Gospodarske stvari.
Čebelam nevarna sovražnica.
Kadar prijetno pomladanjsko solnce staja sneg, začne se gibanje po zemlji in pod zemljo. Živali, ki so spale po zimi, prebude se, rastline jamejo poganjati in se razcvitati, in razni prirodni pevci letajo pojoč in žvr-goleč po duhtečem vzduhu. Posebno zgodaj upajo si pridne čebele iz svojega domovja, v katerem so preživele trdo zimo, da breneč pregledajo vso okolico, kje bodo iz nova začele delo in si nabirale hrane. S paznim očesom leti čebela čez travnike, polja in gaje in utrujena se po-vrača domov. Večkrat mora počivati, ker so jej peroti po zimi postale okorne in ob pičli zimski brani opešale moči, ali je o prvem izletu precenila moči svoje in na vsem dolgem potu ni dobila nič brane. Take trenutke • prete čebeli mnoge nevarnosti. Ptiči in druge lačne živali preže na njo, in utrujena živalca jim je kaj povoljen prigrizek, zlasti ker jo sedaj kaj lahko ujemo. Če je ušla vsem tem pretečim nevarnostim, pride največkrat vsa upehana domov in pade malo korakov pred uljnjakom na tla. Tu je pa že čaka za vratna hladnokrvna roparica — žaba. Pod listom kake rastline ali pa v travi preži s široko odprtimi očmi na izbrano žrtev, katero ujame s spretnim skokom v ugodnem trenutku. In da si potolaži glad, treba je nikdar siti žabi dokaj živalic (15—-20), in toraj v malo dneh čebelarju napravi veliko škode. Posebno zjutraj in zvečer hodi na plen in preži s svojimi tovarišicami pred uljnjakcm. Če so pred njim nasajene cvetlice ali zelenjava, imajo te čebelne roparice kaj ugodno skrivališče in zbere se jih obilo, če hoče čebelar varovati čebele, naj jirj spomladi ne izpušča pie-zgodaj, ker večkrat poginejo, kadar nenadoma potegne mrzla sapa, ali jih pa polove  ptiči, prostor pred uljnja-
kom naj pa potrebi vsakih, zlasti širokolistnatih rastlin in slednje jutro in večer poišče prežeče roparice in jih odpravi. Žab pa ni treba pobijati, ker so koristne, ampak prenese naj jih v zelenjak, kjer naj love škodljive žuželke, črve i. t. d.
List 38.