FcStnltoft ptotana ▼
Leto XXI., It. ni
LIpravništvd: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
lh.seratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Lpfefjjassa, petek 6. septembra !$40
Cena t Din
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, lahlun 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Marlba^, Grajski trg št. 7, telefon «L 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica itev. 1, telefon št- 65.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 dilb Za inozemstvo 4fi din.

Danes pada zavesa spomenika, ki ga Je sredi Ljubljane postavila Slovenija kralju Zedinitelju. Simboličen je ta dan. Kraljev dan, rojstni dan njegovega sina, jugoslovenski dan, dan spomina, ko je pred 10 leti kralj Vojak in Državnik izročil narodni vojski jugoslo-vensko zastavo, da jo čuva neomadeževano in neponižano za ceno vsake žrtve. Še ga vidimo, kako na Banjici visoko na konju ponosnega očesa motri sijajni pohod odposlancev vseh polkov in rodov nase vojske. Še ga gledamo, kako stopa ožarjenega obraza, a vendar poln globoke resnobe na tribuno ter izroča polkom nove zastave. Še čuje-mo njegov mehki glas, s katerim je znal tako globoko poseči v srca: »Dvigajte nove jugoslovenske zastave visoko in branite jih junaško kot svetinjo, kot čast svojo. V njih sta kralj in domovina, nad njimi so sence padlih vitezov in zmagovalcev.«
Dolinarjeva umetnina nam kaže kralja Aleksandra v vsej njegovi zgodovinski veličini. Visoko na konju sedi vzravnan v kroju vojskovodje in vendar ne samo vojak. Glavo ima odkrito in obraz mu je obrnjen v daljino, kakor da so misli rodoljuba in državnika napolnite njegovo dušo. V rokah mu je vladarsko žezio, pod katerim ie zedinil naš jugoslovenski rod. To je lik človeka, ki ni umrl, temveč je pred nami pripravljen, da nas vodi naprej do novih ciljev.
Znova si predočujemo, kaj nam je bil ta kralj. V zgodovino svojega naroda smo ga vpisali kot Viteza. Zedinite]ja, Mueenika. Bil je na čelu vojska, ki so s kopji svojih zastav zaznamovale meje kraljevine Jugoslavije in uresničile vekovne težnje našega rodu po svobodi in edinstvu. Bil je vladar Jugoslavije, ko je mlada država storila prve korake v svet in je brodila skozi prve težave novega sožitja. Bil je kralj v trenutku, ko so notranje težkoče pretile razbiti delo edmstva in ko je bilo treba prevzeti najtežje odgovornosti pred preteklostjo in bodočnostjo našega rodu. Bil je voditelj naroda, ko si ;'e Js?gos*a-vija iskala svojega prostora v evropski družini, pa ji ie niegovo državniško oko izbiralo varno in mirno mesto na soncu. Združeval je v sebi pogum neustrašnega borca z odločnostjo prepričanega mirotvor-ca. Bil je rasni prototip našega človeka, pri tem pa mož evropskega formata. Njegova misel ni obiemala le ožjih Vranic lastnega rodu. ona je zajemala širne slovanske daljave ter je jugoslovenstvu v slovan-stvu in slovanstvu v človeštvu odmerjala historične naloge. Pod njegovim vodstvom smo šli sigurni in srečni bodočnosti nasproti. Zato so se zaklele vse sovražne sile zoper njega. Z njegovo smrtjo naj bi se bili podrli temelji, na katerih je zgrajena naša svoboda. Toda smrt Mučenika je dala narodu nove življenjske sile in za ceno svoje krvi
je kralj Aleksander odkupil prepričanje sveta, da je naš jugoslovenski dom neporušen. Kraljevo mučeništvo je v milijonih Jugoslove-nov za vedno utrdilo fanatično vero v rešilno moč jugoslovenske ideje in kraljev poziv ob smrtni uri »Čuvajte Jugoslavijo« ne bo nikdar zamrl v srcih našega naroda.
Kralj Aleksander je bil pravi sin svojega naroda, ki ga je ljubil gorečega srca, s katerim je preživljal dobro in zlo, ki mu nobena oso-bina našega človeka, nobena briga našega življenja ni bila tuja, nobena skrb neznana, premajhna ali prevelika. V njem je bila vtelešena vrlina možatosti, iz katere je izvirala neodoljiva sila avtoritete, ki ne potrebuje ne meča ne krone. Čar njegove osebne ljubeznivosti in njegove čudovite sposobnosti se vživeti v misli in skrbi i malega človeka ga je intimno vezal z globinami našega ljudstva in spletel vezi, ki jih nobena smrt ne pretrga.
V vsakem delu Jugoslavije je bil njegov dom in v vsakem kraju naše domovine je bil domač. Med nami Slovenci je preživljal morda najsrečnejše ure svoiega življenja ob strani svoje ljubljene žene, v krogu svojih otrok. Bil je lovec na naših planinah, bil je gost v naši preprosti kmečki hiši, bil je ves doma v naših šumah in ob naših potokih in vedno poln razumevanja za posebne vrline in slabosti našega rodu, za njegove posebne težnje v skupni državi, a tudi za njegovo pomembno vlogo v razvoju Jugoslavije.
Ko danes tisoči Slovencev iz vseh kraiev dežele pred veličastnim spomenikom kličejo Slavo neumrlemu Kraliu ni to le manifestacija spoštovanja in priznanja za njegova velika dela, temveč je izliv srčnega občutka neprekinjene povezanosti našega ljudstva z idejami in delom Zedinitelia, ki so mu naša srca dala še eno, morda najlepše ime — L»«bl'enec naroda.
Ob strani nesmrtnega očsta snremliamo niegovega sina, ki na ta dan dopolnjuje svoje 17. letn ?n stopa ob roki svojega vzvišenega strica in varuha v zadn<e obdobje svoie priprave za prevzem kraljevske oblasti. Vso vero. ki smo io gopli v kralja Očeta prenašamo na njegovega Sina. Ob tem spomeniku, ki nam tako živo predočuje po-zemT-ko rodobo k«"aJia AJ^k^andra, obnavljamo vero v idejo, katere Vitez Mitčpnik »e bil in d->'emo r^išk« svoii trdni nadi, da bo sin dopc1^1 deb Očetovo in da bo dedič niegovega narodnega viteštva, dovrčifolj dela našega notranjega zedinienia.
Zavesa oada. Tt n^ših duš se izvija klic Slave kraliu Vitezu. Zedi-nifeli«!, Mučen Tn že se celiva v mogočen zbor: Bože hrani, Bože spasi, našeg kralja i naš rod ...
ClVADMO JUGOSLAVIJO!
Kot človek, kot prvi državljan, kot vojskovodja, kot vladar, državnik in diplomat je ustvaril veliko delo za sedanjo generacijo in bodoče rodo\e.
»Mar mislite, da se ne zavedam nevarnosti, ki se vanjo podajam? Dobro vem, da lahko padem. Moja smrt bo nesreča zarne osebno in za mojo rodbino. Vendar — to ni važno. Narod me ne drži na tem mestu zaradi tega, da bi tu sedel s pre-križanimi rokami in da bi skrbel samo za svoje življenje.«
»Dobro vem, kaj se mi lahko vsak hip primeri. Na to moramo biti pripravljeni. Toda motijo se tisti, ki mislijo, da bodo zadeli Jugoslavijo, če zadenejo mene. Tudi jaz sem samo človek. Jugoslavijo pa so gradili mnogi pred menoj in bo le še silnejša, ako tudi jaz padem zanjo — «
Nihče ne bi bil mogel bolje od njega samega v tako kratkih in jasnih besedah zajeti smisel njegovega življenja! V teh besedah se nam ne odkriva le lik kralja-človeka, iz njih lahko razberemo tudi vse osnovne poglede velikega pokojnega vladarja kot prvega državljana, borca za svoj narod in državo, državnika in diplomata, predvsem pa tvorca velikega dela, ki ni bilo namenjeno le sedanji generaciji, temveč tudi vsem bodočim rodovom.
Tako jasne poglede o vsem pa je mogel imeti le človek, ki je poznal jasnost in odločnost tudi v svojih dejanjih. Njegove besede so bile redke, kakor je redka beseda delovnega človeka, a tem bogatejše je bilo njegovo življenjsko delo. Vse njegove besede so bile le naj-skromnejši izraz njegovega ustvarjanja, ki je bilo ustvarjanje resničnega ljudskega vladarja. Zato je njegovo delo tako tesno povezano z vsem našim razvojem v svobodni državi in naš razvoj z njegovim delom, da drugega od drugega ne moremo ločiti. On ni bil le naš vrhovni predstavnik na zunaj in znotraj, on ni bil le najvišji zastopnik svojega naroda in svoje države, on je bil naš prvi — delavec, ki je zapustil sledove svojega dela na vseh področjih našega javnega življenja, obenem pa svoje osebno življenje tako tesno povezal z narodom, da je tako rekoč rasel med njim od rane mladosti do svojega življenjskega konca in se z njim stopil v eno,
P©t življenja
Že v zgodnji mladosti ga je pograbilo življenje z vso svojo resnostjo in ga potegnilo v svoj burni vrtinec. Njemu ni bilo usojeno, da bi užival lepa in mirna leta svojega prestolonasledništva, kakor toliki drugi princi. Njegova zibelka so bile C e t i n j e , kjer je zagledal luč sveta 17. decembra 1888. kot četrti sin tedanjega kneza Petra Karadjordjeviča in njegove soproge Ljubice Zorke, hčerke črnogorskega kralja Nikole. Prvi učitelj mu je bil njegov oče, a že kot mlad deček je šel Aleksander s svojim bratom Djordjem v Petrograd, kjer sta bila oba v zboru dvorskih pažev pri poslednjem ruskem carju Nikolaju II. Kasneje je skupno s svojim očetom živel v pregnanstvu v Ženevi ter se tam posvetil temeljitemu študiju. Po smrti zadnjega Obrenoviea se je z očetom — novim srbskim kraljem — vrnil v domovino kot petnajsletni mladenič, a je tudi v Beogradu nadaljeval svoje študije, v katere je tedaj pritegnil zlasti še vojaške vede. Ko se je njegov starejši brat Diordje v aneksijski vihri odrekel pravici do prestola, je dne 27. marca 1909 postal prestolonaslednik. Bilo mu je tedaj 21 let.
Tu se začenja za Aleksandra resna priprava za kasnejše vladarske naloge. Komaj tri leta nato so izbruhnile balkanske vojne, v katerih se je mladi prestolonaslednik aktivno udejstvo-val ter tako prvič pokazal svoje izredne sposobnosti. Kot komandant I. armije je izvojeval veliko zmago v kumanovski bitki. Svoje vojaške sposobnosti je izkazal tudi v srbsko-bolgarski vojni.
Vladarska d&lzsaosti
še večje in težje pa so postale njegove naloge, ko je zaradi bolehnosti kralja Petra tik pred izbruhom svetovne vojne 12. junija 1914, prevzel dolžnosti regenta in vršilca vladarske oblasti. Sedaj je ležala na njem tudi vsa teža politične odgovornosti, a kot regent je bil obenem vrhovni poveljnik celotne srbske vojske. Legendarno je postalo njegovo osebno junaštvo na fronti, nepopisno pa je trpljenje, ki sta ga s srbskim narodom delila Aleksander in kralj Peter na umiku preko Albanije. Za svojo izredno energijo v borbi s sovražnikom ter za svoje ogromne napore, po katerih je svoj mučeniški narod vodil do zmage, pa je bil bogato poplačan ob predoru solunske fronte. Svoje velike vladarske ideale je dosegel, ko je mogel 1. decembra 1918 proglasiti z e d i n j e-n j e vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno jugoslovensko državo, tedaj kraljevino SHS.
Po sklenjenem miru se je regent Aleksander ves posvetil notranji utrditvi in konsolidaciji j ugoslovenske države. Po smrti svojega očeta je 16. avgusta 1921 tudi formalno postal kralj. Navzlic velikim težavam, pred katerimi se je nova država znašla tako na zunaj kakor na znotraj, je Aleksander z izrednimi vladarskimi sposobnostmi in priznano državniško modrostjo, 'ki je na zunaj vzbujala občudovanje celo
pri sovražnikih naše zemlje, na znotraj pa ljubezen vseh državljanov, premagal vse ovire na poti notranje utrditve in spoštovanja naše države v svetu. Ko so plemenske in strankarske strasti preveč zaslepile naš narod, je s svojim dejanjem dne 6. januarja 1929 kot največji Jugosloven prevzel nase vso težo odgovornosti v želji, da bi odstranil notranje zlo in strnil državo v na zunaj močno enoto. To njegovo dejanje odpira novo razdobje v naši zgodovini in tvori skupno z aktom od 3. oktobra istega leta ter onim z dne 6. septembra 1930 glavne stebre naše bodočnosti. Pomen teh njegovih velikih dejanj je predvsem v tem, da se kot prvi državljan v službi svoje domovine ni ustrašil prevzema strašne odgovornosti, ko je čutil, da je država v nevarnosti.
Moder državnik,
blag vladar
Od tedaj naprej nam vsaka njegova beseda le še bolj živo tolmači njegovo ogromno ljubezen do svojega naroda, ljubezen, ki se ni strašila dela, niti ni bežala pred sodbo zgodovine. Že v svojem proglasu narodu je z vso obzirnostjo in plemenitostjo človeka, a tudi z vso odločnostjo in daljnovidnostjo državnika obrazložil svoje namere. Kakor vojskovodja, tako je tudi kot vladar in državnik poznal samo opoj žrtvovanja, ne pa osebnega poveličevanja : »Rad in z veseljem poklanjam kri in življenje, da svojemu narodu odkupim srečo.« To svojo življenjsko misel je imel pred seboj v vseh svojih dejanjih, v vsem svojem
življenju. In prav zaradi te veličine njegovega osebnega žrtvovanja gledamo na vse njegovo življenjsko delo kot delo za druge, delo za boljšo in srečnejšo bodočnost naroda, ne pa zata ali oni trenutni osebni uspeh. Tako se nam bo tudi njegov akt z dne 6. januarja 1929 kazal toliko bolj v tej nadčloveški veličini, kolikor bolj bomo od njega odmaknjeni, kajti velika dela ne morejo nikdar izgubiti svoje notranje vrednosti, ne glede na njih konkretno usodo. Koliko velikega in genialnega je v zgodovini propadlo, ne da bi zaradi tega izgubilo svoj značaj in pomen!
Kralj Zedinitelf
Vse njegovo državniško delo in vse njegove notranje zamisli in pobude izhajajo namreč iz globokega notranjega prepričanja o usodni povezanosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev vnovidržavL Zato je znabiti največje, kar je bilo v njem, neugnana sila zedinjevalca. V njem je že od rane mladosti žarela ona prava jugoslovenska duša, ki vidi v večnem spoju vsega dobrega in lepega, kar so dale slovenska, hrvatska in srbska zgodovina, tradicija in kultura, edino pot za napredek in srečo jugosloven-ske države, ki predstavlja po tolikih vekih nesreče skupni dom in najboljši dom vseh treh bratov, združenih odslej v skupnem veselju in trpljenju. V njem je živelo ono pravo jugoslovenstvo, ki vidi v socialni in kulturni obnovi naše države, predvsem seveda tudi v njenem zdravem gospodarskem in političnem razvoju, poslanstvo našega zgodovinskega zedinjenja pod istim krovom. Kako je zvest tem svojim vzvišenim načelom iskreno ljubil vsakega izmed treh bra-
tov, ki so si pred njim podali L decembra 1918 roke v večno združitev, Srbe zase, Hrvate zase in Slovence zase, nam pričajo ne le njegove besede, ki so bile često izrečene vsakemu posebej izmed njih, temveč predvsem njegova dejanja, s katerimi se ni nikdar oddaljil od spoznanja, da je služba domovini koristna le tedaj, ako varuje skupnost, ko razvija njene dele, in varuje njene dele, ko razvija skupnost.
Varuh naše skupnosti
Na teh osnovah je gradil tudi svoje veiiko delo kot diplomat. Iz zavesti, da moremo samo kot notranje strnjeni in edini tudi na zunaj nekaj pomeniti, je svcje vladarsko delo, polno odgovornosti in težavnih nalog, izpolnjeval v znamenju silnih naporov za očuvanje naše države pred vsemi zunanjimi nevarnostmi. Na to pot, polno ovir in zased, se je spet pedal samo z dejanji, ne z besedami. Našo hišo je hotel zavarovati na zunaj najprej v neposredni bližini. Zato je delu za balkansko pomirjen j e posvetil največ svojih prizadevanj. Most za balkanski sporazum pa je kot sin svojega naroda napravil najprej tam, kjer je bil najbolj potreben: med slovanskimi brati na Balkanu. Roka sprave, ki jo je ponudil bratski Bolgariji, bo odslej trajen opomin bratom na slovanskem jugu, da se izognejo medsebojnim razprtijam, ako hočejo očuvati svoje domove. Toda Aleksander se tudi v zunanji politiki ni ustavil na pol pota. Mostove sporazuma z narodi je gradil na vse strani, predvsem pa z vsemi našimi sosedi. Žal je padel poprej, preden je mogel uresničiti vse svoje načrte, toda mnoge njegove tedanje zamisli so bile uresničene kasneje. In kakor v njegovem življenju od njega samega so bile tudi po njegovi smrti po njegovih smernicah uresničene v našo skupno korist, zaradi naše skupne varnosti navzven.
Ob kratkem pregledu njegovega velikega dela šele čutimo, kako iz srca mu je ob poslednjih življenjskih utripih privrela na dan misel zaskrbljenosti nad našo usodo: »Čuvajte Jugoslavijo!« Ta misel je bila že ted^' a je še bolj danes v srcu vsakega iskrenega Jugoslovena.
le
I sponi
Za odkritje somenika "Viteškemu kralju v Ljubljani je spomeniški odbor izdal izredno okusno izdelan zbornik, v katerem je izčrpno opisan postanek velikega spomenika, enega največjih na Balkanu. Zbornik je poleg tehtnih člankov opremljen s številnimi krasnimi slikami, ki podajajo vse podrobnosti nastajanja spomenika. Uredil ga je Miha Maleš, tiskala pa Narodna tiskarna v Ljubljani. Izpod peresa Mihe Maleša je naslednji članek o postanku Dolinarjevega največjega dela, ki bo gotovo zanimal vso našo javnost.
Kipar Lojze Dolinar je bil na razpis za postavitev spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani že pripravljen. Že ko je prejel naročilo — pred leti — za izvršitev spomenika kralju Petru L v Ljubljani pred mestno hišo, je pričel s temeljitim študijem konjske figure. Tega študija ni opustil — leto in leto je študiral podobo konja, kako jo bo čim popolnejše spravil v sklad s samo seboj, z jezdecem, v pravilno kiparsko formo in statiko. Treba je tudi pripomniti, da ima izmed vseh naših kiparjev Lojze Dolinar največ daru in nagnjenja za živalsko plastiko. Zaradi tega ne bi bilo nič čudnega, če bi postal »živalski plastik«, s katero mislijo se je resno ukvarjal že med študijem v Monakovem. Za nas je le važno, da je ostala v njem ljubezen do živalske plastike, ki jo danes resnično tako obvlada, kakor malokdo ali nihče pri nas.
Želja po velikem delu
Po tragični smrti kralja Aleksandra L se je kmalu tudi v Ljubljani pričelo misliti na počastitev njegovega spomina. Miselna likovni spomenik je dobivala realno obliko. V ateljejih naših kiparjev so nastajale prve skice na papirju in tudi v glini. Ko je Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. v Ljubljani razpisal natečaj za spomenik, je bil marsikateri kipar na to že pripravljen. Koliko se je že pred razpisom Dolinar ukvarjal z različnimi osnutki na papirju in v glini, še danes lahko vidimo v njegovi delavnici Skoraj vsi ti osnutki za spomenik prikazujejo kralja na konju. Dolinar prizna, ko je videl pred leti Meštrovičeva Indijanca na konjih, da ga je ta velika plastika nekako impresionirala in da se je takrat želja, da tudi on napravi jezdeca s konjem v večjem razmerju, v njem podvojila in ostala nepremagljiva.
Ko je bil objavljen razpis za spomenik, je smatral za edino priliko, da doseže svoj smoter in ustvari zaželeno veliko plastiko. Odbor ni v razpisu predvideval ravno konjenika, temveč je bilo umetnikom dano na prosto, da svobodno izbirajo motiv za spomenik. Dolinar je pričel intenzivno s študijem spomenika. Takoj je določil motiv: Kralj s konjem. Kipar je pričel s še bolj določnimi osnutki, ki jih je že izvrševal po živem modelu, tako jezdeca kakor konja. Vse že v vlikem merilu, tako da so bile razne manjše skice, kakor tudi nagrajeni osnutek le bolj nekak dodatek k pravemu načrtu.
Osnutek ogromnega konjenika
Na nagrajenem osnutku vidimo, da si je kipar zamislil ogromen spomenik. Jezdec s konjem meri v višino 6 metrov, podstavek 5 metrov. Pozneje se je odločil za podstavek le štirih metrov, kar se je pokazalo na kraju samem s pomočjo tako imenovane makete (modela iz lesa in kartona v naravni velikosti). Na podstavku so bili prvotno predvideni štirje reliefi — kasneje se je s pomočjo makete izkazalo, da niso v skladu s celim razmerjem spomenika, oziroma podstavka. Zato se je odločil za dva večja reliefa in sicer na vsaki strani podstavka po eden.
Kakor je znano, se je pri natečaju razsodišča odločilo in dalo prvi odkup kiparju Tinetu Kosu, ki se je udeležil natečaja skupno z inž. arh. Mirom Kosom. Drugi odkup pa je prejel Lojze Dplinar. Dne 18.
januarja 1939 se je širši odbor odločil za Dolinarjev osnutek in mu obenem tudi oddal naročila Zaradi določitve prostora oziroma točke, na kateri naj bi stal spomenik, je na pobudo mestne občine ljubljanske sklenil napraviti odbor maketo, ki bo predstavljala obris celega spomenika v naravni velikosti. Maketo je izvršila gledališka slikama pod vodstvom Skružnega. Kasneje je maketa s staro slikamo vred pogorela. S pomočjo makete se je določil prvotno prostor pred pravoslavno cerkvijo v Tivoliju.
Na delu v Beogradu
Kipar je takoj pričel z delom in sicer je imel za podlago nagrajeni osnutek. Naj-prvo je napravil enotretjinski model iz mavca, po katerem je kasneje modeliral z malimi korekturami spomenik v naravni velikosti. Ker ima Lojze Dolinar svojo delavnico v Beogradu, so se tudi vsa dela izvrševala tam. Tretjinski model je delal v lastnem ateljeju. Za izdelavo spomenika v naravni velikosti pa je moral napraviti v ta namen prav posebno poslopje na Klaničkem bulvarju, nedaleč od svojega ateljeja. Ta zasilna delavnica je bila napravljena iz lesa 12x10 v tlorisu in 11 metrov v višino, izvirni spomenik je modeliral preko šest mesecev.
Kaj vse je bilo potrebno
Posebnega študija je zahtevala naprava ogrodja in vsa priprava za modeliranje spomenika v naravni velikosti. Najprvo je kipar narisal cel spomenik v glavnih obrisih na leseno steno imenovane improvizirane lesene delavnice, v kateri je potem izdeloval spomenik do končne izvršitve. Po tej predvsem orisni risbi je šele skonstruiral že jezice ogrodje za konja in jezdeca. Pri izdelavi železnega ogrodja je porabil samo želzja za 25.000 din. Na to železno ogrodje je začel šele nanašati glino in modelirati pravi spomenik. Glino so Dolinarju dobavili iz Slovenije in je kipar porabil za konja in jezdeca okoli 50.000 kg. Pri vsem tem ogromnem delu je imel samo enega pomočnika. Za modele je imel mlade žrebce, ki so mu jih pripeljali v ta namen seljaki iz beograjske okolice, pa tudi vojaška oblast mu je dala svoje konje na razpolago, v kolikor jih je rabil za primerjavo in korekturo. Za konjenika je imel tudi primeren model, ki je po životu in postavi spominjal na pokojnega kralja Aleksandra I. Kroj uniforme, kakršno je nosil pokojni kralj, je kiparju preskrbel adjutant Nj. VeL kraljice Marije, polkovnik Branko Pogačnik. Tudi drugi višji oficirji so si spomenik med izdelavo večkrat z zanimanjem ogledali Po šestih mesecih je bil spomenik v glini gotov in ko ga je sodišče odbora odobrilo, ga je strokovni livar (Bubanj iz Zagreba) odlil v mavec.
V ta namen je porabil 6.000 kg mavca v vrednosti 30.000 din.
6©oo kg brona
za 300.000 din
Odbor za postavitev spomenika je oddal vsa dela za postavitev, vlivanje v mavec in bron, za postament itd po natečaju. Tako je prevzela livarna Voždovac v Beogradu (lastnik Jeremič) naročilo, da vlije spomenik v bron. Izvirni model v mavcu so tedaj razkosali na 54 kosov in jih prepeljali v livarno, kjer so pričeli z vlivanjem v bron, vsak kos posebej. Za to je bilo potrebno 6.000 kg broqa v vrednosti
Vojni
menile km
Prvo pobudo za postavitev likovnega, spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju je dala ob času marsej-ske tragedije organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki je 16. oktobra 1934 Objavila v dnevnem časopisju poziv naši javnosti, naj zbira prispevke. Deset dni nato se je pod vodstvom dobrovoljske organizacije žs ustanovil odbor, ki so ga tvorili rastopniki nacionalnih, kulturnih in drugih društev, toda po raznih peripe-tijah se je pozneje sestavil nov odbor, kateremu so vojni dobrovoljci prepustili iniciativo iz pietetnih razlogov in zato, da preprečijo paralelno akcijo. V novem odboru bo vojni dobrovoljci sodelovali naprej z namenom in v prepričanju, da mora Ljubljana dobiti veličasten likovni spomenik, ki naj še poznim rodovom priča o kralju Mučeniku. Pri tem je vojne dobro-voljce vodila želja, da predstavlja spomenik monumentalno delo, ki naj ima zgodovinsko važnost in nacionaino-vzgojni pomen za sedanjost in bodočnost. Za vojne dcforovoljce so bila odločilna predvsem nacionalna čustva, kajti kralj Aleksander ni bil imperator z osvojevalnimi načrti, marveč je vodil junaško borbo za osvobojen je in zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je pokazal tudi korak, ko je na solunskem bojišču ustanovil novo Jugoslovansko divizijo dobrovoljcev.
Na solunski fronti 90 se dobrovoljci uvrstili v srbske bojne formacije in kot nov, svež element bojnih edinic niso samo fizično ojačili, marveč so okrepili in utrdili solidarnost ter navdušenje med vsemi deli našega naroda. Tako je bilo že iz moralnih razlogov izredno težko odvajati do-brrovoljce v novo divizijo kot posebno vojaško edinico. K moralnim so se pridružili je materialno tehnični razlogi, ker za novo divizijo sploh ni bilo dovolj opreme na razpolago. Toda Aleksander takrat regent in -vrhovni poveljnik srbske vojske in vojnih dobrovoljcev, je spoznal, da bi divizija kot posebna vojaška edini ca, sestavljena iz dobrovoljcev bivših avstro-ogrskih državljanov, imela velik politični pomen, ker bi na fronti predstavljala idejo osvobojen ja in bi se Jugoslovanom nudila prilika, da na viden način manifestirajo požrtvovalnost za nacionalno edinstvo. Zato je regent Aleksander sklenil, da razpusti eno izmed starih srbskih divizij, njeao
300.000 din. Po nekaj mesecih težkega in napornega dela so bili vsi kosi vliti v bron in so potem spomenik na dvorišču livarne meseca decembra 1939 sestavili že v bronu. Ko je bilo delo odobreno tako s strani kiparja kakor tudi s strani razsodišča, so ga spet razdrli in ga na novo sestavili šele na pravem kraju v Ljubljani. Kipar Lojze Dolinar je delo nadziral osebno tako med vlivanjem v bron kakor cizeliranje vsakega kosa posebej — tako da izvršitev povsem ustreza kiparjevi zamisli in izdelavi in da se ni nič izgubilo ne na tehnični in tudi ne na umetniški strani.
Podstavek in reliefi
Podstavek se je pač moral prilagoditi bronasti skulpturi. Tako je že maketa in tudi okolica pokazala, da je podstavek pet m previsok in se je zaradi tega odredilo znižanje na štiri metre. Vidimo tudi, da se motiv reliefov na podstavku ponavlja že prav od prvih, še precej nejasnih osnutkov spomenika pa do zadnjega. Z neke strani so bili pomisleki zaradi njih, vendar se je pa na kiparjevo željo tudi razsodišče
odločilo za reliefe. Prvotno je, kakor )•
biio že rečeno, nameraval kipar napraviti štirji reliefe s sledečimi motivi: Zedinjenje, Kralj med svojimi vojskovodji, Prihod kralja v Ljubljano, Vojna Pozneje je padla odločitev, da pride na vsako stran po en velik relief z motivi Vojna in Mir. Reliefa sta dolga po 4 metre in visoka po poldrugi meter. Vlita sta tudi v bron ▼ isti livarni kakor ostaii deli spomenika
Ostali podstavek je iz lepega svetiosi-vega bukoviškega granita. Kamnolom Bu-kovik je v bližini Topole, rojstnega kraja Karadjordjevičev. Za ves podstavek je bilo treba štiri vagone neobde-: nega kamna Deio je prevzela ena največjih kamnoseških delavnic v državi, tvi^-:s Lavčevič iz i Beograda. Ta tvrdka je iz istega kamno-I loma dobavila tudi ves marmor za spomenik neznanemu junaku na Avali, ki ga je postavil Meštrovič. Obe tvrdki, tako livarna Voždovac kakor tudi Lavčevič, sta nam sestavili spomenik na kraju samem v Ljubljani, v preurejeni Zvezdi. Zanimivo je tudi, da je naš spomenik v razmerju največja bronasta skuiptura pri nas in verjetno na vsem Balkanu.
Kipa? Lcjze Dolisiar
je bil rojen dne 19. aprila 1893 v Ljubljani. Prve nauke o kiparstvu je prejel pri prof. Repiču na tedanji obrtni šoli v Ljubljani. Leta 1910. se je že vpisal na dunajsko umetniško akademijo, kjer je študiral pri prof. Milinerju, znanem dunajskem kiparju. Toda tam ni zdržal dolgo — kmalu ga najdemo v Monakovem, kjer študira pri znamenitem kiparju prof. F. Mtii-lerju. Tu ga je zatekla vojna, v kateri je bil 18 mesecev. Po svetovni vojni se je naselil v Ljubljani, kjer je delal približno deset let. Med tem je napravil razna študijska potovanja v Pariz, v Italijo in Ameriko. V New Yorku je bil gost pri kiparki in znani pisateljici Miss Malvini Hofman. Njena gostoljubna vrata so bila na stežaj odprta zlasti vsem slovanskim umetnikom. Bila je učenka Avgusta Rodina v Parizu. Zanimivo je, da ji je Roain po svoji smrti zapustil najlepša svoja dela. Toda naš kipar se je Amerike kmalu naveličal in se vrnil v Ljubljano. V teh desetih letih je napravil ogromno del, tako javnih kakor privatnih. N. pr. J. E. Krekov spomenik pri Sv. Križu, spomenik kralju Petru L pred mestno hišo, Mojzesa, ki je zdaj na novi univerzitetni knjižnici v Ljubljani; nadalje herme slovenskih glasbenikov pred Glasbeno Matico; Napoleona na ilirskem spomeniku na Napoleonovem trgu; Sv. Jurija na hiši Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, bronasto žensko figuro na Nebotičniku; reliefe in figure na Okrožnem uradu; spomenik Simonu Jenku v rojstni vasi pri Cerkljah itd.
V Beograd se je Dolinar preselil 1. 1932. Postavil si je tam svoj lastni atelje v profesorski koloniji v ulici Osmana Djikiča št. 22. Takoj prvo leto deia v Beogradu je prejel prvo nagrado za spomenik padlim junakom na Kaimakčalanu v Bitolju. Prejel je tudi naročilo in temeljni kamen za spomenik je položil še pokojni kralj Aleksander I. Zal pa še ni prišlo do izvršitve spomenika zaradi izrednih razmer (zamrz-li denar). Leto nato je postavil spomenik padlim študentom v Skoplju. Takoj nato manjši spomenik francoskemu pesniku La-martineu v Beogradu. Potem je napravil še spomenike: Ljubiši v Budvi, Kralju Aleksandru za Visoko v Bosni; za ministrstvo za železnice v Beogradu je napravil timpanon, ki predstavlja Delo. Je to velika kompozicija, tri metre visoka in vsebuje 15 figur. Za Agrarno banko je napravil štiri velike reliefe, ki predstavljajo: Oranje, Setev. Žetev in Trgatev. Prav v zadnjem času je napravil še dva majhna spomenika in to prvemu srbskemu novinarju in ministru za zunanje zadeve Dimitriju Davidoviču (rojenemu pred sto leti) in narodnemu buditelju dr. Svetisla-vu Kasatinoviču v Pančevu. Seveda je pa med tem napravil še nepregledno vrsto portretov in drugih manjših in drobnih del.
'olja is
19 —
moštvo pa da razvrsti po drugih divizijah in z materialom razpuščene divizije formira novo vojaško edinico dobrovoljcev. S posebno vojno naredbo je regent Aleksander razpustil s slavo ovenčano vardar-sko divizijo in uistanovil novo »Jugoslovansko divizijo« dobrovoljcev v prepričanju. da bo ta divizija znala nadomestiti veliko žrtev Vardarcev z vdanostjo nacionalnemu idealu, kar je pri preboju in v nadaljevanju ofenzive z dejanji tudi dokazala.
Regent Aleksander je torej vprašanje divizije kot posebne vojaške edinice dobrovoljcev rešil v duhu jugoslovcrLske ideje in je naredba v njeni ustanovitvi eden izmed najlepših dokumentov, ki so bili izdani v veliki boibi za naše narodno osvo-bojenje. V tej borbi Aleksander nikdar ni klonil, vedno je bil neustrašen in poln požrtvovalnosti. Bil je narodni junak, ki je delil z zadnjim redovom vso trpko usodo svoje domovine po krvavih bojiščih, prenašal je glad in mraz, stal je v rovih in bojnih položajih. Bil je junaški zmagovalec, ki je v silnem pohodu na čelu svoje armade pociil dedne sovražnike našega naroda z zadnjega kotička naše zemlje in kot zmagovalca je pozdravil narod v vseh jugoslovenskih pokrajinah. Ko je proglasil narodno državo, je njej posvetil vse sile, da ji pridobi tisto veljavo in ugled, ki ji pripadata po prirodni pravici. V povojni dobi vidimo kralja Aleksandra kot tvorca in državnika, ki je imel dva velika idoala: urediti ln utrditi na znotraj ln zunaj Jugoslavijo, ki je bila ustvarjena s težkimi in krvavimi žrtvami. Njegov cilj je bil zagotoviti težko preizkušeni domovini in z njo vred vsej Evropi dolgo dobo miru in nemotenega razvoja. Pri izvrševanju tega poslanstva je padel in žrtvoval svoje življenje kot borec za lepšo bodočnost Jugoslavije in kot vojak v službi miru. Zato se je organizacija vojnih dobrovoljcev po svojih zastopnikih v odboru za postavitev spomenika odločno prizadevala, da mora lik predstavljati našega pokojnega kralja takšnega, kakršen je v resnici bil. In tako je Ljubljana dobila veličasten spomenik, ki predstavlja kralja Aleksandra kot vojskovodjo, državnika in tvorca, ki je vedno gojil prisrčne !n globoke stike s svojim narodom.
>JUTRO« it 208
3
Pete*, 6. IX. 19«.
adi brali stopa u leto polnoletnos
spomenik Viteškega kralja v Ljubljani
Nj. Vel. kralj Peter n. dopolnjuje danes 17. leto. Proslave njegovega rojstnega dne so dobile svoj posebni pomen takoj tedaj, ko je usoda dodelila 12-letnemu prestolonasledniku, da je prevzel na svoja mlada ramena vzvišeno in težko dolžnost vladarja kraljevine. Jugoslavije. Od tiste ure, ko smo zvedeli, da je v Marseju izkrvavel Viteški kralj, spremlja ves naš narod s poglobljeno pozornostjo in vso srčno toplino iz leta v leto razvoj našega mladega kralja in pravcato starševsko skrb za njegovo bodočnost. Tako predstavlja 6. september ne samo državni, marveč res pravi narodni praznik.
Dosedanje počastitve svojega rojstnega dne je mladi kralj doživljal kot srednješolec. Letos pa sledi proslava njegovega rojstnega dne uspešno zaključenim študijam prvega dela vseučiliških in vojnih ved. Zato ima današnja proslava dvojni pomen: |
Kar se tiče vojaške vzgoje, predavajo
mlademu kralju teoretično o taktiki z zgodovinskimi primeri, o fortifikaciji, o pravilih službe, o vojni disciplini, o vojaškem kazenskem zakoniku in vsem drugem potrebnem. Razen tega pa mladi kralj sodeluje pri praktičnih vežbah na terenu, obiskuje vse vrste orožja m edinlc naše vojske. Ljubezen do vojske mu je v krvi in je brezmejna. Mladi kralj se pač že ponosno zaveda, da je vrhovni povelj o Ik vse naše oborožene sile, prvi vojnik v državi.
Moderne učne metode
Poleg vsega omenjenega seveda naš mladi kralj nadaljuje študije o narodnem Jeziku in književnosti, venomer se Izpopolnjuje v tujih jezikih, črpa potrebno znanje o anatomiji in fiziologiji človeka, spoznava nevarnost kužnih bolezni, poglablja
Pred poletam v
na eni stran je to prvi rojstni dan, ki ga
doživlja mladi kralj kot visokošolec in vo-jtik: na drugi strani pa je poslednji pred
polnoletnostjo.
Vseufilllšlcs In vojaška vzgoja
Po odlično opravljeni srednješolski maturi se je izobraževanje mladega kralja razširilo. Od lanskega leta obsega učni načrt vseučiliške in vojaške vede. V kratki dobi do polnoletnosti mora mladi kralj zmagati vse tisto, kar je potrebno poglavarju države iz splošnih in vojaških ved. Vseučiliške nauke mu predavajo univerzitetni profesorji. Prvo mesto zavzemajo pravne in ekonomske skupine. Letos je mladi kralj zlasti študiral zasebno pravo, splošno državno pravo, diplomatsko zgodovino in narodno ekonomijo. Kralj se se-
slnje višave
smisel za higieno naroda. Tako se celotno izobraževanje našega kralja izvaja najvest-neje po natančno določenem načrtu in proži vse nade, da bodo do polnoletnosti doseženi najlepši uspehL Nad celotno vzgojo vodi nadzorstvo Nj. kr. Vis. knea-name-stnik Pavle. V preteklem šolskem letu se je pouk pričel 2. oktobra 1939 in se Je žarki j učil 31. maja 1940.
Metode so vseskozi moderne. Gradivo iz vsakega predmeta je bilo tako odbrano, da se je nanašalo samo na tisto ker Je bistveno, neobhodno potrebno. Predavanja so se vršila na lahek, razumljiv, prepričevalen način. Mnogokrat so potekala ▼ obliki razgovorov in seminarskih vežb, zato je pouk bil vedno živahen, neposreden, vseskoz zanimiv. Upoštevana so bila' vsa možna učila, priročniki, atlasi, mape, modeli, risbe, fotografije, da si je mladi kralj lahko sproti predočeval vse, o čemer so ga
tem Je nekaj tednov taboril s skupino svojih vrstnikov pod Mežakljo. čeravno ni bilo letošnje vreme prav posebno ugodno, se je mladi kralj vendar zelo osvežil telesno ln duševno, da lahko mirno pričakuje prl-četka novega šolskega leta, v katerem bo moral zmagati poslednji zaključni delež pravnih in vojaških ved, ki jih določa učni spored za izvrševanje vladarskih dolžnosti, če upoštevamo prirojeno vestnost, marljivost in vztrajnost, smo pač lahko preverjeni, da bo mladi kralj v zaključnem delu svojih študijev pokazal še prav posebno časten uspeh in da bo docela pripravljen lahko stopil na prestol in prevzel odgovorne dolžnosti vladarja in državnika.
IZ življenja mlad ga kralja
Nj. Vel. kralj Peter IL Karadjordjevič se je rodil 6. septembra 1923 v Novem dvoru v Beogradu. Vsa država je bila srečna, ko je srečni zakon Viteškega kralja Aleksandra in kraljice Marije dal kraljevini naslednika prestola in ko je kraljevski dom postal toplo družinsko žarišče. Mladi prestolonaslednik je doraščal ob skrbni negi in prisrčni ljubezni svojih staršev. V 7. letu se je pričel šolati. Osnovni pouk mu je nudil zasebni učitelj. Z 10. letam Je prestolonaslednik dovršil ljudsko-šolskl pouk z odličnim uspehom. Septembra 1934 Je odpotoval na Angleško, da bi tam črpal srednješolski pouk. Toda že nekaj tednov potem, ko sta se z ljubljenim očetom ločila nad Podkorenom, je mladega prestolonaslednika zadel najbridkejši udarec — atentat t Marsčju. Mladi prestolonaslednik Je moral prekiniti svoje šolanje na tujem tn se vrniti v domovino, da stopi na prestol Jugoslavije, kot kralj Peter IL Do njegove polnoletnosti izvršuje kraljevsko oblast namestnlštvo, ki ga Je določil Viteški kralj s svojo poslednjo voljo. Prva skrb kraljevskega namestništva Je bila, da se posveti največja pozornost nadaljnjemu šolanju mladega kralja, Id Je moral ostati doma, njegovi temeljni pripravi za kraljevsko oblast, ki Jo prevzame na dan svoje polnoletnosti, dne 6. septem-bm 1941. Srednješolsko, šolanje Je bilo poverjeno zbo^u Izbranih strokovnih in gim-. parijsklh profesorjev, sodelovali so strokovni učitelj! za športne vežbe, zlasti za jahanje, plavanje, lahkoatletiko in sokol-sko telovadbo, avtomobilizem in vse drugo, za kar se lepo razvijajoči mladi kralj zanima od svoje zgodnje mladosti. Srednješolski študij se je pričel 7. marca 1935. Prva ura Je veljala narodnemu jeziku. Potem Je mladi kralj v Štirih letih in 4 mescih z zgledno vestnostjo dovršil osem razredov gimnazije ln je z odliko opravil maturo. Po Izpitu zrelosti se je pouk razširil, kakor smo zgoraj opisatt.
Prvi vojšcak domovine
Od pričetka oktobra preteklega leta nosi mladi kralj uniformo gojenca vojne akademije. Prvi čas je bil redov, nato je napredoval v kaplarja in podnarednika, zdaj že ima čin narednika. Zelo rad nosi uniformo, ki mu pa tudi odlično pristoja. Njegova pojava in njegov talent na prvo oko izdajata potomca vojaškega rodu. Mladi kralj je visok mladenič, lepega lika, vitke rasti, pravilno razvit, krepkega zdravja. V njegovih očeh, mislih in čustvovanju, v njegovem ravnanju in vsem njegovemu zadržanju seveda ni nič več deškega, javlja se že zrela osebnost mladega kralja, ki se postopno in čvrsto izpopolnjuje na široki, zdravi in pravi življenjski poti. V takem razvoju je mladi kralj dan za dnem večja nada in ponos svoje države in svojega naroda.
Mati, sin, brata
Svoji vzvišeni materi je kralj Peter vzoren sin. V ljubezni in razumevanju svojega sina je kraljica Marija našla veliko tolažbo in moč v svoji neutešni bolečini. Med kraljevsko materjo ln sinom vlada res globoko, prisrčno prijateljstvo, prepleteno z ljubeznijo in spoštovanjem. Med našim kmetskim narodom ne najdete svetlejšega primera sinovske vdanosti. Prav tako ljubezniv in pozoren je mladi kralj tudi nasproti svojima dvema bratoma, katerima je vzornik tn učitelj. Svojega strica kneza
namestnika iskreno ljubi in sledi njegovim nasvetom. Z njim je v stalnih stikih in se mu tako nudi najboljša prilika, da spoznava državniške izkušnje, obsežno znanje, izredno kulturo in umetniško izobraženost kneza namestnika Pavla. V kraljevskem domu je mladi kralj v veselje vsej družini — in ta medsebojna povezanost, katere osrednja oseba je mladi kralj, se močno čuti tudi izven dvorskega kroga, po vsej državi.
Zdrav duh v zdravem telesu
Kar se šolskih dolžnosti tiče, je mladi kralj kot študent in kot vojnik svetel zgled vsem svojim vrstnikom v kraljevim. Točnost in poštenost sta mu prirojeni. Izpričevala njegovih profesorjev in ostalih vzgojiteljev pričajo o visoki inteligenci mladega kralja in njegovi ljubezni do dela in dolžnosti. Njegovi prirodni talenti se zlasti nagibajo k realnim vedam in modernim izumom. Mehanika, fizika, motorji, letala, električne naprave, radiotelegrafija in pomorstvo vzbujajo venomer živahno zanimanje mladega kralja. Je pač sin moderne dobe. Razen tega se mladi kralj zelo zanima za prirodne vede in za moderne jezike. Izpričuje konstruktiven, praktičen duh, ki zna družiti koristno z lepim, stvarno z naprednim. Odlikuje ga čvrst spomin, prirojen mn je dar opazovanja tudi za najmanjše poedinostL V pouku si vedno želi česa novega, pri tem je duševno vedno ve-
fitladf frrflff fštnšti fevMMp	msfMhc
Muli tanki posebno zrn
znanja z osnovnimi pojmi prava, z zgodovino postanka pomembnih domačih in tujih zakonikov, s pravili, ki veljajo za osnovne ustanove državljanskega življenja. Iz državnega prava se seznanja s teorijo o državi kot upravno politični ustanovi. V glavnem mu predavajo o elementih države, o narodu in oblasti, o državnih funkcijah, o oblikah države in državnih tipih. Mladi kralj z velikim zanimanjem spremlja študije iz diplomatske zgodovine in zgodovino zunanje politike raznih držav. V strnjeni obliki mu nudijo pregled političnih odnošajev med državami v preteklosti. V pogledu ekonomskih in finančnih znanosti seznanjajo predavatelji mladega kralja s temeljnimi načeli organizacije in mehanizma gospodarskega življenja.
mojo mladega kralja
poučevaH. Prav posebno velja to za vojaške vede, kjer se je izkoristila sleherna prilika za praktične vaje. Profesorski zbor je sestavljal ekscerpte posameznih predavanj, da ostanejo mlademu kralju kratki, jedrnati priročniki o vsem tistem, česar so ga učili in da lahko vedno osvežuje svoje znanje.
Zaslužene počitnice
Letošnje velike počitnice je mladi kralj preživel v krasno izkoriščenem odmoru, ki je bil res zaslužen po napornih študijah. Večji del počitnic je mladi kralj izkoristil za svoje priljubljene poletne športe. Preživel je nekaj časa na Brdu kot gost svojega strica kneza namestnika Pavla. Po-
Na konju je mladi kratj že domd
r
i
der ln nam a svojim živim zgledom potrjuje, da v zdravem telesu biva zdrav duh.
Zelo je mladi kralj dovzeten za duhovite pomenke, od srca sproščeno se smeje zdravemu humorju. V razgovoru pa je rad
kratkih besed brez gostobesedne navlake. V poklanjanju zaupanja je štedljiv. Kdor pa njemu zaupa, ga zna mladi kralj takoj
primerno ceniti. Njegova dejanja so vedno plod samostojnega razmišljanja ln nedvoumno kažejo, da bo mladi kralj v bodočnosti vsako odločitev sam temeljito pretehtal in lastni sodbi najbolj zaupal.
Mladi kralj je dober tovariš, da je boljšega težko najti. Naj bo na dvoru ali na planini, na morju ali v taborišču, pri delu, športu ali igranju — povsod je mladi kralj enakopraven član svoje družbe, tovariš brez stanovske razlike, prijatelj brez vsakršne sence oholosti. Venomer se izkazuje, kako prav je imel blagopokojni viteški kralj ko je ob pričetku šolanja svojega prvorojenca izrekel vodilno načelo: »Moj sin se mora vzgajati kakor vsi drugi otroci v državi!« Mladi kralj ne pozna osamljenosti. Mladosti ne preživlja zaman, vs:ika ura je polna koristnega življenjskega pouka pa tudi zdrave življenjske vedrine.
Rojstni dan našega mladega kralja nam je najlepši opomin, da si predočimo velike dolžnosti, ki že čez leto dni čakajo mladega kralja, pa tudi onih dolžnosti in odgovornost, ki jih dolgujemo ml svojemu kralju in samim sebi. Sreča, napredek in boljša bodočnost našega naroda zavisijo v največji meri od složne vzajemnosti kralja ln naroda, njihovega skupnega vzpore-jmja in izpopolnjevanja. V naši državi še noben vladar ni bil v tako mladih letih postavljen pred tako težke dolžnosti in prr.i tolikšno breme odgovornosti. Jugoslavija je velika država, večja kakor je bilo Dušanovo carstvo. Narod treh bratov, ki se morajo duhovno še bolj uediniti in se dvigniti nad posamezne malenkosti, ki nas ločijo, narod, ki mora spoznati, kolikšni so njegovi skupni interesi, se mora čimbolj izkristalizirati v zavesti, da lahko posamezni deli našega naroda s svojimi imeni, 7. veliko preteklostjo, s svetlimi tradicijami ln z vso silo naprednih stremljenj ustvarijo srečno, krepko in veliko Jugoslavijo.
Joža Eekš:
Viteškemu kralju
Ob cdhvHfu nfeg&vega
i kralj prvič med nami
26. do 28. VL 1920
Bvajsetič se je povzpelo v zenit sonce, kar prvič v oči plemenite zrla Njegove je bela Ljubljana.
Grad so pretresali vriski topov, fantje na konjih bili so Mu v stražo, z rožami naša dekleta v pozdrav, r>ot so nasipala, ki Ga vodila k srcem je bolnim,težko čakajočim.
Kje že vse to je?! Ugasnil je svit treh nepozabnih dni, polnih žarenja, polnih zanosa in z upi pretkanih.
Kčmu tedaj šepetala je duša, da že čez dvajset poletij bo molk mrzlega brona oživljal spomin Kanj, ki nam Frvi je živi pomen zvežnja odkril Svatoplukovih palic?!
8. VL 1922
Sava že veke se % Dunavom spaja, Beograd gieda na sestri obe z isto ljubeznijo kakor tedaj, ko je ljubečih in nežnih src dvoje v slavju poročnem v eno bil sklenil.
Sam sem bil priča veselim dogodkom: znance z neznanci poljub je seznanjal, ulice naroda roj je preplavljal V kola šarenega drznih vrtincih, mesto se v morju je luči kopalo, saj mu kralj-ženin z nevesto Marijo dal je najboljšo kraljico-družico.
Komu tedaj šepetala je duša, da čez devetnajst že Vidovih zarij mrzlega brona spominjal bo molk Nanj, ki nam Frvi je živi pomen zvežnja odkril Svatoplukovih palic?!
9. X. 1934
Visoko buta pena ob skalovje, ponosni brod valove jezne reže in se odmika od obale rodne. Počasi sveča v tihem božjem hramu, prižgana Bogorodici za srečno vrnitev iz tujine, aogoreva. — Na brodu On. — Kam, Vitez naš
prejasni, Te žene sla? — V deželo daljno,
bratsko
poglabljat mir in srečo med narodi!
Toda Marsej! V njem črna roka Kajna mahnila je. — Ti padel si kot žrtev in v tihem božjem hramu na obali domači zadnja sveča je umrla... En sam zastor s črnino je prepregel v obupni tugi našo širno zemljo — in zvedeli smo, da noben umetnik Sokola živega nam več ne vrne...
6. IX. 1940
In vendar! Visoko na iskrem konju, namerjenem v lahen in prožen korak, nam danes, vzravnan, v gmoto brona
zajet,
kot lik veličastni šepeče besede: Še vedno sem z vami v svojem sinu, ki dedšiino drago skrbno bo upravljal in zvesto sledil mojim trdnim korakom. In vselej bom z vami v svojem sinu, v bridkosti in stiski, ob dnevih veselja, v veličanju zmag, v grenkih urah
porazov,
kadarkoli, le duh, ki ga z delom krepite, naj nikdar vam ne kloni in v smrt
omahuje!
Tako nam šepeče, a mi z bratoljubjem prekvašeni in prekaljeni v ljubavi, na praznik današnji Mu vsi prisezimo, da v sinu Njegovem, ki srečna usoda naj spremlja Ga v slavno in plodno
bodočnost.
spomin na Očeta bomo častili
in z deli se tvornimi Mu oddolžili.
Prestolonaslednik Aleksander se ie pripeljal dne 18. julija 1909 z vlakom do Kra-pine. od tam pa z navadno kočijo v Rogaško Slatino. Ustavili so pred lekarno in adjutant Dragoljub Geremič je pri lekarnarju Moliku zaprosil za informacije. Ta je gosta napotil v stanovanjski urad. Geremič je svojega gospoda prijavil pod imenom Monsieur le Cente d Avala. Ce tudi je bilo zdravilišče prenapolnjeno, je dal ravnatelj dr. Mulli takoj pripraviti apartma ne v hotelu Nadvojvoda Ivan. sedanjem Alesandrovem domu. Med domačini in gosti je bledi in šibki mladenič v vednem spremstvu orjaškega Geremiča vzbudil takoj veliko radovednost in kmalu se ie raz-vedelo, da je novi odlični gost prestolonaslednik kraljevine Srbije Aleksander. Povsod so se ozirale za njim radovedne oči. To ga ie motilo in m ga bilo več na promenado. tudi pri studencih se ni mudil, mnogo pa se sprehajal po okoliških hribih.
Po komaj prestani aneksi j ski krizi je bilo po svetu za novega srbskega Prestolonaslednika veliko zanimanje in je o njegovem bivanju v Rogaški Slatini izšlo nešteto časniških poročil in notic. Navajamo izmed niih nekatere pomembnejše in zanimivejše.
Wšener AHgemeine Zeitung. 30. julija 1909 Srbski prestolonaslednik v Rogaški Slatini
Poročajo nam iz tega znanega štajerskega zdravilišča, da se zdravi tamkaj srbski prestolonaslednik Aleksander inkognito grofa d Avala. Iz obraza se mu razvidi dan na dan boljše zdravje in ugodni uspehi kure, ki io vrši po navodilih kopališkega zdravnika dr. Simonitscha. Prestolonaslednik je mlad mož. njegova zunanjost liči akademiku prvega letnika. Ljubi samoto in se sprehaja v spremstvu svojega adju-tanta. postavnega srbskega častnika v prekrasni okolici hotela Nadvojvoda Ivan, kjer ima najlepši razgled na živahno zdravilišče in čarobne gozdove, ki segajo s svojim zelenjem doli do stanovanj mnogo-brojnih gostov. Prestolonaslednik zna odlike in prednosti svojega bivanja dobro ceniti in uporablja vsa zdravilna sredstva z redko ubogljivostjo, da si tako povrne razrahljano zdravje. Za njegovo okrepitev mnogo pripomore vrelec Donati. ki je bil po prizadevanju ravnatelja dr. Mullija pred kratkim zajet in ki je dragocena pridobitev Rogaške Slatine. Mladi princ prihaja tudi osebno k vrelcu in srka z ugodjem blagoslovljeni dar božji. Dnevno ob enih gre s svojim adjutantom v zdraviliško restavracijo, kjer obeduje v rezerviranem prostoru. Hrana mu je preprosta, običajna meščanska. Zajtrk in večerjo si da prinesti v stanovanje iz dijetične kuhinje. Na mladem možu se dobro vidi. kako mu prija bivanje v štajerskem raju. Zdraviliško ravnateljstvo se pa tudi trud', da kraljevskega gosta čimbolj zadovolji.
Ugotoviti moramo po poročilih našega zaupnika netočnost vseh vesti, da namerava princ napraviti izlet v bližnjo Hrvatsko in se tam sestati z odličnimi političnimi osebnostmi. Vršijo pa se napori, da se te netočne vesti vzdržijo.
Laibacher Zeitung, 23. julija 1909
Dne 18. julija je prispel iz Beograda princ Aleksanrer v naše zdravilišče in se je nastanil v hotelu Nadvojvoda Ivan. Visokega gosta je pozdravil ravnatelj dr. Mulli in ga spremil v apartmane. Istočasno je prispel tudi 9rbski general in predsednik državnega sveta g. Sava Grujič s soprogo. V spremstvu princa je komandant Dragoljub Geremič. Princ se bode zdravil po navodilih kopališkega zdravnika dr. Simonitscha.
Pester Lloyd, 29. Julija 1909
Zdravstveno stanje kralja Petra
Rogaška Slatina, 28. julija. Neugodna poročila o zdravju kralja Petra so bila povod, da ie princ Aleksander poslal iz Rogaške Slatine svojemu očetu brzojavko s prošnjo za točno poročilo o njegovem zdravju. Na to je dospela od kralja Petra samega podpisana depeša, ki se pa glasi zelo pomirjevalno in poziva princa Aleksandra. nai nemoteno nadaljuje zdravljenje v Rogaški Slatini. Kakor se poroča, so zdravniki kralju Petru nasvetovali da obišče kako češko zdravilišče, ker so vrelci Ribarske banje za njega preslabi. Kralj Peter pa se brani iti v inozemstvo, posebno pa v Avstrijo, radi tega se misli, da je zdravstveno stanje kralja Petra neugodno.
Grazer Tagblatc, 3. avgusta 1909
Srbski prestolonaslednik v Rogaški Slatini
V izložbi naše uprave je razstavljen zelo posrečen fotografski posnetek srbskega princa Aleklandra. ki smo ga ujeli na ploščo. ne da bi nas bil opazil. — Poročali smo pred kratkim, da se ogiba princ vsakemu stiku z zdraviliškimi gosti. Vendar se je neki dami posrečilo, da ie imela z njim »razgovor«. Kmalu se je razvedelo, da gre princ vsak dan ob določeni uri skozi park v zdraviliško restavracijo k obedu. Dnevno so ga ob tem času v parku čakale skupine radovednežev. Te dni smo videli, da je iz gruče ljudi stopila stareiša dama in princa nagovorila. Začudeno io ie pogledal. potegnil uro iz telovnika in rekel par besed. Vsa žareča od veselja ie stekla dama k svoji gruči in važno poročala; »Er hat mit mir gesproehen! Er spricht sehr gut deutsch! Hab' ich ihn gefragt: Wie viel Uhr es ist, hat er gesagt; Ein Unr«; Kateremu plemenu ie dama pripadala, pac ne bo treba poizvedovati
Grazer Volksblatt, 7. avgusta 1900
Dne 5. avgusta je zapustil Rogaško Slatino srbski princ Aleksander, potem ko ie svoje zdravljenje končai Bivanje v Rogaški Slatini mu ie zelo ugajalo in odnaša s seboj najboljše utise. Zelo se ,1e popravil ta sigurno odhaja bolj zdrav kakor ie prišel. Vrelci in gozdovi v Rogaški Slatini sojse tudi v tem primeru izkazali in pridobili štajerskemu zdravilišču novih prijateljev. Pred odhodom j e poslal po svoj em adjutan-tu zdravilišča dr. Mulli ju in svojemu zdravniku dr. Simonitschu po eno svojo sliko s podpisom in zelo pohvalil zdraviliške naprave.
Die Zeit, 8. avgusta 1909
Srbski prestolonaslednik na Dunaju
Princ Aleksander iz Srbije biva na Dunaju in si ob tej priliki ogleduje zanimivosti V spremstvu princa, ki potuje inkognito pod imenom Conte d' Avala je samo njegov adjutamt Drag. V. Geremič. V me-zaninu hotela Nadvojvoda Kari sta za njega najeti dve sobi Princ je prebil nekaj tednov v zdravilišču Rogaška Slatina in je njegovo zdravje kar najboljše. Predvčerajšnji in včerajšnji dan je preživel princ med tukajšnjimi srbskimi odličniki. Tudi nakupoval je precej, predvsem športne potrebščine. O zdravju svojega očeta je dobil včeraj pomirljivo brzojavko. Danes bo zapustil Dunaj in se vrne v Beograd. V hotelu se je prijavil kot rentir iz Beograda.
Fremdenblatt, 6. avgusta 1909
(Tuji knezi). Njeno kraljevsko Visočan-stvo princesa Marija rumunska je dospela včeraj zvečer ob 6. uri 40 minut iz Budimpešte semkaj in ie ob 8. uri 30 minut nadaljevala pot v Sigmaringen. — Srbski prestolonaslednik Aleksander je v najstrožjem inkognitu dospel semkaj iz Rogaške Slatine.
Rogaška Slatina mu je ostala v lepem spominu. Na udanostno brzojavko okrajnega narodnega sveta ie odgovoril dne 24. novembra 1918 v slovenščini: Rad se spominjam na prelepo Slatino, eden biserov našega kraljestva. Hvala na pozdravu in na svidenje Aleksander.
MHoš Vet«
Kralj In narod
\
Viteški kralj in kraljica Marija pri otvoritvi gozdareke in lovske ustave, ki je bila prirejena v začetku septembra 1930 na ljubljanskem velesejmu
Ko je viteški kraij po prevrata posetU Slovenijo, je bil njegov obisk krona zmagoslavne poti po Jugoslaviji. Ganili so ga prisrčni dokazi ljubezni slovenskega prebivalstva, navduševala ga je lepota naših krajev, prav posebno všeč pa so mu bile naše vasi, naši domovi, naše idilične kmečke domačije, ki so si po vojni nekoliko opomogle in si olepšale vnanje lice. Na vožnji je Viteški kralj večkrat rekel svojim spremljevalcem: »Kako lepo je vse to! Kako skrben narod so Slovenci/«■
Ni dvoma, da je že prva pot po Sloveniji toliko privezala Viteškega kralja na naše kraje, da je sklenil preživljati počitnice na Bledu. V gradiču Suvoboru se je počutil srečnega, semkaj je privedel svojo zvesto družico takoj po poroki, tu je do-raščal njegov prvorojenec, nai o Tomislav in tu se je rodil njegov najmlajši sin, kraljevič Andrej. Na Bledu je kralj seveda prav tako skrbno opravljal svoje vladarske posle kakor v prestolnici, od dela ga ni bilo mogoče odtrgati. Toda vedno je bil svež in spočit, nasmejan in srčno prija-
zen. Rad fe oblskavd naše velike svečanosti, kakršna je bil vsesokolskt zlet v Ljubljani ali odkiitje spomenika kralju Petru I. v Kranju. Po svojih pohodih v lovišča na Krmi pod Triglavom se je razgovarjal z lovci in gonjači, s krepkimi gorenjskimi grčami. Po njihovem pogovoru je razpoznaval posebnosti gorenjskih lovišč. Prav posebno se mu je prikupila Kamniška Bistrica, kjer si je ustvaril prijazen lovski dvorec, da je vanj vabil svoje najodličnejše goste.
Mnogo je med naši mnarodom drobnih spominov na srečanja z Viteškim kraljem. Vedno priljubljen, vseskozi demokratičen, široko razgleldan. željan spoznavanja ljudskih tegob, običajev in razpoloženj, je Viteški kralj rad ustavljal svoj avto in se pogovoril zdaj s staro ženico, zdaj s kmečkim gospodarjem, zdaj z lovcem ali z otroki. Kaj nam je bil, smo se Slovenci pre-bridko zavedeli, ko je v naše kraje planila kakor črna ptica preti esljiva vest iz Marše ja. Izgubili smo z njim očeta in brata, ki ga naš narod ne bo nikoli pozabil.
Nepozabni smehljaj Viteškega kralja
Epska legenda o kralju Aleksandru
Obzornik Le Monde Slave (Slovanski svet) je junija 1935 objavil prikupno razpravo Renžja Pelletiera o ljudskih pesnitvah, ki poveličujejo borca in tvorca — Aleksandra Zedinitelja.
Tu ne gre za književne vaje oziroma za bolj ali manj posrečene poskuse, kako zadeti preproščino nekdanjih guslarjev. Avtorji verzov, ki jih je zbral in pofrancozil g. Pelletier, so seljaki ali obrtniki: ta je tiskar, oni brivec; eden je kmet, drugi pastir. Skromni ljudje, večinoma komaj vešči branja Toda njih občutljivost najde brez napora poudar velike epopeje.
Kakor podčrtava pisec, ne vidijo v državi pojmovnega stvora. Državo poosebljajo v možu, poglavarju, ki živi ln trpi z njimi in ki za vodstvo svojega ljudstva prireja družinske seje. Avstro-Ogrske nI, pač pa je Franjo Josip: vojaki starega so Slovanom vzeli Bosno-Hercegovino. Nemčije ni, pač pa je Viljem n, čigar osebni doživljaji se nizajo do konca njegove vladavine ... Tu je kralj Aleksander, utelešenje srbskega naroda, kasneje jugoslovanske skupnosti:
Boj bojuje Karadjordje Aleksander srbski, kralj, s tremi carji, z enim kraljem bije celih šest se let...
Poleg njega se očrtava postava, tudi legendarna, starega svetovalca ... Nikola Pašič, prvi vezir srbskega kralja, z belo brado vse do pasa, na ramenih modra glava...
Ko se vrne mir, se Aleksander trudi, kako bi pobogal Balkance. Skliče ministre, poslance, veljake iz kraljevine in jim veli: Vsi Jugoslovani so združeni. Napočil je zadnji čas, da sklenemo nove zveze in mir z Bolgarom bratom.
Ves Balkan spojimo, da nam kdo ne zagospodari: Balkan ni dota za nikogar.
Kraljeva poroka z romunsko princeso Mariolo je prikazana z ganljivo otroško-stjo. Preden se poroči, zahteva mlada kra-ljična pomilostitev jetnikov:
Za srečno se ne morem šteti, če lačni in ubožni kolnejo, če sužnji v sponah vzdiha jo.
Aleksander brez omahovanja ustreže tej želji ln Pašič na mestu izvede ukaz. Ako veljaki poslušajo vladarjevo besedo, posluša pa vladar samega Angela. Ta mu naroča, naj odrine v deželo Francijo ln prispe pred nasprotniki, še nekaj je hotel reči božji sel, toda vrele solze so ga zalile. Velik križ je vstal poleg njega, na njem pa venec iz črnih trnov. Potlej pa slaba znamenja pred kraljevim odhodom: okvare v ladji, ki naj ga popelje, skrivnostno škripanje v jeklenem ogredju. V nadaljnjem je polno groze:
nekaj zopet pravi kralju: vrni se nazaj, v Beograd.
Kralju ne pristoji, da bi se bal usode. Aleksander potisne vstran nasvet opreznosti:
Kdor ni pripravljen v Jamo M9,
visokih namer ne zna dosečL Potem se v daljo zastrmi, francoska tam obal ležL V Marsej u se izkrca sredi množice, drhteče od navdušenja, ko se med veselico razlegnejo streli iz samokresa. Nato kruta, turobna Odiseja:
Ostane sama kraljica gospa ln moli iz srca. Pokoj duši gospodarja, Aleksandra Prvega! Žalovanje naroda: Balkan zagori od tu-ge. Vrača se v Dubrovnik v spremstvu francoskih križark, podobnih velikemu mestu. Obred v Beogradu, udeleže se ga kralji ln državni glavarji:
Tu trobentači francoski spred Verd n na trombe na usta nastavijo tat zadnje časti izkažejo. Ta samonikla poezija, pripominja Albert Mousset, pomeni ganljivejše priznanje in poklonstvo nego vse službene prireditve. Duša celotne države se živo zrcali iz nje. Iz tega pesništva pa odseva tudi nedopovedljiva priljubljenost kralja Aleksandra, že ovenčanega z bajko. Otroška nežnost teh podeželskih pevcev za svojega vladarja nam prikliče v spomin stih lz starofran-coske pripovedke (fableau):
Srce enega moža za vse zlato dežele!
A. Debeljak
Griža Koritnfk:
Aleksander, na konja!
Aleksander, na konja! Napočil je dan, Tvoj včliki dan zmagoslavja: nestrpno se vzpenja lahno obrzdan Tvoj šareč, poln sile in zdravja.
Molče se Ti klanjajo prapori čet
▼ ljubezni in srečnem veselju, od močne zavesti je narod prežeti ravnati po Tvojem povelju!
Tvoj duh je močnejši ko jeklo in srid, premagal je smrt in temine: skoz kamen in rušo je vstal zmagovit, pognal se pod sončne višine.
V njih slutiš skrivnosti nadzemskih
snovanj,
usode poti in čudesa:
obranil si rod svoj, ki padel si zanj,
grozote, ki svet zdaj pretresa.
Zločinski naklepi so zrušeni v prah, z dobroto je zlo maščevano, ob Tvojem spominu beži od nas strah, ko zremo v bodočnost neznano.
Čuj, Vodja, ki vzvišen nad nami stojiš: Kje zarje, mejniki so naši? Ce dalje so jasne, če v sonce strmiš — pred nami zajaši, zajašil
Maofca:
Njegov nagelj
V	letu Gospodovem 1920. dne 26. junija, Ljubljana. Pod Cekinovim gradom Na ogromnem prostoru so se v svečanem razpoloženju in v napetem oričakovaniu gibale tisočglave množice. Tik pod gradom, na nekoliko dvignjenem pobočiu je bil postavljen moi cvetlični paviljon. Od tam je bil pogled na vesel i čm prostor naravnost bajen. Kakor valoveče pestrobomo morje...
Naenkrat je zaoril iz pisane množice vzklik, mogočen, da sta se zazibala hrib in ravcin:
»2ivel! Zdravo, zdravo'« Dospel je težko pričakovani. Stopil je med svoje. Mlad. ves nasmejan, ljubezniv, prijazno odzdravliajoč in vedno na novo burno pozdravljan — naš regent Aleksander.
Kakor k dobremu očetu je planilo ljudstvo k njemu. Bil je presrečen, kdor se je dotaknil njegove obleke. On pa je razprostiral roke. objemal otroke in se rokoval z vsemi
Prej kakor sem mogla slutili, se ie pojavil pred mojim pavilionom. Zaman bi skušala popisat moje srčne občutke. Vem le. da se mu zaklicala med drugim: »— pozdravljen bodi tisočkrat naš ljubljenec, naš kralj, naš brati...« Tedai me ie prijel za obe roki. jih kreo-tao stisnil in s tistim blagim nasmehom krog usten, ki le bil lasten le njemu —» odvrnil ljubeznivo?
»Da. vaš brat sem in isfcremo Btrbtm vas vse!«
Posegel te v tam stoječo cveffično košaro po rdeč nagel in mi ga ponudil: »Sprejmite v mol spomin!« Polna blaženosti sem nesla cvetico S ustom in jo poljubila.
On se ie pa spet tako dobrodušno nasmehnil in mi ponovno stisnil raka.
O moi nezabni svečani trenotek..Jl ★
fti potem — potem... Marsej. dan strašen. temnejši od vseh brezzvezdnih nočil Zaplakala je domovina in v neizrekljivi boli je zaječalo na tisoče sirot... Z najlepših palač, z nai skromnejših gorskih koč so zajokale črne zastave... Slednjo srce je zatrepetalo v smrtni tudi... Odšel je naš oče. naš kralj, naš najdražji!
V	tistem najtežjem času sem ure in ure zrla na moi talisman — njegov nagel. Škropila in zalivala sem ga s pekočimi solzami Če bi te solze, ki so kakor krvave kaplje lile iz ranjenega srca, imele v sebi moč osveženi a. tedaj bi ta nagel nanovo zaduhtel in se razbohotil v cvetoč rožni grm.
*
Zvezda, ti zelena Zvezda! Iz tvojega središča se dviga veličasten simbol hvaležnih sinov in hčera. — orjaški lik nesmrtnega kralja. Pred tem svetiščem se bodo zdaj in v nedogledni bodočnosti zgrinjale tisočglave množice in se v svetem spoštovanju in globoki hvaležnosti klanjale njegovim nesmrtnim manom!
Naš nepozabni, naš toliko ljubljen kralj! Vrnil si se med svoje! Z visokega piede-stala zreš na nas v vsej svoji izraziti pojavi: junak, ves viteški obenem pa tako očetovski, resen, odločen in vendar tako ljubezniv!
V	slovesnem trenutku, ko pada zastor iznad Tvojega spomenika, doznavamo iz-nova, da nisi umrl. Tvoi veliki duh. sproščen telesnih spon. je objel ves jugoslo-venski svet. se razčlenil tisočkrat in našel pota v srca in duše tvojih zvestih. V nas boš živel od roda do roda in nas vodil k uresničenju svoiih svetih idealov.
Slava tebi. naš nesmrtni, ljubljeni. Viteški kralj! Slava, večna slava!
Spomenik na Rakeku
9. oktobra 1937. leta na dan tretje obletnice smrti kralja Aleksandra I se je obmejni, nacionalni Rakek oddoiži z odkritjem likovnega spomenika, delom kiparja prof. Ivana Sajevica. Odboru, katerega so tvorili zastopniki vseh društev ;n organizacij, ter šefi vseh uradov v občini, je predsedoval g. Franjo Tavčar.
dinastiji, obenem pa se je oddolžila spominu kralja-mučenika za večno.
Pri slovesnem odkritju je bil navzočen kraljev zastopnik, zastopana je bila vojska, banska uprava in vse korporacije iz središča Ljubljane in vse domače organizacije. Spomenik je prevzela tedanja viška občina v varstvo, sedaj pa skrbi zanj mestna občina ljubljanska. Pred spomenikom so vsako leto spominske svečanosti ob obletnici kraljevega rojstnega dne in ob obletnici tragične smrti kralja-Mučenika.
Spomenik v Gornjem gradu
Ze kmalu po usodnem dnevu v Marseju je krajevni odbor Narodne odbrane v Gornjem Gradu sestavil akcijski odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju v parku. Predsednik akcijskega odbora dr. E. Mejak je v vseh manjših in večjih krajih gornjegrajskega okraja po malem zbiral prispevke in tako je bilo kritje stroškov spomenika zagotovljeno ter je bil spomenik odkrit dne 19. julija 1936 ob ogromni udeležbi občinstva in vseh v gor-njegrajskem okraju organiziranih društev brez razlike politične pripadnosti; zlasti lepo je bilo zastopano sokolstvo in gasilstvo. Spomenik je odkril kot zastopnik kralja in kraljevskega doma iz Celja odposlani podpolkovnik g. Budimir Martinovič
Stroški spomenika so znašali okrojrlo 10.000 din, spomenik je umetniško delo
Leta 1934, se je v Sevnici pod predsedstvom župana g. Franca Trupeja sestavil odbor za postavitev spomenika blagopo-kojnemu Viteškemu kralju. Pričela se je takoj nabiralna akcija, ki je odlično uspela, zlasti so se izkazali dediči pok. dr. Smrekarja ter tvrdka Jugotanin. Kip je izdelal znani kipar g. Pirnat Niko iz Ljubljane. Svečanemu odkritju spomenika dne I. decembra 1939 so prisostvovali kot zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. komandant 39. pešpolka v Celju polkovnik g. Li-
berat Defar, več častnikov in častna četa s polkovo zastavo, dalje kot zastopnik kr. banske uprave sreski načelnik g. Anton Krajšek, zastopniki sosednih občin, zastopnik rezervnih oficirjev in prostovoljcev, zastopniki državnih uradov ter zastopniki Sokola in drugih številnih narodnih društev. Položeni so bili krasni venci. Kako je bil blagopokojni kralj priljubljen, so pričale množice ljudstva, ki so se svečanosti udeležile od blizu in daleč.
Obiščite jesenski
beograjski vzorčni ulm
od 7* do 16. septembra 1940.
Na sejmu bodo razstavljene sledeče stroke:
tekstilije, usnje, papir, pohištvo, glasbeni instrumenti, kovine, stroji, motorji, aparati, elektrotehnika, optika, radio, poljedeljski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo,' porcelan, galanterija, prehrana, alkoholne pijače, knjige, propaganda in reklama.
POPUSTI 50% PO ŽELEZNICAH IN NA PAROBEODIH.
Popusti veljajo za odhod od 2.—16. septembra, za povratek od 7. do 21. septembra 1940 zaključno.
Pri odhodu je treba kupiti celo vozno karto, z rumenim blanketom za znižano vožnjo, ki potrjena na sejmišču, daje potniku pravico
za povratek z isto karto, ki jo je treba shraniti. Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, Beograd, sejmišče, pošt.
pret. 538, telefon: 28-526 in 28-802. Vsaka vstopnica je numerirana in po zaključku sejma bo izžrebana kot loterija in more prinesti obiskovalcu lepo darilo. Spisek daril
objavimo naknadno.
Takoj po smrti Viteškega kralja se je v
vškem sokolskem društvu porodila misel na oddolžitev spominu blagopokojnemu kralju, ki je bil vrhovni zaščitnik Sokol-stva. Prvotno so mislili samo na spominsko lipo, ki bi se naj vsadila na trgu pred gasilskim domom.
Spočeta misel je prodrla med ljudstvo, začela je dobivati konkretnejše oblike in Sokol je povabil vse viške organizacije in korporacije na sestanek, kjer so izvolili delovni odbor, v katerem so bili zastopniki vseh uradov in organizacij. Mnogo je bilo sej. na katerih so bili stavljeni različni predlogi glede prostora in oblike spomenika. povprašam so bili za svet različni strokovnjaki. Naposled je bil sprejet načrt spomenika v današnji obliki (razen železnih ograj), ki ga je izdelal domačin, stavbenik br. Ivan. Marinčič.
Sredstva za kritje postavitve in ostalih stroškov so bila nabrana z javno zbirko, prodajali so se spominsk' znaki, prispevale so posamezne organizacije, Sokol je še posebej priredil akademiio, ki je dala lep doprinos k kritju stroškov. Predstava v Katoliškem domu, prirejena za kritje spomenikov stroškov, je bila žal pasivna in ni dala nikakega prispevka.
Svečano odkritje je bilo izvršeno dne 26. maja 1935. Ta dan je bil velik praznik za viško javnost, ki ie s tem najdostoineje izpričala svojo globoko udanost kraljevi
Spomenik na Viču, prvi po atentatu
Ob odkritju spomenika Viteškega kralja v Ljubljani bo slovensko javnost zanimalo, koliko spomenikov Viteškega kralja že stoji po slovenskih krajih in koliko ustanov se diči z njegovim imenom. Našemu vabilu so se odzvali številni spominski odbori oziroma vodstva ustanov in tako lahko nudimo čitateljem obširen pregled vidnih dokazov spoštovanja Viteškega kralja med Slovenci. Kolikor le mogoče, je ta pregled izčrpen in gotovo v čast slovenski narodni zavesti
Ritij kjer sta se ločila kralj in kraljevič
'rvl kraljev spomenik v Sloveniji
Plaketa v Domu Sokola II v Trnovem
vojno kip Franca Jožefa. Domačini so ga v svobodi takoj odstranili. Andrej Siokar, prvi starosta domžalskega Sokola, je sam postavil spomenik kralju Aleksandru pred svojo hišo v varstvu slovanske lipe. To je bilo 7. maja 1924. Spomenik je odkril br. Andrej Siokar sam. Ob prvem kraljevem spomeniku v Jugoslaviji se je razvila velika narodna manifestacija. Spomenik je sestavljen iz podrugi meter visokega granitnega podstavka, v katerega je vklesana črka A, na podstavku pa je kraljeva doprsna soha. Poleti 1925 je bil Viteški kralj na poti skozi Domžale. Ustavil se je pred spomenikom, dolgo je opazoval lastno podobo, ob slovesu pa je poklonil ženi brata Slokarja nagelj.
Po marsejski tragediji je bil ves spomenik odet v črno in obsut z rožami. Množice so se klanjale spominu Viteškega kralja, kakor se Sokolstvo ob vsaki večji proslavi klanja njegovemu žrtvovanju za narod. Tu smo doživeli že mnogo ganljivih prizorov. Dne 10. oktobra 1937 je Narodna Odbrana tu odkrila spominsko ploščo z datumom kraljeve smrti in z njegovim bodrilom. Kljub velikim zaprekam se je slavnosti udeležilo ogromno število kraljevih častilcev, da Domžale še niso doživele tolikšne manifestacije. Sodelovala je tudi vojska, prišli so trije generali iz Ljubljane, slavnostni govornik pa je bil župnik Janko Barle iz Ljubljane, ki ga kaže naaš slika pred spomenikom.
Dne 18. septembra 1934 — manj kakor
mesec dni pred marsejsko tragedijo — sta se čez Korenski prelaz vozila Viteški kralj Aleksander in njegov prvorojenec Peter. Kralj je spremljal kraljeviča, ko se je ta
| prvič podajal na pot v tujino, daleč tja v London. Sedela sta v avtomobilu, ki je lah-i kotno hiteli po strmini skozi gorski mir naše obmejne Doline in se vedno bolj bližal mej L Tesno je moralo biti mlademu kraljeviču pri srcu. saj se je v tem samotnem najskrajnejšem kotičku države prvič poslavljal od domovine. Blesk domačih snežni kov je zatonil za Dolino, gozdovi naokrog so molčali v prvem jesenskem okrasju in tiha otožnost se je razpredala po vsem gorskem svetu.
Dvorni avto se je ustavili. Kralj se je poslovil od kraljeviča, govoril mu je mehke, zadnje besede in ga poljubil poslednjič v življenju. Kraljeviču je bilo hudo, še nekrat se je oklenil očetove žillave roke in se ozrl v njegove smehljajoče se oči. Ni slutil ne vedel, da gleda zadnjikrat smehljaj v njih. Težkega srca je stopil drobni kraljevič v avto, ki je zdrknil čez mejo in drvel po gladki cesti navzdol Kralj je stal m gledal za njim, dokler na avto izginil za ovinkom tam pod Strmcem. Nato se je vseded v svoj avto in se odpeljal skozi otožni jesenski dan po poljanskem klancu proti Podkorenu in še dalje, svojemu žalostnemu dnevu naproti.
Domačini, ki v svoji dobroti venomer čutijo tragiko usode Viteškega kralja, so na kraju ločitve takoj po marsejski tragediji postavili skromen spomenik. Slej ali prej pa mora tu zrasti spomenik v lepem domačem slogu, ki bo tujcu m domačinu priča poslednje ločitve kralja in kraljeviča v obmejni samoti nad Podkorenom.
Da so bile Domžale v Avstriji prizorišče hudih narodnih bojev, je znano zlasti po spopadu leta 1908. Zavednost Domžal-
cev pa je bila od nekdaj krepka, o čemer priča ustanovitev Sckola v letu 1905. Proslava svobode je bila v Domžalah že 27. oktobra 1918, dva dni prej kakor v Ljubljani. Tujci so postavili v Domžalah pred
zagorski Sokol danes priliko, da se zahvali vsem darovalcem, predvsem Trboveljski premogokopni družbi, za prispevke v denarju in materialu. Zdaj bo spomenik, ki ga je zamislil arh. inž. Spinčič in odlično izvršil kipar Boris Kalin, krasil Zagorje. Odkrili ga bodo v nedeljo 8. septembra ob 11. ob proslavi zlatega jubileja zagorskega Sokola. Z radostjo ugotavljamo, da se je priglasilo veliko število društev in korporacij, ki bodo prisostvovale domoljubnemu slavju in položile vence. S tem bo zagorski Sokol izpolnil eno izmed najlepših točk Petrove petletke.
Kraljev spomenik v Sevnici
akad. kiparja profesorja Ivana Sajevica iz Ljubljane. Lani je krajevni odbor NO zbral tudi prispevke za postavitev primerne ograje okrog spomenika, ograja je iz kal-cida, brušenega ln armirana ter so znašali stroški za to ograjo okroglo 2.000 din, Spomenik je sicer skromen, vendar se vsakdo, ki gre mimo, rad ustavi pri njem. Vršijo se pred njim narodne svečanosti ob državnih praznikih.
Kraljev spomenik v Zagorju bodo odkrili v nedeljo
V okviru Petrove petletke so Zagorjani sklenili vzidati spominsko ploščo Viteškemu kralju. Po daljšem razpravljanju pa se je sokolsko članstvo odločilo postaviti doprsni lik. Treba je bilo preurediti vna-njost Sokolskega doma, kar je terjalo precej visoke izdatke. Članstvo se je odločilo za zbirko in je povabilo k sodelovanju razna društva in korporacije, ki so res krile skoraj vse stroške. Zato porablja
Da se oddolže spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I., so slovenski železničarji zbrali denarne prispevke za postavitev spomenika. Po zrelem preudarku so se odločili, da naj se z zbranimi sredstvi postavi socialna ustanova:
Zelezničarski mladinski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedimtelja
To so storili v zavesti, da dajo s tem svojemu namenu se plemenitejšo notranjo vsebino ki morda še srečnejšo zunanjo obliko. Gotovo pa je, da so se železničarji z gradnjo Mladinskega doma še tesneje približali volji in idealom velikega Pokojnika. V polnem razumevanju položaja so priskočile na pomoč tudi vse železničarske gospodarske ustanove, predvsem pa Na-
bavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, ki je prevzela vodstvo pri izvedbi tega načrta in je na svojem zemljišču v Gozdu-Martuljku, v tem krasnem in zdravem kraju z visoko alpsko lego zgradila zamišljeni dom, ki je po svoji notranji in zunanji prostranosti in higienski ureditvi naravnost vzorno okrevališče številne in slabotne, predvsem železničarske dece.
Dom je edinstven te vrste v Jugoslaviji. Dograjen in otvorjen je bil 1. julija 1937 in je v njem dosedaj letovalo v letnih (počitniških) mescih pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in z najboljšimi uspehi za njihov duševni in telesni razvoj, izmenoma že 1.200 dečkov in deklic.
Mladinski dom železničarjev v Martuljku
Marljivo sokolsko društvo Ljubljana IL si je v Trnovem zgradilo lep in prijazen Sokol ski dom v okviru sokolsko Petrove petletke. Se pred pričetkom gradnje je Sokol II. počastil spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s tem, da je sklenil, da bo dom nosil ime junaškega kralja. Maršalat dvora je s pismom z dne 10. XIL 1934 prošnji društva ugodil in dovolil počastitev kraljevega spomina na ta način. Danes se v Trnovem dviga ponosna stavba Sokolakega doma, plod neutrudljivega dela marljivih društvenih pripadnikov. Ni še dom povsem dovršen, vendar bo še v teku tega mesca izročen uporabi. Mnogo je društvo razglabljalo, kako vidno poudariti posvetitev doma blagopokojnemu kralju.
Z odločno sokolsko gesto pa je rešil to vprašanje plemeniti društveni mecen brat profesor Anton Sever, ki je društvu poklonil bronasto plaketo, lik kralja Aleksandra L Umetniško delo tehta 47 kg in meri v premeru 75 cm ter bo pritrjeno na delni steni velike dvorane v domu. Tako bo posvetitev doma blagopokojnemu kralju izražena na najbolj viden način. Društvo bo še letos obenem z otvoritvijo dvorane svečano odkrilo to spominsko ploščo, ki bo sve-
tel spomin na Kralja-mučenika. Prihodnje leto, v zaključnem letu sokolske Petrovo petletke, pa bo društvo otvorilo ves Sokol-ski dom, ki bo v ponos vsej južni Ljubljani.
O tem mu pričaj delo rok, ki v družnosti ustvarja, ponosne stavbe slednji lok veliča naj zidarja!
Saj človek v sebi dograjen gradi le stavbe jasne, le duh v trpljenju posvečen nikoli ne ugasne.
Sokolska misel vzleti, vzplnj iz našega svetišča: pred vsem obzorjem oznanjaj čast dela in zdravilišča!
Sokolski dom v Dolenjskih Toplicah
Sokoisko društvo v Dolenjskih Toplicah je leta 1931. komaj po 10-letnem obstoju ostalo brez strehe. V neprijetnem položaju je uprava skušala na katerikoli način rešiti težko vprašanje. Po večletnem prizadevanju se je odločila za nakup posestva, ki je bilo v tedanjem času edino v zdravilišču Dol. Toplice na prodaj. Tedanjo zapuščeno hišo, v kateri je bila prej trgovina konsumnega društva, naj bi podrla in sezidala Sokolski dom.
Takoj po kupu gradbenega sveta jo Sokoisko društvo dalo Izdelati načrte, ki pa jih društvo žal ni moglo uporabiti, ker bi bila zgradba sicer zelo lepa in prostorna, toda stroški tako visoki, da jih društvo ne bi zmoglo, tem manj, ker je ravno tisti čas nastopila kriza, ki je vir dohodkov izdatno zmanjšala. Tako je bilo društvo prisiljeno izdelati manjši načrt, poi katerem se je pričel graditi dom v prvi etapi. Prva dela so se pričela ravno na dan kraljeve smrti, dne 9. oktobra 1934. V spomin na ta žalostni dan nosi Sokolski dom v Dol. Toplicah naslov kralja Aleksandra.
Sokolski dom je danes na zunaj še v surovem stanju, ker društvo nima denarja, da bi ga obmetalo, vendar upa, da bo za petletko mladega kralja Petra n. to delo dovršeno. Na znotraj je dom dograjen in sokoisko društvo vestno vrši svoje so-kolske naloge. Ko si bo društvo nekoliko opomoglo in se rešilo dolga, ki ga še tare, bo pričelo nadaljevati zgradbo do popolne izvršitve po načrtu.
Protituberkulozni dispanzer kralja Aleksandra v Ptuja
V dneh, ko po različnih krajih naše države odkrivajo spomenike v spomin Viteškega kralja, se pripravlja krajevna pro-tituberkulczna liga v Ptuju in z njo ves narodno zavedni Ptuj in ptujski okraj, da položi temeljcii kamen pomembnemu spomeniku kralja Aleksandra I. — modernemu protituberkuloznemu dispanzerju, ki bo odgovarjal vsem nujnim in sodobnim zahtevam zdravniške znanosti.
Pred leti je tudi Ptuj zbiral denarne prispevke za spomenik kralju Aleksandru I. Nabral" se je lepa vsota, ki jo je odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. izročil krajevni protituberkulozni ligi v Ptuju z namenom, da ta vsota tvori prvi prispevek za zgraditev prepotrebnega novega protituberkulozrrega dispanzerja v Ptuju, ki naj bo dostojen in potrebnim najbolj koristen spomenik pokojnemu kralju.
Za šesto obletnico njegove smrti hočemo tudi v Ptuju postaviti viden spomenik njegovemu spominu. Vendar želimo obenem tudi koristiti potrebam onih, ki so ali še bodo za spomenik kakorkoli kaj darovali.
Jetika spada med naihujše sovražnike ljudstva v ptuiskem okraiu. številke mrli-čev za jetiko in vseh onih, ki nosijo v sebi kužno kal, še od daleč niso poznane. Vendar nam že vse to. kar smo v borbi proti ietiki v Ptuju in ptujskem okraju doslej spoznali, v glavnih obrisih razkriva žalostno sliko. Boj proti jetiki mora biti dobro organiziran, mora biti enoten in mora biti sodoben! V tem boju morajo pomagati strokovnemu zdravnikovemu trudu, zajeziti porast jetike. vsi.
Protituberkulozni dispanzer v Ptiriu. ki slavi prav to leto neta obletnico r ojera dela. je vršil z vsemi razpoložljivimi sredstvi boj proti ■'etiki Uspehi bodo vidni šele po desetletiih. Vendar smemo reči. da so ta prva leta bila prava pionirska leta pro-
tttuberkulosme borbe v Ptuju in ptujskem okraju. Ob svoji petletnici hoče protituberkulozni dispanzer svojo akcijo povečati in jo strokovno predvsem še okrepiti. V ta namen hoče sezidati v Ptuju nov, sodobnim zdravniškim zahtevam boja proti jetiki odgovarjajoč protituberkulozni dispanzer, ki naj bo obenem najlepši spomenik Viteškemu kralju. . ,
focrebe zantevajo, da postavljamo spomenike onim, ki smo jih spoštovali in cenili, v takšni obliki, da bodo koristili
najprej ljudstvu, potrebnim! Menimo, da
je tak način počastitve velikih ljudi najbolj mogočen, najbolj socialen in najlepši.
Brez dvoma so protituberkulozni ligi v Ptuju v ta namen nujno potrebna denarna in gmotna sredstva v največjim meri. Ko sporočamo širokemu slovenskemu krogu naš namen, združujemo obenem z njim najbolj iskreno prošnjo, da nam vsi, ki imajo gmotna sredstva na razpolago, pomagajo po svojih močeh v najvišji meri pri rašem delu. Vse prispevke sprejema protituberkulozna liga v Ptuju.
Sokolski dem v Slovenjem Gi*sdcu
Dne ZL Junija 1936 smo v Slovenjem Gradcu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra LL otvorili naš Sokolslci dom, posvečen spominu Velikega Kralja Isti dan smo odkrili v avli doma tudi spominsko ploščo s plaketo blagopokojnega kralja Aleksandra L Zedlnitelja, ki naj svedočl še poznim rodovom, da nam je bilo le v svobodni Jugoslaviji omogočeno zgraditi tako lmpozanten Sokolski docn.
Gradbeni stroški Sokolskega doma, )d je eden najlepših na področju mariborsko sokolake župe so narasli na 900.000 din.
no zavednih krogov našega mesta in okolice. V njem prirejajo poleg dramatskega odseka Sokola tudi ostala društva (CMD, Rdeči križ, šole itd.) svoje predstave. Naš Sokolski dom je res kulturno žarišče 111-slinjske doline.
Kadarkoli stopimo vanj, nas upodobljeni obraz blagopokojnega Viteškega kralja opominja na Njegove zadnle besede, na Njegovo največjo skrb: »Cuvajmo Jugoslavijo!«
Da! Cuvajmo Jugoslavijo! Samo v okrilju te je naš življenjski prostor, kjer se
Zadnja leta smo parketiraH veliko dvorano, preuredili oder, prlzldall malo dvorano, na novo zgradili obsežno in moderno strelišče, obenem kegljišče, povečali telovadl-šče itd.
Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra L Zedinltelja v Slovenjem Gradcu Je postal tako družabno središče vseh narod-
lahko razmahnejo vse pozitivne narodna sile, tudi sedaj v najtežjih dneh, ko nastaja nova Evropa. Tu v Sokolskemu domu gojimo bratstvo iskrenega rodoljubja, tu gradimo trdne temelje naše svoboda. »Le naprej, brez miru, za sokolsklm praporom!«	S.
Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah
Bratje iz Francije za spomenik na Jesenicah
Na Krekovem trgu na Jesenicah pred mogočnim poslopjem narodne šole stoji lep spomenik Viteškega kralja. Bil je za drugo obletnico marše j 3 kc žaloigre slovesno odkrit dne 11. oktobra 1936. Spomenik Je postavila zveza jugoslovenskih delavcev »Kraljevič Andrej« v Annčvilleu v Franciji. Slovesnosti se je udeležilo okoli 70 zastopnikov rudarskih društev in organizacij
jp tmtraa Francije s predsednikom g.
Glavnikom na čelu. Bratje so bih na veder pred Javnostjo prisrčno sprejeti. Nad 2.000 ljudi Je drage goste pričakovalo na postaji ln jim prirejal« navdušene manifestacije. Nepozaben ostane Jeseničanom 11. oktober 1936, ko Je skozi Jesenice šel velik sprevod, v katerem Je fatio okrog 3.000 oseb. Veliko pozornost so vzbujali Številni krasni prapori delavskih organizacij iz Francije. Pri odkritju Je bilo okrog 6.000 ljudi, iz vseh slojev jeseniškega prebivalstva.. Pred spomenik Je bilo položenih 55 krasnih vencev.
Poseben pomen ima spomenik v tem, da Je bil postavljen na pobudo in s prispevki naših delavcenr v Franciji. Člani Zveš »Kraljevič Andrej« so prvotno nameravali postaviti spomenik na Hrušici takoj ob predoru, da bi jih kraljev lik pozdravil takoj ob vstopu na tla Jugoslavije. Na Hro-filcl pa nikakor ni bilo mogoče najti primernega sveta in ker se tam vlaki ne ustavljajo, Je jeseniška občina predlagala prostor v mestu, na trgu pred narodno šolo, ki že nosi ime velikega pokojnika, na kar so naši rojaki iz Francije voljno pristali. Tako Je naše malo gorenjsko mesto dobilo spomenik, ki Je v Jugoslavi# drugI postavljen od delavcev in prvi, ki so ga postavili bratje iz tujine. — Pri svečanosti so bili zastopniki naših izseljencev iz Francije, deležni največje pozornosti. Bilo jih je 70 s 30 prapori ln so z Jesenic nadaljevali pot na Oplenac. Spomenik Je delo kiparja Petra Lobode. Njegova odlika Je veličastna preprostost. Kraljevo bronasto poprsje stoji na 2 ln pol metra visokem podstavku iz dalmatinskega marmorja. Pod poprsjem stoji na spodnjem širšem stebru dvoglavl bronasti orel s državnim grbom, v kamen pa je vklesano z zlatimi črkami posvetilo, društev zveze kraljevič Andrej.
Športni stadion v Murski Soboti
I najfep« ki najbolj* porterek, teras nas
I samih. Hram prosvete, dom kulture ln hiša stoterih naj vzgaja mladino v narodno zavedne, odločne državljane, Id bodo pripravljeni žrtvovati za čast domovine toliko, kc kor kralj sam, življenje svoje.
Sokolski dom
▼ Rogaški Slatini
V Rogaški Slatini postavlja sokoisko društvo kraljev spomenik v obliki sokolskega doma, ki bo nosil napis: Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra L Zedlnitelja. Dom stoji v bližini železniške postaje ob glavni cesti proti Rogatcu. Zalibog Je še v surovem stanju, ker so prispevki
članstva prešibki, da bi do konca sokolake Petrove petletke mogel biti dom dovršen. Pač pa je dogotovljena velika dvorana -telovadnica, ki omogoča sokolski mladini telovadbo pod svojo lastno streho. 2eljo po skorajšnji dovršitvi in otvoritvi slatin-skega kraljevega spomenika, našega sokolskega doma, nam je izrazil najlepše pesnik Griša Koritnik. v naslednjih stihih:
ZasiJ že kmalu, svetli dan, obžarl nam svetišče, ki poznim Se rodovom b« ponosno zbirališče!
Odločno voljo, krepko dlan naj svod mogočni druži, spodbuja srca tu in tam, sokolski misli služi!
Naj vidi tujec hi mejaš, kdor koli mimo hodi, da narod je zaslužil naš svoj prostor med narodi
Športni klub »Mura«, ki deluje že- nad 15 let za športni razmah v Prekmurju, je b pomočjo svojih požrtvovalnih članov zgradil leta 1935. krasen športni stadion, ki je posvečen spominu Viteškega kralja. Na stadionu so poleg urejenega nogometnega igrišča tudi vse lahkoatletske na-prnve ln lepo tenlšfte. Na stadionu je lepa tribuna z oblačilnico. Sam stadion Je sredi
krasne Fazanerije ln je obdan od vseh strani z visokimi drevesi. Tu se uri mladina v vseh športnih panogah pod strokovnim nadzorstvom. Delavno m vsestransko udejstvovanje SK »Mure« je nagradila tudi uprava Fonda Viteškega kralja s tem, da Je podelila društvu svojo pohvalo, česar je bilo deleženo poleg »Mure« le še eno športno društvo v državi.
Magdalenska dekliška šola v Mariboru
Ko je šolska stiska v Mariboru leta 1934. bila na višku, Je tedanje župan dr. Franjo Lipold na zgodovinski seji mestnega sveta mariborskega dne 10. decembra 1934 stavil predlog, ki je bil soglasno spiejet: >V počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedmitelja, se naj v magdalenskem pred-mestu zgradijo II. deška meščanska šola, II. dekliška narodna šola, telovadnica in ! dečje zavetišče. V ta namen naj se votira ! znesek 7 milijonov dinarjev, ki naj se krije s posojilom.«
Se tisto zimo so začeli z delom po načrtu Inž. arh. Jaroslava Cernigoja. Na perga-mentno listino vzidano v temeljni kamen so bili napisani stihi Janka Glaserja: Jaz prvi sem v temelj položen, in mirno čakam teže in bremen.
Dom mnogih bo zgrajen nad mano, vem, ln biti prvi je služiti vsem.
Novo šolo so slovesno odprli na državni praznik zedinjenja 1. decembra 1936, šolska mladina z učiteljstvom pa se je vselila 11.' januarja 1937. Ploščina celotne parcele znaša 7.400 kv. m, šolsko stavbišče samo pa obsega površino 2.630 kvadratnih metrov. V osi zaključenega dvorišča je spominski steber iz bračkega marmorja s stihi Janka Glaserja:
Njemu, kralju, ki s krvjo je blagoslovil našo rast in za vedno nam potrdil: To je naša last.
Aleksandru L Zedinitelju.
V kapucinskem predmestju, škofje Loke, sredi prekrasne okolice, se je dvignila leta 1932. nova šolska zgradba, ponos mesta in okolice. Z mnogimi svečanostmi je bilo izročeno osvajajoče poslopje mladini in narodu. Slovesna blagoslovitev je bila v petek, 2. septembra 1932, dne 1. decembra pa je bilo poslopje tudi svečano otvorjeno.
Dve leti nato so padli marsejski streli... V dno duše je zajokala škofja Loka. Kako se oddolžiti spominu velikega kralja?
Pa se je sprožila na zborovanju loških županov zamisel, da bi dobila loška deška	J šola naziv po nesmrtnem kralju. Predlog	j je bil predložen krajevnemu šolskemu od-	j boru, ki je zamislek oduševljen, sprejel, ln	j v začetku februarja leta 1935 je prispelo	j iz ministrstva prosvete sporočilo, da sme nositi šola naziv: Državna narodna šola Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja	_ v škofji Loki.	, Tako smo dali svojim svetim čustvom	|
Spomenik je postavila za SPP sokolska
četa pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Načrt je delo gg. Inž. Jelenca in šlajmerja, kip sam pa našega kiparja Lojzeta Doli-
narja. Četa je odkrila spomenik dne Ift.
junija 1938 ter ostane v njeni oskrbi. Privabil je v naš lepi obmenji trg že preceiJ zavednih Jugoslovenov.
Pri Sv, Jurfti ob &šavnict
Dne 15. maja 1938 je bil odkrit pri Sv.
Jurju ob ščavnici prvi spomenik Viteškega kralja ob severni meji. Slovesnosti, ki se Je vršila v znamenju povsod zaželjene sloge ln je b^a. veličastna, je prisostvovalo nad S000 ljudi, ki so prišli od vseh strani. Stroška za spomenik so nosili Jurjevski domačini, ki so raztreseni po domovini in tujini. Slavnostni govornik je Lil domačin dr. Franc HeSič, univerzitetni profesor V Zagrebu. Bronasti kip je delo akad. kiparja Nika Pimata iz Ljubljane, Stoji na granitnem podstavku na najlepšem kraju pred šolo.
V obmejnem Marenbergu ie spomenik Viteškega kralja vzidan v Pročelje sreske-ga sodišča. Spomenik ie iz plošče črnega marmorja, ki ie vdelana v granitno ozadje. Granit meri v dolžino 260 cm in v širino 110 cm. Črna plošča pa ima obseg 30 cm v dolžino in 40 cm v širino. Granitno ploščo ie daroval gospod inž. Lenarčič Milan, veleposestnik iz Ribnice na Pohorju. in predstavlja vrednost najmanj 4 000 din. Marmorno ploščo pa je podaril sodni starešina g. Zorer Franjo. Občine in prebivalci sodnega okraja Marenberg »o se *
Spomenik v Marenbergu, prvi v dravski banovini
odzvali uotSvu odbora, da so T>rispevali za spomenik po svojih močeh, med temi je občina Marenberg prispevala 1.000 din, c"a so se krili stroški odkritja spomenika, ki j? buo 28 Juniia 1936
Spomenik je sicer skromen pa ima vea-dar ta pomen. da je do sedaj prvi spomenik v Dravski dolini Napisna plošča ima kremeni te in spodbudne besede pesiuka dr. Gradnika;
Se živ pcrvoljnfk našfh src. nkažl in od povsod, kjer naših Je mejnikov ograja »veta, čet« in vodnikov dobil odgovor boš: Ml smo na »traB!
Kralj — prvi praporščak naše vojske
Ob nepozabni svečanosti 6. septembra 1931, ko so naši polki prejeli na Banjici nove jugoslovenske zastave, je krailj nagovoril zbrane oficirje: Gospodje oficirji! Ko sem danes izročil svx>ji dični vojski nove znake vojaške časti in slave, so bile moje misli posvečene vam. moji dragi sotrudniki na polju časti in obrambe domovine. Prepričan sem, da boste razumeli vso veličino današnjega vzvišenega in svetega dne, ko stoji vsi moji polki pod okriljem jugoslovenske vojaške zastave. Z nacionalnim ponosom na najviš-
jo vojaško slavo naših starih zastav, boste vi, vrli voditelji moje dične vojske, razumeli svojo viteško oficirsko dolžnost do kralja in domovine. Nosite naše nove zastave za slavo in veličino naše mile in lepe domovinel Bodite s sveto jugoslovensko zastavo na polju časti in obrambe domovine prvi med prvimi, vedno navdahnjeni s pozivom pesniške duše našega naroda: Naprej zastava slave/ Vrhovni komandant, vaš kralj, bo, kakor tudi doslej, prvi praporščak naše jugoslovenske zastave, a vi dragi moji oficirji: Z menoj/
Sokolski dem v Žirovnici
V okviru sokolske Petrove petletke »i Je sokolsko društvo Zirovnica-Breznica zadalo nalogo, da zgradi Sokolski dom, kibo nosU ime: »Sokolski dom blagopokoj-nenga Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja«, ter s tem postavil neminljiv spomenik blag ©pokojnemu kralju.

Piramida na Pohorju, postavljena v spomin Viteškega kralja, ki so jo odkrili ob prvi obletnici marsejske tragedije
Spomenik Viteškega kralja pred tobačno tovarno v Ljubljani
Spominske plošče
t datumom kraljeve smrti in z njegovim
b^1 -:''.m »(""tirajte Tnqo«'avijo!« so vzidane
po raznih naših Šolah in ustanovah. S posebno veliko svečanostjo je bila odkrita spominska plošča v ljubljanski soli na Grabnu na Vidov dan 1937. Sodelovale so številne narodne organizacije in vojska. Isti dan je bila odkrita spominska plošča, vzidana v veži šole na Barju.
V moščanski šoli je Narodna Odbrana Šentpeter-Moste vzidala spominsko ploščo iz domačega sivega marmorja in jo slavnostno odkrila na rojstni dan kralja Petra II. lete 1936.
Sokolski dom v Semiču
Sokol Semič je na pobudo brata tajnika sklical dne 18 .novembra 1934 izredni občni zbor v šoli, prisostvovalo je zborovanju 60 članov. Brat starosta je razložil, da je gradbeni odsek kupil posestvo odnosno zemljišče v izmeri 5035 m2. članstvo je vzelo to z velikim odobravanjem na znanje ter zahtevalo da se prične dom graditi. Akcijo je podprl s svojim nasveti br. Roth, nato je brat tajnik stavil predlog: če se bo dom gradil, naj bo to prvi in trajni spomenik blaeropokojnemu Viteškemu kralju v Beli Krajini. Predlog je bil soglasno sprejet. Gradnja doma se je pri-
čela 4. decembra 1934. Otvoritev doma je bila 7. avgusta 1936 pod pokroviteljstvom br. br. E. Gangla ln pokojne sestre Agate Makarjeve. Dom meri 24X10X6 m.
Kralj v črnem revirju
Sokolsko društvo v Trbovljah si je nadelo v okviru Petrove petletke nalogo, postaviti spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Prvotni osnutek je pred sta vi j al kraljev doprsni lik. Vendar se
trboveljski Sokoli niso zadovoljili samo s tem ter so v svoji neizmerni ljubezni do velikega kralja spremenili prvotni sklep in z veliko požrtvovalnostjo zbrali med svojim članstvom in Sokolu naklonjenimi Trboveljčani potrebno vsoto za spomenik, kakršen je bil odkrit o priliki 301etnice društva 18. junija 1939. leta Spomenik stoji ob glavni cesti pred Sokolskim domom, kjer bo še poznim rodovom pričal o veliki vdanosti današnjega rodu svojer. nepozabnemu kralju.
Spominska plošča
na Bojancih
Pravoslavni bratje na Bojancih, potomci nekdanjih uskokov, so takoj po marsejski tragediji sklenili vidno izkazati hvaležnost Viteškemu kralju. Vzidali so spominsko ploščo, ki je bila z lepo svečanostjo odkrita in blagoslovljena preden je minil mesec dni po kraljevi smrti.
Spomenik v Ribnici je delo kiparja Re-piča in so ga z lepo svečanostjo odkrili v juliju 1936.
Kraljevi spomeniki v tujini
Tudi na tujih tleh stoji nekaj lepih spomenikov, ki pričujejo o pieteti do Viteškega kralja. V neposredni bližini atentata v Marsčju, na ondotni borzi, je bila pomladi 1935 vzidana spominska plošča z napisom »Pax« in danes je vidno obeleženo mesto,
kjer Je omahnil naš kralj v naročju smrti. Dostojanstven je spomenik našemu kralju v Parizu kjer raste tudi hrast, posvečen njegovemu imenu. V Pragi so ruski emigranti takoj ob prvi obletnici marsejskega atentata postavili spominsko ploščo na pokopališču kot trajen dokaz hvaležnosti svojemu velikemu zaščitniku in podporniku. Med našimi izseljenci po Evropi in v Ameriki je globoko zasidran kult Viteškega kralja in se po njem imenujejo razna društva in ustanove.
Troje pesmi
ki Jih bodo izvajali združeni pevski zbori na današnjem koncerta
Slava najboljšemu sinu
A. Nedved - F. Venturini (Mešan zbor)
Slava odmeva najboljšemu sinu,
V	narodu glasen razlega se klic: Slava odmeva prvemu sinu, Borca nesmrtnega bodi spominu, Naše ljubezni postavljen pomnik!
Mehki nam dušo objemajo glasi, On je, ki žije v oddaljeni vasi, On je, ki žije v odaljeni vasi, Dela nesmrtna pomnik so njegov. Eden pomnik še spomin mu okrasi: Viden, zložen od Slovenstva darov.
Torej na slavo najboljšemu sinu,
V	narod'- glasen razlegaj se klic: Torej na slavo prvemu sinu, Borca nesmrtnega bodi spominu Naše ljubezni postavljen pomnik.
Kralj Matjaž
(Mešan zbor) Pr. ^Lbrecht - Fr. Venturini
Iz naših src se trga krik, Iz naših gor, lesov, polja, Src milijonov le ena bol: O, kralj Matjaž! O, kralj Matjaž!
Ti naših duš nesmrtni sen, Najboljša vera, naših nad! Mi stopamo v tvoj beli grad: Vstani, vstani, kralj Matjaž!
Na naših holmih že gore kresovi, Naša srca so v plamenih, Čez to zemljo vso lije požar: TI spiš, Matjaž? Ti spiš, Matjaž?
Cuj naše vroče prošnje glas! Oskrunjena deviška pena, Reka vsa v rdečih solzah: Ti spiš, kralj Matjaž? Ti spiš, kralj Matjaž?
Naše čelo zasenčila je lastna dlan, Očem zajela prosti dan, kristalni cilj! Ti spiš, kralj Matjaž? Ti spiš, kralj Matjaž?
Glej deca ta brez doma blodi sirom sveta! Nepokoj v duši in proklet, kdor je
pregnan!
It spiš, ti spiš, Matjaž? Gorimo mi, bolesti plamen sije naš rdeč,
tih preteč.
Ti spiš, Matjaž? Ne! Ti si sred nas!
Himna slobodi
(Mešan zbor)
Jakov Gotovac O lijepa, o draga, o sladka svobodo, dar, u kom sva blaga višnji nam Bog
je do!
Uzroče istini od naše sve slave, uresu jedini od ove Dubrave!
Sva srebra, sva zlata, svi ljudsik životi, ne mogu bit plata tvoj čisto j ljepoti! O lijepa, o draga, o sladka slobodo! Slobodo, Slobodo!
-V - r ♦ • u,-
Spcmen-pjesma
Invalid Niko Prinčič je doma z Malega Lošinja, kot emigrant pa prebiva v Malin-ski na otoku Krku. Pohabljen in napol slep je na glasu ljudskega pesnika. Prišel je na ljubljanski velesejem in napisa' za današnjo proslavo naslednjo prigodnico:
Št o se ono danas u Ljubljani zbiva, komu se spomenik velebni otkriva? Zašto li je narod silni dohrlio, i Ljubijanu bjelu danas posjet;o?
Danas je otkriče divnog spomenika, Aleksandra kralja, slava mu i dika! Kralja kog ubiše u Marše ju gradu, Da ucvile našu Jugoslaviju mladul
Zahvalna Ljubljana u današnjem sjaju spomenik podiže Viteškomu kralju, kako li bi ostao za vječna vremena usad jen u duši svih Jugoslovena.
Narod vjeran Njegovom svetom amanetu čuvati če uvijek Jugoslaviju s\>etu.. . Mladog kralja Petra, njegovu majčicu ucviljenu našu ljubi jenu kraljicu!
Smrt dveh plemenitih žena
Jesenice, 2. septembra
V četrtek je na Jesenicah po daljši bolezni umrla v starosti 74 let gospa Ivanka šega, vdova po šolskem upravitelju, ki je umrl pred štirimi leti na Jesenicah. Gospa je izhajala iz narodne družine Arkovih v Dolnjem Logatcu. S soprogom Ivanom sta vzgojila sina Borisa, ki je zaposlen kot nadgozdar pri KID, hčerka Nada. poročena Klavorova, je učiteljica meščanske šole na Jesenicah, Božena bivša načelnica jeseniškega Sokola, pa je umrla pred 10 leti. Vsa Šegova družina je bila vedno sokolska. Pokojni mož je bil starešina jeseniškega Sokola, sin Boris je dolgoletni podstarešina Sokola na Koroški Beli, hčerka Nada pa je bila načelnica Sokola na Jesenicah in gorenjske sokolske župe. Tudi pokojna gospa je bila pred leti vneta narodna delavka. Dokler je le mogla, smo jo videli na vseh narodnih, sokolskih in kulturnih prireditvah, na Jesenicah in v okolici, živo se je zanimala za vsa javna vprašanja, dokler je ni bolezen priklenila na posteljo, s katere ni več vstala. Ohranili bomo narodni ženi svetel spomin, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo odkritosrčno sožalje.
Krško, 2. septembra
Na Vidmu je umrla gospa Ivanka Ra-morjeva, soproga šefa postaje. Srčno dobra gospa je bolehala že dalje časa. V četrtek 29. avgusta zjutraj ob 5.30 je bilo njeno truplo pred hišo žalosti blagoslovljeno. Pevski zbor iz Vidma—Krškega je še v zadnje slovo zapel žalostinko. Nato je bila krsta naložena v poseben vagon ju-trnjega osebnega vlaka, ki jo je popeljal v Slovensko Bistrico-mesto. kjer je bila položena k večnemu počitku. V njen spomin je napisala prijateljica naslednje vrstice:
Pred mescem še si sanjala o svoji hišici v Slov. Bistrici in mi rekla: »čakaj, jeseni, ko ozdravim, greš z menoj v moj rojstni kraj. Videla boš, kako je tam lepo!« Res je prišla zgodnja jesen in šla sem s teboj, draga Ivanka, šla sem s teboj, da te spremim ne v tvojo hišico, ampak k tvojemu grobu.
Nesrečni, strašni rak. je razjedal pljuča, pil kapljo za kapljo krvi. da si počasi vene-la in ovenela. Saj, ko je človek tisočkrat prevaran od življenja, se ga še vedno oklepa v nadi na boljše in lepše. Kako se ne bi življenja oklepala ti, ko ti je bilo vedno sončno in lepo. V najlepših ženskih Istih si bila, lepa, ljubljena od skrbnega soproga Maksa, zdrava, vesela, nasmejana.
Rada si potovala. Dolgi, zimski popoldnevi so nam minili ob tvoiem pripovedovanju o Franciji, Italiji. Nemčiji, Afriki. 27. avgusta pa si odšla na zadnjo pot. s katere ni več vrnitve. Ne boš nam mo.°rla več govoriti o tej poti. Pa same vemo, kako ti je tam! Dobro, mirno! Saj si odšla s pripravo v Bogu, prečiščena v težkem trpljenju zadnjih mescev. Kako si se nasmehnila, ko si dobivala v času bolezni nageljne. »Daj jih tako, da jih gledam«, si rekla. Tudi zdaj so krasili Tvojo posteljo. Med velikimi, krvavordečimi nageljni si ležala, da so ti dehteli, vsi lepi. Nisi jih videla, kakor nisi videla ljudi, ki so te obiskovali v Tvojem smrtnem spanju in zate molili. Počivaj v Bogu in miru, draga Ivanka! — J.
80 letnica zavedne kraške žene
Gostoljubni prebivalci vasice Sv. Križ pri Trstu bodo tedni slavili visok življenjski jubilej svoje skoraj najstarejše vaščan-ke, gospe Ivane švabove, ki si je naložila deveti življenjski križ. Jubilantka nikakor še ne kaže svojih let, ker je še vedno čila in zdrava, da lahko pomaga svoji naj-mlajlši hčerki, kateri je pred leti oddala posestvo, pri gospodinjskem delu. Trda krajška zemlja, ki človeku tako nerada daje kruh, ji ni upognila hrbta in ji ni vzela veselja do življenja. Možu, ki ga je pokopala lansko leto, je povila štiri hčerke, katere so vse poročene z zavednimi možmi. Kakor vsi njeni sovaščani, je tudi ona na kraj tako navezana, da ga v času zadnje svetovne vojne ni zapustila, čeprav je bila smrt tako blizu. Lepota kraja in morja, posebno pa gostoljubnost ljudi je tako znana, da je v njem vedno mnogo !e-toviščarjev in tujcev, posebno ob prazniku sv. Petra in Pavla, ko je pri fari žeg-nanje. Naj ima jubilantka zavest, da ji širok krog njenih prijateljev želi še več srečnih in zdravih let življenja. J. P.
vpokojencem
V smislu razpisa železniške direkcije v Ljubljani bo potreba izstaviti nove legitimacije za vse one železniške upokojence, katerih legitimacije so bile izstavljene v letu 1931. Ker je mnogo takih upokojen-c-v, ki pridejo v poštev. jih opozarjamo, da se drže točno predpisanega termina in sicer:
1.	Ljubljana glavni kolodvor in šiška bosta prejemali v računski pisarni nove mehke slike velikost: 6x9, za novo legitimacijo 10 din in vložek 2 din od 15. do 20. septembra. S seboj je prinesti pokojninski odlok, zadnji odrezek o prejemanju pokojnine, potrebna pa so še sledeča potrdila:
2.	lastnoročno podpisano izjavo poglavarja družine, da se žena ne bavi s trgovino ali obrtjo, ter da žive družinski člani (navesti imenoma) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu, 3. za otroke preko 18. leta starosti (sinovi do naj del j 26. leta, če hodijo v šolo ali če se uče obrti) se mora predložiti potrdilo šole odnosno učno pogodbo; 4. za hčerke preko 18 let starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka zadevno iziavo poglavarj družine, za one pa ki imajo mesečni zaslužek do največ din 500 pa potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku. Navedeno mora biti tudi, kak prispevek v bolniško blagajno plačuje, odnosno v katerem mezdnem razredu je zavarovana, ter izjavo poglavarja družine, katero potrdi občinski urad. 5. za duševno ah telesno trajno nesposobne otroke preko 18 let starost5 potrdilo železniškega zdravnika, kateri so člani bolniške blagajne, ostali pa od dvel zdravnikov podpisano potrdilo. Za zamudnike se bodo pobirale slike za nove legitimacije šele v mescu februarju 1941. Vsi železniški upokojenci. ki niso v staležu pri ljubljanskih postajah, naj se čimprej zglase vsak pri svoji najbližji postaji, kjer so v staležu, tam to do zvedeli vse potrebno.
Društvo žei. vpokojencev za dravsko banovino
w
ši umetnosti
Estetski pogledi na Dolinariev spomenik
Odkritje Dolinarjeve plastike Kralj Aleksander L v osrčju slovenskega kulturnega središča je tudi umetnostni dogodek. Spomenik v »Zvezdi« ni samo močna afirmacija Lojzeta Doiinarja, ki je zavzel v slovenskem kiparstvu daleč vidno mesto, marveč tudi ena največjih skulptur, kar jih je bilo pri nas izdelanih: najmogočnejši plastični spomenik na slovenskih tleh.
Kipar Dolinar je zastavil vso svojo umetniško moč za dostojno izvršitev nemalo težke in odgovorne naloge. Spomenik takih dimenzij je umetniška stvaritev, ki presega čas in njegove programe ter vse naše umetnostne spore. Izoblikovati človeški lik kralja Zedinitelja in ga postaviti preko čisto človeškega v tisti idealizirani prostor, kjer se vladarjeva heroična podoba iz-preminja v simbol volje, energije in vodstva; postaviti ta lik nadčloveških dimenzij na postavo konja, tega štiri-nožnega antičnega tovariša junakov in zliti obe podobi, človeško in živalsko, stvarno in idealno, v monumentalno harmonijo, ki bo prilagojena tudi okolju: že to je naloga, ki zahteva celega umetnika. Ne smemo pozabiti, da je jezdec s konjem eden najbolj obravnavanih plastičnih motivov za spomenike in ne dopušča umetniške fantazije,
marveč nalaga tem več dela in napora, čim večji je njegov obseg. Pri modeliranju je treba reševati vrsto ne le umetniških, temveč tudi tehničnih vprašanj. Poleg bronaste skulptur e je bilo treba izdelati še dva velika reliefa, ki naj prikažeta obe plati kraljevega udejstvovanja; vodstvo in junaštvo v vojni, vodstvo in junaštvo v miru.
Strokovna ocena Dolinarjeve skulp-ture in obeh reliefov bo pokazala, koliko je kipar tudi s strogo umetniške in tehnične strani uspel v ostvaritvi svojega načrta, ki je — prav kakor pri vsakem stvarjajočem umetniku — nastajal iz prvotne vizije, iz stvarjalne-ga sna in potlej z delom in izpopolnjevanjem dobival vedno več telesnosti, postajajoč materija, ki naj kljubuje stoletjem. Splošen estetski vtisk je prav ugoden, čeprav do tega trenutka poznamo skulpturo samo po reproducira-nih detajlih in bežnih pogledih nanjo v dneh, ko so jo postavljali. Kralj Aleksander je na Dolinarjevem spomeniku ovekovečen kot predstavitelj tistega dinarskega rasnega tipa, ki mu je dana v naši državi tako velika naloga in ki se je duhovno izpovedal v homerski lepoti srbskih in hrvatskih narodnih pesmi. Z mirom človeka, ki ve, kaj hoče, jezdi ta Vladar v neko bodočnost, ki so jo že bistro dogledale njegove sokolje oči. Pogled je poveljujoč in obenem odkri-teljski; uprt je v daljavo, kakor da hrabro gleda že v naš težki, tragični čas, ki smo se v njem znašli brez njega, in kakor da ve, da bo narod, čigar volja je vtelešena v njegovi podobi, prebil tudi ta vihar. Zdi se, da njegova temna slutnja obseva kraljevo podobo in pada na vznemirjeni lik konja. Podoba kralj a-vojaka in vladarja-Zedinitelja, ki je bil ves zaverovan v svoj sen o močni domovini, je dobila pod Dolinarjevo roko prepričevalne poteze. Ni to podoba zmagovalca, ki lahko mirno počiva na lovorikah izvršenega dela, potem ko so odtrobile poslednje bojne trobente. Iz Dolinarjevega kralja Aleksandra čutimo nemo besedo junaštva, ki je poUeb-no, da se doseže daljni cilj poti, po kateri jezdi viteški vladar. Kakor da je hotel umetnik s to svojo plastiko povedati, da je narod še vedno na prelomu zgodovine, v boju za bodočnost. In da verujemo v to bodočnost, ker smo jo zaslužili z večstoletnimi boji, s krvavenjem mnogih generacij Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so bili že zdavnaj ze-dinjeni v živem »zidu krščanstva«, za katerim je Evropa gradila svojo kulturo in ustvarjala svoje državne koncepcije.
Tako je torej stopila med naše največje spomenike Dolinarjeva podoba kralja, ki se je trajno vpisal v slovensko zgodovino na njenem sekularnem križišču. Popularnejša je misel, da bi bilo treba v teh časih počastiti spomin kralja Aleksandra z zgraditvijo kakšne dobrodelne ali socialne naprave. Toda skulptura spomenikov, materializi rana, v marmor ali v bron spremenjena go-
vorica umetnosti, se je zdela v vseh stoletjih edina dostojna oblika, v kateri je narod izražal svojo hvaležnost in označeval nesmrtno pot slave. Theophil Gauthier dobro pravi, da je v minljivosti vsega človeškega le umetnost večna. Tudi v časih, ko je bila beda množic mnogo večja, so nastajala mogočna kiparska dela in ohranila do današnjih dni silo svoje ideje in veličino svoje lepote. Naša mesta nimajo nič preveč spomenikov, in vendar je slehern izmed njih neugnana priča volje do našega narodnega življenja in njegove zveze s preteklostjo, ki opravičuje bodočnost.
Slovensko kiparstvo je po prvih uspehih že pokojnih V. Gangla in Fr. Ber-nekerja in še živečega Ivana Zajca na-
stopilo z mladimi rodovi novo razvojno fazo. Nimamo Se kiparja Meštrovičeve sile in veličine, imamo pa lepo vrsto takih, ki so s svojimi deli pokazali ne samo oseben talent, marveč tudi stremljenje po uveljavljenju domačega duha v plastični umetnosti. Tako naša volja do narodnega življenja in do polnovredne kulture raste v marmor in bron, popri j ema monumentalne oblike. Nad množico slovenskih skulpturnih stvaritev se je sedaj dvignil še Dolinarjev monumentalni kralj Aleksander I. — Zrasel je iz naših tal kakor za večnost ustvarjeni simbol naše narodne zgodovine, kot klic in opomin, kot spomin in J kot testament prihajajočim rodovom.
Stoletnica G. Vevge
Ime tega sicilijanskega pisatelja, čigar stoletnice rojstva se je minule dni spominjal italijanski in tuji tisk, je pri nas malo znano. Mnogo popularnejša je Mascagni-jeva opera »Cavalleria rusticana«, ki se naslanja na besedilo Giovannija Verge v enako imenovani noveli.
Giovanni Verga se je zapisal v italijansko književnost kot ustanovitelj naturalistične šole, ki se je imenovala »la scuola veristica«. Oba najznačilnejša predstavite-lja te šole, Giovanni Verga in Luigi Ca-puana, sta bila po rodu iz Catane. Verga se je rodil 31. avgusta 1840 kot potomec stare plemiške rodbine, ki je za razliko od ostalega sicilianskega plemstva ohranila nekaj zdrave ln nemirne krvi. Njegov stari oče je bil krajevni vodja karbonarjev. Mladost mu je potekla na obali Jonskega morja, ki se odpira tja proti Grški (in Verga sam je imel v sebi nekaj grške krvi). V tej deželi so ostanki starogrške kulture čudno kontrastirali s skoraj barbarskim stanjem, kakor ga je kazalo sicilijan-sko življenje za Vergove mladosti pod iz-rojenimi, nesposobnimi Bourboni. Stil tega življenja je bil divjeromantičen, banditi so imeli dostikrat več moči kakor podkupljive oblasti m kmetje so se čez noč zatekali v utrjena selišča, da so bili varni življenja. Po širokih, nekoč plodovitih planjavah je vladala malarija. Včasi se je oglasila Etna in uničila daleč naokrog vse nasade. Edina okna v svet so bila pristanišča Palermo, Catana in Messina, a tudi ta so bila slabo odprta Beda, glad in mrzlica so trpinčile in ugonabljale ljudi.
Vergu je bilo šestnajst let, ko je spisal knjigo na 700 straneh o VVashingtonu, idealu svobodoljubne mladine njegovega časa. Do zedinjenja Italije se je vneto boril za karbonarske ideje. Zdi se, da je tudi njega razočaral doseženi ideali poslej se ni več bavil s politiko. NaveličM se je življenja v provinci in se preselil v severno Italijo, kamor ga je zavabila večja civilizacija. A tudi tu se je razočaral. Njegovo literarno delo so ta čustva močno prepojila.
Paul Rival razločuje v delu tega Siclll-jana tri razvojne dobe, ki pa niso ostro ločene med seboj, ker se je Verga včasi vračal k staremu stilu in prejšnji metodi pripovedovanja. V prvem razdobju je pisal same romantične zgodbe iz »višjih« krogov (n. pr.: »Grešnica«, »Eva«, »Kraljevski tiger«, »Eros«), Takrat je v Siciliji sanjaril o salonih v Florenci in Milanu. Ko je živel v tem zasanjanem svetu in spoznal njegovo plehkost, je jel sanjariti o svoji Siciliji, ki jo je gledal skozi mladostne spomine. To je razdobje, ko je s Capuano utemeljil veristično šolo. ki se razločuje od Zolaje-vega naturalizma po svoji poetični noti. V tem času so nastala Vergova najboljša dela: »Novelle rusticnne«, »Cavalleria Rusticana«. »Pastir Jeli« itd. V tretji periodi pisateljevanja je onustil svoje prejšnje gledanje, češ da sta ljubezen in nonos poglavitni gibalni sil' njegovih Siciliiancev. V spisih izza tega časa (»Malavoglia«, »Ma-stro Don Gesualdo«) kpže, <a je poglavitna strast želja po kruhu, premagovanje giadu. V teh sipisih skoraj niti ne obravnava ljubezni.
Ko je bilo Vergi petdeset let, je prenehal pisati. Doživel je nad 80 let. 2e zdavnaj se je vrnil v rodno Sicilijo. Ko so ga žurna-Listi vprašali, zakaj več ne piše, je dal izjavo, ki jo kaže tu ponoviti: »Res je, da sem vedno delal kar moči vestno, toda z leti postane človek moder. Čuti težo odgovornosti in odkrije v svojemu delu vrsto napak, ki jih prej ni videl, in popolnost se mu pomakne nekam zelo daleč; zdi se skoraj nedosegljiva. Ustvariti umetniško delo
_ ah, ali veste kakšno globoko brezno se
tu odpira?« Zategadelj je torej Vega prenehal pisati. Nekega večera v januarju 1922 ga je zadela nagla smrt; našli so ga drugega dne na preprogi. »Umrl je brez pomoči, zato pa mu je tudi bilo prihranjeno brbranje okrog njega« (Rival).
Zoper Vergov verizem je vstala idealistična ali mistična struja, katere predsta-
vitelj je Antonio Fogazzaro, 1. 1911 umrli avtor tudi v slovenščino prevedenega romana »H Santo« (»Svetnik«, pri Tiskovni zadrugi). Vergovo delo je v novejšem času, ko je prenehalo zanimanje za Fogazzarov čustveni misticizem ln d'Annunzljev lirični artizem, zopet zelo v čislih »zaradi svoje preprostosti in tiste rodbinske in kmečke veličine, ki nas spominja mojsrtrov antične Grške«,
Zapiski
Dve slovenski drami v NISu. Narodno gledališče v Nišu je uvrstilo v repertoar nove sezone, ki obsega okrog 24 srbskih, hrvatskih in slovenskih del, Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini šentflorijan-ski« in Bratka Krefta »Veliko punta-ri jo«.
Nova Igra Gene Senečiča. V Hrvatskem narodnem gledališču bo 20. t. m. krstna premiera nove igre Gena Senečiča »Spis broj 516«. To igro bo tudi uprizorilo Mestno gledališče v Pragi, ki je napovedalo v repertoarju nove sezone poleg Senečiča še Lovrlčevega »Mornarja Miško«, Plaovič-Djokovičevo »Vodo s planine« ln SI. Batu-šiča »Komorni trio«. Tako praško gledališče, medtem ko je ljubljanska drama menda v zadregi, kaj bi dala iz hrvatske in srbske dramatike!...
Splitska drama bo pred začetkom redne sezone gostovala na Hvaru, v Dubrovniku in v Mostarju. Program turneje obsega Držičevega »Dundo Maroje«, Begovičevo »I Lela če nositi kapelin«, Dostojevskega »Ponižane in razžaljene« in Ibsenove »Strahove«. V Ibsenovi drami bo že nastopil Zvonimir Rogoz.
Luigi Salvinl prevaja B?ezino. Italijanski književnik in poliglot prof. Luigi Salvini, znan kot avtor zbirke »Liriche slovene moderne«, je objavil v »Meridiano di Roma« z dne 25. avgusta dva prevoda iz poezij velikega češkega pesnika Otokarja Brezlne. Pesmi sta iz zbirk »Ruce« in »VStry od polu«.
O najnovejšem razvoju ruske književnosti piše prof. dr. A. Pogodin v pravkar izišlem zvezku »Srpskega književnega glasnika«: Počasi in neopazno se ruska književnost vrača na svoja stara pota, tista, na katerih si je pridobila svetovno slavo. Vpliv starih ruskih pisateljev postaja čedalje močnejši; Puškin in Gogolj sta zopet postala izvor tčm in vzor stila. Novi književni okus, ki pomeni v bistvu vrnitev k starim slovstvenim vzorom, briše počasi vulgarnost pisateljev, ki sicer niso bili brez talenta, kakor na primer Babel, Erenburg, Majkovsiki L dr. Zdi se, da so si ti pisatelji kar prizadevali, kako bi našli kar moči grobe in ostre izraze. Takisto se zdi, da se v najnovejši književni Rusiji začenja gibanje v smeri umetniške književnosti v stilu ruskih pisateljev. Na čelu tiste stare ruske književnosti, ki Ima največ vpliva na novo rusko literaturo (ne samo sovjetsko, marveč tudi emigrantsko), jo Gogolj. Ne Dostojevskij s svojim bole-havim odnosom do življenja ln oznanjevanjem posebne pravoslavne »ruskosti«, ne racionalist ln moralist Tolstoj, marveč človek, ki ga muči nesmiselnost življenja brez idealov, človek, ki se muči v globini pustega vsakdanjega življenja med drobnimi muhastimi ljudmi. Taka sta Gogolj ln do neke mere Cehov. Slednji zlasti s tistim neskrbnim smehom, ki označuje začetke njegovega dela. Prvič v sovjetski književnosti opažam vpliv tiste strani Gogolje-vega stvarjanja, ki v stari Rusiji ni bila popularna: je to visokonosni, našopirjeni patriotizem Gogoljevih »liričnih« deklama-cij v »Tarasu Bulbi«, v »Mrtvih dušah« i. dr. Zdi se, da sovjetska Rusija preživlja zanimiv preobrat od internacionalizma v ultranacionalizem, kar je sicer navaden pojav v sleherni večji revoluciji Z gotovostjo lahko trdimo, da bo čez nekaj let doživela sovjetska Rusija valove navdušenega nacionalizma in patriotizma; morda bo prišla zopet do slovanofilstva in do nekega tipa nacionalnega mesijanizma.
Zavarujte odprte
1 ©teok utonil v vodnjaku
e vodnjake in mlake po vaseh* da se ne bodo množile nesreče!
Krško, 5. septembra
PretekUo nedeljo je posestnikova žena Jožefa Zupančičeva na Raki kuhala kosilo. Njen triletni sinček se je za hip odstranili izpred njenih oči, a ko se je spomnila nanj, ga je videla med sosedovimi otroki igrati se. Ko je bilo kosilo kuhano je šla sinčka klica*. Tedaj pa ga že ni bilo več mod otroki. Mater je takoj obšla groza. Kakih 50 korakov od hiše na sosedovem svetu tik prometne občinske ceste se nahaja 2 m globok nezavarovan vodnjak. Skočila je tja — in sinček je že mrtev plaval vznak na hrbtu na vrhu vode. Planila Je v vodnjak in ga potegnila ven. Na njen vik so pritekli ljudje in ga skušali z umetnim dihanjem oživiti, bilo pa je »e prepozno. Komaj so mlado ženo utolažilli da m obupala nad življenjem. Nesreča je bila tem hujša, ker je bil edinec, mož pa je bil istočasno zaposlen v Savinjski dolini z obiranjem hmelja i Splošno mnenje je, da je otrokove s^r-
fa kriva nepazljivost zato postavljenih či-niteljev, ki mirno gledajo nezavarovan vodnjak tik prometne poti kfljub temu da se je že letos pomladi zgodila nesreča. Takrat je padla krava posestnika Karola Kalina z Rake v vodnjak in so jo le s težavo spravili ven. Opozarjajo se poklicani faktorji, da imajo vse nezavarovane vodnjake ali takozvane »mlak©«, ki jih je polno v našem kraju, Zlasti v deževnih letih v evidenci, da se nedostatki v kratkem odpravijo, ne pa šele potem ko je že — prepozno.	___
Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna In zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Sokolsko društvo Zagorje ob Savi
bo odkrilo spomenik blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja
v nedeljo 8. septembra t. L v okviru svoje 50-letnice. — Ob 3. popoldne telovadni nastop. — Vabi vsa bratska sokolska društva, člane in ostalo občinstvo k obilni
udeležbi.
Kralj Sokotstv
Na Vidov dan pred 10 leti je Viteški kralj na vsesokolskem zletu v Beogradu izročil SKJ dragoceno zastavo v dar ln spregovoril Sokolom:
Sokoli in Sokolice!
Od Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je bil nedavno osnovan pod starešinstvom mojega rojenega sina, prestolonaslednika Petra, pričakujem, da bo zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike jugoslovenske misli in no-sitelj viteškega in nacionalnega duha. Pri vseh svojih pripadnikih naj razvija in krepi plamen rodoljubja in plemenitega navdušenja; postane naj šola državljanskih vrlin. Hkratu naj tvori vez velike vseslo-vanske sokolske zajednice.
V znak svoje vladarske pozornosti do teh velikih nalog in njih ostvaritvi poklanjam Sokolu kraljevine Jugoslavije ta pra-
por in ga razvijam z željo, da bi vsikdar ponosno vihral v čast in slavo kralja in domovine.
V tem znamenju, Sokoli in Sokolice, krepite svoje mišice, oplemenitite svoje duše, oborožite s sokolskimi vrlinami svoja srca! Nikdar ne pozabite, da se morate za svoj -ijajni polet in za svoje vrline zahvaliti veliki uedinjeni Jugoslaviji: pripadajte ji z vsemi svojimi misl»mi in z vsemi svojimi delL Od zibelke do groba morate živeti samo za Jugoslavijo in za jugoslovenske idejo. Njene naj bodo vaše mišice, vaša srca, njene naj bodo v»še radosti in ideali, vsa vaša stremljenja in vsi vaši napori.
To zahtevajo od vas vaše sokolske tradicije, to je oporoka onih, ki so padli za veličine domovine, to vam je moj kraljevski pozdrav! Zdravo!
Ljubljana priprav
Ljubljana. 5. septembra
Ljubljana se je kar na najbolj svečan način pripravila na dva velika praznika, ki ju bo jutri doživela — na rojstni dan Nj. Vel. Petra II. in na odkritje spomenika njegovemu velikemu očetu Viteškemu kralju Aleksandru.
V popoldanskih urah je po ulicah že zavladalo praznično razpoloženje in vrvenje, kakršnega v Ljubljani že dolge ni bilo. Zastave že vihrajo raz strehe, me«čini krasijo okna z zelenjem in državnim1 zastavicami, izložbe po vseh ulicah so oku; no okrašene s slikami blagopokojnega kralja in mladega vladarja Petra II. Vsak se je trudil po svojih močeh, da bi bil praznik čim bolj svečan, lep in res prisrčen Okrog spomenika se zbirajo zmerom večje gruče gledalcev, ki z zanimanjem spremljalo zadnje priprave. Široki prostor pred spomenikom je lepo splaniran, postavili so tribune za odlličnike in govornice in jim s trobojnico obvili ograje. Štirje rdeče pobarvani drogovi, 17 metrov visoki ponosn< stoje za spomenikom, s katerih bodo jutri vihrale trobojnice. Dve vrsti nižjih drogov obroblja čelno stran spomenika. Vsi so lepo oviti s smrekovim zelenjem, na vrhovih pa nosijo pokonci pritrjeni venci pozlačeno začetnico kraljevega imena. Vrste palm in rož krase ves prostor ter harmonično dopolnjujejo res svečano sliko slavnostnega
prostora. Spomenik sam je še zakrit in se bo šele jutri po svečanem aktu razkril v vsej svoji veličini.
Ulice in ceste se od ure do ure polnijo. Vlaki dovažajo s pomnoženimi garniturami množice posetnikov iz bližnjih ;n oddaljenih krajev Slovenije. Glavni dotok se bo pričel jutri zjutraj, ko bodo prispeli posebni vlaki. Do zdaj je prijavljenih do 17 000 udeležencev, toda ti se bodo pripeljali iz oddaljenih krajev Kaj pa okolica in množice neprijavljenih! Lahko brez pretiravanja računamo, da se bo udeležilo slavnosti da-leko preko 50.000 ljudi iz Slovenije in iz vse države.
, ^____ Na jutrišnji dan
se bomo vsi Slovenci združili okrog spomenika v manifestaciji zvestobe in vdanosti kralju Mučeniku mlademu kralju >n Jugoslaviji. To bo velik dan kak^ijcga Ljubljana še ni doživela in v enodušm -skreni povezanosti bomo vnovič potrdili velike besede Velikega kralja ki jih ie svojemu narodu z zadnjim dihom posveti!: Čuvajmo Jugoslavijol
Na dijaškem se
Zdaj ga gledam skozi okno. Daleč so tisti časi, ko sem sama stopala z debelo, napolnjeno torbo med njimi, ko sem enaka med enakimi klicala. » Za prvo. za peto, za osmo!«
Daleč so že v mojih spominih tisti dnevi in vendar če pogledam na koledar, ki stoji pred menoj, vidim, da je preteklo od tedaj komaj kratko leto. Zdaj vrvi pod mojim oknom in spominjam se na one dni, ko mi je pomenil spet novo šolsko leto ko smo z vzdihi stopali čez šolski prag.
»Za prvo. za peto za o®m<>!«
Koliko jih je in vedno novi obrazi. Pa ostajajo vendar taki, kakršn. so bili.
»Za prvo!«
Mamica ali očka privede svojega miljen-čka prvič na ta prostor, ki naj bi pomenil nekako predigro življenja. Privede ga, da ga obvaruje pred goljufanjem prodajalcev. Prečesto pa se zgodi, da mamica ali očka sama doživita, česar sta hotela obvarovati miljenčka. Ta pa le požira in požira z odprtimi očmi dogodke okrog sebe in si ne more predstavljati, da bo tudi on nekoč kakor oni petošolec zagorele polti ki mamici vsiljivo ponuja raztrgan »špeh«.
»Kupite, gospa! Najnovejša ideja! Najcenejša ponudba!«
»Čakajte trenutek, da pogledam v seznam!«
»Meni verjemite, gospa! Bom vendar vedel, da je knjiga prava. Samo 20 din! Na vsem trgu je ne dobite pod 25.
In mamica se res da pregovoriti. Prava sreča zanjo, da takoj nato s svojim varovancem odide, sicer bi bila slišala, da na drugem koncu plačujejo za isto knjigo v brezhibnem stanju le 12 din
»Za peto!«
Na biciklju se pripelje fantalm sportsko-atletske postave, v kratkih hlačah n odpeti srajci. Mlada darnica se s knjigami p d pazduho sramežljivo smeji ob strani svoje prijateljice-sošolke.
»Kupite, gospodična! Vse po izberi! Najnovejši slovensko-ki tajski slovar, zgodovina siamske vladarske dinastije. Vse po izberi, samo kupite, gospodična!«
Ona pa 9e smeji in prijateijica ji pridno pomaga.Namesto kupčije se zmenijo trgovci rajši takoj za »likof« pri »Petričku«. In če iz tega sledi ljubavna romanca ali pa vsaj tragedija, to končne ni krivda dijaškega sejma. Sicer pa, knjige se dobe tudi v knjigarnah, še udobnejše je pa hoditi v šolo brez njih.
»Za
osmo!«
Mlada dama, mlad gospod. Pa oči ne žare več tako kot pri ostalih. Hladno, preračunano zro v živ-žav ali pa morda otožno vprašujoče. Razlikujejo se od ostalih tudi po tem, da samo prodajajo Zadnjikrat so svoji med svojimi, pa vendar se že pozna, da tako med svojimi niso več. Še malo in podrl se bo srednješolski pod.
»Greš kaj študirat?«
»Bržkone medicino, morda tudi matematiko. Odločitev še pade!«
Njihov pogled je uprt v daljavo. Tam nekje daleč za obzorjem so njihovi cilji. Ali jih kdaj dosežejo? Ali pa se jim postavijo na pot prestrmi gorski grebeni, da bi jih mogli preplezati? Bog vč, kakšno usodo so jim spletle rojenice!
Zdaj ga gledam skozi okno. Daleč so tisti časi, ko sem sama stopala med gnečo. Daleč? Eno kratko leto! Pa so predaleč, da bi se vrnili.
Tina Likepova
Mesarji za prosto prodajo mesa
Na zborovanju v Mestnem domu so ljubljanski mesarji zahtevali ukinitev uredbe o maksimiranju cen
Ljubljana. 4. septembra
Snoči so se v dvorani Mestnega doma zbrali ljubljanski mesarii. da zavzamejo svoje stališče nasproti cenam na trgu. Posebna deputacija ie v torek posetila pod-bana ter mu izjavila da bodo mesarii pri-morani. zapreti svole lokale, če se niihovi zahtevi do zvišanju cen ne ugodi. Pojasnjeno Iim ie bilo. da ie dede masti in slanine zvišanje dovoljeno, vse drugo oa bo rešeno v nekai dneh. Na zbarovanlu so mesarji vnovič manifestirali svoje zahteve ter obrazložili svoi položaj. Cene mesa so za večino prebivalstva v resnici precei visoke. čemur pa mesarii niso krivi. Voli se prodajajo danes od 9 do 9.50 din kg. vo-lovsko meso stane mesarie 18 do 19 din kg. Podobno 1e pri teletih in prešičih. Pre-šiči stanejo mesarja 21 do 22 din. prodaja-tifcpa sme svinjsko meso prve vrste po 19 di* kg. meso druge vrste, ki je namenjeno za klobase, oa oo 18 din.
Zborovalci so soglasno sprejeli zahtevo, da se dovoli prosta prodala in ukine uredba o maksimiranju cen. Dovoljeno je bilo zvišanie cen slanini, ki io konsumiraio v veliki meri revnejši sloii. Niso oa zvišane cene boljšim vrstam mesa. ki ga uživa i o predvsem imovitejši sloji. Kmetom nai bi
se v prvi vrsti maksimirale cene za živino. kajti šele potem se morejo maksimirati cene meeu. Dokler se to ne zgodi, bo kmečki producent lahko zviševal cene po svobodni volj L mesarji pa bodo primorani omejiti ali celo ustaviti obratovanje. Ban-ska uprava 1e obljubila, da bo do sobote uredila novo zvišanje cen. Ce se to ne bo zgodilo, bodo mesarii razprodali svoie blago. ki aa imaio v zalogi, z nadaljnio nabavo klavne živine pa bodo morali prenehati. K zakliučku so zborovalci sklenili, da naslove na bansko upravo primerno resolucijo.
Poročamo o sestanku s pripombo, da ie dosedanje reševanie draginj skesa vprašanja ostalo v resnici preveč enostransko in da bodo morala cblastva poseči po smotrnih in pravičnih ukrepih, če imajo resno voljo, zavreti naraščanie draginje, ki že grozi s propadanjem najširših ljudskih plasti.
ZUNDAPP azuzEK
KVALITETNI	. LJUBUANA
MOTO CIKLI Tavčarjeva n
VSAK MODEL DOBITE TAKOJ.
Nove ameriške
vojašKe p0^]anKe
Brez pietiravanja smemo reči, da je bilo v novejši dobi sklenjenih le maio tako pomembnih dogovorov, kakor je v skromni obliki dveh zamenjanih pisem oujavijeni dogovor med Veliko Britanijo in Zedinj enimi državami Severne Amerike. Ves svet je postal nanj pozoren in nedvomno se bodo vojaška in di piomuti>K.a ter politična ugibanja še dolgo sukala okoli tega dogodka. Nemogoče je ob kratkem premeriti ves njegov pomen, pa je zato najboljše, da se kot kronisti omejimo na ugotovitev najvažnejše njegove vsebine.
Toua že taitoj v začetku smo v negotovosti. V normalnih časih, pod drugačnimi okoinostrni, bi smatrali, da je z dogovorom sklenjena prava politična in vojaška z\ ^za o meuseoojni pomoči meu ouema državama, vsekakor vsaj kar se tiče zapadne, ameriške poloble. Danes je stvar mnogo boij komplicirana. ^aKaj ena od pogodbenic je v vojni, in sicer v j ako kritičnem raz-dooju vojnega razpieta, medtem ko druga foimaino vztraja na stališču nevtralnosti. Pred nedavnim smo na tem mestu naglasih. kako se je do temeljev spremenil mi iodni pravni položaj in K.ako je seu^nja vojna postavila na dnevni red nove probleme razmerij med državami v stadiju vojnega izbruha, pa kako jih rešuje kratkoinalo via facti, kakor najbolj ustreza trenutni situaciji in zamislim strategov. Novi dogovor med Ameriko in Anglijo moramo po vsej pravici in v vsem obsegu uvrstiti v isti kompleks povsem novih mednarodnih razmerij.
Mnogo boij preprosta pa je stvar, ako jo pogledamo z dejanske strani. Kar brž se pokaže, da je Amerika z oddajo ru-šiicev vojaško podprla Anglijo, ne da bi bila z njo sklenila kako vojaško zvezo, hkrati pa si zagotovila ogromne prednosti, potrebne za obrambo ameriškega kontinenta. Te prednosti v trenutni situaciji za obrambo britanskega imperija niso pomembne, saj mu v področjih, na katera se dogovor nanaša, ne preti nikaka nevarnost. Toda z daljše perspektive se pokaže, da je z njim zavarovana britanska posest v Ameriki nekako v isti meri, kakor se z njo zavarujejo Zedinj ene države same. Ostuie posledice novega dogovora bi se potazale, ako bi, odnosno kadar bi za-rt-.v nastop i položaj da bi kaka zunanja sila pv;fckusiia nav^lti na ameriške deie briLansKfga imperija V tem primeru bi se samo od sebe i vel j a vilo dejansko zavezništvo, ne le diplomatsko, marveč tudi vojaško, mtd ameriško Unijo ter Anglijo Skczi mrtžo nenavadnih med-narodnopoliličmh in pravnih temeljev p,:ihaja ia možnost povsei i določno do iziaza Kako bo z njo v b. doče, zavisi stveda od celotnega bodočega političnega m pred . n m vojnega razpleta.
Po^t-ojanke, ki jih daje Velika Britanija na razpolago Zeoinjenim državam na svojih tleh v območju zapadne poloble, ležijo vse ob morju in — razen ene — celo vse na otokih. Vsee so neposredno podrejene matični državi, nobena ne dominionu Kanadi. Po njih legi moremo razlikovati povsem določno, v katerih smereh se želi Amerika zavarovati, odkod smatra, da bi ji mogla dejansko zapre ti ti nevarnost. Postojanke, ki se ji prepuščajo kot mornariška in zrakoplovna oporišča, se delijo po legi in smotrenosti v tri kategorije. Prva kategorija obsega posto-ke v severnem delu Atlantskega oceana, na Novi zemlji ali Novi Fundlandiji in na Bermudih. To sta oni dve skupini otokov, ki sta pomaknjeni najbolj daleč od celine v ocean in pomenita izredno važni, močno eksponirani poziciji. Na njih so odlične postojanke za avionski prelet oceana in hkrati oporišča za ladje, ki prispo čez ocean. Mornariška in zračna oporišča na njih bodo imela namen, da kontrolirajo severne dele oceana ter onemogočajo, da bi se mogla Ameriki iz Evrope približati bodisi zračna ali pomorska napadalna sila.
Druga kategorija otokov pripada srednjeameriškemu področju. Tu bodo oporišča posebno na gosto, ne glede na to, da Zedinj ene države že itak tu razpolagajo z otokom Portoriko. Kar tri postojanke so izbrane v srednjih otokih, na Malih Antiljih in na Jamaiki. Izbira teh oporišč kaže, da se hoče za vsako ceno preprečiti, da bi se mogel sovražnik približati Panamskemu prekopu, ali da bi se mogel v pripravah za napad poslužiti otočja, raztresenega med Južno in Severno Ameriko. Posebej sta važni še oporišči, ki naj zapirata prehode po morskih ožinah: bodisi ob južnoameriški obali, kjer je izbran otok Trinidad, kakor tudi ob severnoameriški obali, kjer so se dogovorili za zapadne od Bahamskih otokov. Tu prihaja človeku znova v spomin splošno mano dejstvo, kako so si bili Angleži v zgodovini pridobili odločilno važne postojanke ob velikih svetovnih poteh, na strateško važnih ogelnih pozicijah in izpostavljenih otokih ob ožinah. Te postojanke bodo sedaj splošne koristi za obrambo celotne ameriške celine.
Tretja serija je zastopana samo z eno postojanko, z oporiščem v Gvajani. Ta leži že na južnoameriški celini in z njo stopajo Zedinjene države na tla latinske Južne Amerike, vsaj v vojaškem pogledu. 2e oporišče na otoku Trini-dadu, ki je primaknjeno neposredno v bližino venezuelske obale, pomeni hkrati močno postavko za pozicijo v Južni Ameriki, toda gvajanska postojanka leži že dokaj južno, nedaleč od brazilske meje. Z njo si je hotela ameriška Unija zagotoviti vpliv na obrambo južnoameriških pozicij, ki se smatrajo
ra u
ukinjena, obe zakonodajni zbornici razpuščeni, predsednik vlade general Antonescu dobil od kralja prava diktatorska pooblastila
Bukarešta, 5. septembra. AA (DNB) General Antonescu je bil ponoči zaprisežen. S kraljevim ukazom je ukinjena ustava iz leta 1038 in sta razpuščena zakonodajni zbornici. Z drugim ukazom je dobil predsednik vlade general Antonescu velika pooblastila glede upravljanja rumunske države. Kralj si je pridržal naslednje pravice: vrhovno poveljništvo nad državno oboroženo silo, pravico kovanja denarja in izdajanja bankovcev, podeljevanje redov, amnestijo, akreditiranje tujih diplomatič-nih predstavnikov in sklepanje pogodb s tujino. Sprememba obstoječih zakonov ter imenovanje ministrov in državnih podtaj-nikov se bo vršilo s kraljevim dekretom, ki ga sopodpiše predsednik vlade. Vse ostale državne funkcije izvršuje predsednik ministrskega sveta.
General Antonescu je dobil s tem pooblastila, ki se lahko smatrajo za diktatorska. V vsakem primeru se lahko reče, da je Rumunija od davi avtoritarna država. Ko je dobil Antonescu mandat od kralja za sestavo vlade, je poskušal pridobiti za sodelovanje z Železno gardo, ki pa je odklonila vstop v njegovo vlado, češ da se bistveno ne razlikuje od prejšnje vlade. Kralj Karol je dal nato generalu Antonescu pooblastila, na osnovi katerih bo vodil nsodo rumunske države.
Antonessovi pogoji
Bukarešta, 5. sept. s. (Reuter). Preden je dokončno sprejel mandat za sestavo nove vlade, je general Antonescu stavil kralju Karolu vrsto pogojev. Med drugim je baje zahteval, da morajo biti odstranjeni oni dvorni krogi ,ki so doslej vplivali na kralja Karola pri vodstvu rumunske politike. V zvezi s to zahtevo generala An-tonesca je med drugim odstop dosedanjega dvornega maršala.
Bukarešta, 5. sept. j. (Reuter) Rumun-ski kralj Karol je sprejel ostavko svojega dvornega maršala Urdariana, ki je veljal za kraljevo »desno roko«.
Bukarešta, 5. sept. j. (Reuter) Kralj Karol in ministrski predsednik Antonescu sta izdala skupno proklamacijo na narod, ki v njej naglašata, da z zadnjimi kraljevimi ukazi Rumunija ni dobila samo nove vlade, ampak popolnoma nov režim, ki ne bo delal z besedami, temveč z dejanji in sicer na osnovi nacionalističnih načeL Težka in boleča preteklost Rumunije je premagana in se pričenja sedaj novo delo za boljšo bodočnost. Proklamacija poziva v prvi vrsti na delo rumunsko mladino, na katero stavlja rumunski narod vse svoje nade in je prepričan, da bo v polni meri izpolnila svojo dolžnost.
smernice nove vlad?
Bukarešta, 5. sept. j. (Reuter). Sinoči sta novega rumunskega ministrskega predsednika Antonesca posetila nemški in italijanski poslanik v Bukarešti. Iz krogov, ki so blizu vladi, zatrjujejo, da je novi ministrski predsednik Antonescu zagotovil diplomatska zastopnika držav osi, da bo Rumunija zvesto in brez oklevanja izpolnila določbe dunajske razsodbe, ki se tičejo Transilvanije.
Položaj v Rumuniji se počasi razčiščuje. Povsod so oblastva zatrla upore mladih ekstremistov železne garde. Dasi nova Antonescova vlada še ni popolna, je vendar znano toliko, da bo v njej zasedel re-sor zunanjega ministrstva veliki rumunski liberalni politik Bratianu. Očitno je, da bo vlada po svojem značaju strogo nacionalistična in da bo Imela močno oporo v armadi. V političnih krogih zatrinjejo, da bo poglavitni temelj zunanje politike nove vlade jamstvo držav osi o nedotakljivosti romunskih meja.
Kar se tiče padca Gigurtove vlade. n-»e-ga ozadje še ni povsem jasno. Po zatrjevanju poučenih krogov je prišlo do odstopa Gigurtove vlade popolnoma nepričakovano in da je iskiti povoda le v i7Predih minulih dni. ki jih ie vlada tolmačila kot nezadovoii"°tvo ruTtmskera prebivalstva z m'eno politiko, iz česar je izvajala posledice.
V
in Kostanel
Budimpešta, 5. sept. s. (Col. B. C.) Po tukajšnjih informacijah je prišlo v rumun-skih mestih, zlasti v Konstanci in Brašovu, ponovno do nemirov in demonstracij proti odstopitvi Transilvanije. Nemire baje organizirajo skupno komunisti in železna garda. V Brašovu je bilo pri nemirih ubitih 52 oseb.
Bukarešta, 5. sept. br. (United Press.) V Negresu na severovzhodni meji Tran-
silvanije se je večja množica vojaštva ln
kmetov spopadla z Madžari. V tem spopadu, ki je trajal vso noč od srede na četrtek je bilo 800 rumunskih kmetov in vojakov ter 100 Madžarov ubitih. V Konstanci je bilo ubitih 15 ljudi, 70 jih Je bilo ranjenih, a nekaj sto aretiranih.
Ko so davi ob 7. madžarske čete pričele vkorakati v Transilvanijo, je prišlo v raznih krajih ozemlja, ki pripade Madžarski, pa tudi v ostali Rumuniji do novih demonstracij. V pretekli noči je Constanzo zapustilo nekaj vojnih ladij, ki so odplule daleč na morje. V Brašovu je v pretekli noči prišlo do spopadov med pristaši železne garde in vojaštvom, ki je stražilo javna poslopja Za enkrat število žrtev teh incidentov še ni znano.
Ranfencl v Bukarešti
Bukarešta, 5. sept. j. (Rador). Rumunsko notranje ministrstvo je izdalo službeno objavo, da so bile med izgredi v noči od 3. na 4. septembra v Bukarešti le 3 osebe (med njimi en policist) lahko ranjene. Smrtnih žrtev v obče ni bilo.
Pogajanja z Bolgari razbita ?
Budimpešta, 5. sept. s. (Col. B. C.). Po tukajšnjih informacijah so se rumunsko-bolgarska pogajanja glede južne Dobrudže v Crajovi razbila Bolgarija namerava sedaj baje osni velesili prositi za razsodbo.
Po vesteh iz Bukarešte namerava tudi kralj Karol apelirati na, osni velesili.
Sofija, 5. septembra. AA. (DNB) Snoči se je vršila ministrska seja. Razpravljali so o poteku rumunsko-bolgarskih pogajanj.
Razhod masonskih lož v Bolgariji
Sofija, 5. septembra. AA. (DNB) Bolgarska vlada je določila odbor, ki bo likvidiral premoženje bolgarskih svobodnozidar-skih lož, ki so se iz lastnega nagiba, razšle. Po sklepu lož samih se bo njihovo premoženje razdelilo med človekoljubna in dobrodelna društva.
Madžari korakajo v Transilvanijo
Budimpešta, 5. sept. j. (M TI) Danes ob 7. zjutraj so madžarske čete prekoračile , transilvansko mejo. Regent admiral Horthy je v spremstvu vrhovnega poveljnika madžarske vojske na čelu okupacijske armade ob 11. dopoldne vkorakal v transilvansko mesto Szatmar. Madžarski vojski je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem.
.' »5. sept. o. Davi ob 7. so objavili cerkveni zvonovi po vseh mestih in vaseh na Madžarskem pričetek priključitve dela Erdelja k Madžarski. V tem trenutku je madžarsko vojaštvo prestopilo maa2arsKo-rumunsKo mejo, določeno v Trianonu, od Nagy Salonte do madžarsko-ruske meje, v odseku, ki ga je določila mešana komisija v Velikem Varadinu. Ma-
džarskemu vojaštvu, ki je prestopilo mojo, je bil prirejen povsod svečan sprejem. Na čelu vojakov je vkorakal v Szatmar Nemeti regent admiral Horthy, v čegar spremstvu sta bila vojni minister Bartha in šef glavnega štaba general VVerth. Pred tem so prispeli v Szatmar Nemeti min. predsednik grof Teleki in ministri za pro-sveto, za finance in kmetijstvo. Regent Horthy je jezdil na čelu vojakov na belem konju. Na glavnem trgu je bil svečan sprejem ter so imeli tu madžarski mestni zastopniki več govore v. Jutri bo madžarsko vojaštvo vkorakalo v Veliki Varadin.
Madžsi
ugotovitev
Budimpešta, 5. sept. AA. (MTT) Nekateri tuji listi so trdili, da bo nova meja Madžarske, potisnjena tja do vzhodnih Karpatov, služila kot obrambna črta pred dozdevno napadalnimi nameni neke države, ki živi v prijateljstvu z državama osi in Madžarske. V nasprotju s to trditvijo je treDa poaertati pepomema naravno dejstvo. da so meje vseh držav, torej tudi Madžarske, obenem tudi obrambna črta pred vsakim napadom; čim naravnejše so te meje, tem boljše. Toda to dejstvo ne more dati prav nobenega povoda, da bi kdo v trenutku, ko dobiva madžarska svoje naravne vzhodne meje, takoj podtikal napadalne namene države, ki živi v kar najkorektnejšem diplomatskem razmerju z Madžarsko, in katere skupna meia z Madžarsko je najkrajša. Podobni glasovi se morejo označiti samo kot neznanje ali pa kot zloben poskus, da se zaseje razdor.
SITKE 0X3
Pravcati tornado angleškega protiletalskega ognja
London, 5. sept. j. (LEF.) Tudi danes Je nemško letalstvo že zeodai ziutrai pričelo s svojimi napadi. Prvi val bombnikov ie v močnem spremstvu borbenih letal prodrl nad Anglijo na jugovzhodni ang7eški obali. Dasi so letala priletela nad obalo v več manjših ločenih skupinah, so vendar povsod hkrati naletela na pravcati tornado angleškega protiletalskega ognja. V Londonu ie bil dan letalski alarm, vendar t>a letalom ni usoelo Drodreti notranie londonske obrambne črte. marveč so bila že nad južnimi in jugovzhodnimi predmestji razpršena od angleških lovcev. Tako nad londonskimi predmestji, kakor tudi v okolici se ie razvilo več zračnih bitk. En Mes-serschmitt se ie v plamenih zrušil na neko gosto naseljeno stanovanjsko četrt. Pilot se ie rešil s padalom. Na nekaterih mestih sa zašli nemški bombniki v tako močan oeeni angleških lovcev, da niso imeli časa niti odvreči svojega bombnega tovora. Skupina nemških borbenih letal ie na nekem mestu napadla balonsko zaporo, vendar pa se i e nemškim letalom posrrč:lo sestreliti en sam balon v zatvornem sistemu.
Drugi alarm le zailotil Londončane baš sredi dopoldanske iužine. ki 1e oa mnoei uradniki in nameščenci zaradi letalskega alarma, ki so sra že popolnoma navajeni, niso niti prekinili. Mnogi opazovalci, ki so s streh velikih londonskih zgradb hoteli opazovati nemški letalski napad, niso mogli videti ničesar, ker se ie nad mertom razprostirala lahna megla. Le iz daliave le bilo razločno čuti ermenie topo" K^kor objavlja letalsko ministrstvo, je veliko število nemških letal v jutranjih urah prodrlo nad londonska predmestja, kier ie vrglo tudi neka i bomb. Škoda ie bila le neznatna. Angleški lovci in pro'ile'3'sko topništvo so prizadejali sovražniku nekaj izf^ib.
London. 5. septembra, s. (Reuter). Resnejše posledice pa je imel zju*raj napad na neko mesto v sredo ii Angliji. Tu so tri eksplozivne bombe popolnoma razdejale tri hiše. Stanovale 9f se nahaiaili v zakloniščih in ni bil nihče od njih poškodovan. Neka bombo je padda v bližjo glavne Železnike proge, ravno v trenutku ko je vozil po progi brzovlak. Niti proga niti vlak nista bila poškodovana.
V	nekem iužnovzluVnem mestu je povzročilo nekaj škode nemško letalo Messer-chmitt, ki je kilo sestreljeno v letalski bitki ter je padlo na neko hišo. H;ša je bila močno poškodovana ter je pričela goreti. Žrtev ni biilo. Tudi PUlot se je rešil s padalom ter je pristal na streb; neke hiše. Bil je ranjen in so ga prepeljal" v bolnišnico.
V	nekem mestu je zjutraj naknadno eksplodirala tempirana letalska bomba, ki je bila vržena ponoči. Zaradi eksplozije je bila poškodovana neka bolnišnica
Popoldanski fletalski alarm v Londonu je prekinil tudi zasedanje parlamenta, ker je billa opažena večja nemška letalska formacija, ko je zapustila francosko obalo v
spričo domala popolne neoboroženosti južnoameriških republik kot posebno ogrožljive in vabljive za napadalca od zunaj. Z gvajansko postojanko se je Amerika utaborila tamkaj, kamor je po zraku zlasti iz severnozapadne Afrike jako blizu in kamor vodi po naravi najbolj zasigurana zračna pot .
Iz razporeditve oporišč se že razvi-dijo smernice ameriške obrambene politike. Iz nje pa tudi izhaja, da zavarovanost še ni dokončna, marveč da se zdijo odprte še precejšnje vrzeli. Nemara ni slučaj, da se v istem času z objavo dogovora ponavljajo vesti, ki govorijo o obrambnih postojankah na Islandu in v Grenlandiji. Dasi se zdi verjetno, da bo Washington te otoke raje prepustil v brigo Angliji ali Kanadi, je vendarle mogoče, da bodo vključene v celotni skupni obrambni sistem. Na drugi strani pa je še Pacifik, kjer je že bilo govora o ameriških oporiščih. Tamkaj je področje bolj kočljivo spričo japonske občutljivosti, toda
ne zdi se, da bi se tamkaj Amerikanci držali bolj pasivno nego na Atlantiku. Končno je še Južna Amerika, ki je v vseh teh kombinacijah svet zase.
Kakšne bodo politične posledice arae-riško-angleškega dogovora, se bo kmalu pokazalo. Brez dvoma ga bo na znotraj skušala izrabiti izolacionistična politika. Prav tako ne more biti dvoma, da ga bo porabila domača in tuja propaganda v južnoameriških državah kot strašilo zoper hegemonistične namene Zedinj enih držav. Zakaj s tem, da se ojači pozicija Amerike na britanskih tleh, se poveča nedvomno vpliv Zedi-njenih držav na področju latinske Amerike, kar bo dalo njihovim ne maloštevilnim nasprotnikom nove pobude za nasprotujočo agitacijo.
Ozemlje oporišč, ki se samo odstopa v uporabo, ne prehaja izpod oblasti Velike Britanije. Kako pa se bodo v teh pogledih stvari razvijale nadalje, je stvar, ki je danes med najmanj aktualnimi
smeri proti južni obali Anglije. Nekaj nemških letali se je skušalo približati Londonu. Večinoma pa so bila letala že ob obali zavrnjena od protiletalskega topništva. Nad nekim južnovzho-dnim mestom je prišlo do velike letalske bitke. Slišati je bilo streljanje protiletalskega topništva, nemška letala pa so metala bombe. Po zasebnih poročilih sta bili v tei bitki sestreljeni najmanj dve nemški letali
London, 5 septembra s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je javilo ob 17., da je bilo ob priliki nemškega letalskega napada na južno Anglijo davi sestreljenih 7 nemških letal. S tem sc je število nemških letal, ki so bila danes dotlej sestreljena, povišalo na 9, Angleži so doslej izgubilli danes 3 lovska letala
Letalsko ministrstvo iavlja dalje, da je bilo po zadnjih podatkih včeTaj nad Anglijo sestreljenih skupno 54 nemških letal. Angleži so izgubilli včeraj 17 lovskih aparatov, vendai se je 12 pilotov rešilo.
Uradno nemško
vojno poročilo
Berlin, 5. sept. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
Naši vojni mornarici je v poslednjih dneh uspelo potopiti pet angleških rušilcev. Razen obeh rušilcev, ki so ju, kakor je bilo objavljeno že 2. septembra nemške podmornice potopile na Severnem morju, so bili potopljeni še trije moderni angleški rušilci, »Express«. »Esk« in »Ivanhoe«. Neka podmornica je potopila več oboroženih sovražnih trgovinskih ladij, skupno 27.000 registrskih ton, ki so plule v močno zavarovanem konvoju.
Dne 4. septembra so naša bojna letala v spremstvu skupin lovskih in rušilnih letal ponovno uspešno bombardirala letališča, tovarne letalske oboroževalne Industrije, kakor tudi neko skladišče streliva. V tovarni letalskih motorjev v Rochestru, kakor tudi v letalski tovarni v Weybrid-geu, so bili zadeti hangarji na letališčih in druga poslopja. Razvilo se je več letalskih spopadov, ki so uspešno potekli za naše lovce.
V	pretekli noči so skupine vojnih letal napadle v glavnem pristaniške naprave in doke na zapadni in vzhodni angleški obali, kakor tudi več letališč. V Liverpoolu, Swansei, Bristolu, Weymoth Poolu. Chat-hamu, Tilburyu, Great Yarmouthu in Hul-lu so nastali požari. Miniranje anglfških luk se je nadaljevalo.
Britanska letala so v noči na 5. sept. znova prodrla nad Nemčijo. Ob močni protiletalski obrambi se je poskus, da bi prodrla nad glavno mesto, izjalovil. Le na dveh krajih je nasprotniku uspelo odvreči bombe na mestno področje. Niti v Berlinu niti v drugih krajih'v državi ni bila povzročena pomembnejša škoda. V nekem severnem nemškem mestu je neka bomba udarila v neko delavsko zavetišče in ubila 18 civilistov, ki se niso zatekli v letalsko zaklonišče.
Sovražnik je včeraj izgubil skupno 57 letal. Od teh je bilo sestreljenih 54 v letalskih spopadih podnevi, eno od protiletalskega topništva ponoči, a dve sta bili uničen: na tleh. 17 nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča.
Berlini 5. sept. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo ' nemške vojske je danes opoldne objavilo naslednje posebno vojno poročilo:
V	noči na 5. september Je flotilja naših brzih čolnov ob vzhodni obali napadla britanski konvoj. Pet polno natovorjenih sovražnih ladij s skupno 39000 tonami, med njimi ena 12.000 tonska petrolejska ladja, je bilo s torpedi potopljenih. Več drugih ladij je bilo močno poškodovanih. Konvoj je bil ves razpršen. Nekemu čolnu je uspelo s torpedom potopiti tudi neki angleški rušilec, ki je spremljal konvoj.
Napadi angleških
letal v Nemčiji
L.°ndon, 5. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so preteklo noč angleški . bombniki napadli med drugim tovarne sin- |
tetičnega goriva v Stettinu ob Baltiškem morju. Druge skupine angleških letal so bombardirale skrite vojaške objekte v Harzu, Thiirinškem gozdu in v Schvvarz-v/aldu. Povzročenih je bilo mnogo požarov in eksplozij.
Druga letala so bombardirala elektrarne in letalske tovarne v Berlinu. Nadaljnji napadi so veljali bencinskim skladiščem v Magdeburgu, tovornemu kolodvoru v Nimburgu pri Bremenu ter letališčem v zasedeni Franciji in Belgiji. V Cherbourghu so bila napadena bencinska skladišča.
Dve angleški letali se nista vrnili s teh poletov, eno pa se je raabilo pri pristanku na povratku.
50 angleških mest napadenih
London, 5. septembra, s. (CBC). Preteklo noč so nemška letala napadla v Angliji približno 50 mest. Na neko mesto je bilo vrženih nad 100 bomb. V drugem mestu v južnovzhodni Angliji je v teku 10 minut padlo 50 bomb.
Civilne žrtve v Angliji
London, 5. septembra, s. (Reuter). Med govorom minisrtskega predsednika Churchill Ia so bili objavljeni uradni podatki o žrtvah letalskih napadov v Angliji v teku avgusta. Ubitih je bilo v tem času skupno 627 mo-kih, 335 žensk in 113 otrok. Hudo ranjenih je bilo 711 moških, 448 žensk in 102 otroka.
Ameriška vofarka misija pri kralju Juriju
London, 5. septembra, s. (Reuter). Kralj Jurij je danes dopoldne sprejel v avdienco člane posebne ameriške vojaške misije, admirala Gorm!aya ter generala Stronga m Amonsa. člane vojaške misije je spremljaj v avdienco ameriški veleposlanik Kenno-dy. Kralj je imel s člani misije dolg razgo vor, ki je, kakor pravi uradno poročilo, veljal splošnemu vojaškemu položaju.
Dva angleška rašilca potopljena
London, 5. sept. s. (Reuter) Admiralite-ta javlja nocoj v posebnem komunikeju izgubo dveh angleških rušilcev. Komunike pravi, da sta bila rušilca »Ivanhoec in »Esk« potopljena od sovražnih min ali toav pedov.
Dalje pa ugotavlja admiraliteta, da ®» netočne nemške trditve, češ da je bilo potopljenih zadnje dni 5 angleških rušilcev. Nemški komunike omenja poleg rušilcev >Esk« in »Ivanhoe kot potopljen tudi rušilec J>Express«. V resnici ni bil zadnje dni razen omenjenih dveh potopljen noben angleški rušilec. Rušilec j>Express« je bil pač poškodovan, toda je bil varno prepeljan. ▼ luko.
Potopljena rušilca sta Imela približno po 1370 ton. »Ivanhoe« je bil zgrajen pred tremi, »Esk« pa pred šestimi letu
Parnik s 3.500 vojaki potopljen
Gofeborg, 5. septembra, j. (AR). Kakor poroča angleška poročevalska agencija Ex-cha.nge Teiegraph, so švedski ribiči opazovali, kako je neka angleška podmornica v bližini Skagena napadla neko nemško ladjo za vojaške transporte in jo torpedirala. Na nemški ladji je nastala silovita eksplozija in se je ladja v kratkem času potopla. Ugotovido se je, da je bila to nemška ladja »Marion« (12.000 ton) ter da je imela na krovu 3.500 nemških vojakov, ki so bili najbrž« namenjeni na Norveško. V reševalni akciji so sedolovale nekatere danske ladje, ki so vsega skupaj rešile le kakih 300 vojakov. Mnogo vojakov se je rešilo z reševalnimi čolni, odnosno s plavanjem na zapadno švedsko obalo pri Lysekflu. Natančno število človeških žrtev še ni znano, toda bati se je, da bo izredno veliko.
Peti noaii napad m Berlo
Bombardiranje električne centrale ln plinarne ter tovarn orožja v gozdovih okrog mesta
Berlin. 5. septembra. AA. (DNB.) Urad-no sDoročaio. da so angleška letala v toku noči ponovno poskušala prodreti skozi obrambno mrežo Berlina, a so bila odbita. Eno letaio ie bilo sestrelieno. Samo redkim letalom se ie posrečilo priti nad mesto. Na dveh kraiih so bile vržene štiri bombe. Ena bomba je oadla v zoološki vrt ter ubila nekega stražnika dru?a bomba 1e padla na neko voiaško skladišče v severozapadnem predmestju. ne da bi napravila večie škode, tretia bomba pa 1e padla na neko ooslooie v iugozaoadnem predmestju ter ie nosi orne deloma ooško-dovano. Na neko mestece jugovzhodno od Berlina ie padla bomba na neko delavsko hišo. Ubit ie bil en delavec, drugi za le bil lažje ranlen.
London. 5. sept. AA. (Reuter). Oddelek za informaciie angleškega letalskega mi-
nistrstva sporoča. da ie bil v torek zvečer izveden na Berlin Deti nočni napad v toku zadnjih 9 dni. Ob tej priliki so angleški bombniki naDadli vrsto vojaških objektov. Večkrat ie bila bombardirana električna centrala v predmestiu Berlina, v plinarni, ki ie bila isto tako bombardirana, pa se ie pojavil velik požar. Druga skupina angleških bombnikov je bombardirala tovarno za orožje, v kateri so nastale oo požaru eksplozije. Bombe so bile vržene tudi na glavne železniške proge v okolici Berlina. Ob polnoči so angleški bombniki bombardirali železniške proge popolnoma v bližini prestolnice ter okolico Berlina, med drugim v Griinewaldu. Namen tega bombardiranja je bil. povzročiti požare v tovarnah orožja, ki so skrite v gozdovih okoli Berlina. Nadaljnja skupina angleških bombnikov je osredotočila svoj napad na
naprave petrolej sfce rafinerije r Magrte-
burgu.
Berlin. 5. sept j. (DNB.) Angleška letala so v noči na četrtek izvršila bombni napad na svetovno znano kopališče in
zdravilišče Kissingen. Angleške bombe 90 zadele neko stanovanjsko hišo ter zanetile požar. Nekaj oseb je bilo lahko ranjenih. Posebni dopisnik nemškega poročevalskega urada podaja o tem napadu naslednje podrobnosti:
Mnogoštevilni bolniki, ki se mude na zdravljenju v Kissingenu. so bili v noči od srede na četrtek iznenada prebujeni iz spanja od siren, ki so naznanjale leta"."ki alarm Kmalu Dotem je bilo čuti silno eksplozijo. ki je bila tako močna, da so v enem krilu zdraviliškega poslopia popokale šipe v oknih. Noč ie razsvetlil odsev nočnega požara. S strehe nekega poslopja, v katerem so nastanjeni tudi bolniki, so pričeli švigati plameni. Nekemu zdravniku ie s pogumno požrtvovalnostjo še poslednji trenutek uspelo odnesti po že gorečih stopnicah neko pacientko, ki se je od strahu onesvestila. Varnostna služba je požar kmalu pogasila.
LL0VI SCDBI
Govc-f predsednika angleške vlade v spodnji zbornici med alarmom v Lsndomt — Napovo^ težki h borb ssa Bližnjem vzhodu
London, 5 sept. s, (Reuter) Ministrski predsednik Churchill je pričel danes popoldne v parlamentu svoj govor o položaju nekoliko pozneje nego običajno. Med interpelacijsko debato je bil namreč ravno letalski alarm Parlament je sicer kljub temu naprej nadaljeval sejo, toda nekaj časa pozneje je sporočil predsednik da se je napad približal, nakar so odšli člani vlade in parlamenta v zaklonišče. Ko je bil dan zopet znak. da je nevarnost minila, je parlament nadaljeval sejo.
S5

Z
irkiaž
Cuurdruli je najprej omenil skiennev euo.ejnu-cinr-i lihega sporazuma o izročitvi ani. i-i^kih ruš.icev Angliji in angleških cp< : -.t Zedinjeiiim državam, la omembe sitLuia oKCijci je izpadla v splošno zauo-'."L-ijolv o 'i-.iio cfmeri^Ko^a . iuuj. aiioie-^v;.-. .*.*,! narod«* tc: je obenem criiabn^a an-;. •..-. '•. . jaifc.jc- po vsem svetu. Samo zc.o nevedni > j udje, je nadaljeval Churchill, •:>ico trd ju, aa pomeni izročitev ameri-£k li rušilcev Angiiji tudi ie najimmjso ;;:.-.iov mednarodnih zakonov ali spre inembo v položaju Zedinjenih držav «cot x:ev;!iujoče sc države, loda s tem. da so l e nhranibne meje Zedinjenih držav seda« ; •(•mriknjene naprej, v.m je dana možnost. da preprečijo tako nevarnost, ko je t • c-C mi.j cddaijc-na. Ameriški lusuci bodo mdčno ojačili angleško brodovje. Pričakujemo. da Do angleška vojnr- mornarica | pr-.ou-je leto mnogo močnejša nego je sedaj. Toda tudi sedaj je že dovolj močna j is svojo nalogo. Nobenega odloga ne bo i < izve-.;o- anglešk'>-ameri:ikega sporazuma. I Ar- leške posadke čakajo v raznih do- { oče"ih iukali, da prevzamejo ameriške ru- 5 iiiice.
škode letalskih napadov, bo to še dvignilo moralo in zaupanje v izid vojne. Vlada namerava spremeniti tudi določbe glede odškodnine za osebne poškodbe in poškodbe na premičninah pri letalskih napadih. Doslej je bila odškodnina maksimirana s 50 funti na osebo, odslej pa bo maksimiranje opuščeno ter bo škoda nepremožnej-šim žrtvam v polni meri povrnjena. Prav tako pripravlja vlada načrt za povrnitev škode na tovarniških strojih in zalogah.
in vazi fe Š3 iti minila
Nesmiselno bi bilo domnevati, da je nevarnost nemškega vdora v Anglijo že minila. Nemčija nadaljuje s pripravam; za invazijo v ogromnem obsegu Tudi je napačno misliti, da se bo poz:mi nevarnost invazije zmanjšala. Viharji, sneg in tema sicer res lahko ovirajo vojaške operacije, toda za obe strani. Se vedno je potrebna največja pazljivost in v tem oziru ne srne biti nohtnega popuščanja. Res pa je. da je sedaj vojašk-, položaj Anglije mnogo boljši nego pre-d nekaj mesci. Ce je bil problem vdora za Nemčijo težak že v juniju. je še mnogo težji v septembru.
Tfi-i
t* r trr«*»<?•« &J0S«
Ahfeit
Govoreč o položaju na Bližnjem vzhodu, je dejal Churchill, da je bil poslan na •"ttižnli vzhod v zadnjih mescih stalen tok ojačenj, pred nekaj dnevi pa je bila eiek-
tivna moč angleške vojne mornarice v vzhodnem Sredozemlju skoro podvojena s tem, da so bile tja poslane tudi nekatere najmočnejše moderne vojne ladje. To premikanje naše vojne mornarice Italijani niso niti najmanj ovirali. Nekaj angleških vojnih ladij se je celo ustavilo med potjo na Malti. V kratkem je treba pričakovati, da se bodo na Bližnjem vzhodu pričele težke borbe. Anglija pa ima trden namen, da brani svoj položaj na Bližnjem vzhodu z vso silo ter da s pomočjo svoje premoči na morju izvaja kontrolo ne samo nad vzhodnim bazenom Sredozemlja, temveč tudi nad zapadnim.
Janistvo Grčiji
V zgornji zbornici je govoril zunanji minister lord Halilax, lu je omenil med drugim poiožaj Grčije. Dejal je, da angleška viada občuduje grško vlado m narod zaradi miru, ki sta ga ohranila v sedanjem položaju, ter zaradi odločnosti, s katero ta pripravljena braniti svojo neodvisnost. Povodi za napade na Grčijo so bil povsem neosnovani. Angleška vlada je trdno od-;očena, da v primeru vsake akcije, ki bi ngražala grško neodvisnost, priskoči Grčiji 7. vsemi razpoložljivimi silami na pomoč, s pogojem, če grška vlada sama smatra, da je potrebno, da se brani.
London 5. sept s. (Reuter) Po današnji reji je bilo zasedanje parlamenta odgodeno do 17. septembra M *vstrski predsednik Churchill je sporočil, a bo tedaj po potrebi poo^l prev par ijrentom novo poročilo o položaju.

i, J?«
nui chili je nato
•• -Ai-t -!: Si • .5
T!-
r.fj
govoril o položaju
Balkanu. Vedno sem mislil, je dejal, bi moral biti južni del Dobrudže Izročen Bolgariji. Nikdar tudi nisem bil presrečen aad načinom, kako se je postopalo z Ka-Sžarsko po zadnji vojni. Toda angleška vlada ie namerava priznati nobene terito-riali e 3 >r< memb« ld bi bila izvršena med se« •'.:"'.• •*• v ,no. razer.. če se to zgodi s svo-ii-::' \crn in a.Luo voljo vafeh . .' a-.-.M.ii StiSVLS.
., - o V-tf <»	^	m
••- .i ?	.«■. i	<s*
w JI	J
Pi-t-r.sjaioč na vojaški poiožaj. je Churchill poudaril, da doslej ne ena ne druga r \ka v letalskih bitkah ni uporabila vs. h svojih sii. Nemci pa so v dosedanjih napadih na Ar.giijo napeli venke napore, da dosežejo zmago v zraku. Porabili so v to svrho sorazmerno večji del svojih letal-sk h sil, nego smo jih mi Angleži smatrali umestno, da jih doslej porabimo s svoje strani, moramo pa biti pripravljeni še na težje borbe še v teku tega mesca. Sovražniku je zelo potrebno, da izsili čimprej odločitev in zato bo gotovo pomnožil svoje napade v septembru. Vse odgovorne osebnosti našega letalstva pa pravijo, da je mogoče odbiti tudi še večje napade. Nobenega dvoma ni, da se ves angleški narod zaveda svoje dolžnosti v trdni odločnosti. Sedaj je za vsakega moža in vsako ženo v tovarnah čas, da pokaže, iz kakšne kovine je napravljen. Ce tudi bi postali nemški napadi dva do trikrat močnejši, lahko izdržimo.
Naše letalstvo je sedaj številčno močnejše in bolje opremljeno nego ob začetku vojne ali pa v juliju. Smo sedaj mnogo bližji moči nemškega letalstva, nego smo to mogli pričakovati za tako zgodnji čas. Nemška poročila pravijo, da je bilo v zadnjih dveh mescih sestreljenih 1900 angleških letal, v resnici pa smo izgubili samo 558 aparatov, pilotov pa še mnogo manj. V avgustu so znašale smrtne žrtve letalskih napadov med civilnim prebivalstvom v vsej Angliji skupno 1.075. Nekaj več oseb je bilo pri letalskih napadih ranjenih. Število žrtev je samo približno dvakrat večje od običajnih prometnih nesreč v Angliji v tem mescu. Nihče ne more trditi, da bi bilo tako število žrtev, pa tudi če bi bilo še trikrat ali štirikrat večje, resno v primeri z ogromnimi svetovno političnimi problemi, za katere gre v sedanji vojni. V teku dosedanjih letalskih napadov na Anglijo je bilo 800 hiš popolnoma uničenih, oziroma tako poškodovanih, da jih ni mogoče popraviti. Več drugih hiš je prejelo manjše poškodbe. Številka poškodovanih hiš je majhna, če upošteva-nu ,da je v Angliji skpno 13 milijonov hiš.
Vlada pripravlja pravkar načrt za splošno zavarovanje proti poškodbam od letalskih napadov. Zelo neprijetno mi je bilo na potovanjih po Angliji, da sem videl, kako so bila mnoga manjša podjetja in hiSe uničeni od ognja sovražnih bomb, ne da bi se skupno pobrigali, da popravimo škodo. Zato sem prosil finančnega ministra, da prouči, kaj bi nam bilo storiti. Ce je mogoče izvesti načrt za solidarno povračilo
■ \ ' ..K
•al,


Ob a!
i \ .Of.u.,
S
Miz&ki
(S? 5>
&& % * k - ;

<T	<<« <j£l
T S ($> ' -<m	. 'ir. fWJ S*. ■ff. fttJT :>, /r fi


Sriir -i..
9
ižavsd
I na liossv^i v Egejsaem morja — »ivaku^au? letalsko

Sttm, 5. sept. br. (Štefani.) Vrhovno r<o- f tia iz Ancone. Mussolin! ie pregledal tudi
letališče v Fan.i in tamkaišme letalce. V mestu ie bil apreje^ z velikimi ovadjami. Nazp.dnie si le ogledal milansko počitniško ko i oni io v b'ižrni mesta Prefektu 1e nakazal v©č.r znesek za giadnio dveh otrtv h i .
veljstvo italijanske vojske je davi objavilo nasledn je 90. službeno vojno poročilo.
Naša letala so intenzivno bombardirala tri angleške kri žarke in dva rušUca. ki so so rsoiaviii na moriu w,dolž alžirske obale. Bombe velikega kalibra so zadele dve križanki in ie na krovu ene izraed njih šinil v zrak silen plamen.
Na F.gejskem moriu ie bil opažen velik konvoj, ki so sa spremljale vodne ladje. Naša letala so konvoj dne 3. sept. zasledovala. Z namenom, da bi konvoj za vsako eno zavarovale so sovražne pomorske in letalske sile včerai v Drvih iu'rniih urah ooskušale napasti naša letala!::! in pomorska oporišča na Egejskem moriu Napad sta izvedli dve letalski formaciii k sta bombardirali letališči v Gad rri in Ma-ritzi. kjer sta bili na vzletiščih zadeti dve naši letali, ter skupina voinih ladii. ki ie bombardirala Scarfanto ter povzr čila manjšo škodo na civilnih stanovanj kih hišah. Med prebivalstvom ie bilo nekaj ranjencev. Naša lovska letala in pret letalsko topništvo, ki so takoj intervenirali, so napad v kratkem času odbili ter so sestrelili 7 sovražnih letal Posadke 3 sestreljenih letal sestavljene skupno iz 8 ljudi, so bile ujete.
Ko ie bil sovražnik tako odbit so naša letala prešla v protinapad Od 7 do 17.30 ie bilo izvedenih pet bombniških naoadov na sovražno formacijo. Kljub inter fnciji lovskih letal in protiletalskega too išt a so bile štiri ladje nevarno zadete in poškodovane. sestreljenih pa le bilo pet angleških lovcev. Dve naši letali se nis a vrnili na ostalih letalih ie bilo nekaj letalcev ranjenih.
Hkratu so se naši brzi motorni čolni pognali proti skupini sovražnih ladii ter so v kanalu Ca tu z dobrim uspeh mm napadli eno križarko in 2 sovražna rušilca En naš brzi čoln se ni vrnil v svoio oporiščno lu-kx>.
V	Severni Afriki so bile letalske sile na obeh straneh intenzivno na delu. Sovražni letalski napadi so povzročili le malo škode En vojak ie bil ubit. 11 ljudi pa ie bilo ranienih. Štiri sovražna letala so bila sestreljena. 2 izmed niih od našega protiletalskega topništva Vsa naša letala so se vrnila v svoia oporišča.
V	Vzhodni Afriki le bilo o prilik* sovražnega letalskega napada na letališka v Javellu sestrelieno eno letalo tipa H. P. Hamden. Verietno 1e bilo sestrelieno 5e neko drugo letalo. Skiapdna naših bombnikov ie z bombami hudo poškodovala neko angleško ladjo na Rdečem moriu.
MuMolfniievo notovanje po Italiji
Rim, 5. sept. br. (Štefani.) Davi ob 9. je ministrski predsednik Mussolini prispel v Fano. Pregledal 1e tri bataljone fašističnih mladinskih prostovoljcev, ki so prispeli
iss folj^ki vojaki v Palestini
Kairo, 5. sept. a. (Reuter) Uradno polotilo vrhovnega poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja nocoj, da ao do speU v Palestino novi oddelki poljske m češke vojske.
Vrhovno poveljstvo javlja dalje, da je v ponedeljek ponoči angleška izvidnica napadla pri Capuzzu v Libiji italijanski oddelek. Na italijanski strani so padli trije vojaki, medtem ko Angleži niso imeli izgub.
Iz prosvetne sltžžbe
Bougraa, 5. sept. p. V prosvetni službi je bil imenovan za veroučitelja na II. realni gimnaziji v Ljubljani dr. Franc Ambroži«.
V učiteljski službi so bili premeščeni Frančiška Rejec iz Bohinjske Bistrice v Ljubljano, Ljudevit šnuderl iz Braslovč v Slovensko Bistrico, Miroslava Naga od Sv. Jakoba v Zasip, Renata Demšsr iz Ljubljane v Stopiče. Jožica Kuntarič iz Novega mesta v Belo Cerkev,
Ljubljana isa predvečer kraljevskih slovesnosti
Svečana akademija dobrovoljcev — Vse mesto razsvetljeno in v zastavah - Pričetek slovesnosti so naznanili
topovi in £anfare
Po skoraj treh mescih je nocoj ljubljanska opera prvič oživela. Le ob redkih praznikih so njeni prostori zasedeni tako do poslednjegr. razpoložljivega sedeža, kakor so bili nocojšnji večer. To ni bilo običajno operno občinstvo, kakršnega smo vajeni med letom. Vsa Ljubljana, domačini in gostje, ki so tekom današnjega popoldneva že prispeli v slovensko prestolnico, se je zbrala k slavnostni akademiji vojnih dobrovoljcev.
Tekom dneva se je že vsa Ljubljana odela v zastave. Izložbe trgovin so okrašene, mnogo okna v enakih j ugoslovenskin zastavicah. Z vsakim vlakom, ki je prispel tekom popoldneva v Ljubljano, se je pripeljalo nekaj sto posetnikov. Kmalu so postale ulice tesne m nenavadno živahne. Ob pol 7. zvečer so zagrmeli topovi na Gradu in še podčrtali slavnostno razpoloženje, ki se je čutilo povsod, po ulicah, na obrazih in v srcih ljudi. Ob 8. zvečer so zabrnele z razsvetljenega Gragu, na katerem se blesti napis >Cuvajmo Jugoslavijo« slavnostne fanfare. Mnoge hiše so razsvetljene med njimi magistrat, Kazina in dr.
Uvodne svečanosti k odkritju so se začele zvečer ob 8.30 s slavnostno akademijo vojnih dobrovoljcev v opernem gledališču. Opera je bila za ta svečani trenotek kar najlepše urejena. Ljudje so že zdavnaj pred začetkom zasedli vsa mesta. Kmalu po pol 9. je bil dan znak začetka. Na oder je stopil predsednik sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani g. Josip J e ra s ln s toplimi besedami pozdravil občinstvo.
Dejal je m. dr.
Odkritje veličastnega spomenika v srcu naše Ljubljane nam je-vojnim dobrovolj-cem še v posebno zadoščenje, kajti kralj Mučenik ni bil samo naš najbolj ljubljeni poveljnik, marveč je bil tudi najdražji vojni tovariš v času svetovne vojne, ko se je na bojnih poljanah ustvarjala ln ustvarila Jugoslavija-
Vse življenje Viteškega kralja je pripadalo njegovemu osvobojenemu in zedinje-nemu narodu, ki ga je zanj tudi žrtvoval, ko je izvrševal svoje veliko delo za mir, za dobrobit in veličino Jugoslavije. Tudi njegova zadnja misel je veljala Jugoslaviji, ki se je rodila iz žrtev neštetih junakov in potokov krvi.
Kadaikoli nas bo vodila pot skozi »Zvezdo< nas bo bronasti lik ljubljenega kralja opozarjal na našo dolžnost. In močnejši bomo in odločnejši braniti Jugoslavijo ao zadnjega diha pri spominu na žrtve in največjo žrtev, ki jo je dal blagopokojni kralj za svojo zemljo.
Jutri pa bodo naše misli tudi pri našemu mlademu kralju Petru II., ki bo sprejel čez eno leto v roke žezlo svojega očeta in starega očeta. Hočemo mu zagotoviti vso našo zvestobo in pomoč pri njegovi težki dolžnosti Na dan ko stopi Nj. Vel. kralj Peter II v osemnajsto ieto staiosti in ko bo prejel vladarske pos e, mu zagotavljamo vojni tovarni njegovega blagopokoj-nega očeta in z uaml ves naa oarod. da bo m o vedno, k ".dar br- treba ob njegovi sua ru pri obrambi Jugoslavije.«
Prelsednlk Je ras je nato pozdravil rev navzoče, posabej pa še predsednika Zveze vojnih dobrovoljcev podpolkovnika invalida Luj* Lovriča. Zaključil je svoj govor z \.or Hm pozi vom:
»Na.j nas svečanost) ob odkritju spome-nikri slmejo v bratski zavesti, da je edino Jugoslavija varen dom, ki jamči za uspešen politični, gospodarski socialni in kulturni napredek vseh Slovencev, Hrvatov tn Srbov. dom. ki ga bomo branili kakor levi, če bi bili v nevarnosti čast, ponos in meje zedinjene Jugoslavije.«
Govor g. Jeras je napravil globok vtis 'n slavnostno razpoloženo občinstvo ga je sprejelo s prisrčnim pritrjevanjem.
Nato se Je razvijal program, točka za točko, vsaka posamezna skrbno izbrana in pripravljena Prva je zapela operna pevka gdčna. Milica Polajnarjeva Lajovčevo »Begunko pri zibelki« in Pavčičevo »Kaj ml pravi ptiček ta« Akademik Berger Marijan je recitiral Župančičevo »11. oktober 1934«. Globoko	je množica pri-
sluhnila besedam pesnika, ki jih je g. Berger recitiral z občutkom in kakor živ je stal pred njo lik blagopokojnega kralja.
Se bolj pa je oživel ta lik v besedah. ki jih je nato govoril predsednik Zveze vojnih dobrovoljcev v Beogradu, polkovnik-invalid Lujo Lovrld
Član drame Ivan Levar je nato predvajal prizor iz Golij eve »Dobrudža 1915«, »Besede o materi«. S tem je bil zaključen prvi del programa in je sledil kratek odmor.
Po odmoru Je operni orkester Izvajal
Rabauiovo »Nočno procesijo«, g. Lupša. operni pevec, pa je zapel Caikovskega arijo kneza Gremina iz opere »Evgenji Onje-gin« ter Premrlovo »Znamenje«. č?lanl drame, Cesar, Jan. Gregortn ln Potokar so izvajali Paulinovo »Tako Je bilo«, igrokaz
Vtis Hitlerjevega govora
Mogočen odmev Hitlerjeve napovedi v Nemčiji in Italiji
o borbi z Anglijo do kraja
Berlin, 5. septembra, br. (Štefani), Nemški tiSik objavlja danes prve komentarje o snočnjem Hitlerjevem govoru Vsi listi opozarjajo na mirno odločnost s katero je vodja države napovedal Angliji borbo do njenega uničenja. Hitler ve z vso gotovostjo, da bo zmagal, zato tudd ni mogol sprejeti nobene druge alternative. Vsi listi že v naslovih označujejo njegove besede, s katerimi je opozoril na nestrpno radovednost Angležev, kdaj da bo prišeL
»Deutsche Allgcmeine Zeitung« pribija, da se lahko vsi zanesejo na to, da bo Hitler nemško ofenzivo sprožil o pravem času in da bo šla todaj borba do kraja. Angliji so ure štete.
»Miinchenor Neueste Nachrichten« pripominjajo, da Hitier ve, kdaj bo odbila ura nemške pravice, nemaki narod pa ve, da bo neizbežno prisila. Dokler svet in predvsem Evropa ne bosta popolnoma osvobojena stoletnega angleškega nasilja, ne bo konca tej borbi, ne miru mod ljudmi Rim, 5. septembra. AA. (DNB). Včoraj-
Snji Hitlerjev govor je zbudil v vsej Italiji kar največjo pozornost in doživel krepak odmev Listi podčrta vajo, da je voditelj raj ha tudi to pot dal eklatanten odgovor angleškim metodam laži tn da je vnovič poudaril visoki ideal, ki se zanj bore mladi narodi. Posebno podčrta vajo listi tisti del govora, v katerem je Hitler rekel, da je prišel čas za jasne in nedvoumne odločitve, ki bodo rodile boljši svet.
Bruselj, 5. septembra. AA. (DNB). Belgijski lasti prinašajo včerajšnji govor voditelja rajha v ceiloti. »Nation Beflge« prinaša govor pod naslovom »Za eno bombo nad Nemčijo 100 bomb nad Anglijo«. List »Volk en Stat« piše: Anglija bo premagana. Hitlerjev veliki gevor napoveduje odločno borbo proti Angliji. »Briijseler Zeitung« prinaša govor pod naslovom »Anglija bo strta«. V svojem komentarju pravi, da se Nemčija čvrsto drži in da so dosedanji dogodki pokAzah, da noben sovražnikov načrt ne pomeni presenečenje za Nemčijo.
iz življenja vojnih dobrovoljcev na solunski front L Vse točke je občinstvo sprejelo z največjim navdušenjem ter dolgotrajnim ploskanjem ln vzkliki. Od koncu programa je operni orkester izvajal državno himno, nakar ie zopet sledilo ploskanje, s katerim so skušaii ljudje izraziti to, kar so poedini prizori akademije vzbudili v njihovih srcih.
Pevske in orkestralne točke je vodil
operni kapelnik Neffat, režija pa je bila v roliah g. O. Šesta.
★
Uprava Enbadove župe pozivlje pevce
in pevke svojih in ostalih sodelujočih društev, naj pridejo k odkritju spomenika in k popoldanskemu koncertu z znaki svojih društev.
Pevci in pevke, društveni prapori itd. se zbirajo pred deveto uro ob Ljubljanici pred Gerberjevlm stopniščem. 2upna uprava.
Danes ob 16. veliki koncert pred po-^lfp-
Jem Glasbene Matice ▼ Vegovi olieL Vstopnice se dobe v predurodaji v knjigarni Glasbene Malice, od 15. dalje pa pred vhodi na koncertni prostor.
Jadranska straža se udeleži slavnosti odkritja spomenika blagopokojnega Viteškega kralja z veččlansko deputacijo in praporom oblastnega odbora J S Ljubljana, ki bo v imenu vseh svojih edinic položil venec pred spomenik. Tudi podmladki JS z vseh ljubljanskih šol se bodo s prapori PJS priključili slaviu. Pozivamo bratsko članstvo, da v čim večjem številu prisostvuje slavnosti in počasti soornin Velikega admirala pomorske Jugoslavije — Oblastni odbor Jadranske straže. Ljubljana.
*
Vsi potniški vlaki, redni in posebni, ki bodo odhajali danes od 14. do 20. proti Mariboru in Zagrebu, se bodo sestavljali na glavnem kolodvora, na tirih ob Masarvkovi cesti vzdolž tovornega skladišča. Dohod k tem vlakom bo
z Masarvkove ceste ob špedicij Turk.
*
Svečanosti v Beogradu
Beograd, 5. septembra, p. Ze nocoj so se v Beogradu pričeie velike svečanosti v proslavo rojstnega dne Nj Vel kralja Petra II Ves Beograd je v zastavah in zelenju. Krasno so okrašene T.erazije. Sredi njih je ob vodometu postavljen snlno izredno lepo izdelan drog, obdan s še drugimi ornamen-talnimi figurami. Vsa kompozicija je bila nocoj razkošno razsvetljena. Prav tako »o s posebnimi refkiktorji osvetlili tudi zgradbo Narodne skup-čine. borzo, magistrat, Hiputckamo banko. Narodno gledališče in ves kraljev trg.
Ob 18.30 so j#c glasih topovi, ki napovedali pričctek svečanosti. Jutr' b-do poleg svečane službe božje vel'ka ■sokol-ska akademija slavn<*stni seji mestnega sveta in nariHinega	ter se dru-
ge prireditve.
Fogzizma Ar
m
s Ziznzilz
ttn
w.'>
Wushington, 5. sept. br. (CBS,. V tukajšnjih vladnih političnih krog m se je danes izvedelo, da bodo Zedinjene države. Velika Britanija tn Kanada v najkrajšem času sklenile pogodbo, po kateri bodo v bodoče obvezno na miren način poravnale vse spore, ki bi utegnili nastati med njimi. Na ta način se bo tudi na zunaj še bolj poudarila skladnost načel, ki so osnova politike obeh velesil m angleškega do-mlnicna v Ameriki.
Game!£n5 Daladler In Reynaud aretirani?
Vicliy, 5. sept. br. (C. B. S.). Vlada jc na svoji seji v pretekli noči pripravila ukrep, po katerem bodo, kakor poroča »Journal«, preventivno aretirane neke politične osebnosti, ki so v zvezi s afero o odgovornosti za francosko vojno katar strofo. Po informacijah poročevalca rimskega »Messaggera« bodo v rmislu tega dekreta že nocoj ali jutri aretirani bivfll vrhovni poveljnik zavezniške vojske ▼ Franciji general Gamelin, blvšA ministrska predsednika Daladier to Reynaud ter bivši notranji minister MandeL
Francoska vlada je za 24 ur nktnfla twfi Usta »Tempse to »Oeuvre«, k«r sta objavila članke, ld se smatrajo za nedopustne glede na sedanji položaj Francije.
Druga gimnazija v Celju ustanovljena
Celje, 5. septembra.
Z ukazom kr. namestnikov se s šolskim letom 1940-41 ustanovi to otvori popoina državna realna, gimnazija v Celju. Novega poslopja za ta zavod še niso začeli graditi, tako da ni zanj na razpolago primernih prostorov. V I. državno realno gimnazijo v Celju se je letos vpisalo 1433 učence1 med temi 448 učenk. Prvošolcev Je 291. Toliko jih ni bilo še nobeno leto. Na L drž. realni gimnaziji bodo klasične vzporednice v L, 2. to 3. razredu.
Iz prometne službe
Beograd, 5. sept. AA. Napreuovali so: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani v 4/1 za višjega svetnika inž. Josip Urbančič; v 6. skupino za višje kontrolorje Roman Oberlintner, Janez česen, Venčeslav Svoljšak, Anton Skuk; v 7. skupino za višjega pristava dr. Alojzij Rusija; za kontrolorje Frančišek Levičnik, Danijel Dekin, Ivan Bolle, Adolf Magajna, Zdenk rt Feirc, Dragič Mihailovič, Sava Justin, Ivan Avbelj, Rudolf Golobič, Josip Pristovnik, Vinko Kolšek, Vladimir Kla-vora, Karol Outrata to Makslmiljan Urh; za glavnega arhivarja Josip Oblak, za višjega prometnika Alojzij Gabrič, Ignac Fabjan to Alojz Juvan, za glavnega blagajnika M. Bartelj, za višjega poslovodjo Franc Kocjančič; za višjega tehnika Franc Osredkar; za višja progovna nadzornika Konrad Buhmajster to Jakob Cimperman.
TRGOVSKI UČNI ZAVOD V LJUBLJANI,
KONGRESNI TRG g — TELEFON 29-86
Vpisovanje v ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ
se vrši dnevno od 8.—12. in od 15.—18.30 ure. Tečaj si je zavoljo svoje solidnosti in odličnih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Najmodernejši in najuglednejši te vrste — Pravica javnosti. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo.
*	Za rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra II. ie g. ban dravske banovine dr. Natlačen obdaril s primernimi zneski nižje uslužbence kraljevske banske uprave v Liubliani. ki imaio šoloobvezne otroke, v skupnem znesku 25.000 din.
•	ljubljansko Narodno gledališče v Domžalah. V soboto 7. septembra bodo zvečer gostovali člani Narodnega gledališča v Ljubljani na odru Sokolskega društva v Domžalah z šnuderlovimi »L o-povščinami*. Lopovščine so novejše odrsko delo, zgrajeno z vso spretnostjo rojenega in izurjenega dramatika. V dialogih £»o polne duhovitih krilatic, ki neprestano užigajo, da gledalec res z zanimanjem in napetostjo sledi značilnim prizorom od začetka do konca. Dom žal ci naj izrabijo izredno priliko in si ogledajo predstavo.

Preproge Zavese
Tapetne blago
MANI) FAKTURA F. KS.
LJUBLJANA MESTNI TRG 24
• Konjske dirko na Cvenu pri Ljutomera. Jesenske konjske dirke se bodo vršile y nedeljo 8. septembra ob pol 15. uri na cvenskem dirkališču. Prijavljenih je 23 konj za kasaške in 6 konj za galopske dirke, med temi tudi 2 iz Zagreba in eden is: Sv. Lenarta. Nekatere dirke bodo gledalcem nuciile obilo športnega užitka. Ljubitelji konj napravite prvi jesenski izlet na Mursko polje. Tudi Putnikov avtokar iz Maribora bo vozil izletnike k dirkam. Iz Ljutomera bo vozil po potrebi od hotela Zavratnik avtobus med 13. in pol 15. na dirkališče.
Grobnice in nnfjoilfe
kamnoseška stavbna dels izvršuje po oizKin cenah Kamnoseško Kiparsko podjetje
Franfo Ksmovar
pokopališče Sv Hriž — Ljubijaua — Tel, ii)-09
* V • 4 i I
1' $ -k ■ •■.■'••.! i; gr. ■ >y4t I i
v >; -
j - ■* VT V M A Z '.
•i-.- ■ ■vmzmzsž-.;
« 109-Zina.rske bankovce z napis°m »Na-
redna banka Kraljevine Srba, Hirata i Slovenaca« z datumom izdaje od 30. no-vemora 19-0. nekateri odklanjajo, ker se v zadnjem črsu lazširjajo vesti, da so ti bankovci zastareli in vzeti iz prometa. Da so oeierrK.^oči izkoriščanje nepoučenega pna£xva.crtva, opozarja Narodna banka vso javnost, da omenjeni bankovci niso vzeti iz prometa in so enako kakor 100-dinarski bankovci z napis >m »Narodna banka Kraljevine Jujos;av;je«, izdani 1. decembra lifciO., &xt veano zakonito plačilno sredstvo.
FIlmi za vse prilike v veliki zalogi v ediai sj .t trgovini
.1
Ljubljana — Tyrševa c. 20.
*	Udeležence drugega zborovanja s'o-ve<nskih zgodovinarjev opozarjamo, da bo čakal v soboto, 7. septembra, pri vlaku ob poi devetih na postaji Sv. Lovrenca na Dravskem polju voz, ki bo peljal prtljago udeležencem na Ptujsko goro. (—)
Vlacet kis za vlaganje sočivja, priznano dober, liter din 4.—, prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska uL
*	Trgovski učni zavod v Ljubljani. Kongresni trg 2. Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno med običajnimi uradnimi urami do prlčetka pouka dne 15. septembra. V tečaj se sprejemajo dijaki z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo z završnim oz. nižjim tečajnim izpitom ter imajo pravico do rodbinskih doklad in dijaških voznih ugodnosti na železnici. — Tečaj se nahaja v centru mesta. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo. (—)
Dr.
*	Dopisna trgovska šola v Ljublj^d, Kongresni trg 16/11., prireja za svoje učence posebno Dvoletno trgovsko šolo ter razne druge tečaje, poleg tega pa uči tudi poedine trgovske predmete (stenografijo, knjigovodstvo itd.) ter tuje jezaKe (italijanščino, nemščino itd.) Pouk se vrši z dopisovanjem in je zato individualen in uspešen. Vpiše se lahko vsakdo. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno. (—)
*	Razpis zdravniške 8Iužbe. Banska uprava razpisuje službo zdravnika zdravstvene občine Fara pri Kostelu (okraj kočevski) v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za vm. položajno skupino. Prošnje naj se vlože do 30. septembra.
•	Sprememba delovnega ča«a pošt, telegrafov in telefonov. Po novem pravilniku o delovnem času pošt, telegrafov in telefonov, ki je dne 26. avgusta stopil v veljavo, opozarja direkcija pošte, telegrafa in telefona občinstvo na naslednje spremembe: Ob nedeljah in praznikih, ki so kot taki priznani z zakonom, vrše pošte v prometu s strankami samo sprejem pisemskih pošiljk, izročanje časopisov, izročanje pisemskih pošiljk naročnikom poštnih predalov, telegrafsko in telefonsko službo v dosedanjem obsegu. Odpade torej blagajniška in paketska služba. Občinstvo v Ljubljani so še posebej opozarja na to, da poštne filialke v Ljubljani štev. 3, 4, 5, 6, 8 in 9 ob nedeljah in priznanih praznikih sploh ne poslujejo. V teh dnevih naj se občinstvo poslužuje glavne pošte, kolodvorske pošte in pošte VH. v šiški.
•	Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). Ravnateljstvo razglaša; Vpisovanje v Enoletni trgrovski tečaj s pravico javnosti se vrši
vsak dan dopoldne in popoldne (tudi v nedeljo). Podrobne Informacije in nove prospekte daje vodstvo osebno in pismeno. So'nina ie zmerna, mani premožni imaio pc«pust! Največji tr^ov ^i učni zavod te vrste! Lastno moderno šoisku poslopje. (—)
Za ^raktsšne p&klice
se usposobite v Robidovem enoletnem trgovskem tečaju s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Tu dobite že v enem šolskem letu strokovno in splošno gospodarsko izobrazbo, ki je potrebna za kvalificirano delo v pisarnah ali za vodstvo lastnih podjetij in trgovin. Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. (za dijake, ki imajo malo maturo). Pojasnila in prospekte daje vodstvo: Trnovska ul. 15. Tel. 40-48.
* Lep primer materinske ljubezni pri živalih. C priliki požara v hlevu nekega po-snrtnika v Bliaskem pri Sisku so bili ljudje priče zanimivega in poučnega prizora. V gorečem hlevu je ležala svinja s šestimi mladiči. Ko je začutila požar, je svinja s tremi mladiči zbežala iz hleva. Zunaj je opazila da ji manjkajo še trije, se v hipu vrnila v hlev, ki je bil že ves v plamenih in ob največji nevarnosti za lastno življenje retsila vse tri ostale mladiče.
kAksdoAs
\ u



zobozdravnik v Škofji Loki zopet redno ordinira
•	Vodovodni instaiaterj} kupijo ve3 vod-noinstalacijski material najceneje pri P. Majdič »Merkur« v Kraniu. — Razstavlja pred paviljonom »E« na velesejmu. (—)
•	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor. Vrazova ulica 4. Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. (—)
•	Bogat plen so imeli lopovi, ki so vdrli ▼ trgovino bitoljskih bogatašev bratov Fa- I radžijev. Ukradli so 200.000 din gotovine in več dragocenosti v vrednosti 100.000 dinarjev.
Svilene in klot halje za šolo nudi v vseh velikostih v največji izbiri tvrdka Goričar, Ljubljana, sv. Petra cesta.
*	2.500 delavcev brez posla. Gozdarsko industrijsko podjetje šipad je v torek ustavilo obratovanje na svojih žagah v Drvarju, Zavidoviču in čajniču. Tako je ostalo naenkrat brez dela 2.500 delavcev. Do ustavitve je prišlo zaradi vojnih razmer, posebno zaradi vstopa Italije v vojno, s čimer je onemogočen izvoz drv preko Atlantskega oceana in Sredozemskega morja. Sr. ad ie izključno izvozno podjetje in je pošiljalo les v Afriko in Južno Ameriko.
*	Lov na medvede v Bosni, Divje hruške, ki so ob tem času gls.vna hrar.a medvedjega plemena po planinah okoli Travnika, so letos slabo obrodile in medvedje so bili prisiljeni, da si drugje iščejo hrane. Začeli so napadati drobnico po pašnikih in silijo celo v vasi. Veliko škodo so napravili tudi koruzi. Te dni so priredili kmetje iz prizadetih vasi velik lov nanje. Selim Delič je imel srečo in je ubil kar dve veliki zverini.
*	Velika akcija za pobijanje nepismenosti. V ministrstvu prosvete je bila te dni tridnevna konferenca za pobijanje nepismenosti. Na konferenci je bilo sklenjeno, da v dveh letih ne sme biti v Jugoslaviji nobenega človeka več, ki ne bi znal pisati in čitati. V ta namen se morajo pri vseh osnovnih šolah osnovati tečaji za analfabete, ki jih bodo obiskovali nepismeni moški in ženske v starosti od 14 do 25 let. V krajih, kjer ni šole, bo vodil analfa-betske tečaje pismen kmet, zadružnik, duhovnik ali predstavnik kakšnega kultur-
% vagona 5.000 m mo
vagon 10.000 kg premoga 2000 kg krompirja 200 kg riža sod olja, sod masti 5 klafter drv zaboj sladkorja
veš mcšklfc ln damskifi kolss ter več sto visoko vrednih daril
2 motorni kolesi
*mmmmBmmMmmmBmmmmmam/BOBBBam
nega društva. Država bo zagotovila velike kredite za uspeh te akcije. Po vaseh, kjer se bo izkazala potreba, bodo osnovani zimski tečaji za kmečke mladeniče, kjer se bo vršil r.ouk preko radia. S pomočjo teh zimskih tečajev bo skušalo ministrstvo prosvete dvigniti intelektualni nivo širokih ljudskih slojev. Zagotovljena so že tudi sredstva za nabavo radioaparatov.
Iz L f
u— G. ban dravske banovine bo soreie-mal danes v banski palači do odkritju spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. okrog */< 12 poklonitve in čestitke zastopnikov oblastev. uradov in ustanov ter korporacij društev in zasebnikov o priliki rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Petra II.
Enoletni trgovski tesal v M©¥ests mestu
s pravico javnosti vpisuje dnevno, šolnina din 180. — Začetek pouka 9. septembra.
u— Kraljevska banska uprava razglaša, da bo v pravoslavni cerkvi svečana služba božja danes ob pol 11. in ne ob poi 9., kakor je bilo prvotno objavljeno.
u— šentjakobska knjižnica na Kongresnem trgu 7 je izposodila meseca avgusta 4571 strankam 15.224 knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 16. do 20., ob nedeljah pa tudi dopoldne od pol 10. do 12. ter izposoja knjige v 10 jezikih vsem, ki se zadosti legitimirajo. čitateljem Izven Ljubljane pošilja knjige tudi po pošti.
Dr. MUS7ER
zobozdravnik, ŠUBICEVA UL S redno ordinira. — Tel. 29-92.
ZOBOZDRAVNIK Specialist za ustne in zobne bolezni
MARIBOR — Jurčičeva 4 (telefon 2959) ZOPET REDNO ORDINIRA.
OČESNI SPECIALIST
dr. B.
Gledališka nlica 4 zopet redno ordinira
Dr; Zdenka To-mliišsk
ne ordinira do 22. septembra «HHKtV:*!?^gg^ms^mr -„■	.m)M»,
u Opozarjamo na razpis abonmaja za letošnjo gledališko sezono. Abonenii uživajo izredne ugodnosti; velik popjst na dnevne cene. plačevanje v 10 mesečn;h obrokih, zagotovljen jim ie obisk 38 predstav in izogneio se navalu pri večerni blagajni. Repertoar za letošnjo sezono je v Drami kakor v Operi izredno zanimiv tor vsebuje visoko vredna umetniška dela resnega in zabavnega značaia Prijave za abonma se sprejemajo vsak dan do vštev-ši 18. t. m. v veži dramskega gteda1:šča od 10. do 12. in od 15. do 17. Lanskoletnim abonentom so prihranjeni n;ihovi sedeži do vštevši srede 11. t. m Posebei p- :po-miniamo. da spreiemamo pri^ase za abonma vsak dan ra^en ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. in od 15. do 17. v veži dramrke;?a gledališča.
111®
čudovita fe fesšss ofi. iezera!
HOTEL BELLEVUE s svojo izvrstno kuhinjo, cenenimi sobami in nizkimi posezij-skimi cenami vabi še posebej.
vMKMmmmmmmm
u— Glas staršev. Obvestilo v Vašem cenjenem listu, da ni umestno od strani uči-teljstva izvajati pritisk na učence, kje naj kupujejo svoje šolske potrebščine, je bilo res potrebno in hvalevredno. Tu "i ni prav, če nekateri učitelji kar diktirajo učencem, naj 'prinesejo v šolo 30 in še več dinarjev za šolske potrebščine, češ, da jim bodo sami preskrbeli, kar potrebujejo za šolo. Stojimo na stališču, naj se otrokom naroči, katere vrste zvezke in knjig morajo imeti, nakup pa naj se prepusti nam staršem. ker je v teh težkih časih n?.m revnim staršem res težko naenkrat plačati take zneske. (—)
u— češki film »Torpedo 48« je napravljen še v času pred protektoratom. Čehi, Id so ustvarili že toliko velikih filmov, so hoteli v tem delu prikazati borbo špijona-že v vojaških krogih, torej za sedanjo co-bo najaktualnejšo temo. Iznajdljivost špijo-nov, njihova okrutnost in brezobzirnost pri odstranjevanju zaprek, ki so jim na poti do uspeha, se vrstijo z bliskovito naglico
ce ter se o njej pohvalno izrazil, opozarjamo ne le vse obiskovalce velesejma, temveč tudi vse neštevilne, ki bodo danes dopoldne prisostvovali odkritju kraljevega spomenika, naj vsekakor izkoristijo ugodno priliko in si jo ogledajo v velesejmskem paviljonu »J«. Zlasti pa tudi šolsko mladino ln diijaštvo pa še posebej opozarjamo tudi na film o pasivni obrambi ob letalskih napadih, ki ga je izdelal vojni geografski Institut v Beogradu. Film vrte vsak večer od 20. dalje nepretrgoma po večkrat zapovrstjo na prostem pred paviljonom K. Ogled filma in razstave je brezplačen.
Predn^s osSldete na Vaš letni ošdilt, izlet ali gorsko turo
se oglasite pri
Fot3 Toterlstia Lojze Šimicn
Aleksandrova cesta 8 — Ljubiiana — kjer
dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši da prinesete res ostre čiste 9like domov Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Bpida Foto aparatu z optiko 1.6.3 2 lepo usnjene torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske izdelave, posebno ps povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni
in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film m napravimo slike Fotoamaterjem
izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča:
F o to Tonrlst — Lojze §muc
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8.
u— šentjakohsKo - trnovska podružnica Družbe sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani je izročila družbi din 417, nabranih na
proslavi SOletnice rojstva g. Maksa Dachsa. Iskrena hvala!
u— Ugledna tvrdka J. C. Maje* v LJubljani je z ozirom na naraščajočo draginjo podelila svojim uslužbencem večji znesek za nabavo življenjskih potrebščin. Uslužbenci se tvrdki za uvidevnost najlepše zahvaljujejo! (—)

H&ska fc&Mnfka
ln nastopi artistov Cenjeno občinstvo rabi
„V©LGA"
na velesejmu
n— SoKoi Ljubljana—Vič obvešča svoje
članstvo, naraščaj in deco, da se je s 1. septembrom pričela redna telovadba. Telovadni urnik ostane isti kakor lansko leto. Vse brate in sestre, ki doslej še ne obiskujejo redne telovadbe, pozivamo k redni udeležbi, da se dostojno pripravimo na jubilejne nastope v prihodnjem letu. Zdravo!
u— Telovadni tečaji T. K. D. At^ne se prično v torek 17. septembra. Vršili se bodo vsr-k torek in četrtek od pol 19. do ped 20. v telovadnici m. ž. r. gimnazije na Blei-\veisovi cesti. Vpisovanje pri prvi telov. uri. Obenem se sprejemajo prijave za otroško telovadbo, s katero bi pričeli v oktobru. (—)
u— Društvo absolventov drž. trgovskih
šoi v Ljubljani bo imelo svoj 9. redni letni
občni zbor v nedeljo 8. t. rn. ob 9. dopoldne v restavraciji pri šesticL Udeležba članstva obvezna. (—)
u— Kup nesreč. Včeraj so v bolnišnico
pripeljali 321etnega Jožeta Kupljenika, delavca iz Daljne vasi pri Rudniku. Zaposlen je bil pri trgovcu Stupici v Ljubljani, pa je padel z napušča 7 m globoko ter si nalomil hrbtenico in zlomil desno roko. Marjanu Srakarju, 191etnemu delavcu od Device Marije v Polju, je ▼ vevški papirnici padla traverza na levo roko in nra zmečkala dva prsta. Iz Kamnika bo prlpe-
v oni realni obliki, ki jo taka akcija dejansko zahteva. Film zasluži, da si ga ogleda vsakdo in bo brezdvomno imel isti uspeh kakor vsi ostali češki filmi, ki so na programu v kinu Unionu. (—)
u— Sokolsko društvo, št. Vid, nad LJubljano bo priredilo v nedeljo 8. septembra ob pol 20. na svojem telovadišču večerno telovadno akademijo, ob svitu reflektorjev, v proslavo kraljevega rojstnega dne. Kot zaključek akademije bo prikazana scena pod geslom: žrtve in borbe utirajo pot enakosti, bratstvu, svobodi. Akademija bo nudila vsakemu udeležencu prijeten užitek, zato naj noben somišljenik sokol-stva ne izostane. Zdravo!
u— Na razsiavo protiletalske zaščite, ki jo je včeraj obiskal tudi g. podpolkovnik Hameršak iz Beograda kot posebni odposlanec ministrstva vojske in mornari-
ljali 391etnega tesarskega pomočnika
na Pirca, ki je delal na strehi, pa je padel v globočino, si nalomil hrbtenico, si zlomil levo nogo in dobil precej nerodne poškodbe po glavi.
u— Strokovnjak za vožnjo z avtom s ton j. v torek zvečer je lastnik nekega avtotaksija postal žrtev predrzne, cinične potegavščine. Ko je s svojim vozom stal ! pred glevnim kolodvorom, je pristopil i mlad, lepo oblečen gospod z aktovko pod ( pazduho in povprašal, koliko bi veljala vožnja do Kovorja pri Tržiču. Dejal je, da je zamudil vlak, obenem se je začel vneto pogajati za tarifo. Lastnik voza mu je skušal ustreči in mu je ponudil najnižjo ceno, toliko da bi bil kril stroške za bencin in za dejansko izgubo časa. Mladi neznanec pa mu je iz lastne pobude ponudil še večerjo, ko prideta na cilj. Avto je od-brZel proti Gorenjski, a mimogrede je neznani potnik dal ustaviti še v Kranju pred nekim lokalom z muziko in pevačicami, kjer se je malo pomudil. Ko sta vozila dalje, se je lastnik avtotaksija lahko prepričal, da se potnik v okolici zelo dobro razpozna, saj ga je nekajkrat opozoril na nekatere bližnjice, ki so jima dodobra skrajšale pot. V Kovorju je dal mož ustaviti pred neko hišo, pustil aktovko v vozu ln potrkal na okno, kakor da je doma. Nato je stopil okrog hiše, preskočil ograjo ln izginil v gozd. Ko so se vežna vrata odprla, je neka ženska lastniku voza razložila, da pri njih kakšen podoben gospod v resnici ni doma. V aktovki, ki je bila obležala v avtomobilu, se je nahajala samo prazna vreča, sicer pa ni bHo po identiteti sleparja nobene sledi. Lastnik avtomobila trpi s potrošnjo bencina in izgubo časa okrog 700 din škode.
Cfe**fstofov učni zavod, Ljubljana
DOMOBRANSKA C. 15.
(telefon 43-82)
ENOLETNI trgovski tečaf
Vpisovanje se vrši vsak dan dopoldne in popoldne med običajnimi uradnimi urami (tudi v nedeljo).
Podrobne Informacije daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. — Na razpolago novi ilustrirani prospekti.
Največje in najmodernejše trgovsko učilišče te vrste.
o— Nekaj nesreč. Na kirurgični oddelek splošne bolnišnice so pripeljali l31etnega Frančka Strežka iz Šmarja, ki ga je doma na paši podrl pobesneli vol ter ga dobesedno nabodel Fantove poškodbe so občutne, zlasti je poškodovan na levi rami, čevljarski vajenec Stane Klap ee je tako nesrečno zaletel s kolesom v zidano ograjo, da se je pošteno potolkel po vsem telesu, zlasti po trebuhu. — V Trstenjakovo ulico so bili poklicani reševalci, kjer je 351etnemu delavcu Alojziju Muhi padla na nogo težka železna mreža ter mu močno razmesarila stopalo in prste.
u— žepne tatvine so se posebno močno razpasle v zadnjih dneh, ko je zaradi dotok tujcev zelo narasel. Najbolj pridno se udejstvujejo žeparji na velesejmu, saj se jim nudi med gnečo ugodna prilika. Tako je na velesejmskem prostoru nekdo Emilu Moretu izmaknil iz telovnika zlato moško žepno uro z zlato verižico. Ura je dvokrovna in je vredna z verižico vred 5.000 din. — Julki Fojkarjevi je bila na velesejmu ukradena iz torbice denarnica iz rdečega usnja z manjšo vsoto denarja — Tudi v tramvaju ali na kolodvoru je treba velike pozornosti, da človek ne postane žrtev spretnih žeparskih rok. Andreju Drnovšku je bila v tramvajskem vozu iz žepa telovnika ukradena velika, takozv. že-lezničarska nikeljnasta ura z verižico iz doubleja, vredna preko 400 din. Za časa svečanosti odkritja kraljevega spomenika se bodo zgrnile v Ljubljano množice od blizu in daleč. Na mestu je še posebej opozoriti javnost, da v gneči pazi na svojo lastnino in vsak poizkus žeparskih tatvin takoj Javi najbližjemu varnostnemu organu.
INSERIRAJTE V „JtJTRU"! F. T. Karmah v Ljubljani
Eksperimentalni pszhogc*-iclog F. T. Karmah je postal ▼ kratkem časa znan sirom sveta. Analih tega sposobnega Slovenca so žele t največjih mestih naSe^a kontinenta odkrita priznanja. Karmah je pred kratkim izdal tudi knjigo »Nai život i okultne tajne*, katera nas seznanja s tako malo raziskanimi m skritimi problemi človeškega življenja. F. T. Karmah se bo zadrževal za časa Velesejma v Ljubljani t hotelu »SOČA«, kjer bo sprejemal stranke in jim izdeloval analize rokopisa in roke.
Ostane samo do 10. septembra v LjubljanL
Ogleite si
A	ca
zan
razs
Ko pridete danes v Ljubljano na velesejem ali k odkritju spomenika, ne pozabite si tudi ogledati prvi senzacionalni ruski film
(IleTp BeJiHKH)
v Kinu Matici
TeL 22-41
Predstave ob 15., 17, 19. In 21. uri.
na
Iz Celja
e— Na današnji kraljev rojstni dan bo
ob 8. služba božja v opatijski, ob poi y. v pravoslavni, ob 9. v evangeljski cerkvi in ob pol 10. v starokatoliški cerkvi.
e— Celjska vojaška godba priredi danes od 11. do 12. promenadni koncert pred kolodvorom.
e— rL spominski šahovski turnir dr. A. Schwaba v Celju. V torek se je pričel drugi spominski turnir clr. Antona Sch\yaba, ki ga prireja šahovski klub Gaberje. Turnirja se udeležuje 18 igralcev, med njimi nekateri člani Celjskega šahovskega kluba. Turnir je v prostorih šahovskega kluba Gaberja v gostilni Kancijan. Igrajo ob torkih in četrtkih od 20. do 24. Rezultati prvega kola so: Ahtik : Fajs 0:1, Kajsin-ger : F. Schneider 0:1, Golja : J. Schnei-der 0:1, Nedved : Domanjko 0:1, Rajšek : F. Csorgo 0:1, Habenšus : E. Csorgo 1:0, Regner : Slimšek 0:1, Mimik : Esih 1:0, Pukmeister : Vrčkovnik prekinjeno.
e— Redno dejG Celjskega pevskega društva se prične prihodnji teden. Prva pevska vaja vsega mešanega zbora bo v petek 13. t. m. Nato bodo redne pevske vaje ob torkih za moški, ob sredah za ženski in ob petkih za mešani zbor. Pri prvih vajah se bodo sprejemali novi dobri pevci in pevke.
e— GOletnico je obhajal v sredo v krogu svoje rodbine g. inž. Kornelij Ferjan-čič, direktor rudarske šole v Celju. Uglednemu in splošno priljubljenemu jubilantu iskreno čestitamo!
e— Orkester Glasbene Matice v Celju. Kakor vsa prejšnja leta, bo imel orkester tudi letos redne vaje, da nadaljuje uspešno započeto skupno delo z orkestrom celjske vojaške godbe. Vsi člani, ki so sodelovali pri I. simfoničnem koncertu, so vabljeni, da še nadalje sodelujejo pri pripravah za II. simfonični koncert. Dobrodošli so tudi vsi oni, ki so nekoč že sodelovali. Pri-četek orkestralnih vaj bo še posebej objavljen.
e— Tmrla je v sredo na Cesti na grad 11 v Celju 681etna žena upokojenega železničarja Frančiška Kolarjeva. V celjski bolnišnici so umrli: v torek 741etni kočar Luka šoba iz Cerovca pri Rogaški Slatini, 721etni dninar Franc Mešiček iz Draško-vega sela pri Šmarju in TOletni preužitkar Franc Predovnik z Velikega vrha pri š m ar t nem ob Paki, v sredo 321etna žena električarja Amalija Zupančeva iz Lokrov-c-a pri Celju, včeraj pa 501etni dninar Ivan Vodeb iz Medlega pri Celju.
e— KOI o mu jc zlomilo nogo. Ko je 16 letni hlapec Viktor Kobal iz št. Pavla pri Preboldu vozil z vozom gramoz, mu je šlo kolo čez levo nogo in mu jo zlomilo v stopalu. Kcbala so o:"dali v celjsko bolnišnico.
e— Socialnemu skla/Iu Mat^a Smida pri Sokoiskem društvu Celju-matici je daroval g. dr. Konrad šmid v Beogradu 300 din. Po bratu Dragu Sircu je v isti namen darovala tovarna »Polzela« 500 din, ki je enak znesek darovala še socialnemu odseku starejših sester v Celju, skupaj torej 1.000 din. Iskrena hvala!
e— Tujsiti promet, umrljivost in brezposelnost. V mescu avgustu je obiskalo Celje 1569 tujcev (1482 Jugoslovenov in 87 inozemcev) nasproti 1218 v letošnjem juliju in 1299 v lanskem avgustu. Porast tujskega prometa v letošnjem avgustu je v sedanjih te žici h razmerah prav posebno razveseljiv. V preteklem mescu je umrlo v Celju 34 oseb in sicr 10 v mestu in 24 v javni bolnišnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 254 brezposelnih (105 moških in 149 žensk) nasproti 282 (151 mo£kim in 131 ženskam) dne 20. avgusta. Delo dobi 25 cestnih delavcev, 17 rudniških kopačev, 10 čevljarskih pomočnikov, 6 hlapcev, 21 služkinj, 16 kuharic ter po 1 hotelska kuharica, natakarica in kmečka dekla.
e— Uboj v Zrečah. V neki gostilni v Zre-čah pri Konjicah je v ponedeljek neznan moški napadel SOletnega hlapca. Ivana Be-nedejčiča iz Gornjih Zreč ter ga zabodel z nožem v trebuh, prsi in levo roko. Hudo poškodovanega Benedejčiča so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v sredo zvečer izdihnil.
a— Smrtna !l°sa. V cvetu mladosti je nenadoma umrla za posledicami težke bolezni gdč. Božena škapinova, hčerka uglednega mariborskega odvetnika dr. Karla škapina. Blaga pokojnica, ki je bila slušateljica filozofije, je uživala zaradi svojega plemenitega značaja v vseh krogih velike simpatije. Naj ji bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubila! Hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
a— Slovensko obrtno društvo Maribor vati obrtništvo in njih svojce na izlet z avtobusom v Varaždin dne 15. septembra 1940. Cena vožnji 65 din za osebo. Prijave sprejema Peter Semko. krznar. Maribor. Aleksandrova cesta 13. in tajništvo v Vetrinjski ulici lili do 11. septembra 1940. (—)
a— Opozorilo avtomebilistom in motoci-^listom. Opozarjamo vse avtomobiliste in motoeikliste na II. belokranjski festival slovenskih narodnih običajev, ki bo v Metliki v nedeljo 8. septembra od 3. do 5. popoldne. Po prireditvi bo narodno slavje ob guslah. kolu. ianjcu itd. Cesta preko Podplata. Podčetrtka. Sv. Petra pod Svetimi gorami. Bizeljskeea. Brežic. Kcstanievice in Novega mesta ie v dobrem stanju ter nudi izredne pokrajinske lepote. Nadaljnje informacne in prospekti pri »Putn:ku«.
a— Predstojmštvo mestne policije v Maribora poziva vse lastnike motornih vozil da v primeru preureditve svojega vozila aa kako drugo pogonsko sredstvo (metan, lesno oglje, nafto) v roku 3 dni ob-
vestijo o tem predstojništvo mestne policije (soba 4). Oni, ki ne bi prijavili take spremembe glede pogonskega sredstva v predpisanem roku, bodo kaznovani po čl. 243 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, v zvezi s § 44 vojaškega kazenskega zakonika.
a— 13 : 7. Mestno poglavarstvo v Mariboru je v avgustu črtalo 13 obrtnih pravic, na novo pa jih je izdalo 7.
a— Zaradi nedovoljene propagande neke tuje miselnosti je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil 301etnega posestnika Alojzija Horvata z Janžekovskega vrha na leto dni in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Kazen je bila izrečena na podlagi člena 3 zakona o zaščiti države.
a—- Mestna občina mariborska lepila cevi plinskega omrežja v Ptuju. Kakor znano, je imelo mesto Ptuj svoj čas plinsko razsvetljavo. Po vojni je tudi Ptuj dobil električno razsvetljavo in so že zastarelo plinarno opustili. Od tega časa pa ležijo v ptujskih ulicah velike množine plinskih cevi, ki jih je zdaj kupila mestna občina mariborska in jfh je že pričela izkopavati.
a— Smrtna nesreča pri obiranju jabolk.
V Zgornjem Porčiču v Slovenskih goricah je bil zaposlen pri obiranju jabolk 22-letni posestniški sin Peter černčič. Nesrečno naključje je hotelo, da je treščil na tla in obležal nezavesten z razbito lobanjo.
DANES PREMIERA najaktualnejšega ČEŠKEGA filma
Senzacionalni boji med špijoni za nov torpedo — skrajno napeti bliskovito vršeči se prizori!
Predstave danes v petek ob 15., 17., 19. In 21. url; jutri v soboto ob 16., 19. In 21. uri.
KI) IO UNION, teL 22-21
Prepeljali so ga nemudoma v mariborsko splošno holnišnico, kjer pa je kmalu zatem podlegel poškodbam.
a— Odložen otrok, v Ješencih pri Fra-mu so našli okoli 10 mesecev starega otroka moškega spola, ki ga je odložila brezsrčna mati, za katero zdaj poizvedujejo orožniki. Pri otroku so našli listek, na katerem sporoča neznana mati, da je otroka odložila zaradi tega, ker mora na delo in ni v stanju, da bi preživljala še dete.
a— Mestno kopališče v Kopališki ulici bo v petek 6. t. m. ves dan zaprto.
a— Dr. Lutman ne ordinira do 23. t. m (—)
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 5., 7. in 9. prekrasno francosko filmsko umetnino »Brlog greha« (Hotel du Nord). (—)
Burka po Sr&Zji
7. etapa
ieograd
Is Niša do Kragujevca je prvi privozil Pavlovi« — Peternelj vodi še zmerom
1. Peternelj 48:59:50, 2. Gartner 49:11:02,
Beograd, 5. septembra
Danes popoldne okoli 16. se je v Kra-gujevcu končala predzadnja etapa velike dirke okrog Srbije. Sedma etapa dirke je vodila od Niša do Kragujevca (143 km). Dirkači so iz Niša startali z nekoliko zamude šele okoli 10. ure in so začeli v Kra-gujevac prihajati okoli 16. Povsod po poti so jih kmetje navdušeno pozdravljali. Cesta je bila v splošnem dobra in tudi vreme ugodno, le v mestih kakor v Jagodini, Cupriji in drugod, so precej trpeli zaradi kaldrme. V Kragujevcu je dirkače čakal še veličastnejši sprejem kakor po manjših mestih. Med množico 15.000 gledalcev, ki se je zbaala na cilju, so bili med drugimi komandant divizije general Stajič, upravnik vojnotehničnega zavoda generala Zla-tanovič, mestni župan Stefanovič in številni drugi predstavniki civilnih ln vojaških oblastev.
Današnji dan je po rezultatu pripadel
Beograjčanu. Prvi je prispel na cilj Pav-lovič, v času 5:43:05. Po krajšem presledku je pridrvela na cilj večja skupina dirkačev, med katerimi so bili Drljačič, Voj-nov m Peternelj s skupnim časom 5:59.55, razen teh pa takoj nato še Veljkovič, Petrov, Grabnar, Gartner, Davidovič, Andrejev, Vujčič, itd.
Dirkači bodo nocoj prenočili v Kragujevcu, jutri ob 7. pa startali na zadnjo etapo do Beograda. Njihov prihod v Beograd pričakujejo med 11. In 12. uro. Končni cilj dirke je na igrišču BSK, kjer bodo vozači prevozili še tri kroge. Tudi v Beogradu čaka naše najvztrajnejše mojstre na kolesih nadvse prisrčen sprejem.
Končni plasma po končani 7. etapi je naslednji:
3. Davidovič 49:36:58, 4. Veljkovič 49:43:47, 5. Podmiljščak 49:44:87, 6. Drljačič 50:03:11, 7. Ujčič 50:10:40, 8. Petrov 50:12:03, 9. Vojnov 50:39:25, 10. Golob 51:14:19, 11. Grabnar 51: 24:24.
Šest etap v številkah
Kakor smo zabeležili že včeraj, so dirkači na poti okrog Srbije ta dan prevozili šesto etapo, ki je vodila od Skoplja do Niša. Potek dirke na tej delni progi je prinesel našim slovenskim vozačem spet nove uspehe, posebno lepega pa velikemu favoritu Hermežanu Janezu Peternelju, ki je v tej etapi spet zasedel prvo mesto in se obenem še krepkeje zasidral na prvem mestu v skupni oceni po vseh šestih etapah.
Dodatno k včerajšnjemu poročilu moramo objaviti še podrobne rezultate zadnje etape v številkah, ki se glasijo naslednje: 1. Peternelj 8:49:12, 2. Vojnov 8:49:12, 3. Davidovič 8:50:32, 4. Andrejevič 8:50:32, 5. Pokupec 8:50:32, 8. Gartner 8:50:32, 7. Pavlovlč 8:50:32, 8. Rihnovski 8:50:47, 9. Veljkovič 8:50:47, 10. Drljačič 8:53.50.
S skupnem plasmaju po šestih etapah je vrstni red prve petorice naslednji:
1. Peternelj 43:03:59, 2. Gartner 43:15:06, S. Podmilščak 43:34:39, 4. Davidovič 43:41:02, 5. Veljkovič 43:48:42, itd.
Iz gornjega se vidi, da je Peternelj pred prvim »Hrvatom«, ki je v ostalem tudi Srb, v skupni oceni boljši za več kakor 37 minut, od najboljšega Srba pa celo za več kakor 44 minut. Ce torej ne bo nesreče ali smole, Peternelju tudi končna zmag ne more uitL
Dva močna termina v nogometu
Ker so za današnji praznik in nedeljo 8. t. m. padle v vodo vse prireditve mednarodnega značaja in nameravane tekme za veliki pokal Jugoslavije, bodo oba termina na vseh koncih in krajih še bolj izrabili za prvenstvena srečanja.
Današnji spored
Pri nas doma danes ne bo večjih nogometnih tekem in sta se samo ljubljanska kluba Jadran in Ljubljana sporazumela za prijateljsko srečanje, ki bo popoldne ob 16.30 na igrišču v Kolezijl s predtekmo ob 15.30.
V	hrvatski ligi bodo današnji praznik izrabili za dve ligaški tekmi, ln sicer bosta v Zagrebu igrala Gradjanski in Split, v Varaždinu pa tamkajšnja Slavija in zagrebški železničar.
V	srbski ligi so popolno IV. kolo premaknili na današnji praznik in bo tako tamkaj odigranih 5 ligaških tekem po naslednjem razporedu:
v Beogradu: Jedinstvo—Jugoslavija (Ja-Jedinstvo, v Borovu: Bata—Jugoslavija (Jabuka), v Sarajevu: Slavija—Vojvodina in v Skopi ju: Gradjansld—2AK.
Nedeljski spored
Ta dan bo spored popoln v vseh treh ligah in sicer takole:
Mars—Železničar
V nedeljo bo imela ljubljanska nogometna publika že drugič priliko gledati 11-gaško tekmo, v kateri nastopita Mars in in železničar iz Maribora, železničar je prvak SNZ. Ta naslov, ki si ga je letos priboril, je moštvu najboljše spričevalo, železničar je nogometni klub, ki je že marsikomu prekrižal načrte in se bo sigurno tudi letos plasiral na prva mesta prvenstvene tabele.
Mars stoji pred novo ln težko nalogo. Moštvo, ki je preteklo nedeljo dalo z avt-golom Bratstvu zmago in dve točki, upa, da se mu bo posrečilo iztrgati tako močnemu nasprotniku obe točki. Hassl, So-čan, Pišek in Slanina so imena, ki garan-
tirajo za dobro Igro. Ce pa pridenemo še Doberleta ln Zigona, upamo lahko na uspeh našega ligaša.
Občinstvu, priporočamo ogled te tekme. Uprava kluba obvešča vse prijatelje in ostalo publiko, da je vstopnina do preklica določena: tribuna din 12., stojišče din 8., mladinske din 3.
Tekma bo na igrišču Ljubljane ob 16., predtekma ob 15.
Amater—Ljubljana
SK Amater v Trbovljah je za nedeljsko tekmo z Ljubljano Izdal za svoje prijatelje in pristaše naslednji poziv: V nedeljo dne 8. t. m. bo stal naš klub pred najtežjo nalogo v letošnjem tekmovanju v slovenski ligi. SK Ljubljana, dosedanji predstavnik slovenskega nogometa v državni ligi, bo naš nasprotnik. Naša športna dolžnost nam veleva, da sprejmemo to enajstorico, in naš dolgoletni prijateljski klub čimbolj prisrčno ln dostojno. Trboveljska športna javnost mora v nedeljo pokazati, da je disciplinirana, da je vredna, da njen predstavnik igra v ligi ln vredna, da lahko pozdravi v svoji sredi slovenskega prvaka.
Prosimo ln pozivamo vas, da opustite vsak neumesten klic, ker nesportnl izpadi lahko le škodujejo domačemu klubu, predstavniku rudarskih Trbovelj. Pridite na tekmo, da podprete borbo naših fantov z bodrilnimi klici!
+
Razen teh dveh tekem bosta odigrani za točke v slovenski ligi še dve, in sicer na Jesenicah med Bratstvom in Olimpom ter
v Mariboru med Mariborom in Kranjem.
★
V	Celju se bo to nedeljo začelo tudi prvenstveno tekmovanje v I. razredu, v katerem se bosta kot prvi par srečala ob 16. na Igrišču pri »Skalni kleti« SK Atletlk ln SK Celje.
*
V	hrvatski ligi bodo v nedeljo imeli štiri tekme, in sicer v Zagreba med Gra-djansldm in Haškom ter železničarjem ln Hajdukom, v Saboticl med Bačko In Sa-škom ter v Varaždinu med Slavijo in Con-cordljo.
V	srbski ligi bodo na ta termin odigrali že V. kolo, ki bo prineslo naslednja srečanja:.

iiu&eien
KINO SLOGA, tel. 27-30
To je film, v katerem igra ROBERT TAYLOR v veliki borbeni moški vlogi, v kateri mu je vzklikala velika množica, toda on je čul samo glas svoje deklice . . . Predstave ob 15., 17. 19. in 21. uri.
v Beogradu: Jedinstvo—Jbgoslavija (Jabuka) in Bask—Vojvodina, v Skop] ju: Gradjanski—Jugoslavija (Beograd), v Borovu: Bata—BSK in v Subotici: ŽAK— Slavija (S).
Otvoritev novega igrišča v Mostah
Najmlajšemu ljubljanskemu prvorazrednemu klubu je slednjič uspelo priti zopet do lastnega igrišča. Klub si na posestvu grofa Paumgartnera ureja igrišče in v nedeljo dne 8. t. m. bo igral na tem svojem igrišču prvo tekmo. Za nasprotnika si je izbral svojega lokalnega nasprotnika SK Mladiko. To bo nekakšen moščanski »der-by« in se oba nasprotnika nanj temeljito pripravljata. V okviru otvoritve bosta nastopila juniorski ln pivi moštvi Mladike in Most, in sicer
ob 9.15 Mladika jnn.—Moste jun., ob 10.30 Mladika—Moste.
Naši plavalci na poti
v SegeSIn
V nedelin 8. t. m. meddržavni dvoboj Madžarska—Jugoslavija
Z včerajšnjim dopoldanskim brzim vlakom so odpotovali do Zagreba izbrani plavalci, ki so v bazenu SK Ilirije trenirali za mednarodno tekmo z Madžarsko in bodo v teku današnjega dneva z ostailimi repre-zentanti s Sušaka in Splita odpotovati v Segedin, kjer bodo v nedeljo 8. t m. nastopili v medržavnem dvoboju z Madžari.
Naše barve bodo v tej tekmi zastopali (tekmovali bo samo po 1 tekmovalec odnosno po ena štafeta za vsako državo) naslednji plavalci: na 100 m prosto Pelhan, na 400 m prosto Žižek, v štafeti 4 x 200 m Defilipis, Pelhan, Curtini, Žižek, v štafeti 3 x 100 m mešano Ciganovič, Cerer, Defilipis, na 100 m hrbtno Ciganovič in na 200 m prsno Cerer. V waterpoolu bodo igrali: Mihovilovič, Ciovanelli, Samardžič, Dinkovič, Ciganovič, Pavičič in Curtini. Moštvo vodita člana savezne uprave Maca-rol in mr. Praunsperger, spremlja pa ga tudi trener Darko Prvan.
Na kolodvoru v Ljubljani je naše repre-zentante pozdravilo neka) športnikov s predsednikom SPZ dr Skabernetom na čelu, ki jim je želel srečno pot in mnogo uspehov.
Mariborski plavalni klub v Zagrebu
Spričo uspehov članov na zadnjih prvenstvih je Mariborski plavalni klub prejel več laskavih vabil na tekmovanja. Danes bo MPK nastopil v Zagrebu proti drugemu reprezentantu Zagreba SK Maratho-nu. Spored tekmovanja bo obsegal sledeče točke: 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 50 m prosto, mešana štafeta 3X100, štafeta 5x50 m prosto, dame 50 m prosto in 100 m prsno. Ekipa mariborskega reprezentata bo štela 17 tekmovalcev, ki so se pod vodstvom svojega trenerja Zlatiča vestno pripravili za ta dvoboj. Nastop v Zagrebu bo sigurno ponovno poglobil dobre prijateljske stike z hrvaškimi plavalnimi klubi ter nedvomno prinesel še kako izboljšanje mariborskih rekordov.
Tahle-teniški turnir
za prvenstvo Celja in Savinjske doline
Agilna table-teniška sekcija SK Celja priredi velik table-teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline, ki bo v nedeljo 8. t. m. v dvorani Celjskega doma v
ZVOČNI KINO SOKOLSKJ DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Film prekrasnih melodij ln plesov
ROS AL1E
V glavnih vlogah: Nelson Eddy, Eleanor PovvelL
Predstave: danes ob 5., 7. in 9. uri, jutri ob pol 9. uri; v nedeljo ob 5., 7. in 9. uri; v ponedeljek ob pol 9. uri
Prihodnji spored: v soboto (14. IX.)
Gospodar Safcsre
KINO MOSTE Danes ob 14.,40, 17.30 in 20.30 v soboto in nedeljo:
POŠTARJEVA H C I
HARRY BAUR
ORLAKOVE P: O K S
PETER LORRE
Celju. Kakor je razvidno iz desedaj prispelih prijav, bo to eden največjih turnirjev v Sloveniji. Prijavili so se namreč razen najboljših slovenskih igralcev tudi najboljši iz hrvatskega namiznega tenisa. Imenujemo jih samo nekaj: Maks Marinko (Hermes Lj.), naš letošnji državni prvak, ki velja za velikega favorita turnirja, če mu ne bo prekrižal računov žarko Dc-ilnar (Hašk, Zagreb), bivši državnim prvak in lanski tretji na svetovni lestvici. Razen teh dveh pridejo še: Dušan Krečič, (Mladika, Lj.), slovenski prvak, Belak, Strcj-nilt, Lakner, Ulčar, Bradcško, Strojni, Merala, Štrumbl, Knific brata Nemca, Koch, Dacič, Prohaska in še mnogo drugih. Ne smemo pa pozabiti naših vrlih Celjanov z bratoma Vrečičema, Božičem, Šchifferjem in Rebevškom na čelu, ki se bodo gotovo potrudili, da se čim častne je odrežejo.
Borba za oba prehodna pokala, bo torej nad vse huda in upamo, da se bo tudi občinstvo odzvalo vabilu v čim večjem številu, da bodo prireditelji vsaj kolikor toliko krili velike stroške.
Medklubske motociklističnc ln avtomobilske dirke na dirkališču na Tezneni pri Mariboru priredi motosekcija Slovenskega avtokluba v Mariboru v nedeljo 22. t. m. Prijave za dirko, za katero so razpisane razen častnih diplom tudi denarne nagrade, je treba poslati do 15. t. m. na naslov športne komisije motosekcije Slaka v Mariboru, trg Svobode 3. Prijavna taksa znaša za motorie din 10, za avtomobile pa din 20. Podrobni razpis bomo zaradi obilice ostalega gradiva objavili v eni prihodnjih številk.
STK Moste. Vabijo se vsi čl&ni tn klu-bovi prijatelji, naj danes popoldne sodelujejo pri ureditvi igrišča. Vsako, kdor more, naj prinese s seboj kako orodje. Današnji sestanek bo ob 18. na igrišču, na katerega se člani če posebej opozarjajo. Na tem sestanku bodo določene postave moštev, ki bodo nastopila v nedeljo.
SK Jadran. Igralci I. skupine morajo biti v garderobi ob 16., igralci juniorske skupine istotam ob 15.
SK Svoboda. Drevi ob 20. strogo obvezni sestanek I. in juniorskega moštva zaradi nedeljske tekme za trening s Herme-som. Opremo je dvigniti v nedeljo do pol 9. v naši garderobi. Juniorji pričnejo ob 9., a prvo moštvo ob 10. na Hermesu.
K^iko je veljala španska državi?
wojna

a
špansko finančno ministrstvo je izdalo izčrpen pregled španskih financ od 18. julija 1936 dalje, torej od izbruha španske državljanske vojne do današnjih dni. Iz teh uradnih podatkov izhaja, da je Španija (mišljena je seveda samo nacionalna Španija) potrošila za državljansko vojno, ki je polna tri leta divjala na španskem ozemlju, 8262 milijonov pezet, od katerih jih je bilo 7600 milijonov kritih od španske narodne banke. Kakor ugotavlja navedeno poročilo, je ista banka izdala republikanski vladi okoli 23.000 milijonov pezet. (Skupno se torej v poročilu finančnega ministrstva ocenjujejo izdatki zaradi državljanske vojne na približno 31 milijard pezet!)
Zanimivi pa so tudi nadaljnji podatki poročila glede vojnega dolga, katerega amortizacijo je prevzela nase španska vlada. Napram Italiji znaša ta vojni dolg 5000 milijonov lir, ki jih bo Španija vrnila v 25 letih, začenši z letom 1941, medtem ko je baje španski dolg napram Nemčiji znatno manjši (v poročilu ni naveden), ker da so bile nemške dajatve sproti poplačane s španskimi dobavami. Izplačilo ostanka španskega dolga Nemčiji bo urejeno s posebnim dogovorom. Mimo teh posojil pa je Španija v prvem delu državljanske vojne (torej v času, ko nacionalisti še niso zasedli Madrida) prejela še 175.000 v funtih ter en milijon 200.000 v dolarjih. Za ureditev plačilne bilance med vojno je nacionalna vlada zaključila še posebne trgov-
ske kredite, ki so znašali 3.2 milijona funtov, 12 - milijonov švicarskih frankov ter 50 milijonov esltudov. S tem se je Španija — upoštevajoč tedanje kurze — zadolžila na zunaj za okoli 1200 milijonov zlatih pozet, tako da znaša skupna zadolžitev Španije na tej podlagi, upoštevajoč prejšnje enake kredite, 1250 milijonov zlatih pezet.
Deficit je v času od aprila do decembra 1939 znašal 2620 milijonov pezet, od katerih jih je 2500 milijonov krila španska narodna banka. Davčni dohodki so v prvem polletju 1940 vrgli skupno 2981 milijonov pezet v primeri s 1950 milijonov pezet v prvem polletju 1935 (pred državljansko vojno), kar kaže na znatno večjo davčno obremenitev španskega naroda po vojnL
Ako primerjamo zunanjo zadolžitev Španije zaradi državljanske vojne z enako zadolžitvijo Francije in Italije zaradi svetovne vojne 1914—18, znaša španska zadolžitev četrti del tedanje francoske ln polovico tedanje italijanske zadolžitve, kaf predstavlja glede na državljansko vojno izredno visoke številke.
Vremenska napoved
ZOmunska: Toplejše, pretežno jasno ln lepo vreme, le v gorskih krajih ln v zapad-ni polovici utegne biti malo več oblačnosti. Jutranja megla v dolinah in kotlinah.
edarstvo
Pred reorganizacijo Jugoslovenskega jekla
Podpredsednik državnega železarskega podjetja »Jugoslovensko jeklo« Hamid Kur-begovič je dal novinarjem izjavo o reorganizaciji jugoslovenskega jekla. Med drugim je dejal, da je temelj težke industrije rudno bogastvo Bosne. Vprašanje reorgani, zaeije podjetja se je pojavilo v zvezi z njegovim dosedanjim poslovanjem in je našlo tudi odmev v vladi, ki se s tem vprašanjem že bavi. Kakršna bo ta reorganizacija, v vsakem primeru je stališče predstavnikov Bosne in Hercegovine, da mora biti reorganizacija izvedena na komercialni osnovi. Ker ima podjetje velik vpliv na gospodarstvo Bosne in Hercegovine, je razumljiva želja gospodarskih krogov, da bi imela Bosna popoln vpliv na poslovanje tega p-.djetja.
»Hrvatski dnevnik« k temu naglaša, da Je potrebna komercializacija tega podjetja na mnogo širših temeljih. Mnenja je, da je treba »Jugoslovensko jeklo« vrniti v okvir glavne direkcije rudarskih podjetij v Sarajevu in vso direkcijo komercializi-rati. Pri ustanovitvi »Jugoslovenskega jekla« so bili iz rudarskih podjetij iztrgani posamezni deli, ki niso sposobni za življenje, kakor kaže izkušnja. S principom komercializacije se ne da dovesti v sklad politika, ki se v tem podjetju vodi. Ce se podjetje komercializira, mora biti kriterij za imenovanje vodilnih uradnikov le strokovna sposobnost. List poudarja, da so vsi trije ravnatelji Srbi, čeprav je'tudi med Hrvati dovolj rudarskih strokovnjakov.
Po mneniu »Hrvatskega dnevnika« ne more biti namen komercializacije. da se uradniki tega podietia. izvzameio iz zakona o uradnikih in se jim določijo ho.ent-ne plače in drugi nrejmki. Če .ie ta ali oni uradnik neobhodno potreben in odiičan strokovnjak, se ta izjema lahko upraviči. Ni pa upravičeno velike plača določati uradnikom, ki so s svojim dosedanjim delen dokazali, da niso sposobni za vodstvo takega podjetja, zlasti če se istočasno zapostavljalo zelo spodobni strokovnjaki v državni službi zaradi svoje nacionalne in politične pripadnosti.
Tudi beograjska »Politka« odgovarja na izjavo podpredsednika Kurbagoviča ter poudarja, da »Jugosloven=ko jeklo« ni regionalna ustanova ozkega gospodarskega značai. To ie codietie. solcšnega državnega značaja, zato so neupravičena nazira-nia. ki se pojavljajo vraži javnosti od časa do časa in izvirajo iz regionalnih interesov
ali iz osebnih ambicij. Vprašanje »Jugoslovenskega jekla« je vprašanje vse države. njene moči in državne obrambe. Nazori kakršne ima g. Kurbegovič morajo le utrditi državno upravo v odločitvi, da poišče takojšnjo rešitev celega problema. To je tem boli nujno, ker nam ie železo danes zelo potrebno. Vprašanje Jugoslovenskega jekla je tehnično vprašanje, to je vprašanje organizacije noslovania in vprašanje sposobnih in poštenih ljudi, ne pa ozkih regionalnih problemov, ki so v nasprotju z gospodarskima in državno obrambnimi cilji.
S stališčem »Politike« se »Hrvatski dnevnik« docela ne strinja, češ. da »Jugoslovenskega jekla« ni mogoče izločiti iz gospodarske povezanosti kraia. kier ie postavljeno. List še poudarja, da je naibolj žalostno, da ima podietie ravno v dobi konjunkture za železo deficite in da ie prišlo v položaj brez izhoda. Strinja se s »Politiko« le v tem. da ie vprašanje Jugoslovenskega iekla tehnično vprašanje, to ie vprašanje organizacije dela in postavitve sposobnih ljudi.
Državna podjetja ustavljajo obratovanje
Iz Banje Luke poročajo, da je s 1. septembrom ustavljeno obratovanje v državni tvornicl celuloze v Drvarju, in sicer zaradi slabega izvoza celuloze v inozemstvo. Istočasno pa je bilo ustavljeno obratovat nje tudi v obratih državnega gozdnega podjetja šipa/da. šipad, ki je največje lesnoindustrijsko podjetje je ustavil obratovanje v žagah v Drvarju, v Zavidovidu in čajniču. Zaradi tega je izgubilo delo okrog 2500 delavcev.
V zvezi z ustavitvijo obratovanja pri šipadu je podpredsednik upravnega odbora šipada dr. Niko Ljubišič izjavil, da je moral šipad ustaviti delo, ker je izključno navezan na izvoz. Prej je šipad izvažal les v Afriko, zlasti v Tunis, in v Južno Ameriko ter v druge prekomorske države, že lani po izbruhu vojne so nastopile težkoče zaradi podražitve pomorskega prevoza in zavarovanja. Odkar je vstopila Italija v vojno, pa je onemogočen vsak nadaljnji prevoz skozi Sredozemsko morje in izvoz v prekomorske države. Zaradi ustavitve tega izvoza je moral šipad ustaviti obratovanje. Uprava šipada se bo potrudila najti možnost za ponovno obratovanje v svojih podjetjih.
fčsva i<are£ba o preureditvi
motorjev 23 pcgGn z domačimi gorivi
Finančni minister je izdal na osnovi čl. 1. urerbe o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili od 10. novembra lanskega leta spremembe in dopolnitve naredbe štev. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva, čl. 41. naredbe št. 3., ki se tiče pretvoritve motorjev na pogon z i" inačimi gorivi, se spremeni in se odslej
Lastniki podjetij z motornim pogonom na tekoče gorivo so dolžni v smislu 2. odstavka § 26. uredbe o tekočem gorivu svo-•e naprave predelati na pogon z domačim e« rivem, ali pa si morajo urediti drug način pogona, ki bo zajamčil nemoteno obratovanje v primeru, da pride do pomanjka-n/a tekočega goriva. Ta predelava motorjev odnosno uspooobljenje za drugačen pogon s>e mora izvršiti najkasneje do 1. oktobra 1940.
Glavna kolektura drž. razr. loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14,
javlja izid žrebanja z dne 5. septembra, V. razreda 40. kola: DIN 100.000,— št. 21093 DIN 80.000,— št. 3556 DIN 60.000.— št. 71425 DIN 50.000,— št. 36146 DIN 40.000.— št. 44615 DIN 30.000.— št. 81938 DIN 20.000.— št. 3971 50584 86297 DIN 16.000.— št. 28261 DIN 12.000.— št. 7304 84392 PO DIN 10.000,— 14656 18501 53644 68715 80275 81773 90374 PO DIN 8.000.— 24256 57683 58109 59844 89678
14355 95291
1551 53077
69399
27131 65739
18447 97796
12341
53798 74292
33089 69069
PO DIN 6.000.— 12820 15977 19763 22952 31241 58022 60588 62397 65537 65562 74720 94668 PO DIN 5.000.— 35340 41385 53440 64350 62117 70711 72679 76135 96917 PO DIN 4.000.— 2069 6975 7715 10149 12079 13137 16720 17991 24845 25510 31899 37116 37257 44056 46871 47934 52384 61883 76787 76970 85964 87999 89024 96855 97976
Nadalje je Dilc izžrebanih še veliko število dobitkov pc din 1.000.—.
Ker so oili dobitki javljeni telefonične eventuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v soboto 7. t. m. Vsi oni, ki sc zadeli v kolekturi »Vreler ?reče« naj srečk«* t.-!<•■>; predložijo v Izplačilo.
Od gornje obveznosti so izvzeti: a) lastniki motorjev, ki se uporabljajo v električnih in industrijskih podjetjih izključno kot rezervno pogonsko sredstvo za primer defektov na rednih pogonskih napravah; b) lastniki motorjev, ki se uporabljajo za pogon gasilskih naprav in c) lastniki motorjev, katerih gonilna moč se uporablja za pogon specialnih črpalk in drugih naprav v podjetjih, če morajo te črpalke odnosno naprave imeti po svojem namenu posebno pogonsko silo, pa niso v pogonu dalj kakor 10 ur na teden.
Od obveznosti glede predelave motorjev ednosno uspesobljenja za drugačen pogon so do nadaljnje naredbe trgovinskega ln finančnega ministra izvzeti: a) lastniki motorjev do zaključno 20 konjskih sil, ki se uporabljajo za pogon strojev v krajih, kjer ni industrijske električne energije; b) lastniki motorjev za pogon strojev, ki se morejo po naravi posla premeščati; c) lastniki obstoječih dvotaktnih motorjev do zaključno 50 konjskih sil.
Gornja sprememba naredbe je objavljena v »Službenih novinah« od 4. septembra in je s tem dnem stopila v veljavo.
Luksemburg je vključen v nemško carinsko območje
Kneževina Luksemburg je bila od leta 1842. do leta 1919. v carinski zvezi z Nemčijo. Po končani svetovni vojni je izstopila iz te carinske zveze in je sklenila z Belgijo pogodbo o carinski uniji, in sicer za dobo 50 let. Ta carinska unija je praktično stopila v veljavo leta 1920. Kakor poročajo iz Berlina je sedaj beflgijsko4uk-semburška carinska unija razveljavljena in je Luksemburg znova vključen v nemško carinsko območje. Zaenkrat je določen nekak prehoden stadj, m sicer tako, da bo belgijsko blago še nekaj časa prihajalo v Luskemburg brez carine.
Luksemburg je v znatni meri navezan na izvoz zlasti glede izdelkov težke železarske industrije, kajti 90% železarske produkcije mora Luksemburg izvažati na tuja trgovišča. Kapaciteta luksemburške železarske industrije znaša na leto skoro 3 milijone ton surovega jekla. Dejanska produkcija surovega jekla pa je znašala leta 1938. 1.44 milijona ton, lani pa 1.76 milijona ton, medtem ko je znašala produkcija surovega železa 1.84 milijona ton (leta 1938 1.55 milijona ton).
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 31. avgusta zaznamuje zaradi ultima povečanje obtoka bankovcev za 293.3 na 12.241.1 milijon din. S tem je obtok bankovcev dosegel odnosno za malenkost prekoračil stanje, ki je bilo zabeleženo ob koncu junija. Obveznosti na pokaz so se vzporedno zmanšale za 300.9 milijona din. Predvsem so nazadovali privatni žirovni računi za 266.9 na 1290.0 milijona din.
Zlata podlaga je ponovno naraslo za 11.3 na 2330.4 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 3728.7 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so narasle za 24.4 na 556.0 milijona din.
Menična in lombardna posojila so ponovno nazadovala za 34.1 na 1650.8 milijona din, medtem ko se je eskont bonov za Narodno obrambo povečal za 33.0 na 4598 milijonov din.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage, je znašala 31. avgusta zlato kritje obtok ^ bankovcev in obveznosti na pokaz 25.85/c.
Gospodarske vesti
= Pogajanja za dobavo bombažne preje iz Italije. Poročali smo že o novih pogajanjih za določitev cene. tx> kateri nai nam italijanske predilnice dobavljajo bombažno prejo v okviru kontingentov, določe- v nim s trgovinskim sporazumom. Naša de- I
legadj« to že odpotovala ki Jo vodi K. Vlada Ilič, člani delegacije oa so naslednji predstavniki tekstilne industrije ee. Horo-vitz (iz Kranja), dr. Golja. Ivančič. Tobol-ski in Sire (iz Kranja). V imenu direkcije za zunanjo trgovino bo pogajanjem prisostvoval načelnik uvoznega oddelka te direkcije dr. Kristič.
= Pomanjkanje klirinških mark. v zadnjem času se opaža na borzi pomanjkanje klirinških mark za naša blagovna plačila v Nemčiji. Kakor poročajo iz Beograda, bo v nekaj dneh na razpolago več klirinških mark. ker je dosežen sporazum med našimi in nemškimi ustanovami, da se del naših klirinških terjatev po kompenzacijskem računu »C« prenese na račun »B«. Verjetno je, da bo že ob koncu tedna na razpolago dovolj klirinških mark za potrebe naših uvoznikov nemškega blaga
= JugoslovenSko-boIgarska gospodarska konferenca. Po informacijah Jugoslovenskega kurirja bo za prihodnji mesec v Beograd sklicana jugoslovensko-bolgarska konferenca, na kateri bodo proučili možnosti intenzivnejše izmenjave dobrin med obema državama in možnosti gospodarskega sodelovanja. Konferenca bo imela privatni značaj.
= Podražitev piva. Iz Beograda poročajo, da je urad za kontrolo cen odobril povečanje cene pivu za 1 din pri litru, tako da se pivo v sodčkih prodaja po 730, črno pivo pa po 770 din za hL
— Maksimalna cena krompirja v Zagrebu. V Zagrebu so določene maksimalne cene za krompir v prodaji na drobno, in sicer za slavonski krompir na 1.50 din, za štajerski pa na 2 din za kg.
= Cena za Janino in mast v Zagrebu.
Oblastno nadzorništvo za cene v Zagrebu je določilo nove cene za svinjsko meso, slanino in mast. Maksimalna cena za slanino je določena na 21 din, za mast pa na 24 din za kg.
= papirnate vreče za kristalni sladkor. Finančni minister je odobril, da se za kristalni sladkor lahko uporabljajo papirnate vreče sistema »Bates«, ki so izdelane iz trojnega natronovega papirja in tehtajo 400 gr. Polniti se morajo tako, da tehta vreča bruto 50 kg. Vreča je v gornjem delu opremljena z bombažnim ali platnenim vlepljenim trakom, kjer je polna vreča zašije in plombira. Take vreče se smejo samo enkrat uporabiti.
= Prisilni odkup pšenice in pSen'čne moke. V »Službenem listu« od 4. t. m. je objavljen odlok bana o prisilnem odkupu pšenice in pšenične moke v dravski banovini. Na osnovi čl. 2. uredbe o ukrepih za preskrbo orebivalstva in vojske s kruhom z dne 24. avgusta t. L ie ban dravske banovine odločil, da se oreskrt>ovanie prebivalstva v vseh srezih dravske banovine in na območju mestnih poglavarstev v Ljubljani. Mariboru. Celiu in Ptuiu v smirlu navedene določbe poveri Gospodarski zvezi r. z. z o. z. v Ljubljani. Na nieno zahtevo in na nien račun se v dravski banovini vrši prisilni odkup pšenice in oSenič-ne moke po določbah navedene uredbe Za poslovanje Gosipadarske zveze bo v tei zvezi izdala banska uprava posebne odredbe.
— Omiljenje prepovedi zaradi slinavke
in parkljevke. Ker je slinavka in parkljevka v banovini Hrvatski in v dunavski, drinski in vrbaski banovini že prenehala in ni več nevarnosti, aa bi se v prometu z živimi parkljarji vnašaal ta kužna bolezen iz navedenih banovin v dravsko banovino, je ban dravske banovine ukinil naredbo proti širjenju te kužne bolezni od 30. julija 1938., po kateri je bil prepovedan vsak promet z živimi parkljarji iz banovine Hrvatske, dunavske, drinske in vr-baske banovine.Obenem je spremenil naredbo od 9. julija 1938. in veija v bodoče naslednji predpis: Prepovedano je v trgovskem prometu goniti po javnih cestah in poteh in se tudi ne smejo prevažati na vozilih z govejo vprego. Obenem je prepovedano vsako trgovanje s temi živalmi, ki se gonijo od hiše do hiše. Hlevi trgovcev L živino in mesarjev morajo biti po veterinarsko redarskih predpisih primerno urejeni in oblastveno odobreni. Hlevi za trgovsko živino morajo biti ločeni od hlevov za drugo domačo živino. Hlevi morajo biti razkuženi po vsakokratni odprodaji, najmanj pa vsak mesec enkrat, kar nadzoruje občinsko oblastvo. Trgovci z živino morajo voditi seznam trgovske živine z navedbo prodajalca, kupca, občine in živinskega potnega lista. Ta seznam mora biti na razpolago oblastvenim organom. Prevoz konj, goved, ovc, koz in svinj po železnici se mora napotiti do one postaje, ki je najbližja namembnemu okraju, prevoz klavnih živali pa samo v kraje, kjer je oblastveno odobrena klavnica Prekrški gornjih odredb se bod kaznovali v denarju do 900 din ali z zaporom do 30 dni.
Cena dehidriranemu Špiritu za. mešanje z bencinom. V drugi polovici aprila je finančni minister povišal prodaino ceno dehidriranemu špiritu za mešanje z bencinom na 9 din za ka franko tvornica. odnosno dehidrirna postaja skupai s prometnim davkom, toda z omejitvijo, da velja ta cena le od 15. aprila do 31. avgusta, 1. septembra pa nai bi zopet veljala prejšnja prodajna cena. ki je bila določena 6. oktobra lanskega leta v višini 7.50 din. Razlika v višini 1.50 din se ie porabila izključno v korist kmetijskih tvornic špirita za povečanie njihove preference. Z odlokom od 31. avgusta ie sedai finančni minister predpisal, da se od 1. septembra do nadaljnjega določi uradna proda jna cena dehidriranemu špiritu za mešanje z bencinom na 9 din. pri čemer gre. kakor doslej. 1.50 din v korist kmetijskih tvornic špirita za povečanje njihove preference.
= Pred nadaljnim razširjenjem prepovedi izdelovanja blaga Iz gumija. V petek je bila v trgovinskem ministrstvu konferenca s predstavniki industrije gumijastih izdelkov. Na tej konferenci so bile ugotovljene zaloge in potrebe za prihodnjih šest mescev. Konferenea je proučila vprašanje uporabe odpadkov in starih predmetov iz gumija. Stari gumi se da dobro regeneri-rati, zlasti če se pomeša v določenem odstotka z novim gumi jem. V naši državi smo v zadnjem času nabrali okrog 150 vagonov starega gumija in obstoja možnost, da to blago deloma izvozimo v kompenzacijo za ustrezajočo količino novega gumija. Konferenca je posvetila posebno pozornost pomanjkanju gum za tovorne avtomobile in avtobuse. Tvornice opank iz gumija so stavile predlog, da bi se dovolilo izdelovanje takih opank iz starega gumija z dodatkom 10% novega gumija. Zaradi velike potrebe državnih podjetih in pomanjkanja surovine pa ni verjetno, da bi prišlo do
omiljenje prepovedi izdelovanja opank iz gumija. Verjetno je, da bo prepoved izdelovanja določenih predmetov iz gumija še razširjena. Konferenca se je najobširneje bavila z vprašanjem uvoza gumija iz inozemstva. O tem vprašanju se vodijo pogajanja z Anglijo in Rusijo.
= Ljubljanski veleSejem se spremeni v
družbo z o. z. Za 18. septembra ie sklican redni občni zbor Ljubljanskega velesejma, reg. zadruge z o. z., na katerem bodo zadružniki sklepali o Dretvoritvi zadruae v družbo z o. z. po § 118. novega zakona o gospodarskih zadrugah. Po novem zadružnem zakonu ni več mogoč obstoj zadruge z delokrogom, kakršnega ima Ljubljanski veleseiem. predvsem zaradi predpisov o poslovanju z nečlani. Ljubljanski velese-jem oa bo imel tudi kot druZba z o. z. ob-čekoristen značaj
= Gradbena dela. Banska uprava je razpisala gradnjo železobetonskega mo tu čez Mestiniščico in rekonstrukcijo fca~o-vinske ceste 1/31 v Sodni vasi pri Podčetrtku (proračun 593.000 din), nadalje licitacijo za redulacijo Savinje pod Celjem od km 23.500 do km 24.180 v drugem de'u V. etape (proračun 2,025.000 din) in drugo licitacijo za gradnjo objektov v km 5 226, 5.567 in 8.476 pri rekonstrukciji drž. ceste Ježica — Domžale (proračun 717.000 din).
Borze
5. septembra.
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki neizpremenjeno 14.70— 14.90. Grški boni so bili danes zelo čvrsti; v Zagrebu je bilo povpraševanje po 58, v Beogradu pa je bil zabeležen promet po 59. Bolgarski klirinški čeki so se danes v Beogradu trgovali po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za vojno škodo pri čvrsti tendenci povpraševanje po 445 (v Beogradu je bil pro-
met po 448). Tudi ▼ ostalih državnih
notah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.27
—	181.43 New York 4425 — 4485. Curih 1010.29 — 1020.29. Tečaji na svobodnem trgu; London 220.46 — 223.46. New York 5480 — 5520. Curih 1248.45 — 1258.45.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.80 (bankovci 6.80). London 17.60 (bankovci 8.90). New York 439 (bankovci 435). Milan 22.15. Madrid 40. Berlin 175.60 (registermarke 51.00). EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445 den.. 4°/o agrarne 51 den.. 4% severne agrarne 52 den.. 6°/« šumske 69.50 den.. 6% begluške 76 den.. 6% dalm. agrarne 69.50 den. 7% stabil. 94 den. T/o invest. 96 den. 7% Blair 94 den.. 8% Blair 99 den; delnice; Narodna banka 7800 bi.. PAB 190 den.. Trboveljska 280 — 290. Gutmann 45 den., Šečerana Osijek 205 den.
Beograd. Vojna škoda 447 — 448 (448). 4°/o agrarne 53 den.. 4°/» severne ag-arne 52 den.. 6% begluške 77 — 77.75. 6°'o dalm. agrarne 70.50 — 71 (71). 6°'« šumske 70 50 den.. 7°/o invest. 99 den.. 7% Seligman 101 den.. 7% Blair 94.50 den.. 8% Blair 100 den.. PAB 195 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
"+" Chicago, 5. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 75.25. za dec. 77.50 za maj 78.375: koruza; za sept. 62.875. za dec.
57.375. za mai 58.
+ Novosadska blagovna borza (3. L m.) Tendenca za koruzo zelo čvrsta. Pšenica; za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: bački. sremski. slavonski 305 — 310. Ječmen: baški in sremski 340
—	345; pomladni 360 — 400. Koruza; ba-ška 395 — 400. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »0g« in »Ogg« 723: krufna moka 358. Otrobi: fr?nko mlin brez skupnega davka in vreč: ISO.
Zanimivosti z velesefma
V pričakovanju današnjega slavnostnega dne je bil včerajšnji obisk velesejma zelo velik Obiskovalci so prišli na sejmišče iz vseh delov države. Razstavlialci prcca-jaio nad vse pričakovanje živahno in to nrav v vseh razstavljenih predmetih.
Velika posebnost letošnje jesenske razstave so vozovi naših mengeških in jar-ških kolariev. ki razstavljajo med že znanimi zapravljivčki in mesarskimi ter drugim vozovi tudi še šiportne lovske in različne druge vozove s polno in zračno pnevmatiko. Gornji kovinski deli teh vo7 so vsi pokromani. spodnji črno lakirani, kakor to zahteva običaj in sedanji čas. Ves za te vozove porabljeni les ie naš lepi svetli iesen. le zaoravliivčkove stranice so iz mahagoniziranega bresta. Naši zvesti ko-larji so tudi s kuočnami nrav zadovolini.
Avtomat za kuhanje kave Bavaria skuha 1 do 3 minutah od V« do 2 litra kave. Pri tem je zelo štedljiv s kavo, ker je popolnoma izrabi in daje izredno aromatično okusno pijačo. Aparati se dobijo za električno kuhanje in za kuhanje na štedilniku, plinu, špiritu itd. —
Carborundum-materijal za brušenje in poliranje marmorja, granita, prirodnega in umetnega kamna, keramike, brusnih kamnov za brušenje nožev itd. je letos na velesejmu prvič razstavljen.
»Stewe« je najnovejše pralno sredstvo za svilene nogavice, ker učvrščuje niti, zato se nogavica po pranju tesno oklene
nege. Ta pralni prašek je res neobhodno potreben vsaki dami.
Edina tvrdka v pisarniškem pohištvu razstavlja najnovejšo pisalno mizo, kjer je izrabljen vsak centimeter. Ta pisalna miza J je rej proizvod bistrega praktika - organizatorja, povrhu pa je čisto domače delo. Razstavljajoča tvrdka razkazuje najnovejše pridobitve na polju dobre premišljene kartoteke.
Vremenske hišice so bile dosedaj im-portiran in zelo iskan produkt, danes pa izdeluje domača tvrdka slovenske vre-i menske hišice z gorenjskim Janezom in Micko, ki zanesljivo napovedujeta ves čas velesejma lepo vreme. Tudi lesene majolke so novost in poceni so.
S>ejemske cigarete Vardir in Dr'n^ ce dobe po navadni ceni samo v ve es jem-j ski trafiki, ki ie v drevoredu tik /a bivšim češkim paviljonom, kier ie sedai prirejena turistična razstava ad veleseiem
An gora volna — zahteva današnje me e. Najlepša pletenine se danes izdelujejo :z angera volne. Ta volna je mehka in daje pletenini izgled nežnosti in ljubkosti. An-gora volna pa je tudi zelo topla. Zlasti za pletene bluze je angorska volna nafpriprav-nejša. Najlepšo angera voino izdelujejo iz dlake angorskih kuncev. Oglejte si jih na razstavi malih živali na velesejmu.
Veleseiemski vhod v Šiški nasproti Uni-ona ie danes ves dan odort.
Petindvajsetletnima
Endlicherjeve smrti
Včeraj dopoldne se je poklonila na grobu predvojnega voditelja jugoslovenske omladine med Slovenci Ivana Endlicherja deputacija starešinske organizacije »Preporoda« in položila na grob šop rdečih rož z državno trobojnico. Tako je bilo tiho proslavljena 251etnica dne, ko je izdihnilo srce Ivana Endlicherja, ki je gorelo samo za jugoslovensko stvar in osvoboditev Slovencev izpod tujega jarma. Pokojni Endlicher je bil žrtev avstrijskega gospodstva, proti kateremu se je bu-nil z vsem žarom svoje mlade revolucionarne duše. Bil je organizator predvojne jugoslovenske revolucionarne omladine med Slovenci. Postal je duša »Preporoda« in vsega z njim združenega gibanja. Bil je med prvimi aretiranci ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 in ni zapustil več živ jetniških zidov. Sprva je bil obsojen na sedem mesecev ječe, pozneje je bil ponovno obtožen, prepeljan v Gradec, kjer je v jetnišnid shiral in umrl 5. septembra 1915. Leta 1923 je bilo njegovo truplo prepeljano v osvobojeno In zedinjeno domovino, kjer mu je narod v Ljubljani priredil svečan pogreb. Njegov grob se danes nahaja med grobovi velmož na Navju pri Sv. Krištofu.
Živkovič in Banjanin
v Bosni-Hercegovini
Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter živkovič je prispel v spremstvu prvega podpredsednika JNS g. Jovana Banjanina v Tuzlo. Sestal se je s tamošnjiml predstavniki stranke in jim poročal o političnem položaju. Predsednik živkovič bo prihodnje dni obiskal celo vrsto organizacij stranke v Bosni in Hercegovini.
Zagrebške pritožbe
»Obzor« posveča uvodnik težkemu položaju Hrvatov izven okvira meja banovine Hrvatske. Tako opisuje položaj Hrvatov v Boki Kotorski, kjer se jim baje godi sedaj slabše, kakor se jim je pred podpisom sporazuma 26. avgusta lanskega leta. »V zet-ski banovini sploh postopajo s Hrvati tako, kakor da jih hočejo prisiliti k izselitvi. Prav tako težak je položaj Hrvatov v drinski, vrbaski ln dunavski banovini, kjer Hrvati po prvi obletnici sporazuma še vedno niso enakopraven činitelj pri upravljanju političnih poslov. V vseh teh krajih so tudi povsod gospodarsko zapostavljeni. Državne in samoupravne oblasti prehajajo preko hrvatskih zahtev in teženj, kakor da jih sploih ni. To ustvarja vse večje neraz-položenje med Hrvati izven meja banovine in povsem razumljivo tudi med samim hrvatskim narodom v Hrvatski. To neraz-položenje še pojačuje zavlačevanje rešitve finančnega problema banovine Hrvatske in pa sistematično odlaganje celokupne naše
notranje preureditve. Vse to ustvarja ve-dn» težji položaj med hrvatskim ljudstvom za odgovorne člultelje hrvatske politike. Izgleda, da so v Beogradu na poslu gotovi činitelji, ki špekulirajo s težavami odgovornih faktorjev hrvatske politike.«
O novi moki in .»ljudskem kmha"
V sredo je bila v Beogradu konferenca zastopnikov mlinske industrije, na kateri so razpravljali o mletju moke za ljudski kruh. Glavni referent je bil profesor Gru-jič, ki je objasnil zbranim delegatom mlinarjev, na kak način je mogoče namletl iz 100 kg pšenice 10 kg bele moke, 70 kg moke za ljudski kruh in 20 kg otrobov.
Kakor čujemo, je bil v sredo popoldne tudi v Ljubljani sestanek zastopnikov naše mlinske industrije, pekov in delegatov banske uprave. Na sestanku so razpravljali o mletju moke za ljudski kruh. Iz-nešena so bila razna mnenja. Zastopniki slovenskih mlinov so ob tej priliki izjavili, da jim ne bo mogoče dobaviti moke za ljudski kruh pred sredo meseca. Konferenca, ki je trajala skoraj štiri ure, se bo nadaljevala prihodnje dni.
»Hrvatski dnevnik" o prehrani
Našim ugotovitvam, da je vprašanje prehrane naroda pri nas predvsem organizacijski problem in da je treba le dobre volje in sposobnih ljudi, da ga zadovoljivo rešimo, se pridružuje tudi »Hrvatski dnevnik«. Glavno glasilo Hrvatske seljačke stranke piše, da ni resnično, da v državi nI dovolj hrane. Nasprotno, nje je toliko, da vsakdo lahko dobi dovolj živil, če je organizacija v redu. Kruha mora biti dovolj in ta kruh ne sme biti tako drag, da bi morala majhna rodbina delavca izdati zanj četrtino mezde svojega hranitelja. Dohodki velikega dela mestnega prebivalstva danes niso v nikakem razmerju z najbolj potrebnimi izdatki. »Hrvatski dnevnik« smatra, da so cene žita pri nas previsoke. Od njih kmet tudi nima mnogo koristi, pač pa veieposestniK. itar se pa cen svinjskega mesa tiče, smatra »Hrvatski dnevnik«, da morajo biti visoke, ker je cena koruze visoka. List svari pred eksperimenti, ki so epasni, ter smatra, da je sreča za Hrvatsko in celo državno zajednico, da sta Prizad in Ravnateljstvo za izvoz v rokah oven nrvatskih stroKovnjaKov, ur. Biča-niča in dr. Totha, ki pa na žalost nista našla dovolj sposobnih ljudi v Beogradu.
Kar se drv tiče, smatra »Hrvatski dnevnik«, da jih je na Hrvatskem toliko, da jih bo banovina še uporabila v zameno za žito iz drugih krajev. Končno opozarja na propagando gotovih elementov, ki skušajo težkoče današnjega časa zlorabiti ter poziva narod na disciplino, zagotavljajoč ga, da bo na Hrvatskem kruha in goriva dovolj.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par ia besedo. L)in d. davna za vsaK oglas m euKratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsaK oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje na.- >vov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka zp vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« |>SM * _ „ „«„«.»,„1. _odgovor, priložite Ulfl 3«' v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana.
Beseda 1 Dtn davek ; Din. za Mire ali dajanje naslova 5 Din Nalmaniš znesek 17 Din
Za čas ljubljanskega velesejma
Be priporoča restavraci ja Gorenjski ko odvor Eno minuto od sejma poleg kolodvora Šiška 24120 18
Pri Putrichu
danes, iutri in v nedeljo ples,. Odprto dc 3 Vljudno vabljeni.
2451918
Dekle
za vsa gospodinjska dela in pomoč v trgovini dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za takoi«.
24551-1
Viničar
z dobrimi spričevali, strokovnimi in s užbenl-mi se šče za dal.T.atin-cko rrim~rje. .for-Ufloe na ogl. odd. Jutra pod »Vincilir«.	24498 1
Postrežnico
vestna ln pridno, sprej memo za nekaj' ur dnev-ure I no. — Jesenkova 4, ' j pritličje '.evo. poleg pivovarne Union.
24507-1
Beseda Oin aaveK Din. «a 5Urc al! dajanje oaslnva ^ Din Naimamš ^nesefc II Dtn
100 dobrih delavcev
spreimem takoj v Pod vincih pri Ptuju Mavric Anton, mestni stavbenik. Ljubljana.
24391 1
Pridno dekle
za vse, ki z.na nekoliko kuhati, sprejme boljša rodbina v Beogradu. V;::- ali: Aleksandrova c. 4J, Maribor.
24453-1
Služkinjo
ki je vajena vseh gospodinj-kih de: ln kuhe i-šlem -a majhno družino. Predpogoj: čistoča in poitenjo. Zakrajšek, Ljubljana, Miklošičeva cč ta 34.
24411-1
Mizarja
m-ajšegi in : prstnega, ki bi oprav jal tudi po-fc.j si i ;e talioj sprejmem. Naslov v oglasnem odidi. Jutra.
24412 1
Krojaškega
pomočnika
za velika dela sprejmem takoj. Vodovnik S avko. Zagorje.	24481-1
Slikarske
m pleskarske pomočnike sprejme Bokal France, Celovška c. 234.
84184-1
Dcklico
staro do 16 let. k enoletnemu otroku, iščem za takoi. Sp. Šiška, Gasilska c. 15/1, Grčar.	24543-1
Vzgojiteljico
Šafarja
resnega, srednjih let, sprejme veleposestvo blizu Celja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Šafar«.
24574-1
Siik. in pleskarske pomočnike
zanesljive in dobro izvežba-ne, sprejme takoj Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg štev. 15.	24573-1
\dlan1e naslova 5 Din laimanjšl znesek 12 Did i/saka beseda 50 par da-■ek 3 Din za šifro a.)
Absolventka
Mlada frizerka
spretna, vešča nemškega, slov_ in hrvaškega jezika. Išče službe. Cenj. dopise na E. DollnSek, Prankopanova 37- Mari bor.	24513-2
Gospodična
a primerno izobrazbo, želi zaposlitve v bifeju, saščičarni, veiji pekarni aii kaj sliinega. Do-sidaj trg. praktikanti-nja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko zanesl j i va •.
24432-2
Trgovska
sotrudnica
26-letna, v vseh strokah odlično usposobljena, zmožna tudi pisarniških de: in nemščine, želi pre.r.eniti mesto v Ljubljano, Kranj ali Radovljico. Ponudbe na ogl odd. Jutra poti »Vodil na moč«.	24492-2
Kuharica
restavracijska. Išče me sto s 1. a'l 15. oktobrom 1S40. Ponudbe na naslov Vera Boh, Ljubljana, Pražakova 12-11.
24480-2
Rabljeno juto
staro, tudi manjše odpadke, kupim. Ponudbe z navedbo koHčine ln ce*e na Kranj, poštni predal 13.	24478-7
Novo moško kolo
se ugedno proda. Celovška c. 41, Kodrič.
24263-10
Motorno kolo
o,	. .	. BMW 500 ccm takoj pro-
Sitar časopisni papir dam. Naslov v vseh poslo-
kupimo. Ponudbe na po- vainicah Jutra, družnico Jutra Jesenice pod »Star papir«.
z znanjem državnega in . nemškega jezika se išče ! ženske obrtne šole gre
za Zagreb k mali deklici. Ponudbe s prepisom sprijfcvai in reference. Naslov v vseh pos.. Jutra.
tra.	23401-1
Šiviljo
začetnico, tuli za gospodinjska de ia, sprejmem takoj. Trata 14, p. St. Vid n. Ljubljano, (blizu tovarne Štora).
24509-1
Brusača in polirerja
kovin sprejmem v stalno službo. Josip Otorepec, Za Gradom 9.
24517-1
Postrcžnico
vajeno vseh hišnih ln vrtnih de:, sprejmem ta-koj za popoldanske ure. vprašati: Kožna • dolina, Cesta VII-15.
24503-1
Postrežnica
dobra kuharica, snažna dobi mesto. Ponudbe na oglasni oc"d. Jutra pod šifro »Celi dan«.	24530-1
Ključavničarskega
pomočnika
mliišega, z znanjem auto-gen ičnega in električnega varenja, spreimem takoj. — Kiinar Miloš, ključav.
Celje..
prakso v večji salon v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Takoj ali
pozneje«.
24271-2
Kontoristka
mlada, perfektna v slovenščini. frbahrvaščir.1 in nemščini, kakor tudi vešča vseh pisarniških del, posebno spretna v knjigovodstvu in korespondenci Išče namestitve. Cenj. dopise na podružnico Jutra Maribor ood »Sposobna moč«.
24455-2
Pek
3 obrtno pravico, samski, starejši. Išče primerne zaposlitve. Cenj. dopisi na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Pek 50«.
24462-2
Izvežbana kuharica
in štodljiva gospodinja, starejša ossba, želi na •topiti službo pri manjši cbiteljl. Ponudbe: Kukovec, Vel. Nede .ia.
24390-2
Diplomiran
tekstilec
Išče mesta kot diskom-positer, risar a"i v barvarni. Ponudbe pod -Vesten 777« na ogl. od
24572-1 delek Jutra.
24328-2
m

Vodja skladišč
zaposen že epaist let pri večjem industrijskem podjetju, želi menjati službo. Kot vesten ln samostojen uradniK si želi predpostavljenega. pri katerem bi se mogel uveljaviti. Ponudbe pod »Služba 1941« na ogl. odd. Ju tra.	24483-2
Absolv. filozofka
dobra instruktorica, z večletno prakso, želi mesto in štruktorice v boljši družini za hrano in stanovanje ali honorar. Poučujem za vse razrede gimnazije. Uspeh sigurno zajamčen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademičarka«.
24559-2
■3 »B Btmmmaaamma.'
Vafenci(ke)
Vajenca
sprejme — trgovina Frtne Golob, Wolfova ul.
24522-44
P^adaitr
Seseda 1 Din. davek 3 Din. za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Kreko Perilo
moške in fantovske sraj ce, spodnje hlače itd dobite še vedno po izredno nizkih cenah. — »Kreko«, Tavčarjeva 3-Tyrševa 31.
24037-6
Zobozdravniška
oprema
v dobrem stanju ceneno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
24456-6
Otroški voziček
lep, ma'o rabljen, naprodaj. Marenčlčeva ul. št. 3.	22138-6
Žimo
novo, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Žima«.
24536-6
24547-7
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Iščem profesorja
za srbohrvatsko konvrzaci-jo po 5 dinarjev na uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »5«.
24526-4
24532-10
Avtomobile
tovorne od 1 do 6 ton z Dieiel in bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile po ugodnih conah proda zastopstvo 'KItUPP. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva Ulica 11.
24495 10
Iščem konverzacijo
2 gospodom v italijanščini proti angleščini ali nemščini. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Konv.«
24581-4
Motocikel
Harley 750 ccm v brezhib-! nem stanju, ugodno napro-jdaj. Garaža Rebolj, Vegova ulica štev. 8.
24562-10
INSERIRAJ V ..JUTRU"!
Posojila
dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čeva cl brezplačno zava rovant. Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana. Dvor ;akova 8 Iščemo t>over jenike	199
Pozor!
Ižčem kupca ali družabnika (co) za takojšnjo otvoritev kinopodjetja. restavracije z veo tujskimi sobami ir. kegljlšče-r. v lastni za to te prirejeni hiši z večjo kino-dvorano v prometnem kraju v Sloveniji. Za dru2abnika<co) potreben kapita' od 200 do 300 000 din gotovine. Družabnik po6tane takoj solastnik premoženja po naložbi kapitala. Donos zajamčen. Informacije ln prospekte dale zastopnik posredovalnice K. Stancerja, Rudolf Mo-niac. Maribor, S oven-ska ul. 22-1. 24577-16
Razstavna vitrina | Hiše, vile I Nalivna peresa
primerna za drobno blago in parcele kupite naikulant- 1 prozornim držalom
v centru Ljubliane se odda.	ne:e v realitetm pisarni — ' z ato pero z desetlet Naslov v vseh poslovilni- PKISTAVEC FRAN j O. Co- !nii. jamstvom dobite o-
cab Jutri.	sposvetska c. }'I. Telefon ' din 60 naprej samo pr
24516-19	23-81.	24552-20
Banka
proda trgovsko stanovanjsko hišo za 750.000. Fo-Beseda 1 Din. davek i :nudbe na ogl. odd Jutra Din. za šifro ali dajanje pod šifro »66 Hipoteka«.
Jugopiitent. Dvcrrakova brezobvezen. stopnike.
Ljubljan-8. Ogled Iščemo z" 23570 3
naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Enodružinsko hišo
komfortno, z vrtom, v Ljub jani ali najbilžj okolici kupim. Ponudbe z opisom in ceno posla ti na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijeten dom 24423 20
24553-20
Parcelo 4.000 m*
pripravno za letovišče ali manjšo industrijo v bižinl LJubljane z ne kaj stavbnega materiala takoj ugodno prodam. P. Zakrajšek, Miklošiče va 34, tel. 48-70
24409 20
Na velesejmu ne razstavljamo, vendar Vam dobavimo avtomobil po Vaši želji in okusu talioj iz skladišča v Ljubljani.

Zakaj bi uživali drage inozemske čaje (ruski itd.)? Saj vendar rastejo pri nas doma mnoge hranilne rastline, ki nam pravilno sestavljene nudijo mnogo boljšo in okusnejšo čajno mešanico.
Po skrbnem prizadevanju sem sestavil domači
Kiti ca 1
| iz samih domačih hranljivih rastlin
prijetnega okusa in osvežujočega ter vspodbujajočega delovanja.
»Emona« cvetlični čaj je naša narodna pijača, s katero boste zadovoljili Vašo družino in Vaše goste. Paketi po % kg din 16.—. Proizvaja:
RoJlsa
fflr. i. Babo^ec
Ljubljana Kongresni trg 12. Kajenska zastopstva se oddajo resnim
reflektantom.
Prodam
2 postelji, z vložki, 2 fioč- [ ni omari z marmornatimi ' ploščami, vse hrastov les. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24^40-6
Konjsko meso
se prodaja vsak dan na Sv. Petra nasipu št. 29. Istotam se kupujejo konji za meso po dnevni ceni. Se priporoča Pušnik Rudolf, koniski mesar.	24545-6
Več šotorov
prodamo po izredno znižani ceni. Interpromet Aleksandrova 10.
24555-6
fubljana, Poljanska cesta 69, telefon 25*41
Boftišiv*
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
l P/I	di i ' ■
	
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Kredenco
dob.ro ohranjeno, lz tr dega lesa, prodam po nizki ceni. Pahor, Prešernova ul. 54 (Sloni. i	.„.
24429 12 P**31- Jutra.
Radio
Hornjrphon, petcevnl prodam za samo 2503 dir.. Poseti od 2. do 6. popoldne. Naslov v vseh 24349 9
Stare aparate
vzamem v račun za no ve prvovrstne svetovne znamke. Ponudbe pod »Modeli 1941«.
24473 9
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Opremo za	Beseda 1 Din, davek 3
, , . Din, za šUro ali dajanj« kopalnice: aaslova5Dln Najmanjši
!n stranišča kupite naj- ] znesek 11 Din. ugodneje pri P. Majdič »Merkur«, Kranj. Oglejte si razstavo na ve'e-
sejmu pred paviljonom za časa ve.esejma — ze-»E«. 203-7 lo znižane cene. Remec ----- Dolenjska c. 5. 24104-11
Moderno tehtnico ^___•	"u-in
za špecerljo kupim. Po- K«pim žensko kolo nudbe pod »Tehtnica« dobro ohranjeno. Vprašati
na ogl. odd. Jutra.	na Sv. Petra cesti 39T. ^ ž&gQ kuplm frank0
Kolesa, motorji
Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Nalmanlš-znesek 17 Din
Okroglo bukovino
24436-7
Cunje	!
čiste, oprane, za člšče- !	_
Bratlf^a^fo z~ ! B^''FDin. davek 3 Bratje Turna d. z o._z„ j Dm za §lfro al, da)anje

Ljubljana Ježami 9.
MOSte244^7 ! naslova 5~Dln Najmanjši
Ječmen in rž
kupim vsako množino po
znesek 17 Din
Generator
najvišji dnevni ceni. Zorzut trofazni, napetosti 8 — Drago, Ljubljana. Bohori- 15 KWA. kupim. Fisrne-čeva 16.	ne ponudbe na podruž-
24022-7 nico Jutra MaMribor pod »Generator«
Srnine kože
in vse kože od divjačin, suhe, kupule stalno ln vsako količino, Zdravic LJubljana, trg., Stari trg.	24511-7
24457-10
Kupim
dobro ohranj on krznen plašč in žensko kolo. Po-
Opel
dvosedežni avto v dobrem uporabnem stanju prodam za 8,500 din. — Tel. 48-70.
24410-10
Motorno kolo
nudbe na ogl. odd. Jutra 350 cm BMW dobro
vagon Celjp ali do 50 km iz Ce ja. Ponudbe s ceno na podružnico Jutra Celje pod: »Bukev«.
23751-15
Kapital
Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din NaJmamS< znesek 17 Din.
Posojila
različna preskrbim hitro in brez kakega predplačila
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka al. 12 Znamka 3 din.
24363-16
Družabnico
z gotovino, sprejme solidna gospodična. Po-
„„„„_	____ _____ __ L Ji	nudbe pod »Prometna
pod šifro »Malo rabljeno«, ohranjen, kupim. Tel. trgovina« na ogL odd 24524-7 36-27.	24413-10 ' Jutra.	24505-16
Kuprje! Prodaja!
Hranilne knjižice
bank in hrani nic ter vrednostne papirje 00 najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor
24458-16
Posojilo
50 do 100.000 din visoko obrestuje dobro vpelja no trgevsko podjetje Cenj. ponudbe pod »Varno na oženo« na ogl. odd. Jutra.
24396-16
Glasbila
Beseda 1 Din. davek č Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Pianino
skoraj nov, prodam. Na slov v vseh po6l. Jutra.
24487 26
Klavir
kratek, rjav, pr-ovrsten ni-prodaj v Lj,ubljani. Stiški ulica l/II pri Šentjakobskem mostu.	24546-26
Tristanovanjsko
hišo
hišo na Kodelievem za din 175.000 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 2'.000«.
24554-20
Dvostanovanjsko
hišo
s sadnim vrtom na kras ni letri. blizu kolodvora, prikladno za upokojenca aH obrtnika, prodam. Cena ugodna. Nasov v vseh poslov. Jutra.
24569 20
Prodamo
TRGOVSKO HISO v centru Ljubljane, dvonadstropno, cena din 490.000.
HISO z gostilno m lokali, večstanovanisko, rentabilno, ob prometni cesti Ljub Jane. cena 1,000.000 din msu, sunsianovanj-
sko, novozldano, kem pleks 1600 kv. m. Cena 135.000 din. Vič.
dvostanovanjsko, novoeidano, kompleks 960 kv. m. Cena 80.000 din. Vič.
Brezplačne informacije daje Realttetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7, vis-a-vls »S amlča«.
24514 20
[tevmalizem
iiija.-5 nc-.raigijo uma fnosi u.-pešno zdravi te z našim ma: ažuim aparatom »Vibrator-IztK.rer, tudi za nego .»-pr.te Cena din 420 Ju t:, patent. Ljubljana D voržakova 8 Išvemi zastopnike	23569 3"
1 SO.
cimrAchi«^
I SI LAHKO BCEZDT. cTMO

Beseaa 1 Din daveK j Oln ia šltro ali da janjt-naslnva 5 D:n Nalmaniš' snest-k 17 Din
lsobno stanovanje
pritli.no. oddam samo eni ali dvema osebama. Sposobno tudi za mirno obrt. Novi trg 5-II. evo.
244C9 21
Zemljišče
za manjšo industrijo, najmanj 2000 kv. m, izven mitnice, ob glavni
Kletno stanovanje
1 soba in kuhinja se odda z majhnin .okalom ali brez v Stožicah 150.
24508 21
Eno dvosobno
ln dve enosobnl stanovanji s kopalnicami v novi hiši, se cddajo s 1. novembrom poleg tramvaja. — Na.slov v Gledališki u ici št. 10 IV., pri Krlžman.
24429-21
Sobo in knh:nio
oddam za oktober. Dete-lova ul. 6.
24539-21
IGH.VOK
\
1 JO SL3ANA. TAVCAfiJf VA 7
Boljša gospodična
ves dan odsotna, išče lepo opremlieno sobo s souporabo kopalnice v centru mesta za takoi. N.islov v vseh poslovalnicah Jutra.
24525-231
Dijaško sobo
s klavirjo.-n Iščem za 17-letnega pri učiteljski družini. Ponudbe na ^gl. odd. Jutra p^d šifro »Strogo nadzorstvo«.
24588-23a
Stanovanje
sobe in kuhinje, lepo solnč-no oddam mirni stranki ter sobo s štedilnikom samski
S?«*?"	osebi. Šišenska c 51. Z,or.
ozirema na Rakovniku, ev. že gotovo odgovarja Joče podjetje, takoj ku plm. Ponudbe z navedbo cene nasloviti na og odd. Jutra pod »Gotovina takoj«. 24479-20
Šiška.
24541-21

Beseda 1 Din davek ■ Din za šifro ali da lame naslova 5 Din Nnimanlš-znesek 17 Din.
Pse
dobre čuvale, 3 mesece stare, prodam. Vila Ra dovna. Bled.
24510-27
Volčiak
sliši na ime Diana, se je izgubil. Oddati proti nagradi Rimska cesta 5.
24538-27
Psico
nemško kratkodlako, z rodovnikom, poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	24435 27
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al! dajanje aaslova 5 Din NaJmanlšI znesek 17 Din
1 vaeon krompirja
circa, postavno kolodvor. Mokronog Bistrica, prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stev. 1150«.
24533-33
Izgubljenih
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajan 1e naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Beseda I Din davek ■ Din. za Mfro aH dajani« naslnva 5 D1n N-Jlmaniš znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
s kabinetom ali trisob no išče stalna ln točm p ačljlva stranka za 1 november Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna družina«
23804 21a
Akademika
iščeta separirano sobo v b ižini tehnike, po motnosti s klavirjem. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod: »Akademika« 24459 23a
Prvovrstno hrano
zdravo stanovanje, pomoč pri učenju, nadzorstvo in nemško konverzacijo nudi v centru mesta ugledna družina. Naslov v vseh posl. Jutra.	24434 22
Dijaka
nižješolca. iz bo jše družine, sprejme učiteljska družina v centru. Klavir na razpolago. Naslov v vseh pos:. Jutra.
24389 22
V centru
-prejmem enega ali dva dijaka-inji nižje šole na vso eskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra.
24463 22
2sobno stanovanje
išče v okoli banov, palače višji oficir v pok. s soprogo za november. Stalna, mirna in čista stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka-.
24350 21a
Enosobno
stanovanje
v mestu ali na periferiji iščem za 1. oktober. Ponudbe pod »Točen plačnik 997«.
24502-21 a
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesik 17 Din
„. A	. . Udobno garsoniero
Zlata zapestnica	. t ,. ..
Hiša v Celju 5e je. izgubila. Ker ie drag ^ ^ ^oktT" 10 minut od kolouvora spomin se naproša naidi- , Nas,oy yseh poslovalni. se ugodno proda zara- telia, da isto odda proti i cah ju£ra di družinskih raz-rer za , primerni na uradi v trgovini
Zargi, Sv. Petra c. 11.
24542-28
Gospodično
trgovskega tečaja sprejmem z vso oskrbo poceni k ?dč. istega tečaja. Osoje 3-1, srednja vrata, pod Gradom od Sv. Florjana gor.
_23933 22
Dijakinjo
sprejmem v materinsko oskrbo. Lušin, Ljub'ja-na, Sti".ka 1 -II. pri šentjakobskem mostu.
24424-22
Dijakinjo
se sprejme v popolno oskrbo pri boljši družini. Klavir na razpolago. Vrhovčeva u 9-1. (levo) blizu Tabora.
24512-22
Priden dijak
inštruktor, višješ:lec, se sprejme proti znižar.i ceni. Naslov v vseh posl. Jutra.	24506 22
1 ali 2 dijaka
sprejmem v sončno, veliko sobo in na dobro domačo hrano. Mesečno 550 din. Naslov v vreh posl. Jutra. 24504-22
Dijakinjo
višiešolko sprejmem na hrano in stanovanje. Sončni soba, souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalni-cah Jutri.
24537-22
NižješolcaCko)
palnice. Glince, cesta ' sprejmem v odlično domi-IV, štev. 4, telefon ' čo oskrbo v centru. Kla-3178.	24402-23 vir, kopalnica. A. V. Beet-
hovnova ul. 13/IH nadstr. levo.	24535-22
Opremljeno sobo
ln kabinet za dve. eventualno za tri osebe s popolno oskrbo ali tudi brez hrane ocidam. Top a in mrzla voda v sobi, souporaba telufona in ko-
ceno din 110.000. Mesei-ni done« din 1500. Naslov se izve v vseh po-slov. Jutra. 24383-20
Hiša
Jvostanovinjika, pritlična, z lepim vrtom in 6 sončno lego, se preda v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«.
24472-20
Posestvo
z nekaj njivami, trivnikov, vrti, sadonosniki in gozdi z veliko stanovanjsko hišo, prodam. Elektrika, vodovod, Železnici. Donos cci 40.000
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
dam takoj na račun event. v na'em v okolici Maribora. Kavcija din 4000. Nasov v vseh poslov. Jutra. 24454 17
Gostilno
24568-17
_ , ., . na prometnem kraju, dobro Ponudbe ni ogl. odd. Jutra	vzamem „ naiem. — pod »Dolenjski«. i ponudfee n, podružnico _24523-20 jutra T Celju pod »Aeilna«.
Velika parcela
vogalni, v mestu naprodij. Zida se lahko štirinadstropni hiša. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob prometnem križišču«.
24527-20
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali daianje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Gostilno
se Išče v najem aH za odstotke. Naslov: J. Ur-bančič. Celovška c. 90, LJubljana.	24345-19
Trgovino
dobro uvedeno, v podeželskem mpstu, radi nrezapos enostl predam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Kurivo«.
24311-19
Naprodaj imam
trgovsko stanovanjske hiše, vile, parcele, gostilne, v centru in ni periferiji. Kdor želi dobro kupiti ali prodati, naj ie obrne ni posredovanje JANČAR, Sv. Petri 27, telefon 47-38.
24534-20
Hišo
emoaruzmsKO, proa&m. 10 min. od postaje De v. M. v Polju. Cena 36090 din. Istotam se proda stavbna parce"a. Naslov v vseh pool. Jutra.
24488-20
Donosno hišo
v Ljubljani, zamenjam za tristanovmjsko vilo. Ponudb« na ogl. odd. Jutri pod šifro »Bežigrad«.
24551-20
24521-23
Opremljeno sobo
lepo, s kopalnico, parke-tem ln posebnim vhodom se odda Sv. Petra c. 44.	24536 23
Opremljeno sobo
lepo, strogo separirano, za eno a'i dve osebi, ta koj oddam. Lstotam sprejmeo-. dijake. Nebotičnik V, nadstr.
24490-23
Sobo
Dijaka
se sprejme na stanova-n1e. event. s krano, k sinu še«tošo'cu. Slnleoj, Bolgarska 17-11., desno.
24486-22
Boljša resna
družina
spreime dijakinje v vso oskrbo z znano dobro hrano, pri cerkvi sv. Jožefa. v neposredni bližini ženske rea:ne ffimrazije in zavoda sv. tiristoi. umi - Metodova ul. 19. visoko pritličje desno, Sušmel.
Dva dijaka
sprejmem z vso oskrbo
s posebnim vhodom, lahko ' -.• čisto s"'nčno »obo.
tudi z uporabo kuhinje — oddam 1. oktobra. Vprašati Celovška 79.
24557-23
Oprernli^nc sobo
Kaste ic, Gosposka ulica 101.	24493-22
Beseda 1 Din davek 3 Din za *lfrc aH daiame aaslova 5 Din Nnlrrantš-znesek 17 Din
Nekadilec
postanete
v treh dneh z našim za nesljivim. popolnoma aetkodllivlm sredstvom »Nlkotinol« Velika ste klenlra din 70. mala din 60. pošl Ja do novzetjii »Jusopatent«. Ljublja na. Dvoržakova 8- Išče mo zastopnike.
200
Počitnice doma
Letos ni oravega vreme na. Sončite se doma ? našo patentirano ultra vloletno obsevalko Orl ttlnai Rub Po par obse vanjlh dobite lepo sporno rjavo pot. Zahte vaj te prospekte! Jugo patent. LJubljana Dvor žakova 8. Spretmemo zastopnike. 23571-37
Boljšim dijakinjam
nudim udo"-no stanovanje in dobro oskrbo, s tekočo vodo. odd.im za N^d^rstvo FVrenčak. eno ali dve osebi. Sv. Petra Beethovnova 2 ITT. nasip 43, buffet.
24587-23

Vsaka beseda 50 par da vek 3 din za šifro ar, dajanje naslova 5 Dtn ia.1mar-iši znesek 12 ntr
Mesečno sobo
opremi'eno. s strogo se pariranim vhodom, s so uporabo kopalnice, po možnosti centralna kurjava. išče za takoj so-sollden g^rpod. Ponudbe pod »Lukica« na ogl. odd. Jutra. 245S3 2.'a
Solnčno sobo
čisto zračno z dobro domačo hrano išxem za dve mirni gospodični. Ponudbe z navedbo cene na ogl. cdd. Jutra pod »Stalni ln točni plačnici«.
24421-23a
24497 22
Prcfrsor
spreime nižiešo1caCko> v dobro oskrbo Pomoč pri učenju. Sončna soba. Kopalnica. Zrinjskega c. 7 II, vrata 7.	24420-22
Na stanovanje
in fcrptio
spreime dijaka (niž;ešolca) prof. dr. Josip Rožman — Ljubljana, Medvedova "ib.
24544-22
Hrano in stanovanje
preskrbimo pod ugodnimi poeoii nekaterim učencem učiteljišča. Prijave takoj na JUU, Frančiškanska ul. 6.
24556-22
Dijaka
sprejmem v sredini mesta v dobro oskrbo. Naslov Dalmatinova 3'IJI., desno.
23560-22
Dijaka
dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. Strogo nadaoutvo, pomoč, kopalnica, klavir. Tabor, Sokolski dom X. aadstr., levo.
24558-22
Prijetno dijakinjo
sprejmem r vso oskrbo. — Kopalnica, klavir. Poljanska cesta 18/11., levo.
24584-22
Stanovanje
in oskrbo
zanesljivo dobro in lepo v vsakem oziru. Vestno nadzorstvo, pomoč, zdrav;e, snaga, red, mir. Boljša do-brovzgojena rodbina. Cena zmerna. Resljeva 13'N.
24585-22
gf u Su * M
Na stanovanje
event. hrano vzamem 2 sostanovalca po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24564-22
m^fTf^:
pr	'
m-
Beseda 1 Din. davek 3 Dlu za štfro ali dajanje naslova 5 Din N? 'manjši ZEesek 17 Din.
Mizarske stroje
▼stil vrst priznano pr Tovrstnih znamk »Tel chort«, i-Festo« itd Ka ior tudi fcakovostno strojno orodje, skobelj ne nože, krožne ln ga terike liste naročite najbolj ugodno na ve lese J mu. Specialna trgo vina Dovžan Ivan, Ljub ljaaa Frančiškanska ui 4. Tel. 45-42.	197-29
Izrabite priliko!
Partija prvcvrstnlii Siva nili strojev (konfcurz-nega nakupa) poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti Križanske cer-fcve.	24565-29
Malo lokomobilo
»U paml kotel 6—10 kv.
m ogrevne površine, kupimo. Ponudbe s točno navedbo dimenzij, KS in starosti ped »Lo korroblla K-5063« na In-terreklam, ZagTe'o, Ma-sarykova 28 . 2-1475-29
Kurbel stroj
kupimo. »Mela«, Ljubljana Tyrševa 20.
24515-29 Prodam
DoippelkoiDen Junkers Dlesemotor 10 HP z 1000 obrati, skero po-polnoma nov. vprašanja poslati ood t-Dieselmo-tor K-5003« na Interre-klam, Zagreb, Ma.;aryko-va 28.	24476 29
Šivalni stroj Singer
So K. 4 Cb 3 Ld S3. št. 8011910 s pripravo za ent;anje takoj prodam. Stanlčeva ul. 17.
24499-29
'Ž*
Vsaka beseda 2 Din, da vek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din
Maribor S.
PiSi, kdaj prideš, težko čakam. Skrbi me. Dvigni pismo na pošti.
24567-24
Dotični g. oficir
mornarice
ki se J« vozil v nedeljo 1. t. m. z večernim potniškim vlakom v vozu H. razreda s postaje Losce - Bled v Ljub-.jano, Izvoli mlajši dami, ki mu je sedela vls-a-vls, sporočiti svoj naslov pod značko »Kores-pondeneac na ogl. odd. Jutra.	2-1463-24
K večal!
Vodno e teboj. Odgovor ustmeno prejšnji
teden. Pričakuj me petek. Poljub -lček«.
24477-24
Nesebičen, diskreten
iščem enako, čimbolj kor-puientao, čedno damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod jifro »Živeti«.
24561-24
SNSERIRAJ V „JUTKU"l
»S IE M E N S«
e.efctriftnt aparat za britje Je največja radost za vsakogar, ki se sam brije.
Ta aparat ne striže temveč seka brado, zaradi tega je britje mehko in prijetno, ker ne draži kože.
Cena e baterijo v
okusnem zavitku 195 din. Prospekti brezplačni. V tuzemstvo ga pošiljamo po povzetju.
Jisgosl« Sietneffls a. d.,
oddelek za šibki tok,
BEOGRAD, pošt. pret. 243.
umu. < — . ——------------—1 —
Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite še vedno pri tvrdki
Brag-o §shwab
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode ln dečke.
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Grafcloška pisarna Globočnik Feliks
grafolog. Ljubljana, Praža-
kova 11 — izdeluje psiho-
iDabc, dbpeitiK,---
dokazila itd. Strokovno delo, diskrecija zajamčena. Grafologija je veda, ki te-: melji na znanstveni pod-i lagi. Je fin instrument, ki , nudi človeštvu neizmerne i koristi, če se pravilno npo-' rablja, more pa v nasprotnem slučaju povzročiti ne-dogledne posledice ter nepopravljivo škodo. Zato opozarjam javnost, da so vsa prorokovania o bodočnosti, dalje napovedovanja
«*«, UteriK M. j
▼zeta iz zraka, nt navadna j prevara ter bluf. Izvrševanje grafološkega poklica na tak način je oblastveno , prepovedano ter po zakonu kaznivo. Poklic grafologa je vezan z veliko odgovornostjo ter ne potrebuje nobenih cirkuških proroških reklam. Isto velja tudi za astrologijo ter hiromantijo. j Toliko v informacijo ter ravnanje, resnici na ljubo. ' 24518-31 1
Izdelujem štedilnike iz nerjavečega jekla: kakor navadne štedilnike in prevzamam vsa stavbna ključavničarska dela.
KLIMAH MILOŠ, ključavničar — CELJE.
Cene zmerne!	Zahtevajte ponudbe!
STROJNO PODJETJE Celovška c. 43. — Tel. 20-84.
IlaastavSja na vele-sejisra, paviljon E, zunaj
Gaterske in krožne žage, po naročilu tudi tračne žage in druge vrste za obdelavo lesa.
Prevzamem montaže lokomobil ln polnojarmenikov.

F.T.KARMAH V LJUBLJANI
Obiske sprejema
OD 12,3-7 URE
V HOTELU .SOČA' SV. PETRA CESTA
R A
Petek, 6. septembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi,
poročila. — 7.15: Venček veselih zvokov
(plošče). — 9.30: Prenos zahvalne službe božje iz stolnice. — 10: Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju (prenos iz Zvezde). — 12: Naša glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi.
—	13.02: Svečani koncert jugoslovenske glasbe (Radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskopro-metne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: ženska ura: Ali naj se za javna vprašanja zanima tudi ženska? (ga. Angela Vode). — 20.30: Akademski pevski kvintet. — 21.15: Slovenski zvoki (Radijski orkester). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Pisana šara (plošče).
Beograd 19.40: Komorni zbor. — 20.20: Večer jugoslovanske glasbe. — 22.30: Plošče. — 22.50: Vesela muzika. — Zagreb 17.15: Koncert solistov (prenos Zajčeve opere »Nikola šubic Zrinjski iz Nar. gledališča). — Sofija 20: Simfonični koncert.
—	20.50: Massenetova opera »Manon«. — 23: Lahka godba in ples. — Praga 19.10: Orkester. — 19.35: Zvočna igra. — 20.25: Dvorakova glasba. — 22: Češki koncert.
—	Berlin 19.15: Operetni odlomki. — 22.10: Drobne melodije. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Vojaška godba. — 19.40: Mali orkester in solisti. — 22: Komorne skladbe. — 23.15: Ples.
Sobota* T.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napov«e<B,
poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila.
—	17: Otroška ura: Lutkovna igra »Čarobni klobuk«. — 17.50: Pregled sporeda.
—	18: Za delopust igra radijski orkester.
—	18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: »Halo. berite naš novi podlistek!« (življenjska pot časopisnega romana in njegovega avtorja). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Beograd 19.40: Zbor domskih kozakov (plošče). — 20: Pesmi. — 22: Vesela muzika. — 22.30: Plošče in plesi. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Hrvatski pesniki. — 21: Veseli večer. — Sofija 19: Kvartet mandolin. — 19.50: Vesela muzika. — 22.05: Bolgarska glasba. — Praga 19.45: Zvočna igra. — 21.30: Pester glasbeni spored. — Berlin 19.15: Zabaven večer. — 21.10: Vesela muzika. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Vojaška godba. — 19.30: Mali orkester. — 20.30: Veliki orkester. — 23.15: Ples.
Z Jesenic
8— Zvočni kino Radio predvaja v petek ob pol 3. pop. in 9 zvečer velefilm »Nevidni neprijatelj« z Borisom Karlovom v glavni vlogi. Med dodatki angleški kulturni film in vojni tednik. — Sledi »Usodna noč«.
Gradbasto podjeiie
m m m
trgovina spominčkov in igrač
Kosgres&i trg 3
razstavo sporninčkov in igrač lastnega izdelka — najboljše kvalitete in vabi občinstvo, da si ogleda njeno najnižje cene v zunanji lopi
paviljona E Ra velesejmu.
Precizna mehanična delavnica
1A1
Občina KOROŠKA BELA je razpisala na dan 17. septembra 1940
pismeno ponudbeno licitacijo za gradbena in obrtniška dela
pri dograditvi nove šole na Koroški Beli v skupni
proračunski vsoti din 1,958.978.76.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz »Službenega lista« št. 68. in 69.
Občina Koroška Bela
iS
n
Po kratki bolezni nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil, previden s sv. zakrametni ljubljeni soprog, oče in stari oče
Turšlč Ivan
posestnik, bivši trgovec i usnjem
Pogreb bo v soboto, dne 7. septembra ob 4. uri
popoldne, iz hiše žalosti, Vrhnika, Stara cesta 54. Vrhnika, Rakek, Kamnik, dne 5. septembra 1940.
Uršula, soproga; Rudolf, sin; Pavla por. Hojan, hči in ostalo sorodstvo.
Naznanjamo žalostno vest, da je danes po kratki mučni bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči naš nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, tast, stric In
svak, gospod
SfiUK!
družba z o. z.
Ljubljana
popravlja, pisalne in računske in šivalne stroje, fotoaparate, avtomatične tehtnice itd.
V«	C9 V>
, -i* ^
bivši trgovec in posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 6. septembra ob 4. popoldne, na domače pokopališče.
Kozje, 4. septembra 1940.
Žalujoča ž?nn, otroci n sorodstvo.

žžsa
PPE'.:;
jSSEŠJitSfci^- M
tesnil
Dvignite v nsrt:*>»iJ«" oddelku dospele oonndbe!
Umrla nam je naša dobra sestra, teta in svakinja, gospa
učiteljica v pokoju
Zemske ostanke pokojnice bomo z avtofurgonom prepeljali v Gornji Logatec, kjer bo pogreb v soboto, dne 7. septembra ob 4. popoldne, izpred župne cerkve na farno pokopališče.
Naj počiva v miru!
Krka, Logatec, Ljubljana, Vinkovci, Beograd,
Varšava, dne 5. septembra 1940.
Žalujoči rodbini Punčuh, Winkler

A. R., Bol/še dekle, Boljša rodbina. Center C, Ccntti mesta, Čisto, Diiak, Draginja, Državni upokojenec, Dobra hrana, Drva, Družabnik, Dobra moč, Dobra priporočila, Dobro informiran, Dobra kupčiia, Dijaško stanovanje, Event z oskrbo, Enaintrideset let Ena oseba lepo stanovanje. F. L., Foksterier, Fotoatelje, Gorenjska 542, Gotovina, Harmonija, Hiša. Hipoteka, Hitra metoda, ljui 21 avgust
40,	Kulantni zavod, I.epa soba, Lepa iesen, Miztr-ski stroji, Miru željan, Na prometu 984, Na obroke, Opis, Pornočna centrala. Pridna gospodinja, Pošten 218, Poštena rodbina, Popolnitev življenja, Polir, Poštena in snažna. Pod ceno, Pomsč nuina 88, Profesio-nist. Rentabilnost 1940, Redka prilika 1940, Resne ponudbe, Reklama, Resna
41,	Sporazum, Srečni dedič, September 30, Strojni mojster, Stara 43, Strogo tajnost, Samostojna korespon-dentinja, Točen plačnik. Točno plačam 830, Vigred v cvetju. Vsa hišna dela, Varčen in zvest, Velik premet, Zračna in čista, Zmožen; z. Žimi, 250, 1000.
nadaljule nemoteno svoi program
DOBAVLJA:
CELOTNE ELEKTRIČNE CENTRALE IN NJIH DELE, CELOTNE INDUSTRIJSKE NAPRAVE, POSAMEZNE DELE IN POMOŽNE NAPRAVE, ŽELEZNE KONSTRUKCIJE IN TRANSPORTNE NAPRAVE VSEH VRST, GRADBENE STROJE, VOZILA, OBDELOVALNE STROIE PREOZNO ORODJE, LITE IN KOVANE DELE V VSEH VELIKOSTIH ITD.
SERI SKI IZDELKI SO V JUGOSLAVIJI VEDNO V ZALOGI
Obiščite nas na ljubljanskem velesejmu v pavilionu G ali pa na zagrebškem vetesejmu v češkem paviljonu
Generalno zastopstvo Škodovih zavodov:
oškoda a. d.
Beograd
Prodaja elektromotorjev v Ljubljani: L. PAULIC Piodaja automobilov v Ljubljani: E. ROSA
\m
Špedicijsko podjetje
Oearinlenie
uvoznih in izvoznih pošilik in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno.
Vilharjeva c. št. 33 (nasproti nove carinarnici). Telefon: 24-59
LJUBLJANA
wsema:
Prevažanje
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni.
Masarykova c. št. 9 (nasproti tovornega Koiodvora). Telefon: 21-57
Prosto lavno skladišče
Vskladtšcenfe
raznega blaga kakor tudi pohištva v last' nem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču. Oskrba mkaso povzetij.
Kotnikova ul. št. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon: 30-73
TELEFU
nemška znamka svetovnega s ovesa
Ne pozabite: s svežimi TELEFUNKEN-elektronkami bo vaš aparat zopet tak kot bi bil nov! Pri pravočasnem pregledu aparata zadostuje zamena samo posameznih elektronk n. pr. izhodne ali regularne. Samo po sebi je umevno, da obstoji za TELEFUNKEN elektronke garancija. TELEFUNKEN radio-elektronke lahko dobite pri vsakem radio-trgo cu. Zahtevajte
izrecno znamko TELEFUNKEN.
•
Obiščite TELEFUNKEN-kojo na jesenskem sejmu v Beogra-na sejmišču v II. paviljonu ter si oglejte nove radio-sprejemnike TELEFUNKEN za 1941 leto.
Vsa pojasnila, prospekte in cenike daje brezplačno: Jugosla-vensko Siemens a. d. odsek za šioki tok, Beograd pošt. pret. 243
ŠPEDICIJA
Ljubljana, Masanrkova c. 14/1
Brzojavni naslov: „GROM" - Telefon int. 24-54 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu
PRIVATNA KLINIKA
Izbira zdravnika-operaterja svobodna
Cena oskrbi: II. razred 75.—, L razred din 100"— dnevno
Informacije pismeno in telefonsko
Sprejema vse primere iz področja operativne medicine. Opremljena je z najnovejšimi terapevtskimi in diagnostičnimi sredstvi. Specialistične rentgenološke preiskave. Kemijske in laboratorijske preiskave krvi, seča itd.
LJUBLJANA — KOMENSKEGA UL. 4 — TEL. 3*-23
planini, harmoniji:
Steinway & Sons, Bliithner, Bosendorfer, Forster, Holzl, Manborg so nesporno najboljši
fabrikati na svetu. Dobite jih le pri
tvrdkl \LFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalnina. Tudi preigrani klavirji na
zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzika-lij in strun.
Od Vas je
Jvisno, !a imate obleko vedno s--ot novo zato jo pustite redne Kemično čistiti ali oarvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika.nlce
m
w
\

Zložljive
postelje
dobite
na velesejmu
ki so priznano najliolj trpežne in vsestransko uporabne izdeluje in dobavlja izključno i samo lastnik patenta
Fratxe Krelj,
KRANJ, Stara cesta št. 9.
Jagodic Josip
CELJE — Gubčeva nI. 2 — Glavni trg 14.
Železni na - speceriia
Prvovrstne peči »BISER« — WECKOVT kozarci za vkuhavanje sadja. — Nakup kumine, suhih gob in vseh deželnih pridelkov.

Rečna p:©¥
kralfevine Jugoslavije
Direkcija: Beograd, Bosanska 16 in Zagrebacka 7 in 9
S svojimi udobnimi in brzimi parobrodi vrši reden potniški promet
Veliki popusti za potovanja po državi. Specialni popusti za weekend-poto-vanja. Kombiniran promet izmed rečne plovbe kraljevine Jugoslavije, jugoslo-venskih državnih železnic in jugoslovenskih pomorskih brodarstev.
Na vseh potniških parobrodih so zelo dobro urejeni restavranti po povoljnih pogojih za prehrano. Udobne kabine in postelje po skromnih cenah.
Rečna plovba skupaj s srbsko brodarsko družbo vrši reden tovorni promet za vlačilne tovore iz vseh in v vse postaje na Donavi od Regensburga do Suline, na Tisi, Savi in ostalih plovnih rekah in kanalih dunavskega porečja.
REČNA PLOVBA IN AGENCIJE:
v NEMČIJI: v Regensburgu, Pasavi, Lincu in Dunaju; v SLOVAŠKI: v Bratislavi; v MADŽARSKI; v Komoranu, Budimpešti, Mohaču; v RUMUNLJI: v Temišvaru, Djurdjevu in Braili; v BOLGARIJI: v Lomu; v JUGOSLAVIJI: v Bezdanu, Apatinu, Vukovaru, Bački Palanki, Novem Sadu, Slankamenu, Zemunu, Beogradu, Pančevu, Groclii, Smederevu, Kovinu, Dubravici, Banat. Palanki, Vel. Gradištu, Golupcu, Dolnjem Milanovcu, Tekiji, Kladovu, Brzi Palanki, Mihajlovcui, Prahovu, Radujevcu, Osijeku, Titelu, Novem Bečeju, Starem Bečeju, Adi, Senti, Stari Kanjiži, Petrovgradu, Zabrežju, Šapcu, Srem, Mitrovici, Bosanski Raci, Brčkem, Bosanskem Šamcu, Bosanskem Brodu, Bosanski Gra-diški in Sisku.
Pojasnila se dobe pri direkciji in njenih agencijah v državi in inozemstvu.



BSGUJ
Bi
tel mi

V cvetu mladosti se je za večno združila z Bogom naša nad vse ljubljena zlata hčerka in sestra
kand. filozofije
Materi zemlji jo izročimo v petek, dne 6. septembra ob 17. uri na pobrežkem mestnem pokopališču.
Maša zadušnica bo v soboto ob 7. uri v Stolnici.
Globoko žalujoči: dr. ŠKAPIN KAREL, MALCI, starši; SONJA, BORIS in VAŠKO, sestra in brata; dr. PAVIČ VINKO, zaročenec; rodbina VOKACEVA, dr. KAMUŠCICEVA in OGRINČEVA.
svečanosti u Ljubljani
lazpured In organizacija svečanosti
Ob današnjem odkritju spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju
v Ljubljani
LJUBLJANA, 5. sept.
Banes
Ob 6. budnica po mestu: godba poštne organizacije po sledečih ulicah: Sv. Jakoba trg — Stari trg — Mestni trg — Stritarjeva — Prešernova — Aleksandrova — Blei-weisova — Erjavčeva — Gradišče — Kongresni trg — Gosposka — Novi trg — Breg — Št Jakobski trg.
Godba: Sokola I. — Tabor: Tabor — Vidovdanska — Ramenskega — Dalmatinova — Tyrševa — Prešernova — Stritarjeva — Pred škofijo — Poljanska — Fiig-nerjeva — Tabor.
Ob 8. bo policija izpraznila ves prostor na Kongresnem trgu, nakar bo zaprla dohode iz sledečih ulic: iz Wolfove ulice pri trgovini I. C. Mayer, iz Gerberjevega stopnišča ob Hribarjevem nabrežju, iz Gledališke stoike tudi ob Hribarjevem nabrežju, iz Kratke ulice, iz Gosposke ulice na vogalu Dvornega trga pri trgovini Cerne, iz Vegove ulice pri Peternelovi ulici, iz Gradišča pri dramskem gledališču, iz Selenburgove ulice pri Knafljevi ulici. Od 8.30 do 10.00 zbiranje gostov, deputa-cij, organizacij itd. po sledečem razporedu:
DOHOD:
Po WoIfovi ulici naj prihajajo: Častni
bataljon z godbo, gasilska zajednica izpred Mestnega doma, Zveza fantovskih odsekov in dekliških krožkov z Resljeve ceste, Prosvetna zveza s Poljanskega nasipa, Udru-ženje rezervnih oficirjev z Mestnega trga, dobrovoljci iz Frančiškanske ulice, Legija Koroških in Maistrovih borcev s Cankarjevega nabrežja. Zveza rezervnih podofi-cirjev izpred Narodnega doma, Zveza bojevnikov, avtomobili in zastopniki obla-stev. deputacij itd. (z belimi izkaznicami).
PO GERBERJEVEM STOPNIŠČU NAJ PRIHAJAJO:
Deške ljudske šole, pevci in vojaška godba 40. peš. polka in godba glasbenega društva »Sloge«, vvestfalski otroci.
PO GLEDALIŠKI STOLBI:
Združene železnic, organizacije, organizacije poštarjev in vse ostale organizacije v skupinah, ki niso naštete drugod (kulturne, gospodarske, humanitarne itd.)
PO GOSPOSKI ULICI IMAJO DOHOD:
Sokolstvo ter akademiki in aakdemske
starešinske organizacije.
PO VEGOVI ULICI SE NAMESTE:
Meščanske, srednje, trgovske in učiteljske šole ter srednja tehnična šola.
PO GRADIŠČU IMAJO DOHOD:
Dekliške ljudske šole.
Občinstvo bo imelo dostop na slavnostni prostor, v kolikor ga ne bodo zavzele organizacije, šole itd., po Šelenburgovi ulici, po Vegovi ulici in po Gosposki ulici.
Električna cestna železnica za časa zbiranja od 8.30 in za časa potekanja svečanosti ne bo vczila na progi Knafljeve ulice do Dramskega gledališča.
Avtomobili bodo smeli pasirati zaporo v \Vclfovi uLci samo, če bodo označeni z odborovo izkaznico na sprednji šipi.
Urejene skupine morajo strogo vpošte-vati cestni policijski red in korakati vedno po desni stpani.
Vodniki civilnih manjših skupin se morajo izkazati pri zaporah z odborovimi izkaznicami ker sicer ne bodo mogle priti na slavnostni prostor. Zato naj vsaka taka skup na pravočasno dvigne potrebno izkaznico v odborovi pisarni v Kazini.
Izkaznice
Za dostop na slavnostni prostor je izdal odbor sledeče izakznice:
1. Bele za dostop na ožji slavnostni prostor v Zvezdi in sicer:
z rdečo črto za skupine levo (Vzhodno) spomenika,
z modro črto za skupine desno (Zapadno) spomenika.
Rumene izkaznice (Chamois) za rezervne oficirje, dob rov olj ce in župane.
Zelene izkaznice za vodnike manjših skupin in avtomobile.
Oranžne izkaznice za sodelujoče, novinarje, fotografe, filmske operaterje itd.
Znaki
Delovni odbor za odkritje in ožji odbor za postavitev spomenika nosijo na levem reverju suknje srebrni spominski znak z državno trobojnico, širši odbor znak brez trobojnice.
Reditelji imajo na levem rokavu bel trak s črko R in številko; skupinski reditelji poleg tega tudi trak v državnih barvah.
Fotografi in filmski operaterji, ki se smejo svobodno kretati po prostoru imajo spominski znak in šesteroogelni karton s črko »F« na prednji strani in odborovim pečatom na drugi strani.
Novinarji, ki se prav tako smejo neovirano kretati po prostoru imajo spominski znak in trak bele barve z rdečo črko »N«.
Razporeditev na ožjem slavnostnem prostoru
Pred spomeniko mstoji zastopnik Njeg. Vel. kralja.
Na desni strani spomenika (bele izkaz-n^-e z modro črto) se razporede: zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti.
Zastopniki uradov in ustanov.
Zastopniki stanovskih korporacij in društev.
Zastopniki akademskih starešinstev.
Na levi strani spomenika (bele izkaznice z rdečo črto) se postavijo:
Odbor za postavitev spomenika.
Zastopniki bojevniških organizacij.
Zastopniki viteških organizacij.
Zastopniki narodno obrambnih, humanitarnih in karitativnih organizacij.
Zastopniki prosvetnih in kulturnih društev.
Zastopniki akademskih društev.
Zastopniki glasbenih in pevskih društev.
Zastopniki športnih društev.
Ob južni trati na desni strani spomenika stoje vojni dobrovoljci, za njimi rezervni oficirji v civilu, Koroški in Maistrovi bor-
ci, rezervni podoficirji in zveza bojevnikov.
Ob južni trati na levi strani spomenika
stoje aktivni in bivši župani slovenskih občin (z rumeno izkaznico). Pred njimi so westfalski otroci. Na trati sami pa aktivni rezervni oficirji v uniformi.
Ob robu slavnostne ceste proti spomeniku se v dvoredih postavijo nosilci vencev in sicer: zapadno v civilu, vzhodno v uniformi.
Zastave in prapori stoje pred in med
drogovi za vence po načelu, da so to samo zastave in prapori nadrejenih (savezov, zvez, žup, oblastnih uprav itd.) ne pa tudi podrejenih enot Zastave teh so pri odgovarjajoči skupini.
20 zastav Prosvetne zveze se postavi na polovico ob desnem in levem krilu svoje skupine. Po zaključeni svečanosti odidejo vse zastave k svojim skupinam na Kongresnem trgu, ali kjer so te skupine pač že postavljene.
Narodne noše zavzamejo stezo ob Kongresnem trgu, t. j. od Filharmonije do Nunske cerkve. Narodne noše naj se po možnosti pridružijo urejenim skupinam narodnih noš. kjer bo posameznikom dovoljen prehod samo proti izkaznici.
Ljudske šole:
a)	deške ljudske šole zavzamejo vso stezo vzhodne polovice Zvezde (event. tudi prapor). Vrstni red in razmestitev bo taka, kakor bodo prihajale šole in sicer počenši na diagonalni stezi izpred Filharmonije proti Wolfovi ulici.
b)	dekliške ljudske šole se bodo razmeščaie. tako kakor bodo prihajale in sicer počenši na diagonalno stezo, ki vodi od Uršulink proti Wolfovi ulici.
Razpored na Kongresnem trgu
(središče v osi spomenika)
osem metrov od vnanjega roba Zvezde je postavljen častni bataljon v predpisani formaciji s polkovno zastavo in godbo, s čelom proti spomeniku. Polkovna zastava je v osi spomenika
Za častnim bataljonom se postavi zapadno in vzhodno osi slavnostnega prostora v skupni širini 25 m gasilska zajednica, sokolstvo vzhodna od njih, zveza fantovskih odsekov pa zapadno.
Zapadno od bataljona so postavljeni v globini enako močni častni oddelki z zastavo zveze fantovskih odsekov, gasilcev in Sokolov do spomenika sv. Trojice.
Vzhodno častnega bataljona so v razdalji 4 metrov od južnega vnanjega roba Zvezde razvrščene združene železničarske organizacije, organizacije poštarjev in ostale organizacije v skupinah, ki so prijavile svojo udeležbo in še niso naštete drugod, in sicer v vrstnem redu njih prihoda To so kulturne, narodno obrambne, ženske, karitativne, stanovske, humanitarne, itd.
Po Vegovi ulici s čelom proti spomeniku sporedno z lekarno Bahovec se postavijo: vse meščanske, srednje, trgovske in učiteljske šole, kakor tudi tehnična srednja šola. Razvrstijo se od desnega krila z vrstnim redom kakor bodo prihajale.
Občinstvo: Ko bodo urejene vse skupine bo preostali prostor po navodilih rediteljev moglo rapoiniti občinstvo, ki je dotlej prišlo le do zapor in sicer iz smeri Selenburgove in Gosposke ulice.
Razhod
1.	Se izprazni ožji slavnostni prostor. S tem v zvezi odpeljejo avtomobili po Wol-fovi ulici.
2.	Odkorakajo ljudske šole iz Zvezde.
a)	na vzhodnem delu po Gerberjevem stopnišču na Hribarjevo nabrežje;
b)	na zapadnem delu po Gradišču na Erjavčevo cesto.
Hkrati se razide dijaštvo po Vegovi ulici proti Napoleonovemu trgu.
3.	Častni bataljon z godbo odide v smeri proti Wolfovi ulici.
4.	Vse ostale organizacije izpraznijo čim hitreje Kongresni trg po odredbi in navodilih rediteljskega zbora, ki bodo dana po zvočnikih:
a)	Sokoli odidej opo izpraznitvi Vegove ulice na Napoleonov trg kjer se razidejo;
b)	gasilci odkorakajo po Wolfovi ulici — Stritarjevi »lici — Krekov trg, kjer se razidejo;
c)	zveza fantovskih odsekov in dekliških krožkov po Gosposki ulici — Novem trgu
—	Pod trančo na Cankarjevo nabrežje — razhod;
d)	združeni železničarji po Wolfovi ulici
—	Marijin trg — razhod;
e)	organizacije poštarjev po Gledališki stolbi na Hribarjevo nabrežje — razhod;
g) vse ostale skupine, ki so nameščene na Kongresnem trgu se razidejo na licu mesta. Toda tudi ti morajo v. interesu reda in upostavitve prometa čimpreje in najkrajšim potom da zapustijo Kongresni trg. Šele po popolni izpraznitvi Kongresnega trga, se bo nanj pripustilo ostalo občinstvo.
Rešilne postaje bodo razmeščene takole: v kinu Matici, v lekarni Bahovec, pri Ur-šulinkah in v veži Zvezde. Poleg tega bosta poslovali dve krožni ambulanti. Rešilni avto bo na dvorišču realne gimnazije v Vegovi ulici.
Posebna navodila in odredbe
1.	VODJE SKUPIN, DELEGACIJ, POSAMEZNIKI IN SPLOH VSI UDELEŽENCI SE MORAJO BREZPOGOJNO POKORAVATI ODREDBA MIN NAVODILOM RE-DITELJSTVA.
2.	Delegacije in posamezniki z venci naj imajo pripravljen listek s točno označbo, kdo poklanja venec — naveden naj bo tudi kraj — in ta listek naj oddajo pred položitvijo venca nadzorstvu, ki bo poslovalo pri polaganju vencev.
3.	Delegacije in posamezniki, ki žele poslati vence na slavnostni prostor, naj jih pošljejo v času od 7.30 do 8. ure pred vhod v restavracijski vrst Zvezde, kjer jih bo reditelj čuval do prihoda delegacije na slavnostni prostor. Najkasneje do 10. ure morajo biti vsi venci prevzeti in uvrščeni na slavnostnem prostoru.
4.	Posamezniki in delegacije, ki nameravajo uporabiti avtomobil za dovoz na
slavnostni prostor si morajo brezpogojno preskrbeti označbeno izkaznico za avtomobil. Avtomobili brez te izkaznice bodo ustavljeni pri zapori v Wolfovi ulici, nakar že zdaj opozarjamo.
5.	Vodniki društev in organizacij, ki se udeleže odkritja v posebnih skupinah, morajo imeti izkaznice odbora, sicer ne bodo mogli na slavnostni prostor. Te izkaznice si morajo vodniki skupin nemudoma preskrbeti v pisarni odbora Kongresni trg l-II »Zvezda«. Izkaznic se ne bo pošiljalo.
6.	Zastavonoše osrednjih društvenih enot, katerim je določeno mesto ob spomeniku, morajo priti na slavnostni prostor s svojo skupino odnosno delegacijo in odidejo šele po navodilih rediteljev k spomeniku. Zato se morajo prizadeti zastavonoše javiti reditelju.
Slavnostni koncert
ob priliki odkritja spomenika kralja Aleksandra I. — 6. IX. 1940. ob 16. uri pred poslopjem Glasbene Matice.
Ponovno opozarjamo na veliki koncert, ki ga ljubljanska glasbena društva pripravljajo za slavnostni dan 6. IX. t L ob priliki odkritja spomenika kralja Aleksandra I. Koncert te vrste bo za Ljubljano naravnost izreden dogodek. Spored bodo izvajala naša najodličnejša glasbena združenja v številni zasedbi; tako Ljubljanska Filharmonija s 70 člani, ljubljanska pevska društva, tako ona, ki so včlanjena v Hubadovi župi kot z večino vsa ostala pevska društva v mogočen zbor 300 pevk in pevcev. Ne samo glasbeno izobražen poslušalec, temveč tudi vsak ljubitelj glasbe bo prišel na svoj račun in to zlasti v drugem delu koncerta V tem delu nastopajo v enotnem zboru tri naše odlične godbe in sicer: godba 40 pp. triglavskega, godba »Sloge« in godba 1. planinskega polka iz Škofje Loke s paradnim številom 120 godbenikov. Vsakega udeleženca bo gotovo zanimal ta del koncerta. 2e pogled na ta mogočni zbor, ki bo donel kakor iz enega vlit, bo veličasten. Uspeh te prireditve nam prorokujejo imena dirigentov, ki bodo koncert vodili: g. v. v. k. Ferdo Herzog. operni dirigent g. Anton Neffat, v. k. Lojze Smrekar, g. Heribert Svetel in g. Mirke Premelč. Vstopnice se dobe v predprodaji v prodajalni Glasbene Matice.
Vsem gasilskim župam in četam!
Ponovno pozivamo, da se udeležite odkritja spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedmitelja dne 6. septembra t. i. v Ljubljani v čim večjem številu. Prinesite s seboj tudi prapore. Zbirališče: ob 8/48. uri pred Mestnim domom (Krekov trg). Bodite točni! Obleka: svečana-temnomo-dra ali letna delavna (zelena) s čepico. Vodstvo prevzame gasilski inšpektor tov. inž. Dolenc Franc.
Gasilstvo bo zastopala pri slavnosti de-putacija zajednice, ki bo tudi položila v imenu vsega slovenskega gasilstva venec. Opozarjamo, da deputacije posameznih žup ali čet ne bodo pripuščene na Slavnostni prostor in bi tudi ne smele polagati vencev. Zato se naj vsi gasilci zberejo na zbirališču, da odkorakajo skupno na slavnostni prostor. Opozarjamo, da je za gasilce v kroju, ki obiščejo velesejem v skupinah dovoljena znižana vstopnina
Reditelji: Enako kakor ostale organizacije moramo tudi mi skrbeti za reditelje. Zbirališče ob 7. uri pred Mestnim domom, kjer dobijo vsa potrebna navodila Vodja rediteljev tov. Zupančič Alojz. Tov. čete iz Ljubljane in bližnje okolice naj obvezno pošljejo vsaj 3 do 5 rediteljev. Obleka civilna z znakom.
Tovariši! Počastimo dostojno spomin blagopokojnega kralja in oddolžimo se mu s svojo udeležbo pri odkritju spomenika.
Na pomoči Gasilska zajednica Dravske banovine
Vojni invalidi, ki se udeležiio cdkritia spomenika kralja Aleksandra I se zbirajo v petek 6. t. m. ob 8.30 uri pred Št. Petr-
sko vojašnico.
Železničarji
Za sodelovanje pri svečanem odkritju spomenika Viteškemu kralju sporoča skupni odbor železniških strokovnih organizacij:
1.	Odobrena je prosta vožnja vsem aktivnim železničarjem (G. D. štev. 3292/40 z dne 31. VII. 1940). Kot vozovnica velja žel. legitimacija.
2.	Kakor že javljeno, £0 zberemo v petek 6. t. m. ob 8. uri pred ljubljanskim glavnim kolodvorom (zbirališče ob vrtu kolodvorske restavracije). Odhod najkasneje ob 3U na 9. po sledečem sporedu: Godba, zastave, venec, oficielno zastopstvo, skupina v uniformah in ostali. Sprevod bo krenil po sledečih ulicah odnosno cestah: Masarykova, Miklošičeva, Marijin trg, Dvorni nas;p. Gledališka stolba. Kongresni trg Vabljeni so vsi službe prosti železničarji .da se udeleže polnoštevilno te narodne svečanosti in to po možnosti v uniformi. Vabljeni so tudi rodbinski člani in upokojenci.
Upoštevajte navodila vodstva in rediteljev. Točnost in najvzornejši red sta odlika železničarjev.
Skupni odbor žel. združenj: jug. nar žel. in brod., strojevodij, kurjačev. vlakosprem. in premik, osebja, voz. preglednikov in društva žel. upok.
— Legija koroških borcev vabi članstvo vseh krajevnih organizacij, da se polnoštevilno udeleži svečanega odkritja spomenika kralju Zedinitelju 6. septembra v Ljubljani. Udeležencem je dovoljena četr-tinska voznina na podlagi legitimacije, ki jo izda odbor za postavitev spomenika in na podlagi železniškega obrazca K 14. Legitimacije se dobe pri odboru, na razpolago so pa tudi pri vseh občinah, člani Legije koroških borcev in Zveze Maistrovih borcev se bodo zbirali med 8.30 in 9. dopoldne pred društvenim lokalom na Cankarjevem nabrežju 7 od koder bo odlod na določen prostor točno ob 9. Priključitev delegacije po odhodu ne bo mogoča, članstvo naj bo po možnosti v temnih oblekah.
Vsak član naj ima društveni znak. Praporov ne nosite s seboj, ker se bomo udeležili slovesnosti pod praporom ljubljanske krajevne organizacije, člani rezervni oficirji naj se priključijo v uniformah. Predstavnika Legij koroških borcev in Zveze Maistrovih borcev položita na spomenik skupen venec. Pridite, da se poklonimo spominu svojega prvega vrhovnega poveljnika!
—	DruStvo Tabor y Ljubljani poziva vse svoje člane, da se udeleže svečanosti odkritja kraljevega spomenika. Zbirališče je jutri na Trgu kralja Petra najkasneje do 9. ure, odkoder krenemo skupaj na Kongresni trg.
—	Slavnostna akademija Srečke organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo na predvečer odkritja kraljevega spomenika drevi ob 20.30. Prireditev se bo vršila v Operi. Akademijo bo otvoril predsednik Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev g. Josip Jeras s pozdravnim nagovorom. Nato sledi akademija, na kateri bodo sodelovali gge.: Milica Polajnarjeva, Berger Marjan, Lujo Lovrič, Ivan Levar, operni orkester pod vodstvom dirigenta Antona Neffata, Fric Lupša, Cesar, Jan, Gregorin in Potokar. Na sporedu so sa-
mospevi Lajovica, aPvčiča, Premrla, operna arija, recitacije O. Župančiča, simfonična slika, dva govora, odlomek iz Golie-ve drame »Dobrudža 1916«, Pavlinov igrokaz: »Tako je bilo!« in državna himna. Akademijo je zrežiral prof. Osip Sest. Začetek bo ob pol 21. url. Cene od 24 din navzdol. Vabljeni so vsi brez izjeme.
_ Poziv športnikom. Vse športne orga-
nizacije in športnike pozivamo, da se udeleže odkritja spomenika kralju Aleksandru I, visokemu zaščitniku jugoslovenskega športa. Slovenska športna Zveza.
SOKOLSTVU!
Zbor vsega članstva ob 8. uri na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju!
Prosimo točnosti! ★
Rezervni oficirji se zberejo danes ob 8.10 pred mestnim magistratom
Bedni in posebni vlaki
bodo vozili v petek udeležence velikih svečanosti iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano
Občinstvo naj se brezpogojno poslužuje vlakov, ki so posebno odrejeni za prevoz udeležencev dne 6. septembra v Ljubljano. Neizvedljivo je, da bi se vsakdo mogel peljati v času, kakor bi si želel. Ogromne število prijavljenih udeležencev stavlja železniški upravi težko vprašanje pravilnega in rednega prevoza v sedanjih razmerah, ki se mora rešiti le z razumnim sodelovanjem udeležencev samih. Zato ponovno pozivamo vse, da se ravnajo po naslednjih navodilih in jih točno upoštevajo da ne pride do neljubih ln nikomur koristnih motenj.
Prihod v Ljubljano
Dolenjsko
Udeleženci, vstopnih postaj proge Kar-lovac—Kandija se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Karlovca ob 4.06 ter prispe v Ljubljano ob 8.36.
Udeleženci proge St. Janž—Mirna se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz št. Jan-ža ob 5.49 ter bodo v Trebnjem prikloplje-ni k gornjemu vlaku.
Udeleženci proge Mirna peč—Lavrica potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 4.27 in prispe v Ljubljano ob 6.50. Udeleženci iz Novega mesta potujejo s posebnim vlakom, ki odpelje iz Novega mesta ob 5. uri.
Udeleženci proge Kočevje—Predole se vozijo z rednim vlakom do Grosuplja ter naprej kot posebni vlak, ki odpelje s te postaje ob 6.04.
Gorenjsko
Udeleženci vstopnih postaj proge Bistrica Boh. jezero—Dobrova Vintgar, Rateče-Planica—Hrušica ter s postaje Kranj potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Bistrice Boh. jezero ob 4.40 oziroma z rednim vlakom, ki odhaja iz Rateč-Planice ob 4.40.
Udeleženci z Jesenic ter proge od Jesenic do Sv. Jošta potujejo z rednim vlakom, ki odhaja z Jesenic ob 6.20; ta vlak nadaljuje iz Kranja vožnjo do Ljubljane— šiška, kjer vsi potniki izstopijo.
Udeleženci proge Tržič—Kranj—St. Vid Vižmarje potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Tržiča ob 5.25 ter prispe v Ljubljano ob 6.54.
Udeleženci vstopnih postaj proge Kamnik—Ježica se vozijo z rednima vlakoma, ki odhajata iz Kamnika mesto ob 5.42 oziroma ob 6.40.
Notranjsko
Udeleženci vstopnih postaj na progi Rakek—Notranje Gorice potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Rakeka ob 5.50 ter prispe v Ljubljano ob 7. uri.
Udeleženci proge Vrhnika trg—Brezovica vključno potujejo z vlakom, ki odhaja iz Vrhnike-trga ob 6.10 in prispe v Ljubljano ob 6.46.
štajersko
Udeleženci vstopnih postaj na progi Zagreb—Radeče potujejo s posebnim vlakom, ki odpelje, iz Zagreba ob 2.15 ter prispe v Ljubljano ob 5.10.
Udeleženci proge Prevalje—Limbuš potujejo dne 5. septembra z rednim vlakom, ki odhaja iz Preval j ob 18.40 ter prispe v Maribor ob 20.35.
Udeleženci proge št. Hj—Pesnica potu-iejo dne 5. septembra z rednim vlakom, ki odhaia iz št. Ilja ob 20.50.
Za udeležence iz Maribora ter priključnih preg Prevnlje—Maribor in št. Ilj— Maribor bo vozil posebni vlak z odhodom iz Maribora ob 2.48. Poleg tega vlaka bo vozil iz Maribora še drugi posebni vlak z nahodom \7. Maribora ob 3. url. Ta vlak bo !mf! nostanek na vseh postajah in posta-<nlia<*i>i od Maribora do Pragerskega. Ker bo ta dru.cri vlak v frlavnem sprejemal potnike s pro<re. se priooroča udeležencem iz M>rih"rn da se poslužujejo prvega poseb-'.Maka.
Ud°'^žonci vptonnih postaj prosre Murska Sobota—Ormož se vozijo z rednim vlakom. ki odhaja iz Murske Sobote ob 18.27.
Udeleženci proge Gornja Radgona—Križe vci pri Ljutomeru se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 20.33.
Udeleženci proge čakovec—Cirkovce se vozijo s posebnim vlakom, ki odhaja iz čakovca ob 2.40 ter ima postanek na vseh postajah in postajališčih od čakovca do Celja. Temu vlaku se priltlopijo v Ormožu vozovi z udeleženci lz Ljutomera in priključnih prog. V ta vlak vstopajo tudi potniki proge Slov. Bistrica—štore.
Udeleženci vstopnih postaj proge Velenje—Petrovče potujejo 5. t. m. z rednim vlakom do Celja, ki odhaja iz Velenja ob 23.33.
Za udeležence iz Celja in priključne proge iz Velenja vozi posebni vlak z odhodom iz Celja približno ob 4.30 Poleg tega bo vozil iz Celja še posebni vlak z odhodom iz Celja ob 4.53. V ta vlak vstopajo potniki iz Celja in proge do Zidanega mosta.
Udeleženci proge Zreče- -Spodnje Laže pri Poljčanah odpotujejo z vlakom ki odpelje dne 5 septembra iz Zreč ob 13.16 oziroma iz Konjic ob 17.47 ter imajo v Polj-
čanah zvezo na vlak štev. 525 za Ljubljano.
Udeleženci iz Slovenske Bistrice mesto imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odpelje 5. septembra, iz te postaje ob 18.15 ter ima v Slovenski Bistrici zvezo na vlak štev. 525 za Ljubljano.
Udeleženci proge Rogatec — Šmarje pri Jelšah odpotujejo 6. septembra z vlakom, ki odhaja iz Rogatca ob 5.15.
Udeleženci proge Zidani most — Zalog potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.55 in prispe v Ljubljano ob 7.19.
Ko objavljamo prednji razpored vlakov za slavnostno odkritje spomenika Viteškemu kralju, ponovno pozivamo vse udeležence, da se v čim večji meri poslužujejo le teh vlakov in le tako. kakor je navedeno, ker bodo vsi navedeni vlaki imeli do-voljno število vozov za prevoz vseh prijavljenih udeležencev.
Zaradi točnih odhodnih časov posebnih vlakov s posameznih postaj naj se občinstvo zanima pri onih postajah, kjer namerava vstopiti.
Vrnitev iz Ljubljane
Dolenjsko
Udeleženci proge Ljubljana — Novo mesto in Trebnje — št. Janž naj uporabijo redni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 16.58 in posebni vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 17.40 in vo i do Novega mesta.
Udeleženci proge Kandija — Karlovac naj uporabijo redni vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 18.50.
Udeleženci proge Predole — Kočevje se vračajo iz Ljubljane s posebnim vlakom z odhodom iz Ljubljane Ob 19.
Gorenjsko
Udeleženci proge Ljubljana — Kranj — Tržič uporabijo vlaka, ki odpeljeta iz Ljubljane ob 13.28 oziroma ob 17.25.
Povratniki proge Ljubljana — Jesenice in priključnih prog Bistrica Boh. jezero ter Rateče — Planica uporabijo vlake, ki odhajajo iz Ljubljane ob 15.40, 19.15 ia 23.30.
Povratniki proge Ljubljana — Kamnik se vračajo z vlaki ob 16.10, 18.44 in 21.20.
Notranjsko
Udeleženci proge Ljubljana — Rakek naj uporabijo vlaka ob 18.29 in ob 23.25. Povratniki proge Ljubljana — Vrhnika se odpeljejo ob 19.10.
štajersko
Za povratnike iz Maribora ter koroške in šentiljske proge bosta pripravljena ob 15. v postaji Ljubljana dva posebna vlaka. Opozarjamo občinstvo, da se v prvi vrsti poslužuje teh dveh vlakov, da ne bo pri kasnejših rednih vlakih prevelikega navala
Povratniki proge Ljubljana — Celje in priključne proge za Velenje naj uporabijo vlak ob 18.15, ki vozi ta dan do Celja.
Povratniki proge Zidani most — Maribor ter priključne proge Grobelno — Rogatec naj uporabijo redni vlak ob 18.45 ter posebni vlak, ki bo odpeljal ob 19.15.
Za povratnike proge Zidam most — Zagreb odpelje iz Ljubljane ob 18. uri posebni vlak ter ob 19. uri redni osebni vlak. Opozarjamo, da prvoimenovani posebni vlak nima postanka na nobeni postaji do Zidanega mosta, drugi vlak pa ima postanek samo v Litiji.
Udeleženci proge Poljčane — Zreče, Slov. Bistrica mesto ter Ormož — Murska Sobota se morajo vrniti najkasneje z vlakom ob 13.30, ker s kasnejšimi vlaki ta dan nimajo več priključka,
Ker ne bo mogoče na postaji v Ljubljani upostaviti vseh vlakovnih garnitur za odhod s peronskih tirov, bodo gotovi vlaki odpeljali tudi iz skladiščnih tirov ob Masa-rykovi cesti. Zaradi tega naj se vsakdo pozanima pri kolodvorskih uslužbencih za odhodni tir svojega vlaka. Organizacije, ki so prispele v Ljubljano v sklenjeni skupini, naj se tako po možnosti tudi vračajo.
Tri Izgube
ruske kulture
Kakor poroča io iz Varšave, ie tamkaj umrl ruski književnik Dimitrii V. Filozofov. somišljenik in prijateli Merežkovske-ga. Leta 1920. ie z Merežkovskim odšel iz Rusiie na Poljsko, kjer ie v zadnjih letih svojega življenja organiziral ruski tisk. V zadnjem času ie moral zaradi bolezni opustiti književno in novinarsko delovanje.
V	Varšavi ie nadalje umrl v visoki starosti pesnik in pripovednik Aleksander Hirjakov. intimni prijateli Leva Tolstoja. V Rusiji je bil znan sotrudnik knjižne zadruge »Posrednik«, ki jo ie duhovno vodil Tolstoj. Hirjakov je bil predsednik društva ruskih književnikov na Poljskem.
V	Parizu pa ie po daljši bolezni preminul znani ruski operni pevec Zaporcžec. ki ie svoi čas slovel kot član carske ooere ter 1e prirejal koncertne turneie po vsem svetu. Vsi trije imenovani so sklenili življenje v neprijaznih materialnih razmerah.
Na poti t AstgSjo
Francoska Oceanija
Churchill na bojišču
Pionir televizije
Tragika izumitelja Paula Nipkova
Berlinska moda
V Nemčiji je umrl nedavno 801et*i Paul Nipkov. M ga smatrajo v njegovi domovini za odkritelia gledanja na daljavo. Ob tej priliki se nemški listi spominjajo epizode, ko ie Nipkov še kot mlad dijak preložil patentnemu uradu v Berlinu svoj izum.
Izum je obstojal iz majhne okrogle ploščice z nizom zarez v spiralni obliki. Ce s>o za to ploščo položili kakšen predmet in se je plošča vrtela, so se videle vse točke slike, katero ie nudil dotični predmet. Slike pa se niso videle druea poleg druge, temveč druga za drugo. Ce se je »lošča hitro vrtela, so drobne točke bolj in bolj izginjale in oko ie dojemalo celotno in enotno sliko predmeta.
Štiri in dvajsetletni študent ie imenoval to napravo »električni teleskop«. Patent ie dobil številko 30.105. Televizija je bila s tem v načelu odkrita. Patent pa se ni ob-
Nemčija ima dovolj bencina
Berlinski dopisnik turinske »Stampe« piše. da ie oskrba Nemčije z bencinom popolnoma zasigurana. in sicer z uvozom rumunskega in ruskega petroleja, s proizvodnjo sintetičnega bencina in z izkoriščanjem bivših francoskih petrolej skih vrelcev v Alzaciji. Nemčija ie že nadomestila vse rezerve bencina, ki so iih porabili ob vojaškem napadu na Belgijo in Francijo.
Kakor porcčaio iz Moskve, se v ruskih ladjedelnicah ob Črnem morju gradijo majhne ladje za prevoz petroleja v velikih množinah. Te ladie bodo prevažale petrolej po Dniepru. Bugu in Črnem morju. Prvih 25 takšnih ladii je že dogotovlienih in bodo v najkrajšem času postavljene v promet.
Zlatnik s podobo Inenija
Turška vlada ie sklenila kovati zlatnike s podobo sedarriega državnega oogia-varja Izmeta Inenija. Na' dosedanjih zlatnikih je bil relief Ataturka.
nesel, kajti mladi študent ni zmogel denarja. ki so ga zahtevali za zaščito njegovega izuma. Sele nekoliko desetletij pozneje ie dozorelo odkritje, ki ie bilo medtem izpopolnjeno. Izumitelj pa ie bil naool pozabljen. Postal je inženir. Okrog 1. 1900. je zgradil poseben tip letala. Študij, ki so ga zahtevali izumi, je storil, da je Nipkov prezgodaj ostarel.
Šele pozneje so začeli ljudje čutiti, da ie odkritelj televizije še pri življenju. L. 1935. je postal častni predsednik sekcije za televizijo pri nemški zbornici za radiofonijo. Istočasno mu je univerza v Frankfurtu podelila častni doktorat Toda vse to je bilo le naknadno priznanje njegovega dela. Tvorna moč Nipkova je bila medtem že usahnila in je starec umrl dva dni do svojem 80. rojstnem dnevu.
Odkrit rimski tempelj
V bližini (Juidanije so odkrili rimski tempelj izza časa rimske republike. Zgradba ima pravokotno obliko. Zemljišče.^ na katerem ie stalo poslopje, meri v dolžino 12. v širino pa 10 metrov. Temelji svetišča so bili iz kamnitih skladov, dva in pq1 m dolgih in poldrugi meter širokih. Najdbo raziskuje profesor Moretti. ki sestavlja o nji strokovno poročilo.
Uvrstitev baltiških vojsk v rdečo armado
Kakor poročajo iz Helsinkov, bodo še v teku septembra vojske baltiških dežel priključene Rdeči vojski. Vse te vojske bodo tvorile enoto, ki bo pod vrhovnim poveljstvom sovjetskega generala, štab vojske bo sestavljen izključno iz ruskih oficirjev. Vojaki iz baltiških dežel bodo polagoma dobili tudi ruske vojaške uniforme.
91ovaška noče adventistov
Slovaška vlada je na podlagi dekreta notranjega ministra prepovedala udejstvova-nje adventistov na ozemlju slovaške države,
Oče pnevmatike
Edouard Michelin ni bil samo tvomičar, ampak tudi velik organizator in socialni novotarec
Kakor smo že kratko zabeležili, je umrl v Južni Franciji v 81. letu svoje dobe tvorničar Edouard Michelin, izredno popularna osebnost, ki si ni stekel zaslug samo za avtomobilsko industrijo, ampak tudi za prospeh letalstva ter je bil izrazit socialni novotarec in zagovornik družin s številnim potomstvom.
Njegove socialne naprave za delavstvo so bile vzorne, njegove tvornice v Cler-mont-Ferrandu so kažipot moderne organizacije. S svojim bratom Andrejem, ki je umrl pred nekaj leti, je Michelin uvedel v promet avtomobilske plašče iz kavčuka. Ti obroči so po svetu znani pod imenom »Micheline«.
Prvotno je bil Micheline namenjen za slikarski poklic, ker je bil njegov brat uspešen kartograf. Toda prišlo je drugače. I Leta 1889. je prevzel tvornico za kavčuk 1
Bideau. V glavo mu je šinila misel, da bi
opremil lahka vozila s pnevmatiko. Njegova ideja se je obnesla. V kolesarski tekmi Pariz-Brest je zmagal njegov princip. Zaradi tega je prišel v navskrižje z znanim angleškim izumiteljem Dunlopom in se je zaplel v velik proces. Imel je srečo, da ga je pred sodiščem zastopal advokat Raymond Poincare in tako je zmagal. Leta 1895. je v avtomobilski tekmi Pariz—Bor-deaux sam krmaril avto s pnevmatiko. Tako je osebno utrl pot lastnemu izumu. V poznejših letih je pospeševal idejo letalstva, ker je pravilno videl, da bo letalo zmagalo v zraku. 2e L 1911. je začel gonjo, da bi si Francija nabavila 5000 letal. In trideset let pozneje se je neposlu-šanje njegovih nasvetov maščevalo nad državo...
Od strahu je onemel
Usodna posledica privida
69 letnica kraljice Viljemine
V	popolni tišini ie obhajala nizozemska kraljica Viljemina prošlo soboto 60. obletnico rojstva. Na tisoče brzojavk ie ta dan prispelo v London na nizozemsko poslaništvo in angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta prišla osebno česttat. Tudi prezident Roosevelt ni Dozabii poslati pozdravno brzojavko, v kateri ie sporočil željo ameriškega ljudstva, da bi kraljica učakala še dolgo zdravih in srečnih let.
V	Haagu je izdal župan oklic prebivalstvu. s katerim ie prepovedal kakršnekoli domoljubne manifestacije. Prepovedano- ie bilo tudi izobešanje zastav in zatikanie rož v gumbnice. kakor ie bilo to v navadi na Nizozemskem dokler je bila kraljica doma.
Pomanjkanje
v Franciji
Kakor poročajo zanesljivi informa orji. ie položaj Francije v pogledu prehrane zelo težak. V nezasedenih oredelih vlada že zdaj pomanjkanje sladkorja, mlečnih izdelkov in kave. Najbolj se čuti Domanikanie Sladkorja. Tudi žita in živinske krme ni dovolj. Ovsa je komaj do spomladi. Oblasti so začele deliti izkaznice za živila. Promet še vedno ni urejen, vlaki vozijo z velikimi zamudami. V bližnji bodočnosti' se torej obetajo Francozom kaj črni dnevi...
Angleški ministrski predsednik Winston Churchill ogleduje pozicije pehote nekje na Angleškem
Smrt intendanta
milanske Scale
V svojem rojstnem mestu Ferrati ie te dni umrl v 71. letu svojega življenja Giulio Gatti Casazza. ki je bil deset let intendant milanske »Scale« in 26 let upravitelj opernega gledališča »Metropolitan« v New Yorku. Bil ie osebno znan z vsemi glasbeniki od Verdija do Mascagnija in ie mnogim pevcem pripomogel do svetovne slave.
novi predsednik rumunske vlade, ki ima dolžnost, da skuša utrditi avtoriteto po dogodkih, ki so sledili dunajski arbitraži
če še ne veš, j izveši
da najavljajo Nemci napad na Anglijo z doslei neznanim vojnim oriDomočkcrn;
da se ie angleški pisec fantastičnih romanov Wells izjavil oroti sedanji angleški vladi, od katere zahteva nai odstopi, da se reši država;
da se no izjavi generala Sikorske2a Poljska ne nahija v vojni z Halijo;
da pošilja Madžarska v Švico živila v zameno za tekstilne izdelke in s.ro;e:
da bo žetev bombaža v Taškentu letos dvakrat večja od lan lce;
da se vleče od Francoske ekvatorialne Afrike preko Briiske Nigerije in Sudana angleškc-francc ki pas. ki obvlada Afriko od Atlantskega oceana da Rdečeea morja;
da ie obhajala italijanska šolska refor-matorka Marija Monte-scri konec, avgusta sedemdesetletnico rojstva;
da so na Japonskem zarrli profesorja Gota Ašaharija. ker ie širil pro imiluari-stične ideje;
da bo mesleno vreme v septembru oo sodbi japonskega lis+a »Jcmiuri Šimbun«, koristilo Nemcem v vojni oroti Angliji:
da v Visokih Tatrah že nekaj dni neprestano sneži;
da je v Londonu umrl lord Nome. bivši čuvar angleškega državneea oečatr
Na milanski kliniki za živčne bolezni imajo mladega zdravnika, ki zbuja veliko pozornost svojih poklicnih tovarišev. Zdravnik se je mudil nekaj časa na deželi, kamor ga je bil povabil njegov prijatelj, po poklicu stavbenik. Nekega večera sta se obadva odpeljala s kolesom na sprehod. Zdravnik je sedel spredaj, njegov prijatelj za njim. Nenadoma je zdravniku zastala beseda. Stavbenik je videl, da se muči in skuša govoriti, pa ni mogel izdaviti niti besedice. Pač pa je z vso močjo prijel stavbenika za rami ter ga je tresel.
Prijatelj, videč, da zdravnik ne more govoriti. je potegnil iz žepa svinčnik in prosil prijatelja, naj napiše, kar želi. Zdravnik je nato napisal, naj ga stavbenik odpelje naravnost domov. Tam so poklicali zdravnika. ki je stal pred uganko. Zdravnik je pojasnil s svinčnikom na kos papirja, da je med vožnjo videl prikazen, ki ga je navdala s silnim strahom. Ko je prijatelj vprašal, čomu molči, je prikazen izginila, posledice pa so ostale. Izgubil je dar go-
vora. Tudi lasje so mu od strahu osiveli. Zdaj si zdravniki na milanski kliniki prizadevajo na vso moč, da bi svojega poklicnega tovariša izlečili od živčnega šoka in upajo, da se bo to v doglednem času posrečilo.
Nesreča pri obnavljanju mostu
Pri obnavljanju nekega železniškasa mostu na Nizozemskem se ie zgod;la velika nesreča. Nizozemci so ta most med vojno nabili z eksnlozivnimi snovmi ter so ga pognali v zrak. Po naključju pa ie eksplozija razdeiala samo del mostu. Pri poskusu, da bi ohranjeni del popravili, se je te dni zgodila velika nesreča Ostanek mosta se ie nenadoma zrušil in ooknoal pod seboi 40 delavcev, ki so ga hoteli odpraviti. Doslei so izkopali 7 mrtvih in 11 hudo ranjenih. Vsak dan ena
Oradea Mare
eden izmed krajev v Xrans&vant& ki JDi
RnmmrfJ*
Gledališče za vojake v Rusiji
Po zgledu nekaterih držav, ki se med vojno brigajo tudi za umetniške ustanove, je sovjetska vlada sklenila, da bo nudila od časa do časa svojim vojakom in mornarjem nekoliko umetniškega užitka- Osnovala bo zaradi tega turneje gledaliških igralcev in pevcev no voiaših taboriščih. Stvar se že prakticira in tako je Dokazalo gostovanje umetniške družine Gorki med vojaštvom velik uspeh. Družina »Gorki« je že L 1922. z velikim uspehom dajala predstave za vojake pod ravnateljstvom igralca Ivana Moskvina.
Ukrajinci v Karefijo
Moskovska »Pravda« beleži, da se mnogo kmečkih družin iz Ukrajine posebno iz kijevskega področja, seli v sovjetsko-fin-sko Karelijo. Zaenkrat odide tja 2000 kmečkih družin, ki bodo naseljene v področju Keksholma in Jasa.
Tramvajske nezgode
Iz statističnega pregleda, ki ga objavljajo dunajski listi posnemamo, da je bilo na Dunaju v mesacu avgustu 120 tramvajskih nezgod, med njimi največ zaradi skakanja na tramvaj in odskakovanja z voz med vožnjo.
Suša v Avstraliji
V Avstraliji je zavladala velika suša. Na tisočem kmetij preti poguba, če se vreme ne spaemenl in ne nastopi dež. Računajo, da bi dež v dveh tednih lahko še rešil letino, če ga ne bo, bo posebno žitni pridelek v Novem Južnem Walesu hudo prizadet. Suha doba bo imela tudi velik vpliv tudi na pridelek volne, živinoreje in sadjarstva.
NAMESTO ANEKDOTE
Moskovska »Večemia Pošta« nriobčuja o acglo-ameriški pogodbi karikaturo pod naslovom »V mednarodnem buffefcuc.
Pole« Unclea Sama stoli slečen gentte-man s cilindrom na glavi in z monoklom. Gentleman ponuja Samu svoje hlače z napisom »Bermudi in Bahamsko otočje«. Sam pa pravi:
»Blago ie sicer že precej obnošeno. Da naj bo! Ker ste naš stari prijatelj, vam bomo dali nekaj starih rušilcev...«
VSAK DAN ENA
Požiralec mečev: »Nezaslišano!Zdi se mi. da ie moia žena s sabljo zopet rezala čebulo... «
(»Passdng Shaw4
Tudi Amerika vežba padalce
Podvrgla se je pokroviteljstvu generala de Gauttea
v Londonu
Pilot ameriške vojske pri vežbi v odskoku s padalom
Francoski otoki na Tihem oceanu so se izrekli za francoski narodni odbor genera- ! la de Gaullea v Londonu. Glasovanje je pokazalo, da ie bilo za to orientaciio 5564 mož. dočim je dobila vlada maršala Peta: na v Vichvju samo 18' glasov Na podlagi tega rezultata ie bil dosedanji guverner francoskih otokov odstavljen in njegove posle je prevzela novo imenovana provizorična vlada, dokler ne bo de Gaulle imenoval novega guvernerja.
Francoska posest v Tihem oceanu meri nad 4000 kvadratnih km s približno 40 000 prebivalci. To posest tvorijo; Družbeni otoki, otočje Touamotou. Gambier. Mar-quises. Tubuaisko in Rapsko otočje. Najvažnejša točka med temi otoki je tkzv. »Archupel de la Societč« s Tahitijem. ki je znan iz romanov in reportažnih opisov. Ti otoki ležijo v Vzhodni Polineziji pod ekvatorjem ter štejejo 30.000 prebivalcev. Večinoma so to ognjeniški otoki. Podnebje na njih je milo in skoro vse leto nespremenjeno. Na otokih je tropska .vegetacija, zemlja pa le zelo rodovitna. Uspevajo ba-
nane. sladkorni trs. razno sadje in rx>vrtni na. Morje ima mnogo rib in bisernih školjk. Prebivalstvo teh otokov ima posebno religijo. Časti tri najvišja božanstva. Taoroa. boga luči. boginjo teme Hinu in njunega sina Oroa. Ob«žuieio tudi razne demone in prednike.
Družbene otoke je odkril L 1606. Quiros. raziskal pa iih je šele morjeplovec Cook. Najprej so prišli na te otoke Angleži, potem pa Francozi. Med obemi so se vodili veliki prepiri zaradi gospodarstva. Na koncu so Francozi proglasili na niih svoi oro-tektorat in 1. 1896. ie otočje dokončno pripadlo Franciji.
Največji otok tega arhipela je Haiti. ki ima 15.000 prebivalcev. Ta otok sestoji prav za prav iz dveh vulkanskih otokov, ki ju veže komaj 2 km široka veriga zemlje. Na tem otoku je višina, ki doseže 2237 in se imenuje Orohena. V prestolnici Pa-peete živi med 6000 prebivalci oolovica Francozov. Mesto Papeete ie tudi sedež francoskega guvernerja.
Ogrožen letalec
»Dadly Telegraph« poroča v svoji izdaji od 2. septembra, kakšno usodo ie moral doživeti neki angleški letalce, ki se ie spustil s padalom na zemljo. Odskočil je v nekem predmestju Londona, kier ga ie zajela velika ljudska množica. Hoteli so ga lin-čati in bi ga bili sigurno ubili, da ni pristopil sprevodnik cestne železnice, ki je spoznal v možu člana angleškega letalstva in ga -na ta način rešil pred pobesnelo množico sigurne smrti. Med množico, ki je hotela linčati moža. ki se ie s padalom spustil na zemljo, so bili tudi angleški domobranci.
ženska moda za letošnjo zimo po berlinskem okusa
General Antonescu
Nemški bombnik pri startu z norm&nskega otoka Guerneseya proti Angliji
Dobra vest za vse
trgovce z radioaparati!
a Ec a j ¥am ta znak na radiosparatu olajša prodajo?
Zato ker je to znak kakovosti, s katerim visokorazviia nemška radioindustrija označi aparate, ki so izbrani za izvoz. On Vam pri nakupu osigurava mnoge prednosti: Brezizjemno vernost vzorca, f edinstvena tehniška popolnost in najboljši malerijal. Toda tudi pri prodaji Vam omogoča da zadovoljite vse želje svojih kupcev in da povečate svoj promet. Pri vsaki višini cene Vam aparati z znakom kakovosti dajajo največjo možno protivrednost, kakor v pogledu svojega obratovanja, tako tudi v pogledu svojih okusnih in elegantnih omaric. Osigurajte si svoj delež na veliki potrošnji, ki jo bodo imeli aparati s tem znakom kakovost4
tadi	*
Zato
• Taka brošura \ buje m o kvalitativnih aparatih s novim znakom, Ml Vam jo bomo rade-volje in brezplačno poslali, brez make obveznosti m Vas. Obrnite se na mestnega zastopnika nemške radtoindustrlje I
Z
m nosPi
BAHKA D. D. U LJUBLJAHI
Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
□ouoljuje kratkoročne kredite u tekačem računu • Eskontira trgouske menice □OUE ULD6E znošmo Din 67,000.000*—
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje
Dobava promptno pri zastopstvu Fiat
najcenejše prometno sredstvo ^gfgfg LOjZ^'
lencina na 100 km *yrševa 35 Tet 3**9
Vse kuhiniske dobrote, dobite pri
dobro vino
si$@že pivo §§f|j[| £
ARUTT
Lep senčnat vrt — Deiikatesa CEL3E • Ulica dr. Gregorja Žerjava

—i
AKCIJSKA DRUŽBA ZAV KEMIČNO USTBIJO,
JDBLJA1A
IZDELUJE:
K L E J E VSEH VRST, želatino, tehnične maščobe, umetna gnojila in krmila
rfenf u Liubliani
Firma TEHERAN v selentmrgovi ul. 4
na dvorišču palače Croatia
sporoča zanlmancem, da razstavlja, ker je zakasnila udeležbo na velesejmu prekrasne starinske dragocene perzijske preproge in vsa druga ročna dela v svojih prostorih. Med dragocenostmi ima dve preprogi v vrednosti 300.000 in 150.000 din. — Izbera vseh vrst preprog je velika.
Cene so res najnižje Ogled Je popolnoma brezplačen ln brezobvezen. Zanlmancem se daje pouk o čiščenju ln shranjevanju preprog. Stare preproge pa prevzema v strokovno popravilo in zamenjavo. — Na ogled lepe zbirke. preprog vabi
tvrtika TEHERAN

»MODNI MAGAZIN«
Prešernova 5
Vam nudi lepo zalogo volnenega blaga za moške in damske obleke, plašče, kostume ter otročje obleke.
10©.@90 kg krompirja
lepo, odbrano, suho blago prejme v prihodnjih dneh
tvrdka A« VOLK, Ljubljana
RESLJEVA CESTA 24
Cena din 1*60 za kilogram
RAM VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. LJubljana, Karlovška 4
.ž; Ju '-V: I»§1
Vsem, prav vsem, ki so ob priliki smrti naše preljubljene, srčno
dobre go6pe
EME pl. FLADUNG. roj. pl. Alpi
z iskrenim sočustvovanjem lajšali našo neizmerno boi, ki so počastili drago nepozabno s krasnimi venci in jo tako številno spremili k večnemu počtku, se iskreno zahvaljujejo
LJUBLJANA, dne 5. septembra 1940.
ŽALUJOČI SORODNIKI in
EMIL in HERTA SCHRAUTZER
& ;'■ >	-iZJl '' •• ■	*,■» rjis- ,•>>■-V« :i..V3r*v.
Zahvala
ZA TOLAŽBO V TEŽKIH DNEH TRPLJENJA IN SLOVESA NASE
UBOGE
Božiče
SPREJMITE NAJTOPLEJŠO ZAHVALO. VELIKE LAŠČE, 6. SEPTEMBRA 1940. Družine:
STTBI.F.R — PUCELJ — ILGO — DE OOSTA — ANDOL6EK.
IVAN JAVORNIK
mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa Lastni izdelki in moderna hladilnica!
LJUBLJANA — DOMOBRANSKA T Telefon 27-03 in 31-57
Podružnice: VVolfova ulica št. 12
Stojnica šolski drevored — Zmajski most Dolenjska cesta št. 49 (pod Rakovnikom) Cesta 29. oktobra (prej Rimska cesta) 21 Miklošičeva cesta (Vzajemna palača) št. 17
Lastni paviljon na veseličnem prostoru velesejma
vsaki priliki — se spomnite
da so »Jutrovi< Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo tn na-, kup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo.
ANTON LEČ1NIK
URAR
Zlato, srebro lastna delavnica
CELJE
GLAVNI TRG
MICHEL ZftTAOOt
202
Don Juan
tiOMAN.
Groza se je plazila okrog njega.
Časih ga je obšlo, da bi legel na tla in privoščil razjarjenim živcem oddiha. Vse moči je moral napenjati, da je šel naprej; oči so se mu obračale, znoj mu je rosil sence, mrzle kaplje so mu polzele po hrbtu, kletve so mu silile na ustnice, in vendar je kljuboval — oh, z vsem bitjem se je upiral krempljem skrivnosti...
Deset korakov pred ograjo Arronškega dvorca je mahoma obstal... nato je odskočil... in to pot je bil on tisti, ki je zgrabil Corentina za komolec... Da je mogel Corentin v temi videti gospodarju v obraz, bi bil morda vkljub svoji vdanosti pobegnil ©d njega.
»Si slišal?« je zaječi j al don Juan. Zobje so mu šklepetali.
»Ne, ne, gospod! Kaj ste slišali?«
»,Don Juan! Kam greš, don Juan?...' kaj ne slišiš glasu, ki ponavlja te grozne besede?«
»Ne, ne, prisežem, da ne!«
»Poslušaj!...«
«Gospod, prisežem vam, da ne slišim ničesar!«
Don Juan je prisluhnil, vse njegovo bitje je streglo na glas, ki je trdil, da ga sliši. Nato je globoko vzdihnil, si potegnil z roko po vročem čelu in zamrmral:
»Torej je bilo prevara?«
»Opomin, gospod! Zadnji opomin!...«
»Prevare! Slepila!« je vzkliknil don Juan in
buhnil v vročičen grohot »Ze enkrat ste na tej
poti zaskočile dona Juana ter ga prisilile, da se je umaknil. A vedite, da don Juan ne priznava strahu nobene oblasti do sebe. Slepila, smejem se vašim grožnjam! Kljubujem vam, blodnje, porojene iz duha, oslabljenega od vzdržnosti! Dobra večerja in steklenka dobrega vina bosta spravili vse to v red. Slepila in blodnje, zanikavam vas! In tudi ko bi bile resnične in smrt ne bi pomenila konca in ba bilo onkraj grobov res kraljestvo senc, bi vam vendar kljuboval in vas izzival!«
Ne da bi se nehal grohotati, je kakor v vročici vrgel oči okrog sebe in burno krenil naprej.
Corentin, ki je šel za njim, je z veselim glasom vzkliknil:
»Gospod! Gospod! Vrata v ograji so zaprta!...«
»Zaprta? Kaj hočeš reči, tepec?«
»Zaklenjena so! Midva jih lahko preplezava, a k-sj bo z oslom? S Si vekom in njegovima košarama? «
»Seveda! Brljav si. Od strahu se ti blede. Vrata
so odprta!«
»Odprta?« je zastrmel Corentin. »Da, na mojo vero! Odprta so! A prisežem vam, da so bila pravkar še zaprta!«
Govoril je resnico.
Zaklenjena vrata so se bila brez glasu odprla.
Kdo jih je bil odprl? Najbrže senca, ki jo je Jakomin videl, kako je prhnila iz Bele hiše. Prav gotovo! Vrata so bila zaklenjena — nekdo jih je torej moral odpreti. Morda si je bila Silvia de Oritza priskrbela ključ, s katerim je mogla priti v park Arronškega dvorca, kadar jo je bilo volja?
Bodi tako ali tako, don Juan, Jakomin in osel so krenili v park.
Juan Tenorio je jadrno ubral korake proti stopnicam, ki so vodile v dvorec.
Zanos, ki smo ga opisali, ga nikakor ni mineval; postajal je neznosna bolečina, ki si jo je don Juan razlagal s tem, da je lačen.
Prepadeno se je ozrl po dvorcu in videl, da so vsa okna zaprta. Nikjer ni mogel opaziti luči, vse širno poslopje je moralo biti zapuščeno.
Don Juan je strastno sklenil roke in zamrmral:
»Leonora, draga, dkrutna Leonora, kje si? Sladki cvet, ki mi polniš dušo s svojo skrivnostno, mogočno vonjavo, oh, da bi te mogel zaliti s svojimi solzami! Kličem te, Leonora, in te zaklinjam. Čudim se čudežu, da te vsa ljubezen mojega srca ne zbudi iz tvojega neusmiljenega spanja in te ne privabi h koprnečemu, ki te čaka. TVna me obdaja, Leonora, v meni in okrog mene je vse tema. Pridi, bodi mi svetla zarja, preženi to noč! Usmili se, Leonora, in pridi! Joj meni! ta, ki te ljubi, je tu, a ti nočeš vedeti zanj... Zaman moleduje don Juan, zaman toži; od nikoder ni zore, da bi posijala v njegovo temo... Prekleta bodi moja bolečina, preklete moje solze, ko ne morejo zbuditi v tebi vzvišenega trepeta ljubezni! Čuj me, Leonora, oh, čuj!«
In s čarobno mehkim, jasnim glasom je zapel staro romanco, tolikanj drago zaljubljencem Andaluzije, domovine ljubezni:
Lagrimas que no pudieron Tanta d ureza abladar, Yo las volvere a la mar Pues que de la mar salieron ...
»Ker ne morete, o solze, omehčati neusmiljenke, vas vrnem morju, po katerem imate svoj slani okus...«
Vrli Jakomin Corentin je kasneje pripovedoval,
da mu je petje dona Juana do dna pretreslo srce in je od ganjenosti pozabil vso bojazen; morda je ta mah prvič v svojem življenju čutil, kaj pomeni
ljubezen.
Toda nemara je slišal dona Juana še kdo drug razen Corentina.
Kajti ko je don Juan utihnil, se je Jakominu zazdelo, da nekje nekdo krčevito ihti.
Kdo bi bil utegnil jokati v mraku te noči?
Ali mar ti, Silvia, žena, ki je nekdaj don Juan tebi prepeval koprneče romance in ki ti je zdaj bolestni poudarek njegovega glasu obujal neutolažljivi spomin na veke izgubljenih srečnih minut?
Don Juan je utihnil. Jokal je ...
Minuto ali kaj je negibno stal, kakor bi vlekel na uho, ter upiral oči v temna, nema okna. Potem ga je mahoma izpreletel buren drget. Zgrabil se je za grlo, kakor bi ga dušilo. Nato je pobesil glavo in zazdelo se je, da se hoče narediti majhnega, čisto majhnega. Corentin ga je slišal, ko je mrmral:
»Kdo govori? Kdo odgovarja ljubavni romanci? To nisi ti, Leonora, ne, ne, ti se ne oglasiš klicu moje ljubezni! Glas, ki ga slišim, je poln zaničlji-vega pomilovanja... Kdo se drzne pomilovati dona Juana? Kdo mu odpušča? Don Juan ne mara ne pomilovanja ne odpuščanja! Don Juan hoče ljubezni!«
Zbegan se je odmaknil, kakor da se bori sam s seboj. Nato se je ponosno vzravnal.
»Kdo se upa reči, da odpušča Juanu Tenoriu?« je zavpil. »Oh, ta odpuščajoči glas me peče v srce. Rdečica sramu mi sili v čelo. Kam naj pobegnem?
©in
preje Mariborska mehanična tkalnica^in apretura
Brzojavi: Tkaona Beograd — Tkaona Maribor Telefon: Beograd 20-988 - Maribor 22-71 Poštni čekovni račun: Beograd 60.430
H1H: HHL
or Železniška postaja, Maribor-Studenci
Tovarna kranjskega lanenega olia infirneza
lanem olfe Sanen Simež
lanene pogače za krmo, ricinovo oije
pločevinaste sode
Opozarjamo na te
ovrttne
in zlasti hišnim gospodarjem priporočamo, da za pleskanje svojih hiš, ograj itd. zahtevajo vedno
• •
r• • • «
» • • • •
m • • •
• • > • • • •
• •
M •
.V.
m firnež
>• • • • • • • • •
f/.
• • • • • • • • • •
Ne pozabite, da odpade pri pleskanju na materijal komaj 20% do 25% stroškov* ostalo pa na delo. Važno je torej, da je material
bre kakovosti
iv r.*.
K*
S.V
n i	i n
B I	n n
i id di m m
m ID ID DI DI
ID	DI	DI	ID
i	n	id	id
II	ID	DI	DI
i	id	n	id
ID	ID	ID	DI
Sploina stavbena družba
Maribor - Tezno
Telefon interurban 20-57
*
Brzojavi: Splostad
Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje Oddelek za električno in avtogeno varjenje Tvornica vijakov, zakovic in drobne železne robe
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za ineeratni dal je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani