Leto IX._T Celju, dne 30. aprfla 1914._Št. 12.
NARODNI LIST
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
0 posojilnici v Šoštanju.
Kakor se je večkrat pisalo po časopisih, je posojilnica v Šoštanju imela zaradi nepoštenega poslovanja enega prejšnjih odbornikov izgube okoli 270 tisoč kron. Ni bila šoštanjska posojilnica v tem o-ziru izjema, temveč so se v zadnjih letih podobni žalostni slučaji zgodili tudi drugod. Tako sta imeli dve štajerski posojilnici, ki sta članici klerikalne Zadružne zveze v Ljubljani, in sicer slovenski posojilnici v Laškem trgu in Marnbergu velike izgube, skupaj za 260.000 K, kakor se čita v predzadnjem uradnem revizijskem poročilu o klerikalni Zadružni zvezi v Ljubljani. Nemci pa so podobne polome imeli v nemških posojilnicah v Laškem trgu in v Št. Lenartu v Slov. goricah. Po drugih kronovinah je žalibog istotako dovolj takih žalostnih slučajev in torej ni res, da se take stvari najdejo samo v Zadružni Zvezi v Celju, kakor bi človek sodil po vpitju nasprotnikov te Zveze. Opomnim nasprotno, da je ta Zveza, ki obstoji že 31 let in je ena najstarejših v Avstriji, imela doslej med vsemi avstrij-lomov.
Posojilnica v Šoštanju je štela lani nad 600 članov — letos jih je v jamstvu še 530 — vsi jamčijo s celim svojim premoženjem. Zadružna Zveza je vse člane natančno cenila in dognala, da je izguba po 270.000 K popolnoma krita. Vendar ni hotela gnati posojilnice takoj v konkurz, ker je vedela, da bi pomenilo to za člane ogromno škodo, ter je skušala izgubo pokriti na drug način. Pred vsem je v posojilnici sami napravila popolen red. Tedne in tedne so bili Zvezini revizorji v Šoštanju, da so uredili notranje poslovanje posojilnice. Nato je skrbela, da se šoštanjska posojilnica rešj Ivan Vošnja-kove tovarne, ki jo je morala prevzeti za dolg Iv. Vošnjaka. Največja zasluga g. drja Kukovca, Zvezi-nega podpredsednika je, da je šoštanjsko posojilnico rešil te tovarne. Ta tovarna je namreč za posojilnico imela vrednost nad 400.000 K, nesla pa ni niti vinarja, ker je stala. Posojilnica je na tovarni torej imela letne izgube na obrestih po 5% nad 20.000 K, razuntega zgubi tovafna, ki stoji, na svoji vrednosti od leta do leta zmiraj več. Največja sreča je torej za posojilnico, da je dobila za to tovarno novo hišo na Dunaju, ki je danes med brati vredna 270.000 K in se tudi obrestuje. Posojilnica je dobila mesto tovarne, pri kateri je na leto imela izgube svojih 40.000 do 50.000 K, hišo, ki se ji obrestuje za 270.000 K. Ali je torej bila za posojilnico menjava dobra ali ne? Nam priprostim Zemljanom, ki računamo z navadnim svinčnikom, se zdi, da je bila menjava za posojilnico koristna in da moramo biti drju Kukovcu hvaležni, ker ni nehal poprej, predno ni rešil šoštanjske posojilnice tovarne. Spoštovani Kari Verstovšek misli seveda drugače. Zdi se ml pa, da zato, ker menjave ni izvedel on, temveč njegov politični nasprotnik!
Zadružna Zveza je tudi pri svojih članicah agi-tirala za prispevke, da se izguba šoštanjske posojilnice pokrije. Tudi to ji je dalo mnogo dela. A vse skupaj bi ne pomagalo nič, da ni prišel lani polom nemške posojilnice v Laškem trgu. Če bi tega nemškega poloma ne bilo, bi šla šoštanjska posojilnica že lani v konkurz. Ker pa so Nemci za rešitev svoje posojilnice vpregli državo, so isto zahtevali tudi Slovenci glede Šoštanja in vlada rii mogla eni prošnji ugoditi, drugo pa zavrniti, temveč je ugodila obema. Če bi bila prišla samo slovenska prošnja, bi bila gotovo zavrnjena.
Vlada je dala 200.000 K in je zahtevala, da morajo ostanek plačati člani šoštanjske posojilnice sami. Člani so tudi v resnici podpisali okroglo 60
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 E, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev.
tisoč kron in bi bili to tudi vplačali, ako bi jim to priporočal tudi dr. Verstovšek, kojega politični pristaši so po veliki večini člani šoštanjske posojilnice. Toda pri podpisovanju izjav za te prispevke je baje rekel g. sodni predstojnik Pavljček, da teh podpisanih zneskov itak ne bo treba vplačati; naj podpišejo člani, da se bo vladi lahko reklo, da se Je toliko in toliko podpisalo. Plačati pa ne bo treba. Na to so člani podpisali. Po mojem mnenju veljajo podpisi tudi tedaj, če se jih je res tako dobilo, kakor trdi Verstovšek. Bila bi nadalje po mojem mnenju za člane še zmiraj najmanjša škoda, ako se tiho vdajo in podpisane zneske vplačajo. Toda Verstovšek, ki je seveda pametnejši od mene, pravi, da je za člane bolje, ako ne plačajo. Razume se, da je ljudstvu zmiraj tisti ljubši, ki pravi, da ni treba plačati, kakor pa oni, ki zahteva denar. Prvega blagrujejo, drugega pa kamnajo. In tako je imel Verstovšek vse člane na svoji strani, posojilnici Je še pa naprej ostalo 60.000 K nepokrite izgube.
Te razmere je zadnja številka »Zadruge«, katere urednik sem jaz, opisala in grajala Verstov-škovo postopanje. Verstovšek »mandlc-hebdihaul« je seveda takpj napisal članek v »Stražo« pod vzglavjem »Šoštanjska posojilnica in gosp. Miloš Stibler«, v katerem se dela sicer silno učenega, a moram vkljub temu jzjaviti, da žalibog ne morem z njim razpravljati o bilancah, ker on o tem premalo razume. Z hvaležnostjo pa vzamem samo njegovo priznanje v vednost, da je res odsvetoval članom plačati izgubo. Te odgovornosti se ne bo mogel odkrižati poprej, predno ne bo na drug način poskrbel za kritje izgube. Mogočno pravi: »Vodil sem celo akcijo glede sanacije, ker so me naprosili kmetje.« — Nadalje: »Zastopal sem pri celi akciji vestno našega kmeta, sedaj ga pa naj pustim na cedilu?« Tudi to hvaležno vzamem na znanje. Sklepam namreč iz tega to-le: Člani šoštanjske posojilnice imajo sedaj v Vas tako imenitnega zagovornika, da si boljšega želeti ne morejo in smo vsi od Zveze proti Vam seveda prave ničje. Ne znamo ničesar in ne zmoremo ničesar. Najbolje bo torej, da se celo sanacijsko delo odslej prepusti popolnoma Vam, Zadružna Zveza pa naj šoštanjsko posojilnico izključi iz članstva, da pač ne bo nikdar nič več imela prilike, Vašemu uspešnemu sanacijskemu deju nasprotovati in Vas v Vašem blagodejnem in plodonosnem delovanju ovirati. Tako bo najbolj prav, Kari Verstovšek, kaj ne?
Eno bi se h koncu še rad pomenil z Vami, Kari Verstovšek. Vi imate to navado, da radi grozite s pasjim bičem in drugimi podobnimi sredstvi, ki se jih po nedeljah popoldne v obili meri najde po nekaterih slabih gostilnah. Tako grozite tudi meni, da me boste še naučili manir. Seveda, ubogi Stibler je uradnik, kot tak je odvisen ini tak človek sploh 'ni človek ter nima pravice do lastnega mnenja. Pravico do lastnega mnenja imam samo jaz, Kari Verstovšek, ki vlečem trojno plačo: profesorsko, deželnoodborniško in državnozborsko. Jaz veljam za tri ljudi in smem imeti lastno mnenje, ljudje a la Stibler pa, ki so odvisni, tega ne smejo imeti. Molčijo naj, če ne, jim pa zagrozimo, da jih spravimo ob kruh. Vi, Kari Verstovšek: pozna se Vam, da ste kot »veren katolik« še mladoleten, sicer bi že vedeli, da take grožnje niso krščanske. No, pa to opravite z svojim spovednikom dr. Korošcem. Mene kot Slovenca zanima stvar le toliko, da se mi zdi, da ljudje s takimi »grozilnimi« manirami skušajo ravno pomanjkanje inteligence nadomestiti z grožnjami in drugimi podobnimi pritiklinami slabih gostiln. Pa tudi to bi me ne zanimalo prav nič, ko bi Kari Verstovšek ostal lepo v Mariboru doma kot
Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju.
profesor in magari še »hišni posestnik« po vrhu. Toda Kari Verstovšek zavzema danes najvažnejšo slovensko politično mesto na Štajerskem, on je edini slovenski deželni odbornik. Jaz sem si vedno* mislil, da se da v takih korporacijah, kakor je de?, odbor, opraviti nekai samo z velikim znanjem, 1 z zdravim razumom. Vladajoča struja med štaj. Slovenci je menda druzega mnenja, zato pa je poslala v dež. odbor grozečega Kari Verstovšeka!
Miloš Stibler, uradnik.
Štajerske novice.
Seja izvrševalnega odbora narodne stranke se
vrši v soboto 2. maja ob 8. uri zvečer v mariborskem Narodnem domu.
Ali bodemo Celjani zaostali za Mariborčani? V zadnji številki »Narodnega lista« smo poročali o prekrasni slavnosti, ki so jo priredila mariborska narodna društva v nedeljo 19. aprila v spomin 500-letnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod. Ljudi se je na slavnosti kar trlo — in ni bilo enega, ki bi ne bil ganjen in navdušen pri »Volkunu« in »Tugo-meru«. Krasota staroslovenskih noš, ki se je v obema igrama pokazala strmečim gledalcem, je vse očarala. Z istimi nošami se uprizorita »Volkun« in »Tugomer« tudi v'Celju; prepričani smo, da si jih bo prišel vsak pogledat, zlasti ker se obe igri s toliko osobjem ne dasta razun v Mariboru in Celju nikjer na Štajerskem uprizoriti. »Volkun« je še prav posebno zanimiv zaradi tega, ker je dr. Schwab uglasbil posamezne pesmi iz njega. V nedeljo 17. se bode vršila velika slavnost 5001etnice pri nas v istem obsegu kakor je bila v Mariboru. Celje je vedno glede narodnega radikalizma prvačilo na Štajerskem, naj pokaže tudi sedaj, kar zmore. Slavnost se bode vršila popoldne, tako da bodo imeli zunanji obiskovalci čas in priliko priti pravočasno domu. Konec bo namreč najkasneje ob pol 8.; z železnico so torej ugodne zveze proti Št. Jurju in v Laški trg, za Savinčane pa se bode preskrbelo za tisti večer automobilno zvezo. Imejte pred očmi 17. maja je slavnost 500 letnice v Celju, tje morajo vsi zavedni Slovenci spodnjega slovenskega Štajerja.
Poročil se je v pondeljek 27. aprila v Brežicah g. dr. Franjo Lipold z gospodično Ivanko Balonovo z Bizeljskega. Prisrčno častitamo!
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes 30. aprila 1914 v Narodnem domu.
Narodna mlačnost in brezbrižnost se hoče oprijeti nekaterih celjskih Slovenk in Slovencev. Po zimi n. pr. je bilo dostikrat koga videti v mestni šmiri, ki ji pravijo nekateri tudi gledališče. Dasi naši ljudje dobro vedo, da so tam le nedobrodošli gostje, pa vendar še lezejo tje — in izostajajo zato pri slovenskih gledaliških prireditvah v Narodnem domu. Po cestah se sliši naše narodne gospe in gospodične, kako lomijo ljubo švabščino in nič ne zardevajo, če se jim Nemci sami zaničljivo posme-hujejo. Seveda je za ono našo publiko, ki hodi v cerkev, bolj »nobl«, če se udeleži maše v takozvani »nemški« cerkvi. Slovenski naj molijo Boga menda samo kmetje! Ker so Nemci bolj bogaboječi, nastane naravnost smešen pri^r, da se v »nemški« cerkvi služi maša za — Slovence! Razume se konečno, da imajo po mnenju premnogih »nobl« in manj »nobl« žensk slovenski trgovci slabo blago in slov. obrtniki še slabše izdelke. Seveda, če ne bo nikdo nič od njih kupoval, ne bodo mogli konkurirati z Nemci! Na kolodvoru slišiš naše ljudi, kako zahtevajo vozne listke v nemščini in na pošti za-taje svoj materni jezik vkljub dvojezičnim napisom
celo — odvetniki in državni poslanci. Telefonske številke napovedujejo premnogi Slovenci in uslužbenci najboljših slovenskih tvrdk nemški. In tako dalje, gradiva se je nabralo toliko, da bo treba izvanredno ostre metlje. Bili smo doslej skoro preveč prizanesljivi. To pa nam največ in najbolj škoduje. Jeden, ki dosti vidi in sliši.
Vprašanje iz celjske okolice. Došlo nam je vprašanje: »Kdo so mladi ljudje, ki razsajajo po naši okolici, letajo po travnikih, tulijo nekake pesnil in se obnašajo kot kaki pocestni potepuhi?« Naš odgovOf: Oprostite, tako se ne smete izražati o članih najmlajšega celjskega nemškega društva po imenu »Wandervogel« (ptica selivka). Načelnik tega društva je znano uljuden mož in, pristen Nemec; le hudoben slučaj je hotel, da nosi češko ime Kalab; v odboru so c. kr. profesor Potočnik, c. kr. profesor Greil, ravnatelj Praschak in še drugi odlični pedagogi. Kako si morete misliti, da bi ti odlični možje dovoljevali mladim članom gimnazijcem take razposajenosti? Ker so povrh c. kr. uradniki, bodo tudi vedeli, da se v okolici ne sme dražiti slovenskih kmetov z nemškimi trakovi in pesmimi. Vem, da boste rekli, da ti mladi pobje svojih učiteljev in vodjev ne poslušajo; zato pa bodo isti gotovo le veseli, ako vi te izzivajoče mladiče sami po zasluženju primete za ušesa ali jih pa s primerno leskovko naučite boljših manir.
Vprašanje na visoki c. kr. deželni šolski svet. Po mestu Celju pripovedujejo hudobni ljudje, da so morali te dni ob četrt na 9. uro zjutraj odpeljati štiri profesorje s celjske višje gimnazije, ker niso bili zmožni podučevati. Ker bi le znalo biti na teli govoricah kaj resnice, prosimo visoki c. kr. deželni šolski svet, naj se informira»po tej zadevi pri ravnatelju Proftu. Celjska višja gimnazija slovi, kakor znano, po celi Avstriji zaradi svojega odličnega dijaškega materijala; škoda bi bilo, če bi jo spravljali kaki germanski profesorski pijanci na slabo ime.
»Slovensko delavsko podporno društvo v Celju. Občni zbor vrši se dne 3. maja ti. ob 2. uri popoldne v dvorani gostilne g. Confidentija v Zavodni pri Celju z običajnim vsporedom. Odbor se obrača tem potom do vseh celjskih in okoliških slovenskih delavcev, da mu z marljivo osebno agitacijo olajšajo delo, tako da bo zastopano slovensko delavstvo v častnem številu. Posebno opozarjamo na to, da nastopi tukaj po občnem zboru kot govornik g. dr. Josip Mandič iz Trsta, kateri bode obdeloval temo »Zakaj bodi slovenski delavec na Slovenskem zaveden Slovenec.« Govoril bo tudi o organizaciji slovenskega delavstva. Naj torej nihče ne zamudi tega podučnega predavanja. Po zborovanju se vrši v istih prostorih »majniško slavje« slovenskega delavstva.
Volitve v pokojninski zavod. Razposlali smo pozive vsem slovenskim delodajalcem, ki so vpisani kot volilni upravičenci skupine D (svobodni poklici) za volitve delegatov \ občnem pokojninskem zavodu. Ti pozivi veljajo enakomerno tudi za vse volilno opravičene nameščence. Doslej se tih je le še malo število odzvalo. Opozarjamo ponovno na svojo dotično okrožnico in na nujnost ln važnost zadeve. Mi smo si z volilnimi pripravami naložili mnogo dela in Izdatkov in smemo vendar saj toliko zahtevati, da se gospoda našim dopisom odzovejo, sosebno ker ne gre za osebne koristi, ampak za splošno narodno stvar. Prosimo tem potom še enkrat vse volilne upravičnce iz skupine D (šefe in nameščence), naj nam takoj vpošljejo glasovnice in izrecno svarimo pred separatističnim postopanjem. Le če stojimo zelo složno in zberemo vse slovenske glasove, dosežemo vspeh, ki ga pri teh volitvah želimo doseči. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju.
Ali so bolniške blagajne obvezane svojim zavarovancem plačati plombiranje zob? Na neko vprašanje v slučaju, ko se je neka bolniška blagajna branila plačati zavarovancu plombiranje zob, temveč le stroške za izdrtje zoba, je ministrstvo za notranje stvari oddalo mnenje, da je plombiranje zob, ako se to izvrši vsled zobnega gnitja, smatrati kot potrebno zdravniško pomoč v bolezni v zmislu bol-niško-zavarovalnega zakona in torej kot bolniška podpora v zmislu § 6. št. 1 tega zakona, ki jo morajo bolniške blagajne plačati. Ministrstvo so pri tem vodili naslednji prevdarki: Plombiranje zob je naperjeno proti zobnemir gnitju, ki povzroča luknje v zunanjih zobnih plasteh, bolestna vnetja zobnega mozga in tudi kostne kože in vsled tega tudi izgubo zoba in oškodovanje prebavnega delovanja. Ako gnijejo zobje, se mora zob, ako se zdravnik za to izreče, velikokrat plombirati in ne izdreti, ker se s plombiranjem doseže nele odstranitev bolezni, ampak navadno tudi ohranitev zoba. — To mnenje je objavljeno v štev. 10. letnika 1912 »Amtliche Nach-richten des k. k. Ministeriums des Innern«, ki se jih lahko naroči v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju.
Iz Gaberja pri Celju. V soboto 2. majnika ob 8. uri zvečer se vrši v gostilni Sokolskega doma v Gaberjih predavanje g. dr. Antona Schwaba »o prvi pomoči v nezgodah« za člane prostovoljnega gasilnega društva v Gaberjih. Gostje dobrodošli.
Iz Gaberja pri Celju. Občni zbor Ciril in Metodove podružnice za Gaberje ter okolico se vrši v soboto 9. majnika zvečer v gostilni Sokolskega doma. Vspored običajen. Gaberski ter okoliški Slovenci, pridite vendar enkrat mnogoštevilno na občni zbor, pokažite, da ne spite spanje narodne zaspanosti! Mi rabimo narodnih bojevnikov, osobito sedaj, ko se nam bo tik pred nosom otvoril nemški otroški vrtec.
Iz Celja. Ob priliki mesečnega zborovanja učiteljskega društva za celjski okraj v nedeljo, dne 3. maja se vrši točno ob 8. uri dopoldne predavanje voditelja tečaja Jos. Žagarja o umetniški vzgoji naše mladine. Tema: Današnja moderna ornamen-tika in kritični pregled dveh izdelanih ploskovnih nalog učencev in višje stopnje deške okoliške šole v Celju. Vstop dovoljen vsem članom društva kakor tudi gostom.
Celjski Nemci in okrajna bolniška blagajna. Na občnem zboru delegatov celjske okrajne bolniške blagajne so bili izvoljeni v načelstvo, nadzorstvo in razsodništvo izključno celjski nemškutarji. Doslej je Oechs kradel pod temi gospodarji kakor je hotel, ali je tudi v bodoče pričakovati boljšega gospodarstva? S pomočjo najpredrznejših volilnih sleparij komandira sedaj malo celjsko mesto v o-krajni bolniški blagajni tri velike sodnijske okraje. Vlada podpira to krivično nadvlado s tem, da Je volitve potrdila in spravila slovensko večino v blagajni ob vsako pravico. Ce ji je toliko na teh smrdljivih celjskih nemčurjih, naj pa da nam Slovencem lastno bolniško blagajno za okolico! Premoženje sedanje blagajne naj se po kakem pravičnem ključu razdeli in potem ne bodemo delali Slovenci celjskim renegatom v njihovi blagajni napote. Pri sedanjih razmerah ne sme noben način ostati.
Značilno za klerikalce je postopanje o priliki petstojetne slavnosti ustoličenja v Mariboru. V »Straži«, ki je nihče ne bere, so delali propagando za slavnost, ker se hočejo prilizniti inteligenci. V »Gospodarju«, ki pride med ljudstvo, so pa hujskaii proti. Taki so ziniraj. Samo na to zrniraj delati, da ja ljudstvo ne bo prišlo v dotiko z ljudmi, ki bi u-tegnili revežem oči odpreti, da sprevidijo, kako lumparijo uganjajo ž njimi ljudje, ki delajo politiko pod zastavo vere, pekla in nebes in si s tem polnijo svoje mošnjičke. Tudi pri inseratih postopajo mariborski klerikalci prav nepošteno: V >, Stražo« sprejmejo vsak inserat, tudi od kakega naprednega denarnega zavoda, ker itak vedo, da dotičnik, ki inserira v »Straži«, ne bo imel od tega niti najmanjšega haska. Pri »Gospodarju«, tam se. takoj izvijejo! In še se najdejo ljudje, ki kar rinejo s svojimi inserati v »Stražo«!
Imenovan je za korespondenta štajerskega ar-hivnega sveta prof. Jožef Kožuh v Celju.
Klub slovenskih kolesarjev ima svoj občni zbor v soboto dne 2. majnika v gostilni Krušič ob Ljubljanski cesti ob 8. uri zvečer. Ker se namerava letos prirediti v kratkem več lepih izletov, je želeti mnogo udeležbe, da se pomenimo. Kolesarji torej, ganite se!
Iz Žalca. Žalska narodna društva uprizorijo v spomin 5001etnice ustoličenja koroških vojvod v nedeljo 10. maja ob 3. uri popoldne v dvorani gosp. Robleka Meškovo igro »Na smrt obosjeni«. Govori g. profesor dr. Ilešič iz Ljubljane. Odbor.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Mesto tukajšnjega postaje-načelnika je razpisano in kakor se čuje, ga dobi Slovenec. S tem bo ustreženo že davnim željam prebivalstva in bodo gotovo tudi zginili nedostatkl, ki so se kazali včasi na škodo železnice in potnikov.
Sejm na Ponikvi ob J. ž. se vrši mesto četrtega majnika teden dni pozneje, tj. 11. majnika. Ponkov-ljanski sejm se je priložil, ker je -1. sejm tudi v Št. Jurju. Vabimo kupce na Ponikvo, ker pride tja dosti živine.
Iz Šoštanja. Klerikalci so jo z šoštanjsko posojilnico grdo polomili. Verstovšek in Pušenjak, ki sta kot »dobra katoličana« še zelo mladoletna, sta se s svojim hujskanjem proti sanaciji blamirala. Klerikalci so v blatu, pa ne vedo kako bi se izkopali. V takih slučajih si skušajo pomagati zmiraj s kako nepoštenostjo. Tako tudi sedaj. Dokaz petkova »Straža«, kjer pišejo: »da napadajo celjski liberalni zadrugarji radi tega Verstovška in Puše-njaka, ker morajo celjski liberalci predložiti natančne račune glede dunajske hiše. Gotovo so računi zelo zanimivi, ker jih liberalci od leta 1911 naprej niso hoteli predložiti.« Take falotarije, kakor je storjena s to »Stražino« notico, je zmožen samo najbolj pokvarjen človek, kajti tukaj se naravnost namiguje, da se je kradlo ali bogve kaj. In kdo je, ki se boji račune predložiti, »Liberalci« in »celjski liberalci«! Zakaj pa ne poveste imena? Zakaj ne rečete n. pr.: Zadružna Zveza v Celju si ne upa predložiti računov ali pa dr. Kukovec ali pa dr. Božič? Zakaj ne imenujete imena? Zato, ker sami veste, da bi v tem slučaju šli kašo pihat, tako pa vas ne more nihče tožiti, če sumničite samo »liberalce«. Sicer pa, kakoršen je človek sam, tako misli tudi o drugih. Kdo je pokradel žc več slovenskega narodnega premoženja, kakor klerikalci? Spominjamo samo na vseučiliški fond. Torej, kužeki, mir!
Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju je umrla inati župnika in dež. posl. Ozmeca, Ana Ozmec.
Koncert šentpavelskega pevskega društva, vspored velikega spomladanskega koncerta, ki ga priredi Šentpavelsko pevsko društvo v nedeljo 3. maja ti. ob 4. popoldne pri gosp. Sadniku ob Sa-vinskem mostu: 1. Majniku v pozdrav. Sattner. 2. Oj z Bogom ti planinski svet, J. Aljaž. 3. a) Usehli cvet, b) Rožmarin, dr. Schwab — oktet. 4. Slanica. Dr. Schwab. 5. a) Pogled nedolžno oko. Sattner, b) Jadransko morje, A. Hajdrih, c) Svarjenje, Hu-bad; poje iz prijaznosti šentrupertsko pevsko društvo. 6. V blag spomin svojemu pevovodju: Re-gina coeli — Ludvik Hudovernik. 7. Na planine. Sattner. 8. Slovo od domovine. Leban. Veliki mešani zbor nastopi v savinski narodni noši, kakor se je nosila pred 100 leti. Sodeluje godba na pihala.
V konkurzu je Marija Tabor, lastnica trgovine z moškimi oblekami v Celju. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Josip Karlovšek.
Južnoštajersko hmeljarsko društvo priredi po že objavljenem dnevnem redu nedeljo, dne 3. maja tega leta dva poučna shoda in sicer predpoldne po sv. opravilu na Gomilskein in popoludne ob 3. uri pri Št. Jurju pod Taborom; oba shoda se vršita v šoli. Mnogobrojne vdeležbe pričakuje društveno vodstvo.
Sadna razstava. Kmetijska podružnica Št. Jur ob juž. žel. namerava v slučaju ugodne sadne letine letošnjo jesen prirediti sadno razstavo za Spodnje Štajersko, na kar interesente, osobito kmetijske podružnice celjskega, breškega in konjiškega okraja že sedaj opozarjamo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazal g. Fr. Škerlec, trgovec pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 7 K 90 v. To vsoto se je nabralo na odhodu g. Janže-koviča pri Sv. Trojici K 4.20, v veseli družbi v Benedičkem vrhu 3 K 70. Ker se nista mogla udeležiti Žiherjevega pogreba, poslala sta B. F. Gselrnan pri Sv. Martinu 5 K. Neumorno deluje CM. podružnica v Trbovljah in daje vspodbudne vzglede rojakom širom domovine! Nabiralniki so vrgli ta mesec čistih 85 K 59 v. Slava! Prvenstvo je dobil nabiralnik v gostilni Goropevšek, posebno delavne so bile gospice Grebenčeve. »Sokoli« so nabrali po pogrebu pok. K. Počivavšeka 10 K na predlog krožnega staroste br. Tauferja. Gdč. Ocepkova se je vrnila k svojemu nabiralniku, a »slovenska mati« ga. Ana Dimnikova je pridobila v nabiralnik 28 K. Živela ta prezaslužna predsednica Ž. CM. podružnice!
Učiteljska imenovanja. Deželni šolski svet je imenoval definitivnega učitelja v Makolah Božidarja Gselmana za definitivnega učitelja v Petrovčah, suplenta Franca Šafariča v Vučji vasi za definitivnega učitelja istotam; definitivno je nastavil nadalje Ivana Živka v Studenicah in Cirilo Deleja pri Novi Štifti.
Iz Jurkloštra. Naš g. župnik je na Velikonočno nedeljo organista in pevke pri procesiji nekaj suval in potem jim je še v cerkvi sramoto napravil. Zavoljo tega zdaj organist in pevke proti župniku štrajkajo in smo imeli že večkrat tiho mašo. Župnik je pa tako predrzen, da je s prižnice izjavil, da organist zato več ne orglja, ker je premalo bernje dobil. Resnica je pa le, da se ne pusti od župnika suvati in sramotiti in je bil z bernjo popolnoma zadovoljen. Res lahko vera peša, ako župnik v cerkvi take uganja. Škofa pa prosimo, da spravi to nadlogo od nas. Farani.
Od Ksaverija v Sav. dolini. Dne 19. aprila je imel potovalni učitelj gosp. Franc Gorica n v tukaj-šni šoli podučno predavanje o kmetijstvu. Navzoči, katerih se je zbralo precejšnje število, so sledili z živim zanimanjem njegovemu prav poljudnemu govoru. Obljubil nam je, da nas v kratkem zopet obišče ter bode kazal streljanje kamenja z novim sredstvom »dinamonom« ter bode pri tej priliki oral z nekim najnovejšim plugom. Kmetje, vdeležite se takrat v prav obilnem številu!
Iz Št. Jurija ob Taboru. Tukaj ima trgovino s špecerijo neka J. Hanžič, ki ima to prelepo lastnost, da nosi v župnišče marnje. Tako je šla na veliko sredo zvečer z butaro novic v župnišče. To priliko pa je porabil nek pobalin in udri v njeno prodajalno. Med tem ko je trgovka v župnišču praznila svojo košaro z marnjami, izpraznil je tudi tatič njene predale ter si osvojil okrog 400 kron denarja. Ko je prišla Hanžičeva domov, zagleda, kaj se je zgodilo. No in hitro je obdolžila nekega uglednega posestnika iz Braslovč, ki je slučajno popravljal streho pri sosedu, da je on vzel denar, češ da je vedel, kam je djala ključ. Takoj na to mu je tudi začela preiskovati žepe, in to možu. ki je vseskozi poštenjak. Opravila seveda ni nič. Hanžičevi seveda privoščimo to kazen, župnika Zdolška pa vprašamo, če mu je to donašanje pošt v župnišče po volji?
Iz Št. Pavla pri Preboldu. Nedavno smo čitali
v »Slovenskem Narodu«, da je dobila Slovenska Bistrica v osebi g. dr. Lebarja dobrega zdravnika. Zdi mi umestno opozoriti Savinjsko dolino na dejstvo, da imamo tudi v Št. Pavlu izbornega zdravnika g. dr. Vinka Tajnšeka, ki je tudi bil učenec znanega slavnega kirurga dr. Šlajmerja in se udeležil vojne v Srbiji, kjer je deloval kot zdravnik v Nišu nad štiri mesece. V kratkem času kar je pri nas, se je zelo priljubil in želeti bi bilo, da stalno ostane v naši lepi Savinski dolini.
Iz pisarniške službe pri sodnijah. Kanclist Jakob Peteršinek je prestavljen iz Kozjega v Konjice; orožniški stražmojster Ivan Ratej je pa imenovan za kancelista v Kozjem.
Iz Šmarja pri Jelšah. Zakonska Franc in Antonija Horvatič si zaradi moževega pijančevanja in zapravljanja že dolgo časa nista bila dobra in te dni se je vršila pri šmarski sodniji obravnava zaradi ločitve. Ob tej priliki je Horvatič v sodišču streljal na svojo ženo iz revolverja; en strel jo je zadel v vrat, drugi v hrbet. Smrtno nevarno ranjena se je zgrudila. Horvatič je zbežal, a so ga takoj zasledovali in prijeli. Sedaj je pri celjskem okrožnem sodišču pod ključem.
Iz Konjic. Volitve v okrajni zastop se bližajo. Upamo,, da se Slovenci pripravljajo na častno in uspešno udeležbo.
V Skalcah pri Konjicah je zgorela viničarija veleposestnika Franca Dobnika. Škoda je krita z zavarovalnino.
Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani.
m
m.
»Mariborski Glasnik" dobe le
naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K.
MARIBORSKI GLASNIK
GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIB0R» V MARIBORU

Uredništvo v
Mariboru, Tegetthoffova J^J cesta št. 30.
Politični shod v Mariboru.
Crez 150 ljudij se je bilo zbralo minolo nedeljo v Narodnem domu in napolnilo malo dvorano. Shod |e bil javen, vsakomur dostopen. Sklicalo ga je Narodno politično društvo »Maribor«. Predsednik društva, g. odvetnik dr. Dragotin Koderman je o-tvoril shod. Prvi govornik odvetnik g. dr. Vladimir Sernec je govoril o zgodovini Slovencev zadnjih 500 let. Izvajal je približno tako-le: Letos obhajamo Slovenci 5001etnico zadnjega ustoličenja karantan-skih vojvod. Važen zgodovinski dogodek je to za nas. L. 1914 je bil ustoličen zadnji vladar samostojne slovenske države Karantanije. Takrat, je preminula naša samostojnost, od takrat naprej smo nazadovali. Ponemčevalni vpliv nemške duhovščine, naseljevanje Nemcev, podložništvo, 300 let trajajoči navali divjih Turkov, vse to je vplivalo v tej smeri. To so glavni vzroki, da smo po številu padali, na ozemlju izgubljali, v omiki zaostajali. Podložništvo, neznosni davki in davščine, Turki, pred katerimi se je nemška gospoda poskrila po gradovih, so vzbudili v podložnem slovenskem kmečkem ljudstvu upor. Kmečki upori za nas niso sramotno marveč častno dejstvo, ker kažejo, da Slovenci nismo hlapčevski narod po svoji naravi, marveč le vsled sile in pritiska sovražnih rnočij. Ugodno je vplival na naš razvoj protestantizem. Ustvaril nam je slovensko slovstvo. Primož Trubar je naš prvi slovstvenik. Protireformacija je uničila v naših deželah protestantizem a nam obenem se-žigala na grmadah slovenske knjige. Za Marije Terezije in cesarja Jožela II. so nastopili v socijalnem oziru boljši časi, toda narodne zavesti še takrat med nami ni bilo. To so zanesli med nas še le Francozi, ki so ustvarili iz slovenskih dežel in Dalmacije posebno državo Ilirijo, ki jo smerno imenovati slovensko državo. Ko so Francozi zapustili naše dežele, je sicer narodna misel nekoliko zaspala, toda zamrla ni več. L. 1848 je bila odpravljena tlaka. Slovenci so si postavili tudi svoj političen program, zedinjeno Slovenijo. S členom 19. drž. osnov, zakonov nam je zasijalo 1. 1867 zopet nekaj več narodne svobode. Od takrat naprej napredujemo vidoma. Če se danes po 500 let ozremo na minola stoletja, smo lahko ponosni na sebe. Naša dosedanja zgodovina je zgodovina trpečega naroda. Toda mi smo žilav, vstrajen, svež narod, nravno nepokvarjen. Zato se tudi pomnožujemo bolje od Nemcev. Drugi narodi so preminoli, mi nismo. In danes lahko rečemo, ako nas niso ugonobili Turki niti nemški grajščaki, nas danes tudi Nemci in Ita-ljani ne bodo in če jim gre pri tem avstrijska vlada še tako na roko. Burno odobravanje je sledilo govoru.
Nato sta o sedanjem političnem položaju na Slovenskem poročala g. drž. poslanec dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane in za njim dež. posl. Veko-slav Kukovec iz Celja. Dr. Ravnihar je podal vzroke, zakaj narodna stvar ne more naprej, kakor bi to bilo potrebno. Manjka nam zlasti vseslovenska narodna stranka z enotnim kulturnim in narodnim programom. Klerikalci so se sicer povspeli do stranke, ki se razteza na vse slovensko ozemlje, toda narodnost te stranke poznamo vsi dobro. Za piškavo strankarsko pridobitev proda klerikalna stranka vse Slovenstvo. Zato ravna vlada s Slovenci tako protizakonito, ker dobro ve, da se dobi slovenske klerikalce za vsako stvar in če je še tako gnusna. Odkar je na Slovenskem dobila večino klerikalna stranka, nam krajša vlada leto za letom naše pravice na šolskem, upravnem in gospodarskem polju. Kaj je vladi do člena XIX. osnovnega zakona o ravnopravnosti jezika! Nič. Vlada pa bi ne mogla teptati naših pravic, vsaj v tej meri ne, ako bi naši klerikalci ne bili tako popustljivi, ako bi imeli na svojem programu zapisano na prvem mestu narodove a ne osebne koristi. In če se spomnimo septemberskih dogodkov 1. 1908., kako je postopala takrat vlada in kako so šele postopali klerikalci. Po vseh kotičih so stikali za liberalnimi september -skimi »zločinci« in jih zročali »oblasti«. (Podobni so židovskim duhovnikom, ki so zročali prve krst-jane rabljem.) Toda ne to nas ne srne plašiti. Greh bi bil obupati nad obstojem. Mi gremo naprej, število protiklerikalnih glasov narašča od dne do dne po vsej Sloveniji in to nam daje upanje, da pri prihodnjih volitvah klerikalcem ne pojde gladko. Naše delo bodi: iztrgati klerikalcem iz rok dosedanjo moč in prevrat pride sam po sebi. Nadalje je govornik govoril še o potrebi, da se politično naslanjamo na brate Hrvate in Srbe. Kritikoval je našo zgrešeno zunanjo in notranjo politiko, ki grozi u-propastiti Avstrijo. Naglašal je, da hočemo mogočno donavsko državo, ker je to i država nas Slovencev, na katere obstoju imamo interes. Ako pa hoče obstati taka Avstrija, se mora vladati v njej ne nemško in ne madžarsko, ampak avstrijsko, tj. pravično napram vsem narodom. Sicer pa imajo u-sodo države v rokah drugi. Kar se nas Slovencev tiče, lahko rečemo, da se ne bojimo ničesar. Toda pripravljeni moramo biti na vsako eventualnost. Zato, pripravljajmo se. Delajmo od zore do mraka! Burno ploskanje je pokazalo, da so zborovalci istega mnenja kakor dr. Ravnihar.
Na to se je bavil dež. posl. dr. Kukovec s tem, koliko so se naše narodne zahteve načeloma obravnavale v štajerskem deželnem zboru. Tako se je bil na pr. zanimiv boj za stan, ki pride pri napredovanju Slovencev v spodnještajerskih mestih v prvi vrsti v poštev, namreč za obrtništvo. Nemci so nas od pamtiveka predstavljali svetu kot izključno kmečki narod. Vedo namreč dobro, da jim more postati na Spodnjem Štajerskem, kjer so naseljeni le v mestih in trgih, nevarno le uradništvo, obrtništvo, trgovstvo in delavstvo. Zato se upirajo z vsemi silami razvoju teh stanov. Slovenski človek bi po nemškem mnenju moral le obdelovati zemljo in s prodajo pridelka bogatiti nemškega trgovca ln obrtnika, pot do boljšega kruha mu mora biti po mnenju Nemcev zaprta. Zato so vedeli Nemci s pomočjo prepokorne naše vlade preprečiti vsako upoštevanje slovenskega obrtništva pri imenovanju članov državnega obrtnega sveta, pri imenovanju obrtnih inštruktorjev, pri volitvah v graško trgov-sko-obrtno zbornico. Komaj in komaj smo dosegli nekaj organizacije slovenskih obrtnikov. Ravno zato, ker vidimo, kako sovražijo Nemci naše obrtnike, bi jih morali varovati kot punčico v očesu, morali bi gledati na zvišanje moči in ugleda naše obrti, ne pa jo uničevati in poniževati. Slednje pa so vsi slovenski poslanci razun mene v deželnem zboru mirno storili in imajo še žalosten pogum, da izdajajo udarec po slovenskem obrtništvu kot »narodno pridobitev«. Še nekaj takih nastopov in slovenska obrt se bode odtujila našemu narodnemu delu! Govornik je na to razpravljal še o studenški šoli, o jugoslovanski debati v štajerskem deželnem zboru, o zapostavljanju slovenskih sodnikov in o drugih važnih rečeh. Zborovalci so mu navdušeno pritrjevali.
Nato so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:
I.	Slovenci, dne ?6. malega travna 1914 zbrani na javnem shodu v Narodnem domu v Mariboru razumevajo položaj mariborskih Slovencev kot najmočnejša severna slovenska straža slovensko-štajerske zemlje. Spominjajoč se leta 1414., ko je bil zadnjikrat v slovenskem jeziku ustoličen vladar ka-rantanskih Slovencev, se zborovalci dobro zavedajo, da so v zadnjem 5001etju bile teptane pravice slovenskega naroda in slovenskega jezika. Razumevajoč in pravilno ocenjujoč zgodovinski razvoj slovenskega in sosednjega nemškega naroda vidijo Slovenci, zbrani na tem shodu, rešitev in boljšo bodočnost slovenskega naroda v poglobitvi absolutne narodne misli, narodne zavesti, v kulturnem in gospodarskem razvoju ter poživljajo ves slovenski narod, da se z vsemi zakonitimi sredstvi in
najodločnejšim bojem upre proti nadaljnemu po-nemčevanju obmejnih Slovencev. Smatrajo, da so Slovenci važen činitelj na jugu monarhije, najboljši stražnik proti najnevarnejšemu sovražniku habsburške dinastije na jugu. Zato trde, da je slovenski narod kot čuvaj ob ključu k Jadranskemu morju upravičen zahtevati od države, katere del je i slovenska zemlja, da ga ne ovira v njegovem narodnogospodarskem, kulturnem in narodnem razvoju. Trde, da je dolžnost države, interesu celokupnostl pospeševati razvoj slovenskega naroda. Z ozirom na sedanji težavni notranjepolitični položaj smatrajo za potrebno, da se v okvirju avstrijske državne polovice slovenske dežele in pokrajine združijo nemudoma v jedno upravno celoto.
II.	Slovenci, zbrani dne 26. mal. travna 1914 na javnem shodu v Narodnem domu v Mariboru zahtevajo, opirajoči se na obstoječi zakon v členu XIX. osnovnih zakonov, da se odpravijo kričeče krivice, ki se gode slovenskemu narodu na polju šolstva in uradovanja ter se izvede popolna rav-nopravnost. Zahtevajo zlasti, da se pri vseh slo-vensko-štajerskih javnih uradih nastavljajo le u-radniki, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika v govoru in pisavi.
Zahtevajo, da se v bodoče pri vseh slovensko-štajerskih državnih in deželnih uradih in zlasti tudi pri osrednjih uradih sprejemajo uradniki slovenske narodnosti po razmerju s številom slovenskega prebivalstva.
Zahtevajo, da se v deželni službi štajerski da Slovencem primerno število uradniških mest.
Zahtevajo čimprejšnjo razširitev celjske slovenske nižje gimnazije v slovensko višjo gimnazijo; zahtevajo, da se ustanovi v Ljubljani nad-sodišče za Kranjsko in slovenski del Štajerske ln Koroške.
Zahtevajo, da se v spodnještajerskih avtonomnih mestih uvede proporcijonalni volilni red.
III.	Slovenci, zbrani dne ?6. malega travna 1914 na javnem shodu v Narodnem domu v Mariboru zahtevajo, da pristojne oblasti občinskega predstojnika v Studencih prisilijo, spoštovati zakone, naj mu takoj zaukažejo, razpisati komisijonalni ogled za stavbo slovenske šole, ki jo bo v Studencih zgradila CMD. Zahtevajo, da se fttestnemu magistratu v Mariboru zaukaže, da mora dovoliti na-lepljenja slovenskih plakatov na javnih, v to določenih prostorih.
Mnogo mariborskih stvari, med drugim tudi podrobno oceno »Volkuna« in »Tugomerja« na petstoletnici smo morali odložiti za prihodnjič.
Poziv mariborskim okoliškim Slovencem! V soboto in nedeljo (2. in 3. majnika) se bodo prodajale po mariborskih cestah in ulicah pa tudi po hišah cvetlice. Prodajale bodo gospe, gospodične in gospodje. Za cvetlice nabrani denar se bode razdelil med nemška društva in šole. Z nabranim denarjem bodo Nemci ponemčevali slovenske otroke. Niti vinarja ne dobi od tega kak otrok v slovenski šoli, niti vinarja ne dobijo slovenska društva, slovenske šole. Pač bo rekla ta ali ona gospa, da Je to »za uboge otroke«. Toda to je le zahrbten izgovor. Naroden greh stori vsakdo, ki bi sodeloval pri tej prireditvi in kupoval cvetlice. Da, mi Slovenci bi si kopali sami svoj grob, ako bi v soboto in nedeljo kupovali od nemških dam in gospodov ponujene cvetlice ali pa jim sicer kaj darovali. Nimamo drugače ničesar proti kakemu cvetličnemu dnevu. Naj si ga makar Nemci prirede vsako nedeljo. Toda nam ni treba dati ničesar, nobeden naših ne sme tam sodelovati. In če naberejo Nemci stotisoč, niti enega vinarja bi tam ne smelo biti slovenskega. Sicer pa smo mnenja, da bodo nemški prireditelji vedeli, da je nespodobno, nadlegovati slovensko občinstvo in mu ne bodo vsiljevali cvetlic. Saj sodeluje skoraj samo nemško izobraženstvo. Posebno čudno pa je, da so si Nemci za to svojo prireditev izopsodili predsednika na c. kr. sodniji, namreč nad-svetnika dr. Detičeka. Menimo, da je kaj takega pač neumestno.
»Straža« prinaša v svoji poslednji številki nekako »poročilo« o našem nedeljskem shodu. Vsebine posameznih govorov seve po resnici ne omenja, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi marsikateri klerikalec spregledal in izpoznal lopovščine klerl-kalnes tranke. Pač pa navaja list baje »natančno« število navzočih in kopico naših ljudij celo imenoma. Na shodu je bilo tudi 5 klerikalcev, med njimi 2 urednika. Ta pa bržčas nista utegnila slediti izvajanjem govornikov, ker sta prišla le zato, da preštejeta navzoče in se potem glede števila pošteno zlažeta. Poročilo je sploh nizkotno in značilno za duševno obzorje urednikov glasila spodnještajerskih duhovnikov.
Majnikov izlet v Hoče (k Rojku) prirede v nedeljo dne 3. majnika popoldne slovenski železničarji. Njim se pridružijo člani ostalih mariborskih narodnih društev. To bo veličastna pomladanska manifestacija mariborskih Slovencev! Lanskega izleta v Slivnico se je udeležilo okoli 500 ljudij samo iz Maribora. Upamo, da bo letos udeležba še večja. Mariborski Slovenci, 3. majnika v Hoče!
Mariborski slovenski učiteljiščniki priredijo v nedeljo dne 3. majnika v Rušah pri Novaku gledališko predstavo »Graničarji«. To je znana hrvaška ljudska igra s petjem, ki bo zelo ugajala tudi našemu občinstvu. Čisti dobiček gre v prid Dijaški kuhinji v Mariboru.
Na mariborski pošti telefonistke nočejo razumeti slovenski. Odvetnik dr. Koderman se je zaradi tega pritožil. To je takoj pomagalo. Seveda so sedaj vsi Nemci po koncu. Sosed Nemec, imej vendar pamet! Saj smo v Mariboru in ne v Berlinu.
Radi našega nedeljskega shoda vlada precejšnje razburjenje med mariborskimi Nemci.
Falska nesreča pred sodiščem. Dne 3. grudna lanskega leta se je pri stavbi elektrarne na Fali podrl leseni rušt, ubil 3 delavce: Janeza Sevra, Franca Domanjka in Antona Geratiča ter težko poškodoval Antona Čiriča. Nesreča se je zgodila tako-le. Elektrarna ima svojo lastno ozkotirno t. zv. poljsko železnico za prevažanje kamenja, prsti itd. Ta železnica teče najprej na trdnih tleh, ob nasipih pa se nahaja lesen rušt, po katerem je položen tir železnice. Tir na ruštu je namenjen le praznim, nikakor pa ne nabasanim vozovom. Vsled pomanjkljive pozornosti pa je prišlo dne 3. grudna troje nabasanih vozov na leseni rušt, ki se je vsled prevelike teže udri in ubil 3 delavce, 1 pa težko poškodoval. Sodišče je uvedlo preiskavo in dognalo, da sta nezgodo več ali manj zakrivila inženir Ha-cinger in zavirač Markovič. Inženirja Hacingerja zadene krivda zaradi tega, ker je baje slabo sestavil leseni rušt, zavirača Markoviča pa, ker nI pravočasno zavrl in tako ni zabranil, da bi nabasani vozovi ne prišli na tir tir na lesenem ruštu. Minolo soboto sta stala oba pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Sodišče se je prepričalo, da inženirja Hacingerja ne zadene nikaka krivda, pač pa zavirača Markoviča. Hacinger je bil oproščen, Markovič pa obsojen na 8 dni strogega zapora. — Mnenje vseh delavcev o tej nezgodi je, da zadene glavna krivda vedno podjetnike same, ki jim ni mar za življenje revnega delavca. In posebno, kaj je nemškim podjetnikom do tega ali pogine pod tramovi in rušti 10 ali 50 slovenskih delavcev! Nič! Nikdo se ne zmeni za otroke ponesrečencev. Včasih se še zglasi s kako besedo sočutno srce rahločutnih ženk, potem pa je vse zopet pozabljeno in pri podjetju se nadaljuje delo s prejšnjo neprevidnostjo.
Posamezne številke »Narodnega lista« z »Mariborskim glasnikom« vred se dobe za 10 v pri gosp. Vilku Weixlu, trgovcu, Glavni trg 22 in pri Ivanki \VeixIovi, trgovki, Gosposka ulica 33.
Il Priporočajo se sledeči tvrdke: I
3 @
iS
Mestna lekapna pri
c. ki>. orlu v MARIBORU
.u
Telefon št. 133.
Glavni trg, poleg potovža.
Poštne pošiijatve 3 krat na dan. ^fjj^
Fluid proti protinu 1 K., — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog.
P
■ai
a
iHHEKHaHgsranaBniagiBSj
j Pf»flflf 11«fA4«i|l|f »loga pohištva V Maribora	[
j f ICMIV JHorosla cesta št. 10 =	|
■	prIp,0^0ča sv?->° bo«ato zalogo politiranega In motnega pohištva Iz trdega ali mehkega lesa za spalnice,	■
■	obednice, salone, kuhinje. Divani, otomane, žlmnice, mize, stoli in ogledala v izredno bogati izberi.	■ b Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna.
Slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine že otvorila drugo
trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke
ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljeae moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene že od 40 K, za dame od 38 K naprej. — Za dobro ii solidno blago se jamCi. Na zahtevo se izbire franko dostavijo.
K obilnemu obisku vabita najvljudneje
Božič in Lorberf Maribor
Tegetthoffova cesta 23 in 34.
■ Od 1. marca se nahaja trgovina y Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop).
i
JtoVosti za spotnlad!
Volneno iu perilno blago za dame, sukno za gospode v veliki zalogi priporoča
M. E. ŠEPEC, Maribor
Grajski trg štev. 2.
88
Špecerijsko blago, yino y steKlenicah, premog in drya priporoča
A. lfertnik,
Maribor, Koroška cesta št. 17.
, • •. . ! i
Bogata zaloga. Tedno sveže blago.
Odpomagano je! Jfi Več potrebno
kupovati ali naroCevati blago pri tujih-neznanih trgovcih. Če želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. »brnite se na
Prvo slov spodnještajersko razpošiljalnico
J. Jf. SoJtarIČ, jViaribor, «zTš.
Ceniki in vzorci na željo brezplačno.
—ir.T —mrw—iwii~
Slaščičarna EMAN ILICH
JViaribor, Gospotsft ulica il 38.
Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandit, raznih peciv in slaščic.
Naročila za gostije in Veselice se točno izvršijo.
Najnižje cene.	Solidna postrežba.
Dobro urejeno za trgovce.
lavnemu občinst/u naznanjam, da sem se naselil pri Sv. Trojici v Slov. goricah začasno kot substitut g. dr. A. Kraigherja in ordinujem v njegovi hiši.
vsakovrstna, kakor travna, deteljna, grah, salata, cvetlice itd. se kupujejo gotovo najboljše v staroznani in že večkrat odlikovani trgovini
Maribor, Zofij in trg štev. 1 (t gradu).
y zalogi tudi vsakovrstno špeceri jsko blago in deželni pridelki.
lak. Vezjak
krojaški mojster, Maribor
Grajski trg (v Gradu)
izdeluje točno in solidno obleke za gospode in
dečke po meri in po najnovejšem kroja. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah.
r-
praktični zdravnik.

Slavnemu občinstvu v Merita —in okolici—-
Usnje!	Podplat!
Nova trgovina!
Matija Naveržnik
naznanja, da je otvoril na Tegettlioffovi cesti štev. 16 v Mariboru v hiši odvetnika dr. Rosine trgovino z usnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami. Izdelnje sam tndi gornje dele obnval in sicer zelo dobro in po izredno nizkih cenah.
stražna nesreča
za vsakega gospodarja je slaba streha. Stroški za nove drase strehe iz slabega materijala, vedna popravila, požari, uničijo v kratkem najboljšega gospodarja.
Tej nesreči se izogne,,
kdor si da napraviti
streho
iz zarezane opeke
0 nflCj
vljudno naznanjam, da sem npeljal v svojo, poprej Šumenjakovo trgovino raznovrstna, priznano najboljša Ouedlinbnrška nemška semena, kakor garantitano čisto štajersko deteljo, lucerno, vsa travna in zelenjavna semena najboljše kakovosti, po najnižji ceni. Ob enem priporofiam svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga. Posebno nudim za velikotioCne praznike v nakup zelo lepe rozine kg od K 1'20 naprej, moko št. 0 ii K —"38 itd. Kupujem oves vsako množino po 16 do 18 K, pšenico po 20 do 22 K, vinski kamen po K l"— do K flO.
Priporočam se za mnogobrojen obisk z velesp"štovanjem
~3ost Šerec, fTlaribor"
Tegetthoffova cesta št. 57
Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge vrste opeke, strešne in zidne, cevi za drenažo i. t. d. iz najboljše večkrat premlete ilovice po najnižjih cenah.
« Slovenska, brivniea i e ■
■> Maribor, Tegetthoffova cesta ste«. 22 ■
B	__p	b
Juro Gredlič i
■
se priporoča slav. občinstvu za obilen poset. 5
Izdeluje tudi lasulje, brade itd. Maskiranje za gledališke nastope po ceni. J
s
I
H
I
Vsled zelo ugodnega in velikega naknpa prodajam do preklica
•9 '
, Velikonočnih
koje stanejo navadno 12—20 vinarjev, sedaj po 4—6 in 10 vinarjev. 10.000 map pismenega papirja belega in barvanega v navadni ceni SO in 60 vinarjev, 1000 kasgt modneda in pismenega papirjg, v prejšnji ceni. od 1—4 sedaj le po 40 vinarjev do K 1'80. Vsakdo naj torej izkorišča to ugodno priliko v
9
n ■>( it
veletrgovini V. WEIXL.
■i , M.< < B / i i u» ;; f :	':! '
Maribor, Glavni trg štev. 22.
Slovenci! Kupujte pri Slovencu!
Popravila točno in po ceni.
urar, zlatnfnar in ocalar jViaribor, Tegcttfiofi. c 3$
prtfi urar od glaVttega Kolodvora.
Tovarniška zaloga samo najboljših ur, pirstanov, verižic, uhanov itd. Očala, ščipalnike, daljnoglede, zdrav, toplomere, časomere, tehtnlee za vino, mošt jtd. — Plošče in igle ,za gramofone. — Prerijske ure, Schafhausen, Ornega, Zenlth, Eterna. iBiiiuvfijl fh "IO^S"^ £>«f
Iz Trbovelj. Trboveljska podružnica SPD. priredi v soboto dne 2. maja ob 8. uri zvečer v Forte-jevi dvorani planinsko rajanje ali planinski ples. Igral bo dobroznai trboveljski šramel pod osebnim vodstvom g. Oskar Molla. Obleka turistovska ali narodna. 'Vsak udeleženec lanskega dirindaja se še z veseljem spominja na prijetne urice, ki jih je preživel pri naši prireditvi. Letošnja bo nadkriljevala lansko. Zabave in veselja ho dovolj. Trboveljci ln sosedje vsi isti dan v Fortejevo dvorano na Vodah. Vsak prijatelj naših planin in veselja dobrodošel. Na veselo svidenje! — Odbor.
V Trbovljah se je ustanovila zadruga za rejo bikov muropoljske pasme. Za načelnika je izvoljen g. Ivan Pust. K zadrugi je pristopilo doslej 15 članov.
Gostilničarji in trgovci! V Dravski dolini (tri postaje od Maribora), kjer se ravno sedaj močno razvija industrija, je na prodaj hiša z gostilno, trgovino in trafiko. Cena približno 40.000 K. Kupnine bi bilo treba plačati v gotovim le malo, ker bi se lahko prevzela vknjižena bremena. Dokupiti bi se dalo tudi še zraven poljuben kos zemljišča. Želeti bi bilo, da pride dotična važna postojanka v slovenske roke. Pojasnila daje podružnica »Branibora« v Mariboru (Narodni dom).
Vzoren sin svojega očeta je brez dvoma Matija Šaler, iz gornjeradgonskega okraja doma. Po poklicu je bil dalje časa natakar, in pri tem poklicu je pozabil marsikaj, med drugim tudi lepo zapoved »spoštuj očeta«. Njegov oče enakega imena Matija Šaler se je bil lansko leto tožil z Jožefom Veber iz Radgone in ga tudi ovadil pri državnem pravd-ništvu, da bi mu baje bil drve kradel. Posledica tega je bila, da je bil Jože Veber zaradi zločina tatvine in goljufije obsojen na 8 mesecev težke ječe. Kot priča je bil takrat zaslišan tudi Matija šaler mlajši in potrdil, da je ta res drve kradel. Med tem časom je oče Matija Šaler svoje posestvo prepodal svojemu sinu Alojzu Šaler, sina Matija pa je prezrl. To je tega tako ujezilo, da je sklenil kruto se maščevati. Naznanil je sodniji, da ga je oče zapeljal h krivemu pričevanju in da to, kar je povedal kot priča, ni resnično. Okrožno sodišče je zaslišalo mnogo novih prič, a vse so potrdile, da si je Matija Šaler mlajši vse to izmislil le iz maščevanja. Zaradi tega je bil sedaj obtožen. Končno je priznal sam, da je bilo to le izmišljeno in da ni res, da bi ga bil oče zapeljal h krivemu pričevanju. Za to svojo očetovsko ^ljubezen je dobil Matija Šaler minolo soboto pri okrožni sodniji v Mariboru 8 mesecev težke ječe.
Od Sv. Trojice v Slov. gor. Tu se je naselil začasno kot substitut odišlega zdravnika dr. Kraigherja g. dr. Brunon Weixl. Ordinuje v Kraigherjevi hiši. Novi zdravnik je služboval za časa lanske balkanske vojske med brati Srbi v Nišu. Novi zdravnik je naroden mož. Zato ga pozdravljamo v naših lepih Slovenskih goricah.
0!d Sv. Lenarta v Slov. gor. (Slučaj Koser.) Prejeli smo sledeči dopis: »Neresnično je, da bi hotel Dominik Koser zastrupiti svojo mater in svoje sestre. Res je le sledeče: Dominik Koser vstopil je lansko leto prostovoljno k vojakom. Po smrti očetovi zahteval pa ie od matere, naj podpiše prošnjo, da bi ga zopet pustili domu. Ker je fant jako potreben stroge discipline skoz nekaj let, se je mati temu branila. Iz jeze se je fant "napil, vzel iz očetove miznice strup ter ga vrgel vpričo najmanje deset ljudi v večerjo, češ da se bode zastrupil. O kakem morilnem ramenu tedaj ni govora. Ker pa je dalje divjal, potrl nekaj steklenic in krožnikov, dala je mati poklicati orožništvo, katero je odgnalo razgrajača. Toliko resnici na ljubo.
Zgodnji roj. Posestnik Štefan Mramor iz Kapel pri Brežicah dobil je dne 22. tm. močan roj, ker je redka prikazen v tako zgodnji pomladi. Sadno drevje krasno svete, slive so že odcvetle in obetajo obilnega sadu.
Pri Sv. Marku v laškem okraju se je ustanov vila zadruga za rejo bikov muropoljske pasme. Za načelnika je izvoljen Martin Frajle. K zadrugi le pristopilo doslej 20 članov.
Iz Bizeljskega se nam piše: Na Belo nedeljo popoldan priredilo je naše gasilno društvo peš-izlet v sosedni Št. Peter in svoj prihod tudi naznanilo načelniku požarne brambe šentpeterske, g. I. Drofe-niku. Naš izlet je imel v prvi vrsti namen, pridobiti šentpetersko požarno brambo, ki vendar nima niti jednega Nemca v svoji sredini, za slovensko povelje, tako da bi se. za Bizeljsko, Pišece in Št. Peter lahko ustanovila v tesnejšo organizacijo gasilna župa. Pripomniti moramo, da se vse sosedne požarne brambe poslužujejo že slovenskega povelja; jedini Št. Peter se ne more in noče iznebiti malomarnega in bedastega predsodka proti slovenski komandi. Bizeljska požarna bramba se sicer ni nadejala kakega oficijelnega sprejema od šentpeter-skega gasilnega društva, ker bi Bizeljanom bil nemški komando na čisto slovenskih tleh v zasmeh in pomilovanje, vendar da je g. načelnik Drofenik izginil o priliki. našega dohoda iz svoje gostilne kakor kafra in da ni imel volje in časa, počakati doma na naš mu naznanjeni dohod, tega nismo pričakovali. Saj menda vendar ni na Belo nedeljo opravljal zopet posel klerikalnega agitatorja po Orešjem! To preziranie od gostilničarja Drofenika si hočemo Bizeljani prav dobro zapomniti. Odkorakali smo v gostilno g. R. Gabrona, kjer smo bili izvrstno postreženi in kjer smo se pri vbranem petju in vznešenih zdravicah in bodrilnih govorih krasno zabavali. Šentpeterskim gasilcem pa, katerim Vam klije v srcu ljubezen do slovenskega jezika in do lepega Vašega slovenskega kraja, kli-
čemo: Vzdramite se iz Vašega narodnega~spanja, otresite se nemškutarskega hlapčvanja, bodite ponosni in zavedni slovenski gasilci in — proč z nemškim poveljem! (Ta Drofenik je tisti človek, ki je pri zadnjih občinskih volitvah v Št. Petru divje agitiral za klerikalce. Zato pa ga je tudi »Slov. Gospodar« posebej pohvalil.)
Podgane — pogrebci. Pri Antonu Brezniku, posestniku v Sp. Zerjavcih, okraj Sv. Lenart, je stanovala v ločeni kočici neka Marija Belna pd. Stol-mica. Žena je bila celo svoje življenje čudakinja, ki se ni z nikom pajdašila. Prihranila si je k temu več sto kron in bila zaradi tega še bolje nezaupljiva. Sosedje omenjene Marije Belna že od oktobra lanskega leta niso več videli, ker pa je biia vedno tako sama zase, se sploh niso brigali za njo. Ravnotako ne njen gospodar. Stražmojstru Jožefu Vouku od Sv. Trojice pa je postala ta dolga odsotnost žene sumljiva in tako je udri preteklo sredo v hišo, katerih vrata so bila od znotraj zataknjena z klinom. V sobi pa se mu je pokazala nenavadna slika. Mesto Marije Belna našel je v postelji le še par člo-večjih kosti. Vse drugo pojedle so brezštevilne podgane, ki so se udomačile v hiši čudne starke.
Mesto ljubice — nož. Vinko Gornik in Jože Dvoršak sta se oba potegovala za ljubezen lepe Klemensbergerjeve v Moridi. V soboto dne 26. tm. našel je Gornik svojega tekmeca že pred oknom ljubice, kar je imelo kot posledico pretep, pri katerem je potegnil Gornik nož in ga zasadil s tako silo pod pazduho Dvoršaku, da se temu sedaj vidi v prsno votlino. Mesto k ljubici je moral prvi v ječo, drugi v bolnišnico. Oboje neprijetno.
V	Smolincih, okraj Sv. Lenart v Slov. gor., so zgoreli hlevi posestnika Zagoršeka. Zažgali so bojda v odsotnosti starišev otroci.
Velika dirka se vrši v Mariboru v dnevih 21., 22., 23., 25. in 26. maja.
V	konkurz je prišel krojač Štefan Kampuš v Poljčanah.
Murski Sokol v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 3. maja 1914 v dvorani Kukovec gledališko predstavo: »Gospod Grobski ali grajščak in kmet«. Igra je vzeta iz kmečkega življenja ter se vrši v letu 1872. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina po običaju. Vabimo vse svoje prijateljice in prijatelje poštene zabave. Nazdar! — Odbor.
Iz Cezanjevec pri Ljutomeru. Pri nas so se klerikalci tako skregali pri volitvah, da so se tožili. Zdaj pa pošteno plačujejo stroške. Tudi k nam je začel zahajati »Narodni List«. Klerikalci se radi tega hudo jeze, a ne bo nič pomagalo, kajti mladina ne verjame ničesar »Laži-Gospodarju«. Mlad »liberalec.«
Iz Ljutomera. Zabavni večer, ki ga je »Slov. pevsko društvo v Ljutomeru« tudi letos priredilo na velikonočni pondeljek, je bil res sijajen. Še od lani nam vse one lepe melodije, ki so nas očarale, odmevajo v srcu, zato smo nekako nestrpno pričakovali začetka. Prostorna dvorana je bila že polna, sedeži razprodani, a še vedno so prihajali novi gostje, ki so. se zakasnili v Emauzu ali pri dobrih prijateljih. — Pozdravil je navzoče pritlikavec iz Balkana, na kar se je začel koncert s čveteroročno veseloigro na klavirju, katerej so sledile pevske točke mešanega, moškega in ženskega zbora, ena točka lepša od druge, tako da človek res ni znal, katera točka je bila najlepša. Tem je ugajal bolj moški zbor »Mornar« s krasnim bariton-solo č. g. Lov-reca, oni zopet se niso naveličali ploskati in klicati tako dolgo, da je gpdč. Slavka, ta ljubka slavka, ki je tudi že lani vzbudila pravi vihar navdušenja v nas, tudi zdaj ponovila umetno in fino, in vendar tako nedolžno-ljubko svoj samospev »Na lipici zeleni«. A zaostali niso mešani zbori »Barčica« in »Vigred« ter »Milada« in »Srbske narodne pesmi«. Vse točke, same na sebi že lepe, bile so vsled preciznega in prisrčnega prednašanja res krasne. Srč-kan je bil tudi ženski zbor »Slovenka«, katerega so nam zapele same ljubke mladenke, res Slovenke. Odobravanje je bilo silno, zlasti pri krasnem moškem zboru ter pri prednašanju »Srbskih narodnih pesmi«, a radi pomanjkanja časa je ostal naš burni »Še enkrat!« neuslišan. Občudovali smo še spretnost gdč. Seršenove in gosoic Zacherlovih pri igranju na klavir, občudovali pa najbolj zmožnost, vstrajnost in neumorno delavnost našega obče spoštovanega gospoda Zacnerla. Sijajen vspeh koncerta mu bodi vsaj mala odškodnina za mnogi trud, za vstrajnost njegovo. Bog ga nam ohrani! Po koncertu se je vršila gledališka igra »Volkašin«. Da ne bo moje poročilo predolgo, naj omenim samo na kratko, da nismo preveč povedali, meneč, da naše mlade moči tako pri petju kakor pri gri obetajo mnogo. Igralo se je izborno, brez izjeme. Kata ter Volkašin igrala, sta mojsterski. Tako smo bili zamišljeni v gledanje in poslušanje, da smo pozabili — na ploskanje, ko je zastor padel. Tudi pri igri je imel naš g. Zacherl veliko ulogo, ulogo prvega godca, katero je igral tako komično, da, je odmeval glasen smeh pomešan s srčnimi živijo-klici po dvorani. A baš ta skromna uloga je omogočila, da je g. Zacherl s spretno roko vodil petje svatov, ki je bilo tako lepo in spretno, da bi lahko tekmovalo z vsako mestno opereto. Polnoč je kazala ura, ko se je začela prosta zabava s srečolovom in Se v mlado jutro glasile so se neprestano lepe slovenske pestili.--a--. ,
IJirtrl je nenadoma v Gradcu bivši ljutomerski naddavkar cesarski svetnik Duller, star 63 let.
Iz Ljutomera. Naš na vse strani skrbni občinski oče notar Thhrn so tiam vendar preskrbeli nemškega zdravnika. Mislili smo, da se mu ne bode noben več vsedel na limanice, a vendar! Nič ne škodi,
s tem večjim razočaranjem bo zapustil lepo po ti-Jiem Ljutomer ter se v tujini spomnil s kako pošteno kletvico onega, ki ga je zvabil v sicer lepo, a za narodne nasprotnike bridko Prlekijo, Očka Thurn pa bodo še bolj ponosni hodili po trgu, misleč, svojo dolžnost sem storil, rešiti sem hotel ljutomersko nemčurstvo, pa ne gre, ne gre! Zali-bog, da imam samo dva nacijonalna uradnika na razzolago, pa še od teh je eden betežen, drugi pa ima pri kravah in drugi sorodni živini toliko opraviti, da me ne more zdatno podpirati v politiki. Da, da, g. notar, niso vsi uradniki tako zabiti, da bi jih vi izrabljali v svoje namene, niso vsi Uršiči in Šmidi. Brigajte se raje za svoje posle kot občinski predstojnik! Kako hvaležni bi vam bili, če bi nam izposlovali vsaj za poletni čas večerni vlak v Ljutomer; pa za to ni časa!
Iz politične službe. Namestnik je imenoval nam. praktikanta Riharda Koropca za namestniškega koncipista.
Za poštno oficijantinjo v Ljutomeru je imenovana Elizabeta Praunseis.
Iz Št. Vida pri Ptuju. Obesil se je tukaj 22. tm. kmet Franc Pernat iz Pobrežja. Prišel je v zadnjem času po lastni krivdi v denarne stiske. Bil je član občinskega odbora, krajnega šolskega sveta in njegov nekdanji načelnik. Tukajšnji štajercijanci zgubijo ž njim precejšnjo oporo.
Od Sv. Barbare v Halozah. Skoraj nisem mogel verjeti vašemu poročilu, da nima noben krčmar tega sicer narodno zavednega kraja »Narodnega lista«. Da najdem, kaj je temu vzrok, sem takoj vzel cesto pod svoje noge in hajd »direkcijon tiirn-špic«. Zglasim se najprej pri Pajerju. Čital je ravno svoj lajbžurnal ali »giftno kroto«. Pajer je vljuden krčmar; a pijača, ki jo toči, ne zasjuži imena »vino«. Zavec se mi vidi naprednega mišljenja, a žena hlače nosi. Pri Blažu sem zvedel, da tje zahajata celo oba častivredna, pri gospej Reicherjevi je klerikalno gnezdo — kakor mi je Blaz pravil — in je tam še povrh nastanjen štajercijanski trgovec Urch. Radi tega te krčme nisem obiskal, marveč sem jo naravnost k Tončeku mahnil. Tega se sicer kaplan in župnik ogibljeta, a ker pri njemu meso kupujeta, se jima vzlic temu ne upa zameriti z 'jaročitvijo »N. L.«. Barbara je sicer lep, čeden kraj a ni tu gostilne — ne oziraje se na »N. L.«, — kjer bi človek dobil pravega haložana, kakoršnega dobim v Ptuji, v Mariboru in drugod. Res, dovolj imate krčem, a ko bi kdo začel dobro domače vino točiti po primerni ceni, bi privabil mnogo izletnikov iz Ptuja in drugod.
Od Sv. Barbare v Halozah. (Novice.) Slednjf mraz je precej škodoval nizko ležečim goricam. Sadno drevje je z'ačelo cveteti. Slive cvetejo povsod, istotako hruške, jablan bode pa ostalo več jalovih. Izobraževalno društvo je imelo v nedeljo srečolov, ki se je baje klaverno obnesel. Igrali so uskoki plehači ravno še iste komade, koje so se pod »liberalnim« vodstvom naučili. — Kaplan Baz-nik agitira proti pletarski šoli. Svetujemo mu več previdnosti v tej zadevi, sicer si zna prste opeči, kakor si je pri isti priliki opekel njegov tovariš Rabuza. — Gospa Ulrichova je prodala svoje posestvo bratu Henriku Rakušu, polkovniku v pokoju na Dunaju. Če se v kratkem tu nastani, še ni znano. — V Slatini bodemo imeli v kratkem občinske volitve.
Iz Ptuja. V petek 24. aprila so pri Ptuju našli na pesku pri Dravi mrtvo truplo neke 18- do 20-letne deklice. Umorjenka ima na glavi majhno, a smrtno rano, katera ji je bila prizadjana najbrže z nožem ali s pilo. Truplo je ležalo tam kakih 24 ur in se je umor moral izvršiti najbrže dan popreje. Kedo je umorjenka, še niso dognali, tudi za storilcem manjka vsaka sled. Deževno vreme je preprečilo zasledovanje s policijskim psom, vendar pa so oblasti storile vse, da izsledijo morilca. Truplo u-morjenke so'spravili v mrtvašnico. Gre najbrž za umor iz pohotnosti.
Žalosten slučaj se je te dni dogodil v ptujski hiralnici. Neki hiralec po imenu Kokol Je v svoji celici nalašč zažgal posteljo. V dimu, ki je nastal od goreče postelje, se je zadušil. Našli so ga mrtvega na tleh. To je že drugi slučaj, ki se je dogodil v tej hiralnici. Bilo bi pač umestno, da bi se bolniki strogo preiskavah in nadzorovali, da bi se v prihodnje več ne dogajali enaki slučaji.
Iz Svetinj pri Ormožu. Pretečene dni so, kakor dosedaj že več let, Sigmundovi viničarji v katranu »kuhali«: kolje na prostoru, ki je od najbližje gosposke hiše kakih dvajset metrov, od zraven stoječe viničarije in šolskega poslopja pa nekoliko bolj oddaljeno. V torek, dne 21. aprila ob pol štirih popoldne pa je vsled presilnega kurjenja katran vzkipel čez kotel in se vžgal in seveda tudi kakih 40 do 50 kolov, ki so se ravno kuhali. Velikanski steber plamena in še večji črnega dima se je vzdignil hipoma visoko proti nebu. Ljudje so vsepovsod od strahu odreveneli klicali: »Svetinje gorijo!« Hvala Bogu, da temu ni bilo tako, a da se ni pripetila večja nesreča, se je zahvaliti oskrbniku g. Trel-berju, ki je z železnim haklom kotel podrl, na kar so z zemljo zadušili. Ko bi ne hilo nagle pomoči in če bi vlekel močnejši veter, zgoreli bi Sigmundovi hrami it po vrsti dalje šola, cerkev, žnpnišče in druga okoli stoječa poslopja. Tudi požarna bramba ivanjkovska je,bila že alarmirana. Ta dogodek pa naj bo v svarilo vsem dosedaj gasilnemu društvu sovražimm občinskim odbornikom svetinjski župnije, velikoveč jim naj bo v spodbudo, da občinski odbori požarno brambo z izdatnimi doneski podpirajo, da bo v slučaju resnice predvsem s cevmi zadostno opremljeno.
Zasedanje delegacij se je pričelo v torek v Budimpešti. Za predsednika avstrijskih delegacij je izvoljen član gosposke zbornice grof Sylva-Ta rouca, za podpredsednika Poljak dr. Leo; med za pisnikarji je dr. Korošec. Vlada je predložila »rdečo knjigo«, v kateri se obširno razlaga in seveda opravičuje Berchtoldovo politiko na Balkanu. Skupni proračun pa zahteva za nove bojne ladije 426 ml-ljonov kron! Ker ni sedaj državnega zbora, bo prišlo v delegacijah do burnih debat, o naši notranji politiki.
Obsojeni škof. Luksenburški škoi Koppes je na katoliškem shodu v Metzu napadel več liberalnih poslancev. Ti so ga tožili in škof mora sedaj plačati 200 frankov odškodnine vsakemu izmed 21 to-žiteljev. Prihodnjič jih pač ne bo več javno žalil.
Krsto si |e kupil ter se obesil. Mesar Laniel v Retourn^cu na francoskem si je kupil krsto. Prišel je v mesto k mizarju ter si dal po meri napraviti krsto. Ko je bila krsta gotova, je-prišel po njo ter jo odpeljal domov. Doma je vzel krsto v svojo sobo, se zaklenil ter se na oknu obesil.
I Presenetljiv je učinek
I-THTMOMEL
SCILLAE
(Besedilo zavarovano.) Vpliva na ustne in dihalne dele telesa, odpravlja kašelj, lahkega in oslovskega, varuje pri boleznih v dihalih, odpravlja težko dihanje in je za otroke in odrasle enake vrednosti. Zdravniške autoritete ga priporočajo. ima prijeten okus. I -steklenica 2 K 20 v. Pošlje se po pošti proti plačilu naprej za K 2 90 1 steklenica, z K T— 3, za K 20'— pa 10 steklenic franko. Ne dajte si drugih slabih sredstev vsiliti!
B. mmi letam,
c. in kr. dvorni založnik PRAGA III., it. 203
Loterijske številke.
Dunaj, dne 25. aprila 1914: 19, 20, 24, 6, 40 Gradec, „ 29. „ „ 64, 82, 17, 28, 11
Odprto pismo
gosp. poslancu M. Brenčiču.
Pri zborovanju K. Z. dne 19. aprila pri Sv. Miklavžu ste Vi baje javno pripovedovali, da ste meni o neki podpori za okrajni zastop ormoški osebno pisali.
Ta trditev pa ne odgovarja resnici, ker takega pisma od Vas niti nisem dobil jaz, niti ni došlo na okrajni zastop.
Z odličnim spoštovanjem
2281	dr. Anton Žižek.
ZAHVALA.
Za izraženo sožaljo ter za častno spremstvo ob priliki smrti in pogreba moje sopruge
TEREZIJE PATZELT
se najiskrenejše zahvaljujem vsem žalskim občanom, gospodu županu, častiti duhovščini, prijateljem in znancem. * 217	Janez Patzelt, soprog.
i
P
aeeee©eeeee©ee&e ©eseooooeeeeeeeeei eeeeeeeeeee eeeeeeee-e eeeoe oeooeeeš
V7t7t7
©O©
©o© ©©©
©©© ©©© ©©© ©©© ©©©
e©©
P. n. trgovci, pozor I
Mnogokiat dobivamo vprašanja iz Vašega okrožja, zakaj se ne dobi pri Vas
v zavitkih.
Splošno priznan najboljše kakovosti.
V	'
Glavna zaloga za Štajersko:
Anton Močnik y Celju
komisijska in agentoma trgovina.
©©©I ©©©I ©©©I ©©©I ©©©I ©©©I
©©©
©G© 9©©
9©© ©©©
©©©
©©©©© ©©©©©© ©©©©e ©©©©© ©©©©©© ©©©©©© ©©©©© ©©&©©© ©©©©© ©©©©© ©©©©©© ©©©©©©
Vabilo na
11 H. občni zbor
Jubilejne mlekarne
ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. maja 1914 ob 8. uri dopoldne v zgornjih prostorih mlekarskega poslopja s sledečim sporedom:
1. Poročilo načelstva o obratu za leto 1913. — 2. Poročilo o računskem sklepu za leto 1912 in 1913. — 3. Poročilo o stanju zadružnikov. —
4.	Posvetovanje, kako zboljšati stanje zadruge. —
5.	Volitev 2 članov načelstva. — 6. Volitev novih članov nadzorstva (§17 pravil). — 7. Predlogi in nasveti.
Jubilejna mlekarna v Št. Jurju ob j. ž.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vabilo na
občili zbor
Posojilnice v Gornjemgradu
ki se vrši v soboto, dne 9. maja 1914, ob 2. uri - popoldne v zadružni pisarni. -
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Prečitanje revizijskega zapisnika.
5.	Sprememba pravil.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število zadružnikov zastopanih, se vrši občni zbor po smislu pravil § 35.	Načelstvo.
Štefan Slrašek,
Celje, Kovaška ulica Stev. 3
priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo in izdelovanje čevljev. Največja izbira v novostih za spomladansko sezono. Najfinejši čevlji za gospode, ženske in moške, in najcenejši! — Telovadni čevlji! — Čevlji za tennisl — Nizki čevlji od K II'— naprej. 229 1
Krajni šolski svet za celjsko okolico
ima naprodaj več
lepih stavišč
v mestu Da prostoru, kjer je pred leti nameraval staviti šolo. Več se izve pri načelniku.	218
ln razno moderno blago za moSke ln ženske obleke razpošilja po najnižjih oenah 52 -12
= Jugoslovanska razpošiljalna ==
R. Stermecki v Celju
Pišite po glavni llustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
| Radioaktiviteta 44*7 volta J
! Toplice Sutinsho i
|	na Hrvaškem.	|
| Akratoterme 37*4° C j izvrsten učinek ♦ <S> pri ženskih boleznih, protinu, reumi, J> ischias. Postajališče „Sutinske Toplice" (zagor- # J janska železnica). Pošta Mače. Sezona od 1. maja J
do 1. oktobra. Natančnejša pojasnila daje zdravnik J> dr. Kari Hanl in kopališka uprava. 227 4-
6 «
C
f.
C* *
Š C«
Bratje Slovenci,
kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi
Jaroslav Kocidn, tkalnica
Cerven? Kostelec, Češko.
40 metrov ostankov kaaafasa, blaga za obrisače, platna ali draka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -n
Opravilna številka A 88/14-4
184 3-2
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Sv. Lenartn v Slov. goricah oddelek I, naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 29. sušca 1914 umrlega Dominika Koser, veleposestnika iz Sp. Gasteraja, zapustivšega poslednjo voljo, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 8. maja 1914, dopoldne ob 9. uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah, oddelek I., dne 8. aprila 1914.
Dr. Kronvogel.
eooooooooooo09090009999990900;0000»
| Mariborskim Slovencem •
se priporoča za naročila najfinejših oblek
Maks Zflbukovšeh v Celju f
C« Na željo bi obiskoval tudi stranke v Mariboru. Moja O |I obrt obstaja v Celju že več let in ima svoje naroč- 2
Lnike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice.
OOOOO O* O VOCK OOOOO	OOOCHMIOS
priložnostni ttaftiip!
Oprave za neveste, spalnice, obednice, kuhinjske oprave, divane. otomane, matrace, pera, slike, zastore, čipkaste zglavnike in drugo prodaja vsled pomanjkanja prostora po zelo znižanih
cenah.
210 3-2
Anton Baufngartner,
trgovec s pohištvom in tapetar.
Gosposka ul. 16 Celje Gosposka ul. 16 Prodaja tudi na obroke.
Kmetovalci I
Srebrno - jeklene
iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja po najnižjih cenah edino
Adalbert Geiss - a
nasl. Viktor Pilih v ŽALCU.
Zahtevajte cenik! 175 -3
C

Tudi Vaša korist
je, ako kupujete svoje potrebšine v domačih speci jalnih trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najružiih cenah. — Pii naknpu Steklene,
in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in šip se
obrnite z zaupanjem na tvrdko
k
FRAN STRUPI, CELJE
kjer se Vam bode najsolidueje postreglo.
216 -1
s3 dobi edino-le gsH
Močna, okusna in zdrava ^ dalmatinski vinarm
■ "'; J. Matkovič
H ififO M trg 8 Celje Blmi tli I
Zahtevajte cenik in vzorce!
Sodnijsko deponiranje delavskih Imjižic. Fi- j nančno in justično ministrstvo sta se zedinila v na- j zoru, da ni treba kolekovati kot prilog delavskih i knjižic, ki so priložene prošnjam za sodno deponiranje istih.
Iz Tinskega pri Zibiki. Tu se je naselil g. A. Malgaj, zastopnik banke »Slavije«.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 10. majnika ti. točno ob 1. uri v šoli na Gorici. Podroben vspored v stanovskem listu. Vse osebnosti na stran ter za našo organizacijo na dan! Glede kosila se je javiti pravočasno pri tov. Val. Pulko na Gorici. Na prav veselo svidenje vabi najvljudneje Ivan Kelc, tč. predsednik.
Iz Ormoža. Pod novim predstojnikom okrajnega sodišča v Ormožu se jemlje k vsem cenitvam nepremičnin našega okraja vedno poleg domačega cenilca še Ivana Baumana iz Hardeka. V prejšnjih časih sta cenilstvo opravljala /edno dva cenilca domačega kraja. Odkar posreduje Bauman pri vseh cenitvah, so se cenilni stroški neprimerno povišali, Baumanu se namreč odmerjajo za oddaljenejše kraje dosti višje pristojbine, kakor domačemu cenilcu in sodni odposlanec dobiva vsled posredovanja Baumana tudi višjo pristojbino. Tako n. pr. je v izvršilni zadevi Filipič — Stih E 20/14 nepremičninska polovica, ki se je imela na dražbi prodati, cenjena na 306 K. Stroški cenitve znašajo celih 33 K 13 v, seveda samo zategadelj, ker je posredoval Bauman iz Hardeka pri cenitvi v Lahoncih. Na ta način se slabo varujejo koristi strank, posebno zavezancev »Izvršilna postopanja so že draga, kakor na Hrvatskem ali na Ogrskem. Slišimo, da vlada vsled te novotarije v zunanjih občinah velika ne-vofja. Vodstvo okrajne sodnije v Ormožu blagovoli odpraviti ta nedostatek in uvesti zopet prakso pod prejšnjim sodnim predstojnikom.
Prostovoljna požarna bramba na Hajdinu pri' Ptuju naznanja, da se vrši blagoslavljanje nove brizgalne v nedeljo dne 3. maja ob 3. uri pop. pri skladišču gasilnega orodja. Spored: 1. Pozdrav do-šliji gostov. 2. Blagoslavljanje brizgalne. 3. Vaja z brizgalno. 4. Srečolov v prid požarne brambe v gostilni g. Graharja. Pri slavnosti sodeluje narodna godba iz Ragoznice pri Ptuju pod vodstvom gosp. Bračiča.
Profesor dr. Fran Hešič je bil imenovan za docenta slovenskega jezika in književnosti na zagrebškem vseučilišču. Prvo predavanje je imel v soboto 25. aprila ob 5. pop. v Zagrebu.
Beležke.
Poročila o cesarjevi bolezni se glase še dosti ugodno. Katar mu počasi zginjuje, vendar pa je zopet nastopil kašelj. Cesar ima dober tek in opravlja svoje vsakdanje delo.
Zjedinjcne države in Mehika. V mehikanski ljudovladi vlada sedaj kot predsednik Huerta, ki ni naklonjen sosednim Zjedinjenim državam. Te bi ga rade za vsako ceno odstranile in so iskale tako dolgo povoda, da je pred tednom dni res došlo do vojne. Amerikanske bojne ladije so dospele pred glavno mehikansko luko Veracruz ter so jo zasedle po kratkem boju. Južnoamerikanske države skušajo sedaj med Mehiko in Zjedinjenimi državami posredovati.
Bogat škoi. Ko so odprli oporoko umrlega škofa dr. Koppa v Vratislavi, so videli, da je zapustil zasebnega premoženja 7 in pol miljona kron. Kristus ni imel, kamor bi glavo položil, njegovi nasledniki pa zbirajo s pomočjo njegovih naukov mi-ijonska premoženja.
Zastrupil se je v Zagrebu s plinom Štefan pl. Daubači. Poneveril in zapravil je velike vsote denarja. Ker se je bal odgovora za svoja dejanja, se je raje zastrupil. Daubačija so poznali tudi mnogi Slovenci ob Sotli. Mož je vedel tako nastopati, da se je splošno mislilo, da je milijonar.
Volilna agitacija z zrakoplovom. Francoski vojaški zrakoplovec M. de Montjon namerava pri prihodnjih volitvah kandidirati v volilnem okraju Sarthe. Mladi 261etni politik bo svojo volilno potovanje napravil na način, kakoršen dozdaj ni bil navaden. Namesto, da bi se vozil z avtomobilom ali vlakom, bo letel od kraja do kraja v svojem zrakoplovu.
Kranjska trgovsko-obrtna zbornica je predlagala vladi, naj imenuje bivšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja za člana državnega železniškega sveta. Vlada pa je ta predlog zavrnila in sicer, kakor pravijo nemški listi, zato, ker je Hribar »panslavist«. Dejstvo pa je, da se Hribar že več let prav nič ne udeležuje političnega življenja. Vsak. kdor je pri nas zaveden narodnjak, je po mnenju gotovih krogov že »panslavist«. To je smešno in malenkostno stališče.
Otvoritev belokranjske železnice se bo vršila kakor poročajo ljubljanski časopisi, v soboto, dne 23. maja.
Nezaslišana grozovitost nemškega inženirja.
Vsem nam je znano, kako brezobzirni so Nemci napram svojim uslužbencem. Zamorce v Afriki, kjer ima Nemčija danes nekaj kolonij, smatrajo za živino. Sedaj gradijo nemški inženirji veliko železnico proti Bagdadu v Mezopotamiji. Kako ravnajo tam z delavci, kaže sledeči slučaj F Delavci so se prišli k šefinženirju pritožit. A ta jih»je z bičem nagnal. Delavci so začeli nato demonstrirati proti inženirju. Inženir pa je odredil, da je lokomotiva z vso hitrostjo zavozila v delavce, ki so stali na železniškem tiru. Devet delavcev je bilo usmrčenih, 43 pa ranjeniih. Velik del delavcev pa je poskakalo v bližnjo reko, da se rešijo. Večji del delavcev je utonilo. Šefinženir je pobegnil k nemškemu konzulu v Aleppu.
Slovensko narodno igro »Divjega lovca« so pred dobrim tednom igrali v belgrajskem gledališču z velikanskim uspehom. Posebno so ugajale Srbom naše narodne noše in naše narodne pesmi.
Prlprosto življenje angleške kraljeve rodbine.
Med vsemi vladarji se brezdvomno odlikuje angleški kralj vsled priprostih in malih svojih zahtev. Tako je natančen in štedljiv, da ne trpi v sobah preprog in da po zimi hodniki v palači ne smejo biti zakurjeni. Živi skoro popolnoma ob rastlinski hrani, ne mara francoske kuhinje. Tudi francoska vina ne smejo biti na njegovi mizi. V \Vindzofju (kraljevi grad) stanujejo princezinje v stranskem delu. In če hočejo priti k svojim roditeljem, morajo iti čez dvorišče. Še bolj štedljiva je kraljica. Oblečena je vedno le v črno svilo. Dnevni red je natančno predpisan. Natančno ob osmih zjutraj gre kraljevska rodbina v kapelico, ki se nahaja v gradu, k službi božji, ki traja eno uro. Nato se sprehaja po parku. Ko se vrnejo iz parka, gre vsakdo po svojem delu. Ženske se bavijo skoraj edinole z ročnimi deli. Zvečer čita kralj časopise ali pa iz sv. pisma. Tuintam igrajo karte, toda nikdar ne za denar. Če plešejo, tedaj plešejo vedno le narodne plese. Ko se približa ura spanja, tedaj poljubi kralj otroke na čelo. Princezinje pa poljubijo materi roko, na kar gre vsak v svojo spalnico. Kakor se vidi, ni prav zabavno življenje angleških princezinj.
Umrl je v Zagrebu nadbiskup dr Juraj Posilo-vič. Njegov naslednik je dosedanji pomožni škof dr. Anton Bauer.
Dekleta, ki iščejo može. Po nekaterih krajih Amerike, posebno v Čikagu, je zavladal običaj, da dekleta snubijo moške, ne moški dekleta. Mr. John H. Macu, predstojnik ženitbenega urada, je izračunal, da je vsled tega novega običaja narastlo število zakonov v Čikagu za 15%, neka ugledna dama, Frank Streser-Reuter, pa je izjavila: pri zakonih, sklenjenih v Čikagu zadnjih 5 let, je bila v 9 do 10 slučajih ženska, ki je zaprosila moškega za zakon. Predstojnik urada: Tudi mene je prosila moja soproga, rekoč mi povsem odkrito, da le njena želja, da se poroči z mano in tako delajo dandanašnji vse ženske. No, v Evropi bo tudi kmalu popolnoma tako.
Albanska himna. Kakor pri novem gospodarstvu marsikaj manjka, tako tudi v novi državi. Albanci še nimajo narodne slavnostne pesmi. V tel zadregi jim je prišel na pomoč neki italijanski glasbenik Rondella in jim je napravil poskočno koračnico za narodno himno. Albanci pa niso navajeni na take reči in poslušajo rajši svoje pesmi s sprem-ljevanjem piščalke in bobna.
Otvoritev belokranjske železnice se izvrši 16. maja. Najbrže se udeleži otvoritve tudi jeden nadvojvoda. Slavnostni obed bo v Karlovcu.
Pristen
280
bizeljanec
in dolenjski cviček
se Vam nudi v gostilni
„PLETERSKI" na Bregu pri Celju
soj.soj&tf.soj.fojj*)? so?,**!**:* v?
Kot punčico y očesu
se mora čuvati de lovanje želodca!
Domače sredstvo, ki se izdeluje iz najboljših in dobro učinku-jočih zdravilnih zelišč kar najskrbneje, ki vzbuja tek, pospešuje prebavo in pa čisti čreva, odpravlja posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlajenja. sedečega življenia in zaprtja, napenjanja, krčev, je
Dr. R 0 S H balzam
za želodec
Glavna zaloga: Lekarna
B. FRAGNER, c T
„Pri črnem orlu", PRAGA, Mala stran 203.
Se razpošilja dnevno, ogel Nerudove ul. I cela steklenica 2 K, polovica I K.
Po pošti se pošiljajo proti povzetju ena mala steklenica za K 150, velika K2"80. zaK 4'70 se pošljeta dve veliki, za K 8'-štiri velike in za K 22"— 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga > vseh avstro-og skih lekarnah. C VARILO! Vsi deli embalaže nosijo « to postavno zavarov. znamko.
Priporočava svojo bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna.
Kramar
Za spomlad otročje vozičke in igrače. — Novost kravat in srajc. Cene zelo nizke.
SirolilTRoche
olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod,
influenco, astma. Originalni zavoj'po 4 E se'dob! v vseh lekarnah.


K*!**!«?!**1!*
f/	v > v>c>v il v*; v-/ w .v i a \TT7TT7T7TTTZ7ZT\t	i /w w W X-; v". w v/ v; v i ij

Zdravilišče z žveplom,
Zdravnik dr. J. Lohert
Zdravilišče z žveplom,
prevzame vsa dela dekoraeljske, slikarske lil pleskarske strok«, katera Izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 -10	vzorcih.
<Postrežba točna in solidna Cene brez konkurence.
Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C, jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — Električna masaža. — Blatne In solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekte pošilja na željo gratis.
CCbDC, Gosposka ulica 2
samo ns kričečo reklamo, temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka
Največja iznajdba nove dobe
je žepna nra za gospode „Concurrenzi* IjCjSigaJI S pravim švicarskim kolesjem, 30 nr idoča, z emajlno Številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo ijKsim K 390, 3 komadi samo K 10-50. — Ce ne	denar nazaj. — Na zahtevo
pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst ^^pfeitP^	godbenih in galanterijskih pred-
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija).
Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin.
Zahtevajte novi ilustrovani cenik obsegajoč IOOO predmetov,
Solidna postrežba!
Trgovina z moko in de :: želnimi pridelki
Trgovina s špecerijskim :: blagom ::
peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo,
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Glavna zaloga oljnatih barv
lokomobi i
f j^sl^vli 28 v8e vr8te str°iev °d b^l^MšffijSfel. nI I 'h — 10 HP z magnetnim
vžigalom.
r^SA. Mm Najmanjša poraba gorival M	Ugodni plačilni pogoji!
Najpripi ostejšl motor za kmetijstvo!
^C^kisfSSm Več tisoč v rabi. Ceniki in j mamarani: j Ti''ffflr obiski zastonj.
. A. LISTER & CO., dr. z o. z.
- . . . ••
Dunaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9.
137 -7
Kako se drzneš mi kaj drugega prinesti nego preizkušeno dobri svalčični papir ali stroke
TTom^
Ottoman'
Najboljši češki nakupni vir.
C®00 posteljno perje:
\V *	1 kg sivega, dobrega,
puljenega 2 K, bolj-—^St/VN^ lega 2 K 40 h; prima ,1 polbeleg a 9 E 80 h; belega 4 K; belega, Eknisch t^^S—^jT) puhastega 5 K 10 h; " ^	1 kg Aelefinega,
»nežnobelega. puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 8 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 56	dobi franko.	-11
Zgotovljene postelje
Iz goitonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, livim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, ld E; zglavniki 3 K, 3 E 60 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki E 4 50, K 5"20, K 5-70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 Qm dolga, 116 cm široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjali, za neugajajoče se povrne denar.
S. Benlsch v Dešenici, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
ZAGREBACKI MAGAZIM
Največja zagrebška, popolnoma velikomestno urejena trgovina gotovih modernih oblek za gospe, gospode, dečke, deklice in otroke.
za izdelovanje najfinejših moških oblek po meri
Cene nizke in stalne. :::: Ogled trgovine svoboden,
Dnevno novine. Kataloge pošiljamo na zahtevo.
106 -9
Pisarna je v Celju, Rotovška uliea št 12
Avstr. poštne hranilnice« račun štev. 64.366.
X>6OOQOOOOOOOCXX
Uraduje se VsaH ce-fmk od M?, ure is
oj W m 4opolduc
Tisk Zvezne tiskarne v Celju*,
last Narodne založbe v Celju.
Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec.
Odgovorni urednik: Janko Lešničar.