MLADI OZAKONU O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Priprava na javno razpravo
Uvodnega predavanja in razgovora o osnutku Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je bil namenjen uvodničarjem oddelčnih skupnosti srednjih šol in osnovnih organizacij ZSMS, se je udeležilo tnnogo mladih, ki so se po uvodni besedi zanimali za spremembe, ki jih prinaša osnutek tega zakona v usmerjeno izo-braževanje. Dekleta in fantje, ki so se udeležili tega predavanja in razgovora, bodo imeli v svojem okolju, od koder prihajajo izredno za-htevno nalogo predstavitev prednosti in po-manjkljivosti osnutka tega zakona, saj se vse-bina le-tega nanaša prav na spremembo vse-bine izobraževanja njih samih. Tudi na preda-vanju je uvodničar poudaril pomen resnega pristopa k javni razpravi o zakonu, ki je še v osnutku, kajti v poznejših fazah oblikovanja zakona bo zamujeno priložnost, vplivati na vsebino zakona, težje uresničiti.
Sedanja šola je vse pramalo povezana z združenim delom, ne upošteva potreb združe-nega dela. Sedanji vzgojnoizobraževalni si-stem mlade odmika od proizvodnega dela ter jih usmerja v administracijo. Temu je v veliki meri krivo nepravilno moralno in materialno vrednotenje proizvodnega dela ter malomeš-čanski odnos do poklicev v neposredni proi-zvodnji. Vse preveč mladih se odloča za po-klice v administraciji. pri vpisih na takšne šole do nedavnega ni bilo nobenih omejitev. De-lavci zaposleni v neposredni proizvodnji tudi vse pogosteje beže v administracijo.
Sredi osmega razreda osnovne šole je pre-pozno pričeti usmerjati mlade v posamezne poklice. Usmerjanje naj bi potekalo skozi vso osnovno šolo, da mladi ob koncu osemletnega šolanja ne bi bili v dilemi: kam sedaj? Tudi šti-pendijska politika naj bi prispevala svoje, tako da bi usmerjala mlade na šole, katerih znanje združeno delo potrebuje. K dokaj stihijnemu sedanjemu stanju na področju izobraževanja in zaposlovanja prispevajo tudi neizdelana ka-drovska politika v organizacijah združenega dela, saj ima doslej izdelane kadrovske plane in kadrovsko izobraževalne potrebe le okrog trideset odstotkov organizacij združenega dela v Sloveniji.
Če na eni strani ugotavljamo presežek dolo-čenih profilov poklicev, se na drugi strani kaže pomanjkanje določenih poklicev in tudi neza-nimanje za šolanje zanje. Po statističnih po-datkih bi poklicne šole vpisale šest do sedem tisoč učencev, a ostajajo prazne zavoljo neza-nimanja in pre\elikega pritiska zlasti na gimna-zije. Potrebe po nekaterih poklicih doslej še zadovoljujemo s priseljevanjem učencev iz drugih republik, večno pa to ne bo šlo, kajti tudi sosednje republike doživljajo vse živah-nejšo gospodarsko rast, s tem pa pri njih Judi rastejo potrebe po šolanih delavcih. Priseji-tveni tok se bo slej ko prej ustavil, če ne celo obrnil, da se bodo tisti delavci, ki so bili doslej zaposleni v Sloveniji, vrnili v svoj domači kraj, ko se bo pokazala možnost zaposlitve.     „   .
Z zapustitvijo šolskih kolopi se izobraže-valni proces ne bo prenehal, ampak se bo nada-ljcval v organizacijah združenega dela v različ-nih oblikah. Delavcu tudi ne bo zaprta pot pri nadaljnjem izpopolnjevanju v svoji stroki. Zakon predvideva ureditev pravic in dolžnosti delavca do delovne organizacije, ki ga je po-slala na šolanje. Delavčevo izobraževanje bo bolj vezano na potrebe in interese delovne or-gamzacije, to pomeni, da bo izobraže\anje iz dela pogojeno iz kadrovskih potreb organizacij združenega dela.
S preobrazbo vzgojnoizobraževalnega si-stema bo tudi odpadla matura v klasičnem smi-slu, pred pričetkom nadaljnjega šolanja bo de-lavec le opravil nadaljevalni izpit, pomembno težo pa bodo imele tudi delovne izkušnje.
Novi zakon prinaša večji vpliv uporabnikov na vzgojnoizobraževalni proces, pa tudi aktiv-nejšo vlogo dijakov v samoupravnem življenju in učnovzgojnem procesu. V srednjem šolstvu bodo ustanovljene enote posebnih izobraže-valnih skupnosti, ki bodo urejene po dvodo-mnem sistemu. Enote bodo oblikovane po vzgojnoizobraževalnih programih. V zboru uporabnikov bodo delagati organizacij zdru-ženega dela, ki potrebujejo določene kadre, prcdstavniki družbenopolitičnih organizacij in starši.                    -      .   ;
F. PREŠEREN