AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 'NO. 203 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 29TH, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Finska bo pomilostila 20, 000 bivših kršilcev prohibicije Helsingfors, Finska, 27. avgu- Zvezna vlada odredila moratorij na prisilne prodaje privatnih hiš Washington, 27. avgusta. Mr. Ivan Mladineo, poznan društveni delavec in ekspert na polju naših bratskih podpornih organizacij, je sestavil natančen pregled članstva naših organizacij v posameznih držiavah je stopila sedanja "mokra" po- ] njenih državah, da ne izvršijo i Amerike in Kanade. To je pre- sta. Vlada se peča z vprašanjem, j Načelnik Fort od odbora za sta-da pomilosti in spusti iz zaporov ncvanjska posojila, je danes na-20,000 kršilcev prohibicije, ki so znanil, da je vlada zapovedala bili obsojeni v zapore, še predno vsem narodnim bankam v Zedi- 255.000 članov štejejo naše organizacije. stava v veljavo, in ki svoje kaz- j nobene prisilne razprodaje hiš in ni še niso obsedeli. Na Finskem j posestev za prihodnjih 60 dni. je pred aprilom mesecem vlada- To se tiče onih, ki imajo prvo la prohibicija. Vlada pravi, da vknjižbo pri dotičnih bankah, pa so ječe preveč napolnjene, in bi niso plačali obrokov ali obresti, jo veselilo, če bi se znebila jetni- Poleg tega je vlada naznanila, kov. Oblasti sq aretirale pribli- da je danes poslala brzojav vsem zno 27,000 Fincev na leto radi pijanosti, in ko je bila prohibicija 5. aprila odpravljena, je padlo število aretacij za 50 odstotkov. , Zrakoplovne dirke V soboto so se pričele v Cleve-landu mednarodne zrakoplovne dirke in tekme, ki so največje te vrste na vsem svetu. V Cleveland so dospeli^ nemški, francoski, laški, portugalski, španski, angleški in mnogi drugi znameniti svetovni zrakoplovci. Nad 500 zrakoplovov je zbranih v zra-koplovnem pristanu, in prihaja k dirkam in tekmam silna množica. Včeraj je bilo kljub nepovoljnemu vremenu v air- državnim bančnim oblastem, v katerem se jih pozivlje, da izdajo enako povelje državnim bankam. Vlada trdi, da je odpo-moč blizu, da bo bankam poma-gano s posojili od vlade, in da ni nobenega vzroka, zakaj bi prihodnjih 60, dni nasiloma prodajale posestva in hiše. Države se bodo temu pozivu najbrž odzvale. Slovit parnik odpeljan na pokopališče New York, 28. avgusta. Parnik George Washington, nekdaj zastavna ladja ameriške trgovske mornarice in njen ponos, parnik, na katerem se je peljal Woodrow Wilson v Paris na mi-portu zbranih skoro 30,000 ljudi, rovno zborovanje, je odpljul da-ki so plačali vstopnino, da so zrli nes na sv°.'e zadnJ'e počivališče vratolomne tekme v zraku. Naj-lProti Solomons Island, v Chesa- bolj zanimiv je bil prizor, ko je dvajset vojaških zrakoplovov metalo prave bombe iz zraka na pristanišče. Pokalo je kot v vojni. Neki zrakoplovec se je s pa-rašutom spustil miljo in pol visoko iz zraka na tla. Vidijo se najnovejši in najbolj raznovrstni zrakoplovi, pa tudi stari, nerodni modeli iz leta 1910 ali še starejši. Zrakoplovi dirkajo po zraku s hitrostjo 200 ali več milj na uro. Vsi slavni ameriški zrakoplovci so navzoči. peake zalivu, kjer ga bodo. na "pokopališču" za parnik potopili. . Poročilo iz zapada Mladi Slovenki, Julia in Ana Mohar, hčerki našega bivšega zvestega zastopnika v Clevelan-du, Mr. Jos. Moharja, nam sporočati, da sta. se vrnila iz obsežnega potovanja po zapadnih državah. Vozili sta se v avtomobilu ter sta prevozili nad 6,500 milj, preko devet držav. Yellowstone National Park, Bryce, Grand Canyon, Zion, Yosemite Valley so med znamenitimi kraji obiska. Dospeli sta tudi v Los Angeles k Olimpijadam, toda nagrad nista odnesli, toda obiskali ■sta tudi mesto Tia Juana, Mexico, kjer se dobi dobra pijača, tik ameriške meje, ne da bi kaj pijače poskusile. Omenimo naj še, da sta Julia in Ana Mohar spretni učiteljici na državnih šolah v Montani, in letos se jima pridruži kot učiteljica še tretja, najmlajša sestrica Irene, ki je v juniju z odliko izvršila višjo šolo za učiteljice. Pač vzorna družina našega starega prijatelja Moharja. Lahko si ponosen na otroke, Joe! Pozdravi iz domovine "Polje, ki je vse bolje, pri Mr. Klincu — dobrem vincu — vaju in vse vaše naročnike pozdravljamo!" Tako se glasi besedilo na kartici, ki smo jo te dni prejeli. Podpisani so Jos. Birk, J. Kunčič, šofer Bobnarič, Anton Kline, Franc Zupane in še nekaj drugih, katerih imen nismo mo gli prečitati. Prav iskrena hvala. za pozdrave! Žrtve avtomobilov Od 1. januarja do 25. avgusta ie bilo v Clevelandu ubitih že 121 oseb od avtomobilov. Smrtna kosa V soboto je preminul v Cleveland State bolnici dobro poznani rojak Jim Skubic, po domače "Kopič," star 52 let. Ranjki je bil doma iz vasi Škerjance pri Zatični, odkoder je prišel v Ameriko pred 29. leti. Bil je član društva Mir, št. 142 SNPJ in delničar Slovenske Zadružne Zveze in Delavskega Doma. Tu zapušča žalujočo soprogo Frances, hčer, omoženo Novak in eno sestro, Margaret Porenta, v starem kraju pa tri sestre in enega brata. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 15400 Lucknow Ave., v cerkev Marije Vnebo-vzete, potem pa na St. Paul pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Naj mu bo mirna ameriška zemlja! Barbertončani v Clevelandu Ob priliki blagoslovitve in razvitja zastave društva sv. Križa, št. 214 KSKJ, kar se je vršilo včeraj v naselbini, je dospelo v Cleveland na slavnost tudi šest avtomobilov Barber-tončanov, kar je lep znak bratske zavesti in skupnega delovanja. Pozdravili so nas Mr. Albin Murn, mladi lastnik slovenske mesnice v Barbertonu, Mr. A. Cekada s soprogo, Miss Ber-toncelj, Mr. Josip Ujčič, starejši in mlajši, Mr. John Rupert in nekaj drugih. Vsi so se udeležili slavnosti in se proti večeru zopet odpeljali v Barber-ton. Prav iskrena hvala za obisk. Pozdravi iz počitnic "Mnogo pozdravov vsem prijateljem in sorodnikom, kot tudi vsemu osobju Ameriške Domovine pošiljamo iz prijaznih Klausovih farm v Geneva, O., kjer se nahajamo na počitnicah in se izvrstno zabavamo: Mrs. Fr. Klaus, Mrs. Fr. Godič iz Clevelanda in Mrs. Fr. Ra-cher iz Warren, O." Prav lepa hvala, dekleta, za pozdrave! * Strastna kadilka, Abie Hol-man v Kansasu, je včeraj praznovala 102. rojstni dan. gled poslovanja jugoslovanskih bratskih organizacij v Ameriki, kot ga doslej še nismo imeli prilike videti, in ki je Mr. Mladi-neu na vsak način vzel mnogo napornega dela tekom več mesecev, da se je sestavilo tako vzorno, točno in obširno poročilo. Tajniki naših društev, glavni tajniki Jednot in Zvez, ki bi hoteli imeti nadaljne kopije tega zanimivega poročila, se poziv-ljejo, da se obrnejo na Mr. Ivan Mladineo, 222 Fourth Ave., New York. N, Y., ki vam bo drage velje proti mali odškodnini, lahko poslal izvod tega poročila. Poročilo je preobširno, da bi ga prinesli v časopisu v celoti. Vzelo bi precej številk dnevnika, če bi hoteli prinesti, poročilo v celoti, prinašamo pa na tem mestu nekaj statistike, ki mora biti zanimiva za slehernega člana te ali one naše bratske podporne organizacije. Mr. Mladineo našteva sledeče jugoslovanske podporne organizacije v Zedinjenih državah: Hrvatska Bratska Zajednica, ki šteje 576 društev in 91,724 članov. V številu članstva so za-popadeni člani v odraslem in | mladinskem oddelku. Slovenska Narodna Podporna Jednota, šteje 669 društev in 59,586 članov. To je število ob 1. jan. 1932. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota, 193 društev in 34,646 članov. Srpski Narodni Savez, 203 društev in 20,706 članov. Jugoslovanska Katoliška Jednota, 40 društev in 3,258 članov. Ju-goslov. Podporna Zveza "Sloga," 18 društev in 2,734 članov. Društvo sv. Družine, 17 društev in 2,087 članov. Slovenska Hrvatska Zveza, 25 društev in 1,-848 članov. Hrvatska Zveza na. Pacifiku, 18 društev in 1,854 članov. Srpski Podporni Savez "Jedinstvo," 18 društev in 855 članov. Hrvatsko Bratstvo v Ameriki, 10 društev in 694 članov ter Hrvatska Sloga v Kanadi, 23. društev, dočim se število članstva ne da določiti. Vseh jugoslovanskih podpor■ nih društev v Ameriki je 2,236. To so društva, ki pripadajo k Jednotam in Zvezam. V Kana- 184 društev in 20,339 članov. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza, 206 društev in 10,-G02 članov. Slovenska Dobrodelna Zveza, 53 društev in 10,-007 članov. Hrvatska Katoli-čka Zajednica, 55 društev in 5,-291 članov. Slovenska ženska Zveza, 51 društev in 4,166 članic. Zapadna Slovanska Zveza, Parada v soboto Po vsej slovenski naselbini, v Clevelandu, Collin-wcodu in Euclidu, se bo vršila v soboto popoldne velika avtomobilska parada, katero priredi naša mladina, spadajoča pod okrilje Slovenske Dobrodelne Zveze, in ki bo s to parado hotela vzbuditi zanimanje za veliki "Olimpijski izlet," ki ga priredijo angleško poslujoča društva Slovenske Dobrodelne Zveze dne 4. septembra na Pintarjevi farmi. To bo prvi skupni nastop vse mladine, ki spada k Slovenski Dobrodelni Zvezi, in ki se je tekom zadnjih šest mesecev sijajno organizirala, tako da lahko samostojno nastopi in pokaže prave čudeže v atletiki in športu sploh. Ta slovenska mladina ob tej priliki zlasti apelira na starejše člane in članice, da pridejo in vidijo nastop svoje mladine. O programu samem in prireditvi bomo poročali tekom vsega tedna, ker bo to prireditev, kot je še nismo imeli v naselbini. Ta raz- Eden izmed 100 ljudi v Zed. državah ne zna govoriti angleškega jezika Washington, 27. avgusta. Izmed vsakih 100 oseb v Zedinjenih državah se dobi ena, ki ne di jih je pa nekaj nad 100. društva se nahajajo v 833 nih mestih Zed. držav in Kanade. Največ društev naših je v Pennsylvaniji, kjer so jih našteli 576, potem pride Ohio z j Census urad v Washingtonu je 311 društvi, potem Illinois z;pravkar obelodanil tozadevno 309 "društvi, potem Minnesota z štatistiko. Izmed 14,025,800 oseb, 142 društvi, itd. V sledečih ame-jki se nahajajo v Zedinjenih dr-vriških državah ni jijgoslov. or- žavah, in ki so bile rojene v tu- ganiziranih bratskih društev: Delaware, Georgia, Maine, New jezemstvu, jih je 1,224,995, ki nikakor ne obvladajo niti za si- Hampshire, North C a r o 1 i n a,, lo angleškega jezika. Najboljše North Dakota, Rhode Island, South Carolina, Vermont in Virginia. 398 ameriških naselbin ima po eno društvo, 188 naselbin po dvoje društev, 90 naselbin po tri "odlikujejo" v tem Mehikanci. Teh je bilo v deželi, glasom najnovejše štatistike 590,095, in od teh jih ne zna 55 odstotkov niti besede angleščine. Izmed ostalih tujezemcev v Ameriki jih je društva, 50 naselbin po štiri 800,000, ki ne znajo angleščine, društva, 31 naselbin jih ima 5, j kar je v resnici malo število. In 24 po šest, v enajstih naselbinah značilno je, da med belimi tuje- je 7 društev, v dveh po osem, v devetih jih je devet, v eni naselbini je 10 društev, v štirih po enajst, v eni po 12, v dveh po 13, v dveh po 14, v štirih našel- zemci so baš Nemci tisti, ki znajo najmanj angleščine, potem pridejo pa Danci, Francozi. In od onih 800,000, ki ne znajo angleškega jezika, jih je 392,732, binah po 15 društev, V šestih na- ki ne znajo niti v svojem mate-selbinah po 16, v dveh po 18 rinskem jeziku niti čitati niti društev, itd. Glede naselbine pisati. Cleveland omenja pisec, da se nahaja tu 99 društev, ki pripadajo raznim Jednotam in društvom, kar je pa očividno napaka, ker ima samo S.D.Z. v Clevelandu okoli 40 društev, in kje so ostale slovenske, hrvatske in srbske organizacije! Najbrž je pisec predmestja Colliilwood, Nottingham, West Park štel posebej. Na vsak način pa je to ogromno in zaslužno delo, katerega se je lotil Mr. Mladineo v svoji sta-, tistiki. V predgovoru pravi Mr. Mladineo zelo umestno : "Ta indeks naj služi kot nekak poto-kaz pri izdelavi krepkega dela, katerega potrebujemo, da zabi-Iježimo vse kulturne, družabne, ekonomske in druge aktivnosti našega naroda, zgodovino ljudi-naseljencev, skupne in poedine pridobitve, itd. Ako se opusti tako delo še nekaj let, bo zmanjkalo ljudi in organizacij, ki so neobhodno potrebni za enake podatke. Glejmo, da ne bi ob 50. letnici našega izseljeništva . v Ameriki padlo naše ameriško življenje v popolno pozabljivost. Plače delavcev gredo še vedno navzdol Washington, 27. avgusta. — Splošno priznano dejstvo je, da so se dohodki onih ameriških delavcev, ki še1 delajo, tako znižali, da so že podobni dohodkom pred 20. leti. čim dalje traja depresija, toliko manj so plačani oni, ki še delajo. Vlada in industrijski krogi pri tem trdijo, da je z znižanjem plač padla tudi cena vseh potrebščin, ki jih oseba potrebuje za vsakdanje življenje. Toda National Industrial Conference Board, ki ima zadnjo besedo v takih zadevah, je s številkami dokazal, da so se plače delavcev v letih 1929, 1930 in 1931 znižale za 27 odstotkov bolj kot so pa padle cene potrebščinam. Iz' tega izvira, da je delavec danes na slabšem za celih 27 odstotkov, kot je bil pred depresijo. Delavec je moral trpeti znižanje plač, ki so padle dvakrat bolj nizko kot so se pa znižale potrebščine. MILLER NI ŠPIJ0N! številni patenti Te dni je dobilo 22 Cleveland-čanov razne patente na svoje iznajdbe. Letos je bilo Cleveland-čanom podeljenih že 214 patentov, kar je dokaz o njih iznad-Ijivosti. Direktor javne varnosti v kabinetu župana Millerja, Frank J. Merrick, je pravkar sporočil javnosti o tajnem sestanku med njim in med ravnateljem zveznega prohibici j skega oddelka v Clevelandu, Mr. Louis A. Tocmbs. Zvezni suhaški ravnatelj je naprosil direktorja Mer-ricka, da mu elevelandska policija pomaga loviti kršilce prohibicije. Toombs je izjavil, da ima njegov prohibicijski urad za 25 procentov znižan proračun, da torej nima več dovolj denarja na razpolago, in je zahteval od župana :Millerja in direktorja Merricka, da mu pomagata loviti kršilce prohibicije. Zlasti je zvezni direktor zahteval, da elevelandska policija prevzame one slučaje, ko anonimne osebe toža-rijo pri zveznem prohibicijskem uradu gotove osebe, da kršijo prohibicijo. Toda kakor hitro je Toombs to izjavil, je Merrick planil pokoncu, udaril z roko po mizi in rekel: "No, sir! Cleve-landska policija ne bo špijonira-la.! -Naša policija ima dovolj dru-zega dela, kot da bi nadlegovala poštene ljudi, katere zatoži kak špijon in obrekljivec! župan Miller ne bo načeljeval špijonom!" Tako je rekel Merrick, prohibi- Visoki davki, manj pive, manj denarja Sto tisoč ljudi je poslušalo Roosevelta, ko je odgovarjal Hooverju Sea Girt, N. J., 28. avgusta. Governer Roosevelt je sinoči govoril odločno in razumno gle-zna govoriti angleškega jezika, de prohibicije. Označil je zmernost kot eno glavnih čednosti, o prohibiciji se je pa izjavil, da je neumnost, katero je povzročil ameriški narod. To je bil Rooseveltov govor, da odločno definira stališče glede prohibicije. Tekom svojega govora je označil republikansko platfor-formo kot "dolg, dvorezen, neiskren in krivičen nestvor," nakar je očital predsedniku Hooverju, da v kalnem ribari in govori danes tako, drugi dan pa ideje popolnoma spremeni. Glede demokratske platforme, zlasti kar se tiče prohibicije, je povedal, da je jasna in razumljiva, in nihče ne more dvomiti o pomenu njenih besed. Governer Roosevelt je govoril na vojaškem vežbališču, kamor je dospelo mnogo nad 100,000 ljudi, da slišijo demokratskega predsedniškega kandidata. Navzoči so bili demokratje iz držav New Jersey in New Yorka, in nekateri celo trdijo, da je štela množica 300,000 glav. Governer Roosevelt je dospel na pozor išče eno uro in pol prej, predno bi se imel vršiti govor. Pomešal se je med narod, ki mu je silno aplavdiral. Roosevelt je govoril počasi in s poudarkom tako, da ga je moral sleherni razumeti. Roosevelt se je po končanem govoru izjavil, da nikdar v življenju še ni imel tako vesele, hvaležne in navdušene množice pred seboj. Grmelo je navdušenja med poslušalci, ko je Roosevelt omenil, da če je kdo kdaj v ameriški politiki skušal ribariti v kalnem, dela to danes predsednik Hoover in republikanska stranka. Na eni strani je izjavil, da je za odpravo 18. amend-menta, toda je proti upeljavi saloonov, na drugi strani je pa izjavil, da je prohibicija blagoslov in da mora vlada paziti, da ima narod še zanaprej učinke tega blagoslova. "To je predstava v cirkus u," je rekel Roosevelt, "ko skuša Hoover jahati mokrega in suhega konja obenem. Stara republikanska navada je računati rfa oto- Star zdravnik povabil svoje "otroke" Mulvane, Kansas, 27. avgusta. Tu je dr. S. T. Shelly praznoval 52 letnico, odkar je prišel na ko nju v mesto kot mlad zdravnik, in kjer je ostal dp današnjega dneva. V tem času je pomagal prinesti na svet 4500 otrok, in vse te je povabil na posebno slavnost. Nad tisoč jih je prišlo, dočim so drugi umrli ali so bili zadržani. Dr. Shelly še danes prakticira medicino in je znan daleč naokoli. Odkar je zvezna vlada naložila 75 centov davka na hmelj, iz česar ljudje doma izdelujejo pivo, se je prodaja tega hmelja in slada silno omejila. Tedensko se je pred uvedbo tega davka v Clevelandu prodalo 20,000 kant po 5 galonov slada in hmelja, a danes pa, ko je upeljan davek, se proda komaj 2000 kant, tako, da vlada, namesto da bi dobila $100,000 v davkih, bo še zgubila $96,000, za kar bo prišlo manj davka kot prej, ko še ni bil zvišan. Mnogo kompanij, ki so prodajale hmelj in slad, je moralo že opustiti svoj posel, ker ni odjemalcev. Lepa slavnost Veliko slavnost je včeraj praznovalo društvo sv. Križa št. 214 K. S. K. Jednote, ko je blagoslovilo v cerkvi svojo prvo zastavo, katero je pozneje v Grdinovi dvorani s primerno slavnost jo razvilo. Ob priliki pohoda v cerkev se je zbralo nad 600 društveni-kov v paradi, ki so pod 11 zastavami korakali v cerkev, pozneje pa v Grdinovo dvorano, kjer se je popoldne vršilo mnogo lepih govorov, zvečer se je pa razvila lepa prostava zabava in ples. Ubit v Euclid Beach Ko so v nedeljo večer v Eu- • ,.,., r, , , v.,. pelost in politično nezmožnost elm Beach parku pošiljali ume-|voiivcev in enako pričakujejo tudi letos." Roosevelt je obljubil, da bo imel priliko v več govorih med narodom pokazati pot iz današnje krize. -o- talni ogenj in rakete v zrak, se je ena bomba predčasno razpo-čila, in tri palce širok kos jekla je pri tem zadel ravnatelja umetalnega ognja, Mihaela Ro-tondo tako nevarno pod srcem, da je skoro na mestu umrl. IMadi spo0rtnfk,eCsL poznane . ^tekle dni so se sledeči ro-Nadrahove družine, Stanislav 3®k' nanročl11 ^ dnevnik "Ame-Nadrah, 891 E. 154th St. si je pri baseball igranju zlomil levo ?rancef, °!?r.' Paul Biličič, Fred Naši novi naročniki Vest iz domovine Mary Zdolšek je dobila iz domovine vest, da je 22. julija umrl v Gorenji vasi pri Ribnici Frank Uc, p. d. Nežen. V Ribnici je pa preminul v 25. letu starosti starejši sin lesnega trgovca in tovarnarja Franc Križmana. Poznana. Clevelandčana, Matt in Jack Križman sta strica ranj-kega. roko v zapestju. Nahaja se doma, in prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. Plače sodnikov Na državno postavodajo se bo I naredil apel, da se znižajo plače j sodnikov od $12,000 na leto na | $8000, in sodniki, ki Žerovnik, Matt Meglič, Jos. Kapler, Jennie Dagarin, John Lo-kar, dr. A. L. Garbas, vsi v Clevelandu. Anton Verlič za Jugoslavijo, Mary Kaluža, Blkrber-ton, Ohio, L. Skok, Chardon. Ohio, Jos. Logar, Doylestown, dobivaio 0hio' ^sem novim naročnikom $9000 na leto, bi dobivali zana-1 !Zreka ure^tvo iskreno zahva- Mesto in okraj bil10.1" Se PriP°roča tudl ostahm rojakom. cijski direktor Toombs je pa popokal klobuk, in odtedaj se ni več prikazal v City Hallu. prej $6500 si prihranili letno $100,000. Iz domovine John Tomšič je dobil iz stare domovine obvestilo, da je na Velikih Poljanah pri Orteneku dne 14. julija umrl poznani posestnik Jos.Arko. * Državna policija v New Jersey je prenehala z iskanjem banditov, ki so odpeljali malega Lindbergha. K molitvi Članice društva sv. Helene, št. 193 KSKJ so prošene da se udeležijo molitye za umrlo sestro Ano Šulak, 996 E. 67th St., in sicer v pondeljek večer ob 8. uri, in da se udeleže pogreba v torek ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti. z AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 29TH, 1932 K AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NKWSFAPSR Published dally except Sunday* and Holidays NAROČNINA i Ba Ameriko In Kanado na leto IB S* Za Cleveland, po poitt, celo leto $7.00 Ea Ameriko to Kanado, pol leta M.0« Za Cleveland, po polti, pol leta H.50 Za Cleveland po rasnatalclb: celo leto $6.50; pol leta $8.00; četrt leta $1.75 Za Krropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna ktevilka • cente. t pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0538_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publisher« Prisegali so "večno zvestobo" svojim izvo-ljenkam, katero so včasih držali, še večkrat pa morda tudi ne. Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Fost Office •t Cleveland, Ohio, under the Act of March 8rd, 187$. . No. 203, Mon., Aug. 29th, 1932 Še prosili jih bodo Ko je predsednik Hoover bil 10. avgusta obveščen do zastopnikih republikanske stranke, da ga je republikanska stranka ponovno izbrala kandidatom za predsednika, tedaj je v svojem odgovoru ponosno omenil, da je zlasti pripravljen najstrožje spolnovati deportacijsko postavo, in ga veseli, ker je vlada letno vrnila v kraje, odkoder so prišli v Ameriko, kakih 30,000 tujezemcev. Nehote je namignil, da so to sami razbojniki, anarhisti, boljševiki in kriminalci, katerih bi se morala Amerika otresti. V resnci je pa deportacijska postava kriminalna sama v sebi, ustvarjena, da razdira svete družinske vezi, ustvarjena, da nalašč dela zločince iz poštenih ljudi, postava, ki trga ženo od moža, otroke od staršev, postava, ki daje vsaki tiranski vladi izgovor, da prime lik inkvizitorjem srednjega veka človeka iz sredine lepe naselbine, iz kroga ljubeče družine. Po mnenju oblastnikov v Washingtonu so tudi tuje-zemci krivi za vse zlo, v katerem se Amerika danes nahaja, in .zato neprestano delujejo, da se deportira kolikor mogoče veliko Število tujezemcev iz Amerike. In delavski tajnik Doak, eden prvih prijateljev Hooverja, se s svojim gospodarjem popolnoma strinja, da je deportacija najboljše zdravilo za odpravo depresije. In to je vzrok, da' je število deportiranih doseglo nenavadno visoko svoto, na katero Hoover s ponosom kaže, češ, koliko ameriškim delavcem smo preskrbeli delo, ker smo deportirali tujezemce. In režimski vladi v Washingtonu so se od časa do časa pridruževale tudi razne druge državne postavodaje, ki so na svoj rovaš začele delati ostre postave proti tujezemcem. Med temi državami je zlasti znana država Michigan, ki je že od nekdaj pod republikanskim kopitom in se odlikuje po svojem preganjanju tujezemcev. Sprejeli so postavo, glasom katere so tujezemci izpostavljeni največjim šikanam in preganjanju od strani oblasti. Svoječasno bi se taka postava smatrala za atentat na osebno svobodo in dostojanstvo človeka. No, postave je bilo končno sram sodnike pri najvišji sodniji in so postavo zavrgli kot neustavno." Zanimiv je tudi slučaj Edith Berkmanove. Ona trdi, da je rojena v Los Angelesu, dočim naselniške oblasti pravijo, da je prišla kot naseljenka leta 1901 iz Poljske, in da je treba njo kot komunistijo deportirati. No, končno se je tudi tu našel sodnik najvišje sodnije, Brandeis, ki je zaenkrat prepovedal deportirati to žensko, dokler se ne dobi nadalj-nih dokazov proti njej, in se je Brandeis silno zameril radi-tega pri kluksarskih oblasteh v Washingtonu. Berkmanova se je nahajala dalj časa v .zaporu, kjer se je nalezla jetike, da so jo morali odpeljati v bolnico. Sodnik Brandeis je bil mnenja, da bi bila sramota tako deportirati. Vlada jo sovraži, ker je bila voditeljica štrajka tekstilnih delavcev v Massachusetts. Oh, Amerika se je v zadnjih dvanajstih letih silno spremenila. Prepričani pa smo, da ni še vseh dni 'konec, da se bodo tudi v tem oziru razmere spremenile, in da ne bo mnogo let, ko bo Amerika še prosila, da pridejo ljudje in delajo tu. Kajti Amerika je še velika, komaj načeta v svojem naravnem bogastvu ,in prilika je tu za milijone, da si naredijo dostojno življenje. Samo treba je imeti vlado, ki pozna dostojnost človeškega življenja. DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI J. J. Oman Zgodovina, se ponavlja. Brke se tudi. Danes puščajo moški le nekaj brk, dočim so pred 20. leti skrbno varovali ta moški dar božji pred napadom od slu?rji. Takrat si pogosto videl moške- Pred 20. leti je šla slovenskim fantom v Clevelandu trda za neveste, Fantov je bilo na tisoče, deklet pa malo, Razvidno je tedaj, da je moral fant, ki si je hotel pridobiti dekle za nevesto, ga z brkami, katere so bile po- za katere roko jih je tekmovalo dobne grabi j am, tako so visele doli čez usta. Vse kar je popil je bilo precejeno skozi te grab-lje. Ko pa se je približala žlica z jedjo ustom, je moral zazijati kot hipopotamus, predno je šla žlica neovirano na svoje mesto. Današnji moški imajo več estetičnega okusa in zato brke pristrižejo, kar bo gotovo tudi bolj sanitarno. Nisem pa namenjen pisati razpravo o brkah. Le toliko moram omeniti ta znak fanta ali pa moža, v kolikor p nanaša vsakdanje življenje nanj. Resnica pa je; da igrajo brki precejšno vlogo. Nekoč sem slišal žensko trditi, da bi ne marala moža bre&^brk. Druga je trdila, da je poljub brez brk, kakor župa brez soli. vsaj dvajset drugih, biti pra-ideal in da torej tudi brke, in sicer privihane brke, niso smele izostati. In, ker so bila kranjska dekleta vajene iz doma sem videti moške z goščavo pod nosom, je razumljivo, da so jim imponirali fantje z brkami, četudi je izgledal, kakor da nosi rcge pod nosom. Marsikateri fant je imel nevesto izbrano v, domačem kraju, predno se je podel na pot. Gotovo ste že brali kak popis slovesa. Nekako tako se je glasila tista zgodba: "No, Uršika, sedaj grem v Ameriko. Ostani mi zvesta in ne pozabi name. Z največjim, veseljem bom delal najtežja de-[la v nadi, da se čez par let zopet povrnem in te popeljem pred ol-j kmalu povrnejo, tar." Tako je govoril Mežnarjev Tine, ko je stiskal roko svoje ljubljenke ob slovesu. "Jaz te nikdar ne pozabim, četudi bi morala sama ostati vse svoje življenje," je ihtela Uršika. "Samo glej, da se ti ne izgubiš in ne pozabiš name." In Tine je svečano obljubil in se celo zaklinjal naj ga vrag vzame in strela ubije in se ves svet podere nanj, ako jo kdaj pozabi. "Ko pridem nazaj," tako je govoril, "kupim Rogačevo posestvo, popravim hišo in nabavim živine in orodja pa par lepih konj. Potem pa stopim k vašemu očetu, kateri sedaj viha nos pred menoj, ker sem le bajtar, in poprosim za tole roko." Tako je govoril Tine, stisnil roko Urški, da bi bila najraje zakričala, pa se je bala očeta. V resnici pa je žalostno dejala: "Ej, kdaj bo še to! če hočeš vse to res napraviti predno se poročiva, čakati te bom morala še deset let." "Beži, beži no, Uršika," jo je tolažil Tine. "V Ameriki se služil denar. Prav včeraj sem dobil pismo od bratranca, Smrketove-ga Jožeta,, ki pravi, da služi $4 na dan. Vsak dolar pa ima pet kron. Pomisli 20 kron na dan. To je 7,300 kron na leto. Vidiš, tako je tam v Ameriki. Zato pa gre vse v Ameriko. V dveh letih bom že lahko ..." "Počakaj malo, Tine," je ugovarjala z nasmehom. "Nekaj boš potreboval za hrano. Tista klobasa, ki so ti jo mati dali za na pot in pa potica, ki ti jo je botra spekla, te menda ne bo preživljala dve leti." "I no, nisem mislil na to. Se* veda bom nekaj potrošil za hrano in stanovanje. Tri krone na dan bo menda zadosti. Ostane mi jih še vseeno 17 na dan. In 17 kron je tudi nekaj. Tukaj jih zaslužim štiri, pa delam od petih zjutraj do devetih zvečer." "Konj že težko čaka," je dejala Uršika. "Le pojdi, da ne zamudiš vlaka. Bog te spremljaj. Pa piši, kmalu piši. Težko bom čakala." Zakrila si je obraz z belim predpasnikom in zaihtela. "Vsak teden ti bom pisal," je govoril Tine. Glas mu je zastajal. Sram ga je bilo, da je tudi njega premagalo. Zato hitro izpusti Urškino roko in stopi čez cesto domov, kjer so njegovi domači imeli že vse pripravljeno. Hlapec je že sedel na vozu. Oče in ma,ti so stali poleg voza z rosnimi očmi. Sestrice in bratci pa so se živahno prepirali in pogovarjali, kaj vse bo Tine videl. Na vlaku, ki tako hitro drči po tračnicah se bo peljal Ljubljano in še polno drugih mest bo videl. Na; velikanski ladji se bo peljal čez morje, mor je ki je iz same vode in tako široko, da vzame skoraj dva tedna predno pride čez. Pazi se, Tine." To je vse kar je mogel oče spregovoriti. "Ne pozabi moliti vsak dan, Tine," je ihtela mati. Tine pa je potegnil klobuk na oči, da bi ne videli drugi, kako tudi njemu silijo solze v oči. Skočil je hitro na voz.poleg hlapca, prijel za vajeti in pognal konja, ki se je spustil v nagli tek. Koncu vasi se je ozrl še enkrat nazaj in zamahnil v slovo svojim, ki so še vedno stali in gledali za njim. Petem pa je zavriskal, da se je razlegalo na vse strani in tako dal duška svojim čutom. In to je bil zadnji živi glas, ki ga je čul domači kraj od Tineta. Danes je že morda 30 ali 40 let, odkar je Tine zapustil.svoj dom. misleč, da se v dveh ali treh letih zopet vrne. Pretekla so tri, in zopet tri, in zopet tri leta, in še več. Pa Tine je še vedno v Ameriki in se ne misli več vrniti, ker se morda na more, ali pa ima tukaj svoj dom in vse svoje interese. Kakor sem rekel, to zgornje sem napisal iz tega, kar sem bral, ali pa pripovedovati slišal. Res je pa, in kdo tega ne ve, ko-likrat so fantje odhajali iz starega kraja obljubujoči, da se Marsikateri fant je kaj kmalu pozabil svoje prisege in obljube ter se poročil s prvim dekletom, ki ga je hotela. Vesti iz domovine ■Zgodba o Ježici in stari granati. Zadnje čase razširjajo na ovinkih banovinsko cesto od Je-žice na Gameljne, ki ji ljudstvo pravi Straža,. Ta cesta je znana po hudih klancih in ostrih ovinkih. Ko bodo sedanja razširje-vanja končana, bo cesta mnogo manj nevarna za voznike, zlasti pa še za avtomobiliste, ki so se te ceste doslej izogibali. Prej ali slej pa se bo moral realizirati že stari načrt, da se pod sedanjo cesto nekaj nad Savo izpelje nova ravna cesta med Ježi-co oziroma, Črnučami in Game-ljnami. Ko so nedavno delavci odkopavali rob na ovinku malo za takozvanim Kačarjevim "bog-kom," je eden izmed delavcev s krampom zadel na staro še neeksplodirano granato, za katero so najprej mislili, da izvira še izi francoskih časov. Kakor je znano, so se tod vršili hudi boji, na kar spominja še mnogo ljudskih imen, ki jih imajo posamezni prostori. Najbolj je znano mesto "pri Francozu" v začetku Straže kmalu nad Murenčevim klancem, kla-mor vsak, kdor-gre mimo, vrže zeleno vejico ali nekaj rož. Ko se nabere večji kup, ga zažgejo. Na tem mestu je pokopanih več francoskih vojakov, ki so tu padli. žal je njihov grob zelo pod cesto tako, da ob vsakokratnem deževju voda pusti večjo množino grušča. Lepo bi bilo, ko bi se našel kdo, ki bi postavil skromen spomenik. Naše ljudstvo je z metanjem cvetja in zelenih vejic lepo ohranilo spomin na davni grob padlih francoskih in avstrijskih junakov. Vojaška komisija, katero je orožništvo obvestilo o čudni najdbi, pa je ugotovila, da je to avstrijska granata iz leta 1865. Ta letnica je namreč stala na njej. Zanimivo je, da je bila granata še vedno dobro ohranjena in jo je vojaška komisija razstrelila. Kako je granata prišla na to mesto? Do leta 1880 je'imela arti-ljerija vaje v ostrem streljanju z vižmarske ceste od Marinovša v takozvani štrukljev kup na meji ježenske katastralne občine. Ta kup še danes stoji. Je to okrog 50 m dolg, 15 do 20 m širok in okrog 20 m visok nasip zemlje, ki so se vanj zarivale topovske krogle, v kolikor seveda niso -šle čez. Ena takih granat, ki je zgrešila "kugelfonk" (kakor še danes nekateri reko temu nasipu), je tudi v Straži najdena granata. — Imenovani "kugelfonk" je danes posebno znan med lovci, saj je tu najboljša njihova preža! — Razen tega artiljerijskega "kugelfonka" sta bila svojčas še dva infanterijska, in sicer Dolničarjev in Perični-kov, od katerih pa se vidijo danes samo še ostanki, ker sta jih posestnika razvozila in je danes tam lepa njiva. Infanterija je streljala do leta 1887, in sicer od Kovačeve begarice in pa od Murenca. Leta 1887 pa je bil soseskin svet, kjer so bili ti na sipi, razdeljen med kmete. Namesto nekdanje gmajne so nastale današnje najboljše ježenske, saveljske in kleške njive in travniki. Samo imena spominjajo še na stare čase. Pa plug in motika udarjata pa še vedno na zaostale svinčenke v zemlji, katere smo še pred vojno otroci topili in na< sveti večer vlivali iz njih čudovite podobe, ki smo jih v otroški bujni domišljiji na vsemogoče načine razlagali. —Slovenska restavracija v Splitu. Restavracija "Minerva" v Splitu, Klaičeva poljana št. 2 (vis-a-vis Mestne hranilnice), katera je v slovenskih rokah, je prva v Splitu, ki je imela pogum znižati, cene na 40 do 50 odstotkov od običajnih cen. Kuhinja posluje nadvse vzorno, ter nudi res okusna, jedila. Vina ima pr vovrstna, a vzlic temu po najnižji ceni. Gospod Matko Lovko, doma iz Cirknice, se je oju-načil ter napel vse sile, da uspe v Splitu s svojimi nizkimi cena mi. škoda bi bilo, da bi tako podjetje, v katero se stavi zadnje upanje za obstoj, opešalo tej splošni krizi takoj v začetku. Slovenci, kadar potujete Split, spomnite se naših rojakov ter jih obiščite. — Dasi prodajajo vino naši vinogradniki v Debelem hribu zelo poceni, vendar je nekaterim še predrago. Zato nekateri, ki preveč ljubijo vinsko kapljico, kar po noči vderejo v hrame in se nasrkajo dobre pijače. Vinogradniku Josipu Božiču so sod tako izpraznili, da niti za en kozarec vina ni več ostalo. — Roparja, ki sta napadla in oropala v sredo 3. avgusta v Bukovici sestro Gr-den, so orožniki že zasledili in uklenjena, peljali na sodišče v Višnjo goro. Imela sta s seboj veliko vlomilnih priprav. Sta dva potepuha. na parni pogon. Lastnik mlatil-nice je postavil parni stroj tik šupe, v kateri je bilo žito. Na opozorilo drugih, da. je to menda nevarno, jim je lastnik dal garancijo, da se ne bo, nič zgodilo. Komaj pa so zmlatili nekaj snopov, je iskra preskočila iz stroja v slamo in jo zažgala. Ko je lastnik mlatilnice videl, kako zajema plamen poslopje za poslopjem je zbežal. Ko so nesrečnika pozneje šli iskat, so ga našli doma obešenega. Pri požaru je seveda zgorel tudi mlatilni stroj in je škoda že samo pri tem prav velika. —Skesan vlomilec. Siromašna vdova Ana Hozjanova na Srednji Bistrici je postala žrtev brezvestnega vlomilca. Pri belem dnevu ji je nekdo v njeni odsotnosti odnesel iz omare 2,-400 Din, katere ji je poslala iz Francije hči. To je bilo njeno edino premoženje. Kmalu se je raznesel glas o dogodku po vsej vasi. Ljudje so začeli ugibati, kdo bi bil tat. Vsi znaki so kazali na to, da je vlomilec razmere v hiši dobro poznal. Začele so se tudi preiskave, ki pa niso rodile uspeha. Medtem pa se je primerilo: nekaj izrednega. Na vdovin hlev je bilo nastavljenih 1,500 Din. Tat je gotovo slišal govorice, uboga vdova se mu je najbrž zasmilila in je ta denar vrnil. Ostalo je gotovo že zapravil. -Same nesreče. Kronika zadnjih dni beleži izredno veli ko nesrečnih slučajev. Na Ho-tizi se je ponesrečil šestletni fantek Horvat Matija. Po neprili-ki je vtaknil roko v slamorezni-co. Kose so mu odrezale prste — V Muri je našel smrt pri Dolnji Bistrici 25 letni R. Tivadar V mrzli vodi ga je med plava njem prijel krč in fant je izgi nil v globočini, ne da bi se še prikazal na površju. — Fantek občinkega sluge v črensovcih Utroša. Jožek, je splezal na ma lino (murvo). Hotel se je naje sti murv. Revež ni imel sreče, Spodrsnilo mu je in je tako ne srečno telebnil na tla, da si je zlomil nogo. — Kolbi Jožel iz Do kležovja je pri Muri kopal pesek. Med delom se je breg zrušil in je zemlja moža zasula. Kolbi je zadobil precej hude poškodbe. ■— V Polani pri Puconcih se je na kolesu ponesrečil mlad fant Nemec. Med vožnjo je naletel na kamen. Kolo je zdrknilo. Fant je tako hudo padel, da se je takoj onesvestil. Spravili so ga domov. Tam je spet padel v nezavest. Ker mu je bilo vedno slabše, so poklicali zdravnika. Ta mu ni mogel pomagati. Fant je ponoči izdihnil. Smrt so povzročile hude notranje poškodbe, ki jih je utrpel pri padcu. Če verjamete al' pa ne. Amerikanci, ti so ga pa ptiči ! Tako nam je pravil še Mežnarjev France, ko je prišel iz Amerike domov in katerega smo z odprtimi usti poslušali. Sedaj sem| se pa tudi sam prepričal, da so ga Amerikanci res ptiči, ki pogruntajo vse, iznajdejo vse in se polotijo vsega, kar je sploh mogoče na tem božjem svetu. Prekmurske novice —V Pečarjevci so imeli v teku devetih mesecev štiri večje požare. Zadnji požar je bil v sredo 3. avgusta, ko je ponoči okrog 22. ure začelo goreti pri posestniku Janezu Banfiju gospodarsko poslopje. Na kraj požara so takoj prihiteli domači, potem meščanski, šalamenski, dankov-ski in bodonski gasilci. Gasilo je pet brizgaln. Požar je uničil vse poslopje, okoli trideset metrskih stotov sena in toliko slame, škoda je občutna. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. —Požarna nesreča pri mlačvi. Nedavno\je bil v Čentibi pri Dolnji Lendavi nevaren požar. Pri posestniku Martonu so mlatili z mlatilnico na motorni pogon. Baš< so opravili delo in so ljudje odšli k južini, ko so na mah zajeli plameni oslico nove slame. £>asi so pričeli ljudje takoj gasiti, nesreče niso mogli več preprečiti. Izredno suho vreme je povzročilo, da se je takoj vnel vsak predmet, ki se ga je plamen dotaknil. Za slamo je pričelo goreti gospodarsko poslopje pri istem posestniku, nato pa sta se vnela še gospodarsko poslopje in ogromna oslica slame soseda Vide. Gorelo je s silnim plame- nom in s tako naglico, da je v eni uri bilo uničeno vse. Uničenega je bilo tudi okrog 50 stotov zrnja pri obeh posestnikih. Gasilci so se potrudili da so ote-li sosedna poslopja. K sreči je bilo mirno vreme in je tako bila obramba sosednih poslopij mogoča. Kaj je povzročilo požar, ni točno dognano, pravijo pa, da je iskati vzrok pri stroju. —Velik požar zaradi iskre iz mlatilnegaj stroja. Te dni je nastal nevaren požar na madžarski strani. Na, kraj nesreče so od-fsli tudi naši gasilci iz Hodoša z dvema brizgalnama. Ko so prišli v vas Kotormany, so bila poslopja več posestnikov v plamenih. Zaradi velike suše in ker so bile stavbe delno pokrite s slamo, se je požar z veliko naglico širil in je bilo gašenje sko-ro brez pomena. Redki vaški studenci so bili kmalu izpraznjeni, tako da je bila velika nevarnost za ostala poslopja v vasi. Številna gasilna društva so se omejila na omejevanje požara, kar se jim je slednjič posrečilo. Kakim šestim posestnikom je zgorelo vse do tal. Vzrok požara je bila velika lahkomiselnost. Pri posestniku Balogu šandoru so mlatili z mlatilnim strojem 10. Blueberries Dnevna vprašanja 1. Kje se nahaja mesto Seville? 2. Iz katere dežele lahko prihaja največje število naseljencev v Zedinjene države? 3. Kaj je bil Newton D. Baker v kabinetu predsednika Wilsona? 4. V kateri deželi je bil Nebu-kadnezar kralj ? 5. Kdo je iznašel prvo vporab-no električno žarnico? 6. čegava hči je jugoslovanska kraljica? 7. V katerih mestih Zedinjenih držav kujejo denar? 8. Kaj je glavno mesto črnogorske ? Odkod prihaja naravni plin, katerega kurimo v Clevelandu? Kako se imenujejo borovnice v angleščini? Rešpekt imam pred njimi! In kdo bi ga ne, če pa vrtajo in poskušajo toliko časa, da jim uspe. Ali veste, kaj so pri poljedelskem oddelku vlade v Washingtonu zadnje čase pogruntali? Saj ne boste verjeli, če vam povem. Ampak, če verjamete, al' pa ne, pa je sveta resnica, in za-gvišno, da so jo v Washingtonu pogruntali, da je zribana kisla repa skoro ravno tako dobra, če ne še bolj, kot je kislo zelje. Pomislite, ljudje božji, da. kaj takega pogruntajo Amerikanci! Sedaj pišejo na dolgo in široko, kaj je to za ena rihta in butajo glavo v zid in stokajo, da niso kaj takega že prej izna.jdli. Križana gora! Tok na repo so se sedaj vrgli ti naši Amerikanci! Pa nič ne pišejo, kdo jo 1 je potuhtal. N# bi dvakrat rekel, da ni imel kak naš rojak tam v Washingtonu svoje prste vmes in jih je navadil. In na. vse pretege hvalijo sedaj kislo repo. O, Marička pomagaj, saj če bi človek vedel, da se jim cedijo sline po kisli repi, kdaj bi jim že dali recept in ribežne in kadi! če se bo kisla repa splošno udomačila pri Amerikancih, se obeta nova, industrija za naše ljudi. Treba bo postaviti tovarno za ribežne in za kadi. Ampak že naprej vidim, koliko krvi bo preteklo, predno se bodo Amerikanci navadili repo ribat. Ampak nekaj je, česar Amerikanci ne vedo, čeprav so že po-kusili kislo repo in to je repnica. Treba jim bo povedati, da je repnica, najboljše sredstvo za preganjanje mačka in težke glave. Amerikanci, ki ga tako strašno radi žehtajo, se bodo g