Lehko je govoriti, a težko je storiti red Ted kakor 400 leti je živel v Španiji Krištof Kolumb, to je 6tfi 1 anameuiti mož, ki je naael novi svct Ametiko. Krištof Kolumb se je že I & v zgodojej mladosti pridao učil, ter je tak6 položil temelj 6oioi znanff- | T 8tim, s pomočjo katerib je pozaeje našel jeden del sveti, katerega imp- 1 nujemo Ameriko. Že v svojej mladosti je sliSal KriStof, da se govorf o I nepoznanih zeniljah, ki leii daJec z iSue strani morja, in do katerili bi lehko I priSel le kak izkušen movnar; zatoiej je začel premižljevati, kako \>i se n»-uCil čnih stvari, katerih je treba izurjeuim pomorSčakoin. Komaj štirnajst let star, znal je že ne samo vse potrelme jezike, nego tudi v zeinljepisji, geometriji, zvezdarstvu in risanji je liil posebuo dobro podučen. Zaradi nje-gove učenosti so ga spošlovali vsi raznuini možjž, a pozneje so ga zaželeli ¦ celi špaaski kralji, ter so mu ilali brodovja in ljudl, da gr4 iskat nove, S»« nepozuaoe suhe zemlje. 1 KriStofu Kolumbu je bila sreča inila in na3el je pot, po katerem ee gi'^1 v novi svet; 2a svojega življeuja je tudi on sam veekrat potoval v Anierikci. j Ko se je po Evropi raznesel glas, da je on nažel uov del svetd, povzdigovali I 80 ljudje njegovo im6 t zvezde s alavo iu pohvalo. A.U kakor povsod, ts&^fl je bilo tudi v Špauiji mnogo tacih, ki so se uiislili modrej^ega iu paoietnej- ¦ Sega od njega ter so dejali, da ni nobeua posebua aasluga najti AmerikP' I Bekli 80: nAnierika je dosti velika iu široka zemlja, vsak bi jo bil leliko I ugledal in naSel!" — Nu, Krištof Kolumb je bil moi, ki je znal Uke z*-J vfdnike in ptevzetnike tudi zavruiti ia osramotiti Isakor se jiin spodobL VI to sb mn je kmalu ponadila lepa priložnost. I Necega dne je napravil kaidinal Meudoza veliko pojedino na 6ast Kri-I štofu Kolumbu, ki je bil za admirala iuienovau. *) Pii pojedini je kardin&l 1 povzel besedo in je hvalil Krištofa Kolumba, ki je naSel Ataoriko tor si j»l taktt pridobil slavo po vsej Evropi. Ta pohvalua beseda lunogim gostom i*i .1 dopala; mislili so si: čiuiu toliko hvalo žloveku, ki ui plemenitega rodii- I nMeni se zdi," refie jedeu od kvaljevih plemenitašev, ,,da ni ravuo tak6 tfl- I žavao bilo pot najti v tako imenovaiii novi svet; ocean (veliko morje) je od i vseh stranf odprt iii kdo pravi, da bi uoben drugi Spanski juoruar ne biJ 1 mogel dobiti pravega pota v Ameriko ?" Natii sc ostali gosti uasničlinojo ¦ ter odobravajo govoraiku, a nekateri Se celii porugljivo reki5: nda, da, to MJ bil lehko vsak iioiod nas storil!" 1 ,Gospoda! verujte mi, da sem daleč od tega," reče Krištof Koluml»il nda bi sebi pripisaral slavo, za kntero se imaui jedino zahraliti tuodrosti inl previdnosti božjej; a gotovo je tudi, da je muogo opravkov ua svetu, ki «8« nam zdž lehki saino zaradi tega, ker so je izvršili diugi Ijudjž." To rek&l proai Kolumb, da lii mu pviaesli jedno celo kokošje jajce, kat sa je tudil zgodilo. Eo iuia Kolunib jajce v roci, obrne se h kraljevim pleuieaitašem jn 1 jim reče: nKdo izmed slavne go^pilde mi inore to jajce navpik postaviti tak^i I ") Kitrd i o&li 8« prvi ijnjieževi suvetovalci tui- ioiaju preiluost pred vsemi drazt^ll Skofi in uiaSuiki; papei so uajvišji jioglavar iii duhovui oče vsefa pravoveruih kristjaoofjj Adtuiral je imjvisji zapoTednik mor^lio vojae. J 147 la bode stalo P" Vsi so poskuSali sdaj od te zdaj od fae straoi. a ™ a-uiin, jajce ni stalo. Naposled zavpijejo vsi: nTo je nemogoče! Vi zabtevate Btfkaj, desar nihLe storiti ne more.u — nIa veudai'," re