93 Ventil 21 /2015/ 2 UVODNIK © Ventil 21 (2015) 2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 21 (2015) 2. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 21 Volume Letnica 2015 Year Številka 2 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomo čnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehni čni urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVI Č-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI Ć, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBA Č, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nem čija doc. dr. Edvard DETI ČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVI Č, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPA Č, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr. Franc MAJDI Č, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nem čija prof. dr. Gojko NIKOLI Ć, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Brigita Orel Ra čunalniška obdelava in grafi čna priprava za tisk: Grafex, d.o.o., Izlake Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašker čeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naro čnina 24,00 EUR Revijo sofinacira Javna agencija za raziskovalno dejavnostv Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se pla čuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Visoki honorarji V zadnjih tednih nas zaposlujejo novice o vi- sokih honorarjih, ki so jih v zadnjih letih pre- jeli nekateri srednješolski in visokošolski u či- telji ter univerzitetni profesorji. Med temi so tudi zaposleni v srednjih šolah, bolnišnicah, ob činskih upravah, sodiš čih, prevajalskih or- ganizacijah, na Radioteleviziji Slovenija in v drugih javnih ustanovah. Prav neverjetno je, da lahko neka srednja šola izpla ča za ve č kot 6 milijono evrov avtorskih honorarjev. Za številne, ki delamo v visokošolskih orga- nizacijah in ne prejemamo takšnih avtorskih honorarjev, je bila ta novica pravi šok. Prvi č zato, ker so to res visoki zneski in jih je z delom težko zaslužiti. Drugi, še bolj pomemben šok doživljamo vsak dan, ko se v industriji pogovarjamo o sodelovanju in nam predstavniki podjetij o čitajo prav visoke honorarje, prido- bljene iz javnih sredstev. In prav na ra čun teh novic bi industrija in podjetja želeli, da zanje delamo brezpla čno, ker zaposleni na univerzi dovolj zaslužimo. Pri teh visokih pla čilih so zanimive in pomembne tri stvari, ki jih naši novinarji, diplomanti FDV-ja, ne znajo ali no čejo razkriti in objaviti. Prvi č je zanimivo, da so visoki honorarji izpla čani na netehni čnih fakultetah; torej na fakultetah, iz katerih prihajajo ministri za naše vlade že 25 let. Ali ne gre tu za sistemsko korupcijo, za notranje informacije, za ustvarjanje »umetnih del«, kot so razna izobraževanja, raziskovanja in podobno za javno upravo. In drugo, kar se mi zdi še veliko bolj pomembno. Zakaj novinarji ne raziš čejo, kaj je bilo za ta denar narejeno. Prejemniki visokih honorarjev stalno ponavlja- jo, da je bil to tržni denar in da so ga zaslužili s popoldanskim in no čnim delom ter z delom med vikendi. Verjamem. Toda ljudje božji, kakšno delo je to, ali so rezultati tega dela dvignili bruto nacionalni dohodek, ali so zaposlenim v javni upravi izboljšali in olajšali delo, ali je s tem javna uprava bolj u činkovita, bolj vitka, ali smo uporabniki teh storitev bolj zadovoljni itd. Tretje vprašanje se nanaša na javni denar. Kaj sploh je javni denar? Če smo zaposleni v ustanovi z dobrim imenom in če kot posamezniki zaradi ustanove dobimo posel v podjetju, bi to moral biti javni denar. Če fakulteta izvaja izo- braževanje za javne sulužbence, ki se tega izobraževanja morajo udeležiti, je to javni denar. Po naši oceni se na javnih ustanovah lahko štejejo kot tržni denar le naro čila povsem zasebnih podjetij, pla čila študentov za študij iz lastnega žepa ali žepa zasebnega podjetja, v katerem so zaposleni. Nekoliko bolj razumljivo bi bilo, da so tako visoki honorarji izpla čani na teh- ni čnih in delno tudi na ekonomskih fakultetah za dela v realnem sektorju, ki so povezana s tehnološkimi inovacijami, z izboljšanjem delovnega okolja, dvigom konkuren čnosti, zvišanjem produktivnosti, zmanjševanjem stroškov itd. Poglejmo primer. Koliko zasluži profesor, ki v podjetju v realnem sektorju izbolj- ša proces izdelave nekega produkta in skrajša dobo izdelave za 1000 %. Do sedaj so naredili 4 produkte na uro in imeli okoli 15 % izmeta. Profesor izboljša proces, da naredijo 40 izdelkov na uro in prakti čno brez izmeta. Z novo tehno- logijo je ukinil 10 težkih in zdravju nevarnih delovnih mest in jim omogo čil laž- je in zdravju prijetnejše delo. Verjetno se vsi strinjamo, da mu pripada najmanj še ena mese čna pla ča za ves čas izdelave tega produkta in prodaje na trgu. Če bi naši novinarji stvari predstavili, kot je opisano, bi verjetno vsi razumeli, kdo zasluži in kdo le blefira. In kako naprej, se mnogi sprašujemo? Kako nagraditi in nagrajevati mlade sposobne in inovativne raziskovalce? Ali bodo te novice o visokih honorarjih naredile uravnilovko? Bojim se, da bo tako. Bojim, da bodo prav ti mladi in spo- sobni še naprej odhajali v tujino. Najbolj pa se bojim, da bo v javnem sektorju prevladala in se uresni čevala krilatica: nikoli me ne morejo pla čati tako malo, kot lahko malo naredim. Janez Tušek