisti tram biiailJen "i bil
»bil
ranj, ki jih
p ni bil mrtev, Eden tistih je Old Firehand
;ud' tov Pitom' kri Postrel jedili ariSev ga je obrizgala, za ij|da i' v' da je smrtno ranjen ek° *aVeseteZe izdihnil, pa je bil le J odpri611'. Ko se je prebudil ?a ed ' '\ 0ci. je videl, da leži tnejf^rtvimi,
idi n
e v ribic« id»
obenem pa niti ranjen ni.
je
3f h-1' da
Je razumel ugodni
• fržal 'iajraši bi bil Planil in ' «lo'skXOda v reko se mu ni ^ Da 0c'iti, na gozdnem roda *°.8tale straže. Sklenil skril °Caka na boljšo Priliko, ij 6linož v rokav, da bi imel
*ba Q or°žje, če bi se bilo
Nopil?1' Kmalu nat0 je
sodi) Blenter, ga obračal, ji s* ua je mrtev mil iznra-
pri )ara>
nu 1 nba4
eČe
idic°'jil že'Je mrtev, mu izpra naš |v m pobral orožje, no-
Tlekei aVU pa ni našel, in ga il na)|8o med mrtve tovariše na ogl^%epre"an ognja. ; žeJ,!|Pol0ci n° je obležal pa iz-iega- Pal tailntlh vek Pozorno opa-isW®i obSo^ in poslušal. Sodili kij COrU «o tovariše, pa pri-t*®ga nu ?,G a 111 ga vrgli poleg
m
,ia-'i'fr tla, IJ> l3 tla ivoff ftiu . Jegovem truplu. Pri-setf'Ti-vod? na niisel> da bi rešil idi#fv&al .Ko ga je Blenter vod'-ICor^j e Je zavalil za njim. nila-1 hrbti, ^ lmel roke zvezane kar je bilo za tram
glava mu je oble-
ko Pje nakano • i kov^l ugov^ , Jako Priročno. Ko
:Varjal
fJUHinu oc	JBien-
ne 4 izvl^f Firebandu, je skri-
0 iz v rezaK. noz in mu previdno triselj nied Pa mu porinil ro-.rila f nutku ^ ' da bi si v danem ' res^f n°gah T T™ Prerezal vezi
ava)',rr0rnel č bezal 2 "jim vred.
^tegove Občutil rahli dotik •al "1 je rez i občutil tudi, da irŽ^L' Tistit Vezi' in Prijel it0lknil n t je Wlo,k o je
0	bi bij uPnil je in ugibal,
2a njegovim hrbtom,
pa se brž potajil in spet govoril. Nihče ni opazil, kaj se je zgodilo.
Na njegove izzivalne besede i mu je Old Firehand resno povedal :
"Ker imam jaz besedo, se krivičen umor ne bo zgodil, na to se zanesH Toda prav tako se tudi ne zanašaj na svoje rdeče lase! Lahko da si si jih pobarval!"
Cornel se je režal.
"Oho —! Lasje, ki še rastejo, se ne dajo pobarvati!"
Iz njegovega glasu je donela samozavest, ves drugačen je bil ko malo prej. Žal se Old Firehand ni zmenil za čudno spremembo.
"O pač!" je pokimal pomenljivo.
"S čim neki?"
"Ne boš se dolgo več smejal !" je dejal 01 dFirehand mirno. "Druge si prevaril, mene pa ne boš!"
Pobral je usnjat mošnjiček, ki so ga našli za njegovim pasom, in ga odprl.
"Že prejle sem ga pregledoval," je dejal, "in našel v njem to in ono, nisem vedel, čemu ti služi, zdi se mi pa, da bom kmalu uganil."
Vzel je iz mošnje zamašeno stekleničico, drobno pilo in košček lesa, ki se ga je še držala skorja, pomolil te reči rdečemu trampu pod nos in ga vprašal :
Cornel je prebledel, pa le odgovoril precej samozavestno :
"Kako čudo! Veliki Old Firehand se zanima za take otročje malenkosti —! Kdo bi si bil mislil —!
V stekleničici je zdravilo, tako pilo rabi vsak westman in tisti košček lesa je slučajno zašel v mošnjo. Ste zadovoljni, sir?"
Porogljivo, pa obenem plašno in skrbeče ga je gledal.
Old Firehand pa je resno in s poudarkom pravil:
"Da, zadovoljen sem! Pa niso me zadovoljile tvoje besede, ampak moje sklepanje.
Tramp ne potrebuje take drobne pile, večja bi mu morebiti koristila. V tejle stekleničici ni zdravilo, ostružki so v njej, namočeni v špirit, in tale les je košček veje od koprivca. Dobro mi je znano, da na špirit nastavljeni ostružki korpivca pobarvajo rdeče tudi najtemnejše lase. No, kaj praviš k temu —?" "Da od vse te učene razlage ne razumem miti besede!" je dejal cornel in zadrega je do nela iz njegovih besed. "Bi le rad poznal človeka, ki si bo čr ne lase rdeče pobarval! Reči bi moral o njem, da si je popolnoma pokvaril okus!"
"Okus je, vsaj v našem slu čaju, čisto postranska zadeva poglaviten je namen! Črnola-si zločinec, ki ga zasledujejo si bo prav rad pobarval lase rdeče, če si s tem pokvarjenim okusom, kakor praviš, reši življenje.
Prepričan sem, da si ti tisti, ki ga išče Blenter in menda tudi Droll, in si bom zarana zelo natančno ogledal tvojo glavo in tvoje rdeče lase. Nocoj je pre-temno."
Oglasil se je pa Fred in ponudil:	t
"Tako dolgo ni treba čakati! Še po nečem drugem ga bomo spoznali. Pravkar sem se spomnil. Ko me je vrgel ob tla tistikrat in me suval z nogo, sem se branil in mu zabodel nož v bedro, prebodel sem mu bedro in nož je obtičal v mesu.
Naj pokaže bedro! Ako je Pravi, se morata še danes videti obe brazgotini na njem!" (Dalje prihodnjič.)
-o-
Država Colorado ima nad
pije in pije se dandanes vsej preveč močne pijače, ki človeka, ne samo dela neobzirnega, i ampak ga dela naravnost div-j jega. Jaz se bojim, da smo bili v tem v preteklosti preveč popustljivi. Bog je dal otrokom starše, staršem pa dušne pastirje, katerih dolžnost je učiti dobro in svariti proti napakam. Dolžnost me veže, da spregovorim in sprovoril sem, zamera gori ali doli. Vprašanje ni, kaj bodo ljudje rekli, ampak kaj bo Bog rekel.
--o--
L. Petrich
vsakovrstna zavarovalnina. 19001 Kildeer Ave. IVanhoe 1874
čudna zgodba
Kronist Ikon je napisal čudno o sto let starih zakoncih, ko da sta v tej starosti dobila otroke.
V	vasi Konina na Poljskem' je umrla leta 1763 Margareta Kras-ziwna v 108. letu svojega življenja. Kronist Ikon pravi o njej takole: "Stara 94 let se je tretjič poročila z Gašperjem Rajko-la iz vasi Zivuzina na Poljskem.
V	štirinajstih letih sta dobila dva dečka in eno deklico. Vsi trije so imeli na sebi znake starosti svojih staršev. Lasjje iso jim bili osiveli, koža nagubana, zob sploh niso imeli. Tudi ko so dorastli, niso mogli uživati trde irane, ampak so jedli le mleko, mihovo sredice, ocvrta jajca in podobne mehke jedi. Rasti so bili za svoja leta pravilne, le da so imeli nekoliko skrivljene hrbtenice in vse ostale znake starosti.
četudi se zde ti podatki malo verjetni, če že ne sploh neverjetni, pravi kronist Ikon, so vendar petrjepi v občinskih knjigah. Vas Zivuzin leži v Okraju štenk v okrožju Sandomjerž.
Gašper Rajkol, oče teh otrok, je umrl kmalu po rojstvu tretjega otroka v starosti 119 let. --—o-
Stalno delo
Sprejme se knjigovodkinja, ki ima vsaj nekoliko izkušnje v tem. Dobra plača in stalno delo. Zglasite se pri Norwood Appliance & Furniture, 819 E. 185. St.	(161)
Naprodaj
Lot 140x40 z 2 hišama, ena 5 sob, ena 6 sob, kopalnica, fur-nez, klet, 1 garaža. Jako zmerna cena. Se nahaja blizu cestne železnice in šole. Vprašajte na 1566 E. 41. St. < (161)
Lepa prilika
Proda se hiša na E. 73. cesti, 7 sob, 2 garaži, furnez; cena $3,900. Hiša je prazna in se jo lahko ogleda od 6 do 8. zvečer.
J. Tisovec 1366 Marquette Rd.
(161)
MALI OGLASI
Dvorana, se odda
Odda se Knausova dvorana za seje, partije, bankete in svatbe. Zmerna cena. Vprašajte American Legion, 6131 St. Clair Ave., Suite 3, ali pokličite HEnderson 6071. (162)
ženske dobe delo
Najame se 4 ženske za nočno jariitarsko postrežbo; morajo imeti izkušnje. Plača $3 na večer.
Ohio Window Cleaning 1230 E. 9. St. Tel. CH 7515	(161)
Poceni naprodaj
Naprodaj je Buick Sedan, 1927, v dobrem stanju, cena $35. Dalje ena stiskalnica za grozdje na 2 vijaka, za 1 tono. Naprodaj je tudi oprema za restavracijo in konfekcijsko trgovino. Oglasite se na 5421 Stanard Ave., spodaj, spredaj. __(160)
Dobra plača
Ženska srednjih let, Slovenka ali Hrvatica, dobi dobro službo v Beer parlorju. Stalno delo, ali pa da bi pomagala samo v petek in soboto. Dobra plača in dober dom. Oglasite se na 783 E. 222. St., Euclid, O.
(160)
Posebno razprodajo
na
MONTERSKIH IN GRELNIH PREDMETIH
Vse pod maksimalno ceno
42 in. kabinet lijak, kompleten,
posebna cena ...............$38.75
54 in. double drain board, kompleten ........................ 66.25
5 čev. kopalna banja, kompletna, posebna cena...... 26.95
Combination closet, kopleten,
na tej razprodaji...... 19.45
Apron lavatory, 16x18, kompleten ........................ 12.45
Pečice za perilo, grelci z bakrenimi cevmi, stenski kabineti, kombinirane pipe za vodo, toilet seti, ball cocks in na stotine drugih predmetov, po specialni ceni pri
ZAVASKY HARDWARE
6011 ST. CLAIR AVE. ENdicott 5141
RUDY B0ŽEGLAV
VINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora bit) tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozlru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija In optometrlstičiie potrebščine 7102 St. Clair Ave.
GAY INN
6933 St. Clair Ave.
Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811
(Fri. -x)
PREMOG — COKE
Razvažaipo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. C LAIK A V«. HEndersos Z*7I
ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, In«* 6016 St. Clair Ave. _JCelefon: ENdloott 31X3
Ignac Slapnik, st J
CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126 '
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
fTTTTTTYltTTTTtlimmrm
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O.
^YYTTTTTYTTTrTTYXTyTTTTTT»TTIIXXXXTXTTITTllIXXXXXXXX:
Farma naprodaj
Proda se farma 22 akrov, za-padno od Clevelanda. Prijika za Slovenca ali Hrvata; 6 akrov je trte. Vsa poslopja na farmi. Ima stiskalnico za grozdje in vse druge ,-priprave. Za podronosti se oglasite pri
Daniel Stakich
15813 Waterloo Rd. KEnmero 1934	(161)
Stanovanje v najem
Kakemu zanesljivemu zakonskemu paru se odda v najem 5 sob na 7004 St. Clair Ave. Cena je $15 na mesec. Pokličite GArfield 6617.
Ugodna prilika!
Pravkar smo dobili v prodajo nekaj prav lepih domov v Collinwood u, v okrožju Euclid Beach parka.
Za 3 družine, iz opeke zitiana moderna hiša. Cena je $10,900.
Za 2 družini zidana, 11 sob. Cena je $10,000.
Za 2 družini, izgleda kot nova, cena $8,300.
Nov 5 sob. bungalow blizu 185. ceste, cena $7,500."
Za 1 družino, 6 sob, blizu Grovewood Ave., cena $3,750-J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave.
IV 7540 zvečer KE 0288
(Jul. 8, 10, 11)
Zavarovalnino proti vojni škodi in bombardiranju vam preskrbi
DANIEL STAKICH
15813 Waterloo Rd.	KEnore 1934
Zavaruje proti ognju, nevihti, avtomobile in izložbena okna
fjrrrrrr r^^^rrmTXTrYTrrmXXXXXXXXXXXXXJXXXTX1XX
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
Za farmo prav v Geneva, 0.
se išče starejšo zakonsko dvojico ali pa samca za oskrbnika in delavca za sadjerejo in kokš-je rejo. (Nastop 15. julija). Prosto sianovanje in plača po dogovoru. Moderna hiša, plin, elektrika in vodovod. Pišite na: Farm, 18215 Rosecliff Rd., Cleveland, O., telefon KEn-more 1277. (Jul. 10, 11, 13)
pa
300 gorskih vrhov, ki segajo v višino 10,000 čevljev.
VICTORY BUY
UNITED STATES
BONDS
AND
STAMPS
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo
WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)
A. MALNAR
CEMENT WORK ENdicott 4371
1001 East 74th Street
MARIO'S CAFE
6220 St. Clair Ave. ENdicott 9138
V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost.
==
MI DAJEMO'iN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.
PRAVKAR DOSPEVŠE
športne obleke
NA NAŠI RAZPRODAJI
i1.44
*	Pisani Chambraij
*	Plaid Gingham
*	Checked Seersucker
*	Dotted Butcher Linen
Vrednosti od 6.50 do $7.95
Mične obleke so bile dodane naši poletni razprodaji športnih oblačil . . . "cottons," ki jih morate imeti za poletne aktivnosti. Eno-komadni stili, "suit" obleke dveh komadov—vse izvrstno ukrojene. Modre, rdeče, zelene, rjav?, temno modre barve z belo. Mere 12 do 18.
SPORTSWEAR . . . TRETJE NADSTROPJE
Ravots crepe obleke
Pisane na temnem ali svetlem ozadju
2"
Stili so krasni, obleke v krojih kot suknje ali z gumbi spredaj ter s širokimi in nabranimi krili. Pisano blago je podobno živemu vrtu v blestečih kombinacijah barv. Izurjenost v kroju je kakovost, ki jo najdete v oblekah po višjih cenah. In to gladko rayon-crepe blago se pere ! želeli boste imeti par teh oblek za vašo poletno nošo. Mere 14 do 20, 38 do 44.
DAYTIME FROCKS . . . TRETJE NADSTROPJE
III
llllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
V. J. KRIŽANOVSKA:
PAJČEVINA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
r.v
Njegove misli so bile pri Milici. Nikakor si ni predstavljal, da je ta mlada deklica, o kateri si je po pripovedovanju sorodnikov napravil skrajno ne-laskavo mnenje, tako očarujo-ča; ženska lepota ni napravila nanj še nikoli takega nenadnega in globokega vtisa kakor zdaj. Vse na njej mu je ugajalo; celo njeno otroško sovraštvo" naprajn njegovim rojakom ji je pridajalo posebno dražest, ki ga je zabavala. Z veselim usmevom se je spomnil njenih lesketajočih se oči in od nevo-lje zardelih lic, ko se je razburila zaradi kneginje, ki se je poročila z nemškim lakajem.
Iz misli so ga predramili iz daljave prihajajoči klavirski akordi, katerim, je sledila sa-njavo strastna, nežna ruska pesem. Pel je zvonek in prožert ženski glas in grof je z užitkom poslušal otožni, božajoči napev, ki je zbudil v njegovi duši daljne, nejasne spomine iz detinstva.
Ko je bilo Egonu šest let, je izgubil mater, ki je umrla za kapjo; toda v njegovi duši se je jasno ohranila slika lepe mlade, lepo oblečene in vesele ženske, ki ga je oboževala, božala in razvajala. Bila je izvrstna pevka in je ljubila ruske pesmi, ki se jih je naučila v Petrogradu, kjer je bil njen mož tedaj v službi pri poslaništvu. Pesem, ki jo je zdaj po-
lič
slušal, je bila ena izmed onih.
Po materini smrti je prišel otrok v oskrbo babice od očetove strani in leta, ki jih je pri njej preživel> so bila zanj polna težkih izkušenj. Stara grofica, plemenita Berenklau, je bila stroga ženska, stroga proti sebi in drugim, in je v svojem življenju marsikaj izkusila. Postala je vdova, ko ji je bilo dvajsetosem let, ter je ostala z dvema mladoletnima otrokoma in z zadolženim premoženjem. Grofica Adelhunda se je posvetila vzgoji sina in hčerke in s skrbnostjo in varčnostjo je dvignila premoženje in tako zagotovila otrokoma sijajno bodočnost.
Toda sin jo je strašno razočaral. Grof Sigfrid je podedoval po očetu potratnost in tako zapravljal, da je bil primoran nekaj let po ženini smrti zapustiti diplomatsko službo. Dobil je dobro plačano mesto v nekem ministrstvu in se preselil v Berlin z namenom, da se bo skrivaj pečal z bančnimi in trgovskimi špekulacijami.
Nad sinom razočarana in ogorčena grofica se je vneto oprijela vnukove vzgoje, da bi ga obvarovala pred očetovimi pogreški. Tako je Egon rastel pod strogim nadzorstvom in neprestanim vtepanjem dolžnost-nega čuta in se naučil malenkostnega štedenja in težkega dela.
Dasi je življenje pozneje nekoliko ublažilo to spartansko vzgojo, vendar je rodilo sad in Egon je postal resen, delaven mladenič, umerjen napram tovarišem in hladen napram ženskam. Pri dvajsetosmih letih ni bil še poročen v veliko nevo-ljo svojega očeta, ki je sanjal o sijajni ženitvi za sina; toda ta je odklanjal vse po očetu predlagane mu neveste.
— Zares, ne vem, kje boš dobil ženo, ki bi zadovoljila vse tvoje muhe in zahteve! Vzor lepote, čednosti, razumnosti in povrhu še bogata mora biti! Samo v pravljicah žive take "speče krasotice," ki so jih vile obdarile s popolnostjo, — je nevoljno govoril stari grof, ko še je izjalovil kak njegov ženit-ni načrt.
Egon se je samo smejal vsemu temu in šel dalje po svoji žjvljenski poti.
Tovariši so ga ljubili in spoštovali, dasi so ga med seboj imenovali "filistra," ker se ni udeleževal njihovih popivanj ne razvad ter se ni spuščal v nikake ljubezenske zveze v zakulisnem svetu.
Po materi je Egon podedoval v Poznanju precej veliko posestvo, katerega dohodki so mu omogočili službovanje pri gardi, ker na očeta ni mogel računati; ta je bil nepoboljšljiv vkljub svojim letom in je bil večkrat brez vinarja v žepu.
Ko je odslužil nekaj let v Berlinu, je Egon stopil v konjeniški polk, ki je stal v majhnem podeželskem mestu blizu njegovega posestva, tako da, je lahko osebno nadzoroval njegovo upravljanje. Od tam ni bilo daleč v Dembovko, zato je prihajal večkrat v goste k se-strični Lojzi, a zdaj se je od-
zval vabilu Rangvaldovih, naj bi pri njih prebil svoj šestmesečni dopust. Baronesa si je nad vse želela, da bi vzel eno njenih hčerk; toda grof je bil sicer prijazen z mladima baro-nesama, vendar pa se je držal v spoštljivi razdalji od njiju; ta njegova vzdržnost in ravno-dušnost je pokopala Lojzine načrte.
Grof je bil kot vojak vajen vstajati zgodaj, zato je bil ob sedmih že pokoncu. Stopil je k oknu in ga hotel odpreti, toda naglo je zopet zagrnil zaveso in previdno gledal ob strani skozi šipe.
Okno je gledalo na jezero in grajsko krilo s stolpičem, ki je visel nad samim bregom; spodaj je bila^ vidna majhna terasa, okrašena s cvetlicami. Od tam je nekaj stopnic vodilo v park; nedaleč je med dvema stoletnima hrastoma visela pisana gugalna mrežica. Na stopnicah je stala Milica; v eni roki je držala široko skledico, z; drugo je metala drobtinice ptičem, ki so letali okrog nje.
— Torej je ona pela snoči, — je pomislil grof.
Zaklenil je vrata svoje sobe, vzel iz kovčega kukalo in ga nastavil v smer zanimaj očega ga balkončka.
Zdaj je mogel po svoji volji opazovati Milico; bila je odeta v bel batistov plašč, obšit s čipkami in našivi; iz širokih, odprtih rokavov so gledali beli lakti; razpuščeni lasje so se v svilenih valovih spuščali po hrbtu in z zlatim bleskom odsevali na solncu.
Ko je Milica vse raztrosila, je odložila skledico in se začela igrati z malim psom: metala mu je malo žogo in tekla s pisčkom za njo.
Lica so ji zagorela od tekanja, oči so ji plamtele v brezskrbni radosti, vesel nasmeh ji je žarel na lepem obrazku, iskren smeh se je razlegel v zraku. V tem trenotku je bila zgolj naiven in naraven otrok.
Končno se je Milica utrudila ali se naveličala igre; vrgla je žogo na balkon in legla v mrežo.
Z balkona je prišla starka v črni obleki in z lilastim svilenim robcem na glavi. Bila je stara pestunja, o kateri je pravila generalka. Z vezenjem v rokah je sedla na klop, nekaj korakov od viseče mreže; toda namesto da bi delala, je začela gugati mrežo ter ljubeče in prijazno gledala mlado deklico.
Berenklau ni'mogel odvrniti oči od Milice; opajal se je z njeno dražestjo in lepoto njenih oblik, ki so se obrisovale skozi lahki batistovi plašč. Vse na njej je bilo elegantno, pravilno, pričenši pri mali ročici s tankimi pi'sti pa do sandriljonskih nožk v višnjevih svilenih nogavicah in papučah iz pozlačene kože. ' •
Kitin prihod je prekinil sladki počitek Milice. Po kratkem pogovoru je skočila z mreže ter stopila k starki in jo poljubila na obe lici; nato sta obe
Telefonska postrežba
mora
biti
prva za vojne potrebe
★
V telefonskem podjetju je kot v vsakem drugem danes ukaz — VOJNE POTREBE PRIDEJO PRVE. Ukazi od urada za vojno produkcijo, da se varčuje z svincem, železom, jeklom, cinkom, bakrom in kavčukom za vojni napor, bodo okrnili v obsežni meri bodoče instalacije telefonskih naprav in opreme po vsej Ohio in po deželi.
Te restrikcije so nekaj, radi česar si ne more ne vlada ne telefonska družba pomagati. Dočim telefonska družba stori vse, da hrani in varje kritični material, bo nadaljevala po svoji najboljši moči, da bo obdržala telefonsko postrežbo na s&ndardu Bell Sistema. Urad za vojno produkcijo nam je ukazal Ne smemo začeti gradbe za instalacijo novih telefonov v rezidencah ali trg-ovskih prostorih. Edina izjema so telefoni za vojni napor, javno zdravje ali varnost. 2- Ne smemo Več spreminjati telefonskih apara-
THE OHIO BELL
tov od ročnih na dial.
3-	Ne smemo nadomestiti več obstoječih zasebnih telefonov s katerimkoli t ipom privatnih podružnic.	'
4-	Ne smemo več nadomestiti katerikoli ostoječ tip telefonskega instrumenta ali skupno opremo s katerimkoli drugimi tipom.
5-	Da vzpostavimo postrežbo linije več strank, kadar je potrebne, da se prihrani redek in kritičen material.
6-	Da omejimo instalacijo tezidenčnih podaljšlji-vih telefonov.
Kjer so pripomočki na razpolago nad zahtevo vojnega napora, se bo zahtevi za postrežbo takoj ustreglo. Toda ko bodo tekom časa ti pripomočki izčrpani, bo to pomenilo neudobnost in težave za nekatere ljudi.
Mi vemo, da bo javnost sodelovala v tem važnem programu, da se prihrani največjo možno količino materiala za vojno in zmago . . ..To je del cene za varstvo svobode ... Mi vemo, da vi to želite.
TELEPHONE CO.
TUNE IN "THE TELEPHONE HOUR" EVERY MONDAY AT 9 P. M. OVER WTAM, WLW AND WSPD
deklici stekli k hiši.
Ko sta izginili, je grof položil kukalo na mizo, globoko vzdihnil in sedel v naslanjač. Neki nejasen nemir, neko težko čuvstvo ga je prijelo za srce.
Mračen, z namršenimi obrvmi je sedel zamišljen nekaj minut; nato je šel z roko preko čela, kakor bi si hotel pregnati nadležne misli, vstal in se začel oblačiti. Med opazovanjem Milice se ni zavedel, kako hitro je potekel čas.
Črez pol ure se je napotil, kakor da se nič ni zgodilo, na teraso, kjer so navadno pili čaj, in nič na njem ni izdajalo, kaj je ravnokar doživel.
Ko ni našel tam nikogar, je grof stopil v dvorano poleg in hkratu je v zrcalu zagledal Milico, ki je stala v sosedni spre-jemnici pred cvetličnimi lonci, izbirala cvetlice in sestavljala šop. Zdaj je imela na sebi mu-slinasto obleko z usnjenim pasom, ki je bil zadaj zapet s široko pentljo; bila je tako za-globljena v svoje delo, da je zapazila grofa, šele ko je stopil k njej in jo pozdravil.
Veselo mu je prožila roko in mu smeje sporočila, da so teta Loj za, babica in sestrični stekle k staji, kjer se je nekaj zgodilo z nedavno kupljeno, silno dragoceno švicarsko kravo.
Ni
—	Jaz pa sem rajši tu a pri svojih ljubih cveti«! g če pa želite, pridite, takoj! § dam čaj. Ded in oče bost«* S coj tu.
Berenklau se je z rekel, da počaka ostale. M g je stopila k zrcalu in 2f sestavljati cvetlice v svoje n lase, ki so ji bujno obJCl glavico.
Grof jo je nekaj časa val, nato je obrnil proč si začel raztreseno stenske slike.
Milica se je okrenila,J] je videla, kam je on je nasmehnila.
J %
—	Kaj ne, da je ta spre| ^ niča imenitna, vam gotov°j ^ ja? ■— je rekla zasmehljiv| Vo Saj bi človek mislil, da si"! strati meje. Le poglejte! j^'
K
gla
Hi taj Žit)
1
zbor 'velikih" Nemcev: Moltke in princ Friderih' tu sta Virhov in Mom® cesar Viljem, nato B'sl Sedan, Vert in kip zmai[ ne Nemčije; akratka, v vražniki našega naroda nem številu! Prvo mesto i b0 v tej hiši šlo našemu dil ju, gostoljubnemu in Prc dušnemu gospodu svoje k iej.g (Dalje prihodnjič.)^ lep(
II flar
N
Konjak se pridobiva s | aep cijo vina.	I nir
->ti
PJiMIMIMIMIMIMIM^

Odšel je služit domovini!
Vse mora biti v najkrajšem časi
RAZPRODANO
po tovarniških cenah in še ceneje. Porabite to ugodno priliko in nakupite si blaga, katerega bo pozneje težko dobiti.
Pridite in poglejte, kaj vse potrebujete. Storili boste nam in sebi največjo uslugo in prihranili si boste denar.
Rožance Dept. Stor*
PO, Ja ^ j i h
_ sle,
oj
ta | ali
Pu
t k{ «oles,
^bseg 0,0 ieSe,
H
tu
406 EAST 156 STREET
nasproti North American banke
Vn IN
irti
Razprodaja se je pričela danes dopoldne. Pridite takoj k prvi ^wjjlHlL Razprodajo bo vodil v odsotnosti svojega sina do zaključka prejsIW ^ večletni trgovec

JOHN ROŽANC

fEVSKO DRUŠTVO ZVON"
priredi V NEDELJO, 12. JULIJA
PIKNIK z lepim pevskim programom
Cenjeno občinstvo je prav prijazno vabljeno na polnoč A^ ež udeležbo. Vsega bo dovolj, in tudi za plesaželjne bo ljeno. Igral bo Frank Novakov orkester. Pridite!
* na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.	_	_	— . i ....	....	.