tfLfublfarJ, cfne 16. maja 1S35. Posamezna siev. oin v-Leto XVIII. Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhala vsak četrtek Naro:nlna za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v LJubljani, št. tO 711. Smrt velikega poljskega držav Pilsudskega Bratsko Poljsko je zadel hud udarec. Dne 12. t. m. je preminil v Varšavi za želodčnim rakom maršal Josef Pilsudski, ki je s svojim nezlomljivim delom največ storil za vstajenje poljske države. Vse pokojnikovo življenje je bilo posvečeno poljskemu narodu, ki zdaj splošno žaluje za svojim velikim sinom, katerega zasluge za svobodo domovine lahko imenujemo nesmrtne. Josef Pilsudski je po rodu iz Žulowa, kjer se je rodil leta 1867. Za svobodo Poljske se je boril že pod carsko Rusijo in je bil tedaj za pet let obsojen v pregnanstvo v Sibirijo. Ob času svetovne vojne ga je tajna poljska narodna vlada v Krakovu imenovala za poveljnika vseh poljskih čet proti Rusom. Ko so avs'rijsko-nemške čete zasedle vso rusko Poljsko in so Nemci skovali na videz svobodno Poljsko, je bil Pilsudski imenovan za člana državnega sveta v Varšavi. Nemci pa so se ušteli, ko so mislili, da jim je bil Pilsudski slepo orodje; zato so ga zaprli. Po zlomu Nemčije in Avstrije se je Pilsudski vrnil kot zmagovalec v Varšavo, kjer je takoj prijel položaj v svoje roke. Bil je v prvi vladi minister za vojsko, potem je bil štiri leta državni predsednik. Z vso skrbjo se je posvetil zlasti delu za ureditev vojske in zato se je prav Pilsud-skemu zahvaliti, da so Poljaki odbili le a 1920. silen boljševiški napad na Poljsko. Ta zmaga mu je tudi prinesla naslov maršala in še povečala priljubljenost med narodom. Leta 1923. je Pilsudski odklonil ponovno iz Vzemimo bombaž. Ne glede na okolnost, da se da v Južni Srbiji pridelovati v prav dobri kakovosti tudi ta sirovina, moramo poudariti, da se je uvozilo lani sirovega bombaža za 205 milijonov dinarjev, medtem ko smo uvozili za 600 milijonov razne bombažne preje, za 600 milijonov beljenega in česanega bombaža, vate za 700.000 dinarjev in tako naprej. Če vzamemo razliko med ceno sirovega bombaža in bombažnih polizdelkov, vidimo, da bi se dal s primernimi volitev za državnega predsednika m ]e prevzeli na§emu narodnemu gospodar_ le mesto načelnika generalnega štaba a pod ( ziwlen R , fi , uvažali le sirov drugo vlado agrarca W,tosa je podal ostavko tvornicah doniačo tud, na to mesto in se umaknil na svo e posestvo | • delavstvom predelali v tka. v Sulejowku pri Varšavi, ki mu ga je poklonil * , uva»ai_ tkalnice nredivo namesto v dar hvaležni poljski narod. Zdaj je samo opa- n ne" pa,u!aza]£ *• Predl™ .n*me*l? zoval nerodno vladno delo in se biril proti ko- sirove^ bombaža? Prav v tkan.nsk, mdustr n rupcij s predavanji in članki. Nezadovoljstvo v so se zadnja leta pokazah lepi dobički, do katerih Poljski je pos ajalo čedalje večje in poljska voj> Prav mnogo pripomogla tud, carinska zaščita, ska je začela klicati Pilsudskega na pomoč, naj! k. jc sicer močno ovirala uvoz končnih tkanin-reši državo. Ko je maja leta 1926. prišla na krmilo spet Witosova vlada, je Pilsudski s pomočjo vojske v petih dneh razgnal vlado in odstavil državnega predsednika Wojciechowskega. Ponovno ponu-jano državno predsedstvo je Pilsudski spet odklonil. V novi Bartelovj vladi si je pridržal ministrstvo za vojsko, ki ga poslej ni dal več iz rok. S smrtjo tako vplivnega voditelja se bo na Poljskem marsikaj izpremenilo tako v notranji kakor v zunanji poli iki. Toda trdni položaj, ki ga je Poljski ustvaril baš veliki pokojnik, obljublja, da bo država brez hujših pretresov prebolela udarec, ki jo je zadel s smrtjo največjega Poljaka. V boj proti nepotrebnemu uvozu Odkar se je pojavila gospodarska stiska v naši državi, izkušajo najti čudežno zdravilo, ki naj ozdravi naše gospodarstvo, da bo imel vsak pošten državljan delo, ki ga bo redilo, česa vsega že nismo čuli in čitali v časopisju! Skoro vsi nasveti za izboljšanje našega gospodarskega stanja pa bolehajo za isto boleznijo: primanjkuje jim osnov in so zidani v oblake. Knjigovodstvo je osnova vsakega gospodarstva, saj nam številke jasno pokažejo, kako uspevajo posli. Tudi v trgovini vsake države s tujino ima veliko vlogo takšno knjigovodstvo, ki mu pravimo statistika. Vsako leto izda naše ministrstvo za finance debelo knjigo o trgovini s tujino. Tukaj najdemo zapisano vse blago, ki smo ga uvažali ali izvažali. Poleg res potrebnega uvoza najdemo polno raznega biaga, za katero so šli ogromni milijoni v tujino povsem nepotrebno, ker bi mogli ostati doma. Kakor skrbi pameten gospodar, ko pregleda ob koncu leta svoje knjigovodstvo, za to, da izloči nepotrebne izdatke, če ne more zvišati dohodkov, prav tako moramo v naši trgovini s tujino gledati na to, da zmanjšamo nepotreben uvoz. Pri besedah «nepotreben uvoz» se mnogi kaj radi zaletavajo ob limone, pomaranče in slično južno sadje in ob razne dišave in lepotila. Vendar so vse te postavke prav ponižne, če pri- merjamo z njimi velike vsote, ki sicer gredo po nepotrebnem vsako leto v tujino. Naša skrb bi morala biti, da bi uvažali za nujne potrebščine iz tujine le sirovine, ki jih nimamo doma, da bi tako zaposlili domač denar in doniačo delovno moč. Žal v mnogih primerih pretežno ne uvažamo sirovin, ki jih ne moremo pridelati doma, temveč tako zvane polizdelke, od katerih vleče tujina velik dobiček v našo škodo. skih izdelkov (platna), pri tem pa je manj obremenila polizdelke, kakor na primer prejo. Ta okolnost, zlasti pa možnost ustanovitve tkalnice brez predilnice z majhno glavnico, je povzročila, da so zrasle po vsej državi majhne tkalnice kakor gobe po dežju. To ni zdrav pojav. V korist našega narodnega gospodarstva bi bilo, da bi bilo dovoljenje za ustanovitev tkalnice vezano na ustanovitev predilnice. Podobno je pri lanu, kjer uvažamo celo sirovine po nepotrebnem, saj je sama bivša Kranjska do nedavnega izvažala laneno predivo v tujino. Vendar pa smo uvozili za 17 milijonov dinarjev lanene preje in za osem milijonov dinarjev konopeljne preje. Poglavje zase je uvoz volne in volnenih izdelkov, za kar je šla v tujino četrtina milijarde dinarjev. Pri tem pa imamo v naši državi v veliki večini banovin na pretek primernih pašnikov, kjer bi lahko gojili ovce in s prav majhnimi obratnimi stroški mogli do zadnjega kilograma zadostiti domači potrebi po volni. Kakor so že pokazali poizkusi po vsem svetu, se dado v kratkem času Vzgojiti za vsako podnebje takšne ovčje pasme, ki dajejo prvovrstno volno. Vsekakor se pri nas že deluje v tej smeri, da se zmanjša nepotreben uvoz. Treba je le z odločno roko populiti nepotreben plevel To vse se seveda ne da napraviti čez noč, temveč postopno po pretehtanem načrtu. Tuji listi o naših volitvah v narodno skupščino Pariški «Le Petit Parisien* naglaša glede na volitve 5. t. m., da je lista g. Jevtiča združila za narodno obnovo ljudi iz vseh dosedanjih taborov ne le iz vseh starih strank, temveč tudi odlične može, ki so doslej stali v politični borbi ob strani. Rumunski «Universul» ugotavlja, da so se jugoslovenske volitve v narodno skupščino končale z velikim uspehom g. Bogoljuba Jevtiča in da je ta uspeh izraz zaupanja jugoslovenskega naroda do osebnosti g. Jevtiča in potrditev narodne zavesti jugoslovenskega naroda, ki želi biti zedinjen v današnjih mejah. G. Jevtič je pn volitvah dobil zasluženo nagrado za svoje plodno delovanje. Uspeh g. Jevtiča je pa tudi velikega mednarodnega pomena. Ugled Jugoslavije se je v marsičem okrepil. Volitve so pokazale, da jugoslovenski narod odobrava notranjo in zunanjo politiko g. Jevtiča. Rumunski «Vitorul», glasilo vladne stranke, naglaša uspeh liste predsednika vlade g. Jevtiča in pravi, da bo zaupnica jugoslovenskega naroda še povečala ugled in stalnost vlade g. Jevtiča, k bo tako mogla neovirano nadaljevati svoje delo na narodni utrditvi in obrambi miru in mirovnih pogodb. Sofijski listi tudi posvečajo posebno pozornost volilnim uspehom v Jugoslaviji. «Mir» pri-občuje daljši članek, v katerem pravi: Jugoslavija prihaja v novo premeno notranjega političnega življenja, kar pa ne pomeni povratka nazaj v strankarsko zmešnjavo. Volilni zakon mora obveljati, in sicer prav zaradi ukrepov, da se iz narodne skupščine odstranijo vse stranke krajevnega značaja, ki zanašajo malenkostnost in tesno-srčnost v politično življenje. «La Bulgarie» pri-občuje uvodni članek, v katerem pravi med drugim: Velika zasluga g. Bogoljuba Jevtiča je prav v tem, ker je znal svojo domovino ohraniti na poti, ki jo je začrtal blagopokojni kralj Aleksander i. Uedinitelj. Ta pot je zlasti okrepitev državnega edinstva. Vlada g. Jevtiča je dosegla nesporen uspeh, ki ji zagotavlja popolno izvedbo širokega političnega načrta. Grški listi pišejo obširno o skupščinskih volitvah v Jugoslaviji. Poudarjajo, da je g. Bogoljub Jevtič dosegel veličastno zmago in da je s to zmago okrepljena politika Balkanske zveze, ker pomenijo sedanje volitve s svojo zmago obenem utrditev Jugoslavije, ki je glavni činitelj miru in sodelovanja na Balkanu. «Proja» pravi med drugim: «Jugoslovenske volitve so zanimive in pomembne prav zdaj, ko govore povsod o izpremembi parlamentarizma. Grčija se veseli zmage g. Bogoljuba Jevtiča, državnika, ki je začel politiko balkanskega sporazuma. «Katameri-ni» pravi, da so jugoslovenske volitve potrdile dosedanjo politiko g. Bogoljuba Jevtiča, politiko narodnega edinstva, ki jo je začrtal blagopokojni kralj in ki jo je prevzel g. Bogoljub Jevtič od pokojnega vladarja v njegovi zadnji uri. Grško ljudstvo spoštuje osebnost Bogoljuba Jevtiča. Carigrajski list «La Republique» prinaša izpod peresa znanega turškega novinarja in poslanca luna Zanadija članek o osebnosti g. Bogoljuba Jevtiča. Članek ima naslov «0 prijateljski 'Jugoslaviji® in podnaslov «Odličen državnik in iskren prijatelj«, nato pa pravi: «Predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič vešče vodi usodo prijateljske države in spravlja v sklad narodne pravice in koristi Jugoslavije s častjo in vzvišenimi koristmi človeštva. Vprašanje, ali osebnost moža vpliva na politiko države ali ne. se je tu potrdil-no odločilo. G. Jevtič si je že pridobil zgodovin- ski ugled ter si zagotovil odlično mesto tako na področju jugoslovenskega narodnega življenja, kakor v mednarodnih odnošajih v Evropi, ki je danes v velikih težkočah. Berlinski «Volkischer Beobachter» priobčuje iz Beograda poročilo o izidu jugoslovenskih volitev pod naslovom «Zmaga g. Bogoljuba Jevtiča«. List piše, da je dosegla lista predsednika jugoslovenske vlade in zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča veliko zmago. «Miinchner Neu- V soboto je imela mariborska podružnica Vinarskega društva občni zbor, na katerem je bila sprejeta tale resolucija: Vinogradniki ugotavljamo, da je osiromašenje širokih slojev vinogradnikov Ie delno pripisati splošnim gospodarskim razmeram, ker je sedanje stanje v znatni meri posledica pretiranih da- este Nachrichten» takisto naglašajo veliko zmago liste g. Bogoljuba Jevtiča. Italijanski listi poudarjajo, da ja lista g. Bogoljuba Jevtiča, predsednika vlade m zunanjega ministra, dobila ogromno večino. Obenem naglašajo, da so se volitve vršile v popolnem redu in miru brez posebnih izgredov. «Tribuna» pravi, da jc zmaga Bogoljuba Jevtiča izraz zaupanja prebivalstva v njegovo osebnost in v njegove notranje in zunanje uspehe. jatev in obremenitev pridelka. Te dajatve so dosegle dvakratno vrednost samega pridelka. Cene so zaradi tega izredno nizke in ne morejo poravnavati pridelovalnih stroškov. Zato vidimo vinogradniki edini izhod v tem, da se odpravijo vse trošarine na pridelek vinogradništva. Dokler pa ni mogoče čisto odpraviti trošarin, je treba nji- Kako je razdeljena zemljiška posest v naši državi V «Politiki» je priobčil V. G. vrsto člankov o našem kmetijstvu glede na čedalje rešitve po-trebnejše vprašanje zvišanja cen kmetijskim pridelkom. V tej vrsti je objavil tudi zanimive podatke o imovinskem ustroju našega kmetijstva. Iz teh podatkov je razvidno, da imamo v naši državi 4,327.000 plačevalcev zemljarine, katerih posest obsega 23,847.000 ha (površina vse države znaša 24,754.200 ha). Čisti katastrski dohodek teh zemljišč je ocenjen na 4928 milijonov dinarjev. Povprečno pride torej na enega posestnika 5 5 ha zemljišča in 1138 Din čistega katastrskega letnega dohodka. Podrobno sliko nam pa nudijo naslednji podatki: Okoli 401.000 zemljiških posestnikov (92% vseh) nima nobenega katastrskega čistega dohodka, čeprav imajo 939.000 ha posesti (3 9 %). Do 1000 Din čistega dohodka izkazuje 2,980.000 posestnikov (68 9 %), ki imajo 5,890.000 ha zemlje (247 %). Njihov približni čisti dohodek znaša 8,000.000 Din (16 4% skupnega čistega dohodka). Od 1000 do 2000 Din dohodka izkazuje 441.000 pcses!nikov (102%) s skupno zemljiško posestjo 2,547.000 ha (107%) in čistim dohodkom 629 milijonov dinarjev (12'8%). Od 2000 do 4000 Din dohodka ima 280.000 posestnikov (648 %) z 2,354.000 ha zemlje (9 9 %) in 769 milijoni dinarjev čistega dohodka (15'6%). Iz tega sledi, da ima 95 % posestnikov 49 % vse zemlje v državi, njih čisti dohodek pa dosega le 45% vsega dohodka. Večja polovica zemlje in večji del dohodka od zemlje pa pripada malemu številu 5 % vseh posestnikov v državi. Večja posestva v državi so razdeljena takole: 9800 posestnikov ima več kakor po 100 ha zemlje (skupno 1,171.000 ha), 6070 jih ima več kakor po 200 ha (skupno 1,133.000), 3290 jih ima več kakor po 500 ha (skupno 1,798.000 ha) in 2020 jih ima več kakor po 1500 ha (skupno 3,110.000 hektarov). Iz tega sledi, da ima 78 % zemljiških posestnikov poprečno nekaj več kakor po dva hektara zemlje in da njih čisti katastrski dohodek ne znaša niti po 240 Din letno. Potrebe naših vinogradnikov 33 faraonov Šli so si ogledat klin na koncu pomola. Vsa priprava je bila tako preprosta in vendar tako pametno preračunana. «Neko slabo stran ima pa le», je dejal naposled Sodnik. 1 «In sicer?« se je začudil Hudales. »Recimo, da bo odtok zaprt. Potem bo voda seveda narasla in odplavila ploščad. Če bodo ljudje zlezli od zunaj na vrh gore, bodo lahko zajemali vodo z vedri na vrveh. *To je res,« je presenečeno odvrnil Uasif el Hajat, «seveda le tedaj, kadar se da priti na vrli gore.« «Zakaj pa se ne bi dalo priti? Tako strmo ni pobočje nikjer.« »Kralju Pahripedtu delaš krivico«, je dejal tedaj Hudales. »Tudi na to verjetnost je računal. Le natanko si oglej steno žrela na vseh straneh. ,Tam v višini starega zidu, ki zapira nekdanji odtok, je več vrat, ki vodijo najbrž do shramb, omenjenih v napisu. Štirinajst jih je. Pri poslednji se začenja ozka steza, ki drži okoli žrela. Odtod se seveda le slabo vidi, toda če ima človek dobre oči, jo opazi.« «Res, zdaj jo tudi jaz vidim«, je potrdil Sodnik. «Prišlo mi je že tudi na misel, čemu mora služiti. Ujetniki gredo lahko po njej okoli žrela dediči: in porežejo vse vrvi, ne da bi jih mogle zadeti puščice, ker je steza sgoraj zavarovana.« Ni se motil. Odkrili so ozke, v živo skalo vsekane stopnice, ki so držale strmo kvišku. Skozi ozke odprtine so videli proti jezeru. Prišli so do nove prostorne dvorane, ki je imela več vrat. Skozi prva so dospeli do ozkega rova za zidom, ki je zapiral stari odtok, potem pa dalje do steze, ki je držala okoli žrela in na drugi strani spet v dvorano. Skozi tretja vrata so prišli do okna na zunanji strani gore, kamor od zunaj ni bilo mogoče priti. Odondod so prav lepo videli trg pred svetiščem, vladno poslopje in velik del oaze. Ko so radovedno pogledali v dolino, so opazili veliko množico ljudi. Nedvomno se je novica o begu ujetnikov že raznesla in vse prebivalstvo oaze je čakalo pred palačo, da bi izvedelo, kaj bo sklenil državni svet. Ali so morda naposled že odkrili, kam so begunci ušli? To se menda še ni zgodilo, kajti nihče ni gledal proti gori. Vsi so strmeli samo v okna vladne palače. «No, zdaj se bomo pa kmalu lahko začeli z njimi pomenkovati«, je dejal Sodnik. »Samo na kakšen način jim moramo naznaniti, da smo tu.« »Menda bo bolje, da najprej svoie zavetje dodobra spoznamo«, mu je segel Hudales v besedo. »Prav imaš.«, je potrdil Sodnik po kratkem premišljevanju. »Saj se nam ne mudi. Tudi za živež nam ni treba skrbeti. Če govori napis o shrambah, bodo najbrž tudi polne.« Vrnili so se nazai v dvorano, se obrnili na levo in prišli prav hitro na ozko stezo, ki je držala okoli žrela. Po njej hoditi ni bilo prav 'ahko. Široka je bila komaj pol metra in oči so se morale navaditi prepada. Zlasti Neli je bila izprva vsa vrtoglava in se je globine pod seboj le počasi navadila. Najprej so preiskali shrambe. V njih je bilo toliko živeža, da bi ga imelo več sto ljudi za dober mesec dovolj. Najbolj je zanimala Hudalesa shramba, kjer je bilo nakopičeno orožje. Tu je bilo vse polno priprav za boj. ki jih je že poznal s slik iz starih časov. Bile so sekire, bodala, srpi in leseni kiji, usnjati osliči s puščicami in zraven njih lepo izdelani loki, potem ščiti iz usnja, oklepi, čelade in še marsikaj. Seveda vse to ni meglo izvirati še iz časov kralja Nebsenija, ker bi bilo drugače že trhlo in zarjavelo. Vse predmete, ki so se pokvarili, so prebivalci sproti nadomeščali z novimi. Prav to pa je bilo nov dokaz, kako zvesto so se ljudje oklepali starih navad. Tu, v tej oazi ie ostal nekdanji Egipt v vsej svoji prvobitnosti. Kakšna priložnost je bila tu za raziskovalca starin! . liovo pobiranje izpremeniti v sporazumu z društvi vinogradnikov kraljevine Jugoslavije. Prav tako je treba v zaščito kakovostnih pridelkov preprečiti višjo obremenitev vina v steklenicah. Uvede naj se monopol na špirit in naj se do uvedbe tega monopola obdržita banovinska in občinska trošarina na špirit vsaj na dosedanji višini. Poraba špirita naj se dovoii izključno le v industrijske svrhe. Prepove naj se izdelovanje octove kisline iz špirita in le začasno dovoli izdelovanje octove kisline iz vinskega destilata. Nadalje naj se uporaba špirita prepove za izdelovanje kakršnekoli alkoholne pijače. Do uvedbe monopola na špirit naj se prodaja špirit samo v takih posodah, ki jih plombira finančna kontrola. Tvomicam špirita naj se prepove kuhanje vinskih in rastlinskih destilatov in žganja. Kuhanje žganja iz žita in slakorne pese naj se strogo kaznuje. Naposled naj se prepove uvoz suhega grozdja, smokev in drugega sadja, ki se uporablja za kuhanje žganja, ker je treba vino povsod in vedno ščititi. Glede novih vinogradnikov naj se izvrši razdelitev vinogradništva v okoliše in se določijo kraji, odnosno lege, kjer se lahko v bodoče sadijo, odnosno obnavljajo vinogradi. Uvesti je treba tudi obvezne trsne izbore, ki jih bo dovoljeno v bodoče saditi. Prepove naj se obnavljanje vinogradov, ki bodo ostali izven vinogradniških okolišev. Iz prometa naj se izključujejo kot pijača vsa bela vina, ki imajo manj kakor 8.5 % alkohola, in vsa črna in rdeča vina, ki imajo manj kakor 9.5% alkohola. Olajšati se mora predelava slabših vin v vinske destilate na ta način, da se ukine trošarina na vinski destilat in uvede trošarina na esence, ki se uporabljajo za proizvodnjo kisa. Oni vinogradniki, ki bi prostovoljno opustili vinograde izven vinogradniških okolišev, naj se na opuščene vinograde za vrsto let oprostijo zemljarine. S samorodnimi trtami zasajeni vinogradi v vinogradniških okoliših naj se opuste in se do-tična zemljišča za vrsto let oprostijo davka. Vinogradnikom v vinogradniških okoliših naj se olajša in omogoči iztrebljenje samorodnic na ta način, da se jim prizna odškodnina. Najstrože se mora prepovedati raba vina od samorodnic v svrho izdelovanja octove kisline. Ukine naj se carina na modro galico, žveplo in vsa sredstva za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu in sadjarstvu. Hudales je dolgo preobračal orožje, potem pa si je izbral lijak, ki je bil najmanj meter dolg in na konca dve pedi širok. Nekaj centimetrov pred njegovim ustnikom sta bili znotraj napeti dve tanki opni, ki sta puščali le ozko razpoko. Če bi kdo zatrobil vanj, bi se opni stresli in skozi lijak bi prišel močan, bobneč glas. Razen tega je vzel Hudales s seboj lok in precej puščic. Hotel jih je uporabiti za sporazumevanje s sovražnikom. Na puščice je mislil namreč pritrditi svoja sporočila, napisana na papirus in jih izstreljevati v dolino. Štiriindvajseto poglavje. Ko sta se Sodnik in Kopt vrnila s svojega potovanja okoli žrela, so sedli vsi štirje in se začeli posvetovati, kako bi se začeli pogajati s sovražniki. . Napisali so prvo pisrflo. Ni bilo dolgo. Poročalo je samo v kratkih besedah, da so pobegli ujetniki lastniki utrdbe v ognjeniškem žrelu in da so sklenili zapreti vodo, če bodo hoteli prebivalci oaze nadaljevati sovražnosti. Potem so pritrdili papirus na puščico. Sodnik je vzel lok in šel potem s svojim prijateljem Hudalesom, ki je imel lijak v rokah, k oknu na zunanji strani gore. Kopt pa je šel po poti proti svetišču, da bi pogledal, ali vsi zapahi za skalami trdno drže. Ko sta oba učenjaka pogledala spet v dolino, je vse kazalo, da je posvetovanja že konec. 20odstotno znižanje zemljarb.e naj se razširi na vse vinogradniške okoliše tako, kakor je bilo to določeno za vinograde v Dalmaciji. Kraljevska vlada naj čimprej pristopi k organizaciji kmetijskih zbornic. Glede na dejstvo, da se uvažajo v Maribor velike množine kakovostno manj vrednega vina iz Banata, ki se reže z našimi vini in prodaja kot štajersko vino, s čimer se kvari njegov sloves, zahtevamo: Zakon o vinu naj se najstrože izvaja v vsakem pogledu, zlasti glede na člen 24. pravilnika k temu zakonu. Vsak prodajalec mora označiti izvor, kupec, ki vino potem prodaja, pa je dolžan prodajati to vino pod istim nazivom izvora; ako ga meša z drugimi vini, ga mora označiti kot mešanico. Da se bo moglo vršiti strožje nadzorstvo vin, naj se zviša število nadzornih organov, ker sedanje število dveh nadzornih organov niti oddaleč ne zadošča. Vsako vino, ko pride na oddajno postajo iz drugih banovin, naj še še pred razdelitvijo preišče, in če ne ustreza določilom zakona, naj se postopa z njim po določilih zakona o vinu. Država in banovina naj pospešujeta v največji meri vinarsko zadružništvo. Le skupna zadružna predelava grozdja in prodaja na ta način O hudi slani, ki je bila 2., 3. in 4. t. m. v raznih krajih naše države, je ministrstvo za kmetijstvo prejelo številna poročila od banskih uprav in od sreskili kmetijskih referentov. Po doslej dospelih poiočilih je bila slana najhujša v dravski banovini, škoda pa je bila največja v dunavski banovini, ker je tam rast že zelo napredovala. Poleg dunavske banovine, kjer je škoda ugotovljena v 20 srezih, so bili "oškodovani kmetovalci v drin-ski, vrbaski, dravski in delno v moravški banovini. Slana je najbolj škodovala vinogradom. V Ba-natu so vinogradi tako trpeli, da je letos računati le z 20 odstotki pričakovanega pridelka. Najhuje so trpeli vinogradi v okolici Vršca in Bele crkve. Prav tako zelo so prizadeti vinogradi v naši banovini. Precej škode je napravila slana tudi na sadnem drevju in delno v vrtovih z zele- Več tekačev je prišlo iz dvorane in zaklicali so množici nekaj besed. Potem se je odločilo iz kopic precej ljudi, ki so morali biti najbrž voditelji. Šli so za tekači pred dvor. Takoj nato se je pred dvorom pokazal faraon. Množice so sklonile glave, vladar pa je pomignil starcu, ki so ga naši prijatelji že poznali. Ta je razvil obsežen papirus in začel brati. Toda ko je prečital nekaj besed, se je začul z gore glas, ki je bil tako nepričakovan, da mu je zastala beseda. Tudi kralja in njegovega spremstva se je polastila ista osuplost. Kakor okameneli so strmeli k oknu v gori, odkoder je mahal bel prt. Ljudstvo, ki o trdnjavi v gori najbrž ni nič vedelo, se je zibalo sem in tja in očitno zastonj iskalo vzroka nenavadnega hrupa. «Za božjo voljo, nehaj že enkrat«, je prav tedaj zaklical na gori Hudales Sodniku in si začel mašiti ušesa. «Ali misliš sebe in mene oglušiti. Usmili se vendar mojih ušes, človek!« Sodnik je naposled odložil trobento in si obrisal pot s čeia. Njegov obraz je bil skoraj škrlatno rdeč, tako se je napenjal. «To je pa res imenitno trobilo«, je dejal in pobožal svoj lijak. «Zdaj rad verjamem, da so se začeli zaradi trobentanja podirati zidovi v Jerihi. Nič čudnega, če so uporabljali taka pihala...» «Pusti trobento in pog'ej v dolino«, mu je segel prijatelj v besedo. «Menda so naposled vendar spoznali, da so igro izgubili.« Res se je dostojanstvenikov pred dvorom polastila huda vznemirjenost.' Kralj je vneto ne- negovanih vin enotnega tipa moreta rešiti malega in srednjega vinogradnika. Ker se pa take produktivne zadruge morejo zaradi velikih stroškov ustanoviti le z javnimi podporami, naj se v to svrho v državni kakor tudi v banovinski proračun vnesejo primerni zneski. Samo strokovnjaki naj vodijo take zadruge. S sredstvi, ki bodo na razpolago, naj se vsako leto razpolaga tako, da bo mogla zadruga za zadrugo takoj pričeti delo. Dovolijo naj se spet brezobrestna posojila siromašnim vinogradnikom pri obnovi vinogradov v dravski banovini, toda le po poprejšnjem pregledu dotičnih parcel in uradno odobrenem načrtu. Strogo naj se prepovesta krošnjarjenje in prodaja trsnih cepljenk po sejmih. Zakotni trsni- čarji, ki so v veliko škodo celotnemu trsničar-stvu, naj se najstrože kaznujejo. Glede na čistost cepljenk v vseh trsnicah naj se v bodoče redno vrši strogo nadzorstvo. Strokovne nasvete naj kmetijske poizkuše-valne in nadzorne postaje dajejo brezplačno. Takse, ki se danes zahtevajo od vinogradnikov za male preiskave (alkohol, kisline in hlapljive kisline) naj se odpravijo. njavo in nasadih turščice. V Vojvodini je precej trpela murva, kar bo škodovalo pridelovanju svile. Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da prizadete banske uprave takoj izvršijo oceno škode po posameznih srezih, in sicer s posebnimi komisijami. Ko bodo poročila o ugotovitvah teh komisij prispela v kmetijsko ministrstvo, bodo tam izdelali splošno poročilo, nato pa bo vlada izdala ukrepe zaradi pomoči. Pričakovati je, da bo kmetijsko ministrstvo predlagalo finančnemu ministru, da v prizadetih krajih ustavi prisilno izterjevanje davkov. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! kaj pripovedoval svojim svetovalcem. Ti so ga pa razen starega duhovnika vsi le napol poslušali. Kar med seboj so se pomenkovali in to vpričo faraona! Naposled pa je postal vladar nestrpen. Jezno se je dotaknil s svojim žezlom najbližnjega. Svetovalci so se spet zavedeli in stopili nazaj, očitno v zadregi, ker so se tako izpozabili. Tedaj je kralj starcu in trem drugim možem pomignil in vsi štirje so se priklonih pred njim in šli stran. Pred njimi so stopali trije tekači in jim utirali pot skozi množico. Ko so prišli do pobočja okrogle gore, so obstali in začeli mahati z robci, kakor bi hoteli s tem povedati, da pričakujejo sporočil beguncev. Tedaj je položil Sodnik puščico na lok in nategnil struno z vso močjo. Pobočje gore je bilo pri vrhu skora' navpično in je postalo šele nekako na sredi višine nekoliko položnejše. Zato puščica ni priletela prav do znožja gore. Eden izmed tekačevjo je moral iti iskat. «Mladeniči pa so mazali, izkušali lok, a nihče mogel napeti ga ni; premalo moči so imele roke ...» Te besede iz «Odiseje»* je deklamiral Hudales Sodniku in se mu izpod čela smejal. «Pa drugič ti poskusi«, se je branil Sodnik. «Veš, tako nenavadno orožje ni lahko uporabljati.« v Skoda zaradi slane se bo ugotovila Volitve v Črnomlju Banska uprava razglaša: Ker se širijo neresnične vesti o poteku volitev v črnomeljskem srezu, izjavlja kraljevska banska uprava v Ljubljani, da so se volitve izvršile v redu in miru. V ponedeljek 6. maja ob 9. uri dopoldne, torej po izvršenih volitvah, pa je prišlo do demonstracij, pri katerih je bila ena oseba ranjena ter je za poškodbami umrla. Kraljevska banska uprava zato opozarja, da se bo proti raznašalcem neresničnih vesti postopalo z vso strogostjo po zakonu. Politični pregled Te dni je bilo zaključeno zasedanje zunanjih ministrov Balkanske zveze. •Na posvetovanjih se je določilo v glavnem stališče Balkanske zveze do podunavskega dogovora in vprašanja oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Države Balkanske zveze so ugotovile, da bi bilo oboroževanje omenjenih držav v nasprotju z določili mirovnih pogodb in bi samo povečalo stremljenja po izpremem-bah mej. Balkanska zveza odločno odklanja vsak razgovor o mejnih izpremembah in se glede vrnitve Habsburžanov v Avstrijo strinja s stališčem Male antante in vrni ev odločno odklanja. Z vesel em se je vzelo na znanje zbliža-nje n.cd Francijo in Italijo na eni in Jugoslavijo jn Italijo na drugi strani. Končno se je ugotovila med državami Balkanske zveze in državami Male antante popolna vzajemnost v vseh mednarodnih vprašanjih. Prvič po svetovni vojni je francoski minister službeno obiskal Rusijo. Te dni je namreč ' francoski minister za zunanje posle Laval posetil Moskvo, kjer je bil izredno prisrčno sprejet Lavalov obisk pa ni bil namenjen samo svečanemu podpisu pred kratkim sklenjene francoskoruske pogodbe, temveč še v večji meri učvrsitvi medsebojnega sodelovanja za ohranitev miru. Laval in ruski komisar za zunanje zadeve I.itvinov sta imela še več razgovorov, na katerih sta govorila o vzhodnem dogovoru v obliki pogodbe o nenapadanju. Dalje sta izmenjala misli tudi o položaju v Varšavi po smrti velikega poljskega-državnika mar- šala Josefa Pilsudskega. Svetovno časopisje vobče pripisuje razgovorom Lavala in Litvinova velik pomen in naglasa, da pomeni francosko-rusko sodelovanje osnovo varnosti in miru v Evropi. Mnogo se zadnje čase obravnava v časopisju italijansko-abesinski spor. Italijansko časopisje se zelo razburja, ker nameravata angleška in francoska vlada posredovati v Rimu, da bi se spor rešil na miren način. Po angleških vesteh se bo to vprašanje obravnavalo tudi na zasedanju sveta Društva narodov, ki se bo ses'al 20. t. m. Pojavljajo se že vesti, da je vojna med Italijo in Abesinijo neogibna, ker zbirajo Italijani v Eritreji in Somaliji zmerom več vojaštva. Sicer pa italijanske priprave odločno kažejo na to, da se spor ne more rešiti po mirnem potu. Tajništvo Društva narodov v Ženevi objavlja dodatni dnevni red za redno zasedanje sveta, ki se bo pričelo 20. t. m. Med vprašanji, ki so bila na novo postavljena na dnevni red,- je tudi jugoslovensko-madžarski spor, za katerega je določen kot poročevalec lord Eden. Poleg tega je bilo postavljenih na dnevni red več zadev, ki se tičejo svobodnega mesta Gdanskega. Med rumunskimi politiki je zbudilo veliko pozornost dejstvo, da je grški zunanji minister Maksimos dvakrat obiskal bivšo grško kraljico v njenem bukareškem stanovanju. Ta obisk spravljajo v zvezo z vedno večjimi monarhističnimi stremljenji grške vlade. Vlada je baje sklenila prepustiti odločitev o bodoči obliki države ljudskemu glasovanju. Senatu, ki ni bil razpuščen, bo predložen zakonski načrt o razpisu tozadevnega ljudskega glasovanja. Ako se bo senat izrekel za to, bo vlada razpisala glasovanje za jesen. Tedenski tržni pregled GOVED. Na ptujskem sejmu so bile cene za kilogram žive teže: volom 3 do 4.50 Din, kravam 1.50 do 3 Din, bikom 2 do 4 Din, juncem 2.75 do 3.25 Din, telicam 2.50 do 4 Din, teletom 4 do 5 Din. Konji so se prodajali po kakovosti od 600 do 2800 Din za glavo, žrebeta pa od 290 do 750 Din. SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali: prasci, 5 do 10 tednov stari, ro 45 do 90 Din, 7 do 9 tednov po 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece po 150 do 160 Din, 5 do 7 mesecev po 200 do 250 Din, 8 do 10 mesecev po 300 do 340 Din, eno leto stari po 480 do 500 Din, kilogram žive teže po 4 do 5.50 Din, mrtve teže po 7 do 9 Din. ZELENJAVA. Na mariborskem trgu so prodajali grah v stročju po 9 Din, novi krompir pa po 8 do 10 Din za kilogram. Splošno so se cene zgodnje zelenjave nekoliko podražile, ker je slana napravila po vrtovih precej škode. HMELJ. Kupčija v Savinjski dolini miruje, vendar pa je bilo nekaj zaključkov po 12 do 35 Din, za neko partijo res boljšega blaga pa se je nudilo 40 Din za kilogram. Tudi nekaj predlanskega hmelja je bilo še prodano po 15 do 18 Din za kilogram. DRVA. Ob toplejšem vremenu so cene drvotn na ljubljanskem trgu zelo padle in se dobi kubični meter povprečno že za 60 Din. Sejmi 19. maja: Bogojina; 20. maja: Mozelj, Sv. Lenart v Slovenskih goricah; 21. maja: Videm pri Krškem; 22. maja: Loka pri Zidanem mostu, Št. Lambert; 23. maja: Sv. Peter pod Svetimi gorami, Preval je; 24. maja: Nova vas na Blokah: 25. maja: Gornja Radgona, Luče (samo za blago), Mala gora, Mengeš, Radeče pri Zidanem mostu. Rogatec, Svetina. Sv. Urban pri Ptuju, Št. Gotard pri Trojanah, Vitanje, Ptujska gora. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (z že všteto premijo v znesku 25.50 %): 1 nizozemski goldinar za 29.75 do 29.90 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt šterling za 213.36 do 215.41 Din; 1 ameriški dolar za 43.61 do 43.97 Din; 100 francoskih frankov za 289.60 do 291 Din; 100 češkoslovaških kron za 18320 do 184.30 Din; 100 italijanskih lir za 360.64 do 363.73 Din. Avstrijski šiiing se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 8.82 do 8.92 Din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 370 Din. «Le pomiri se», je odvrnil Hudales. Nikakor se ne mislim s teboj meriti v streljanju z lokom. Poglavitno je to, da pride naše pismo tja, kamor je namenjeno, in to se je, kakor vidiš, že zgodilo ...» Tekač je res prav tedaj prišel spet k starcu in mu izročil puščico. Starec jo je vzel in jo brez besed dal drugemu tekaču, ki jo je takoj odnesel k vladni palači. Ko je kralj sporočilo hitro prebral, je pomignil spremljevalcem, naj mu slede, in šel z njimi v dvorano na posvetovanje. Skoraj pol ure je preteklo, preden so se tam odločili. Naposled se je tekač spet pokazal. Prinesel je starcu odgovor. Ta ga je po drugem tekaču poslal dalje. Oba Slovenca sta med tem spustila po pobočju tanko vrv. Nanjo je Egipčan privezal papirusov zvitek. Sodnik je potegnil vrv k sebi. «Radoveden sem, kaj nam mislijo povedati®, je dejal in razvil zvitek. «Le potrpi še malo. Takoj boš vse vedel«, je rekei Hudales in začel prevajati maloštevilne vrstice, ki so bile napisane na papirusu. In bral je: «Vemo, da je naša usoda v vaših rokah. Ker je dobri Bog odloČil, da nas je doletela ta usoda, smo se odločili, da se bomo z vami pomirili, toda le s pogojem, da nam prisežete, da ne boste nastopali proti nam sovražno in da ne boste naše oaze komu izdali. Vse to morate izjaviti jasno, brez ovinkov in zahrbtnih misli.» «Ta prediog pač lahko sprejmemo«, je- dejal Sodnik. «Čakajte!» je segel v besedo Uasif el Hajat, ki se je prav tedaj vrnil. «Tu moram jaz ugovarjati. Prišel sem, da obračunam z zalego izdajalskega Nebsenija. To je ukaz, ki so mi ga dali predniki, kakor dobro veste. Zato moram zahtevati, da se mi izroči, faraon z družino, če jo ima.« Sodnik je pomenljivo pogledal Hudalesa in Neli, kakor bi bil hotel reči: «Kaj naj z njim počnemo?« Vsi trije pa so se že trdno odločili, da bodo Kopta malo bolj brzdali. «0 tvoji zahtevi .se moramo šele mi trije pogovoriti«, je dejal potem Hudales. «Ti v tem primeru ne bi mogel soditi pravično, ker bi bil hkratu tožitelj in sodnik.« «Prisegla sta, da mi bosta pomagala do pravice«, je razburjeno vzkliknil Uasif el Hajat. «Res je. Toda pravico si je treba priboriti na pošten način. Pri nasilju ti ne bomo pomagali. To smo ti že enkrat povedali...» Kopt je hotel pošteno vzrojiti, ker je pričakoval vse prej kakor odpor svojih prijateljev, zlasti zdaj, ko je mislil, da je že na cilju. Slovenca pa se nista dala pregovoriti. Dolgo so se prepirali in potem je vročekrvni Kopt uporabljal tudi besede, pri katerih so se naši prijatelji komaj zadržali, da ga niso pre-mikastili. Naposled pa so ga le pregovorili. Uasif el Hajat se je vdal, čeprav nerad. Nekaj čaša so se posvetovali, potem pa je Hudales napisal odgovor. V njem je sporočal prebivalcem oaze, kako so zvedeli za obstoj skritega kraljestva, in hkratu tudi povedal, da je prišel Uasif el Hajat obračunat z nasledniki Nebsenija za izdajstvo pred tisočletji. Ne zahtevajo, da bi se morali prebivalci oaze predati na milost in nemilost, hočejo pa, da sporcči vladar vzroke spora ljudstvu, ki bo samo odločilo, kdo naj poslej vlada kot pravi kralj: dosedanji faraon ali Uasif el Hajat. Dosti truda sta imela Sodnik in Hudales, preden sta pregovorila Kopta, da je pristal na te pogoje. Videlo se mu je celo, da se je še naknadno kesal, da je bil tako popustljiv. Prepričani so bili, da bodo morali dolgo čakati na odgovor, toda zgodilo se je drugače. Faraonov odgovor je dospel hitro in se je glasil takole: • «Meri, vladar oaze dobrega Boga, se nenavadno čudi obtožbi, ki ste jo dvignili vi, tujci, proti njemu in njegovim prednikom. Toda on, ki je doslej delil pravico sinovom svoje dežele, ne bi bil več vred( n opravljati te časti, če bi se hotel sam ogniti pravici s pretvezo, da mu je sam Bog naklonil to čast. Zato naj se zgodi po vaši volji in otroci dobrega Boga naj sodijo rod svojih kraljev. Kajti ljudstvo ne sme trpeti, če se njegovi prepirajo. Sporočite samo, na kakšen način naj se sodi.» Kratke vesti = Državni zbor obrtnikov. Uprava Državne zveze obrtniških združenj je sklenila sklicati za 26. t. m. občni zbor obrtnikov. Med drugimi vprašanji pridejo na tem zboru na dnevni red tudi vprašanja o umazanem tekmovanju med obrtniki, o javnih delih in o neupravičenem izvrševanju obrti. Zbor bo v Beogradu v slavnostni dvorani Obrtne zbornice. = Zgradarinske olajšave In oprostitve po novem zakonu o neposrednih davkih. »Trgovski list* priobčuje razsodbo upravnega sodišča v Celju glede starih zgradarinskih olajšav in oprostitev po novem zakonu o neposrednih davkih. Neka zadruga se je pritožila proti odmeri šest-odstotne zgradarine od 1. 1933. dalje, čeprav je bila zadruga po odloku bivše finančne delegacije iz leta 1924. oproščena za svoji dve zgradbi zgradarine do leta 1937-. Zadruga je vložila priziv na finančno ravnateljstvo, ki ga je pa odbilo, zato seje pritožila na upravno sodišče v Celju. Tožbo je utemeljevala tako, da gre za osebno pridobljeno, časovno omejeno oprostitev, ki velja tudi po novem davčnem zakonu. Navidezno nasprotujoči drugi člen o neposrednih davkih ima v mislih le samogibno, ne pa osebno pridobljene oprostitve. Če pa ima dotični člen zakona (37/11) v mislih tudi take davčne oprostitve, Ki jih omenja člen, je odmera 6 % previsoka, ker predpisuje zakon samo 3 %, in to določilo člena 37. doslej še ni bilo izpremenjeno. Upravno sodišče je tožbo zaradi neosnovanosti zavrnilo, kolikor uveljavlja začasno zaposlitev, in zaradi nedopustnosti, kolikor uveljavlja trajno oprostitev po členu 32., točki 17., zakona o neposrednih davkih. Tožbi se pa ugodi, kolikor izpodbija davčno stopnjo in se izpodbijani upravni akt v tem pogledu razveljavi zaradi nezakonitosti s tem, da se postopa v smislu pripomb upravnega sodišča. = Čvrste cene vinu, ker je slana uničila vinograde. Slana je v začetku maja povsod v naši državi povzročila precej škode. Trpeli so pri nas v Sloveniji zlasti sadovnjaki in vinogradi. Iz Vršca v Banatu poročajo, da je tam slana uničila povprečno 80 odstotkov vinogradov, ponekod celo do 100 odstotkov, tako da ne bo prav nič pridelka. Slična poročila prihajajo tudi iz Vrbasa in Bele crkve. Cene na vinskem trgu so se zaradi škode, ki jo je povzročila slana, začele dvigati. V Beogradu in Zagrebu so narasle za 20 in več odstotkov. Večje povpraševanje po jugoslo- Le Riviera terpentinovo milo je za nas, to je odslej peric našita glas. IZDELANO NA PODLAGI OLIVNEGA OLJA venskih vinih je tudi iz tujine, kjer je slana prav tako povzročda mnogo škode. Zlasti Madžari tožijo, da bo letošnji pridelek izredno slab. Slična poročila prihajajo iz Avstrije. = Peronospora na hmelju. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino v Žalcu opozarja v svojem glasilu hmeljarje na obrambna dela proti raznim škodljivcem. Komaj so letos pribodli prvi poganjki iz hmeljske korenike, so se pojavili tudi že kuštrovci, kar dokazuje, da je hmeljska kore-nika okužena s trosi peronospore. Razumen hmeljar pridno trga kuštrovce in jih sežiga,' nerazumen se jih pa ali ne dotika, ali jih potrga in pusti ležati 'na mestu samem, ali jih pa zmeče cesto. Razumen hmeljar bo škropil svoje nasada takoj zdaj, ko zrase trta en meter visoko. Nadalje bo škropil pred cvetom in po cvetju, škropil bo pa tudi po vsakem deževju. Tako je pravilno. Eden izmed največjih hmeljarjev je lani škropil svoje nasade 20krat in je pridelal ogromno množino lepo zelenega hmelja. — Plemenski sejmi za selekcionirano goved bodo letos: za gorenjsko cikasto (pincgavsko) pasmo 15. oktobra v Kranju, za ormoško cikasto (pincgavsko) pasma 26. septembra v Ormožu, za sivopšenično (pomursko) pasmo 3. novembra Soteščan: 1 GRAJSKI VITEZ (Povest iz davnine.) 1. Temni načrti. Meje bogatega roviškega gradu so segale daleč v skalnato gorovje. Grad je stal na prijaznem gričku, ki je bil na sprednji strani ob-sajen s sadnim drevjem, zadaj pa je bila strmina. Urič je segal kakor odsekan v prepad, kjer so izvirali studenci, ki so namakali rodovitne travnike in se izlivali v bližnjo reko. Okoli griča je bila izpeljana gladka ravna pot, s katere je bil krasen razgled po dolini. Tako po svoji legi kakor po obilnem bogastvu je bilo Rovišjcprvo med tedanjimi gradovi. Toda graščak Otmar ni bil več ponosen na svoje premoženje. Huda bolezen ga je prikovala na bolniško posteljo. Njegovo življenje je ugašalo kakor svetilka, kadar ji zmanjkuje olja. Edita, njegova nečakinja, je sedela ob njegovi postelji. Stregla je bolnemu stricu, zakaj Albina, njegova edinka, ni mogla zmerom čuti pri bolniku. Sirota je bila že vsa izmučena, komaj se je še držala pokoncu. Bolnik pa ni mogel živeti brez svoje hčere. Komaj jo je pogrešil, že se mu je po njej tožilo. In klical jo je tako dolgo, dokler se ni vrnila. Nekega večera je bila Edita spet sama pri bolniku. Stric je ležal mirno; nocoj so se mu na videz pomirile bolečine in je rahlo zadremal. Toda kmalu se je zbudil. «Albina!« mu je bila prva beseda, ko je pogledal okoli sebe. «Ni je tu», je odgovorila Edita. «Pokliči jo!« je zaprosil. «ITurncui za Šmarno goro. Skoro na istem delu te skale kakor predzadnjo nedeljo pokojni Mirko DoviS z Ježice je to nedeljo popoldne padel v globino; 191etni visokošolec, slušatelj prava Svetozar Likar. Svetozar Likar se je v nedeljo odpeljal s kolesom do Šmarne gore. Tam je našel veo znancev, ki so se napotili na Turne. Z njimi je šel tudi Likar. Nesreča Mirka Doviča ni izmodri-la mladine in tako je plezalo na Turne vse poino mladih ljudi. Svetozar Likar je že prišel do vrha, ter se vračal navzdol, ko je sredi pečine naenkrat omahnil. Pri padanju se je odbijal od roba do roba skale in hudo ranjen priletel do dna. Na Šmarni gori je bilo pri Aljaževi slavnosti tudi več zdravnikov, ki so prihiteli na pomoč in Likarja obvezali, iz vile ministra na razpoloženju g. dr. Novaka pa so telefonirali po reševalni avto, ki je ponesrečenega mladeniča prepeljal v bolnišnico. Vse prizadevanje zdravnikov pa ni pomagalo več in je ponesrečenec v ponedeljek zjutraj umrl. * Vlak je pregazil otroka. Nedavno je 20-mesečna Justina, hčerka posestnika Cajnarja iz Križevske vasi, zašla izpred domače vasi na progo in se igrala. Nedaleč od dekletca je delal oče, ki pa zaradi zaposljenosti ni mogel dovolj paziti na otroka in tudi ni zaradi močnega nasprotnega vetra mogel slišati šuma prihajajočega vlaka. Šele v zadnjem trenutku je planil proti progi. Bilo je žal prepozno. Vlak je otroka že povozil. Strojevodje, ki otroka zaradi ostrega ovinka na tem mestu ni mogel zapaziti, ne zadene nikaka krivda. * Z revolverjem pod šolsko klopjo. Iz Kranja so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 151etnega dijaka Ivana Honigmana, doma s Klanca pri Predosljah. Honigman se je v gimnaziji med šolskim poukom igral z nabasanim revolverjem pod klopjo, pa se mu je orožje sprožilo. Krogla ga je zadela v levo nogo in samo srečno naključje je bilo, da ni prišlo do hujše nesreče. * Domačija žrtev ognja. V Zgornji Ložnici je nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika Franca Podkrižnika. Ker je bilo vetrovno, se je ogenj razširil še na hišo. Obe zgradbi sta zgoreli do temelja. liko, kolikor se tiče njegove hčere. Kdo ve, kakšna je vsebina onih važnih listin, ki so shranjene v votlini? In nakitje pokojne graščakinje in dragocenosti davnih prednikov! Zares, ogromen kup bogastva! «Nekaj bi bilo lahko tvoje...» jo je mamila izktišnjava. «Kakšen okrasek, ki bi ga niti ne pogrešili...» Pa, oj groza! Pot v zakladnico pelje mimo grobnice... Če bi iskala vhoda zunaj med cipresami, bi jo hitro kdo opazil. V grobnici pa je tema celo podnevi in ponoči strašijo duhovi nekdanjih grajskih prebivalcev. Iskala je v mislih pomočnika, a na Rovišju ni našla nikogar, ki bi bil sposoben za tako delo. Služabnika Urha je sama zvestoba in poštenost ter ne stori ničesar brez dovoljenja. Laže bi morda nagovorila Kozmo, domačega padarja, če bi ga podkupila. Ni pa mu preveč zaupala; bala se je, da bi poslala psa po klobaso. Pohlepnica se ni mogla odločiti, kaj naj ukrene. Njene misli so se kresale in ugašale kakor iskre. Naposled je izročila srečnemu naključju svoje temne načrte. Morda ji bo dostopen Viktor, graščakov naslednik. Znane so ji tile pustolovščine mladih vitezov in njih strast do izrednih dogodkov. Kalinu bo treba nastaviti zanko, v kateri bo obtičal. Kozma, graščinski padar, se je med molitvijo sukal okoli bolnika in ga mučil z mrzlimi in top-limi obkladki. Nato je vzel posodico z blago- slovljeno vodo in začel kropiti. «Izdihnil je!» je nenadno pretrgal molitev. Albina je omahnila na posteljo k mrtvemu očetu. Edita jo je tolažila in jokala. K mrliču je pristopil duhovnik in mu v slovo prekrižal mrzlo čelo. Ni se še zdanilo, ko je odjezdil grajski hlapec na Vrtičje z žaln?,>i poročilom. 2. Lažni prijatelj. Viktor, ki je bil določen za naslednja rovi-škemu graščaku, je bil tiste dni povabljen k viteški igri v sosedno graščino. Sporočilo, ki ga je prinesel jezdec, je sprejel njegov prijatelj in obljubil, da bo takoj obvestil viteza, čim se povrne na Vrtičje. Pismo, ki ga je s tresočo se roko napisala Albina, je vsebovala razen mrtvaškega naznanila tudi kratko poročilo o očetovi poslednji volji. Prosila ga je, naj se odzove njenemu vabilu in pride na Rovišje. «PomagaI mi boš urediti pogreb«, mu je pisala. «Saj veš, da nimam nikogar, ki bi mi stal na strani » Egon, kateremu je bilo pismo izročeno, ga je odprl in prečital. Izvedel je, česar se ni nadejal. Vitezu se je nasmehnila sreča s svojim nebeškim obrazom. Zagospodaril bo na Rovišju nad obilnim bogastvom. Kakor kralj bo sedel na prestol in ljudstvo ga bo spoštovalo. «Sam vrag mu je pomagal!« je vzdihnil v zavisti. Egon ni človek, ki bi komu kaj privoščil. Rad se je izdajal za vitezovega prija- telja, a v resnici pa ni zaslužil tega imena. Kjerkoli je mogel, povsod ga je izkoriščal. Vitez je poznal njegove slabosti, ni pa mu oponašal, kadar je ujel kakšno drobtinico z njegove mize. Kakšne hudobnosti pa mu doslej ni mogel dokazati. Zgodilo pa se je, česar se Viktor ni nadejal. Po vrnitvi z viteške prireditve je našel na mizi neko pismo. Egon mu je sporočil, da mora nenadno odpotovati. Tik pred odhodom pa je izvedel še nepričakovano novico. Roviški graščak Otmar je nevarno obolel. Zaradi nek'h neprijetnih ovir pa se vitez ni mogel takoj odpraviti na potovanje. Odjezdil je šele čez nekaj dni — sam, brez običajnega spremstva. Niti oddaleč ni slutil, da ga je Egon tako nesramno goljufal. Še manj pa je mogel vedeti, da odhaja v nevarnost, ki mu jo pripravlja njegov nehvaležni prijatelj. Zlobnik je dospel na Rovišje, ko so graščak"a že pokopali. Lahko bi se bil udeležil pogreba, a se mu je nalašč ognil. Med pogrebci je bilo namreč mnogo takih, ki bi ga bili poznali. Tega pa ni maral, vedoč, da bi ga izdali. Tako bi mu pokvarili vse, kar je hotel izvesti. O mraku nekega večera je potrkal na grajska vrata. «Viktor z Vrt čja«, tako se je predstavil vratarju ter ga poprosil, naj ga povede do Albine, da ji izreče svoje sožalje. Aleš se mu .je priklrn'1! kot svoiemu bodočemu gospodarju * Smrtna žrtev nesfeče. Posestnik Janez Ko-vačič, po domače Ivančev, z Brunka in njegov brat France sta nedavno sadila krompir na skupni njivi na Dobravi. Med delom je France pognal vola, vprežena v voz, in nesrečno naključje je hotelo, da je Janez padel pod kolesa, ki so mu šla čez trebuh. Na videz je kazalo, da poškodbe niso bile hude, saj je Janez lahko sam vstal in sam šel domov na Brunk. Ker pa je začel čutiti hude bolečine, se je spravil v posteljo in se je nekaj časa zdravil v domači oskrbi. Na prigovarjanje sestre pa se je naposled napotil k zdravniku g. dr. Karlu Matku, ki ga je poslal v brežiško bolnišnico. Tam so mu ugotovili hude notranje poškodbe, za katerimi je kljub vsemu prizadevanju zdravnikov umrl. Truplo pokojnika so prepeljali s tukajšnjim gasilskim avtomobilom v Radeče, kjer se je te dni vršil pogreb ob številnem spremstvu domačinov. Pokojnik je štel šele 45 let in je bil znan kot delaven mož. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Avto, ki ie zakrivil smrtno nesrečo, iščejo. Kakor smo že poročali, je 30. aprila ponoči na Križnem vrhu nad Poljčanami neznan avtomobi-list do smrti povozil posestnika in progovnega čuvaja Jurija Mastinška iz Zgornje Brežnice. Avto, ki je drvel v smeri Slovenska Bistrica— Maribor, je truplo nesrečnega moža še kakšnih šest metrov vlekel s seboj. Čeprav je voznik moral opaziti nesrečo, je pustil truplo na cesti in jo je brezvestno odkuril dalje. Poljčanski orožniki objavljajo zdaj v uradnem listu policijske uprave v Ljubljani tiralico za neznanim avtomobilom, ki je bil zelenkaste ali kake podobne barve z belo streho, zaprt in srednjevelik. Lastnika avtomobila najbrž ne bo težavno ugotoviti, ker je šoier očitno dobro poznal cesto. * Požar na Dravskem polju. Dne 7. t. m. zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Martina Paja v Cirkovcah. Ogenj se .ie naglo razširil na gospodarsko poslopje posestnika Franca Jevšovarja. Velika nevarnost je pretila šolskemu poslopju in drugim sosedom. Zahvaliti se je vrlim domačim gasilcem, ki so z veliko muko preprečili, da ogenj ni zahteval še večjo žrtev. * Avto se jc zaletel v kolesarja. Te dni se je peljal na kolesu proti domu 261etni strojnik Miha Bohorč, zaposljen v papirnici v Vevčah. Med Mostami in Studencem pa se je nenadno zaletel vanj neznan avtcmobilist, da je Bohorč v loku odletel s kolesa v bližnji jarek, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Avtornobilist je sicer svoj voz takoj zavrl in se ustavil, pogledal nesrečno žrtev, nato pa se odpeljal dalje, ne da bi se zmenil za Bohorča. Tega so našli kmalu mimo idoči in obvestili reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. * Smrtna nesreča mladega Santa. Iz Maribora je prišel domov v Zgoše pri Begunjah Resman z motornim kolesom. V to moderno vozilo se je njegov brat 24letni Ivan Resman, mizarski pomočnik, zagledal in ni zamudil prilike, da se ne bi vozil po bližnjih cestah. Te dni je nameraval brat odpotovati nazaj v Maribor, Ivan pa mu je dejal: «5e enkrat naj se popeljem s kolesom.® Ta vožnja pa. je bila zanj usodna. Odpeljal se je proti Jescnicam. Ko se jc vračal, je na ravni cesti pri znamenju nasproti Doslovčam v brezniški župniji za njim privozil tovorni avto z Jesenic. Resman se je najbrže tega prestrašil in ko je bii avto že m;m'o njega, je zavrl prednje kolo, kar ga je spravilo iz ravnotežja, da je v loku priletel z glavo na sredo ceste, kjer je nezavesten obležal. Prvo pomoč So mu nudiii šofer avtomobila in njegovi spremljevalci. Tudi zdravnik iz Radovljice je bil kmalu na mestu, vendar pa je bila vsaka pomoč zaman. Mladi Resman je umrl, ne da bi prišel k zavesti. * Padec s kolesa vzrok smrti. Na klancu Pred Kattfnico pri Mariboru je padel s kolesa 651etni upokojeni policijski pristav Josip Sch\veiger. Pri padcu je dobil pretres< možganov, da so ga morali odpeljati v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. * Požar. Te dni je gorelo pri čevljarju Josipu Osvaldu v Osilnici. Ker je bila hiša lesena, se je ogenj hitro razširil in je hiša kmalu pogorela do tal. Veter je zanašal iskre tudi na bližnja poslopja. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Čabra, Gerova in Broda na Kolpi, ki so požrtvovalno gasili in rešili vas nevarnosti. * Obup Invalida. V Polskavi so našli obešenega trafikanta Ivana Hrastnika. Mož je bil popoln invalid. Manjkala sta mu roka in oko. Ker je dobil v vojni strel v glavo, je bil tudi nekoliko zmešan. * Pazite na otroke. Komaj 16ntesečna Vrb-njakova Tončka, posestnikova hčerka iz Morav-cev, je v trenutku, ko je bila brez nadzorstva, pograbila kozarec, napolnjen z octovo kislino, ter napravila močen požirek. V obupnem stanju so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je umrla. Spomnite se naročnine! Pet mesecev že bero «Domovino» z zanimanjem in v zabavo, pa se ne spomnijo, da je treba plačati naročnino. saj se nol>en časopis ne more tiskati brez denarnih sredstev. Te naše besede veljajo seveda le onim naročnikom «Domovine», ki do danes še niso poravnali naročnine niti za prvo polovico leta. Takih je še dosti. Zato pozivamo vse (e, da ne pozabijo še v tem mesecu plačati naročnine po položnicah, ki jih hranijo neizrabljene doma. Komur se je izgubila, naj piše upravi lista, da mu pošlje takoj drugo. Naročniki, ravnajte se po geslu: «Domovina» za naročnike. naročniki za «Domovino»! * Smrtna nesreča pri gradbi mostu. Pred mesecem so pričeli graditi železobetonski most med vasjo Savo pri Litiji in Spodnjim Logom. Gradbo mostu je prevzelo ljubljansko podjetje Mison, ki je po pogodbi obvezano, da zaposljuje po možnosti le domače obrtnike. Zadnje dni so pričeli tesarji polagati tramove na desnem bregu Save. Hlode so polagali na obrambni zid na bregu in na prvi opornik ob strugi. Po začasnem, ne do-voljno zavarovanem odrišču so valili proti koncu odra težke hlode. Zaradi teže se je premaknil oder in hlodi so se pričeli rušiti. Delavci so popadali z odra. Najhuje je bil poškodovan tesarski mojster g. Ivan Golobar iz Smartna pri Litiji. Svojih 41)0 kg težak hlod se je zrušil nanj, drugo lesovje pa ga je stisnilo za vrat in mu tudi vkle-nilo oprsje. Ko so mu prihiteli ostali delavci na pomoč, se je Golobar boril s smrtjo in je kmalu nato izdihnil. Močno poškodovati je bil tudi tesarski pomočnik Jože Pevec iz Kale blizu Št. Vida pri Stični. Ponj je prišel ljubljanski reševalni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Manjše poškodbe so dobili tudi drugi pomagačl. Rekonvalescento m in bolnikom na prebavilih predpisujejo tuzemski in inozemski zdravniki lahko hrano. Taka hrana, lahko prebavna in pri tem zelo redilna, so «Jaj-nine» (makaroni, špageti in juhne zakuhe), ki jih izdeluje naša domača tovarna «Pekatete». * Velik požar. Te dni je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Trančarja v Trnovski vasi in prešel tudi na hišo. Obe poslopji sta zgoreli do tal. Uničen je poleg v.sega orodja tudi umetni mlin. Kako je ogenj nastal, je še nejasno. Orožniki vrše preiskavo. * Mrtvec v hlevu. Pri posestniku Krajtnerju v Zrkovcih so našli v hlevu mrtvega neznanca, ki je prišel h Krajtnerjevim in prosil za prenočišče. Orožniki so spoznali v mrtvecu 581et'iega brezposelnega kleparja Jakoba Pahernika iz Kamilice pri Mariboru. Nesrečnik je umrl za posledicami zastrupljenja z alkoholom. * Blagajnik Mestne hranilnice v Krškem Josip Simončič mrtev. Kakor smo že poročali, je pred kratkim neznano kam izginil blagajnik Mestne hranilnice v Krškem Jože Simončič, ugleden mož, ki je bil zadnje čase zelo čudnega vedenja. Ko je izginil, so se začele širiti najrazličnejše govorice o poneverbah. Pregled je ugotovil, da je v blagajni okrog 8000 Din primanjkljaja in da manjka pet obveznic investicijskega posojila. Pregled se je potem nadaljeval. Kmalu nato so bili orožniki obveščeni od orožniške postaje v Zaprešiču, da so v ondotni okolici našli neznanega, kakih 40 let starega samomorilca, ki se je bil ustrelil. Ko so ga našli, je bil še pri življenju in je skušal govoriti, vendar je govoril tako nerazločno, da ga ni bilo mogoče razumeti. Ko jc potem izdihnil, so našli pri njem 80 Din gotovine in šop ključev. Po osebnem opisu je bilo takoj jasno, da je nesrečni pokojnik pogrešani blagajnik Josip Simončič iz Krškega. Pokopali so ga v Zaprešiču. Natančna preiskava bo dognala, koliko so osnovane ljudske govorice, da si je od leta 1928. prisvoje-val majhne zneske. Gotova pa je, da je bil živčno močno razkrojen in da je v tem njegovem stanju v precejšnji meri treba iskati težišče žaloigre. * Bračko obsojen na štiri leta. Dne 13. t. m. je bila pred mariborskimi sodniki izrečena sodba proti Ivanu Bračku, bivšemu šefu poštnotelegraf-ske sekcije v Mariboru, ki je bil obtožen poneverbe državnega denarja. Ivan Bračko je bil spoznan za krivega poneverbe do 134.528 Din in je bil obsojen na štiri leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic in na izgubo državne službe. * Potrjena smrtna obsodba. Dne 15. marca je mariborsko okrožno sodišče obsodilo na smrt na vešalih Viktorja Juhanta, moriica mladega kroš-njarja Stanka Hacina. Juhantov zverinski umor v Gradiški pri. Sv. Kungoti v mariborski okolici je vsem še v živem spominu. Branilec obsojenca je vložil priziv in revizijo proti obsodbi, katero pa je stol sedmorice v Zagrebu zavrnil ter potrdil sodbo mariborskega okrožnega sodišča. Akt je bil zdaj poslan ministrstvu pravde v Beograd, kjer bo izrečena dokončna odločitev, ali se predloži Juhant v pomilostitev na najvišje mesto. * Morilec brata se je javil sodišču. Te dni se je javil v pisarni ljubljanske kaznilnice France Rupar in odkritosrčno izpovedal vse podrobnosti o strašni družinski žaloigri in priznal, da je ubil brata. Po umoru brata se je potikal po rakit-niških in krimskih gozdovih, naposled ga je pa glad pripravil do tega, da se je napotil v Ljubljano in se izročil rokam pravice. Rupar napravi vtisk nekoliko omejenega človeka. Uprava kaznilnice je takoj obvestila državno tožilstvo, da se je ubijalec prijavil. * Ponarejen denar v Zagrebu. V Zagrebu so se pojavili v zelo velikem številu ponarejeni novci po 50, 20 in 10 Din. Policija je sicer že aretirala več ponarejalcev, vendar je ponarejen-cev zmerom več v obtoku. Ponarejenci se razlikujejo od pravega denarja delno po svoji manjši teži, delno po svetlejši barvi, zlasti pa po slabi izdelavi ob robeh. * Žrtev tihotapstva. Pri Koprivni je padel na meji od krogle nekega graničarja Karel Rigelnik iz Železne Kaple. Pri tihotapljenju so ga gra-ničarji opazili in ker ni hotel obstati na poziv, je graničar streljal in ga smrtno zadel. * Tatvina hranilnih knjižic. Te dni je neznanec vlomil v stanovanje gostilničarja Ivana Ko-midarja v Mostah pri Ljubljani. Vlomilec je odnesel okoli 800 Din gotovine in dve hranilni knjižici Ljudske posojilnice, glaseči se na ime Ivana Komidarja. Prva knjižica ima vlogo 200.000 Din, druga pa vlogo za 15.000 Din. Ljudje so videli nekega mladega človeka, ki se je v času, ko je bil vlom izvršen, potikal okoli Komidarjevega stanovanja. ' Vloin v vinsko klet. Neznani tatovi so v Rodnem vrhu obiskali vinsko klet posestnika Franca Jarenka iz Borislavcev. Tatovi so si napolnili steklenice, ki so jih dobili v kleti, z vinom in žganjem. Orožniki so vlomilcem na sledu. * Izgovarja se s silobranom. Te dni je umrl Srečko Bohi pri Sv. Petru pri Mariboru, ki ga je neki Ivan Gamzer udaril z motiko z vso močjo po glavi. Košaškim orožnikom se je po večdnevnem iskanju posrečilo najti Gamzerja, ki se je skrival. Gamzer priznava dejanje, izgovarja pa ;e, da je ravnal v silobranu. Izročili so ga sodišču. * Morilec je priznal zločin. Vsem je Še živo v spominu umor stare preužitkarice Elizabete Repčeve, izvršen 18. iebruarja letos pri Sv. Jakobu v Kalobju blizu Sv. Jurija ob južni železnici. Takoj naslednjega dne sta bila aretirana njen sin Adam in njegova žena Frančiška, medtem ko je hlapec Ivan Polenik, ki je prišel takrat pred kratkim k hiši, takoj po umoru neznano kam izginil, a je bil tudi ta pozneje aretiran v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. Vse tri so spravili v zapore okrožnega sodišča v Celje. Adam Repec je v zaporu kmalu priznal, da mu je tisti večer, ko je bila najdena umorjena njegova mati, prišel povedat Polenik, da je pobil njegovo mater. Frančiška Repceva pa je priznala, da jima je Polenik tik pred umorom rekel, da bo napadel Elizabeto, V preiskovalnem zaporu sta nato Adam Repec in njegova žena Frančiška svoji prvotni priznanji rreklicala in zanikala udeležbo pri umoru. Ko ie bil nato aretiran Polenik, je trdovratno zanikal krivdo. Po dolgotrajnem zasliševanju je naposled uspelo preiskovalnemu sodniku, da je Frančiška Repčeva priznala, da je nagovorila Polenika k umoru moževe matere. Nazadnje je tudi Polenik priznal, da je umoril Elizabeto Repčevo. Izjavil je, da sta ga k temu napeljala oba zakonca Repceva. Obljubila sta mu v hiši dosmrtno stanovanje in prehrano. 4 Grd zločin. Neznan zlikovec 20 do 25 let je navalil z odprtini nožem na 13Ietno deklico Angelo, ko se je proti večeru vračala od Marije v Puščavi domov v Rute, jo s silo zavlekel globoko v gozd ob cesti in ji napravil silo Nato pa je pobegnil. Ljudje, ki so kmalu zatem šli mimo, so slišali iz gozda vzdihovanje. Našli so ubogo deklico na tleh vso prestrašeno in onemoglo. Za zločincem poizvedujejo. * Gnezdo lahkoživega življenja. Kranjski orožniki so odkrili te dni, da so se na domu neke ženske v Zgornjem Bitnjem shajali sumljivi ljudje. Različni moški so živeli, nenravno s to žensko in njeno mladoletno hčerko. Orožniki so krivce aretirali. 8 Velika tatvina na Jesenicah. V tvorniški restavraciji na Jesenicah je bila izvršena velika tatvina. Najemnik restavracije g. Anton Legat ima svoje stanovanje v tvorniški hiši poleg restavracije. To stanovanje je čez dan navadno zaklenjeno, ker imajo vsi dosti dela v restavraciji. Tat. ki je moral poznati domače razmere, je vdrl v to stanovanje ter odnesel v gotovini 55.000 Din, poleg tega pa še mnogo zlatnine in drugih dragocenosti. Za predrznim vlomilcem ni sledi. * Nevarnega vlomilca so izsledili tezenski orožniki v osebi 251etnega Jurija Reharja. Pri hišni preiskavi na njegovem domu so našli obilo predmetov, ki izvirajo najbrže od raznih tatvin. Tudi so našli pri njem nekaj hranilnih knjižic na tuje ime Rehar je bil že večkrat kaznovan in je šele pred nedavnim prišel iz zapora. * Požar. Kočarju Antonu Figeršku na Braun-švajgu je do tal pogorelo gospodarsko poslopje. Le s težavo se je posrečilo omejiti požar, da ni prešel na stanovanjski del poslopja. [PREKMURSKI GLASNIK j Strašna smrt v transmisiji. V Eppingerjevi opekarni v Lendavi se je zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 251etnega delavca Štefana Ekeja. Štefan Eke je bil zaposljen pri stroju za pripravljanje ilovice za opeko. Iz neznanega vzroka se je trenutno odstranil od svojega prostora ter se približal transmisiji v strojnici. Zdajci pa ga je ttansmisija zgrabila za predpasnik iz močnega platna in ga trenutno ovila in potegnila v kolesje. Nesrečnika je vrtelo kaki dve minuti okrog, ga treskalo z glavo v zid in mu je ude čisto strlo. Kakor je kesneje ugotovil zdravnik dr. Gross iz Lendave, je nastopila smrt trenutno. V neposrednji bližini je bil v trenutku nesreče strojnik Štefan Gene, ki pa je opazil strašno nesrečo šele, ko se je ponesrečenčevo telo že vrtelo z blazno hitrostjo ISOkrat na minuto v transmisiji. Takoj je ustavil lokomobilo, iz stroja pa so potegnili strašno strto truplo Ekeja. ODGOVOR G. PAVLA BOLHE. Prejeli smor V «Slovencu» z dne 9. t. m. so gg. Lindič, Vabič in Lapotnik (Sapotnik) kot odborniki Zveze jugoslovenskih katoliških društev v Nemčiji objavili izjavo, da me ne priznavajo več za voditelja celotne jugoslovenske kolonije v Nemčiji in ne za predsednika osrednje zveze. V tej svoji izjavi pravijo, da so me 17. decembra'leta 1933. izvolili za predsednika osrednje zveze za eno leto na poizkušnjo. Danes pa trdijo, da osrednje zveze ni več, ker z menoj ne morejo imeti ničesar skupnega več. . Na to samovoljno trditev vseh treh podpisan-cev izjavljam, da sem bil decembra leta 1933. res izvoljen za predsednika Osrednje zveze jugoslovenskih narodnih delavskih društev v Nemčiji, a prvi predlog za to izvolitev je prišel prav iz vrst katoliških društev. Že po tem more biti sleherniku povsem jasno, da ni šlo z mojo osebo za nikako poizkušnjo, da ni šlo ob ustanovitvi te zveze za prav nikakršno barantanje, temveč po sklepu vseh predsednikov obeh zvez za skupni, nujno potrebni, enotni nastop Slovencev v \Vest-faliji. Kot predsednik osrednje zveze sem javno, s polno odgovornostjo deloval v prid društev obeh zvez, ne da bi bil delal kakršenkoli razloček med društvi, ki pravijo, da so katoliška, in med onimi, ki so brez pridevka »katoliški«. Osrednja zveza še obstoji, ker je doslej še nihče ni razpustil, glede predsedstva pa more sklepati edinole občni zbor. Občni zbor se doslej še ni vršil, ker je bilo sklenjeno ob ustanovitvi osrednje zveze, da bosta odbora obeh zvez občni ! zbor osrednje zveze sklicala sporazumno. Da bo vsakomur jasno, naj povem še tole: Na občnem zboru Zveze jugoslovenskih katoliških j društev, ki se je vršil 13. januarja t. L v Kar-napu, je bilo 21 delegatov katoliških društev za osrednjo zvezo, 18 pa proti. Med temi 18 glasovi so bili šteti tudi glasovi nemških duhovnikov in nekaterih bivših članov protijugos'ovenske organizacije Oesterreichische Interessengemeinschaft, katerim je vodstvo občnega zbora dalo — po kakšnih pravilih? — glasovalno pravico. Nemški duhovniki — čudno, da ni bilo nobenega slovenskega! — so polni dve uri prijemali predsednike katoliških društev, naj razdro osrednjo zvezo, kar jim pa, kakor kaže izid glasovanja, ni uspelo. Dodam še naslednje: V izseljenskem vestuiku «Rafae!u» je g. Tensundern dal izjavo, da so jugoslovenska katoliška društva v Nemčiji podrejena vodstvu duhovnikov, ki jih postavlja škof v Miinstru. Iz tega sledi, da so naša katoliška društva v Nemčiji odvisna od volje nemških škofov. „ , „ Pavel Bolha, predsednik Osrednje zveze jugoslovenskih narodnih društev in Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev v Nemčiji. V Clevelandu je umrl Janez Zupančič, star 51 let. Pokojnik je bil doma iz Bratnic pri Št. Vidu pri Stični. V Ameriki je bival 26 let. Po dolgi in mučni bolezni je v Uniontownu umrla Marija Liparjeva, rojena Pirnatova, stara 52 let. Doma je bila iz Velikih Trojan pri Ribnici, odkoder je prišla pred 30 leti v Ameriko. Za posledicami zapeke je v Durant Cityju umrl 221etni France Zarnik. V North Stratfordu je umrl Franc Udovč, po domače Ugel, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici. Pokojnik je štel 40 let. V stari donovini žalujejo za njim žena in več otrok. V Buffalu je umrla 28Ietna Monika Pogačni-kova, v Manvilleiu pa so pokopali Janeza Mihe-liča, doma iz Gradca pri Metliki. Umrl je za srčno kapjo. V Veroni je umrl Josip Samec. Zapustil je ženo in dva otroka. Pokojnik je bil doma iz Ve-drijana pri Gorici. Srčna kap ie zadela v Clevelandu Alojzija Arka, po domače Gašperjevega. Pokojnik je štel 58 let. Doma je bil iz Volične vasi pri Zagradu. V Govvandi je po leto dni trajajoči bolezni umrl Jurij Samson. Pokojnik se je rodil leta 1873. v Malem logu, občina Loški potok. V Ameriki je živel 34 let. Zapustil je ženo in dva sina. V Sheboyganu je umrla 791etna Neža Stari-čeva. doma iz Trebnjega na Dolenjskem. V Nokomisu je umrl 631etni Jurij Plahutnik, doma iz Godiča pri Kamniku, v Clevelandu pa je umrla 661etna Frančiška Gnidovčeva, rojena Fabjanova. V Moon Runu so pokopali 601etnega Franca Baloha, doma iz Gornjega Tuhinja. V Ameriki je bival 30 let. V Pittsburghu je umrla 541etna Marija Peč-jakova, doma iz Gradišča pri Žužemberku. V Elkhartu je umrl 601etni Josip Kvas, doma iz Vipave. V Ameriki je bival 30 let. V Po\vhatan Pointu se je v rudniku ponesrečil 191etni Vincenc Vehar. Zrušila se je nanj debela plast kamenja in je dobi! nevarne poškodbe po vsem telesu. Nalomilo mu je pa tudi hrbtenico. NASI NA TUJEM Smrtna kosa med rojaki v Ameriki C 1 e v e 1 a n d, aprila. Za srčno kapjo je umrl v Mihvaukeeju 54letni Miha Korbar, doma s Čateža pri Veliki Loki na Dolenjskem. Pokojnik je žive! v Ameriki 27 let. V Detroitu je umrl Pave! Pristavec, doma iz Černjic pri Brezjah. Iz Herne (Nemčija) nam pišejo: Jugosloven-sko delavsko podporno društvo iz Herne-Bor-niga je priredilo 5. t. m. v Eckmannovi gostilni v Herne-Holthausenu pomladno veselico, katere se je udeležilo tudi več sosednih bratskih društev in nemških domačinov. Na prireditvi sta nas z lepimi besedami izpodbujala k slogi predsednik iz Erkensch\vicka g. Peterlin in predsednik iz Evinga g. Knez. Pevski odsek iz Erkenschvvicka ip liabinghorsta pod vodstvom pevovodje g. Je-zernika nam je zapel več lepih slovenskih pesmic, s katerimi ni razveseljeval samo nas Slovence, temveč tudi naše nemške prijatelje. Zabava je bila prav prisrčna. Ko so se sosedna društva poslavljala od nas, so se slišali samo vzkliki: «Cuvajnio Jugoslavijo!« in «Zivel naš kralj Peter II.!» Iz Meerbecka pri Morsu (Nemčija) nam pišejo: Upokojeni rudar Ivan Vider je praznoval 6. t. m. 70letnico rojstva, a 16. t. m. praznuje svoj god. G. Vider živi v Nemčiji že 39 let. Avgusta bo tudi 10 let, kar nam on prinaša naš ljubljeni list «Domovino». Nadalje je dosegla isto starost zvesta bralka «Domovine» Ivanka Flisova, ki ima na svoj rostni dan tudi svoj god. Flisova živi v Nemčiji že 35 let. Tukaj bivajoči Slovenci želimo obema jubilantoma še mnogo mnogo srečnih in zdravih let. 11, Rue Auber, PARIŠ (9°) odprpmlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle na jkulantneie Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llo-lamliji in Luksembiireu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belfrija: št "S064-64, Bruxelles; Francija • št. 1117-04, Pariš; Plandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; l iikseniburg: št. 5%7, I tixembourR. —t Na 7alitevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice 56 Za kuhinjo Špinača z jajci. V slanem kropu skuhaj kilo špinače. Kuhano ocedi, polij z mrzlo vodo, jo dobro otisni in pretlači skozi sito. Od šestih dek sirovega masla in šestih dek moke napravi bolj svetlo prežganje, na prežganje stresi pretlačeno špinačo, malo popopraj, po potrebi še osoli in zalij s četrtinko litra mleka. Naj počasi vre. 'Jajca pa pripravi takole: liter vode in četrt litra kisa zavri, osoli, deni noter po eno jajce za vsako osebo. Ko jajca tako vro, kozo večkrat potresi, in ko so jajca že trdo kuhana, jih poberi v mrzlo vodo, nato jih deni spet v krop, da ostanejo topla. Zdaj naloži v toplo skledo špinačo, jo obloži z jajci, po vrhu pa zabeli s sirovim maslom. Mandeljnov puding s čokoladno kremo. Mešaj, da narase, štiri rumenjake, sedem dek sladkorja, od pol pomaranče in pol limone lupinice. Nato primešaj1 sedem dek olupljenih zmletih mandeljnov (namesto mandeljnov lahko deneš orehe ali! lešnike), pet dek drobtin, ki si jih poškropila z j mlekom ali sladko smetano, in sneg štirih belja-, kov. Pudingov model dobro pomaži, zlij vanj polovico testa, razravnaj, potresi pest rozin, nato] zlij po rozinah še diugo polovico testa. Model zapri, postavi v krop in kuhaj eno uro. Kuhani puding zvrni na topel krožnik in ga daj s čoko-lrdno kremo na mizo. Čokoladna krema: 14 dek na ibiue čokolade, 14 dek sladkorja in štiri decilitre vode dobro zmešaj; zmes naj med mešanjem vre, da se zgosti. Pogača. Mešaj na pari štiri jajca in osem dek sladkorja. Ko se jajca začno gostiti, jih dalje mešaj na hladnem, da se spenijo, nato stresi zraven devet dek moke. štiri in pol deke stopljenega sirovega masla, malo naribane limonove lupinice in štiri deke rozin. Kozo ali tortni model dobro , pomaži, posuj z moko, zlij vanj testo, ga raz-I ravnaj in zlatorumeno speci. Pečeno pogačo j zvrni na desko, jo potresi s sladkorjem in šele druži dan zreži na tenke kose. Praktični nasveti Mnogo solate rase zastonj po travnikih, pa še boljša in bolj zdrava je kakor prava solata. Že januarja in februarja najdeš po strniščih in med ozimino motovileč, ki je priljubljena pomladna solata. Skoro istočasno se ti ponuja za solato marjetica. Njene okroglaste lističe lahko vse leto uporabljaš za solato. Solata pomladnih rastlin je pa užitna le, koso lističi majhni, nežni; večjih ne smeš trgati, ker so grenki. To ,velja posebno za regrat in rman. Obe rastlini sta primerni za solato in zeb.ščna jedila. 'Kopriva, pripravljena kakor špinača, je boljša | ko prava špinača. Sirove koprive so pa, sesekljane, dobra, zdrava krma za piščeta in kokoši. Z vodo iz koprivovih korenin si je dobro umivati glavo. Pomladi rasejo še «cvetlič,ie solate«: l k a 1 u ž n i c a (jur jovec), jetičnik in kreša. ;Zberi cvetje teh rastlin in ga vkuhaj v jesihu. Prav imenitno je za dodatek k omakam. Kraj plotov in stez nas pozdravlja z lepim modrim cvetjem divjiregratalicikorija (potrošnik). Močno nazobčani lističi te rastline so kakor i regrat imenitna solata. Na Angleškem in Francoskem gojijo na vrtovih kislico in jo uporabljajo za juho. Pa še nekaj: Angleži in Francozi lističe vseh teh cvetic, ki smo jih našteli, kuhajo, na drobno sesekljajo, dodajo še peter-šilja in namažejo na kruh. Pravijo, da so vsa ta zelišča kakor nalašč za to, da nas očistijo nezdravih snovi. Zelo zamazan in rjav cilinder petrolejke se ne da več očistiti, zato ga je treba umiti. Najprej krpo dobro namili, jo pomoči v droben pesek in umij cilinder: nato ga splahni v miačni vodi in še mokrega s čisto krpo zbriši. Vrv za perilo je treba tudi včasi oprati. Naplavi lug in kuhaj v njem vrv kake četrt ure. Iz kotla jo deni v vročo boraksovo raztopino. Ko je bila v tej raztopini dve uri, jo deni čez noč v mrzlo vodo in jo šele drugi dan obesi sušit. Suho navij na desko in jo spravi v vrečico. Vrv za perilo je treba po vsakem perilu spraviti, in sicer je najbolje imeti za to vrečico, da se ne napraši in utnaže. Če je vrv umazana, zamaže perilo. Dobi a gospodinja ne pušča vrvi napete na dežju. Pa tudi kljukic ne puščaj ležati okoli, ampak jih po perilu zberi in shrani v vrečici na suhem prostoru, da ostanejo lepe in ne splesnijo. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 19. do 26. maja 1935. Nedelja, 19. maja: 7.30: Najnovejši podatki iz gospodarske prakse (inž. Petkovšek Valentin); 8.00: Dobro jutro, dober dan, nikar ne bodi več zaspan (kvartet na štiri pihala piha, jazz vam svira brez oddiha, plošče štulijo se vmes, to je drenj, oh, to je ples); 8.30: čas, novice; 9.45: versko predavanje (p. Regalat Čebulj); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: Higijena kmečkih otrok (Zajčeva - Boškovičeva); 11.20: Kmečka godba zdaj igraj (plošče); 12.00: koncert po željah (plošče); 15.00: citre solo (Mezgolits), vmes plošče; 15.45: ženska ura: Razmišljanje naše žene po volitvah (Ange'a Vodetova); 16.00: Da. da, ljudje, ni kar tako, ustreči vsem je res težko (pisana šara pesmi in besed, godbe za res in godbe za ples, harmonike in kmečkih viž in plošč različnih vse navzkriž; sodelovali bodo radijski orkester, radijski jazz, harmonikar Kokalj, pevec Jelačin, pevka Igličeva, nekateri igralci in kukavica; šaro bo pripravil in jo serviral Jelačin); 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas, poročila, spored, obvestila; 20.30: Ljubi maj, krasni maj (nekaj pesmic, nekaj recitacij in nekaj glasbe; sodelovali bodo Fantje na vasi, Stritarjev dekliški trio, Debeljakova, Vombergar, radijski orkester in plošče); 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22.00: Za ples in dobro voljo (prenos iz nebotičnika, nato plošče). Ponedeljek, 20. maja: 12.00: Nekaj veselih za naše podeželje (pred mikrofonom Magistrov trio, na ploščah Udovičeva-Laušetova, Zagar-Jelačin, Banovec, Janko in drugi); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.15: Nekaj veselih za naše podeželje (pred mikrofonom Magistrov trio, na ploščah Udovičeva-Laušetova, Žagar-Jelačin, Banovec, Janko); 14.00: vreme, spored, borza; 18 00: Zvoki iz Ukrajine (plošče); 18.20: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: Schumannove pesmi bo pela Josipina Sivčeva; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz beograjske opere, v I. odmoru poročilo akademske akcije za izpopolnitev univerze, v II. odmoru čas, poročila, spored. Torek, 21. maja: 11.00: Šolska ura: Naše Barje (pokrajinska oddaja; izvajala bo narodna šola na Barju, ki jo vodi Tit Grčar); 12.00: bolgarska pesem in bolgarski ples (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.15: gosli, čelo in klavir (na ploščah); 14.00: vreme, spored, borza; 1800: Punčke žive (pravljična igra o deci in lutkah s petjem in godbo; društvo «Tabor»); 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: radijski jazz; 19.30: nacionalna ura; 20.00: rezervirano za prenos iz Uniona; 21 30: čas, poročila, spored; 22.30: angleške plošče. Sreda, 22. maja: 12.00: melodije z juga (havajske kitare na ploščah); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.15: valčkova ura (izvajal bo radijski orkester); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: plošče po željah; 18.20: pogovor s poslušalci; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: Poslušajmo zdaj. tri flavte (igrali bodo Slavko Korošec, Silvester Drapal in Viktor Čampa; vmes kratko predavanje o flavti;; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Postanek in razvoj opere od početka do XX. stoletja z izvajanjem najznačilnejših opernih aiij (spored bo izvajala koncertna in operna pevka Pavla Lovšetova, pri klavirju bo Heri Svetel), vmes predavanje o isti snovi; 21.30: čas, poročila, spored; 22.00: Men-delssohnova Škotska simfonija na ploščah. Četrtek, 23. maja: 12.00: Kadar na planinah citre zapojo (o planinah in s planin — plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.15: Ob matuški ob Volgi (ruska pesem in ruska glasba na ploščah); 14.00: vieme, spored, borza; 18.00: Srčki in cvetke (glasbene slike na ploščah); 18.20: slovenščina za Slovence (dr. Kolarič); 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: glasbila in njihova uporaba (profesor Šker-janc); 19.30: nacionalna ura; 20.00: Za zabavo in za ples (prenos iz nebotičnika); 20.30: prenos koncerta godbe krajjeve garde iz Beograda; 21.30: čas, poročila, spored; 22.00: plesna glasba (Ronny jazz). Petek, 24. maja: 11.00: šolska ura: Ameriški Indijanci (dr. Valter Bohinec); 12.00: slavni tenoristi na ploščah; 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.15: Kmečki trio (Stango, Gre-gorc, Nachforg); 14.00: vreme, spored, borza; 1S.00: Vesela gmajna (plošče); 18.20: tujsko-prometno predavanje (Jožko Sotler); 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: In pri večerji dober tek (koncert šramelkvinteta «Triglava»); 19.30: nacionalna ura; 20.00: Obisk pri Bachu, liandlu in Brahmsu (izvajala bosta profesor Pavel Šivic — klavir solo in radijski orkester); 2i.30: čas, poročila, spored; 22.00: narodna pesem (peli bodo Ramšakova, Neratova, Gostič in Janko; spremljal bo radijski orkester). Sobota, 25. maja: 12.00: Brez oddiha, brez počitka, dokler ni končana bitka — plošč; 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme obvestila; 13.15: Brez oddiha, brez počitka, dokler ni končana bitka — plošč; 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: Veselite se življenja (radijski orkester in plošče); 18.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.00: zunanji politični pregled (dr. Jug); 19.30: nacionalna ura; 20.00: Meh za smeh in kratek čas (za pestrost sporeda bodo skrbeli Žane iz Ljubljane, Bitežnik, Stanko, Bajde Ivan in radijski orkester); 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22.00: plošče. Čez sto let bodo pristavlja'! h kravam lestve Ob 3001etnici, odkar obstoji v Zedinjenih državah kemična industrija, je predaval profesor dr. Midgley o tem, kakšen bo Svet čez 100 let, to je leta 2035. Do leta 2035. bo promet z zvezdami že urejen, a bržkone na čisto drugačni znanstveni podlagi, kakor si to danes predstavljamo, torej ne z zrakoplovi in ne z raketami, ampak z neko drugo snovjo, ki jo bo treba šele odkriti. Ta snov bo proizvajala več sile. kakor pa sama tehta. To se pravi, da bo moral en kilogram nove snovi dvigniti ali nositi več kakor en kilogram. Taka snov je možna in mi smo bržkone že blizu njenega odkritja. Na zvezde pa se ne bomo vozili samo na ogledovanje, kakor hodimo dandanes na velike razstave, ampak zato, da jih bomo izkoriščali. Na Marsu bo treba poskrbeti samo za vodo in na Veneri za kisik, pa bodo ljudje tam lahko stanovali. Tudi od življenja bomo imeli več, kakor imamo dandanes, že zato, ker si bomo dolgost življenja podaljšali. Trajno državno nadzorstvo nad zdravjem ljudi bo bolezni silno omejilo in naše življenje podaljšalo. Državnih in drugih mej ne bo več in tudi vojn ne. Naravni zakladi in ves napredek znanosti bo prihajal vsemu človeštvu v korist. Danes trpi večina ljudi, ki se štejejo za prosvetljene in ki uživajo tako zvano boljšo hrano, na prebavilih. Kolikor se te bolezni ne bodo dale ozdraviti s postom in s preprosto hrano, jih bomo zdravili s hormonom, ki se dobiva v želodcu neke velike kače. Kokoši bodo tako velike, kakor so danes prašiči, prašiči bodo veliki, kakor so zdaj krave, krave pa bodo tolikšne, da bodo morali ljudje pristavljati ob njih lestvice, če jih bodo hoteli molsti. Tudi to povečanje naših domačih živali bo možno z vbrizgavanjem raznih hormonov. Nihče ne bo več nikogar obiskoval, ker bo vsakdo tudi na daljavo lahko videl svojega prijatelja in se z njim pogovarjal. Leta 2035. se bodo prebivalci New Yorka z lahkoto prebudili. Namesto ur budilk bodo požirali zvečer kroglice ali praške, ki bodo preračunani na določeno število ur. Po preteku teh ur se bo človek prebudil in ne bo čutil nobenega spanca več, ker bo čil in spočit. Če ga bo zeblo, bo pritisnil na gumb in okna se bodo zaprla na tesno. Pritisk na drug gumb bo sobo prijetno segrel. Nočnih sraic ne bomo več prali, ampak jih bomo metali proč, tako bodo poceni. 8 X Vas. v kateri se rodilo sami dečki. Angleška vas Dunton je za sodobni zdravniški svet VI VSI neveste, gospodinje, hoteli, bolnišnice, zdravilišča in drugi razni zavodi kupite vse gospodinjske potrebščine, kakor životno, posteljno in namizno perilo, žimnice, odeje, zastore, preproge in linolej zaradi ogromnega nakupa v Trgovskem domu Stermecki po zelo znižanih cenah. Prepričajte se o velikanski izbiri in naroČite takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce 1 TRGOVSKI - 00« Vernima« TOMHTA-PERILA-m-OftEJt CELJE št. 97 fWrf MHUl^-mgg*! X Olivno (oljčno) olje novo zdravilo. Dr. Fra- prava uganka. Ze več let se opaža, da se v vasi rede samo dečki in le prav redkokdaj kakšna deklica. Poldrugo leto dni nazaj se je rodilo v zer in dr. VValsh, zdravnika v neki londonski bol-j vasi 29 dečkov, pa samo ena deklica. Ne samo ,nišnici, priobčujeta v angleškem strokovnem li-j domače žene, temveč tudi one, ki pridejo od-drugod v Duton, povijajo same dečke. Zdravniki menijo, da je ta čuden pojav v zvezi s tamkajšnjim podnebjem. X V Rus"i imajo blizu 30.000 stoletnikov. stu zanimiv članek o svojih novih dognanjih, ki pomenijo važno obogatitev zdravniške vede. Gre1 za zdravljenje pljučnice in drugih nalezljivih bolezni. Poizkusi so se zelo dobro obnesli. Novo zdravilo je olivno olje, ki se vbrizga v kri po-j Moskovski listi poročajo, da je v Rusiji nad tri; mešano z vodo. V 24 urah po vbrizgu se znižaj in pol milijona ljudi, starih nad 80 let in da je visoka vročina na prirodno. Čez tri tedne takega! med njimi 29.563 starčkov, ki so prekoračili sto, zdravljenja so bolniki že lahko šli domov zdravi, j let. Največje število ljudi visoke starosti živi na j Sijajne uspehe sta dosegla angleška zdravnika. Kavkazu. Zavod za preučevanje pojavov sta-] z vbrizgi olivnega olja tudi pri revmatičnih lju-j rosti zdaj preučuje vprašanje, koliko so točna j deh in pri zastrupljenju krvi. Olivno olje je kot razna doslej poznana naziranja o vzrokih sta-i zdravilo velikega pomena že zato, ker lahko z rania. Moskovski listi izražajo upanje, da bo za- ni'm zdravimo tudi zelo občutljive ljudi, ki zdrav-! vod v najkrajšem času izdal razne recepte, po i Uenja s tuberkulinom ali insulinom ne preneso,j katerih bodo tudi drugi smrtniki Rusije in izven•' P°leg tega pa lahko rabimo olivno olje v večji, njenih mej mogli dočakati tako visoko starost. X Kuga v zadnjih letih. Po podatkih iz nekega francoskega zdravniškega časopisa je razsajala zadnja leta kuga v Mandžuriji, v portugalski Angoli in v Kenyi in Ugandi v Afriki. V Mandžuriji je nastala poleti leta 1933. hujša kuga, kakor je bila ona v letu 1920. Samo zapisanih žrtev je bilo v avgustu 1546. V Angoli traja kuga, ki so jo najbrž zanesli iz drugih krajev mornarji, z majhnimi presledki že od leta 1921. Umrljivost je pa tu majhna; znaša samo 40 % in le v neka množini, kar je pri"drugih zdravilnih sredstvih zaradi pogubnih posledic izključeno. X Materinska ljubezen pri kuncih. Strah pred kačami, pravijo, je živalim prirojen. Neki ameriški opazovalec pa Sporoča zgodbico, ki kaže, da to mnenje ni čisto dobro. Mlad kunec se je oddaljil malo od matere in je v trenutku stal pred kačo. Brez strahu je šel proti njej. Kača se je vrgla takoj nanj in se ga ovila, a v istem trenutku je planila tudi že kunčeva mati na kačoj in jo začela obdelovati s krepkimi brcami. Kača j terih krajih in ob gotovem času doseže 60 %. j ie morala svojo žrtev izpustiti in pobegniti. Kuga v Ugandi in Kenyi že pojema. Zdravniki so j X Brestom grozi smrt. Ze nekaj let opažajo jo podrobno preučili in ugotovili, da jo prenašajo; v nekaterih krajih Evrope v nasadih brestov podganje bolhe. j neke vrste kugo, ki grozi uničiti to lepo drevje. X Glad mori ljudi. V ameriški državi lllinoisu | Kmalu po vojni so opazili to bolezen na Nizo-vlada huda lakota. Oblastva so bila prisiljena; zemskem. Listje okuženega bresta začne veneti, prositi vlado v Washingtonu za nujno pomoč, j drevo ne poganja več novih vejic in naposled ker je nad 200.000 ljudi brez posla in kruha in \ odmre. Zdaj so dognali, da povzroča bolezen jih je doslej umrlo za lakoto že več sto. ' neka gliva, proti kateri je znanost še brez moči. X Čez tri metre visok velikan. Zdravnik! Pojav je zanimiv tudi zaradi tega, ker nam po-dr. Fuchs je pred Dunajskim zdravniškim dru- i jasnjuje, kako je mogoče, da so nekatere visoko ] Štvom poročal o pravem velikanu, ki ga je videl: razvite oblike rastlinstva davnih dob kar ne-v Buširju v Perziji. Ta mož je do svojega deve- j nadno izginile. Ali je bil povzročitelj brestove tega leta rasel čisto prirodno, potem pa je začel! kuge prenesen s katerega drugega dela sveta v strašno rasti, dokler ni dosegel velikosti 3.20 m i Evropo ali je morda že poprej živel pri nas kot in teže 200 kg. Glava mu je tako velika in težka, nedolžen zajedalec, ni znano. Zelo verjetna je domneva in ima morda marsikaj skupnega tudi s pojavom nenadnih kužnih bolezni, ki dostikrat čisto nepričakovano obiščejo človeštvo, da je taka kužna bolezen prišla zdaj še nad breste. X V eni uri zgrajena hiša. Tudi stavbinstvo silno napreduje. Velike stavbe, kakršne so prej gradili šest do 12 mesecev, danes zgrade v šestih do 12 tednih. Seveda v stavbinstvu pred-njači Amerika. Angleško časopisje poroča o re žeblja. Stene so narejene iz posebne zmesi betona, asfalta, klobučevine in stisnjene slame. Take stene so tople, niso vlažne in se skozi nje tudi ne sliši. Zdaj se je posrečilo, da so tako hišo postavili v 65 minutah. X O mesecu nam še ni mnogo znano. Učenjak Weisberger trdi, da na mesecu ni zraka in da zaradi tega tudi ni tam življenja. Njegovo trditev pa izpodbijajo mnogi drugi učenjaki. Učenjaki dokazujejo, da nam daljnogledi kažejo samo stratosfero, ki jo razsvetljuje elektrika. Pod to stratosfero pa je zrak, skozi katerega ne more predreti daljnogled. Našemu očesu torej po tem naziranju ni dano, da bi videli luno v njeni čisto pravi podobi. X Klub groze. Med vsemi zabavnimi društvi, odnosno klubi, ki jih v Londonu kar mrgoli, je na/bolj znan Književni klub groze, ker se od drugih močno razlikuje. Ta klub je bil ustanovljen pred leti na pobudo slavnega angleškega pisatelja Chestertona in na slovesni pojedini, ki jo priredi v začetku vsakega meseca, zoere vse pisatelje detektivskih romanov, dalje visoke dostojanstvenike in tudi najslavnejše detektive. Postati čian tega kluba pa ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Kdor hoče postati čian, mora priseči, da bo pisal v čisti angleščini in da se bo po svojih najboljših močeh potrudil, da bodo njegovi detektivski romani premagovali zlo samo v službi nravnosti. Predsednik kluba posvari novinca takoj po sprejemu, da ga bodo vsi člani zavrgli, če ne bo držal zaobljube. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS da je ne more držati pokoncu, temveč mu počiva s podbradkom vedno na prsih. Velikan zavoljo svoje teže sploh ne more stati ne hoditi. Duševno pa je čisto zdrav. Glava mu je dvakrat večja cd normalne glave. X Krava je pametnejša kakor konj. Krava ne velja za posebno brihtno žival, a kakor so pokazali poizkusi na nekem vseučilišču v Ameriki, to naziranje ni upravičeno. Izvrševalci poizkusov! pravijo, da je krava celo razumnejša od konja, le da je človek zaradi njene prirojene skromnosti in bojazljivosti ne ceni pravilno. Poizkus je po- kordu, ki je bil dosežen v Filadelfiji v Ameriki. Tam so veliko dvodružinsko hišo zgradili v 65 minutah. Velike ameriške stavbinske družbe kazal, da krava dosti hitreje najde skrito krmo imajo vse tako urejeno, da dele za naročeno eno- kakor konj, uči se enako hitro, a ri vsako reč dosti bolje zapomni ko konj. Bile so pa krave često preveč bojazljive, da bi se lotile krme v nenavadnih skrivališčih. Zanimivo je, da so se izkazale za posebno razumne tiite krave, ki so dajale največ mleka. družinsko ali dvodružinsko hišo kar pripeljejo na določeni prostor. Seveda mora biti zemljišče, kjer se postavi hiša, že piej pripravljeno. Najprej postavijo železno ogrodje, nato pa v to ogrodje z vijaki pritrde stene, vrata in okna. Zanimivo je, da za vse to ne pribijejo niti enega Meso in sala ta. A: «Vi ste kakor zver, tako hlastno jeste meso.» B: «Vi ste pa kakor krava, ker se bašete le z zeleno salato.» Otroška. Stric: »Zakaj se pa cmeriš, Urška? Kaj ti Boltek ni dal pol jabolka?« Urška: «Dal mi ga je, noče mi pa dati pol črva.. r. • Resnica. A: «Ali je resnica, da ste rekli o meni, da sem tepec?« B: «Resnica je, rekel pa tega nisem » Med prijateljicami. Vera: «Kadarkoli grem na izprebod, vedno mi je ta vsiljivi novi zdravnik za petami.« Zora: »Kako pa vedno izveš, kam je namenjen na izprehod?« Pred sodnikom. Sodnik: »Samski ali poročen? Obtoženec: «Poročen.» Sodnik: «S kom?« Obtoženec: «Z neko žensko.« Sodnik: «Seveda z žensko, to je jasno.-Obtoženec: «Nič ni jasno, .laz imam sestro, ki je poročena z nekim moškim.« POMNITE! ^ Od 1. do 11. junija XV. velesejem v Ljubljani PREGLED DOMAČE PRODUKCIJE Posebne razstave: Gasilska razstava. — Modna revija — gospodinjstvo. — Salon avtomobilov. — Pohištvo. — Male živali. Polovična voznina na železnici, paro-brodih in avijonih. Razstavišče obsega 40.000 m*. Škotska. Star Škot pade na hodniku in na glavi se mu napravi velika bunka. «Hvala Bogu», vzdihne Škot, «da imam bulo na glavi; zdaj vsaj lahko nosim klobuk, ki sem ga podedoval po starem očetu in ki mi je bil prej prevelik.» V muzelu. ,. Mati: «Sinkor tu vidiš kip boginje Minerve.« Sinko: «Ali je gospod, ki stoji kraj nje, njen mož, mamica?« Mati: «Ne. sinko, Minerva se ni nikoli oirio-žila, ker je bila boginja modrosti...« Razlika. Kunigunda: «Kaj res hočeš vzeti tega bOlet-nega glavnega ravnatelja in preživeti z njim vse življenje? » Simona: «Da. Toda njegovo življenje, ne svojega.« Izgovor tata. Sodnik: «Vi ste trikrat zaporedno vlomili v trgovino z oblekami. Kaj pa ste odnesli iz nje?« Tat: «Gospod sodnik, odnesel sem samo eno obleko za mojo ženo, toda moral sem jo trikrat zamenjati.« Profesorska pozabljivost. Vseučiliški profesor je pozabil doma neko knjigo, in ni mogel predavati. Vrnil se je domov in pozvonil. «Gospoda profesorja ni doma«, reče služkinja. «Škoda», odgovori profesor in se vrne na vseučilišče. Žamet. Miha: «Tvoja žena ima glas kakor žamet.« Boltežar: «Tiho! Če te sliši, bo takoj hotela imeti obleko, prirnerno njenemu glasu.« Dokaz. Učitelj: «Mihec, povej mi tri dokaze, da je zemlja res okrogla » Mihec: «Prvič je to zapisano v knjigah, drugič nas tako učite vi in tretjič trdi tako tudi n:.ša mamica.« Tudi razlog. A: «Zakaj si se prav za prav oženil?« B: «Veš, dragi prijatelj, že davno sem se naveličal življenja!« Dobre glave. Urša bi rada dala v šole sinčka Gašperja, da bi tudi v njihovi hiši imeli gospoda. Napotila se je k domačemu župniku in ga prosila, naj fanta posebej poučuje, da bo jeseni mogel v Ljubljano. «Dobro, dobro,« je prikimal župnik, «samo če je fant dobre glave.« «0, tisto pa, tisto«, je hitro potrdila Urša. «Glavo ima pa dobro naš Gašper. Veste, pred kratkim je padel s kozolca naravnost na glavo, pa mu je še ostala cela.« 1885 1935 daialog. BS TOVARNE GLASBILI MALI OGLASI Posnemalnike in brzoparilnike na obročna odplačila «T e li li a», Ljubljana, 81 daje Mestni trg št. 25. Sprejema potnike. Izredno dobro in poceni dobite oblačila, moško perilo itd. pri Preskerju v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 14. Važno za gospodinje in dekleta! Pravkar je izšla v osmem pomnoženem natiska najpopolnejša knjiga »Slovenska kuharica«, ki jo je spisala S. M. Felicita Kalinšek. Knjiga ima nove večbarvne tabele in je elegantno vezana. Dobi se za ceno 160 Din v knjigarni Ant. Turka nasl., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 5. 113 Popolnoma brezplačno dobite začetek prekrasnega romana cV naročju sreče*, če še danes pišete upravi «Družinskega tednika* v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 23/1. 114 Listnica uredništva Predgrad. Ni sredstva za omehčanje kamna. Sevnica. Ml smo nedavno prinesli poročilo o ustanovitvi Društva kozjerejcev za Zasavje s sedežem v Trbovljah. Tam smo tudi omenili, kako se zamišlja brezplačna dobava plemenskih živali boljše pasme. To je vezano na pogoje in število takih plemenskih živali je gotovo omejeno. Pre-čitajte natančneje tisto poročilo. Če hočete vedeti kaj več, se obrnite na omenjeno društvo. Industrija perila in splošne konfekcije, veletrgovina manufakture. Najpopolnejši kroji. Izdelava tudi po meri. Pridružite se našim številnim zadovoljnim odjemalcem, saj jubilejno 50. leto, kar obstoji tvrdka, dokazuje našo solidnost. Konkurenčne cene 1 Trgovci zahtevajte ponudbe! Vabimo Vas na neobvezen obisk< išljl epše ure življenja preživi človek, kadar čita napete romane, ko pošlje svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi. Romani iz cJutrove> knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo za odmor duha, njegovo pomladitev in splošno pomiritev. Vse skrbi, ki nas tarejo cesto le zaradi naše črnoglednosti na življenje, se ob interesantnili dogodkih, zapleti jajih in razvozljaiili v teh romanih razblinijo v t'ič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z nepriltkami vsakdanjega življenja. Privošči si Jih vsakdo! Tek. štev. Naslov knjige Broš. Vez. 1. Blagajna velikega vojvode 2. Lucifer........ 3. Tigrovi zobje...... 4. Pater Kajetan..... 5. Zvestoba do groba . . . . 6. Onkraj pragozda . . . . 7. Misterija....... 8. Razpad carstva..... 9. Roman treh src..... 10. Rdeča megla...... 11. Hektorjev meč..... 12. Papežinja Fausta . . . . 13. Lov na ženo...... 14. Ugrabljeni milijoni . . . 15. Milijonar brez denarja . . 16. Železna cesta...... 17. Rdeča kokarda..... 18. Zlati panter...... 19. Seržant Diavolo..... 20. Beltegor........ 21. Možje......... 22. Gusar v oblakih . . . . . 23. V kreinpljih inkvizicije . . 24. Do Ohrida in Bitolja . . . 25. Gostilne v stari Ljubljani . Din 8 — 8 Din 14- 8- — 14- — 8" — 14- — 8 — 14" — 8- — 14- — 8- — 14" — 8- _ 14 — 8- — 14' — 8- — 14 — 8- — 14- — — 14 — \-> — „ 20- — 10 15 _ 15 _ M 20" — 8 — 14- — 15 — M 20" — 15 — »» 20 — 10- _ 15- _ 15- _ M 20- _ 15- _ M 20" _ 15 — • » 20" —. 15- — »» 20- _ 25- — 32- _ 6- — 6 — Vseh 25 knjig......................Din 258— Din 390 — Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2-—. za 2 knjigi Din 3-—, za 3 knjige Din 4-—, za 4 knjige Din 6-—. Od 5 knjig do 9 knjig Din S-—, za 10 knjig Din 10-—, za 25 knjig Din 20-—. PRI ODJEMU VSEH KNJIG šE PO 10 % POPUSTA. Knjige naročite pri upravništvu „Jutra" v Ljubljani.