Izdaja zavod za gospodarsku propagando Domžale LOuOljanska 92 — Uit-J" uredniški odboi - Odgo ■/omi urednik MIlan tlemi — i/.h.i m vsakega 15. v mesecu — 2lro račun 5012-5012-3-84 - Cena 0.50 dlnar-tev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v i .mM i.u i. Leto VII. številka 5 Domžale. 15. maja 19f>X GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOM ZALI Odprto pismo izvršnega odbora občinske konference SZDL VSEM OBČANOM! Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze je na podlagi poročila nadzornega odbora razpravljal o politični situaciji, mestu, vlogi in organiziranosti Socialistične zveze v občini. Ugotovitve se nanašajo na organizacijo v okviru občine, na organizacijo v okviru krajevnih čini-teljev ter organizirano akcijo in sodelovanje z drugimi družbenimi činitelji. Cilji in načela delovanja so jasni. Cre predvsem za to, na kakšen način iz Socialistične zveze narediti močnejši in učinkovitejši instrument samoupravljanja. Na kakšen način v SZDL organizirati širše spoznavanje družbeno-političnih procesov, kako usklajevati različne politične interese, kako uveljaviti različne iniciative, pri tem pa povečati vlogo občana — samo-upravljavca pri oblikovanju in izvajanju sprejete politike. Okrog takih in podobnih razprav 0 Socialistični zvezi, njeni vlogi in nalogah je bilo govora in bi lahko rekli, da so stvari v načelu jasne, ko pa se vprašamo, kako se ta načela v praksi realizirajo, pa dobimo precej drugačen odgovor. Mnenja smo, da Se nismo premagali fo-rumskega načina dela v organizaciji Socialistične zveze. V večini primerov se še pojavlja zaprtost organov tako v občinskem kot v krajevnem merilu. Danes se prav lahko vprašamo, koliko smo uspeli uveljaviti novo organizacijo Socialistične i zveze, ali pa je aktiven predvsem odbor ali pa še celo samo njen predsednik. Majhni problemi, ki občane mnogokrat močno tiščijo in bi se v večini primerov dali urediti z majhnim naporom brez večjih materialnih sredstev, so ostajali ob strani. Zaradi tega bi bilo potrebno, da pridemo čimprej do zaključkov, kako v organiza ciji Socialistične zveze postavljati na dnevni red tista vprašanja, ki so na terenu politično živa, ki terjajo hitro politično razreševanje. Nadalje, kako uspevamo ob teh vprašanjih formirati stališča, se izboriti skozi različna mnenja in poglede, za katere verno, da so na terenu in da jih |e vsak dan zelo jasno in glasnu slišati. Delo občinske konference bo prav gotovo iz programskih izhodišč v bodoče v veliko večji meri raslo iz potreb, zahtev in vprašanj, katera bo potrebno ugotavljali skupno s krajevnimi organizacijami. Tak način pa seveda zahteva večjo aktivnost vodstev in članstva v teh organizacijah. Kot Socialistična zveza se moramo v bodoče zavzemati predvsem za to, da dosežemo aktivnost članov — občanov in da se po tej poti rešujejo določena vprašanja Sama občinska konferenca in njen način izvolitve predstavlja novo kvaliteto prav v tem, da je globlje zasidrana med članstvom, kot prejšnji občinski odbor, saj članstvo voli člane občinske konference. Izvršni odbor občinske konference se danes pojavlja v vlogi prejšnjega odbora. Razprave pred sejo konference so torej metoda dela občinske konference, kar pomeni, da bi morala vsaka seja občinske konference povzročiti široko politično ak-livizacijo celotnega terena, da bi vsaka seja morala vzbuditi razprave v vseh krajevnih organizacijah, kakor tudi v drugih družbeno-političnih in delovnih organizacijah. To seveda zahteva skrbnejšo izbiro dnevnega reda na konferenci. Število sej občinske konference je omejeno in jih ne more biti veliko. Zato je toliko bolj potrebno, da pretehtano izbiramo teme, ki so zares splošnega pomena in kot take potrebujejo in opravičujejo splošno politično akcijo. Kot primer navajamo nekatere, za katere menimo, da bi morale priti na dnevni red konference, seveda pod pogojem, da zaživi delo v sekcijah. Na primer vprašanje kmetijstva in vasi. zaposlovanje, izobraževanje in vzgoja, aktivizacija in povezanost akcije društev in društvenih dejavnikov itd. Ideja o delovanju sekcij ni nova. saj je bila izrečena že v letu 1950. Zal je minilo precej časa, ne da bi na tem področju kaj več dosegli. Danes je ideja o delovanju sekcij veliko bolj jasna in tudi družbenopolitična situacija zanje ugodnejfa. Ob tem pa gre vendar ugotoviti, da je delo v sekcijah Sele v začetnem stadiju. V dneh od 25. maja do 3. junija se bodo spet odprla vrata razstavnih prostorov domžalskega »majskega sejma«-, ki postaja tako že vsakoletna spomladanska komercialna prireditev, ki presega okvir samih Domžal in se uspešno uveljavlja v družbi ostalih enakih ali podobnih prireditev v slovenskem prostoru. Domžale, znane včasih po svoji slamnikarski, danes pa po kemični in predelovalni industriji, so vse bolj poznane tudi po tem, da redno prirejajo spomladanske in jesenske sejme, na katerih nekatera domača, v mnogo večji meri pa podjetja iz drugih krajev Slovenije nudijo kupcem svoje izdelke največkrat po precej nižjih cenah, kot so v rednem trgovskem poslovanju. K udeležbi na takih sejmih jih silijo razmere na tržišču, kjer je konkurenca vedno večja, pa tudi lastne zaloge, katere preko sejmov najlažje spravijo v promet, pa čeprav po nižjih cenah. Ta dejstva, velika kupna moč prebivalstva in pa bližina Ljubljane so tisti faktor, ki vsako leto znova privabijo proizvajalce. Tudi za letošnji majski sejem se je prijavilo 40 razstavljavcev, tj. toliko, kolikor jih je organizator, Zavod za gosp. propagando lahko sprejel z ozi-rom na omejeni prostor. Udeležba za vsakega od prijavljenih predstavlja nek določen riziko, kajti komercialni uspeli na sejmu jim lahko zagotavlja le pravilna izbira blaga, ki ga nudijo kupcu in pa cena, ki mora biti za obiskovalci vabljiva. Tisti, ki so v preteklosti znali prisluhniti okusu in željam ljudi, so bili / uspehom na sejmu zadovoljni, manj pa tisti, ki so se hoteli znebiti samo svojih nekurantnih zalog, kajti kupec na našem področju je zahteven in sesra NOVI VZORCI ZNIŽANE CENE DOMZAISKI MAJSKI SUHI 68 od 25. V. do 3. VI 1968 Razprodaja ugoden nakup 02 O«stokrat lahko zasledimo pojmovanja, iz ca.erih vidimo, da ni v celoti razumljivo, j čem naj bi sekcija pomenila novo me-lodo ali celo novo vsebino političnega delovanja v Socialistični zvezi. V sekcije bi morali organizirano zajeti različna mnenja, ki se ob posameznih aktualnih vprašanjih pojavljajo. V njih bi morali obravnavati vse tisto, kar je politično živo, kar pa danes dostikrat deluje izven političnih organizacij, kar se formira v neformalnih grupah, in to vedno z negativnimi tendencami. Na tak način moramo dopuščati v sck ciji marsikatera stališča, seveda z osnovno orientacijo izgradnje socializma. Ob tem moramo računati tudi na nerazumevanja ter da bomo imeli opraviti s podzavestnimi ali celo zavestnimi sovražnimi stališči Na tako orientacijo, da se v sekcijah srečujejo različna mnenja, navezujemo naslednje vprašnje, in to je vloga in aktivnost komunistov v delu SZDL. Nimamo namena o tem vprašanju polemizirati, jasno pa je eno. da orgunizacija Zveze komunistov ne bo izpeljala svoje reorganizacije, ne da bi se komunisti v polni meri aktivirali v Socialistični zvezi. Ako si ponovno predočimo tako zamišljeno akcijo, kot smo jo prej omenili, računamo na uspeh le, če imamo v njej navzoč dobro organiziran zavestni činitelj. To pa so seveda lahko samo komunisti, oboroženi z znanstvenimi izsledki, s spoznavanjem družbenih procesov, ki bodo v sekciji ne s silo, ampak z močjo argumentov, s sposobnostjo prepričevanja, s sposobnostjo borbe za svoja progresivna stališča uspeli izboriti najuspešnejše, najprogresivnejše rešitve. O tem so že tekle razprave, vendar po našem občutku preveč načelno. K reševanju teh, organizacijsko-politič-nih vprašanj, je po našem mnenju potrebno pristopati veliko bolj neposredno, bolj operativno, skratka vsi bi se morali zavzeti, da bomo pri reševanju družbene problematike poskušali čimprej doseči kvalitetno spremembo. Socialistična zveza mora odigravati tudi koordinirano vlogo v družbenem dogajanju. Tudi tem vprašanjem bi morali posvetiti v bodoče več pozornosti. Tako je eno od prvih vprašanj odnos Socialistična zveza — skupščina in Socialistična zveza — Zveza komunistov. O odnosu Socialistična zveza — Zveza komunistov je bilo že govora. Mnenja pa smo. da so o teh odnosih stvari teoretično jasne. In ne samo to. V vsej svoji praksi od Osvobodilne fronte dalje je Socialistična zveza uveljavljala prakso, ki temelji na aktivnosti vsakega posameznega člana in od tod izhaja tudi avtonomnost dela Socialistične zveze. Kot rečeno, so stvari v teoriji več ali manj jasne. V praksi pa za- sledimo še vrsto različnih gledanj in tudi nepravilnih pojavov. Se veano lahko ugotavljamo uoiocen transmisijski odnos. Napačno bi bilo seveda misliti, da je tak odnos pogojen samo z gledanjem v skupščini in upravi. Mnenja smo, da so tudi znotraj Socialistične zveze prisotne tendence po taki transmisiji, kar izhaja predvsem iz teženj po udeležbi v oblasti in v pobudah, postati del oblastvenega mehanizma: .Ve moremo trditi, da imajo ti pojavi velike razsežnosti. V dosedanji praksi smo jih r/rebolcvall, čeprav je tudi nekaj tega se ostalo. V praksi se srečujemo z dilemami, kako naj se Socialistična zveza vključi v druž-oena gibanja. Gre namreč za to, ali bo organizacija Socialistične zveze nastopala kot tolmač sprejetih zakonov, odlokov itd. ali pa bo pred sprejetjem vztrajala na tem, da se odpre široka javna razprava. Ali drugače, ali naj Socialistična zveza samo organizira široko razpravo ali pa so njene naloge bolj konkretne, bolj neposredne Mnenja smo, da dokončnega recepta ni, eno pa je gotovo, da mora Socialistična zveza poskušali politično podkrepiti progresivna hotenja. Jasno je predvsem tudi to, da bo toliko boljše in uspeš nejše, kolikor bolj je bila organizacija Socialistične zveze navzoča že v začetku razprav, ko se šele kristalizirajo stališča. Mnenja smo, da je napaka v delovanju Socialistične zveze predvsem v tem, da se premalo spušča v konkretne akcije in da ne znamo aktivirati ljudi- Značilno je tudi to, da čestokrat politično ukrepamo prepozno in se seveda zaradi tega pojavljamo kot gasilec posameznih težav. V sklop teh vprašanj sodi povezovalna vloga Socialistične zveze in njena pomoč družbenim organizacijam in društvom. To pa predvsem tam, kjer so družbene organizacije del samoupravnega mehanizma, kjer se občan — član Socialistične zveze kot sa-moupravljavec uveljavlja na specializiranem področju in seveda tam, kjer posamezne organizacije razvijajo in uveljavljajo interese občanov. To mora veljati tako v občinskem merilu kot tudi v krajevnem. Po našem mnenju je to eno od ključnih vprašanj, s katerimi bi krajevne organizacije in njihovo delo dvignili na višji nivo. Ako govorimo o družbeni politični situaciji in aktivnosti Socialistične zveze, ne moremo mimo kadrovskih vprašanj. Mislimo, da je na tem področju še veliko vprašanj odprtih. Gre namreč za aktlviza-cijo neprofesionalnega kadra, političnega kadra posebno zaradi tega, ker vsebuje elemente neplačanega političnega dela. Gre torej za vprašanje aktivnosti izvršnih odborov krajevnih konferenc in izvršnega odbora občinske konference, kakor tudi z& aktivizacijo občinske konference v celoti in drugih neprofesionalnih organizmov pri drugih družbeno-političnih organizacijah. Pri tem je kvaliteta izbranih prav gotovo osrednje vprašanje. V vse izvršne in druge organe družbeno-političnih organizacij Je potrebno vključiti politično renomirane ljudi, ki imajo ugled in katerih nastop in beseda nekaj pomeni. Vemo, da imamo težave s tem, da se ljudje funkcij branijo in da je ponekod težko najti primerne ljudi. V sedanjem obdobju je kadrovsko vprašanje zelo pomembno, ker sloni družbeno-politična aktivnost Socialistične zveze, kot tudi drugih organizacij na krajevnih organizacijah, kar včasih onemogoča zagotoviti ustrezen sestav, ali z drugimi besedami, za delovanje organov in organizacij je potrebno zagotoviti širše vključevanje občanov iz vrst proizvajalcev, kmetov in inteligenlov. kar bo v večji meri zagotovilo ustrezno strukturo. Mnenja smo, da bi krajevne organizacije morale povečati stik s članstvom prek glasila Socialistične zveze občine Domžale OBČINSKI POROČEVALK C, prek katerega bi o problemih in odprtih vprašanjih ter o svojem delu obveščali občane. Seveda bi potem krajevne organizacije morale posvetiti tudi določeno skrb razširjanju lista in dopisniškemu omrežju. Prav bi bilo, če bi iz krajevnih organizacij aktivneje sodelovali s prispevki za časopis. Mnenja smo, da bi lahko prek Občinskega poročevalca uveljavili izmenjavo mnenj. Taki prispevki bi lahko pomenili veliko več kot kratko povzemanje informacij iz zapisnikov sej, čeprav tudi to ne gre zanemarjali. V časopisu ne rabimo samo kronologij, rabili bi informativna poročila, ki bi nakazovala politična vprašanja, njihov pojav, njihov razreševanje, ki bi dajala kratke preglede stališč, sprejetih na različnih sestankih, v sekcijah, razgovorih itd. To stališče po informativni dejavnosti ne zadeva samo krajevnih organizacij, pač pa vse družbe-no-politične činitelje, delovne organizacije, šole itd. Izvršni odbor občinske konference Je mnenja, da se je treba osredotočiti na nekatere probleme dela družbeno-političnih činiteljev predvsem z vsebinskih vidikov in zaradi nadaljnjega koordiniranja dela, upoštevajoč Socialistično zvezo v občini in kraju kot organizatorja razprav. Izvršni odbor občinske konference predlaga, da v vseh organizacijah in organi)" razpravljajo o stališčih, ki so v pismu n'^ vedena, posebno nalogo v teh razpravah pa morajo nositi izvršni odbori krajevnih konferenc. Ti naj poskrbijo za to, da bo v razprave vključenih čimveč organizaciji kot tudi članov Socialistične zveze. rad po kvalitetnih izdelkih in predmetih, med takimi pa se odloči za tiste, ki so cenejši. Ne oziraje se na večji ali manjši komercialni uspeh sodelujočih pa imajo take prireditve tudi še drug pomen za Domžale in občino in v tem je tudi vzrok, da pozdravljamo prizadevnost organizatorjev. Ze propr^anda za sejem prek sredstev za množično obveščanje popularizira Domžale po vsej Sloveniji, rsrivablja pa v Domžale tudi zelo mno-10 ljudi, ki sicer v Domžale ne bi nikdar prišli. Ti ljudje Domžale spoznajo, na sejmu ali pa v drugih lokalih, tako trgovskih kot gostinskih, trosijo svoj denar in s tem povečujejo blagovni promet. In če so zadovoljni, se še vračajo v Domžale in mnogi so prav po tej poti postali stalni odjemalci v domžalski trgovski mreži. To dejstvo postane še posebno pomembno, če vemo, da obišče vsako sejemsko prireditev v Domžalah od 15 do 20.000 obiskovalcev in da je velik del teh doma izven ožjega območja Domžal. In ker se vsi trudimo, da bi vsak po svoje prispevali k temu, da bi se Domžale izoblikovale v močan občinski center, ki bi s svojo vsestransko razvitostjo zadovoljeval potrebe svojega širokega zaledja, je njegova popularizacija za dosego tega cilja še kako važna. Sejmi po svoje prispevajo k *e' mu, da bodo Domžale lažje in hitreje postale poslovno središče področja severovzhodno od Ljubljane in absorbirale kupno moč velikega števila prebivalcev, naseljenih sredi med velikimi centri, Ljubljano, Kranjem in Celjem. Ce P8 smo prišli do tega spoznanja, potem Je dolžnost vseh, tako gospodarskih org»' nizacij, trgovskih organizacij, upravnih organov in vseh političnih dejavnikov, da napore Zavoda za gospodarsko propagando pri organizaciji takih prireditev podpro in mu s tem omogočijo, da bo svoj gospodarsko propagandni Pr°' gram lažje uresničeval. F. Skrb za borce nai bi bila vsestranska Po mojem mnenju se družbena skrb za borce NOV ne more odražati le z materialne plati, čeprav je tudi to treba resno in zavzeto reševati. Družbena skrb za borce naj bi bila vsestranska z oziroma na položaj te kategorije občanov. Menim, da je prav tukaj vzrok za številna negodovanja, ki se izražajo v tej ali oni obliki. Danes imamo tri četrtine upokojene generacije v najlepših letih. Ko se je razmišljalo in ukrepalo o predčasnih upokojitvah borcev oziroma na njihovo narušeno zdravstveno stanje, je seveda ta ukrep prišel prav tudi delovnim organizacijam. Del reforme se je izvajal tudi na ta račun. Armada je upokojevala oficirje, kar je seveda razumljivo, vendar pri obeh primerih in razumljivo to, da se ni mislilo malo naprej, kaj bo s temi ljudmi. Ali se ni moglo pravočasno misliti na prekvalifi- \ kacijo te kategorije občanov? I Ko smo imeli pred kratkim posvetovanje o teh stvareh, kateremu so v Domžalah prisostvovali tudi predstavniki kamniške občine in gorenjskih občin, smo slišali celo o tem, kako so prekvalificirali stare avstrijske oficirje v delavce katastra, ki ga še danes imamo, kako je De Gaulle prekvalificiral upokojene oficirje v učitelje zgodovine in geografije. Pri tem pa smo se vprašali, kaj smo storili mi. Res je bilo dovolj možnosti dopolnitve znanja, toda vse premalo načrtno, če pa so nekateri tudi o-pravili določene šole v nekoliko skrajšani obliki, se jim to danes več ne prizna. To pomeni, da sistem prekvalifikacij ni bil načrten in perspektiven. Ostalo je le, da delovne organizacije priznavajo določeno strokovno sposobnost, če jo priznajo seveda. Pozabili smo, da je smisel življenja v delu in smo v marsikaterem slučaju nesmiselno ukrepali, to pa se sedaj odraža v tem, da je ena generacija potta- za delo nesposobna v najlepših letih. Cisto drugo je vprašanje upokojitve na osnovi medicinskih indikacij. Ta družbeni problem pa vodi tudi naravnost v materialnega. Zaradi vsega navedenega so v mnogih primerih borci, ki so dolga leta opravljali važne fun-c'je in zavzemali odgovorne položaje, ostali prf pokojninah na ravni nekvalificiranih delavcev. Prav je, da danes skrbimo za to, da odgovorna mesta zavzemajo strokovni ljudje, vendar če so jih v preteklosti zavzemali ljudje Izrednega entuziazma in so vložili v ta dela vse svoje živ-'ienjske moči in »okove, je nepravično, da v procesu upokojevanja ne pomenijo več, kot delavci z nižjo strokovno izobrazbo- To je isto, kot če vidimo bivšega višjega oficirja, ki dela kot vratar ali prodaja srečke. To pa vsekakor ni priznanje za priza^ devanje določene osebe v preteklem, včasih zelo dolgem obdobju. Pred nekaj dnevi sem videl odločbo o pokojnini starega revolucionarja, borca 1941, s katero mu je bila odmerjena pokojnina v mesečnem znesku 59.000 S din. Po vsem tem si nisem več na jasnem, kakšna je pokojnina borcev in kakšna naj bi bila. Da ne govorim o pokojninah borcev pred 9. 9. 1943, ki so sedaj že dotirane, pač zavisno od tega. kdaj so se upokojili. Zraven tega te pokojnine niso dostikrat niti na isti ravni, kot jih imajo občani, ki niso bili borci. Posvetovanje je nakazalo tudi na pojav, da dostikrat pokojnine borcev, ki niso več zaposleni, niso izplačane od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, pač pa šele prvj mesec po rešitvi njihove vloge za pokojnino. Priznavanje posebne dobe. C tem čisto na kratko. Znano narn je, kako veliko število zahtevkov leži in čala rešitve. Programira se doba S let. Koliko upravičencev tega ne bo doživelo, za koliko bodo prikrajšani, o tem ne govorimo. In ali je logično, da za 4 leta borbe rabimo sedaj še pet let (polet; 20) za pravno potrditev poslovanja? Poročilo obsega tudi mnenje, da je treba pristojno službo o-krepiti. Vendar je pri tem treba izreči, od kdaj sledi prosilcu denarna razlika. Navadno za 0 mesecev nazaj od dneva rešitve. In oprostite, pojavila se mi Je misel, da je to lahko tudi namerno zaviranje. Namreč, če odločbo o priznanju posebne dobe izdaja Zavod za socialno zavarovanje za upokojenca, ki je zaprosil za priznanje posebne dobe in če to povežem s plačevanjem razlike samo za 6 mesecev nazaj, pa na kraju še s težavami sklada, potem vsako zavlačevanje prinese skladu nekaj prihranka. O tem bi bilo dobro razmisliti. Zanimivo pri tem je, da je med temi prosilci precej aktivnih borcev NOV, ki so vse do zadnjega odlašali, misleč, da jim je dovolj samo to, da so prebili v NOV čas pred 9. 9. 43 in niso uveljavljali tistega časa, ko so pred vstopom v NOV organizirano delovali. Družinske Invalidnine. O tem ne govorim na tem mestu prvič, pa kiju btemu ne morem preko. V SHS je ca. 18.000 upravičencev. Ce bi od teh izvzeli tiste, ki imajo urejen življenjski standard, menim da ne bi bilo potrebno znatnih sredstev, da se ostalim zagotovi vsaj 5.000 S din. Trditve, da je družinska invalidnina le simbolična, ne moremo sprejeti, ker to ni simbolika, prej naša sramota, da tega nismo vseh 22 let mogli urediti. Delno se res rešuje preko invalidskega dodatka, delno preko priznavalnin, delno pa se ne rešuje. Mene osebno vznemirja to, da en problem vedno delimo na nekaj faktorjev in s tem kom- Letošnji majski sejem bo v že urejenih prostorih bodočega komunalnega centra v Domžalah, Ta bo skupno z Veleblagovnico, v kateri gredo dela h koncu, in pa z cbratom družbene prehrane, ki bo stal na drifgi strani dvorane in za katerega investitorja šc ni, predstavljal novo središče Domžal z vsemi objekti, ki mestnemu centru pritičeio pliciramo sam postopek, občanom pa nalagamo dolžnosti vlagi nja številnih prošenj in potem še razna druga pota. Kaj ne bi bilo enostavneje imeti eno družinsko invalidnino s spodnjo in zgornjo mejo, ki bi se uporabljala primerno dejanskemu materialnemu stanju upravičenca? Na ta način bi bilo treba napisali za vsakega prosilca le eno odločbo, ne pa dve ali tri. Zmanjšal bi se administrativni postopek, ki je včasih že prava mora. Delno se je z novim zakonom zboljšal i oložaj upravičencev, ki so samuhranilci, ali so izgubili več otrok. Vendar je pojem sa-moliranilstva precej ozek. O tem sem že tukaj govorila in bom ponovno: Imamo precejšnje število hribovskih krajev, kjer žive upravičenci do družinske invalidnine. Največkrat so to sedaj zelo stari ljudje, ki žive ali kot prevžitkarji na kmetijah, ki v stvari niti niso kmetje, ali pa sami, medtem ko .so otroci odšli od njih. Kako je s temi starčki, ali lahko mislimo. Pa kljub temu ne najdemo možnosti, da jim povečamo družinsko invalidnino vsaj za kakšen star tisočak. Včasih je tem ljudem edino denarno sredstvo, ki ga dobe v roke. le 1.200 S din. Nižjestopenjski invalidi so še vedno v senci predpisov. Res jih ne moremo primerjati z višje-stopenjskimi, vendar je dostikrat posredi še bolezen in tudi delovna nesposobnost. To potrjuje dejstvo, da je v naši občini le še 20»/n teh invalidov v delovnem razmerju. Tukaj na splošno ne bi bilo mogoče urejati, pač pa bo treba po posameznih primerih, vsaj pri upravičencih invalidskega dodatka. Priznavalnine. Te vrste družbena pomoč za borce NOV se je nekako približala družbeni pomoči za socialno ogrožene osebe, ki pa jih ne moremo enako obravnavati. Pripročilo Skupščine SRS ni bilo dovolj učinkovito. 2e samo Ime te vrste pomoči družbe govori o tem, da je to oblika priznanja družbe. Namen pa je strogo socialen. Tudi poročilo samo izhaja iz tega. saj se kot pogoj za pridobitev priznavalnine nosilcev spomenice 41 omenja cenzus 30.000 S din na družinskega člana. Verjemite mi, da se sprašujem, če je to mogoče. Nekoč mi je neki občan v drugi republiki rekel, da bi vsi prvoborci zaslužili najvišje pokojnine. Ze za samo hrabros . Pa se mi zdi to zelo realno. Mnenja sem, da za prvoborce ne sme biti cenzus za pridobivanje priznavalnine manjši, kot ic cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka Treba je imeti v vidu. da so ti ljudje kasneje stopali v zakonsko zvezo in še niso došolali svojih otrok. Drugih vprašanj s področja družbene skrbi se ne bom dotaknila, ker bo verjetno v razpravi še vse osvetljeno Hočen-, se pa dotakniti tistega dela družbene skrbi, ki ne bazira čisto na maleralni podlagi ali pa ne na socialni podlagi. Menim pa, da to tudi spada v okvire družbene skrbi za borce NOV. Prvo je področje negovanja In razvijanja tradicij NOB. Menim da je prav, da se v splošnem okviru spregovori enkrat o tem tudi tukaj. Vse analize, ankete in druge možnosti so poka7ale na to. da mladi zelo slabo poznajo zgodovino NOV. Stari borci, ki imajo sposobnosti in smisel za tovrstni kontakt z mladino, obiskujejo šole in govore mladim o preteklosti, iz katere je izšla sedanjost. To je brezplačno, ker nihče nima denarja, da bi plačeval ure takega izobraževanja. To se pravi z drugo besedo da so borci nekdaj vse opravljali prostovoljno, zato naj sedaj tako nadaljujejo. Pa resnično zelo radi, vsaj na tem področju. Vendar vs iskopaj se pa ob tem sprašujemo, kdaj se bo pristojnim zdelo potrebno, da se zgodovina NOB vnese v učbenike. Razvijanje tradicij NOB je stvar vse družbe, ne samo odborov Z/CB. Ali se morda čaka, da bo z borci umrla tudi tradicija? Pri vsakem takem vprašanju se pojavi problem denarja. Vedno govorimo, da ga ni in da ga manjka. Toda vsaj za dela tujih avtorjev ga še vedno imamo. Na primer, slišala sem, da so bili Churchilovi in De Gaullovi memoari dotirani. Z druge plati pa menda Ukana ni bila dotirana. Ce je temu tako, se bo vendarle treba zamisliti nad tem. Tisk vsaj občasno več ali manj posega na področje zgodovine in tradicij NOB. radio ima zelo poslušano oddajo »Se pomnite tovariši«-, televizija pa je razen praznikov popolnoma zatajila v tem pogledu. Kljub modernim gibanjem bi televizija morala le nekaj svojega prostora dati preteklim časom, pa naj si bo na enem ali drugem področju. Kadar govorimo o borcih NOV, nam je vedno pred očmi mlada armada, sestavljena i" borcev NOV in POJ. Ti ljudje. O katerih danes govorimo, so bili ustvarjalci te armade, njeni sestavni deli. Ce smo jih zbri- sali s seznamov vojnih enot ali to še ne pomeni, da danes nimajo razen praznikov nič skupnega Z armado. Imajo in morajo imeti, ker so kljub temu njen sestavni del. To pa vidite, tovariši poslanci, je tisto področje, ki je za bivše borce zelo, zelo občutljivo in ni samo materialnega pomena, temveč širšega, o katerem pa se mora končno tudi pri nas spregovoriti kakšna beseda Ni dovolj pri proučevanju problemov gledati samo materialno plat, vendar ta če-stokrat napravi neprobojen zid do drugih, ki pa se ne smejo odmakniti od življenjskega prizorišča, ne sedaj in tudi še ne kasneje. Poslanka republiškega zbora skupščine SKS- tov. Marija Iv-kovič je za eno prihodnjih sej tega zbora dala naslednji predlog: »Na eni naslednjih sej RZ naj se obravnava vprašanje naše trenutne obrambne sposobnosti in pripravljenosti.- O njenem sodelovanju v razpravi o tem vprašanju bomo poročali. Gospodarstvo občine Domžale v letu 1967 Izvleček iz poročila na seji skupščine Osnovne značilnosti gospodarstva občine so bile v letu 1967 naslednje: porast fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 4*/»; porast izvoza za 31 °/o; nenehno zniževanje izvoza na konvertibilno področje; preseganje planskih predvidevanj proizvodnje in izvoza; zmanjšanje fizičnega obsega kmetijskih pridelkov; stagnacija zaposlovanja; povečevanje brezposelnosti; velike zaloge in terjatve; poslabšanje razmerij delitve dohodka na škodo akumulacije; znižanje produktivnosti, rentabilnosti, ekonomičnosti in akumulativnosti: velika iztrošenost osnovnih sredstev, posebno delovnih priprav; prepočasna modernizacija proizvodnje; nizka stopnja izkoriščenih kapacitet. Na industrijsko proizvodnjo so vplivali zlasti naslednji dejavniki: povečana konkurenca na domačem in tujem tržišču; liberalizacija uvoza; povečan izvoz; pomanjkanje nekaterih surovin; spremembe v asortimentu proizvodnje premajhna povezava med proizvodnjo in notrošnjo; preusmerjanje proizvodnje. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 4 "/« in presegal tendenco naraščanja predhodnega leta za 3°/o. Vrednostno je proizvodnja porasla za 12 "/o. V primerjavi s preteklimi leti ugo tavljamo vedno manjši razkorak med vrednostnim in količinskim porastom proizvodnje kot posledico: zniževanja cen zaradi manjšega povpraševanja, izvažanja pod lastno ceno. pogostega nesorazmerja med zamrznjenimi cenami izdelkov In sproščenimi cenami surovin. Planska predvidevanja industrijske proizvodnje za leto 1967 so bila presežena za :'%>. Vendar pa polovico gospodarskih organizacij predvidevanj ni realiziralo zaradi že omenjenih dejavnikov. Izvoz se je v letu 1967 povečal v občini od 3,3 na 4,3 milijona USA $ ali za 31 •/». Odstotek izvoza na konvertabilno področie M je skozi vse leto zmanjševal in je predstavljal ob koncu leta 50 V* nasproti 74°«. v predhodnem letu. Pogoji trgovanja so popolnoma poljudna, saj so bile stopnje rasli gospodarstva posameznih območij SFRJ v preteklosti dokaj drugačne od teh. ki jih zaradi enostavnosti tu omenjam Bistvena je ugotovitev, da se škarje med obema grupama ne zapirajo tako hitro, kot si to normalno predstavljamo. Vsekakor je treba 7 zadovoljstvom ugotoviti, da smo kljub iskaniu in marsikateri stranski poti. ki smo jo v praksi ubrali, le uspeli Kamtal i* O 1 2 3 4 5 6 7 z 2 1000 1050 1102,2 1157,3 1215,1 1275,8 1339,3 1406,2 neraz- vitin 100 110 121 133,1 146,4 161 177,1 194,8 Odnos 10 : 1 7.3 : 1 zmanjšati to veliko razliko. Cenim, da se je nekdanji odnos 1 : 10 zmanjšal na stopnjo 1 : 5 v korist Slovenije. 2rtve, s katerimi smo to dosegli, nedvomno niso majhne, so pa še vedno neznatne v primerjavi z razširitvijo jugoslovanskega trga, ki smo ga v dobršni meri že dosegli O vsem tem in o poteh, ki bi jih kazalo ubrati v blagovno-tržnih, a tudi v planskih pogojih naše gospodarske reforme, bomo razmišljali v naslednjem sestavku. Cene Matičič Proslavili smo 1. maj Vodenie knjig v obrtništvu S sprejetjem novega zakona o vodenju poslovnih knjig v privatnem sektorju obrtništva in gostinstva so se pojavili nekateri problemi. Zakon namreč predvideva, da morajo od 1. aprila 1968 voditi štiri poslovne knjige vsi privatniki in gostinci, ki so lani imeli več kot 15.000 novih dinarjev čistega dohodka ali če služba za dohodke predvideva, da bodo tak dohodek dosegli letos. Do sprejema tega zakona so pri obdavčitvi nekaterih obrtnikov bile nepravilnosti zaradi tega, ker je prejšnji zakon določal, da morajo biti vsi uslužnostni obrtniki pavšali-rani. Po teh določbah so bili pavšalno obdavčeni tudi listi o-brtniki, ki so izvrševali usluge, čeprav je bilo očitno, da pri svojem delu dosegajo znatno višje dohodke od obdavčenih. Ta nepravilnost je med drugim Izrazila zahtevo po spremembah v zakonodaji, zaradi česar je bil letos sprejet prej omenjeni zakon. Prvo sporno vprašanje v tem zakonu je višina dohodka od katere je odvisno, kdo knjige vodi in kdo ne. Gospodarska zbornica in nekateri drugI republiški organi, ter vse strokovne službe pri občinskih skupščinah v Sloveniji so se zavzemale za 25.000 N din čistega dohodka kot mejo, od katere navzgor se morajo voditi knjige. Ta predlog pa v zakonu ni bil upoštevan. Zakon skuša predvsem zagotoviti dejanske o-snove za obdavčenje večine o-brtnikov. Pri tem predpostavlja, da bodo vsi obrtniki knjige vodili natančno in vestno. Za tiste, ki določb zakona ne bi upoštevali, pa je predvidena sankcija v zakonu o prispevkih in davkih, kjer se neobdavčeni dohodek o-ceni, od njega določi prispevek, oziroma davek, ta vsota pa se poveča za 100" ». Z doslednim vodenjem knjig bi tako obrtniki kot služba za dohodke letos lahko ugotovila dejansko gospodarsko osnovo in finančno zmogljivost obrtnika — posameznika, iz česar bi drugo leto izračunali realne, to pa pomeni nižje stopnje za obdavčenje. Na terenu so se v zvezi s temi problemi pojavile neodgovorne parole o tem, da bo zakon spremenjen, da bo prišlo do odstopanja od določil zakona in tako dalje. Nekateri obrtniki so že pred nakupom knjig ugotavljali, da teh ne bo mogoče vodili brez kvalificiranih knjigovodskih delavcev. Po zagotovilu sekretariata za finance pa so vse štiri knjige pripravljene tako, da bi jih mogli voditi vajenci po zaključnem drugem letu učne dobe. Zaradi teh težav je Delavska univerza Domžale razpisala seminar za vodenje knjig, ki je bil uspešno izveden, vendar s slabo udeležbo. Po našem mnenju je po nabavi knjig večina obrtnikov ugotovila, da ni problem voditi te knjige in se zato za seminar ni prijavila. Učinek, ki ga lahko da natančno vodenje knjig, pa bo popoln šele takrat, če bo zagotovljena dosledna kontrola knjig in pregon kršilcev zakona o poslovnih knjigah. Vodenje teh knjig zato pomeni za službo za dohodke pri skupščini občine Domžale dodatno obremenitev v obliki pogostne in kvalitetne kontrole vodenja knjig. S prvim marcem je bil na občini nastavljen inšpe-tor za kontrolo dohodkov, ki bo imel na skrbi predvsem kontrolo knjig, vendar bo brez pomoči ostalih uslužbencev težko izpolnjeval vse naloge v zvezi s tem. Na tem mestu je potrebno opozoriti na dejstvo, da je bilo samo pri nekajdnevni kontroli knjig v privatnem gostinstvu obračunanega več milijonov prometnega davka, ki bi brez kontrole predstavljal davčno u-tajo. Zato bo treba kontrolo še poostriti, posameznike, ki poskušajo pridobivati premoženje na račun prometnega davka, pa ostreje kaznovati. O teh problemih je razpravljala tudi občinska skupščina in naročila službi za dohodke in odboru obrtnikov, da skupaj predvidita tudi možnost postopnega prehoda na vodenje knjig. Ta možnost je izražena v obliki pogodb med občino in obrtniki. O pripravah na izvajanje te možnosti bodo obrtniki obveščeni s posebnimi obvestili. Vendar pa bo možnost sklepanja pogodb, ki bi začasno nadomestile vodenje predpisanih knjig, omejena po kriterijih, ki jih bo določil odbor za obrt. m A. D. Letošnji tradicionalni prvomajski sprevod in budnico so organizirali člani delovnega kolektiva Papirncc, tako kot vsako leto pa je tud letos sodelovala domžalska godba. Razlika od prejšnjih sprevodov pa je bila v tem, da je bil letošnji prvič popolnoma motoriziran in da je obšel poleg Domžal tudi okoliške kraje vse do Črnega grabna Priprave na praznovanje prvega maja so tudi letos v večini naših delovnih kolektivov močno razgibale članstvo. Odločitve o načinu in obliki praznovanja so bile najrazličnejše. Ponekod so priredili svečan program, drugod so se dogovorili za izlet in podobno. Občinski sindikalni svet je v sodelovanju z Zavodom za glasbeno izobraževanje in pevskimi zbori prosvetnih društev »Tine Kos« iz Moravč. »Janko Kersnik« iz Lukovice, društva upokojencev iz Domžal, pevskim zborom »Svoboda« Domžale ter vokalnim oktetom »Tosama« Domžale organiziral centralno proslavo na predvečer praznika v kino dvorani v Domžalah. Poslanec organizacijsko-političnega zbora prof. Cene Matičič je govoril o pomenu praznika, o solidarnosti delavskega gibanja in o pojavih zlorabljanja človeških pravic z agresivnimi dejanji kapitalizma. Svobodoljubni narodi, napredna ljudstva streme za miroljubno koeksi-stenco in sožitjem narodov, zavzemajo se za politiko neanga-žiranosti in odpravo vseh tistih elementov, ki za vsako ceno skušajo uveljaviti izkoriščanje človeka po človeku. Sodobni čas tudi v naši družbeni skupnosti s svojo gospodarsko reformo terja povečane napore in prizadevanja delovnih ljudi Jugoslavije za nadaljnjo uveljavitev in jačanje ekonomske moči naše države, katere člen je tudi gospodarstvo domžalske občine. Družbeno življenje, ki temelji na naprednih osnovah, si prizadeva iz dneva v dan izboljševati družbene pogoje in realizirati sodobne težnje delovnega človeka. - m. Ma/ v znamenju pesmi Akademija letošnjega največjega praznika delovnih ljudi, dneva ljudi, ki se borijo za socialistično družbo, za bogato in svobodno družbo, ki bo nudila svojemu članu to, kar potrebuje, tako je v svojem svečanem govoru poudaril poslanec republiškega zbora prof. Cene Matičič, je potekala v znamenju naše narodne in umetne pesmi. Za razliko od lanskoletne proslave, ta se je odvijala v še nedograjeni dvorani novega kulturnega doma in v znamenju domače kantate, je ležal čar letošnje proslave v nastopih posameznih zborov, ki so tako kot pretekla leta prihiteli iz raznih krajev naše občine, da bi trezno, preudarno in zanosno prispevali svoj delež k proslavi skupnega praznika. Pred številnimi poslušalci, ki so v dobršni meri napolnili staro dvorano, se je tako esvr-stila plejada manjših in večjih, amaterskih pevskih in podeželskih zborov, ki so s svojo pesmijo svečano, dostojno in originalno počastili 1. maj. Prijetno so me presenetili mladi fantje okteta »Tosama-Un i verza le«, ki so pod vodstvon1 znanega pevovodje tov. Juvana ubrano in prijetno zapeli štiri narodne, med katerimi sta najbolj ugajali Vodopivčeva »žabja svatba« in mehko ter lirično odpeta »Plovi, plovi«. ; , Kdo ni mogel biti vesel 10 zadovoljen ob pogledu na, starostno pestrost moškega zbor3 »Tine Kos« iz Moravč, ki nam je pod vodstvom Mira Capudra z vso prizadevnostjo in rudi-mentalno zavzetostjo zapel tri pesmi, med katerimi je prav posebno ugajala Kernjkova »Moj cej«. Imenitno so se odrezali tudi fantje iz Lukovice, združeni v moškem zboru »Janko Kersnik«. Pod vodstvom znanega dirigenta Peregrina Capudra so nam lepo odpeli tri pesmi in igri slučaja je pripisali, da ie rusko legendo Sergeja Žarova, »Dvanajst razbojnikov« pelo točno »dvanajst rokovnjačev«. ki so zavestno ali pa ne, slučajno ali pa namenoma povezali zgodbo stare ruske legende z rokovnjaško tradicijo Črnega grcbna. Z veliko mero optimizma, dobre volje In tudi življenjske sile. so se predstavili številni člani moškega zbora upokojencev iz Domžal, ki so nam pod vodstvom Tomažu Ilabeta predstavili štiri pesmi, med njimi tudi »Slovenska zemlja« Ferda Ju-vanca, ki je poleg Foersterjevih »Gorenjcev« najbolj navdušila in doživela 8pontano odobravanje. Za mešanim zborom Svobode, o katerem kritiko zadnjega koncerta pri občujem v posebnem zapisu, smo slišali še Internacionalen s katero so združeni zbori zaključili uspelo in zanimivo akademijo letošnjega p,azi.ika 1. maja. C. M. Štipendije v letošnjem letu Družbena vloga pomoči mladini pri šolanju se ne zmanjšuje, ampak stalno narašča. Ta pomoč je še zlasti potrebna izredno nadarjenim, ki pa sami ne zmorejo stroškov študija Investicije v kadre so najbolje naložena sredstva. Tega se tudi naša občinska skupščina zaveda in letno izloči znatna sredstva v ta namen. S sedanjim sistemom dajanja štipendij in posojil je omogočeno vsem mladim, ki so primerno nadarjeni, da se usposobijo za izbrani poklic. V tekočem šolskem letu dobiva gmotno pomoč 58 dijakov in študentov: od tega 28 štipendistov in 30 posojilojemalcev. Stipendijo dobivajo tisti, ki so se odločili za poklic v družbenih službah (zdravstvo, otroško varstvo, šolstvo) in Javni upravi. Posojilo za šolanje pa prejemajo tisti, ki so slabše gmotno situirani, ne glede na to, l;aj študirajo. Nadalje dobiva pomoč še: 28 otrok borcev iz sredstev za priznavalnine ter 5 dijakov iz sredstev za socialne podpore; nad 60 dijakov in Studentov pa dobiva delno povračilo stroškov prevoza do kraja šolanja. Za šolsko leto 1968/69 bo komisija za štipendije in posojila za šolanje razpisala najmanj toliko štipendij ln posojil kot lansko leto — torej več kot štirideset. Določena sredstva za štipendiranje ima tudi Zavod za zaposlovanje. V postopku za libor štipendistov ta zavod preizkusi sposobnosti kandidatov, kar je zelo koristno tako za štipendista kot tudi za štipenditorja, saj se pravočasno ugotovi, ali ima kandidat vse psihofizične in umske sposobnosti za izbrani poklic. Mladinca so nato usmeri v šolo, ki ji najbolj ustreza. Zavod razpolaga s strokovnjaki za poklicno usmerjanje in želi sodelovati tudi v postopku za podeljevanje štipendij pri občinski skupščini m se bo zato pristojna komisija verjetno odločila za njihovo sodelovanje. V teku je akcija, da bi občinska skupščina in delovne organizacije, ki tudi štipendirajo za svoje potrebe, istočasno razpisale štipendije. Pobjdo za to je dal Zavod za zaposlovanje — enota Kamnik. S skupnim razpisom bi interesentom omogočili poklicno odločitev v skladu z njihovimi sposobnostmi, saj bi bila dana večja možnost izbire. Napravljen pa bi bil tudi prvi korak k enotnejši in na-črtnejši kadrovski politiki v občini. V dosedanjih stikih z delovnimi organizacijami je opaziti pripravljenost nekaterih tovarn, da gredo v skupen razpis in željo po sodelovanju pri teh vprašanjih. Po odloku o štipendiranju in posojilih za šolanje mora biti razpis štipendij objavljen v času od 10. do 30. maja, in sicer v DELU in OBČINSKEM POROČEVALCU. Da razpis ni objavljen v tej številki Občinskega poročevalca, je zakrivil svet za izobraževanje, vzgojo, kulturo in telesno kulturo oz. tisti njegovi člani, ki se niso udeležili zadnjih dveh sej tega svetn Svet ni bil sklepčen in ni mogel veljavno imenovati komisije za štipendije in posojila za šolanje, ki pripravi razpis. Občinska skupščina bo na naslednji seji imenovala nove član', tega sveta. Ureditev sistema družbene pomoči pri šolanju je naloga občinske skupščine, zavoda za zaposlovanje, delovnih in drugih organizacij. V letošnjem letu lahko pri tem računamo na pozitivne premike. Pravilno usmeriti mladino v šole pa je naloga prosvetnih delavcev in predvsem staršev, ki ne bi smeli gledati le na to, da bi »otrok čimprej prišel do kruha«. V naši občini imamo vse premalo ljudi z visoko izobrazbo, to pa se že močno odraža pri gospodarskem in družbenem napredka p. Primožič Stanovanjsko podjetje Domžale Domžale, Kolodvorska 6 Razpisuje po zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS. št. 42'6K) in po odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnlk. št. 4/67) II. JAVNI NATEČAJ za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Mengeš Domžale in Jarše v uporabo za graditev individualnih objektov, ter poslovnega objekta na območjih: »Zavrti Mengeš«, Dom žale, »Domžale — Sever I.«. 1. Predmet natečaja so parcele: a) »Zavili - Mengeš« — označene v zazidalnem i. ..mu s parcelnimi številkami: 112/51. 712/52, 712/54. 712/55. 712 56. 11251, 84!>«(, 3. Sflti i. 554/4 56H/5. 5GK/K. 5«H,7, 555 5. 555/«, 555 1. 555 g. 55.V0. SM/1«. 555/15. 555/14, 555/13, 555 12 555 11 vse k o. Jarše predvidene za gradnjo enonadstropnih vrstnih hiš. povezanih z garažami 533/5. 533 6. 533 10. 533 9. 533/8. 583 1 in 533 12 vse k. o Jarše, predvidene za gradnjo enonadstropnih dvojčkov z vmesnimi garažami. Zemljišče leži vzhodno od ceste Domžale—Kamnik in severno od ceste Ljubljana—Celje, ki je po zazidalnem načrtu št. 1193. maj 1961, predvideno za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov. 2. Rok za pričetek gradnje je fi mesecev po dodelitvi zemljišča, za dokončanje pa 4 leta po dodelitvi zemljišča. 3. Odškodnina za stavbno zemljišče in pripravo bo naslednja : a) Odškodnina za stavbno zemljišče in zcmliišie /t skuone namene (poti. ceste, otroška igrišča, zelenice itd.) se določi na podlagi cenitve sodno zapriseženega cenilra. oziroma po sodišču v nepravdnem postopku h) Stroški priprave zemljišča so t. parcelo za v^a navedena področja 1000 N din. Ti stroški so predvideni kot začetna izklicna cena za parcelo. 4. Rok za plačilo izlieitirane cene zapade v nkičilo takoj po pravnomočnosti odločbe o določitvi najugodnejšega ponudnika. 5. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 1000 N din. ki jo nakažejo Slanovanf-skcnni podjetju Domžale na račun št. 5012-1-19 6. Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15. dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu, vložile na lih osebn-i pri Stanovanjskem podjetju Domžale, al) pa pošljete priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »natečai za oddajo zemljišča« 7. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najUKortncifcenvt ponudniku, ki izpolnjuje splošne pogoje tega natečaja Naiturod nejši ponudnik mora na svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (stanovanjske poti, vodovod, kanalizacijo in elrktrik«) v roku. določenem v drugi točki razpisa. 8. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s oosebnim: odločbami In z objavo na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale, Kolodvorska ulica 6/1. 9. Zazidalne podatke in splošne pogoje natečaia dobe Interesenti pri Stanovanjskem podjetju Domžale. Kolodvorska ulica 6/1, v pisarni za urejanje In oddajo stavbnih zemljišč, telefon št. 72 444. STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE (>iaatj lunsdcne Zdnimivobii Tabor nad Hianoni Lepo izletišče v bližnji okolici Domžal je Tabor nad Ihanom, kamor pridemo iz Domžal peš v dobri uri- Mimo Ihana, rci i stne vasi znanega slovenskega slovničarja dr. Antona Breznika, pridemo do Pctovarjeve kmetije, od tod smo pa v pičli četrt uri že pri cerkvi na Taboru, ki leži 377 m nad morjem. Od tod je prekrasen razgled predvsem proti Ljubljani. Turške tabore so pri nas pričeli graditi že leta 1471, kajti Turki so vse češče prihajali k nam in ropali po naši deželi. Ker se vlada z Dunaja ni dosti brigala, da bi odvrnila to turško nevarnost, so si naši predniki pomagali s tem, da so zidali tabore. Tu so se hrabro borili in obvarovali če ne že drugega, vsaj golo življenje. Te boje opi suje tudi naša narodna pesem. Tabor nad Ihanom je eden redkih, kjer se je ohranila značilna podoba utrjene cerkve. Našim prednikom je bil Zatočišče kamor so se zatekali, ko so jim kresovi naznanili pretečo turško nevarnost. Od nekdanjega tabor skega obzidja se je še najbolj ohranila zahodna stena, h kateri je prizidano cerkovnikovo stanovanje, pa še tu se sedaj le malo vidijo strelne line in luknje, v katerih so bili tramj za odre branilcev tabora. Vse je preraščeno z br.šljanom, divjo trto, grmovjem in drevjem, ki s koreninami ruši še te zadnje ostanke nekdaj prelepega taborskega obzidja. Tabor omenja l škof Hren s svojih vizitacijah. Glavni vhod je bil z Ihanske strani. Ob turški nevarnosti so ga hitro zazidali. Na vzhodni strani je bil pomol nad prepadom, čez katerega je bil postavljen lesen dvižni most. Na ta pomol so dvigali živino in vse drugo kar so rabili v taboru, ko je bil vhod že zazidan. Cerkev, ki je posvečena sv. Kunigundi, prvič omenja zapisnik cerkvenih dragocenosti leta 1526. Tega leta je bila namreč premagana krščanska vojska v bitki pri Mohaeu in Če so se , hoteli naše prednik; opreti Turkom, je bilo treba denarja za vzdrževanje vojske in • nabavo orožja. Tega leta so morale vse cerkve po slovenskem oddati za boj proti Turkom cerkveno posodje. kelUie. mošli anec m križe, dati so morale pa tudi denar. Ker je cerkev na Taboru imela le en bakren kelih, so ji tega pustili. Morda naj tu navedem še eno zanimivo primerjavo s cerkvijo na Goričici v-Domžalah. Kjer je bil tudi turški tabor Ta cerkev je morala namreč takrai oddati 12 renskih goldinarjev in tri kelihe, bratovščina sv. Katarine, ki je tudi bila pri tej cerkvi, pa 7 renskih goldinarjev. Tudi tej cerkvi je ostal le en bakren kelih. Prvotna cerkev je bila gotska. To pa je leta 1643 temeljito prezidal takratni ihanski župnik Komotar. Na severno stran so prizidali zakristijo, na južno pa kapelo sv. Lucije. Veliki- oltar, ki je posvečen sv. Kunigundi. spada med zlate oltarje in je iz leta 1681. Postavil ga je župnik Gregor Pevec. Verjetno pa je bil obnovljen leta 1875, kajti poleg letnice 1681 je na hrbtni strani oltarja tudi ta letnica. Na desnj strani ob slavoloku je oltarček sv. Florjana z grbi Raspov in Ravbarjev. na nasprotni strani pa preprosta prlž-nica, angelčke, ki so bili ob straneh oltarja je pa verjetno nekdo odnesel, zato bi bilo prav. da bi na kulturne spomenike bolj pazili. Tabor je bil včasih znana romarska cerkev, vzdrževali in podpirali pa so jo krumperški graščaki. ki so imeli v cerkvi tudi grobnico in sicer v sredini cerkve pod tlakom. In posebna zanimivost: Tako taborska, kakor tudi dve drugi ihanski cerkvi so imele »cerkvene krave«. V 4. številki Našega lista iz leta 1935 namreč beremo med drugim tudi tole: »Takrat, še ni bilo hranilnic in posojilnic, da bi denar varno in koristno naložili. Denar, ki ga niso l.iuiii, so posojali ljudem, v' ihansk;.,' župniji pa so kupili krave in jih dajali na rejo. Od njih so rejci plačevali obresti. Najstarejši podatek je iz leta 1654, ko je bil Adam Marčič dolžan za kravo, ki jo e kupil od župne cerkve, 3 R (rajhše). Leta 1075 je imela cerkev vsaj 14 krav in a telic. Krave so imeli zapomnjene kar po bravi. npr. črna, dimasta, črna in bela na hrbtu, lisasta, rdeča, plava itd- (Zapisnik je bil nemški, barve krav pa šo bile napisane slovensko) Cerkev na Taboru je take krave imela tudi že leta 1664. Železne krave. Kakšne so pa te? Takrat so imeli ljudje navado, da so vsako leto cerkvi darovali nekaj denarja. K temu so se kar zavezali z ustanovo. Npr.: Jakob Lokovšck ustanovi prostovoljno železno kravo na čast sv. Janezu Nepomučarm in *sV. Frančišku Ksaveriju. od te bo dajal letno 1 libro. Takih ustanovnikov je bilo še več, npr. Primož Velcpcc, Jurij Velepec, Matija Sajovic. Janez Sevšek, Baltazar Kavka, Anže Marčun, Matija Velepec, Jurij Kokalj, Primož O Straž, Pavel Nahtigal, Tomaž Lokovšek, Pavel Robida, Miha Dragar, Jakob Tavčar. Tak način zbiranja sredstev za cerkev je za to področje originalen, kaže pa na vsestransko iznajdljivost župnikov, da so prišli do denarja. In še po nečem je znan Tabor. Tu so se pred vojno sestajali komunisti. Prvi tak večji sestanek je bil na nedeljo 23. maja 1937 popoldne. Navzočim je takrat Spregovoril znan komunist Miš Leopold z Gorjuše. Udeležence so preganjali žan-darji. Prepovedali so tudi pritrkavanje v zvoniku Uclccženci so se nato s kolesi pripeljali še pred domžalsko železniško postajo, kjer so zapeli nekaj revolucionarnih pesmi, nakar pa so se razšli. Kdor si želi ogledati to lepo izletniško točko, naj mu ne bo žal tistih borih četrt ure. ko Se bo vzpenjal v hrib, saj tu je tako lepo mirno, užival bo pa tudi v prekrasnem razgledu. Ce bo žejen ali lačen, pa se bo lahko ustavil v bližnji gostilni »Pri Ložarju- v Ihanu ali »Pri Maganu« v Prologu. Hrastnik pod Limfiarslio goro nekoč in danes TABOR, nekdanja obrambna pa vse premalo pozn: Kaj, Hrastnik pod lAmbarsko goro? Gor se zapelji in si oglej, takega kakršen je danes, mi je rekel znanec r> Moravčah. ko sna se menila o hajkah in borbah, ki smo jih doživljali med oojno v teh. krajih. Spominjal sem se Hrastnika, ki nam je brc/, nsakega /Miljenja nudil zavetje, ko smo se z Nemci bili o njegovi okolici potem, ko je bil že nekaj let i spre- jeli nič koliko izletnikov, da o orlu ob hiši. ki. s soojim zelenjem tuko vabi, ne govorimo. Pri »'/.druvkotu't se reče po domače in trdim, da je to eden izmed domačih, turističnih biserov, kakršnih zaradi domišljavosti ali nevednosti veliko pre-zremo. j t Mir je bil v vasi in v hiši. ki ga je poudarjala povečana fotografija treh krepkih fantov na steni. >Vsi so padli.« je zamišljeno rekla gospodinja. >moji bratje so bili. Četrt stoletja ni dovolj, da bi zbrisalo spomine, da bi zadržalo solzo, ki ji je pritekla. Ko sva šla. so rekli, da se ob lepili nedeljah, ko hodijo ljudje na l.imbai sko goro. ustavi kar precej avtomobilov v Hrastniku. Zal mi je. da ga nimam ■vojega avtomobilu, da bi večkrat, šel v Hrastnik. A. Zajc Poziv občanom! Zbiranje oblačil in obutve Pomlad jc tu in z njo tudi čas. ko spet odlagamo zimske obleke in perilo, pa tudi čas, ko doma temeljiteje pospravljamo. Prav gotovo bomo ob tem našli marsikateri kos Obleke in perila, pa tudi nogavic ali čevlje, posteljno perilo, odeje itd., kar nam jc odslužilo. Otroci so zrasli iz plenic, suknjičev ali hlač. čevlji so jim premajhni, mlajših bratcev in sestric pa ni. da bi jih ponosili za njimi. Večkrat smo v nemajhni zadregi, kam s temi stvarmi. Prodati jih ne vemo kam, pokloniti tudi ne in tako se nam zbirajo po omarah, da so nam včasih kar v napoto. Vse to bi nam lahko prišlo zeio prav v primerih, ko se iz svojih strug razlijejo vode ali pa ljudem vse imetje uniči potres, pa tudi za pomoč tistim našim občanom, ki živijo v lišili materialnih razmerah in si ne morejo vedno sami kupiti najpotrebnejšega. Zato bo organizacija Rdečega križa začela z vsakoletnimi akcijami najrazličnejšega materiala, s katerim bomo lahko pomagali ljudem, ki so v stiski. Pri organizaciji Rdečega križa bodo pripravljena posebna skladišča, v katerih bomo lahko varno hranili vse te stvari. Tako bomo vedno pripravljeni tudi na najhujše in se ne bomo — kakor doslej — šele pripravljali na zbiranje, ko bi pomoč morala biti že na mestu. Zbiranje oblačil v naši občini bo od 15. maja do 30. ma.ia in to na področju Krajevne skupnosti Domžale. Mengeš in Vir. To zbiranje bodo opravljale organizacije Rdečega križa. podVnladkarji in mladina RK na omenjenih osnovnih šolah, na krajevno < bičajni način po domovih, ali pa bodo odrediili prostore in čas, kdaj boste oblačila lahko oddali. Oblačila pa morajo biti čista, zakrpana in urejena. Vljudne prosimo člane Rdečega križa in ostale občane, da ori zbiralni akciji nudijo vso pomoč podmladku in aktivistom Rdečetfa križa, da bi svojo nalogo čimbolje opravili. Iskreno se vam zahvaljujemo za vaše razumevanje in sodelovanje v tej solidarnostni akciji in vas tovariško pozdravljamo. Občinski odbor RSi Domžale Važno za Prirodni pripust pri licencirani!! bikih in umetno osemenjevanje krav in telic je brezplačno Občinska skupščina Domžale je sprejela sklep, da je pripu-ščanje govejih plemen io brezplačno. Na področju občine jc: krav........ 3.95J telic........ 1.100 skupaj ....... 5.050 umetna osemenjeno piekienič...... 2.380 pripusccTio prilicencl- ranih bikih..... 820 skupaj ....... 3.20» Nekontrolirano pri- puščenili plemcnic . . 1.850 Nekontrolirani pripust plemcnic, ki so bile pretežno pripu-ščenc k zakotnim bikom, zna a 36,6 "/o, lc manjši uel, okoli 10»,: pa Je jalovih telic Nekontrolirani zakotni biki nimajo nobenih rodovniških podatkov, ter tako ne zagotavljajo kvalitetnih dednih lastnosti, kar je vidno že sedaj na teletih. Teleta od pascinsko nečistih ?.?.kotnih bikov so vsa pretežno iažja, sata lastnik za prodana teleta za za kol veliko manj iztrži, za nadaljnjo rejo pa ne pridejo v po-štev, ker slabše priraščajo. Tako tele ni interesantno za nadaljnje pitanje, ter zanj ni kupcev, če pa ga lastnik zadrži v svojem hlevu za pitanje, pa je sam gospodarsko oškodovan. Svet za kmetijstvo jc občinski skupščini že leta 1965 predložil, da se plemenice p- -'.oporna izmenjajo s sivo-rjavo pasmo, ostale pa postopoma pre-tapljajo z omenjeno pasmo. Ta ukrep je skupščina potrdila ter ga že vsa leta izvaja. Sivo-rjavo govedo je za naše področje gospodarsko boljše iz na slednjih razlogov: 1. Sivo-rjava pasma jc kombinirana, daje mleko in meso. 2. Hitreje prirašča kot pinc-gavka in križana živina. 3. Boljše izkorišča krmo. 4. Daje večji procent klavno-stl ter manj lojnato in kvalitetnejše meso. Dopis s živinorejce ;>. .le prilagojena našim podnebnim razmeram. 0. Hlode na svoje rejske zahteve in možnosti živinorejcev ni posebnih težav pri uvajanju te pasme. 7. Gospodarski učinek je boljši kakor pri obstoječi živini. 8. Skupščina se je odločila za to pasmo zato. ker je na področju Slovenije sivo-rjava pasma vodilna, ter tako tudi lažje osvecevanje krvi. Da bi se preprečil nekontroliran pripust z zakotnimi biki in gospodarska škoda, ki s tem nastaja, se je skupščina odločila, da bo iz proračunskih sredstev ifiacevalu skočnino. S tem zagrnemo vse plemenice. ki so bile do sedaj osemenjenc z zakotnimi biki. Gospodarska korist, ki bo nastala s pripustom h kvalitetnim bikom in z umetnim osemenjevanjem, bi bila samo pri loou piememcah in pn samo 15 kg boljšem prirastu n.i teleta najmanj 112.500 N din ali pri posameznem teletu 112,50 N dinarjev. S tem ukrepom bo skupščina pomagala živinorejcem k hitrejšemu uvajanju si-vo-rjave pasme in boljšemu gospodarjenju v živinoreji, Narodni dohodek v kmetijstvu se bo pri istem (.bsegu dela znatno povečal, skladno s tem pa si bodo tudi proizvajalci gospodarsko opomogli. Z ozirom na vse to je v interesu občine, kakor tudi živinorejcev, da se posle/J.iejo brezplačnega pripusta krav in telic. Za živinorejce pa, ki se lesa ne bodo posluževali iz kakršnihkoli vrzokov, so v skladu z odlokom »O ukrepih za pospeševanje živinoreje« pred vid :ne kazenske sankcije. Predsednik odbora za kmetijstvo občinske skupščine Domžale: dipl. ing. agr. Lojze Avšič 1. r. Direktor Veterinarskega zavoda Domžale: dr. Franc Gašperin 1. r. Homca 4e nekaj časa je minilo, kar sniy zadnjič pisali o Homcu in nJej;.ivi okolici. Kot po vseh drugih krajih domžalske občine se tudi tu ljudje dan za dnem Ubadajo z raznimi težavami in Problemi, ki bi jih tudi radi redili v splošno zadovoljstvo vseh. Radnji zbor volivcev pa je še °°lj jasno nakazal vse težave in Probleme. Volivci so pohvalil1 Prizadevnost dosedanjih lokal n>h organov in predstavnikov družbenih organizacij, Saj je bi-'° z njihovo pomočjo že rnar.Sl kai narejenega. Vendar čakajo na izvršitev še mnoi-o stvari, ki s° neodložljive. Prvi tak prob- lem je postavitev novega transformatorja v Nožicah. kjer se za to poteguje več mlajših obrtnikov. Le-ti bi radi delali, pa je tok preslab. Zato je bil že pred časom UStanoVIJen poseljen olek-trifikacijski odbor, ki naj bi poskrbel, da bo delo čimprej opravljeno. Na s<>stanku so. izglasovali krajevni samoprispevek, nekaj pa je obljubila na novo ustanovljena krajevnp skupnost na Homcu. Tako upa jo, da bo ta tako zaželeni tran-formator tudi zares zrasel. Sa-moiniciative in požrtvovalnosti je v teh ljudeh dovolj. Drug problem, ki tišči Hom- čane in okoličane je že ostareli zadružni dom. ki čaka na odrešenje. Cas hiti, dom pa razpada m služi trenutno le kot skladišče za embalažo Slovenija-Vinu. Majhen del doma na južni strani zavzema poslovalnica trgovskega podjetja NAPREDEK iz Domžal, nad trgovskim lokalom pa čakata dve sobi, da bi ju končno dogradili. V njih bi se lahko zbirala homška mladina, ki danes nima kje biti. tu bi se lahko vršile seje krajevne skupnosti ter ostalih družbenih in političnih organizacij. Zadnji zbor volivcev je sprejel sklep, da se mora nemudoma pristopiti k ureditvi teh prostorov. Kdaj bodo prišli od sklepa do dejanj, pa je vprašanje. Tretji problem je ureditev cestnega križišča na Homcu, ki postaja vsak dan nevarnejše tako z.a voznike kot za pešce. Tu bi bilo treba urediti avtobusno postajo, ki je sedaj, z ukinitvijo vlakov, postala neobhodno potrebna in napraviti na obeh straneh izogibališča. Saj gre tu na avtobus dnevno preko sto sols'kih otrok in odraslih. Nujno bi "bilo treba poskrbeti za odstranitev smetišča ob tem cestnem križišču, sai je prava sramota za Homec Turizma je ved- no več, veča se tudi število tujcev in ti se bodo upravičeno zgražali nad našo malomarnostjo. Cestno podjetje bi moralo nujno namestiti prepotrebne prometne znake na obeh Straneh ceste pred križiščem, saj tu prečka cesto preko sto Šolske mladine Posebne osnovne solina Homcu. Za to se do dan-nihče ni zmenil! Naštel sem le nekaj najnujnejših problemov, ki jih Hom-čani z vso dobro voljo rešujejo in bi jih radi čimprej rešili. Po dolgem pregovarjanju je sedaj tudi most pri -Rakcu* vsaj za silo popravljen in nameščene so opozorilne table koliko teže mostiček prenese. Urejena je tudi javna razsvetljava na Homcu. Čeprav jc bil Homec za nekaj časa porinjen malo v ozadje, vendar živi m diha in hoče napredka. Zato Homeani upajo u-pravičeno. ria bodo deležni pri reševamu svo.iih Gospodarskih in družbenih problemov enake pomoči občinske Skupščine, kot vsi ostali kraii v nnši občini. Da so Homčani in okoličani te pomoči vredni, nam priča dosedanja njihova samoiniciativna prizadevnost in požrtvovalnost. Nace Vodnik Četrti celovečerni zbora domža Številni ljubitelji vokalne u-metnosti so na zadnji petek pred delavskim praznikom 1. maja ponovno napolnili našo — sicer ne preveč primerno — .a vendarle dovolj prostorno kirfo dvorano. Med poslušalci, ki sd z ' zanimanjem pričakovali četrti samostojni in celovečerni koncert našega mešanega pevskega zbora sem z zadovoljstvom opazil tudi nemalo število predvsem mlajših ljubiteljev te umetnosti. Ta ugotovitev je nedvomno spodbuden dokaz, da pridobiva naša stara, tako umetna kot narodna pesem, ponovno svoj novi odraz in svojo pravo vrednost tudi med mlajšimi občani našega mesteca. Program, ki so nam ga predstavili naši pevci, je bil razdeljen v dva dela, v obeh pa so se prepletale tako umetne kot. narodne pesmi. S tem so delno pretrgali s stereotipno razdelitvijo, ki grupira v prvem delu le umetne, v drugem pa zgolj narodne in ponarodele pesmi- Tudi prostorno gledano ni bilo čutiti neke določene usmeritve, saj.smo poleg domače slovenske, ki je izpolnjevala centralno mesto programa, mogli slišati tudi pesmi sosednje hrvatske nacionalnosti, dve pesmi nam zelo sorodnega in priljubljenega ruskega prostora, splošno poznano in zelo cenjeno črnsko duhovno pesem in celo zelo odmaknjeno indijsko narodno pesem, ki nam je s svojo originalnostjo pričarala delček te oddaljene, a nam zelo simpatične dežele znanih in cenjenih velikanov miru — Gandhija in Nehruja in Indi-re Gandhi. Letošnji koncert tudi .ni bil stilnega značaja, saj je — tako kot je zapisano v razumljivo skromnem koncertnem listu — prisluhnil predvsem zahtevam ;n željam občinstva ter članov •zbora. Čeprav takšne usmeritve ni zanemarjati, sem le mnenja, da bo treba izbiro naslednjega programa prilagoditi tudi takim kompozicijam, ki po svoji no-Iranji strukturi, nekoliko moči ?rnejši harmoniji in vznemir-ijivejši napetosti lahko ne malo ■r spevajo k kvalitetnejšemu •kmenitenju glasbenega okusa •iko samih izvajalcev kot tudi \ilnih ljubiteljev narodne in metne pesmi. Te, rekel bi Zgojne funkcije, nedvomno ni noč priporočati slehernemu •oru: domžalskim pevcem, ki y v teh štirih letih že prebrodi marsikateri zvočni zid in okazali, da njihovo delo v vsem b iobju ni stagniralo, pa ta finkcija v bodoče nikakor ne bi smela biti tuja. Prijetno sem bil presenečen ob dejstvu, da jc zboru uspelo rivezati tesne stike s posamez-jvmi komponisti in harmoniza-tnrji, ki pripravljajo in priredio svoja dela prav za naše .'-mžalske pevce. Ob tej zelo spodbudni pbMW nerKiBtedneg« koncert mešanega hke Svobod sodelovanja med komponisti in zborom, so z izbiro Sama Vrem-šakaj ki kot preizkušen zborovski pevec In zborovodja mednarodno . cenjene, kamniške »Lire« Izredno dobro pozna vokalni slavek in profinjenost zborovskega polja, imeli več kot srečno roko. Da je temu res tako, me prepričujejo njegove, za domžalski zbor prirejene pesmi, ki so v potkovi izvedbi zazvenele v vsej svoji lepoti in prisrčnosti. Med posebno uspešno prištevamo staro rusko legendo »Pripovedka o razbojniku Ku-dejaru«, ki je v njegovi priredbi in ob vidnem glasovnem napredku solista .— basista tovariša Roka Lapa dosegla prodoren uspeh in vihar odobravanja med poslušalci. Poleg omenjenega solista-basi-sta, ki bravurno in suvereno uspeva v realizaciji zaupanih mu solističnih vložkov, je treba posebno poudariti prodornost solista-tenorista in solista-so-pranistke. ki lepo dopolnjujeta zaključeno celoto solistične družine, s katero se celotni zbor lahko ponaša. Od glavnih glasovnih grup moram omeniti pomemben napredek tenorske skupine, ki je pri malone slehernem zboru najšibkejša točka. Ostale glasovne skupine se niso izneverile standardu, s katerim se povsod upravičeno že nekaj časa ponašajo v okviru slovenskega prostora. Ob 50-lctnici bojev za našo severno mejo priohčujcmo spominsko fotografijo, ki je bila posneta na najsevernejšem slovenskem naseljenem kraju Koroške, na Djekšah. Na sliki sta tudi dva borca iz naše občine (in sicer prvi in drugi z desne na levo v zadnji vrsti). Prvi, Jože Radmclič, Je 1945. leta padel, ko jc branil tovarno Induplati pred ropanjem umikajočih se nacističnih in bclogardisličnlh band. Drugi pa jc Vavpctič, ki prav ob petdesetletnici teh bojev pričakuje skromno priznanje. Skupščina občine Domžale je namreč, poleg drugih občin izdala odlok, da še živečim borcem prizna skromno priznavalnino v višini 5000 S din mesečno naprej. Vendar, medtem ko so nekateri »srečneži« že dvakrat prejeli ta dodatek, pa za druge za to pristojna komisija še vedno preverja upravičenost prejemanja. Nestrpnost tistih, ki po 50 letih čakajo na na priznanje za udeležbo v bojih za našo severno mejo, je razumljiva. Zbor je v celoti solidno zadovoljivo opravil nelahko nalogo, pred katero ga je postavil dinamični in eksplozivni dirigent, ki je z veščo roko in profinjenim okusom uspel predstaviti lepoto in bogato vsebino kom- pozicij, ki so v marsikaterem trenu! ku zazvenele v vsej svoji lepoti, v vsem bogastvu prisrčnosti, blišču in pristnosti doživetij, ki so lastna predvsem naii narodni pesmi. Cene Maticlč Premiki v otroškem varstvu Naposled smo se tudi v Jugoslaviji odločili za sistemsko reševanje otroškega varstva. Sistem je uzakonjen z zakonom o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva, ki jc začel veljati z letošnjim letom. Glavne značilnosti tega sistema so: stalni viri za razvoj otroško-varstvenih ustanov, predpisane oblike upravljanja s temi sredstvi, programsko delovanje na tem področju, povezovanje vseh činiteljev, ki organizacijsko ali materialno lahko prispevajo k napredku otroškega varstva. Otroško varstvo, na katerega se nanašajo določbe omenjenega zakona, obsega varstvo dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok (dnevno varstvo otrok) in zagotavljanje stalnih dopolnilnih denarnih prejemkov družinam delavcev z otroki (otroški dodatek). Stalen in obvezen vir za financiranje dnevnega varstva in otroškega dodatka .jc prispevek za otroško varstvo. Tega plačujejo vsi zaposleni in upokojenci in se odvede ob izplačilu. Sredstva za dnevno- varstvo otrok kmetov in pripadni- kov samostojnih poklicev plačujejo občine iz sredstev, ki jih zberejo s prispevki iz osebnega dohodka od njihove dejavnosti. Viri za financiranje dnevnega varstva so tudi sredstva, ki jih zagotavljajo delovne in druge organizacije in krajevne skupnosti iz dohodkov, s katerimi same razpolagajo. Vsa ta sredstva so prvenstveno namenjena, za investicije. S sredstvi za otroški dodatek upravljajo skladi za socialno zavarovanje, s sredstvi za dnevno varstvo otrok (vrtci, celodnevno bivanje, prehrana šolskih otrok ipd.) pa naj po zakonu v posamezni obliki upravljajo posebne samoupravne organizacije — skupnosti otroškega varstva. Ta skupnost bi bila samostojna, upravljala bi jo skupščina te skupnosti, ki jo sestavljajo predstavniki delovnih organizacij, občinske skupščine krajevnih skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij. Takoj Pa dopušča možnost, da občinski skupščina pooblasti izobraževalno skupnost, da opravlja naloge otroškega varstva. Tega sm.> se posluževali tudi v naši občini. Občinska skupščina Je smatrala, da ,je dejavnost šolstva, vzgoje in otroškega varstva tako povezana, da naj se ob« področji organizacijsko in materialno rešujeta povezano in istočasno. V marcu jc občinska skupščina v skladu z zakonom imenovala iniciativni odbor za poobla-# stitev izobraževalne skupnosti, da opravlja posle skupnosti otroškega varstva. Ta odbor Je med drugim ugotovil: 1. Iz stalnih virov (od osebnega dohodka zaposlenih in upokojenih) se bo v letošnjem letu zbralo za zboljšanje materialne osnove dnevnega varstva otrok ca. 250.000 dinarjev, za funkcioniranje sedanjih vrtcev pa jc izobraževalna skupnost namenila 300.000 dinarjev. Sredstva za funkcionalne izdatke vzgojno varstvenega zavoda Domžale pa so premajhna in je treba spremeniti merila glede prispevka staršev k oskrbninam- 2. Ker so kapacitete vzgojno varstvenega zavoda Domžale premajhne, da bi lahko sprejel vse otroke, ki žele priti vanj, in ker Je oskrbnina nižja kot * zasebnem varstvu, naj zavod v bodoče sprejema predvsem otroke, ki so socialno ali vzgojno ogroženi. 3. Sklad za razvoj otroškega varstva, ki je dosedaj skrbel za investicije v otroškem varstvu (financiral je gradnjo vrtca na Viru in nakup vrtca v stolpiču v Domžalah), je lansko leto zaključil z 19.909 dinarji neporav nanih obveznosti. Sklad je porabil tudi 83.000 dinarjev, ki jih je tovarna Lr.k namenila za vrtec v Mengšu. Neporavnane obveznosti narekujejo naslednjo rešitev: sklad se ne more ukiniti, preden ne poravna svojih obveznosti, razen če se občinska skupščina in izobraževalna skupnost ne sporazumeta drugače. 4. Program o razvoju otroške-.ga varstva, ki je osnova za nadaljnje investicije in k< ? bili sklepi zadnjega občnega zbora resnično realizirani, kar potrjujejo uspehi, kvaliteta in množičnost, pa tudi rezultati, ki so jih dosegli ihanski smučarji. Po njegovi oceni je SK Ihan ena najbolj organiziranih in delovnih organizacij v občini, ki ne skrbi samo za kvaliteto, temveč tudi množično vključevanje mladine v to zvrst športa in zajema ne samo ihanske smučarje temveč člane s celotnega teritorija občine. Vsi navzoči pa tudi tovariš Laznik so bili mnenja, da bi bilo nujno, da se klubu zagotovijo sredstva za obstoj že dosežene kvalitete, kajti sedanja sredstva niso še popolno zagotovilo za ohranitev takega dela in usmer-jevanja kot je predvideno v programu. Disciplini, ki zajemata danes naši občini večji krog tekmovalcev, sta košarka in smučanje. To sta organizaciji, ki spadata po kvaliteti in kvantiteti v posebni razred, zato je nujno, da se jih tudi dodatno financira. Iz programa in sklepov pa je razvidno, da ni vse odvisno le od sredstev temveč tudi od dobre volje strokovnjakov in od drugih, ki so za to pristojni. Program dela in sklepi pa so po-, novno zagotovilo, da bo v Ihanuy poleg dobrih in kvalitetnih tek-' movalcev tudi dober naraščaj, za kar so dani vsi pogoji. Kolikor bodo dosegli zadostno razumevanje, imajo v Ihanu na programu za 1971. leto državno prvenstvo v klasičnih disciplinah, ki bo trajalo 3 do 4 dni. Novi upravni in nadzorni odbor, ki šteje skupaj 14 članov pa zagotavljata, da bo delo še v nadalje potekalo nemoteno in na bazi čistega amaterizma. F Na domžalskem Majskem sejmu si oglejte veliko izbiro gospodinjskih aparatov vseh vrst, med drugim tsjdl prtine stroje tujih znamk, ki jih lahko dobite za dinarje. V času sejma — sejemski popust! Po ogledu postaje LM v Domžalah ln njene tehnične opremljenosti pa so miličniki pionirje še pogostili 4549 Praznovanje v Moravčah V počastitev 27. aprila — dneva ustanovitve OF in 1. maja — praznika delovnih ljudi, so u-čenci osnovne šole Jurij Vega v Moravčah imeli več športnih tekmovanj. Vsi učenci so sodelovali v teku čez drn in strn V skupini pionirji — pionirke sta bila najhitrejša Marko Vresk in Slavka Rovšek. V skupini mladinci — mladinke sta bila zmagovalca Marjan Urbanija in Mirni Stražar. Učenci od 5. do 8. razreda so se pomerili tudi v igri »Med dvema ognjema«. Zmagovalci med razredi so bili: 5.a, 6.c. 7.a in 8,b. Pri streljanju z zračno puško so prva tri mesta zasedli naslednji: Jože Kosmač 7.a, Marjan Pire 8.b, Janez Sli bar 6.C Pri spretnostih vožnji s kolesom je prišlo v finale 9 tekmovalcev. Najuspešnejši med njimi pa je bil Jože Presekar 8.a. Na sam praznik 27. aprila je bila v Partizanskem domu proslava. Program so pripravili u-čenci osnovne šole Jurij Vega Moravče, gojenci Glasbene šole Domžale, oddelek v Moravčah, in moški pevski zbor Prosvetnega društva Moravče. Omeniti moramo, da je ob tej priliki nastopil harmonikartki zbor. ki je pričel delovati v letošnjem letu in ga uspešno vodi tov. Milka Vavpotič. Zboru želimo na njegovi poti še mnogo uspehov. Šahovsko prvenstvo moravske doiine V mesecu aprilu je Osnovna šola Jurij Vega Moravče v sodelovanju s predsednikom aktiva ZMS organizirala prvenstvo v šahu za najboljšega šahista Moravske doline. Za tekmovanje se je prijavilo 26 tekmovalcev, a sta kasneje dva odstopila. Tekmovanje je bilo vsako nedeljo dopoldne v prostorih šole. Prvak doline je postal Jože Klopčič, ki je osvojil 21 točk, 2. mesto je osvojil Štefan Korošec — 19 točk, 3. mesto Lojzs- Cerar — 17,5 točk. Zanimanje za tekmovanje je bilo zelo veliko, o čemer priča tudi lepa udeležba tako igralcev kakor tudi gledalcev, ki so napolnili prostor, v katerem sl' je igralo. V mesecu maju pa pripravljamo dvokrožni turnir tistih igralcev, k iso se na tekmovanju za prvaka Moravske doline uvrstili v prvo desetorico. Končni obračun stroškov za osnovno šolo Jurij Vega v Moravčah Ze ob otvoritvi Moravčah jo bilo da je bil dosežen pri gradnji šole. nove šole v ugotovljeno, velik uspeh saj je bila zgrajena in predana v uporabo v dobrem letu dni. Te dni pa smo dobili tudi že končno situ- Gradbeni stroški za novo §010 v Moravčah z vsemi dodatnimi deli znašajo........ Doslej izplačane situacije znašajo ........... Odbitek na račun nekvalitete Ostane še........ Po sklepu kolavdacijske komisije se zadrži za odpravo napak ............ Za izplačilo ost.ne .... Iz zgoraj navedemii pod*'ik\.v se vidi, da je bila morav-.ka i i la res zgrajena v predvideni* finančnih okvirih in da se pla čilo vrši tudi po naprej določenem programu v redu, za kar Rre zasluga Skupščini občine Domžale in njenim organom. Stroški za notranjo opremo acijo gradbenih del, kar je tudi lep uspeh, saj doslej take hitrosti nismo bili vajeni. Zasluga za to gre predvsem nadzornemu organu LIZ Ljubljana, ki je prevzeto nalogo opravil vestno in prizadevno. N din 2,382.778.55 1,497.104.65 3.930,00 N din 1,501.034.03 881.743,90 17.262,00 864.481,90 šole pa bodo znašali ca. 270.00U N dinarjev. Od tega zneska krije Skupščina Domžale ca. 200 tisoč N dinarjev, ostalo pa sc bo pokrilo iz krajevnega samoprispevka, ki se že zbira na posebnem računu pri Krajevni skupnosti Moravče. •'" Avto-moto društvo Domžale spada prav gotovo med naša naj-prizadevnejsa društva v okviru ljudske tehnike. Ze pred leti je popolnoma iz lastnih sredstev zgradilo garaže za svoj avto-park, letos pa je pričelo z gradnjo delavnic in učilnice za usposabljanje voznikov motornih vozil — amaterjev. S prihranjenimi lastnimi sredstvi in s krediti je novi del bodočega tehničnega centra Se spravilo pod streho in če bo našlo le malo razumeva-naj tudi v občini sami. bo do konca leta prostore tudi že usposobilo za uporabo. Društvo zaradi svoje velike prizadevnosti in skrbi za članstvo zasluži, da bi se vanj včlanili vsi motorizirani občani Onsovna šola Vencla Pcrka v Domžalah že vse od svojega nastanka pogreša dvorišča, kamor hi lahko šli učenci v odmorih in kjer bi lahko bila ob ugodnem vremenu tudi telovadba. Po dolgotrajnih prizadevanjih pa so le uspeli dobili poleg šole nekaj zemljišča in sedaj ga že urejajo za dvorišče in telovadišče. Ko ho urejeno in asfaltirano, bi Sahko v precejšnji meri nadomestilo telovadnico, katero zelo pogrešajo Polje med Domžalami in Mengšem, nekdaj razdrobljeno na stotine in stotine majhnih njiv in njivic, je dobilo sedaj popolnoma drugo obliko. Velike komplekse, zasejane z eno samo kulturo, dele na več delov le popolnoma ravne poljske poti. na njivah pa v tem času vidimo moderno kmetijsko mehanizacijo, ki je zamenjala konjsko, volovsko oziroma kravjo vprego Frančiška Bolka - 90 letnica V tem mesecu praznuje 90. obletnico svojega rojstva Frančiška Bolka, p. d. Vrbanetova mama s Homca. Ob tej priliki je prav, da kaj več povemo in napišemo o njej, ki ji življenje res ni bilo praznik, temveč trd, delaven dan. Kot otrok delavske družine je že zgodaj občutila vso trdoto življenja. Ko se je poročila na kmetijo in rodila svojemu možu dvanajst otrok, jo je življenje še bolj zagrabilo in terjalo od nje vse njene sile. Ob vsakdanji skrbi in neprestanem delu. ki ga na kmetiji nikdar ne zmanjka, ni pozabila vzgajati svojih otrok v naprednem duhu, kakor je bila vzgojena sama, oziroma jo je vzgojilo trdo in neizprosno življenje njene mladosti. Po prvi svetovni vojni je že izgubila svojega življenjskega druga in vsa skrb za grunt in za številno družino se je sedaj prevalila na njena šibka ramena. Z neverjetno vztrajnostjo in pogumom je vzdržala, kljub takratnemu preganjanju s strani lokalnih političnih forumov. O-troci pa so ji medtem odraščali in odhajali v svet. Najtežje pa je Vrbanetovo mamo šele čakalo. Druga svetovna vojna je njo in vso njeno družino močno prizadela. Zaradi svoje napredne miselnosti se je ona, kot vsa njena družina že v letu 1941 priključila NOB. Najprej je odšel v partizane njen najmlajši sin Rudi. Bil je že v letu 1941 ujet in ustreljen v Begunjah. Njo so okupatorji zaprli za tri mesece v Šentvid nad Ljubljano. Ko se je vrnila domov, je nadaljevala delo kot aktivistka OF, sprejemala je na svojem domu borce aktiviste in skrbela za ranjence. V letu 1944 pa je doživela drug hud udarec. Njenega sina Petra, ki je bil partizanski obveščevalec, so okupatorski vojaki ujeli in živega sežgali ne daleč od njenega doma. Zato je bila ponovno aretirana in odpeljana v izseljeniško taborišče v Goričane. Mnogo, vse preveč je bilo trdih in trpkih dni za Vrbanetovo mamo. Kljub vsemu pa danes dobro nosi svojih devet križev. Vedno vedra in nasmejana in polna življenja in volje je opogumila že mnoge, ki so prišli k njej vsi obupani in razdvojeni, odhajali pa so od nje potolaženi in z vero v lepše življenje. Danes, ob njenem visokem starostnem jubileju, ji želimo iskreno vsi njeni številni prijatelji in znanci, da bi še dolgo ostala med nami, tako kot zna biti le ona, Vrbanetova mama! Iskrena hvala za vse, kar si žrtvovala ne samo za svojo družino, temveč tudi za ono veliko našo stvar v času NOB! Nace Vodnik Občni zbor domžalskih planincev Letošnjega rednega letnega občnega zbora P. D. Domžale, ki je bil 18. aprila, se ju udeležil med drugimi zastopniki tudi predstavnik PZS tov. Pengal. Po poročilih predsednika in načelnikov odsekov, o delu društva v preteklem letu, je tov. Pengal izrekel pohvalo upravnemu odboru društva za opravljeno delo. Ker letos obhaja PZS 75-letnico obstoja in bodo različne prireditve ter podelitve priznanj, so tudi člani našega društva dobili priznanje za delo v Planinskem društvu. Odlikovani so bili s častnim srebrnim planinskim znakom PZS tovariši: JOŽE JEZERNIK, LOJZE PRAPROTNIK, FRANCI VESEL, JOŽE VIDMAR in MITJA ZUPANČIČ. Tako so se pridružili odlikovancem iz prejšnjih let novi tovariši, veterani društva. PZS je s temi odlikovanji pokazala veliko zanimanje za delo članov našega društva in ga pravilno ocenila. Vsi odlkovanci delajo v Planinskem duštvu že dolga leta, nekateri že desetletja, tiho, nesebično in požrtvovalno. Treba je samo pogledati na Veliko planino, kjer stoji Domžalski dom, 1600 m visoko nad morjem. Ta dom ni zrastel sam od sebe, treba je bilo mnogo, mnogo truda. In ne bo dolgo, ko bo še drugi objekt povečal zmogljivost te postojanke za sprejem čim večjega števila gostov, ki si žele počitka in razvedrila. Seveda so bili pri delu za naše društvo udeleženi tudi še drugi člani društva, brez katerih ne bi bilo ne starega in ne novega doma. Posebno veliko požrtvovalnosti je pokazal in mnogo prostega časa je vložil v to delo tov. Janez Lenček, za kar zasluži naše posebno priznanje. Vsem odlikovancem in vsem drugim dolgoletnim sodelavcem čestitamo in izrekamo zahvalo v upanju, da bodo tudi še naprej vztrajali v plemenitem delu za razvoj društva In planinske organizacije v celoti. P. D. Domžale Kakor na vseh drugih šolali so tudi na I. osnovni šoli v Domžalah organizirali v prvih dueii maja obsežno akcijo prometne vzgoje pionirjev. V ta okvir je spadalo tudi tekmovanic kolesarjev, ki so morali pokazati, da poznajo prometne predpise in da se znajo voziti s kolesi po javnih cestah, za zaključek pa so pokazali še stopnjo obvladanja kolesa na sprelnostni vožnji, kjer je bil napravljen tudi naš posnetek Ime ni toliko važno . . . Ljudi, ki ostanejo človeku v spominu še dolgo potem, ko jih sreča, ni veliko. Pravimo, da so to zanimivi ljudje s posebnimi lastnostmi. Mož, ki sem ga srečal, ni bil nič posebnega, nič pomembnega. Eden izmed tisočev. Bil je navaden cestni pometač. .. Ne, to ni navaden pometač in tudi ne cestni, oskrbuje le park in okolico moravškega spomenika NOB. Pa da ne bo kdo mislil, da bi se rad šel Mirana Satlerja in njegove »znance iz sosednih ulic«. Ne, jaz mojega znanca sploh nisem spraševal, le gledal sem ga in veliko mi je povedal. Ko sem na trgu pred spomenikom čakal moravski avtobus št. 2 (beri »peskar«), mi je vzbudila pozornost njegova dolga, za njegovo postavo veliko predolga brezova metla. Tako spretno še nisem videl sukati metle. To ni bila spretnost, ne praksa, to je bila ljubezen do reda, do čistoče — do dela. Z znancem, ki je tudi čakal tam na trgu, sta se med drugim menila o rožah in lepotičnem grmičju. Vse je vedel. Hitro je govoril in še hitreje delal. Za vsako rožo je najprej, ne da bi ga kdo vprašal, povedal latinsko ime. Vedel jo kje se dobijo najlepše in najcenejše rože. Niti za hip ni prenehal sukati svoje metle, ki mu je bila, čeprav velika - premajhna. Neprestano si je pomagal z rokami, brskal je po pesku in travi za pozabljenimi smetmi, ki jih s prostim očesom skoro ni bilo opaziti. Tako sem bil zaverovan v njegovo iz-rednost, da ga nisem vprašal kdo je in od kod. Njegova gibčna, ne velika postava, njegov zagorel, drobno naguban obraz, živahnost njegovih oči, vse to, predvsem pa njegovo natančno delo, ni je vzbudilo spoštovanje, ki ga ni motila raztrgana srajca, kakršno je nosil. In da mi bo kdo spet zameril kot že večkrat, rečem še to, da je vredno človeško veličino neštetih malih ljudi enako ceniti kot tistih, ki svojo vsak dan znova in za vsako ceno postavljajo v najsvetlejšo luč. \ Moravče ne bi bile lepe, če jih ne bi delali lepih ljudje. A. Zaje Proslavili smo 8. maj, mednarodni dan Rdečega križa Letošnji 8. maj, mednarodni dan rdečega križa katerega smo proslavljali pod geslom: »RDECl KRIZ JE NASA SKUPNA SKRB«, je tudi mestna organizacija Rdečega križa proslavila s svečano akademijo in pestrim kulturno-zabavnim programom. O pomenu in vlogi mednarodne organizacije Rdečega križa je na proslavi spregovoril predsednik mestne organizacije, tov. Jože Razpet. Nato so s pevskimi točkami, recitacijami in prizor-čki nastopili učenci I osnovne šole, osnovne šole Venclja Perka, harmonikarji Zavoda za glasbeno izobraževanje in ansambel »Veseli kosci«. Kulturno-zabavni program je bil skrbno pripravljen, pester in kvaliteten, tako da so bili poslušalci izredno zadovoljni. Na kraju je predsednik občinskega odbora RK Domžale, tov. Jernej Lenič podelil zaslužnim aktivistom za njihovo dolgoletno delo v organizacijah Rdečega križa priznanja in odlikovanja. 3 zlati znaki priznanja 24 srebrnih znakov priznanja 16 diplom m 14 priznanj. Javno se zahvaljujemo vsen. ki so sodelovali pri kulturno-zabavnem programu in tudi vsem obiskovalcem. Občinski odbor RK Domžale Delo zavoda za glasbeno izobraževanje v ietu 1967 Tako kot vsa leta nazaj, je tudi v letu 1967 Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale u-spešno deloval. Kot na vseh področjih Šolstva, tako tudi ta Zavod išče na glasbenem nove oblike in metode dela. ki naj oblikujejo mladega človeka. Prav glasba naj bi vzbudila pri mladem človeku občutek in moč ustvarjalnosti in tiste sile, ki bodo oblikovale njegov značaj umsko in emocionalno, v skladu z načeli socialistične vzgoje in izobraževanja. Čimveč mladih ljudi bo Zavod pritegnil k študiju glasbe, tem več jih bo odtegnil škodljivim vplivom ulice. Znano je, da pri študiju glasbe uspe mlad človek le z vztrajnim In trdim delom, pri čemer si pridobi najboljše delovne navade. Smotrna glasbena vzgoja ga utrjuje zlasti pri orkestru v duhu kolektivnosti, ker se mora posameznik podrediti skupini. Številni starši se dobro zavedajo, da pomeni glasbena šola za njihovega otroka dobro naložen kapital. Prav posebno skrb posveča Zavod sodelovanju z osnovnimi šolami, kajti pouk na teh šolah in v glasbeni šoli poteka dolgo v istem obdobju otrokovega razvoja. Poleg tega lahko kolektiv Zavoda, glede na svojo strukturo in strokovnost mnogo doprinese k tesnejšemu sodelovanju med pedagogi glasbenega pouka na osnovnih šolah in glasbenih šolah. Učenci Zavoda, ki so obenem učenci osnovnih šol. pa s svojim znanjem popestrijo prireditve osnovnih šol. Pri teh prizadevanjih je Zavod za glasbeno izobraževanje v Domžalah našel pri kolektivih osnovnih šol veliko razumevanja in mnogo pomoči. Delo Zavoda pa obsega tudi širše družbeno področje. Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale si je poleg že ustaljenih prireditev znal najti pot in neposreden stik 7 gospodarskimi Pomembnost Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale ali na kratko Glasbene šole je v tem. da vključuje v svoje oddelke veliko število šolske in pošolske mladine, jim daje osnovno znanje v obvladanju glasbenih instrumentov, obenem pa jih aktivira za delo v glasbenih skupinah, ki javno nastopajo na večini proslav in prireditev v občini. In kar je še posebno važno: te mladine, ne srečujemo po lokalih in ne pri brezdelnem tavanju Po cestah. Njen delavnik je bogato izpolnjen, uspehi, ki jih dosega vsak posameznik, pa ca vzpodbujajo k nadaljnjim naporom in vztra-. janju organizacijami, ki jim v zadnjem času pripravlja sporede za proslave, obletnice in samostojne prireditve. S tem se pridružuje trudu vodstev delovnih organizacij pri kulturnem izobraževanju članov njihovih kolektivov. Pri sporedih pa ne sodelujejo samo učenci, temveč nastopajo tudi predavatelji. Zavod skuša vsaj delno nadoknaditi tisto vrzel v glasbenem življenju, ki jo občani čutijo, ker ne živijo v večjem kulturnem središču. Veliko plačilo za trud predavateljev pri delu s posamezniki in ansambli so bili izbori strokovnih komisij za sodelovanje teh skupin na večjih revijah od občinskega do republiškega merila. Veliko skrb je Zavod posvetil vpisu učencev s tem, da jih je usmeril za tiste instrumente, ki bodo v kasnejših letih družbeno koristnejši, kajti učenci godal bodo kasneje sodelovali v godalnem orkestru, pihalci in trobilci pa se bodo vključili v vrste godb v Domžalah in Mengšu. Ostale bo pa zavod skušal vzgojiti kot dobre poslušalce ali amaterje — reproduktivce pri raznih vokalnih in instrumentalnih skupinah v naših društvih In podobno. Prav posebno skrb posveča Zavod izredno nadarjenim s tem. da jih usmerja v razne pedagoške poklice in profesionalne instrumentalne skupine ter za poklic glasbenikov — profesionalcev. Zavod skrbi, da v prvih letih šolanja odpade čimmanj učencev, za tiste pa, ki so šolo dokončali, jim na vsak način omogoči, da pridobljeno znanje u-porabijo v raznih amaterskih orkestrih, ker le na ta način njihovo znanje ne propada in se vložena sredstva za njihovo izobraževanje obrestujejo. Delo Zavoda se pa odraža tudi v izvenšolskem delu. Da je temu res tako, naj v kratkem navedem prireditve, pri katerih so sodelovali učenci in predavatelji Zavoda. V letu 1967 so imeli v občini 34 nastopov. Sodelovali s na proslavah, svečanostih, akademijah, spominskih dnevih, ko-memoracijah, otvoritvah raznih razstav, pri otvoritvi šole v Moravčah in podobno. V RTV Ljubljana je imel zavod 6 samostojnih oddaj in sicer: — v januarju oddajo pod naslovom »Gašperčkovo gledališče«, — v marcu oddajo »Marko skače«, — v aprilu izvirno otroško suito »Pomlad«, v petih stavkih. — v maju samostojno oddajo harmonikarskega orkestra, — v novembru oddajo pod naslovom »Ruska«, v počastitev 50. obletnice oktobrske revolucije in — v novembru oddajo pod naslovom »Pridno na delo«. Za 1. maj je Zavod skupno z Glasbeno šolo Skoija Loka in pevskim zborom gimnazije iz Škofje Loke izvajal kantato »Sreča umreti je za svoj narod« in sicer 26. aprila pri otvoritvi razstave partizanskega tiska na Gorenjskem in za meščane ob proslavljanju 1. maja v Skofji Loki. Kantato so ponovili pred 1. majem v hali komunalnega centra v Domžalah. V mesecu decembru je Zavod sodeloval na republiški reviji v Ljubljani in sicer z godalnim orkestrom. Skupno s pevskim zborom »Vesna« iz Zagorja je orkester Zavoda izvajal kantato Rado- vana Gobca »Dobro srečo domovina- ob dnevu JLA za Domžale v Delavskem domu na Viru, za Zagorje pa v Delavskem domu v' Zagorju. Iz teh poročil o samih nastopih sklepamo, da je bilo življenje na Zavodu dcvol.j razgibano. Dokaz, da kvaliteta izvajanih del ni zaostajala za ljubljanskimi šolami, je priznanje. Ki gaje Zavodu podelilo Društvc glasbenih pedagogov Slovenije. Po prireditvi v Zaaorju je upravni odbor pevskega društva »Vesna- in predsednik Občinske konference SZDL Zagorje povabil orkester Zavoda, da spremlja njihove pevce, ki bodo v letošnjem letu gostovali na Češkem. Organi Zavoda so imeli precej razprav o aktualni problematiki, ko se je pripravljal Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. Pri teh prizadevanjih So nudili podporo Zavodu in glasbenemu šolstvu predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan Mrak ter republiški poslanci Vlado Golob. dr. Mirko Stiplovšek in prof. Cene Mati-čič. Prav ta posvet, ki je bil sklican v prostorih Zavoda v Domžalah, je pripomogel k temu, da so glasbene šole vključene v sistem obveznega financiranja vzgoje in izobraževanja • Sedaj imajo člani tega prizadevnega kolektiva precej dela s pripravami za 15-letnico Oddelka Zavoda v Mengšu, ki bo v mesecu maju. Pri njihovih prizadevanjih jim želimo še mnogo uspeha. Na virski strani Bistrice, južno od mostu, je zrasel nov, velik objekt, razdelilna transformatorska postaja, ki bo poskrbela za to, da bodo potrošniki v Domžalah in široki okolici oskrbljeni 1 kvalitetno električno energijo In ki bo zagotavljala, da napetost ne bo več nihala tako, kot to lahko ugotavljamo sedaj vsak dan. (Mimogrede povedano, na domžalskem kegljišču so montirali elektronske naprave za avtomatično postavljanje kegljev in beleženje rezultatov. Z njimi smo se hoteli postaviti in v soglasju s Kegljaško zvezo Slovenije smo organizirali za otvoritev moderniziranega kegljišča mednarodno kegljaško tekmovanje. Vse je bilo nared, prenizka električna napetost — komaj 150 do 160 V — pa je prireditev onemogočila, ker elektronske naprave zahtevajo stalno in predpisano napetost 220 V). Cel gozd električnih stebrov daje okolici transformatorja popolnoma nov videz V Domžalah avtomatsko kegljišče in camping Ob bogatem športnem življenju, ki se je v zadnjem času razvilo na domžalskem kegljišču in ob perspektivi, ki se Je pokazala, da Domžale lahko dobijo v organizacijo več kvalitetnih kegljaških prireditev, je v zadnjem času postala zahteva po avtomatiziranem kegljišču čedalje bolj pričujoča. In res smo prav v teh dneh dobili celotno opremo za tako avtomatsko kegljišče, tretje po vrsti Jugoslaviji. Ze prva prireditev na njem: državno ekipno prvenstvo, ki je bilo 11., 12. in 18.. 19. maja, je potrdilo upravičenost te investicije. Prav gotovo pa avtomatizirano kegljišče tudi obvezuje domžalske športne delavce in forume, da z množičnim in raznovrstnim programom ter z zasedenostjo upravičijo sredstva, vložena v ta objekt. Šahovska sekcija TVD Partizana Mengeš je v počastitev prvega maja, praznika dela, organizirala v Mengšu brzoturnir, ki se ga je udeležilo 22 šahistov iz naše občine. Z veseljem lahko ugotovimo, da se v Mengšu razvija dobro šahovsko društvo. Za to ima največ zaslug Alojz Jagodic, dolgoletni šahist, tako da je upati, da bo V bodoče šahovsko življenje v Mengšu še bolj razgibano. Rezultati brzoturnirja v počastitev 1. maja: 1. Vavpetič..... 19 '/■ 2. Ivačič...... 19 3. Pelikan...... 18 4. Vuksanovič .... 17 5. -6. Zupančič P. Troha 15 7. Jagodic...... 14 8. Hlade...... 13 '/. 9. Trebušak..... 13 10. Petere...... 11 Zmage in porazi domžalskih košarkarjev v drugi zvezni lig' Skorajda vsa športna tekmovanja »o v polnem teku. Tako tudi druga zvezna liga, kjer tekmujejo s spremenljivimi uspehi domžalski košar-karji. V dosedanjem delu prvenstva (minila so že štiri kola) so zabeležili dve zmagi in dva poraza. Marsikateri gledalec ali pristaš domžalskih košarkarjev je bil z uspehi tega košarkarskega kolektiva do sed;j) nezadovoljen. Zlasti po visoko izgubljenih tekmah z Bosno iz Sarajeva in Mariborom 66. Vendar naj se pove, da je konkurenca v tem tekmovanju Izredno močna, tekmeci zelo dobro pripravljeni, da je vsaka točka, osvojena doma aH na tujem. Izredno dragocena. Ce k temu dodamo še dejstvo. '*.a so Dorn-žalčanl v prvih štirih kolih kar trikrat gostovali, je vsaka skrb neupravičena. Prepričani smo, da na:» Poleg avtomatiziranega kegljišča bo prav gotovo velika pridobitev tudi ureditev campinga, ki v preteklosti ni bil urejen tako, da bi se maloštevilni turisti, ki so lani prihajali v Domžale, tukaj tudi dalj času zadrževali. Po besedah tov. Repovža, ki ima kegljišče v upravljanju, bodo v prihodnje urejene tudi druge športne in rekreacijsko naprave — (s plavalnim bazenom vred, ki bo letos prej sprejel prve kopalec, kakor prejšnja leta). Tako je upati, da bo domžalski športni park, s kakršnim se lahko pohvali le malokatero slovensko mesto, v prihodnje urejen tako, da bo postal tisto, kar se od njega že dalj časa pričakuje: lepo urejeno zatočišče športnikov in vseh tistih, ki v njem iščejo rekreacije in zabave. Domžalski šahisti so prišli na zelo zanimivo idejo tekmovanja: s Šahovskim društvom Kočevje so se srečali v radijskem dvoboju. S pomočjo radiokluba Domžale (ki je tehnično pripravil srečanje) so tekmovali na štirih deskah. Rezultat je bil neodločen 2 : 2. Rezultati: Osterman (Kočevje) : Vavpetič 1 :0; Ivič (Kočevje) : Lorbek (Domžale) 1:0; Mestek (Kočevje) : Laznik (Domžale) 0 : 1; Karnišnik (Kočevje) : Kamer (Domžale) 0 : 1. Prav gotovo se bodo taki dvoboji, po besedah Vida Vavpetiča. nadaljevali tudi v prihodnje. Razveseljivo pa je tudi to, da navezovanje stikov z drugimi šahovskimi središči ne bo več tako dolgotrajno. M. B. bodo igralci tega domžalske!;,! športnega kolektiva v prihodnje Se večkrat razveselili z uspehi. Rezultati prvih štirih kol: 1. Kolo: KVAHNER (Reka) : DOMŽALE 59 i 70 (32 : 37) Igrišče Kvarnerja, gledalcev 500 sodnika Paleka ln Berkopec (Zadar). DOMŽALE: Stiftar, Povž 22, Sa-maluk 6, zevnlk 22, Kralj 6. GrilJ 17. Zorman, Zagore, zakrajšek, Pire, Kovač 2. 2. Kolo: DOMŽALE : TRESN.rEVKA (Zagreb) 65 : 63 (34 : 33) Igrišče v domžalskem športnem parku, sodnika Janko Kavčič in Je-raj (Ljubljana). DOMŽALE: Pire 1, Grllj 13, Zevnlk 21, Povž 10, Kralj 6, Samaluk 13, Savnik, Stiftar, Zakrajšek. BOSNA (Sarajevo) : DOMZA1.K 82 : 06 (38 : 32) Igrišče Bosne, gledalcev 400, sodnika Ostojič (Beograd) in Marinovlc (Sarajevo). DOMŽALE: GrilJ 6. Kralj 14, Samaluk 22. Zevnik 22, Zorman 2, Zakrajšek. Stiftar, Zagore. Savnik. MARIBOR 6G : DOMŽALE 70 : 46 (27 : 19) Igrišče Maribora, gledalcev 400, sodnika Pur (Žalec) in Kosljek (Zagreb). DOMŽALE; Povž 10. Zevnik 17, Stiftar . GrilJ 10, Kralj 4. Kovač, Zakrajšek, Pire, Samaluk 4, Savnik. Zagore, Orel. Domžale ; Mlada Bosna 61 : 66 (24 ; 30) Igrišče v Športnem parku v Domžalah, gledalcev 400, sodnika PUR (Žalec) ln BERKOPEC (Zagreb). Domžale STIFTAR, SAMALUK 12, POVZ 22, GRILJ 8. KRALJ 1, SAVNIK, ZAGORC, ZEVNIK 6, KOVAČ 10, ZAKRAJŠEK 2. Mlada Bosna: TOLJ 20, MILANO-VIC 18, BURAZEROVIC, VUKOVIC, BAJROVIC 1, DARDIC 7, SKAKIC 20. Gostje so že takoj na začetku po-vedli s štirimi točkami razlike lr. svoje vodstvo ob koncu polčasa tudi povišali na 6 točk. Zlasti se je pri gostih odlikoval dolgolasi Milanovic, ki mu Je pod domžalskim košem uspevalo, kar si je zamislil. V drugem polčasu so domači Igralci zaigrali še bolj medlo, da Je bila razlika v sredini drugega polčasa (v 11. minuti) kar 14 točk v korist gostov. Domači so s«? > prebudili«, vendar te bilo za preobrat že prepozno. Da je Sarajevčanom uspelo V sedemnajstem kolu nogometne ga prvenstva ljubljanske nOSOttntt ne podzveze so bili dosožvni n.isle i-nji rezultati: MIRNA : SAVA 1 . 5 DOB : DOMŽALE 0 : 2 MEDVODE : ENOTNOST (Jevnlca) 7 : 0 IHAN : BOROVNICA 4 : 3 INDUPLATI : USNJAR 0 : 7 Največje presenečenje tega kola je bil visok poraz Jaršanov z Vrh-ničanl. Jaršani, ki so se dobršen del prvenstva potegovali za sam vrh, so v finišu zelo popustili, saj so na svojem Igrišču Izgubili dve zelo pomembni tekmi: z Domžalami (1:3) in z Usnjarjem (0 : 7). Domžalčanl so stežka premagali v Dobu borbene domačine. Kolikor llm uspe premagati So MIRNO ln Lestvica po 5. kolu: 1. Maribor 60 S 4 1 342 282 8 2. Ilirija 5 4 1 344 321 8 S. Bosna 4 4 0 267 241 a 4. BSK 5 3 2 343 358 6 5. Trešnjevka 4 2 2 236 206 4 6. Borac 4 2 2 254 239 4 7. Mladost 4 2 2 242 244 4 8. Mlada Bosna 5 2 3 279 290 4 9. Lesonit B 2 3 288 319 4 Ki. Domžale S 2 3 308 340 4 11. Mcdveščak S 1 4 294 310 2 12. Kvarner 5 0 t 316 »63 0 - zahod obdržati to razliko do konca, gre v eliki meri zasluga njihovemu centru Skakiču, ki Je v zadnjih sedmih minutah dosegel za svoje moštvo serijo zadetkov. Domžalčanl ga niso znali prijeti in tako sta šli prvi dve točki z domačega igrišča po vodi... NOV USPEH DOMŽALSKIH NOGOMETAŠEV Nogometaši d imžalskega nogometnega moštva so v nedeljo dosegi' nov uspeh — Se en korak do uspešnega zaključka v tekmovanju ljubljanske nogometne podzveze. Na domačih tleh so premagali nogometaše Mirne z Dolenjske s katastrofalnim rezultatom II : 0 (6:0). Gole za Domžalčane so dosegli: ZUPANC T,, OREHEK 3, SRŠEN, KLEINLER, CI1ER ln JANCIGAJ po enega. M. B. PAKEK. se bodo v zadnjem kolu pomarill /.a naslov prvaka na svo-iem igrišču s SAVO iz Tacna. ,< Ihančani se letos ne odlikujejo % dobrimi rezultati. V vsem dosedanjem tekmovanju so osvojiti vsega 5 točk. kar je dovolj prepričljiv dokaz, da v klubu ne delajo tako, kot bi morali. Lestvica po 17. kolu: 1. Sava 17 13 4 0 71:9 •11) 2. Domžale 17 14 1 2 55:17 29 3. Induplatl 17 12 3 1 63:24 27 4. Usnjar 16 10 3 a 66:23 ■a S. Rakek 16 9 2 s 39:24 20 8. Medvode 16 7 2 7 42:48 It 7. Mirna 16 6 0 10 35:72 19 8 Borovnica 16 2 5 9 23:48 9 9. Dob 16 3 1 12 19:59 1 10. Ihan 17 2 1 14 23:68 t 11 Enotnost 16 1 2 13 10:65 t Dopisujte v Občinski poročevalec Novo med šahisti Mrežice se tresejo . . . 5. kolo zvezne košarkarske lige Tri kola pred koncem Sava pred Domžalami