Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20’— posamezna štev. Din 2• —	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi '/, str. 600'— . v, . 300--'/. . 150--• » . ’/* » 75' — . . . */,. / 37-50
IX. letnik.	V Ljubljani, dne 15. decembra 1926.	Štev. 24.
Poz iv
na vpis delnic Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V svrlio organizacije cenenega obrtniškega kredita in na podlagi zakona o obrtni banki z dne 30. januarja 1926. in bančnih pravil, ki jih je odobril g. minister trgovine in industrije 23. septembra 1926., se osnuje Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Istočasno s centralo Obrtne banke v Beogradu se bo ustanovila tudi glavna podružnica v Zagrebu po členu 2. bančnih pravil pa podružnice v Ljubljani, Sarajevu, filijale v Splitu, Skoplju in Novem Sadu, kakor tudi v vseh ostalih centrih, kjer se bo pokazala potreba.
Osnovni kapital banke z,naša 75,000.000 Din. Takoj ob ustanovitvi banke se vpiše 37,500.000 Din.
Država kupi 40% delnic, obrtniki, njihove žene, obrtniške zadruge in organizacije najmanj 51%, prijatelji obrtništva pa največ 9%.
Država se odreka vsakemu dobičku, ki bi ji pripadal na njen vplačani1 kapital.
Z zakonom je banka oproščena plačevanja vseh državnih itn samoupravnih davkov in taks.
Narodna banka je dolžna reeskontirati portfcljske menice Obrtne banke.
Pri vpisu delnic se vplača takoj 20% od nominalne vrednosti in 5 Din od vsake delnice za ustanovne stroške. Obenem se poda pismena izjava z navedbo svojega imena, priimka, bivališča in poklica na tiskovinah, ki se dobe v obrtniških organizacijah.
Po vpisu delnic dobi kupec potrdilo o nakupu delnic, po celotnem vplačilu pa stalne delnice. Delnice se glase na ime obrtnika, na ime njegove žene ali obrtniške zadruge, odnosno organizacije, ali pa na ime prijatelja obrtništva.
Na občnih zborih delničarjev dajjo vsake tri delnice en glas, vendar pa noben delničar ne more imeti več .nego 25 glasov.
Vpis delnic se vrši od 1. decembra 1926. do 15. januarja 1927.
Ustanovni in agitacijski odbor Obrtne banke poživljata s tem na vpis delnic, ki se vrši
v Sloveniji: pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Zadružni gospodarski banki v Ljubljani in njenih podružnicah. Obrtni banki v Ljubljani in pri podružnicah Narodne banke kraljevine SHS v Ljubljani hi Mariboru.
Ustanovni in agitacijski odbor obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Obrtniško protestno zborovanje v Ljubljani.
Vedno hujši pritisk na obrtništvo tako od strani davčnih oblasti, kakor tudi neznosne razmere, katere ubijajo obrt vsled brezbrižnosti obrtnih oblasti, so dale obrtniškim organizacijam v ljubljanski oblasti povod, da so pod okriljem Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani sklicale dne 8. decembra 1.1. v dvorani Mestnega doma veliko protestno zborovanje proti šušmarstvu, državnim delavnicam, zavodom, ki vzdržujejo obrtne delavnice in proti obrtnim oblastem, ki doslej niso pokazale volje ugoditi, kolikor jim je to možno, upravičenim zahtevam obrtništva.
Zborovanje je bilo jako dobro obiskano, vendar pa moramo konstatirati, da je bilo ljubljansko obrtništvo mnogo preslabo zastopano. Videli smo na shodu obrtnike iz najoddaljenejših krajev, da celo iz Celja in drugih krajev mariborske oblasti, ljubljansko obrtništvo pa, ki je imelo do zborovanja le par korakov, je v dokajšnji meri pokazalo, da se premalo zanima za obrtniško gibanje.
Zvezni načelnik g. En g. Franchetti je otvo-ril zborovanje in pozdravil zastopnika mestne obrtne oblasti magistralnega tajnika g. Fr. Cehuna, zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josipa Pretnarja, zborničnega tajnika gosp. dr. Ivana Plessa in konzulenta g. Fr. Žagarja, zastopnika Zveze trgovskih gremijev, poslevodečega podpredsednika gosi). L Kavčiča in seniorja slovenskega obrtništva g. Ivana Rebeka iz Celja ter poročevalce listov.^ V svojem otvoritvenem govoru je očrtal težak položaj, v katerem se nahaja naš obrtnik spričo ogromnih davkov, socialnih dajatev in draginje. Najhujše pa, kar tare obrtnika, je šušmarstvo. Tozadevne prošnje na obrtne oblasti, da nastopijo proti šušmarstvu, so našle gluha ušesa. Omenjal je nato, da je veliki župan ljubljanske oblasti odklonil sprejem deputacije, ki bi obstojala iz načelnikov zadrug in ki bi mu izročila spomenico o šušmarstvu.
Zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josip P r e t n a r, je navajal, da je podvzela zbornica v tem vprašanju že mnogo akcij.
Obrtnik je v državi steber miru, reda in dela. Ko je šel preko naših krajev val komunizma, se je vrnil kmet k plugu, obrtnik pa v svojo delavnico. Oba nista bila pristopna za detnagoška gesla. Obrtnik je bil rešitelj države, ki mu to sedaj tako slabo vrača.
Imamo sicer obrtni red, s katerim se kontrolira obrtnikovo delo, ta obrtni red pa obstoji, žal, samo na papirju in se v praksi ne izvaja. Ako pa se ustvari enoten obrtni red za vso državo, potem bodo slovenski obrtniki še na slabšem.
Politika srednjega stanu je edina mogoča v naši državi. Je že res, da jc naša država agrarna, toda če ne bi bilo obrta, kam bi šli naši kmečki sinovi, za katere ni prostora doma?
Poudariti je treba zahtevo, da naj se vsaj ta obrtni zakon, ki ga imamo sedaj, konsekventno izvaja. Po starem avstrijskem obrtnem zakonu ne smejo kaznilnice sprejemati obrtnih naročil za privatnike. To naj se izvaja tudi sedaj. Isto se mora zahtevati tudi od raznih humanitarnih zavodov.
Gospod I. K a v č i č je kot zastopnik Zveze trgov-, skih gremijev izjavil, da trpe tudi trgovci radi šuš-marstva, ki jim škoduje ravno tako kot obrtnikom. Tu je potreben, skupen nastop trgovcev in obrtnikov.
Z velikim odobravanjem je sprejelo obrtništvo njegovo zahtevo, da naj vlada odobri pravilno in v redu izvršene volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Zastopnik obrtnikov mariborske oblasti g. Ivan R e b e k je v svojem govoru naglašal, da se ni postavljalo obrtniku še nikdar toliko ovir, kakor danes. Okrog vsake večje železniške postaje sc nahajajo železniške delavnice, ki izvrše vsako delo za 50 % dražje, kakor pa bi ga izvršili poklicni obrtniki.
Državno računovodstvo oddaja pri javnih licitacijah razpisana dela večinoma tujim obrtnikom. Ako se hoče naš obrtnik udeležiti licitacije, mora plačati ogromne takse in založiti kavcijo. Ostro jc žigosal tudi pri nas tako bujno razvito korupcijo.
.Tajnik Zveze obrtnih zadrug g. I.Kaiser je v svojem govoru podal statistične podatke, ki nazorno kažejo,kako se jc šušmarstvo razvilo in ki popolnoma ovržejo očitke oblasti, da so obrtniki le nezadovoljneži. V statistiki so zapopadeni podatki onih obrtnih strok, ki so dale zvezi podatke na razpolago in vsled tega ni popolna. Poleg tega navaja statistika le številke večjih šušmarjev, ki več ali manj stalno izvršujejo neopravičeno kak obrt.
Statistika izkazuje v krojaškem obrtu 590 šušmarjev, v čevljarskem 770, v stavbnih obrtilr 150, slikarskem 32, kovinarskem 31, mesarskem 40, prevozniškem 70, urarskem 24, sodavičarskem 3, elektrotehniškem 6, pekovskem 1, knjigoveškem 8, zobotelmi-škem 20, tesarskem 80, brivskem 30, mizarskem 500, kamnoseškem 25, kolektivne zadruge pa zaznamujejo 527 šušmarjev. Skupno število večjih šušmarjev znaša v ljubljanski oblasti torej 2907, vseli šušmarjev pa je gotovo 5000 do 6000. Zadruge so vložile proti šušmarjem 1041 ovadb. Kaznovanih pa je bilo z nizkimi globami le 132 šušmarjev. V 128 slučajih je obrtna oblast obvestila zadruge o kaznovanju, v 185 slučajih je odgovorila negativno, v 798 slučajih pa sploh ni smatrala za potrebno odgovoriti na zadružno ovadbo in s tem ni zadostila niti § 147 o. z.
Kako država odjeda dela in zaslužek obrtnikom, je govornik dokazal s statističnimi podatki o državnih delavnicah. Za skoraj vse obrtne stroke vzdržuje država svoje delavnice, zlasti pa državna železnica, pošta, žandarmerija. V teh delavnicah pa se ne izvršujejo samo dela za državo, temveč tudi po zasebnih naročilih. Obrtništvo stavlja energično zahtevo, da država svoje delavnice ukine, ostale pa najstrožje nadzira.
Navajal je nadalje, da tudi zasebna podjetja, zlasti tovarniška, vzdržujejo velike obrtne delavnice preko potrebe za vzdrževanje obratov in je pri tem navedel Trboveljsko premogokopno družbo, tovarno Charles Moline v Slapu pri Tržiču, Jugo-čcško predilnico v Kranju. Obrtna oblast naj izvede najstrožjo revizijo teh delavnic. K tej reviziji pa naj se pritegne tudi v okolišu takega podjetja obstoječa zadruga.
Kakšno važnost polagajo obrtna oblastva na obrt, kaže pa najboljše dejstvo, da gosp. veliki župan ne sprejme niti deputacije, ki bi mu predložila spomenico. Obrtništvo pa ne bo mirovalo preje, dokler tudi obrtna oblastva ne bodo spoštovala in uvaževala našega obrtnika.
Prečital je končno zahteve, ki jih obrtništvo stavlja v spomenici. (Spomenico bomo v celoti objavili v prihodnji številki.)
Zvezni načelnik g. Eng. Franchetti je v zaključnem govoru pokazal na skrajno neugoden po-
ložaj obrtništva. Obrtna oblastva ščitijo šušmarstvo, in če bodo ostale naše zahteve tudi sedaj brez odmeva, tedaj bo tudi obrtništvo odložilo obrtne liste in potem bo gotovo uživalo tudi vse one ugodnosti, ki jih imajo danes šušmarji.
Popoldne se je vršil v restavraciji «Ljubljanskega dvora» prijateljski sestanek.
Opozorilo vsemu zavednemu obrtništvu.
Kakor je razvidno iz poziva na vpis delnic Obrtne banke SHS, ki je objavljen na prvi strani, se vrši vpisovanje delnic izključno le od 1. decembra 1926. do 15. januarja 1927. Dolgo se je borila Slovenija, da si je pridobila podružnico v Ljubljani in sedaj je edinole še od slovenskega obrtništva samega odvisno, da si podružnico čimpreje ustanovi.
Zato je dolžnost vsakega zavednega obrtnika, da kupi vsaj tri delnice, ki dajo na zborih delničarjev en glas.
. Vsak obrtnik, ki namerava vpisati delnice, naj se takoj obrne na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, ali pa na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru, ki mu bo poslala potrebno tiskovino.
Pri vpisu delnic je treba vplačati takoj 20 % nominalne vrednosti, ostalih 80% pa se lahko vplača do 31. marca 1929. v mesečnih obrokih. Pri vpisu se plača takoj tudi 5 Din za vsako delnico kot ustavne stroške.
Koliko je treba vplačati takoj pri vpisu in koliko se plačuje v mesečnih obrokih, kaže naslednja tabela:
Če se kupi delnic	Se vplača takoj pri vpisu delnic		V 25 mesečnih obrokih po Din	Skupno Din	Ima glasov
	Vpisnino Din	20% Din			
i	5*—	40-—	6-40	200-—	
2	10 —	80 —	12-80	400"—	
3	15 —	120'—	19-20	600"-	l
4	20 —	160'—	25-60	800"—	i
5	25 —	200*—	32 —	1.000"—	l
6	30 —	240"—	38-40	1.200"—	2
7	35 —	280"—	44-80	1.400" —	2
8	40 —	320"—	51-20	1.600"—	2
9	45 —	360"—	57-60	1.800"—	3
10	50'—	400"—	64"—	2.000"—	3
12-	60 —	480"—	76-80	2.400"—	4
15	75 —	600"—	96"—	3.000"—	5
20	100-—	800"—	128-—	4.000"—	6
25	125*—	1.000"—	160-—	5.000"—	8
30	150*—	1.200"—	192'—	6.000"—	10
42	210'—	1.680"—	268-80	8.400"—	14
51	255-—	2.040"—	326-40	10.200"—	17
00	300-—	2.400"—	384"—	12.000"—	20
75	375 —	3.000"—	480"—	15.000"-	25
100	500"—	4.000"—	640"—	20.000"-	25
200	1.000"—	8.000"—	1.280 —	40.000 —	25
500	2.500'— 20.000 —		3.200'—	100.000 —	25
Občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru.
V nedeljo se je vršil v sejni dvorani mestnega magistrata v Mariboru ob dobri udeležbi, bilo je nad 140 delegatov, redni občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru. Zbora se je udeležil imenom
mariborskega velikega župana zadružni nadzornik gosp. Založnik, imenom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. dr. Pless in imenom obrtne oblasti g. dr. Rodošek.
Načelnik zveze g. Bureš je otvoril in pozdravil zbor. Po pozdravnem govoru je izročil prvoboritelju slovenskega obrtništva g. Ivanu Rebeku, katerega je imenovala zveza na zadnjem letnem zboru častnim predsednikom in častnim članom, lepo, umetniško izdelano diplomo, poudarjajoč pri tem velike zasluge, ki jih ima g. Rebek z.a napredek slovenskega obrtništva.
Odlikovanec g. Rebek se je zahvalil za odlikovanje ter je pri tem navedel nekaj interesantnih podatkov iz svojega delovanja. Spomnil se je prvega slovenskega obrtniškega sestanka na Štajerskem, ki seje vršil v Vojniku leta 1894. in katerega se je udeležilo 7 obrtnikov. Prvemu sestanku so prav kmalu sledili drugi, boljše obiskani, vsako leto in tudi večkrat v letu, ki so dali temelj današnji obrtniški organizaciji. Navzoči so izvajanjem odlikovanca glasno pritrjevali.
Nato je pozdravil zbor v imenu zbornice gospod dr. Pless, ki se je v svojem govoru dotaknil vseh aktualnih vprašanj, ki se tičejo obrtništva. Pozval je ob koncu navzoče zadružne načelnike, da se zveze tesno oklenejo, da pritegnejo vsakega člana k pozitivnemu delu, ker bo mogla zveza le s sodelovanjem vseli uspešno vršiti težke naloge, ki jo še. čakajo.
Imenom velikega župana mariborske oblasti je pozdravil zbor zadružni nadzornik g. Založnik, ki je obširno govoril o nalogah zveze in zadrug.
Zvezni tajnik g. Stajnko je podal izčrpno poročilo, v katerein so bile navedene vse važnejše akcije, ki jih je izvršila zveza v minulem poslovnem letu.
Ključavničarski mojster g. Kumerc iz Maribora je podal blagajniško poročilo ter poročal o proračunu, ki znaša okroglo 26.000 Din. Zvezni izdatki so kriti z zveznimi rednimi dohodki, s članskimi prispevki, koji naj znašajo v prihodnjem letu po tri dinarje na leto za vsakega člana.
Na predlog g. Novaka se je sklenilo, da je dati zveznemu odboru absolutorij.
O ustanovitvi «Samopomoči» je poročal g. Novak.
I o debati, katere so se udeležili gg. Rebek, Vahtar, dr. Pless in Zadravec, se je sklenilo, da se ustanovi «Samopomoč» za mariborsko oblast, v okviru Splošne zveze. Glede organizacije, vplačil i. dr. se je sprejelo vsa določila «Samopomoči», Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Na predlog g. dr. Plessa, da je potrebno izvoliti poseben odbor, ki vodi začasno vse posle «Samopomoči», se je izvolilo v predlagani odbor sledeče gg.: Bureš, Kožuh, Novak, Podbreški iz Maribora, Holmec iz Celja, Veselko iz Ptuja, Trstenjak iz St. Lenarta, Peperko iz Šmarij, Jančar iz Prevalj, I. Novak iz Slov. Gradca, Virjent iz Vranskega in Sulič iz Murske Sobote.
O ustanovitvi Obrtne banke kraljevine SHS je podal nato obširen referat g. dr. Pless. Navzočim, ki so pazno sledili njegovemu poročilu, je ob koncu referata priporočal, da pri svojih zadrugah, v domačih, obrtniških krogih marljivo agitirajo za banko ter ji pridobijo čim več delničarjev, ker je le od vpisa delnic odvisna ustanovitev ekspoziture v Mariboru.
Gg. Rebek in Zadravec sta ob koncu referata toplo priporočala vsem, naj bi ne zamudili prilike sodelovanja na ustanovi, ki bo velike važnosti za vsakega posameznega obrtnika, kakor za razvoj obrtništva
sploh. O. Zadravec je nato poročal o anketi, ki se je vršila prošlo soboto pri velikem županu v Mariboru glede ustanovitve okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru.
Med slučajnostmi se je sprejela po poročilu g. Novaka ostra resolucija glede Splošne gospodarske zadruge «Delavski dom» v Celju. Razpravljala so se tudi še nekatera obrtno-pravna vprašanja, na kar se je zvezni načelnik po 4urnem razpravljanju zahvalil navzočim za udeležbo in sodelovanje ter zaključil občni zbor.
Obrtniška »Samopomoč".
Upravi «Sarnopomoči» je bil naznanjen nov smrtni primer. Dne 7. decembra je umrl tovariš g. Martin Gostič, krojaški mojster v Cegelnici 29, pošta Škofljica. Uprava je vdovi takoj izplačala pripadajočo posmrtnino v znesku 3810 Din. Za ta, deseti, smrtni primer, in eventualno še za kakega v mesecu decembru na novo naznanjenega, bo uprava poslala položnice prve dni meseca januarja prihodnjega leta, katerim bo priložila tudi položnico za vplačila 10 Din za upravne stroške (letnino) v letu 1927. Uprava prosi vse zamudnike, da poravnajo vse zaostanke za leto 1926. Ti zneski gredo v tisočake. Mislite na to, da tudi od Vas za visi redna in hitra pomoč potrebnim obrtniškim družinam. Poštna hranilnica je močno zvišala pristojbine za manipulacijo (vsak vpis 50 para) in za tiskovine. Za pismene opomine mora uprava zaračunati poštnino in vse druge upravne stroške zamudnikom, ker sama ne more prenašati tako izdatnih in nepotrebnih stroškov. Kdor izstopi kot član «Samopomoči», mora to pismeno naznaniti upravi in obenem poravnati vse zaostanke (§ 8. pravil). V tem oziru se mnogo greši. Vrniti brez nakazila položnico s precejšnjim zaostankom in s pripombo, da izstopi, ni moško in ne pravilno. Uprava je že na podlagi števila njegovega članstva izplačala posmrtnino, član. se pa potem izogne plačilu. — Našlo se Je, žal, tudi veliko takih članov, ki so mislili, da bodo dobili z vplačilom samo prvega prispevka izplačanih več tisoč dinarjev in jim je sedmi, osmi in deveti smrtni primer že preveč, da bi ga plačali. Za take je seveda najboljše, da izstopijo, ker so večinoma le sebičneži, ki poznajo samo samega sebe, ne pa tudi tuge žalosti in pomanjkanja pri svojih tovariših.
ZAHVALA.
Podpisani izrekam članom, posebno pa vodstvu Samopomoči;*, Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za točno izplačilo posmrtnine umrle članice gospe Angele Slane, ki je umrla v starosti 27 let, dne 18. novembra 1926.
Nemška vas, dne 29. novembra 1926.
Slane Ivan,
Čevljar
Dobave.
Vršile se bodo naslednje dobave, ofertalne licitacije in prodaje:
Pri (lirokciji državnih železnic v Sarajevu dne 27. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave inventar-skega materijala.
Pri Generalni direkciji poreza v Beogradu dne 29. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 7600 kom. letnih bluz in 7600 parov čevljev za finančno kontrolo.
Pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 27. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave gumijevih cevi.
Pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 28. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave ščetarskega materijala (krtače in razne metle).
Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne ;}0. decembra I. I. ofertalna licitacija »lede dobave raznega pohištva.
<>
Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 5. januarja 1927. ofertalna licitacija glede dobave elektromateri-jala in žarnic ter glede dobave 112 valjev za batne obroče.
Upraviteljstvo realne gimnazije v Dubrovniku si bo nabavilo razno pohištvo. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe direktno na omenjeno upraviteljstvo.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Iz organizacij.
Obrtniško društvo v Ljubljani. Dne 30. novembra t. 1. se je vršil v salonu restavracije «Pri Mraku> izredni občni zbor obrtniškega društva. Otvoril in vodil ga je društveni predsednik g. Josip Rebek. Na občnem zboru so se izpremenila društvena pravila. Društvo bo razvilo, po prilagoditvi pravil sedanjim razmeram, najživahnejše delovanje. Ob tej priliki je društvo izvolilo za svojega častnega člana generalnega tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Frana W i n d i s e h e r j a. Zgodovina < brtniškega društva je tako tesno zvezana z g. dr. Win-discherjem, da mu je društvo, zavedajoč se njegovih velikih zaslug, poklonilo svoje polno zaupanje In zahvalo. G. dr. Fran Windischer je bil pred 20 leti ustanovitelj društva in je tekom cele dobe društvenega obstoja deloval v društvu. Izvolitev za častnega člana so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. G. dr. Ivan P 1 e s s, ki se je udeležil občnega zbora, je v svojem govoru bodril obrtništvo k vztrajnemu delu v obrtniških organizacijah. Kako potrebna je organizacija, kaže realno življenje obrtnika. Sporočil je nadalje, da je bil starosta slovenskega obrtništva, g. Ivan Rebek, izvoljen na občnem zboru Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru za častnega predsednika. Zborovalci so sprejeli to vesi z velikim odobravanjem. Jako zanimivo je bilo nadalje tudi poročilo g. dr. Plessa o državni obrtni banki in Uradu za pospeševanje obrti. Načelnik Zveze obrtnih zadrug, g. Eng. Franchetti, je priporočal zborovalcem pristop k «Obrt-niški samopomoči». Presenetil pa je zborovalce ob sklepu občnega zbora pevski zbor, obstoječ iz obrtnikov, ki se je pri tej priliki sestavil. Zapel je nekaj lepih pesmi in razvila se je neprisiljena, prijateljska zabava.
Obrtna zadruga oblačilnih strok na Vranskem je sklicala 5. decembra t. 1. obrtniško zborovanje vseh obrtnih strok. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo po-voljna. Zborovanje je otvoril zadružni načelnik g. V i r -j e n t, ki je v svojem govoru poudarjal važnost obrtniških zborovanj in sestankov. G. Sevnik je nato tolmačil pravila ^Obrtniške Samopomoči* in «Obrtne banke SHS». Zborovalci so pokazali veliko zanimanje za obe točki in je večina takoj pristopila k «Samopomoči», kakor tudi vpisala primerno število delnic «Obrtne banke SHS>\ Določili so se tudi krajevni zastopniki, ki naj bi agitirali, da bi čim več obrtnikov vpisalo delnice. Zborovanje je lepo uspelo.
Občni zbor Zadruge krojačev in krojačic na Jesenicah
se bo vršil 6. januarja 1927. popoldne v salonu restav-
racije Mesar na Jesenicah. Ker je dnevni red zelo važen, se opozarjajo člani in članice, da se ga zanesljivo udeleže. Na dnevnem redu so tudi volitve zadružnega načelstva in mnogo drugih, za naš stan zelo važnih vprašanj; Hvalevredno je, da so se tudi nekatere šivilje začele zanimati za zadružne posle. Zato pa je potrebno, da si tudi one izvolijo v zadružni odbor dobre, energične tovarišice. — Odbor.
Preizkušnja vajencev in vajenk Zadruge krojačev in krojačic na Jesenicah se bo vršila dne 6. januarja 1927. ob 9. dopoldne v salonu restavracije Mesar na Jesenicah.
Razno.
Obrtniški koledar za leto 1927. V zalogi Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je izšel Obrtniški koledar za leto 1927. z jako pestro in zanimivo vsebino. Poleg uradnih podatkov* ki so potrebni vsakemu obrtniku, prinaša koledar pregledno tabelo o neposrednih davkih in državnih pribitkih v Sloveniji, lestvico za dohodnino in pa tabelo o prispevkih za delavsko zavarovanje, nekatera najvažnejša določila iz obrtnega reda, najvažnejše pristojbine, kolko-vine in takse in mnogo druge zanimive vsebine. Cena koledarju je s poštnino vred 12 Din in se naroča pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
Ivan Rebek — častni član in častni predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru. Starosta slovenskega obrtništva, velezaslužni bgrec v obrtniškem pokretu, gospod Ivan R e b e k, industrijec v Celju, je bil na zadnjem občnem zboru Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru izvoljen za častnega člana in častnega predsednika. G. Ivan Rebek je bil na bivšem Štajerskem prvi, ki je budil med obrtništvom stanovsko zavest, ki je obrtništvo organiziral. Kdor ve, kako težko je bilo delo zlasti na Štajerskem, ko je bil slovenski obrtnik le tlačan Nemcev, ta zna ceniti velike zasluge, ki si jih je pridobil g. Ivan Rebek za organizacijo slovenskega obrtništva. Bil je vedno naš — in ostal je naš! Še danes ga vidimo kot govornika na vseh večjih obrtniških zborovanjih in neumornega v svojem obrtnem društvu. Izvolitev za čast nega člana in častnega predsednika naj mu bo doltaz, da slovensko obrtništvo zna ceniti njegove velike zasluge, ta izvolitev naj mu bo .vsaj majhno zadoščenje za velike žrtve, ki jih je doprinesel v boju za obrtniške interese. Častitkam k tej izvolitvi se pridružujemo tudi mi in želimo, da bi ostal tudi v bodoče v naši sredi kot mož polu izkušenj in vnet zagovornik obrtništva.
Tečaj za čevljarsko prikrojevanje za mojstre v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti po novem letu tečaj za čevljarsko prikrojevanje za mojstre v Ljubljani pod vodstvom čevljarskega mojstra g. J. Stein-mana. Tečaj bo trajal vse delovne dni ot)i večernih urah, ki se določijo na dan otvoritve. Interesenti-mojstri naj prijavijo svojo udeležbo najkesneje do 25. decembra t. I. v pisarni urada, Krekov trg št. 10-1.
Nova strokovna knjiga za krojaštvo. Naš odlični strokovnjak Alojzij Kunc v Ljubljani je izdal o priliki svoje štiridesetletnice strokovnega dela novo slovensko Knjigo krojaštva». Izšla je kot tretja izdaja te vrste, vendar je popolnoma novo spisana in zrisana ter po vsebini tako povečana, da vsebuje vse, kar je treba danes krojaču znati, da more sigurno in pravilno prikrojevati. Večji del slovenskih krojačev se je že učil iz prejšnjih izdaj «Knjige krojaštva . Vsem tem bo nova izdaja dobro došla, ker bodo na podlagi že znanega našli nov vir, ki jim bo pomagal k popolnosti in znanju, kakor ga, zahteva sedanji
čas. Prepotrebna pa je ta knjiga vsem onim, katerim ne-dostaja pripomočka za pouk prikrojevanja v materinščini. Ker je knjiga jako poljudno pisana, je primerna za samo« uke, osobito pa jo priporočamo našim obrtno-nadaljeval-nim šolam. Vajencu je treba pri pouku v strokovnem risanju dati podlago, na kateri bo delal pozneje kot pomočnik in mojster. Knjiga je tudi tako pisana, da more učitelj, četudi strokovni lajik, lahko obvladati snov. Posebne vrednosti je tudi razvrstitev gradiva v knjigi, ker ima učenec pri vsakem kroju, kjer knjigo odpre, na desni risbo, poleg nje na levi pa dotični popis. Namen knjige, podati našim krojačem zanesljiv pripomoček za samouk v prikrojevanju moških in deških oblačil, našim učiteljem na obrtno-nadaljevalnih šolah pa pravilno podlago in olajšavo pri pouku v strokovnem risanju, je pisatelj popolnoma dosegel. Njegova želja, podati svoje znanje in izkušnje štiridesetletnega strokovnega dela v prid naše domače obrti in ljubezen do strokovne vede, ga ni plašila trudapolnega dela in ogromnih stroškov. S požrtvovalnostjo nam je zato ustvaril delo, ki je našemu obrtništvu v ponos, njemu samemu pa v čast! Knjiga, katero strokovnjakom in strokovnim učiteljem najtopleje priporočamo, obsega 112 strani na finem, močnem papirju; med temi je 50 strani slik in stane v platno elegantno vezana 150 Din, po pošti 10 Din več. — Naroča se pri Alojziju Kuncu v Ljubljani.
★ ★ ★
P O S F, A N O S
VSE gospodinje, katere sedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE,
PROSIMO, da s popolnim zaupanjem povsod
zahtevajo KOLINSKO CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne. — Pri nakupovanju
PAZITE, da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki z‘>to zasluži, da se uporablja v vsaki slovenski rodbini.
★ ★ ★
Zakon o kontroli semen. V zvezi z anketo in svojo pedstavko glede spremembe nekaterih določb zakona o kontroli semen kulturnih rastlin pri uvozu in notranjem prometu je prejela zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani od ministrstva trgovine in industrije obvestilo, da je ministrstvo v zadevi interveniralo pri ministrstvu poljoprivrede in vod in da bo načrt, takoj ko mu bo predložen, poslalo zbornicam, da podajo svoje mnenje in predloge.
Prodaja denaturiranega špirita obrtnikom. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je poslala Zvezi obrtnih zadrug naslednji dopis: «V zadnjem času nam dohajajo pritožbe, da organi finančne kontrole delajo veleprodajalcem denaturiranega špirita težave pri oddaji tega špirita obrtnikom in industrijalcem, ki ga rabijo za obratna sredstva (politiranje itd.). Finančni organi se postavljajo na stališče, da se sme po čl. 10. pravilnika o
prodajanju špirita, denaturiranega z občim sredstvom (Uradni list št. 242-74 iz leta 1925.) denaturirani špirit prodajati samo v zaprtih steklenicah, ki drže najmanj pot litra, dočim si smejo denaturirani špirit nabavljati v sodih samo veleprodajalci, ki polnijo steklenice in tako napolnjene steklenice prodajajo prodajalcem na drobno. S tako razlago pravilnika so nastajale obrtnikom in industrialcem težave pri nabavi denaturiranega špirita. Na številne pritožbe proti tej praksi je trošarinsko oddelenje generalne direkcije poreza pod štev. 37.998, 1926. odločilo, da se navedeni člen 10. pravilnika nanaša samo na prodajalce na drobno, ne pa tudi na obrtnike in industrialce, ki rabijo za obratne namene večje količine denaturiranega špirita. Po tej odločbi so obrtniki in indu-strijci upravičeni nabavljati večje količine denaturiranega špirita v sodih naravnost od veleprodajalcev. Za večje količine je pri tem razumeti količine nad 25 litrov. Vele-prodajalci sinejo na tak način oddajali denaturirani špirit šele potem, ko so se skrbno in zanesljivo prepričali, da je naročeni špirit namenjen faktično le neposredni porabi v industrijske (obrtne) svrhe. Oni neposredni porabniki, ki nabavljajo špirit v količinah nad 25 litrov, morajo na zahtevo finančnih organov pokazati predpisano prodajno boleto, katero jim mora izročiti vele-prodajalec.
Semenj za semena v Lwowu. Uprava Orientalskega semnja v Lwo\vu priredi dne 14., 15. in 16. januarja 1927. velik semenj za semena vseh vrst. Informacije in prijavnice dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Mednarodni semenj v Lvonu se vrši prihodnje leto od 7. do 20. marca.
Izvoz na Švedsko. Naš generalni konzul v Stockholmu opozarja, da nudi Švedska za jugoslovansko blago, kakor konopljo, hmelj, koruzo, slive itd. zelo ugodna tržišča in da bi bilo želeti, da bi se naši izvozniki za te trge intenzivneje zanimali. Generalni konzulat je vsem izvoznikom z brezplačnimi informacijami vedno rade volje na razpolago, zato je pričakovati, da bodo naši izvozniki možnostim vzpostavitve jačjih zvez s Švedsko v bodoče posvečali večjo pozornost.
Mednarodne uzance za trgovino z žitom. Težkoče, ki so večkrat nastale pri sklepanju in likvidaciji kupčij z žitom, so zaradi zastarelih borznih uzanc, ki niso več v skladu z značajem teh kupčij, dale splošni zvezi izvoznikov Rumunije v Bukarešti povod za sklicanje konference, na kateri naj bi se zastopniki najširših trgovskih krogov, kakor gospodarskih zbornic, borz, zvez, društev in posameznih tvrdk, posvetovali o načinu sporazumne določitve sklepnih pogojev, ki bi popolnoma odgovarjali modernim, praktičnim potrebam teh kupčij. Splošna zveza rumunskih trgovcev predlaga kot mesto zborovanja Bu-karešt. Zborovanje naj bi se vršio v prvi polovici januarja, od 8. do 15. Udeleženci naj bi se prijavili najkesneje do konca tega meseca na naslov: Asociatiunea Generala a exportaorilor de cereale din Romania, Bucuresti, Garenile Blanduziei.
«Izložbeni aranžeo ali «Navodila za aranžiranje izložbenega okna za vse stroke». Tak je naslov lične knjige, katero je spisal in založil g. Franc Kolbezer, izložbeni aranžer v Celju. Knjiga vsebuje 183 slik in skic, katere {nazorno in praktično osvetljujejo poučna izvajanja v knjigi. Knjiga je za nas Slovence nova in je prvo delo te stroke v našem jeziku. Pričakovati je, da interesirani trgovski in obrtni krogi pridno sežejo po tej publikaciji.
Pravilnik za izvrševanje dimnikarskemu obrta. ^Uradni list» št. 108 z dne 24. novembra prinaša pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta, ki govori v glavnem o
pogojih za izvrševanje dimnikarskega obrta, podeljevanje pooblastil, dimnikarskih okoliših, o rokih in času za ometanje, objektih za ometanje, odškodnini za delo, delovnih knjigah, dolžnostih dimnikarskega mojstra, izžiganju dimnikov, kaznih, ki se nalagajo dimnikarskemu mojstru, prestanku in prenosu dimnikarske pravice.
Zunanja trgovina Avstrije. Avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovino in promet je izdalo pravkar obširno poročilo o zunanji trgovini v drugem četrtletju 1926. Prva polovica leta 1926. zaključuje s pasivom 504-2 milijona šilingov; uvoz 1324-8, izvoz 820 6. V drugem četrtletju so prevozili v Avstriji 8,200.000 meterskih stotov blaga; med deželami, ki so blago poslale, je bila prva Italija z
2.400.000 stoti, nato Češkoslovaška z 1,400.000 stoti, Poljska in Nemčija. Med deželami, ki so blago prejele, je bila z 2,900.000 tonami zopet Italija prva, nato Nemčija z
2.300.000 in Češkoslovaška z 1,400.000 tonami. Kakor vidimo, je Češkoslovaška prav toliko blaga preko Avstrije pj-ejela, kakor ga je oddala. Iz Nemčije je šlo preko Avstrije 1,100.000 stolov blaga, tja pa 2,300.000 stotov, torej še enkrat toliko.
Koliko davka pride na osebo. Po podatkih, ki jih je zbrala angleška državna zakladnica, je naraslo davčno breme, ki pade na posamezno osebo v Zedinjenih državah, Angliji, Nemčiji, I Udi ji in Franciji od leta 1918. do 1925. v sledeči meri: Zedinjene države od 6 8 na 29 6 dolarjev, Anglija od 311 na 4‘26 šterlingov, Nemčija od 313 na 108'4 mark, Italija od 53'8 na 449 lir, Francija od 84-5 na 702-4 frankov.	*
Navodila zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubljani.
(Konec.)
Določila med učno dobo. Učni mojster je odgovoren, da vsak vajenec redno in točno obiskuje ves čas učne dobe obrtno-nadaljevalno šolo, ker zadruga sicer dotičnega vajenca ne sme svoječasno pripustiti k pomočniški preizkušnji in bi radi tega vajenec ne mogel nikdar postati samostojen obrtnik. Učnino za obrtno-nadaljevalno šolo mora plačati tisti, kakor se je to določilo v učni pogodbi. Če bi vajenec prekinil učno dobo, ali bil odpuščen, ali sam izstopil iz učne dobe, je to zadrugi takoj poročati in navesti vzrok, zakaj se je to zgodilo, da zamore zadruga ugotoviti ali je odpustitev ozir. izstop v zmislu § 101. obrtnega reda sploh opravičen. Dokler* zadružno načelstvo ni izreklo svojo odločitev, ne sme dotični vajenec pri drugem mojstru nastopiti učne dobe. Pri izstopu ne sme mojster nikdar izročiti vajencu delavske knjižice in učne pogodbe, marveč jih mora predložiti v dotičnem! poročilu zadrugi ali pa izročiti vajenčevemu očetu ali varuhu.
Učno izpričevalo (pismo). Po preteku učne dobe mora učni mojster izstaviti vajencu učno izpričevalo (pismo), ki ga je kolkovati s kolkom 10 Din. Izpričevalo je predložiti zadružnemu načelstvu v potrdilo, ker je sicer izpričevalo neveljavno. Obenem je poslati zadrugi vajenčevo oprostili no, ki znaša 40 Din.
Pomočniška preizkušnja. Četrtletno, in sicer meseca februarja, maja, avgusta in novembra vsakega leta, se vrše pri zadrugi v Ljubljani pomočniške preizkušnje. Vsak vajenec naj se priglasi v prvem četrtletju po preteku učne dobe k tej preizkušnji. Pred potekom učne dobe se vajenec ne sme pripustiti k preizkušnji. Za pripustitev k pomočniški preizkušnji mora prosilec vložiti lastnoročno pisano prošnjo na zadružno načelstvo, in sicer najkesneje do konca predidočega meseca. Prošnji je priložiti: a) učno izpričevalo, b) izpričevalo obrtnonadaljevalne šole, da je
prosilec vsaj zadovoljivo zadostil pouku te šole, in c) delavska izpričevala, če je prosilec že delal kot pomočnik. Obenem je poslati zadrugi takso za preizkušnjo v znesku 50 Din. Vsakemu kandidatu, ki je napravil preizkušnjo vsaj z zadovoljivim uspehom, se izroči izpričevalo o preizkušnji od preizkuševalne komisije, ali se pa obvesti, da preizkušnje ni napravil. Preizkušnja se lahko ponavlja po preteku 6 mesecev.
Opomba. Gg. člani se opozore, da je vsako prijavo ali odjavo ter sploh vsako naznanilo ali prošnjo vložiti pismeno, ker se zadruga na ustna obvestila ne sme ozirati in jih tudi ne bo vpoštevala.
šušmarstvo. Da se končno zatre šušmarstvo, ki nam vsem povzroča občutno škodo, se gg. člani naprošajo, da naznanijo zadrugi vsako osebo, ki bi se neupravičeno pečala z našim obrtom. Navesti je treba seveda konkretne primere, ker zadruga brez teh ne more ničesar ukreniti. Zadruga bo potem dotične šušmarje naznanila obrtni oblasti v svrho kazenskega zasledovanja. Ime ovaditelja bo držala zadruga strogo t a j n o.
Vplačevanje članskih prispevkov. Letna članarina se določi vsako leto na občnem zboru in se plačuje poljubno: mesečno, četrtletno, polletno ali celoletno po poštni položnici na lasten račun pri poštni hranilnici. Vsakemu članu se pošilja redno in brezplačno naš strokovni list «Obrtni Vestnika. Naročnino plača zadruga. Zadruga pošilja članom vsaka dva meseca poštno položnico, na kateri je označen zaostanek do konca dotičnega meseca. Če ostane zaostanek neporavnan, se pošlje po preteku dveh mesecev opomin in po preteku drugih dveh mesecev strog opomin, če član tudi potem ne poravna zaostale in narasle članarine se le-ta izterja potom politične oblasti. Ker pa to postopanje povzroča zadrugi veliko dela, članom pa nepotrebne stroške in tudi neprijetnosti, se p. n. člani naprošajo, da po možnosti že na prvo položnico poravnajo zaostalo članarino. Vsak opomin stane 2 Din in se zaračuna dotičnemu članu.
• .'^'WX.-V'W'V'V'W-*.'W'W'W-V'WV'V'W'VW'VVW'%.X.'V'V'V
LEKARNA
trnkoczy
LJUBLJANA
MESTNI TRG 4
Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet, preparatov, mineralnih voda
itd. 12-12
*************************************
Vsled ugodne nabave sirovin smo znatno znižali cene nogavicam in drugim pleteninam.
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike ter se priporočamo.
M. Franzi & sinovi
Privoz 10 Ljubljana Privoz 10
PoStni predal 44.	12—11
IVAN ZAKOTNIK
Tolefon St. 379
Telefon St. 379
mestni tesarski mojster
se priporoča za naročila vsakovrstnih del kakor: izvršitev modernih lesenih stavb, ostrešij za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, naprav za strope, raznih tal, stopnic, ledenic, paviljonov, verand, lesenih ograj itd. — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Načrti in proračuni po narot ilu. Parna žag a in strojna delavnica. Sprejema se les za obdelovanje, žaganje in rezanje furnirjev. — Zaloga furnirja.
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46.
Splošno. Zadruga pozivlje gg. člane k solidarnosti in splošnemu ter skupnemu delovanju. V slogi je moč! Zadružno načelstvo je vedno pripravljeno delovati v dobrobit zadružnih članov in nikakor nima prijetnega stališča, žal, večkrat celo neutemeljena predbacivanja. Poročajte, naznanite k varite lje, stavite' razne predloge! Zadruga bo vzela vsako naznanilo i. dr. v pretres in Vas o tem obvestila. Poročajte takoj in točno na vsako vprašanje in poziv, ki ga stavi na Vas zadruga in ne pustite vse v nemar, ker provzročate s tein sebi in zadrugi škodo in stroške, naši skupni stvari pa neuspeh.
Za konzorcij .Obrtnega Vestnika. Engelbert Franchetti. Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško' tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — oglase je plačati v napr.j lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Nova, velika
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik»!
Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.	18/26
Razglas.
Čevljarski vajenec, 16 let star, že več kakor eno leto v uku, želi svoje mesto pre-meniti. Išče se tedaj čevljarski mojster v mestu Ljubljani ali tudi na deželi, ki bi maral dečka vzeti kot vajenca in mu dati hrano in posteljo proti primerni odškodnini. — Pismene ali ustne priglase generalni varuh v Ljubljani, justična pal. soba št. 15, pritličje na levo.
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Narodni dom. Maribor
Štajerska klet, abonenti, kegljišče, haložan, znižane cene. — Oset 26/26
«POSEST»
realitetna pisarna, druž. z o. z„ Ljubljana, Miklošičeva c. L prodaja in kupuje: nepremičnine, razne trgovske, obrtne hiše, gostilne, kmečka posestva, graščine, stavbene parcele itd. pod najugodnejšimi pogoji.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Naj nižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg- št. 25.
Največji izbor • •
Popravila
27—25 .. Najnižje cene!
Premog in drva (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠTOR, NOVI VODMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
Ph. mag. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvozil, kirurgičnih in toaletnih predmetov, zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih, oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Vestne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne Knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresiovaiiju Zlasti plačuje za vloge i roti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najviSje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vlo^e in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, kei lamči z.m e poleg lastnega liraniluičnega premoženja Se MESTO LJUBLJANA i vsem pre >io tujem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njei tudi. sodišča denar mlado ernih. župni uradi cerkveni in občine občinski denar. #
NaSi rojaki v A meri-. I i^ilagajo svoje prihranke največ v nafti hranilnici.
Ker n denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posoj la po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
24-23
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
SEF
77
T
^0 SSI
d* z o. z*
tovarna olj. barv, firnežev in lakov Slomškova ulica št. 19 LJUBLJANA
Vodmat pr! Ljubljani
Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4 nasproti frančiškanske cerkve. 24-23
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
24-24
na menice in kredite	|
v tekočem računu * vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
24-22
j J. GOREČ j
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
Športni predmeti
najbolje — najceneje!
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000-
¥ Cenfrala: Uubliana. Dunajska cesta V
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Podružnice:
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
12—12
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle