BUY mR NDS SUMJ>S KUPUJTE E BONDE! Naistarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni 5|^XXVin._LET0 XXVIII. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FC^lCTORY Slovene Daily BUY in Ohio OVWH UNITED ★ Best Advertising Medium ^— ŠTEVILKA (NUMBER) 107 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 8, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 107 w Pff lei Di Truman, Stalin, Churchill danes naznanili nemško kapitulacijo Waznik je podpisal brezp(^ojno Wadjo na glavnem stanu gen. Woweija v nedeljo ob 8:41 zvečer ^^ON, 7. maja—Največja vojna v zgodovini se je, Evropska vojna je trajala pet let, osem mesecev in z brezpogojno predajo Nemčije ob 2:41 zju- šest dni. Bila je to največja vojna v zgodovini človeštva, ^'^'icoskem času (ob 8:41 v nedeljo zvečer po cleve- Zanjo se je potrošilo ogromne vsote denarja in zahtevala , Y C3su). je najmanj 40 milijonov človeških življenj med vojaštvom jo Nemčije je kapitulacijo pred zapadnimi za-j in civilnim prebivalstvom. 2 S.'""' Sovjetsko unijo podptoal na glavnem ; y Londonu je ob prejemu vesli o nemški predajo za- ■•'C'-fr "»""Skega ge-|^i^j3,„ divje veselje. Na glavnih ulicah in trgih britske ^ ^ 9®"^ Gustav Jod . i prestolnice so se zbrale silne množice ljudstva, ki so da- o nemški kapitulaciji je prinesla brzo-ikij. ^®sociated Pressa" iz Reimsa, medtem ko je nem-I ^al Doenitz že prej v posebni radijski oddaji izdal / ^Vo i j ale izraza svojemu veselju. V to razpoloženje radosti je udarila nota nemške za-""1)6 nemške oborožene sile. da prenehajo z boji grizenosti. ko je prišlo radijsko poročilo, da se borba v poklical vse nemške podmornice, da se vrnej.o Pragi še vedno nadaljuje. Poveljnik nemške posadke v luke. Pragi, neki fanatičen hitlerjevec, se je očividno odločil, nad nemško predajo je velika toda kroti jo da se ne pokori povelju admirala Doenitza in je pričel ^preostaja še vojna proti Japonski, katera mora divjo orgij o streljanja na češke partizane, ki so dan preje % jena, predno se bo na svet zopet povrnil mir. [okupirali vse važne postojanke v mestu. pnct zdaj govore o ^^svobodi, pravič-^sti in zapadni krščanski civilizaciji 7. maja—Besedilo brezpogojne kapitulacije, objavil nemški zunanji minister Schwerin von radija, se glasi; ha klanjamo glave v globokem (Nadaljevanje na 2. stran)) . raj- ^1^ povelje grand-ad-t too proglasila brez- ^ Predajo vseh nemškjh minister rajho-ijJ ^tero je admiral bro-2^ih za završitev vo- J se obračam ob ^ ^Jie "lomentu naše l; ^0 iiemški narod. W jg 6-letni junaški bor-je v brezprimerno trči podlegla veliki sovražnikov. Na- "V|, ngg 7 Vojno bi pomenilo bfo prelivanje kr- ^Pomembno razpada- % ' lOla čut odgovor- liiigij. ^(^očnost naroda, je •Jo potem ko je pri- ««rah;- Slovenka umorjena Mrliški oglednik Gerber je v soboto naznanil, da je bila Mrs. Theresa Lozar, 67 let stara vdova, stanujoča na 6401 Bonna Ave., umorjeno. Truplo, na katerem so bili znaki nasilja, je bilo najdeno v petek zjuti-aj v ozadju 5816 St. Clair Ave. Policija je pridržala za izprašanje dvoje starejših moških, katera se je videlo v četrtek zvečer v družbi mrtve ženske. Pogreb umorjene ženske se je vršil včeraj. fizič- < ' 0(i g ^jalnih sil in zahte-da preneha naloga ad-i vlade, ki ga — po grozovi-je zahtevala k Zadnji fazi vojne kof .^^^Gnj svojih soro-L Se mogoče. Vu "i končala ta- je iia zapadu in pojasnila edi- tej ^ku. Avtomobil ubil srno V nedeljo zgodaj zjutraj je na državni cesti št. 14 blizu Bed-forda Mrs. Ola Barnes z avtomobilom zadela smo, ki je tekla preko ceste. Žival, ki je tehtala 150 funtov, je bila na mestu ubita. V koli^iji je bil zvit okrilnik avtomobila in Mrs. Barnes je dobila lahke poškodbe. NOVI GROBOVI PROMOVIKANA Mr. in Mrs. William Candon sta včeraj prejela vest, da je bila njiju hči Marian, ki se nahaja pri bolničarkah v a r m a d n i bolnišnici v Louisville, Ky., pro-movirana in ima sedaj čin stot- snejši uri nem- nika. Čestitamo! ANTON LOZICH V ponedeljek ob 4:20 uri zjutraj je umrl na svojem domu poznani Anton Lozich, star 55 let, stanujoč na 12102 Buckingham Rd. Doma je bil iz sela Poljice v Dalmaciji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Bil je član društva "Dalmacija." V marcu leta 1944 se je podvrgel operaciji v Cleveland Clinic bolnišnici, odkoder se je kmalu vrnil na dom. Dne 2. decembra se je moral ponovno podati v bolnišnico, iz katere je prišel domov 22. decembra, ter je ves čas potem moral ostati v postelji. Bil je podpredsednik družbe Elaborated Roofing Co., pri kateri se je nahajal zadnjih 26 let. Bil je tudi zelo aktiven na hrvatskem kulturnem polju. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Nellie, rojeno Sesnick, dve hčeri, Violet in Eileen, dva sina, George in Edward, brata George, ter v Chica-gu. 111., brata Franka. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Our Lady of Peace blizu njegovega doma in nato na Calvary pokopališče. JOSEPH LESICH Danes je bil pokopan Joseph Lesich, stanujoč na 1002 E. 66 Place. Doma je bil iz Karlovca na Hrvatskem. V Clevelandu se je nahajal okrog 25 let, njegova žena pa je umrla pred 27 leti. V Millvale, Pa., zapušča sestro. Pogreb se je vršil pod vodstvom Golub pogrebnega zavoda na Calvary pokopališče. ZMAGA V EVROPI PRINESE OLAJŠAVE NA DOMAČI FRONTI WASHINGTON, 7. maja. — Zmaga v Evropi bo prinesla znatne olajšave za civilno prebivalstvo. V teku prihodnjih dni bo brez dvoma odpravljena delna zatemnitev, ki je veljala za oglaševalne napise in trgovske izložbe. Enako bo tudi brez dvoma odpravljena polnočna policijska ura za gledališča, gostilne in zabavišča, in konjske dirke bodo zopet dovoljene. Ampak na drugi strani je pričakovati, da bo živilska racija ostala nespremenjena, ali pa se utegne celo poostriti, dokler se živiljski položaj v osvobojeni Evropi ne izboljša. Treba bo preživljati na milijone ljudi, in večji del hrane bo moral priti iz Amerike. Vojna produkcija se bo znižala takoj za 10 odstotkov in polagoma se bo začel delati prehod iz vojne "v civilno produkcijo. Danes ob 9. uri zjutraj je predsednik Truman po radiju proglasil konec vojne v Evropi ter potrdil poročilo, da je Nemčija v nedeljo ob 8:41 zvečer podpisala brezpogojno kapitulacijo, kakor je bilo neuradno že poprej poročano. Ob istem času sta nemško predajo naznanila premier Churchill v Londonu in maršal Stalin v Moskvi. Ker je nemška oborožena sila razbita in razkropljena po vsej Evropi, po nekaterih krajih, zlasti na Češkem in v-severni Jugoslaviji, oz. Slovenijo, sovražnosti danes še niso popolnoma prenehale, toda v smislu nemške kapitulacije morajo danes ob 5. uri popoldne (opolnoči po evropskem času) naciji na vseh frontah odložiti orožje in nehati z bojem. Ostanki nemške oborožene sile, ki še ne bi tega upoštevali in bi ne nehali z bojem, se bo smatralo izven vsake zakonite zaščite kot bandite in se bo z njimi temu primerno postopalo. Predsednik Truman je uvodoma izrazil obžalovanje, ker ne živi več predsednik Roosevelt, ki je toliko storil za poraz barbarskega sovražnika, da bi naznanil veliki triumf Združenih narodov nad nacijsko Nemčijo. V posebni proklamaciji je predsednik Truman določil nedeljo 13. maja kot dan zahvale in molitve za zmago in priprave za nadaljevanje borbe, dokler ne bo strta tudi vojaška sila imperijalistične Japonske. Socialisti svarijo Italijane; cirkus se mora končati RIM, 6. maja. — Socijalistič-ni list "Avanti" je včeraj objavil uredniški članek, v katerem je ožigosal nacijonalistične študente, ki so pred nekaj dnevi povzročili kraval, v katerem je bilo po spopadu s komunisti več oseb ranjenih. List tozadevno piše: "Zunanje pohtike ne delajo srednješolski mladiči z uličnimi demonstracijami in izgredi. Italijani morajo enkrat nehati igrati cirkus. Pomniti je treba, da problem naše vzhodne meje danes ni isti kot je bil leta 1918, ko smo bili v družbi zmagovitih sil. "Ali naj zopet pričnemo z na-cijonalistično blaznostjo, ki nam je prinesla polom in fašistično vojno? Diletanstva in razgrajanja v imenu zunanje politike je dovolj. Vprašanje Trsta je tako delikatnega značaja, da bi bilo neumno o njem voditi debate na ulicah." O HITLERJU NI NE DUHA NE SLUHA, POROČAJO RUSI MOSKVA, 7. maja. — Poročila iz Berhna javljajo, da je v teku sistematična preiskava vseh trupel v razdejanem poslopju nemškega kancelarstva, da se reši uganko, kaj se je zgodilo z Hitlerjem, toda o nacij-skem firerju ni ne duha ne sluha. Na dvorišču kanvelarstva se je našlo na ducate od dežja premočenih trupel, med katerimi je bilo identificiranih mnogo članov generalnega štaba, ki so baje izvršili samomor. Nobenega sledu ni tudi o truplu Goebbelsa, ki je baje s Hitlerjem vred padel, oziroma izvršil samomor. V ruski javnosti vztraja mnenje, da je bilo naznanilo o Hitlerjevi smrti nov nacijski trik. Značilno je, da so izginili kot kafra vsi vodilni naciji — Goer-ing, Himmler, Ribbentrop, Ley, Rosenberg in drugi. Jugoslov. partizani se ne umaknejo iz Trsta Sma+rajo slovensko Prlmorje za svoje ozemlje: Novozelandčonom so se pridružile ameriške čete TRST, 6. maja (Poroča Associated Press)—Jugoslovanski vojski maršala Tita in novozelandskim četam v Primorju so se pridružili Amerikanci in nad spornim Trstom je vihrala danes poleg jugoslovanske partizanske tr oboj nice in novozelandske zastave tudi zvezdnata zastava Zed. držav. Nastala je delikatna situaci-*^—--- ja, ko je Titova vojska prestopila staro italijansko mejo in postavila svojo partizanske postojanke po vsem ozemlju vzhod- DEMOBILIZIRANIH BO 2 MILIJONA MOŽ V LETU WASHINGTON, D. C. — Vojni department naznanja, da bo s koncem vojne v Evropi odpuščenih v teku prihodnjih 12 mesecev okrog dva milijona mož. V boj proti Japonski se bo poslala armada, broječa šest milijonov izbranih čet. V Nemčiji bo ostala kot okupacijska sila nedavno o;'ganizirana 15. armada, ki šteje 400,000 mož. no od reke Soče. Partizanske zastave vihrajo iz tisočerih oken Partizanske edinice, noseče uniforme različnih barv in krojev, ampak vse z rdečimi zvezdami na čepicah, so zasedle sko-ro vse vasi vzhodno od reke Soče v tržaški in goriški pokrajini, in so danes še vedno prihajale mimo ameriških konvojev, ki zavzemajo svoje postojanke v ozemlju, ki je na splošno isto. Partizanske trobojnice z rdečo zvezdo na sredi so vihrale iz instalacijah, da se Trst pripravi za velikanske pošiljatve, ki bodo morale skozi njegovo luko. Uradno se poroča, da so že v teku pogajanja, da se razčisti zapleteni položaj, ki je nastal, ko so Novozelandčani prišli v Trst, ki so ga Titove čete za praktične svrhe očistile nemškei-ga odpora, ter hitro postavile straže v luko, da se prepreči na-daljna škoda. Zgodnejše poročilo o položaju v Trstu (Poročilo Asociated Pressa iz Rima, datirano 5. maja, je reklo, da je nemška posadka v Trstu, ki je kapitulirala pred Novozelandčani štela 2,500 mož. V istem po- tisočerih oken, in na zidovih ročilu je bilo tudi rečeno, da so V ZADNJE SLOVO Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ se prosi, da se ob 8. uri nocoj zberejo v Zakrajškovem pogrebnem zaVodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Agnes Urbanič, jutri, pa da se po možnosti udeležite pogreba ob 8:30 uri zjutraj. vsepovsod po spornem ozemlju so naslikana partizanska gesla. Neštete vasi, ki so jih Itali-janr prekrstih, nosijo zopet nekdanja slovenska imena. Včeraj je prišlo do napetosti, ko se je primeril incident, v katerem je bilo menda ustreljenih deset italijanskih civilistov in neki novozelandski vojak. Neki novozelandski častnik pravi, da se je incident primeril, ko so partizanski vojaki skušali raz-poditi skupino Italijanov in ustrelili nad njihovimi glavami. Zavezniški delavci so danes začeli delati red v pristaniških zavezniška letala začela razbijati nemške municijske zaloge blizu Ljubljane, Kranja in Zagreba. Dalje, da so novozelandske čete zasedle luko v Trstu, Titove čete pa vse ostalo mesto.) Partizani v primorskem ozemlju in Trstu so dali jasno razumeti, da smatrajo mesto za jugoslovansko ozemlje. Med zavezniškimi častniki vlada splošno razpoloženje, gledati na to, da odnošaji med zavezniškimi armadami in partizani ostanejo na prijateljski podlagi, med tem ko se vršijo pogajanja. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 8. maja, 1945 ^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" u ENAKOPRAVNOST »» Owned and Published by THK AMERICAN J0G08LAV PRINTINO AND PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By earner In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po poitl Izven mesta): For One Year — (Za celo leto)_____.J6.50 Por Half Year — (Za pol Uta)______________3.50 Por 3 Months — (Za ■ mesece)________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — (Za pol leta)__ Por 9 Months — (Za I mecec«) _ .$7.50 _ 4.00 _ mJB Por Europe, Boutb America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge innnomfiry driave): Por One Year — (Za celo leto)____$8.00 Por HaU Year — (Za pol leta)__________________________t60 Entered am Second C!lass Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. Dr. Metod Mikuž EVO MARGOTTIJA, NADŠKOFA-FAŠISTA! n. Dobro: za to nečloveško mučenje in ubijanje nedolžnih, le svojo zemljo in svobodo ljubečih ljudi, je res potreben pogum, toda samo pogum razbojnikov in vseh tistih, ki so že zdavnaj nehali biti ljudje. Za rušenje mest, požiganje vasi in uničevanje kulturnih spomenikov je res potrebno velikodušje, kajti le to je moglo paziti, daje prav gotovo vse pogorelo in se vse zravnalo s samo zemljo. In res tako velik in prof in j en smisel za resnico in pravico more imeti le še fašist, kajti le-ta more imeti prostaške umore, rope in vse druge zločine nad nedolžnimi ljudmi za bogoljubna in človečanska dela. 3. Margottijevq, pojmovanje domovinske ljubezni in istovetenje Slovencev z Italijani. "Ljubiti domovino, kot pravi katoličan, kot pravi duhovnik in ji služiti kot ljubeči sin, pomeni predvsem ji služiti in jo ljubiti v njenih članih, ki so naši bratje, pa naj bodo to ali onstran Soče, to pomeni ljubiti jo v njenih močnih in plemenitih voditeljih, v njeni nepremagljivi vojski." Ta stoodstotni faši^^ uči torej slovensko duhovščino in slovenske ljudi: Slovenci ste bratje fašističnih Italijanov (po krvi? po Adamu? po Kristusu?), italijanski fašistični voditelji so močni in plemeniti (to smo videli in občutili), in italijanska vojska je nepremagljiva. (Temu se sme-jemo od srca, obenem pa priznavamo, da je bilo nas slovenskih partizanov sram, ko nam je ta nepremagljiva vojska po kapitulaciji predala orožje.) S kakšno pravico in v moči čigavega poslanstva uči Slovence domovinske ljubezni do Italije, ki ni nikdar bila in ne more biti njihova domovina? Ce ljubi Margotti Italijo kot človek, tudi kot škof, vsa čast mu in nihče bi mu tega ne zameril in v skladu je to z vsemi postavami tega in onega sveta. Neško-fovsko pa je, ker hoče k svoji fašistični domovinski ljubezni pod nesramno krinko in veliko zlorabo krščanske ljubezni prisiliti tudi slovensko duhovščino in njene vernike. Se so višje cerkvene oblasti od Margottija, a zakaj so ob taki zlorabi pravega Kristusovega nauka molčale? Odgovor je seveda nepotreben. 4. Margotti jeva fašistična prerokba o usodi slovenskega jezika, ki pa se ni in se ne bo nikdar uresničila. (Otrokom) "bo v bližnji ali daljni bodočnosti še bolj potrebno poznati te resnice (namreč verske) v državnem jeziku, ki ga bodo morali uporabljati v vseh potrebah javnega življenja." Take želje in iz njih izvirajoča Margottijeva prerokba je pač razumljiva, posebno še, če upoštevamo, da Margotti v isti okrožnici skuša dopovedati zavednim slovenskim duhovnikom, d# je biti Slovenec predsodek in zastarel nazor." Ne samo neškofovsko, tudi nečloveško se to sliši, a vendar je prav, da je Margotti zapisal tudi to. Takrat šele bi bilo všeč fašistom in Margotti ju, ko bi slovenski jezik popolnoma izginil iz Slovenskega Primorja, ko bi otroci klicali ne samo Boga, temveč tudi svoje matere v tujem in njihovi duši in srcu nerazumljivem jeziku. In če ni še danes, pa bo ta fašistični priganjač prav gotovo spoznal, da biti Slovenec ni ne predsodek in še manj zastarel nazor. To je velika žalitev za ves slovenski narod in naj bo prepričan, da je ne bomo nikdar pozabili. Mogli smo torej spoznati iz ene same okrožnice, kdo in kakšen je ta goriški nadškof Margotti. In prav nič nas ne moti, če si je izbral za geslo svojega škofovanja dvoje velikih krščanskih idej: justitis et pax (pravičnost in mir), kajti Kristus sam večkrat opozarja svet na grabežljive volkove v ovčjih oblekah. Vsekakor pa nas moti in vprašati se moramo: Kako jo le mogoče, da ima ta izrazito fašistična pojava še vedno gotov vpliv nad primorsko slovensko duhovščino? Nad tistimi torej, ki so bili doslej vsej slovenski duhovščini lahko za vzor in za vzgled pravih narodnih duhovnikov in odločnih borcev za narodno svobodo. Če so, so popolnojna brez potrebe podlegli Margotti je vim grožnjam s kanonom 139 in 141 in 51, odločbo I. goriške sinode, ki jim jih je "priklical v spomin" 4. oktobra 1944. Kajti: delo in borba za narodovo svobodo izpod okupatorjevega jarma ni in ne more biti špekulantska politika, temveč po vseh postavah, naravnih in božjih, zahtevana dolžnost. Pred to sveto dolžnostjo vsakega poštenega Slovenca mora skopneti kot pomladanski sneg vsaka, hote ali nehote poudarjena zastarela cerkvena postava. Kaj torej? Ali s fašističnim priganjačem Margotti jem v sigurno propast in nepopravljivo izdajstvo svojega lastnega naroda in prave, resnično krščanske vere, ali z narodom, ki bo v kratkem svoboden in očiščen vse, tudi najmanjše fašistične navlake. Vsak pošten človek pa naj premisli, koliko veljajo in koliko resnice vsebujejo Margotti-jeve besede na koncu njegove okrožnice z dne 4. oktobra lanskega leta: "Tega (da bi šli duhovniki z narodom v borbo za svobodo) naši kleriki nikakor ne bodo storili. Bilo bi to v škodo njihovim lastnim dušam in dušam njim izročenih vernikov." Nemci zdaj govore o "svobodi, pravic- ■ I« • •••II nosti m zapodni krsconski civilizaciji (Nadaljevanje s 1. strani) spoštovanju pred spominom onih, ki so umrli v vojni. "Njih žrtve nam nalagajo najvišje obveznosti. Naše sočutje je najprej namenjeno našim vojakom. Mi sočustvujemo predvsem z našimi ranjenimi, z onimi, ki so izgubili svojce in z vsemi, katerim je borba zadala udarce. "Nihče ne sme imeti krivih upov glede resnosti pogojev, katere bo narekoval sovražnik nemškemu narodu. Naši usodi moramo zreti v obraz naravnost in brez vprašanja. "Nihče ne more dvomiti, da bo bodočnost težka za vsakega izmed nas in da bo zahtevala žrtev od nas v vseh panogah. "Mi moramo sprejeti to breme in lojalno izpolnjevati obveznosti, katere smo podvzeli. Toda I mi ne smemo obupavati in se: udati nemi resignaciji. Moramo se iznova postaviti na pot skozi, temno bodočnost. To so faktor-' ji, ki bodo jamčili najboljšo državo: edinost, pravičnost in svoboda. "Iz razsula preteklosti moramo ohraniti in rešiti eno: edinost, ideje narodne skupnosti, ki so v letih vojne našle svoj najvišji izraz v duhu tovarištva na fronti in pripravljenosti pomagati drug drugemu v vseh, stiskah, ki so zadele domovino. "Obdržati hočemo to ^dinstvo in se ne več razklati pod pritiskom. Gledati moramo, da bo temelj naroda pravilen. Med našim narodom bo pravičnost najvišji zakon in vodilno načelo. "Mi tudi priznavamo zakon kot temelj vseh odnošajev med narodi: Mi ga moramo priznavati in spoštovati iz notranjega prepričanja. "Spoštovanje za sklenjene pogodbe bo enako sveto kot bo naš smoter, pripadati k evropski družini narodov, in kot člani iste želimo mobilizirati vse človeške, moralne in materijalne sile, da zacelimo strahovite rane, katere je prizadjala vojna. "Potem moremo upati, da se bo ozračje sovraštva, ki danes obkroža Nemčijo širom sveta, umaknilo duhu spravljivosti med narodi, brez katere svet ne more okrevati. "Potem moremo upati, da bomo zopet deležni svobode, brez katere ne more noben narod voditi znbsnega in dostojnega obstanka. Posvetimo bodočnost našega naroda razmišljanju najglobljih in najboljših sil nemškega duha, ki je dal svetu trajna dela in vrednote. "Združimo naš ponos na junaško borbo našega naroda a krščansko civilizacijo zapada in dajmo pošteno delo miru kot naš doprinos, ki bo vredna naj-; boljših tradicij našega naroda, i "Naj nas Bog ne zapusti v našem delu, in naj On blagoslovi našo težko nalogo." Ta proglas, ki je poln glad-nih in oblizanih fraz, kaliršno je prakticirala pred - hitlerjanska Nemčija, je obenem! polna strupenega namigavanja^ da bo Nemčija še nadalje skušala razdvajati narode, ki so po strašni vojni zlomile fašizem. Kaj drugega naj pomeni zagotavljanje, da se bo Nemčija združila s "krščansko civilizacijo zapada", kakor gre germanska ofenziva proti Sovjetski Rusiji in Slovanom v obče, nemoteno daJje? Ta proglas je jasen dokaz, da se ni germanska zver v vojni ničesar naučila, in da tudi ni ničesar pozabila. Kar ni mogla doseči z zverinstvom, kakršnega ne pomni zgodovina človeštva, bo poslej skušala doseči z bolj rafiniran'n toda gospodična ^ ova je še strašnejša. I J®® snirkati, če ji reče ' prenagljeno bese-bi pomagalo, če bi ^stran, saj kakšna ^®ka, ki bi se znala ® obrniti, ne bi ostala v %nem pragozdu. Kdo koga imamo tu? Z j^nim, človekom v katerem človek ni J Sega časa, če je odprl morali zaradi tebe ^ ® pravi, da zaradi L ' poznaš, ne pride." fc govori rajše o kom hočeš!" jijj S, saj vem, da ga še jg ^°Sla pozabiti. Sme-p^ojini otroškim mis-prizor! Kako Hilj je zdel! Smeh Ha to pomislim, in «i f človek še om ' ^ ^JGr se skri-okostnjaki in ^ g ^^^teje otresel ka-njegov obraz!— > glede ioiuranj raci- a N; ' %aglo^ konzerviruie k Jb mleko loK^ke Y-5 in Z-5, in , ' ^-2, r.2, t-2 in U-2 ^•5 T, za 10 poin- 'e%V-5, W.5 inX-S C!: Wa. jedila h H-2 do G-2 ter ' B-l in C-1 so ve-10 pointov. Sladkor štev. 35 za lila 7jG veljavna do št. 36 je • avgusta. X >»"» Wool veljavna LJr Sasolina do 21. \ gasilr ^ vsaka za pet licu nedoločen ■ Wti ^ ^Gakega kupona fi!^ licp« v pisano ime dr-pri treh^ količino ga-% navesti rekord X^rJerjev ni zahte-^aprositvi za no-■ Vozilih za komer- '^ev °^vezna inspek- V '.k jg ^®akih šest mese-k ^^'^vozi 5,000 milj, l t .Pi^^o. V g^'loo olje 4 in .5, \v'^, vsaka za s otrpel od strahu zaradi neumne goske!" Rožamarija stoji pred njo kakor kip iz zlata in marmorja. Saj se ne more braniti. Zdi se ji, kakor bi bila privezana k sramotilnemu stebru. Obleko ji trgajo s telesa, da gledajo neusmiljene oči vse njene skrivne rane. In njene oči počasi po-temne . . . nič več niso sive, ampak žametno črne, in svetli lasje obkrožajo njen obraz, kakor bi jih premikala rahla sapica, ki pa je vendar nikjer ni. Knež-nja jo gleda in njen smeh, s katerim je hotela prizor dokončati, zamre. "Tako čudna si, Rožamarija." "Ne vem, mama. Morda zato, ker trpim. Danes me spet tako teži srce." "Mene tudi, pa vendar nimam takšnega obraza kakor kakšna prikazen. Rožamarija, ti si kakor nalašč za staro omaro in hodnik za njo. Takšna si, kakor bi bila že v grobu ležala. Kakor strahotna, strašeča prababica! O, kako sovražim ta Brauneck! To naj bo življenje, — da moram tu ležati in čakati na milost drugih. Če vas vseh skupaj ne bi bila nikoli videla! Še umrla bom na tem, vi se boste pa smejali. — Ne, tega nisem rekla, — živeti hočem, poslušajte, živeti! Strašno breme vreči s sebe in biti spet človek Prezgodaj ste se veselili, če ste mislili, da sem vaša sužnja!" "Mama, prosim te, — zdrami se, iti moram. In takih besed ne sme nihče drug slišati!" Slepeč, migljajoč blisk, grom, kakor bi se zemlja stresla. Ka kor ogromen oblak drvi vihar spet čez deželo in temni zasto-ri plahutajo ob strop. Proti trd nim stolpom se zažene veter z orjaškimi rokami, kakor bi jih hotel objeti in zagnati v globi no, te stolpe, ki so mu tako dolgo kljubovali. Po galerijah vrešči in besni in buta in divja bes vetrov; v dimnike se požene in tuli, če ne najde takoj izhoda. Višnjeve kose neba trga blisk za bliskom izza temnih, oblačnih gora. Vsako izmed stotine oken žvenketa in ima svoj glas v zmešnjavi. Knežnja je kriknila in se vrgla v blazine: "Rožamarija, okna ..." Rožamarija tip-Ije za električnim zvoncem, tedaj pa udari višnjev plamen iz njega in glasu ne da. Oken ne more zapreti, veter se upira ob nje, se smeje in piha svojo vlažno sapo vanje, — kaj morejo tu pomagati slabotne roke Rože-marije? Veter zagrabi njene lase, da vzplapolajo kvišku kakor zlato jadro v viharju, in jih ji reže zažene spet okoli glave. Zavije jo vanje in jih nato izno-va razmeče. Knežnja vrešči: I "Kaj delaš, Rožamarija? Zapri lin pokliči ljudi! Ne morem te I več gledati. Strašne jša si kakor vse drugo, pošast si s svojimi živimi lasmi ... O, kako te sovražim, kako sovražim vas vse. kako sovražim grad, ki me bo še umoril. Pojdi v^dar, pojdi . . . Ničesar več se ne bom ba- Electric Service 6902 ST. CLAIR AVE. ^^Polna posluga v naši lo-na pralnih strojih, čl-®^ilcih, radio aparatih in le-^®nicah vseh izdelkov. Ima-ekspertne mehanike. Vse Sarantirano. Poskusite nas naj prvo izničeno.—Od^irto od 11. zj. do 11. *v. HE. 0575 la, samo če mi ne bo več treba gledati tebe. Ti si! Ti se skrivaš za vsem, ti si duh tega prekletega gradu, ki me muči in hoče imeti moje življenje." Rožamarija se opoteče proti pragu. Ne misli poklicati gospodične Bergmannove, ne, ampak očeta ... V ušesih ji šumi in vse. Besneči vihar ji je v boju z oknom vzel skoraj vso sapo in še strašno povečal pritisk na njenem srcu. Smer zgreši v iz-nenada tako izpremenjenem predsobju, ki ga le časih razsvetli žareč blisk, položila je roko na tiste rožne vejice in sama neve, ali so njenj drhteči prsti dotaknili zapaha ali ne. Naposled je našla izhod. Komaj je na hodniku, zabobni besneč grom, ki zmaje in strese celo kamenito, orjaško telo gradu. Žvenketanje in bobnenje in vreščeč krik za njo požre strašno rohnenje. V poletni sobi je luč. Morda je oče že tam. Iz svo je spalnice mora, priti skozi poletno sobo.» S poslednjo močjo komaj še odpre vrata, in ko ne dobi tam žive duše, niti očetovega lovca, pritisne na zvonec, potem pa omahne brez zavesti na tla poleg usnjenega divana. Že več ur se je z železno voljo borila proti omotici, zdaj pa ji vse izgine izpred oči. — Zbudila se je šele tedaj, ko je začela siliti v sobo siva jutranja svetloba. S težavo se je dvignila. Vsi udje so jo boleli, ko se je opotekla proti materini sobi. V predsobju je sedela redovnica, ki je vstala in jo nežno potisnila na hodnik. "Pojdite nazaj, princesa. Prišla vam bom povedati, kako je ... " Rožamarija je šla v svojo sobo. Napol omamljena je sedla na posteljo. Tedaj je začula zunaj glasove. "Da, bil jo deček, toda zdaj se ne da več pomagati. Knežnja popravila se bo, ker je močna . . vsaj v tem oziru." Rožamarija je z globokim vzdihom omahnila na posteljo in se zleknila. "O, oče, nikari ne žaluj. Ali bi te bil osrečil otrok, ki ga je prineslo sovraštvo?" — Ko je stalo solnce že visoko na objokanem nebu, je šla Rožamarija v poletno sobo k svojemu očetu, s svojim tihim, plavajočim korakom. Slišal je njen prihod, pa ji je pokazal hrbet in se ni obrnil. Položila mu je roko na hrbet in rekla; "Ne bodi več žalosten, ljubi oče." Knez se je hlastno obrnil. — O, bog, kakšen je bil. Kakor bi bil jokal, kakor ne bi bil nič spal. Ves zmeden je bil in mračna jeza je pokrivala njegovo čelo. Kakor bi bil nekoč pogledal njegov najmračnejši prednik, če bi bil zapazil smrtnega sovražnika pred seboj. "Ne razumem, kako se mi upaš priti pred oči! Naroči svoji sobarici, naj ti pripravi prtljago. Brzojavil sem teti Heleni, da boš prišla k njej. Tukaj na Braunecku ne moreš ostati zaradi svoje uloge . . . zaradi knežnje, in tudi jaz te ne maram več gledati." "O, oče, kaj sem — zakaj — bila sem brez zavesti, dolgo, jaz — tu sem ležala." "Kaj govoriš? Ali si se tu skrila, ko se ti je delo posrečilo?" Rožamarija se je zravnala: "Zdaj hočem slišati, kaj sem storila!" "Sama veš, in tako sramotno je, da ne morem tega ponoviti. Pojdi zdaj in pripravi se. Mama se bo šele takbat pomirila, ko tebe ne bo več v hiši. Teti Heleni sem pisal, njej povej vse, kar veš v svoje opravičilo. Vem, da te je mama razdražila, saj je sama priznala, toda to dejanje. to sramotno dejanje! In zdaj prideš sem in vidim še veselje nad tem na tvojem obrazu. Menda ne boš tajila* tega, kar sem sam videl? Pojdi zdaj, — ali pa misliš prisiliti mene, da bom zapustil svojo sobo?" Rožamarija je dvignila mrliško bledi obraz in odšla skozi vrata, ne da bi se bila ozrla; tudi v njej je vrela stara brau-neška jeza. Uro pozneje je oddr-dral voz z grajskega dvorišča. Rožamarija je odpotovala. — ¥ Luči "vile Helene" so se svetile skozi majhen vrt, ki je ločil poslopje od drevoreda. Voz je obstal. Rožamarija in miss Grangerjeva sta izstopili. Debe-lušast sluga ju je odvedel v prijazno dvoranico, kjer je čakala teta Helena, vsa nasmejana in okrogla, ter sprejela svojo bledo nečakinjo. How do you do? Ali right, come along. Miss Grangerjeva, moj brat vam je dal pismo, ki me zelo zanima. Ti, bleda devica v mesečini, preobleči se zdaj, pa ne preveč imenitno, ker smo tu vajeni udobja in domačnosti. Potem pridi k meni. Saj ti tvoja Liza lahko pomaga ..." Rožamarija je šla navzgor v prijazno sobo za goste, in Liza ji je počesala lase in ji pomagala v belo večerno obleko. Teta Helena jo je po pravici imenovala bledo devico. — Potem se je oglasil zvon v znamenje, da je vse pripravljeno in da jo teta čaka. Helena jo je sprejela s čudno vznemirjenim obrazom in je za svoje razmere za čuda malo jedla. "Nekaj podobnega bi bilo zelo ugodno za moj tek, s katerim se zmerom brez uspeha borim . . . toda ne, rajši ne." (Dalje prihodnjič) Društveni koledar 19 4 5 13. maja, nedelja. — Ženski odsek kluba Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi plesno veselico. 27. maja, nedelja. — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, na Denison Ave. 27. maja, nedelja. — Društvo Sv. Vida, št. 25, KSKJ, proslava 50-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. junija, nedelja. — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. junija, nedelja. — Proslava 6. obletnice Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. 1. julija, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na vrtu Slovenskega društvenega doma, na Recher Ave. 8. julija, nedelja. — "Slovenski dan" na prostorih Slovenske-da društvenega doma, na Recher Ave., prireja Centralni odbgr organizacij za pomoč Jugoslaviji. 15. julija, nedelja. — Piknik društva "Nanos" štev. 264 S. N. P. J. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, — 6818 Denison Ave. Flag Over Geruma American Street and Mayor ^ * ■m The ancient Rhine city of Coblenz has a new mayor. He is Brig, Gen. Frank J. Culvin of Tucson, Ariz. Left: At Krefeld, Germany, Sgt. George A. Kaufman of Fort Smith, Ark., is changing a street sign from "Adolf Hitler Strasse" to "Roosevelt Boulevard." The 9th army is erasing all marks of Nazi rule in captured Germany. ___ avne, Ceviji 1. 2 ke j ? khA'. ^ 3 z zrako-S'- 3 so ve- Spomnile se na Materinski dan Troops of the new 10th army's 77th division are shown as they raise the colors for the first time on tiny Geruma Shima, during the landing that preceded the invasion of the isle of Okinawa. The flag was raised by the division chaplain. Darila za mater! Prihodnjo nedeljo bo dan posvečen vsem materam. Ob tej priliki je vaša prijetna dolžnost, da se spomnite svoje matere ali žene, matere vaših otrok, Zvlepim darilom. Pri nas imamo izredno veliko izbiro daril za to priliko: Kuhinjske peči. Grand, Norge in Quality, itd., pohištvo vseh vrst, modroce, odeje, svetilke in mizice, slike, stenske okraske in kot izredno posebnost imamo letos tudi zlatnino: lepe broške in uhane ter pearl ovratnice in zapestnice. Oblak Furniture Co. 6612 ST. CLAIR AVE. Odprto vsak dan od 9. zj. do 8. zv. V sredo zaprto celi dan JL DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 ter jo presenetite z DOBRIM PAROM (EVLJEV ali udobnih sliperjev MI IMAMO VELIKO IZBIRO MER IN MOD MANDEL'S SHOE STORE 6107 ST. CLAIR AVE. POLEG GRBINA SHOPPE LIČNO DELO za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5311-5312 Cleveland 3, Ohio J strani enakoprsvnost F. S. FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI Baruša se je še enkrat namr-godnila, ker jo je zabolela moževa opazka zaradi imena. "In sedaj spet to! Ko vendar dobro veš, da se še jesti ne upam, če ti ne ukažeš. Pa se znebiš takele!" Trpotec se je užaljen pregak-1 nil na stolu, da mu je zdrknila | plahta s kolen. Alena se je na- j .glo sklonila in ga odela.' "Očka, sedaj boste še vi hudi! Ah, da sem tako nesrečna!" Hči se je naslonila s komol-1 cem ob star predalnik in stisni-1 la ustnice, da sta se v kotih ob njih zarezali dve krepki črti. Roditelja sta se spogledala, oči; so govorile in oče je odločil. | "Res je, to so neumnosti! j Krog cilja hodimo, po nepotreb-» nem hodimo in se umikamo. Za- j to pravim in rečem: Mir in konec pravde in očitkov in vzdihov, potrebnih in nepotrebnih! Baruša, jutri zjutraj greš z Ale-; no k Smrekarju. Vlak odhajaj ob pol sedmih. Takole!" j Trpotec se je povzpel v naslanjač, da bi dodelil tehtnosti svojemu odloku in ukazu. Še z rokami si je pomogel, da se je vzpel njegov život više, se nagnil celo nekoliko naprej v znamenje odločnosti. V tej umetni pozi je vztrajal nekaj trenutkov in motril ženo in hčerko izpod si-j vih obrvi. Ni povsem zaupal, da, bi zmagal, tega mož ni bil vajen. Ko je Alena slišala ta nenavadno odločni glas iz očetovih ust, so se ji hipoma razširile stisnjene ustnice, za njimi so se zasvetili drobni zobje, oblak umetnih gubic je skopnel na čelu — in veselo je tlesknila ob dlani ter se oklenila krog vratu očetu, ki se je ponižal v naslanjač. "Hvala, očka — hvala, papa-či! Jutri gremo !Jutri gremo!" "Že jutri? Ko bi pojutrišnjem ..." je spregovorila Baruša, ne da bi ugovarjala, ampak samo zato, da je dostavila še svojo besedo, ker je bila tako dolgoletna navada. "Ne pojutrišnjem, mama, kar jutri — jutri!" "No, pa jutri! Katero obleko bi, kaj misliš, Alena?" "Najlepše nikar za na kmete in na pot. Utegne deževati, ker me tako prijemlje v kolenih." "Oče, ti si čuden, ne razumeš! Najlepšo oblečeš, Alena, tisto moderno, in jaz tudi! Ne sme misliti zunaj tisti kmet, tisti Štefan, — bogve, kakšno ženo ima —, da sva prišli vbogajme prosit. Alena je uradniška hči — visoko izobražena, z maturo; bi pa prišla prvič taka med tuje ljudi, da bi rekli: Lej, kako je posvaljkana in utepena! še tega je treba. Alena, le nobel! Naj zvedo tam zunaj, da si iz Ljubljane, da nismo kar tako! In pomisli, oče, — Baruša se je razgrela in se s širokimi kretnjami okrenila k možu — to pomisli, kako napneva vse drugačno ceno za šolanje tistega paglavca, če sva tudi na oči to, kar sva. E, ljubček, poznam svet! In da mi daš denarja dovolj! Sicer ostaneva obe doma. S kolodvora se popeljeva z iz-voščkom, da veš!" "U, pol ure," je nenadoma zaskrbelo moža, ko je pomislil na to po njegovi pameti čisto nepotrebni strošek. "Seve, pol ure, pol ure, — pet ur ti še hodim, zlahka, pet, tu- j kaj pa ne, še pet minut ne! Da mi poreče kdo: O, škandal, taka gospoda pa peš! Seveda!" "Mama, in če ne bo voza?" "To je druga reč! Potem sej midve zgroziva pri Smrekarju, | češ, kakšna vas, kako gnezdo, še voza ni! In čast je rešena! — Sedaj se, Alena, takoj pripravi in potem spat! Jutri bo zgodaj dan. Lahko noč!" "Lahko noč" je odzdravila hči in hitela z žarečimi lici v svojo skromno sobico. Ko so se že vrata za njo zaprla, je Baruša prijela za kljuko in naročala: "Alena, le nobel!' In mature ne pozabi doma! — Sicer pa, kaj kmet razume," je dostavila prek možu in zaprla vrata. "Veš, ljubi moj, za jutri takole naredimo: Zajtrk ti prinesem v posteljo, potem poleži, opol- dne gi-eš k "Zlati rački", je poceni, pravijo, in poštene porcije, zvečer se pa tako že vrneva. Sedaj pripravi denar, jaz grem še za hip v kuhinjo." Trpotec je samo prikimal, zadovoljno prikimal, ker se je domislil "Zlate račke", žena je naglo odšla v kuhinjo, on je skrbno odmotal plahto z nog in drsal v gorkih opankah k predalniku, kjer je poiskal skromni prihranček, ki si ga je pri-ščipnil redno vsak mesec od pokojnine in ga skrbno varoval za I nepričakovane sile in opravke. ;Ko je nabral nekaj kronic v ; dlan, se mu je zdela vsota že ta-! ko izredno težka, da je vrnil sre-jbro nazaj v predalček in začel računati. Za vlak — karta za na i oba konca — in za voz — recimo — toliko —I kmetiški kole-sej menda ne bo tako drag kot mestna kočija — da, je že prav, dvajset kron ji dam. — Saj sama tudi ni brez nič — naj le tudi nekaj primakne, ker je toliko njena kot moja — naj le. (Dalje pruiodnJlC) Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE 1879 1945 JSfaznanilo in ^ahnJala v bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre žalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela našo preljubijeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago mater mary Brinsek ROJENA KRAJEC ki jo je po dolgi bolezni Bog poklical k sebi in je sprevidena s svetimi zakramenti zatisnila svoje mile oci m za vedno zaspala dne 25. marca 1945 v starosti 65 let. Doma je bila iz Loškega potoka - Travnik. Po opravljeni sv. masi v cerkvi sv. Vida je bila dne 28. marca 1945 položena k večnemu počitku na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno lepo zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za podeljene svete zakramente za umirajoče, ravno tako Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente, za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene obrede in tolažilni govor v cerkvi. Enako tudi prisrčna zahvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Francis Gabrovšku za asistenco pri sveti maši. Enako tudi Rev. Francis Baragi, ki so prišli pokojno po-kropit. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki ste jo obiskovali v njeni bolezni in vsem, ki ste bili nam v pomoč in tolažbo ter nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh žalostnih dnevih. Ob enem se tudi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno pokropit, se poslovli od nje ter se udeležili pogrebne svete maše in jo spremili do groba. Našo zahvalo naj sprejmejo številni darovalci krasnih vencev, ki so okrasili krsto v blag spomin pokojne in sicer: Mr. in Mrs. Louis Malnar in družina, Mr. in Mrs. Joseph Dolgan, Bobby Dolgan, vnuk, Mr. in Mrs. Frank Brinsek in družina, Jennie in Rudy "Dolinar" Jurca st., Mr. in Mrs. Rudolph Božeglav in družina, Mrs. Josephine Klun in družina, Mr. in Mrs. Anthony Tomsich in družina, Mr. in Mrs. Anton Dolgan in družina, podružnica št. 25 S2Z, Boys and Girls of the Richman Family. Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni počitek blage duše in sicer: Mr. in Mrs. Louis Malnar, Mr. in Mrs. Frank Brinsek in Cpl. Frank Brinsek Jr., Mr. in Mrs. Joseph Dolgan, Mr/ in Mrs. Louis Ogrinc in družina, E. 161 St., Mr. in Mrs. Tony Cvetko., Mrs. Julia Makse, Mr. in Mrs. John Russ, Mrs. Ida Pekol, Mr. Anton Levstek, Columbia Ave., Mrs. Louise Kordiss, W. 105 St., Mrs. Jennie D. Jurca, družina Louis Bartol, Mr. in Mrs. John Gornik, Giddings Rd., Mrs. Rutar, Norwood Rd., Mrs. Mary Vuksinic, Mr. in Mrs. Anton Prijatelj SV., Mrs. Mary Velikan, Mrs. Anna Furlan. društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Mr. in Mrs. Mike Skerbec, Mr. Anton Goznik, Mrs. Frances Goznik, Mr. in Mrs. Anton Anžiovar, Mr. in Mrs. Frank Cim-perman, Carl Ave., Mrs. Anna Klančar, Mrs. S. Bra- nisei, Mrs. Angela Zeleznik, Mr. John Modic, E. 62 St., Mr. in Mrs. John Tutin, Mr. in Mrs. Louis Somrak, Tracey Ave., Mr. in Mrs. John Ljube, Addison Rd., Mr. in Mrs. J. Krašovec. družina Frank Prah, E. 209 St., Mr. in Mrs. Louis Peterlin, Mrs. Josephine Maček, Mr. in Mrs. George Molle, E. 61 St., Mrs. Knapp, Mr. in Mrs. Frank Skully, Addison Rd., Mrs. Mary Nosan, St. Clair Ave., Mrs. Ward, Mr. Martin J. Svete in Mr. in Mrs. Frank Grdina in družina, Mr. in Mrs. Anton Korošec, Addison Rd., Mr. in Mrs. Jerry Mohar, Mrs. Jennie Maver, Mrs. Glavic, Misses Mary in Josephine Lustig, Mrs. Frank Knafel, Wen-zel družina, Mr. in Mrs. T. Jereb, družina Anton Ah-čin, Addison Rd., Mr. in Mrs. Louis Leustik, Addison Rd., Mrs. Mary Erzen, Mrs. Frances Zakrajsek, Addison Rd., Mrs. Zelko, Mrs. Anna Smole, družina Rudy Sajovec, družina Dezelan, Glass Ave., Mrs. Jennie Perusek, Mr. in Mrs. Andrew Zeleznik in družina, Mrs. Menart, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Anton Novak, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Frank lie, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar in družina, Addison Rd., Mrs. Anna Skulj, Marcella Ave., Mrs. Mary Hegler, Mrs. Ivana Čampa, Edna Ave., Mrs. Jennie Hribar, Mr. in Mrs. Joseph Perusek, Hale Ave., Mr. in Mrs. Kaste-lic, Antonija Sestan, Mrs. Reko Kogoj, Mrs. Caroline Modic, Mr. in Mrs. Louis Lagina, Mrs. Anna Ca-hum, Mrs. Krampinski, Girls in Coat Shop No. 1 Rich-man Bros., Boys and Girls Richman Bros. Planet, Sophie S. Esquivel. Enako se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Ravno tako vsem, ki so izrazili sožalje s poslanimi pismi in kartami. Nadalje naj sprejmejo našo iskreno zahvalo članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in članice podružnice št. 25 SŽZ, ki so se zbrale k skupni molitvi ob krsti pokojne, ter vsem, ki so se udeležile svete maše in pogreba. Posebno pa zahvala članicam, ki so nosile krsto ter jo položile k večnemu počitku. Prav prisrčna zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso vsestransko prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Slučajno če smo katero ime pomotoma prezrli, prosimo, da nam oprostite, ker se želimo vsem naj-prisrčneje zahvaliti. Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in draga mati, bridka žalost nam teži srce, ker si se že ločila od nas, ker Bog Te je poklical in morala si zapustiti svoje drage. Tolaži nas le misel, da si rešena trpljenja in v globoki žaldsti nad Tvojo veliko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večni mir v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: JOHN BRINSEK, soprog MARY. PAULINE poroč. DOLGAN in OLGA poroč. MALNAR, hčere JOSEPH in LOUIS, zeta ROBERT, vnuk GENEVIEVE, MARY ANN in THERESA, vnukinje Cleveland, Ohio, 7. maja 1945. ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS . Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do !•' ' ^ Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zgla®'® Employment Office, 700 Prospect Ave« soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelju^ The Ohio Bell Telephone 'OL Mali oglasi VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. Išče se dekle za varstvo otrok, dva večera v tednu. Pokličite HE 8140. Dr. Kemovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni YOU ARE UNDER ARREST! There's a Thrill in Bringing a Crook to Justice Through Scientific CRIME DETECTION I t&ucbt thous4ndi of mcs aad women tbW «xeitinK. proflublt. plcAMBt profcMion. L«t im t«ftcb yoo, too. In your oirn bom«. Pr«p&r« yoorwlf In jrour leUurc tim* to fl]l m rojMfttfibl«, mtwdy. well-paid potUion in • vcrr •bert time mod tt vcrr aouU co#L What otb«i« bav« don«, yon too. can do. 53% of All American Identification Bureaus atudmta or graduate* of I.A.S. Tbii laaciMting work it to learn Employ Tbii :a#---------_ — .. .. and the traininc ia inexpeniive. You. too. can fit jrouraelf to fill a retpontibi« crime ....... w^b good pay and Maady emplornent But don't delay —get the wtalla now. Let me #now you bow aaaily and completely I can prepare you for thi* fascinating work, during spare time, in your own borne. You may pay aa you learn. Write today lor free Crime Book. PPEEI "the blue book of crime" It * a thriller. Tell# about eome of the most intereetlng erlmee ever perpetrated and how they were solved throogh the very mcthc^ taught by I.A.8. Send now — be eur# te state age- institute op applied science Dap* 43)4, 1910 l«BRy«ld* Ava.« Cklcaga 40« llltaal* M BONDS 5 ur no dan anega«^^ .vnaS'g jotrebna-^ I drugs* ;iD je vse, kar je zahtevaneg, šega časa, da delate teriji. Izkušnja ni pravi janje zelenjave la na razpolago. Da®" THE COLONNAI" 524 E. Superior A*«- STOCK KLE^ 0 L i- M Veterani imajo plača . Ohio Aircraft 1549 SUPEBIOB^ IP Dovoljeno nam je f vbodu« POTREBUJ®^ press external engine la^ opera'WR^ turret LA OPERATOR"^ radial OPERA^gu^GJ VOZNIKA ELEK^ VOZIČKA TBŽAKB Stalna dela ^ Visoka plača od u ^ ^ LEMPCO t0 dunham maple heig^ \ OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Mali^ 1512 E. Hiša za 6 družin. vsako stanovanj * furnez za pos gp( nje. Cena $13,5 • gggg- ^ cirana. Pokličite . SCHULTZ^___.-^^i5« 1 Veliko za 2 družini na j^da- ^ v Collinwoodu, s .. r "" spodaj, 5 3^.^^ erkv® ži, blizu šole in g, fa^Pokliči^^ Nenavade" ; 6305-07 Linwood ^ gob % , hiša za 2 dru stanovanje. Nov fornez. v» SCHULTZ --I-- 1363 E.45St' Prvovrstna vrst ra^®L^ hišo za eno Kupi' (i^ii druf""^ dve d Huuaiiu ✓ ___________Collinwooda Group's torpedo squadron took 1,000 se V gotovin^^__J]!..-'^^(1 yojn« OBici»i u. s. Ntvjpiioto sobaitii za I Heroic Photographer. Lt. R. R, iRubner, USNR, photo officer of Ai# irp shots over Jap territory with equip-" ' ' ■ d to aient War Bonds hel iped to supply. U. S.Trtosury JDiparlmtHl Kupui+0