KMETIJSTVO Število gospodarstev v kmetijskih in kmečkih obdelovalnih zadrugah Skupno Stevilo StevUo gospodarstev kmetioslkih KZ KOZ goepoda.rstev 1953 1953 1954 1953 1954 Bjb^a 1,018.386 B44.986 888.121 47.307 38.044 Od tega: AP Vojvodina 298.053 256.593 180.174 42.099 33.939 Hrveitska 592.894 518.742 234.913 6.452 4.323 Stovenija 147.241 120.651 121.092 1.631 584 Bosaa tn H. 390.956 329.440 303.947 4.112 2.085 Makedonija 145.704 59.064 43.575 2.330 2.609 Cma gora 64.402 59.646 45.438 374 — FLHJ 2,359.583 2,032.529 1,437.086 62.206 47.645 V l«4u 1953 je bilo včlanjeno T kmertijske zadruge 86,1 % go-»odarstev, In to: v Srbiji 92,8, na Hrvateiem 87,8, v Slovenijd Sl,9, v Boeni in Hercegovinl 84,3, v Makedoniji 40,5 in v Cr-ni gori 92,6 %. Od leta 1953 do 1954 se je število gospodarstev t kroefctfskih zadrugah zmanjša-lo sa ofcrog 595.000, t. J. za ne-kaj manj kakor za 30 %. Stevilo gospodaretev, vdanjenih v za-druge, se je najbolj imamjšalo xta Hrvatskeim, potem v Srbdji, a najinanj v Bosnd in Hercego-vinl. V Sloveu1(J1 ni bilo tega ¦manjšanja In ]e Stevilo gospo- danstev, včlanjenih v kmetnjjske zadruge, cetlo nekolikc porastlo. Do določenega upadamja Ste-viila gospodarstev je prišlo za>-radi urejevanjia razmer v kme-tijsJcih ladrugah pnav v letifa 1953—1954. Odpadlo je namreč nekaj slabžih zadrug tako, da ee j« njifaovo Stevilo nekoliko zmanjSalo. Razen tcga se je v nekaterth zadrugah zmanjžalo tudi Stevilo flanov zaradi izsto-pa ttotih, kl ]im tuda prej nl bilo do zadružnega dela. S to ureditvijo so se splašne zadmge dejamsko organizaoijslco in eko-nomsko okrepU« ne glede na določeno zmanjšamje števaia go-spodarstev. ^ V tem obdofaju ]e SteviJo go-SjpodaTstev v kmetkih obdelo-valnih zadrugah upadlo za okrog 20»/». Do teiga rmanjšanja je pnšlo zato, ker »mo v letu 1954 dejansko dokon6ali reorganiza-cijo, fci je dovedla do raepu-etiitve gospodarsko ia orgaoiza-cnjsko slabših zadrug. Večje Ste-vilo teh zadrug smo razp^istiH v le-tih 1952—1953, nekaj pa še tudi pozneje. Razen tcga se 3« v nekatenih otodelovalnih zadru-gah zmanjšalo tudi štcvdlo Ete-nov. Obdelovalne ladruge, kl so oMale po reorganizaoiji, so se razvile v močna, velifca kmetij-ska gospodarstva. Uspelo Jtm je, da se organiizaciijsko uCvpstt-jo ln gospodarsko okrepijo. To velja zlasti za obdelovalne ja~ druge v žiitorodnlh pokrajinah. Mnoge obdelovalne zadruge itna-jo le sedaj vefj« pridelke ln boljSo žilvtao kakor indiividoialnl kmetje ter u tem dokazujejo prednoeH velikega km&Bkega gospodaistva nad diobmlm.