ANKETNI URBANISTIČNO-ARHITEKTONSKI NATEČAJ ZA OBMOČJE BARJANSKE CESTE Barjanska cesta in njen prostor jutri! BARJE Enakovredna znižana prva nagrada - elaborat s šifro »BARIE« AVTORJI: Slušatelji IPŠPUP Univerze v Ljub- ljani Sodelavci: Ilka Cerpes, dipl. ing. arh. Lilijana Mahne, dipl. ing. geod. Draginja Nikolič, dipl. ing. agr. Vesna Polanec Marinčič, dipl. ing. arh. Nena Gabrovec, dipl. ing. arh. Rok Klanjšček, dipl. ing. arh. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je v marcu 1992 v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljane in Društvom urbani-stov Ljubljane razpisal anketni urbanistič-ni - arhitektonski natečaj za območje Bar-janske (prej Kardeljeve) ceste ter imeno-val strokovno ocenjevalno komisijo. Natečajne rešitve je oddalo 16 skupin oz. avtorjev, ocenjevalna komisija je v ju-niju 1992 zaključila svoje delo, podelila dve prvi znižani nagradi, dva zvišana od-kupa in dva posebna odkupa ter podala usmeritve za nadaljnje delo. Razpisovalec je želel za bodoči razvoj območja Barjanske ceste od Aškerčeve do južne obvozne ceste pridobiti čimveč stro-kovnih sugestij, saj predstavlja ta predel - s podaljškom sedanje Barjanske ceste preko novega mostu čez Gradaščico in na-vezano na že zgrajeni priključek na južno obvozno cesto - nov mestni prostor, ki zahteva opredeljen program in izobliko-valno fizionomijo. Anketni natečaj je upravičil pričakova-nja, saj so glede na raznolikost in težavnost problematike prispele oz. bile podane šte-vilne kvalitetne rešitve in pobude. Avtorji obeh prvonagrajenih rešitev, oz-načenih pod šifro »Barje« in »Bioza« (v nadaljevanju avtorja) opredeljujejo Bar-jansko cesto kot prostor, kjer je potrebno ustvariti sožitje mestotvorne in prirodno-zgodovinske danosti v celovit sklop urbane kreacije. Pri obeh je vgrajena ideja o prehajanju mestnega ambienta (s severne začetne toč-ke Barjanske ceste - Centra mesta Ljublja-ne proti južni zaključni točki ob južni ob-vozni cesti) v naravno (barjansko) okolje in obratno. Zato intenzivnost izgradnje in programa pada od mestnega središča proti južni obvozni cesti. Oba avtorja ocenjujeta, da izgradnja Centra južno od obvozne ceste pomeni nevarno širitev mesta v Barje. Zanimivo je tudi, da večina udeležencev anketnega na-tečaja odklanja izgradnjo »južnega centra« preko obvoznice, ker meni, da je za tak program še dovolj prostora med Malim grabnom in južno obvozno cesto oz. sever-no od obvozne ceste. Prav tako oba avtorja - ob sicer razme-roma intenzivni obzidavi - izkazujeta spo-štovanje do obstoječih zelenih površin in vodotokov z večjimi odiiiiki in novimi ure-ditvami (zelene urejene površine ob Gra-daščici in Malem grabnu). V območju neposredno južno od Gra-daščice oba avtorja predvidevata intenziv-no zazidavo z javno - univerzitetnim in poslovnim programom, obenem pa ustvar-jata sožitje s formiranjem mestnega parka ob Gradaščici, kar je še posebej uspelo elaboratu pod šifro »BIOZA«. Med cesto v Mestni log in Malim grab-nom predvidevata obcestno obojestransko zazidavo nižjih višin z javnim programom kot zaslon za obstoječo individualno pozi-davo, kar je bilo ocenjeno kot najuspešnej-ša prostorsko-oblikovalska rešitev. V območju med Malim grabnom in juž-no obvozno cesto nagrajena rešitev »BAR-JE« formira zazidavo v regulacijski mreži, ki povzema raster zelenih dvoran Ljubljan-skega Barja. Na ta način se odpirajo ob Barjanski cesti večji zeleni prostori, ki na- kazujejo prehajanje Barja v zazidano strukturo. Nagrajena rešitev »BIOZA« v tem območju nakazuje prehod v barjan-sko-jezerski ambient s Palazzi ob severnih krakih barjanskih odvodnikov. Oblikoval-sko je bil ta predlog zazidave ob Barjanski cesti ocenjen kot izredno zanimiv, vendar zaradi opuščenega južnega centra južno od obvozne ceste premalo izrabljen. Strokovna komisija je v zaključnem po-ročilu podala tudi usmeritve za nadaljnje delo tako glede programa zazidalnih in oblikovalnih zasnov ter prometne uredi-tve, kar je sicer dokaj neobičajno, vendar dragoceno za usmeritve in strategijo na-• daljnjega razvoja. Kratek povzetek usmeritev kaže, da je glede programa zazidave ob Barjanski ce-sti predviden predvsem javni in poslovni program z upoštevanjem večjih zelenih ce-zur - parkovnih ureditev ob Malem grabnu (pejsažni park) in ob Gradaščici (arhitek-turni park), program južnega centra pa naj se predvidi severno od obvozne ceste do Malega grabna. Glede zazidalnih in oblikovnih zasnov strokovna komisija predlaga: v odsek od Kolezijske do Ziherlove ulice intenzivno mestno pozidavo, v delu od Ceste v Mestni log do Malega grabna strnjeno obojestran-sko zazidavo nižjih gabaritov oz. višine. Pri južnem centru med Malim grabnom in južno obvozno cesto tudi predlaga, da se upoštevajo smeri obstoječe parcelacije oz. naravni pejsaž s tem, da se zazidava odma-kne od Barjanske ceste. Na ta način bi s samo fizično strukturo (intenzivnost zazidave pade od Severa pro-ti jugu, odmiki od Barjanske ceste oz. njen vizualni prostor se veča) uresničili osnovno usmeritev o prehodu iz mestne strukture na severu v naravno okolje Barja na jugu. Glede prometne ureditve strokovna ko-misija meni, da je smotrno v odseku med Aškerčevo in Ziherlovo ulico razdeliti pro-met po Barjanski cesti v dve smeri in sicer polovica (dva vozna pasova) po trasi Bar-janske ceste, dniga polovica pa po Rihar-jevi in Groharjevi ulici z rekonstrukcijo pri občinski stavbi, kar predlaga tudi večina natečajnih rešitev. V ostalem poteku Bar-janske ceste naj se zadrži predlagane štiri vozne pasove z vmesnim zelenim pasom kot rezervat za eventualno obcestno želez-nico, razen v odseku med Aškerčevo cesto in Ziherlovo ulico, kjer bi eventualna cest-na železnica potekala v samem cestišču. Na ta način bi lahko ohranili vse vile na vzhodni strani Barjanske ceste. Na koncu strokovna komisija tudi pred-laga, da se avtorjema prvonagrajenih ela-boratov naroči dodelava njihovih rešitev po izoblikovanih usmeritvah, kar bo osno-va za širšo razpravo, izdelavo regulacijskih osnov in zakonsko verifikacijo. Sam natečaj oz. natečajne rešitve z usmeritvami komisije kaže, kako po-membne bodo končne odločitve oz. strate-gija razvoja tega območja. Vendar so bili mnogi začudeni, da so sredstva javnega obveščanja tako malo ali nič poročala o tem, čeprav je bilo celotno natečajno gradivo razstavljeno v atriju magistrata in čeprav se s tem natečajem v osnovi že določa usoda tako pomembnega mestnega predela. ROMAN REMS ULIČNI PROSTOR: FINŽGARJEVA - ZIHERLOVA ULICA BIOZA' Enakovredna znižana prva nagrada - elaborat s šifro »BIOZA« AVTORJI: Jurij Princes, dipl. ing. arh. Bogdan Spindler, dipl. ing. arh. Štefan Kacin, dipl. ing. arh. Radislav Popovič, dipl. ing. arh. Vlado Sekavčnik, dipl. ing. arh. Ivo Abram, dipl. ing. arh. Vojko Derkovič, dipl. ing. arh. Vera Lovrečič, dipl. ing. arh. Miloš Musulin, dipl. ing. arh. ULIČNI PROSTOR: FIN2GARJEVA - ZIHERLOVA ULICA POGLED Z JUGA