NOVI OBČINA MORAVČE 1251 MORAVČE, TRG SVOBODE 4 t•■ nim.i plačani pn polti 1251 Moravče "•' Knjižnica Domžale Ljubljanska 58 1230 Domžale December ■H *r 2001, Letr etnik II, Številka Moravski peščenjak Z veseljem smo v predpmzničnih dneh za vas pripravili še zadnjo številko drugega letnika Novic iz Moravske doline. In veseli bomo, če vam bodo prinesle zanimivega branja. Želimo vam, da bi praznike preživeli umirjeno med tistimi, ki vam pomenijo največ in bi našli čas tudi za tiste, kijh med letom zaradi takšnih in takšnih razlogov puščamo ob strani. Ostanite zdravi in zadovoljni tudi v letu 2002. Uredniški odbor OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče KOLEDAR PRIREDITEV nedelja, 23.12.2001, ob 11.15 nedeljska matineja, lutkovna predstava gledališča FRU-FRU , VOLK IN TRIJE KOZLIČKI Prodaja vstopnic I uro pred predstavo. petek, 28.12.2001, ob 19.30 tradicionalni novoletni koncert v Moravčah Nastopili bodo: Pihalna godba Moravče, Moški zbor in ŽVS "ODA" KD Tine Kos Moravče, dramska skupina Limbar in gostje koncerta harmonikar Janez Goršič, tenorist Miloš Genorio ter pevka zabavne glasbe Maja Božič. Koncert bo povezoval radijski napovedovalec Jure Sesek. Predprodaja vstopnic v M-marketu in Resnik-centeru ter I uro pred koncertom v avli KD. Lepo vabljeni! 19.1. 2002 ponovitev igre Umetnik na poiskanju ali vse za fasado v izvedbi dramske skupine KID Limbar Kulturni dom se vsem gledalcem, ki ste načrtovali v soboto, 15.decembra, zvečer preživeti v družbi gledališča Toneta ( ufarju z. Jesenic, iskreno opravičuje. Do odpovedi je prišlo zaradi bolezni v unsublu. Hkrati pa naprošam vse, ki ste vstopnice kupili vpredprodaji, da jih na predprodajna mesta vrnete, da vam bo vrnjena kupnina. Milan Kokalj. vodja KI) Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2002 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Občina Moravče pripravlja v sodelovanju z GIZ Podjetnost in Zavodom za razvoj družinskega in ženskega podjetništva »META«, poldnevno delavnico »Kako koristno uporabiti informacije v svojem poslovnem okolju« Delavnica bo potekala 17. januarja 2002 od 16. do 19. ure v prostorih kulturnega doma v Moravčah. Na brezplačni delavnici boste slišali, kako koristno informacijo najti in jo tudi učinkovito uporabiti pri vsakdanjem delu, ali iskanju novih priložnosti. Izvedeli boste o tem, kaj zanimivega in koristnega počne občina, kaj ponuja e-uprava, za tiste podjetne in samozaposlene pa smo pripravili tudi predstavitev učinkovitih programov za vodenje knjig, ki jih boste lahko preskusili kar na licu mesta. PROGRAM DELAVNICE: KAKO KORISTNO UPORABITI INFORMACIJE V SVOJEM POSLOVNEM OKOLJU Naše poslovno okolje: lokalno, regionalno, državno Praktični prikaz on-line povezave z različnimi poslovnimi bazami: osnovne informacije o vladi, državi, zakonih, predpisih, gospodarstvu, obrti bonitetne informacije in zakaj so potrebne poslovne aplikacije za domačo rabo (samozaposlitve, male obrti, mala podjetja) Uporaba informacijske tehnologije za povečanje konkurenčnosti računalniško elektronsko poslovanje informacijska tehnologija in konkurenčnost vpliv uporabe informacijske tehnologije na vsakdanje življenje Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na naši brezplačni številki 080 11 50, ali pa na Občini Moravče: 7231-035. PD Moravče organizira v ponedeljek, 24.decembra, pohod na Veliko planino, udeležba pri polnočnici, pot je lahka, vodi pa Marjan Kocjančič (041 874 139). 26.12.2001 blagoslov konj v Zgornjih Kosezah po sveti maši, ki bo ob 10.uri. Organizator Konjerejsko društvo Jurija Vege. Na dan samostojnosti, 26.decembra ob 16.uri Komorni zbor Limbar z gosti vabi na 6. božični koncert v cerkvi sv. Andreja. Mladinski pevski zbor OŠ Jurija Vege izvaja splet božičnih pesmi med sveto mašo v Pečah, 6.1.2002 ob 8.30, v Moravčah 12.1.2002 ob 18.uriinnaVrhpolju 13.1.2002 ob 8.uri. Cerkveni dekliški zbor Proteja pripravlja koncert božičnih pesmi v nedeljo 13. janurja ob 16. uri v cerkvi sv. Štefana v Zgornjih Kosezah. Vesele božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, sreče in uspehov Vam želi banka domžale DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE jMjtm Vsem svojim članom in članicam w\ ter vsem, ki ste nam v letu Noj^ 2001 karkoli pomagali, želimo veliko sreče, zdravja, veselja in prijetnih praznikov v letu 2002. OBVESTILO! Obveščam vas da sem prenehala z zbiranjem kož na Gorici 1, Moravče. Obrnite se na zbiralnico kož v Šentvidu pri Lukovici. Ivanka Prelovšek Spoštovani V zadnjem času me je klicalo kar veliko nekdanjih Moravčanov, ki bi radi prejemali Novice. Pravijo, da živijo drugje, a radi vedo, kaj se dogaja v njihovem rodnem kraju. Občani, ki imajo v občini stalno bivališče, glasilo prejemajo brezplačno, kar pa ne velja za lastnike počitniških hiš. Vse, ki boste ta izvod brali in poznate ljudi, ki si želijo dobivati glasilo, da jih obvestite, da glasilo lahko naročijo po telefonu na sedež Občine na številko 7231 229. Poleg naslova naj sporočijo tudi davčno številko, ki jo uprava potrebuje za izdajo računa. lxHna naročnina Novic iz Moravske doline stane skupaj s poštnino za Slovenijo 3.500 SIT. UREDNICA 2 Novice iz PRVO LETO ENAINDVAJSETEGA STOLETJA V MORAVSKI DOLINI Nastopilo je tako kot vsako prejšnje. Čas, ta čas presneti za vse enak in pravičen, je oznanil po vsem svetu z uro, ki je dvanajstkrat odbila in naznanila konec leta dva tisoč; kazalci so preskočili v prve sekunde leta dva tisoč prvega. Kakšno bo prihajajoče leto? Ho zdravo, bo prijetno, bomo spoznali nove prijatelje, bomo uspešno zaključili šolanje, bomo dobili zaposlitev, bo živina zdrava, bo seme, posejano v jeseni vzklilo, bomo postorili dela, ki so nam ostala od preteklega leta? Cel kup vprašanj, na katera ne vemo odgovorov, želimo pa si, da bi se nam iztekla kar najlepše z. malo naporov in še manj skrbi. Leto j« prineslo različnih zanimivosti. Pomlad je prinesla razgrnitev in objavo CRPOV. Nekaj malega bo potrebno k objavljenemu besedilu CRPOV vsako leto dodati, mogoče bi bilo za začetek razmišljanje o Centru obšolskih dejavnosti - gozd, sadovnjaki, polje, pogled v globino zemlje; "Termit", posebni raziskovalec v dolini lahko nekoliko razmisli, kaj k takemu centru lahko doprinesejo strokovnjaki z. njihovega področja. Zanimiva preglednica, po kateri bo lahko lokalna skupnost v prihodnosti pomagala čim večjemu številu prebivalcev Moravske doline. V tej raziskavi se razkriva naša kulturna dediščina, na katero moramo biti vsi ponosni, moramo jo ohranjati zanamcem. Slovenci smo tradicionalisti. V tem je naša velika moč. Seje dovolj zavedamo? S to močjo tradicije smo se ohranjali tisočletja, znani kipar in z.dravitelj Zemlje Marko Pogačnik trdi, da je naša država srce Evrope; če gledam z. njegovimi očmi, je naša lokalna skupnost srce Slovenije. V pogumu je modrost, moč in čarobnost; misli sem prebrala v knjigi namenjeni vzgoji hčera. Biti moder, močan in čaroben so pridevniki namenjeni le moškim ? Kdaj bo volilna baza tako pogumna, da bo za več let zaupala vodenje lokalne skupnosti pretežno ženskim rokam, ne samo županji, tudi več svetnic bi moralo zastopati mnenje in potrebe žensk v naši občini; potrebe žensk so potrebe naših družin. Saj ne oporekam moškim prizadevanjem, priznati pa moramo, da so moška prizadevanja povsem drugačna od ženskih. Moč moških se kaže v različnih objektih, ki so zrasli v različnih delih občine, moč žensk se kaže tako, da je lonec vsak dan doma najmanj trikrat poln; moža nič ne skrbi s čim bo žena lonec napolnila. Kakšen pogum se skriva v nas ženskah! Pa se ga sploh zavedamo. Vsemogoče "občinske skrbi" so bile kar nekaj najbolj vročih mesecev leta na ramenih ženske, boriti se je morala z novinarji večjih časopisnih hiš; vse "vroče v politiki" v naši občini se je dogajalo v času kislih kumaric: Pisati o neurejenosti v posameznih lokalnih skupnostih frizerstvo IRENA Irena URBAIMIJA, s.p. Vegova 40, Moravče Tel.: 01/7231-104 1/ Bilbija 6 12,5 141.0 16 ŠK Komenda III 2 9,0 153.5 Sledil je zaključni turnir v pospešenem tempu z razglasitvijo zmagovalcev. Ekipa ŠD Termit Moravče seje v prvem kolu pomerila z ekipo Bilbija in zmagala z maksimalnim rezultatom 4:0. Nato pa smo igrali neodločeno 2:2 po vrsti z ekipami Črni graben, Komenda I, Dob I in Komenda II ter na koncu osvojili četrto mesto, eno višje kot v rednem delu. Tudi tu so zanesljivo zmagali Domžalčani. STANE KOROŠEC 18 Novice iz S kolesom na Triglav Bil je hudičevo vroč avgustovski petek. Živo srebro je tisto popoldne prilezlo do 35-ih stopinj v senci. Toda kar sva rekla, sva rekla: greva na Triglav. S kolesom do vrha - za hecl Start sva imela na Limbarski gori. Že do Mengša sta naju vročina in žeja pošteno namučili, ampak kmalu sva se navadila na vročino. K sreči si bencinske postaje ob cesti med Moravčami in Kranjem kar pogosto sledijo in na vsaki sva se nalila vode kot kameli ter napolnila nahrbtnike z novimi zalogami. Od Kranja proti Tržiču se je cesta počasi začela vzpenjati. Peljala sva se mimo Brezij in Begunj ter na Bledu pomalicala. Zmračilo se je in pohitela sva proti Pokljuki in nato dolini reke Dragonje, ki naju je po nočnem kolesarjenju ob 11 zvečer privedla do Kovinarske koče, točno po 108 kilometrov dolgi poti. Gospodarica Tinca nama je kljub pozni uri odprla vrata in utišala najino "prekrasno'' petje: "Vesta nekateri planinci vstanejo že pred četrto zjutraj, vidva se pa dereta! Kar hitro vstopita, gremo spat." Kljub pozni uri (mogoče za planince) nama je postregla za šankom - pa še "popotnico" za v sobo nama je dala. In tako sva zaspala šele ob pol dveh zjutraj. "Hma mlajši" je zagotovil, da naju njegova točna ura zbudi ob pol šestih, da ne bova hodila po najhujši vročini - vsaj na začetku. Njegov vzklik naslednje jutro ob osmih: "0 f..." bi zbudil vsakogar. Pa ni nikogar razen mene, saj so vsi planinci že zdavnaj odšli na pot. Pojedla sva zajtrk, ki sta nama ga pripravila kuharica Minca in gospodarica Tinca, nato pa sva se odpravila proti vrhu. Že po nekaj kilometrih sva kolesi naložila na rame in kot sva kasneje ugotovila, sva na kolesarjenje vse do vrha lahko kar pozabila. Srečala sva prve planince. Njihovi pogledi in smeh niso potrebovali komentarjev - pač ne vidijo pogosto dveh čudakov s kolesom v hribih. Po treh urah hoje sva prišla do planšarske koče na Krmi. Tam stoji še iz avstroogrskih časov in je odlično ohranjena. Z izbuljenimi očmi naju je pričakala večja skupina planincev. Dva bedaka (ampak korenjaka) sva bila slikana vsaj desetkrat. Še najbolj pa sva navdušila možakarja, ki čez poletje biva v tej majhni koči, v kateri je prostora le za dve postelji in "kiperbuš". Bil je tako navdušen, da je splezal na streho, podali smo mu kolo in fotoaparati so začeli škljocati. "Kej tazga pa še ne," se je drl s kolesom na strehi. Po obveznem šilcu zdravilne korenince, kakor je imenoval svojo žgano pijačo, sva odšla naprej. Srečevala sva skupine planincev, ki so spraševali, kje je skrita kamera, kje je helikopter, ali je vse v redu z nama in podobno. Najini odgovori pa so bili vsakokrat drugačni: menda je na drugi strani z vrha Triglava asfaltirana steza, protestirava proti neurejenim kolesarskim stezam v Moravčah, Tomaž ima svoje prvo novo kolo in podobno. Neko žensko je iskreno zanimalo, kakšen je namen najinega "kolesarjenja". Pa sem ji na skrivaj razložil, da Tomaž ni povsem pri sebi, pravzaprav je malce "ubrisan", jaz pa ga le spremljam. Po nekaj urah hoje po čudovitih poteh z razgledom proti gorenjskim vrhovom sva prišla do snega. Sledilo je obvezno avgustovsko kepanje. Pomalicala sva zadnje ostanke hrane in popila zadnje zaloge vode. Začutila sva težke noge. Na smerokazu je pisalo, da je do Kredarice le še slabo uro hoje in to nama je dalo novega elana. Ko sva prišla do koče, sva morala seveda (ust širokih do ušes) najprej požirati prsenečenim planincem, nato pa sva planila na "eno laško" in padla v debato z gosti popolnoma zasedene koče. Večerilo se je in spomnila sva se, da morava zakleniti kolesi pred vhodom, da ju ne bi kdo ukradel in se odpeljal naprej. Razgled nad okoliškimi vrhovi in dolino je bil tistega večera kljub rahli meglici prekrasen. V postojanki sva bila kmalu proglašena za carja, bedaka in podobno - skratka bila sva zvezdi večera. In kar je najvažneje - vsi so vedeli, da sva iz Moravč (no ja, nisem povsem prepričan, da je to pozitivno za moravški ugled). Kdor je preživel večer (noč) v eni izmed planinskih postojank, ve, kako to zgleda. Prepolna koča razigranih planincev s harmoniko, ciframi in "pevski zbor" je poskrbel za pravo žurko že v zgodnjem delu večera. Nato je sledil še "uradni" del, veselica z Merkatorijem na čelu. Vsako leto namreč organizira kulturno zabavni večer in glej ga zlomka - ravno prav sva prišla. Po naporni noči sva se zbudila v nevihtnem jutru. Termometer je kazal pičli 2 stopinji! Po dveh urah čakanja, da nevihta mine, sva "odkolesarila" naprej. "Pa saj ne mislita resno," so naju spraševali gostje Kredarice. "Pa še kako resno," sva odgovorila in sva šla. Opazoval sem steno, v kateri so bili klini in jeklena vrv ter se spraševal, koliko klinov naju čaka. In izkazalo se je, da prekleto veliko. Pravzaprav sva kar dve uri s kolesoma plezala po klinih, ki jih na nekaterih predelih nadomesti jeklena vrv. Le-ta nama ni vlivala pretiranega zaupanja. Predvsem na prehodu iz Malega na Veliki Triglav naju je pri pogledu v dolino kar pošteno stiskalo pri srcu. Previdno sva plezala naprej in od časa do časa srečala kakšnega začudenega hribolazca. In nato sva ga zagledala - Aljažev stolp namreč. Požela sva aplavz planincev na vrhu. Občutek je bil enkraten, vsaj dokler ni prišel na vrsto "krst" in to s pasom po riti. Po obveznem poziranju sva se počasi odpravila nazaj proti Kredarici, obetal se je dež in tudi nevihta ni bila izključena. Glede na število postavljenih križev planincem, ki jih je ubila strela, naju ni prav nič mikalo, da bi nama le-te švigale nad glavo. Preden sva prišla do koče, naju je že dodobra namočilo. Po pivcu ali dveh sva sklenila, da se pred ponedeljkom prav gotovo ne vrneva v dolino. Je bilo le preveč zanimivih debat in smeha. Prijetna družba naju je celo povabila v svoje apartmaje, čeprav sva se že sprijaznila, da bova morala spati kar na klopi za šankom. Naslednje jutro sva se odpravila v dolino. Med potjo tik pod Kredarico sva srečala še čisto pravega dimnikarja v črni uniformi in omelih na ramenih. Normalen človek res ne more verjeti, koga vse sreča pod našim najvišjim vrhom, mar ne. Najino kolesarjenje na Triglav sva zaključila s skokom v Blejsko jezero - in to v popolni popotniški opremi. Hec mora biti, sva mnenja s Tomažem. Za naslednje leto pa že iščeva fičota in še enega kandidata... MIHA CAPUDER *-v Zaradi povečanja števila vlomov v osebna vozila policisti ponovno opozarjajo, naj vozniki ob zapustitvi vozilo zaklenejo, oblačila, torbice, denarnice in druge vrednejše predmete shranijo in jih ne puščajo na vidnih mestih v vozilu, saj se storilci tovrstnih dejanj odločajo za vlome na podlagi predhodnega pregleda notranjosti vo/ila. Prav tako naj vozniki vozilo, ki imajo vgrajen avtoradio s snemljivo ploščo le-to ob zapustitvi odstranijo in spravijo, saj vlomov v tovrstna vozila ne beležimo. Prav tako so na območju policijske uprave Ljubljana v porastu vlomi v stanovanja in stanovanjske hiše, kjer storilci pregledajo hišo in i/ garaže izvršijo tatvino motornega vo/ila. zato policisti opozarjajo, da ključev vozil ne puščate v vozilih oz.na prostorih, kjer jih storilci pričakujejo (bližina vhodnih vrat. obešena na vidnih mestih....) temveč poskrbite za samozaščitne ukrepe. Ob pojavu sumljivih oseb naj občani le-to sporočajo na PP Domžale oz. št. 113. Policisti naprošajo vsc,ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz.oh pojavu sumljivih oseh, naj informacijo sporočijo na PP Domžale Ul.št.724-65-80 ali na anonimni brezplačni telefon (180 1200. ZIMSKA OPREMA VOZIL Ob pričetku /ime in zimskih razmer v prometu vas policisti opozarjajo na določbe Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, ki glede zimske opreme vozil v času od 15.11.2001 do 15.03.2002 predpisuje naslednjo opremo: zimske pnevmatike na vseh kolesih (oznaka M+S) letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Prav tako preverite stanje hladilne tekočine motorja, tekočine za čiščenje vetrobranskega slekla, brisalce ter akumolator..Predvsem pa hitrost vožnje prilagodite trenutnim stanjem na cesti. MARKO KLADNIK, vodja policijskega okoliša Moravske doline 19 (s našem glasilu se odpirajo kar hude polemike. Vse ki želite v njih sodelovati naprošam, da se držite zahtevanega obsega, ki znaša 1800 znakov vključno s presledki. Ob neupoštevanju pravil bo uredništvo prisiljeno preobsežne polemike objaviti le do dovoljenega obsega. Hvala za razumevanje. Urednica Odgovor na članek Svetnik ima besedo, Novice iz Moravske doline, Lil, št.H, str.7 V oktobrski številki Novic iz Moravske doline sem bil v članku P. Barliča Svetnik ima besedo omenjan za potrebe njegove predvolilne kampanje. Mogoče je g. Barlič pričakoval, da bo imelo njegovo pisanje, predvsem pa neresnične trditve, odmev v njegovem dobrem rezultatu na volitvah. No, mogoče je bil za njega res dober. Bil sem začuden, da je urednica članek objavila v tej številki časopisa, saj je bil sprejet sklep Občinskega sveta, da ima vsak kandidat za svojo predstavitev na voljo samo eno stran. Večina kandidatov je spoštovala sklep, nekateri pa so ga v različnih oblikah obšli. Sama vsebina članka g. Barliča me ni presenetila, saj je on najbolj sposoben (vsaj tako misli), zato rad ocenjuje (podcenjuje) ljudi; njihovo strokovnost in politično prepričanje. Pripisovanje odločitev Občinskega sveta meni osebno pa je smešno. Predlagatelj sklepov je praviloma župan in strokovna služba Občinske uprave. Člani sveta predlagamo, razpravljamo, dopolnjujemo in z. glasovanjem odločamo. Za sprejem sklepa je potrebna večina glasov prisotnih svetnikov razen v primeru, ko s Statutom ni drugače predpisano. Svetnik Barlič je pozabil napisati, da se na sejah nenehno javlja k besedi in hoče uveljaviti svoja stališča in predloge. Temperatura se mu dvigne, če njegov predlog ne dobi podpore svetnikov. Piše, da je preglasovan, vendar ne navaja vzroka, ki se kar sam ponuja - večina se z njim ne strinja. O tem, kaj naj govorim in kako naj glasujem, se bom odločil sam. Mislim, da je že skrajni čas, da g. Barlič prične s »pometanjem« pred svojim pragom. Sedaj bom odgovoril na njegove trditve s konkretnimi dejstvi in pojasnili, da boste bralci lahko ocenili, kakšnega sprenevedanja in zlonamernosti se je posluiil. V večini primerov, Id jih je navedel, sva glasovala popolnoma enako, tako kot tudi ostali člani Občinskega sveta. Podatke glasovanj sem povzel iz zapisnikov sej Občinskega sveta. Za sklep o podražitvi vode je glasovalo vseh 14 članov Občinskega sveta (tudi vi g. Barlič). Podražitev komunalnih storitev je bila sprejeta soglasno s 14 ZA (vključno z vami g. Barlič). Občinski proračun za leto 2000je bil sprejet soglasno s 14 ZA (vključno z vami g. Barlič). Poročilo Nadzornega odbora in zaključni račun za leto 2000 sta bila sprejeta soglasno s 14 ZA (vključno z vami g. Barlič). Proračun za letošnje leto 2001 je bil prvič od obstoja občine Moravče sprejet z minimalno večino osmih glasov za (8 ZA-6 PROTI). Za proračun je glasovalo sedem svetnikov SLS+SKD in vi g. Barlič. Sprašujete, kdo je dolžan obveščati in skrbeti za izvajanje proračuna ? Vsaj to bi lahko vedeli, da je za izvrševanje proračuna, plačevanje obveznosti, obveščanje in vse v zvezi z financami po zakonu odgovoren iupan. Zanimivo, da ga v pisanju niti ne omenjate. O izgradnji planinskega doma imam še vedno enako stališče. Potrebno je urediti lastništvo, saj se planinski dom gradi tudi s proračunskimi sredstvi. Kdo postane lastnik, če planinsko društvo preneha delovati? Ali ste kdaj razmišljali 0 tem? Po mojem mnenju, je. planinski dom prevelik in vprašljiva je tudi izkoriščenost in ekonomičnost. Mislim, da imam pravico do svojega mnenja, če tudi je drugačno od vašega g.Barlič. Kljub vsem pomislekom sem bil pobudnik vložitve amandmaja, da bi planinsko društvo dobilo dodatna 2.000.000 SIT za investicijo. Predlog ni bil sprejet, saj je bilo H glasov PROTI in 6 ZA (svetniki SDS, LDS, ZLSD in NSi). G. Barlič, vi ste bili PROTI, čeprav se v javnosti zavzemate in podpirate izgradnjo. Vzeli ste si celo odmor za posvet, kako se boste odločili in kljub temu zavrnili naš predlog. Sedaj ne pomaga nobeno sprenevedanje in opravičevanje, tako ste glasovali. Pri projektu stare Rašice je Občinski svet soglasno s 14 ZA (vključno z vami g. Barlič) pooblastil župana za vse aktivnosti. Na drugi seji nekaj mesecev kasneje, ko sta bila prisotna predstavnika občanov, ki so podpisali peticijo proti izgradnji poslovno stanovanjskega objekta, so nekateri svetniki začeli razmišljati drugače. Ko sta občana odšla s seje, ste takoj dodal; »Med nami rečeno, saj jim ni možno nikoli ustreči!« Moje stališče je ves čas enako. Na lokaciji stare Rašice je potrebno nekaj narediti, saj objekt propada in nam gotovo ni v ponos. Na zadnji seji Občinskega sveta sem predlagal, da se prekine predpogodba z morebitnim investitorjem poslovno stanovanjskega objekta. Občinski svet je moj predlog soglasno podprl. Imamo ponudbo investitorja za dom starejših občanov in potrebno seje samo dogovoriti. Sedaj se bo pokazalo ali so bile vse obljube, zavzemanja in lepe misli izrečene iskreno. Nadzorni odbor vrši kontrolo nad porabo proračunskih sredstev in dvakrat letno poda svoje poročilo Občinskemu svetu v sprejem. Odbor sestavljajo štirje člani, ki so povsem enakovredni in o vsakem svojem sklepu glasujejo. Predsednica je visoko izobražena ekonomistka, g. Barlič, in ima vsa strokovna znanja za to delo. Lahko pa vi ob priliki napišete, katere šole ste končali, ko že tako obvladate ocenjevanje strokovnosti in sposobnosti! Spomnin naj vas, da sta bila poročilo Nadzornega odbora in zaključni račun za leto 2000 sprejeta na Nadzornem odboru soglasno (4 ZA) in Občinski svet je to potrdil soglasno (14 ZA), kjer ste tudi vi glasovali ZA. V kolikor se spuščate v pisanje komentarjev (ali pa jih celo kdo piše za vas), morate biti bolj natančni in navesti tudi rezultate glasovanja in kako ste glasovali. Zavzemanje, obljube, pisanje, podpora, javno govorjenje se na koncu odrazita v glasovanju na Občinskem svetu. Pozabili ste napisati, da je Nadzorni odbor leta 2000 ugotovil nenamensko porabo proračunskih sredstev (3.740.000,00 SIT ) v Skakalnem klubu Termit Moravče. In prav vi ste bili eden izmed največjih zagovornikov tega nezakonitega početja. V tem primeru vam ni ustrezala ugotovitev Nadzornega odbora, kaj šele spoštovanje zakonitosti. Pišete tudi zakaj ste PROTI pregledu poslovanja s strani zunanje revizijske ustanove. Po vaše naj bi vseskozi jaz. govoril, kako je vse O.K. in vi naj bi opozarjali na nepravilnosti. Ves ta čas ste imeli možnost predlagati revizijo poslovanja, vendar tega niste storili. Zakaj ne ? Sedaj smo prav mi svetniki (SDS,LDS, NSi, ZLSD) člani »razvpitih« , tako nas imenujete, strank predlagali, da se končno nepristransko ugotovijo nepravilnosti, če te obstajajo. Opozarjale na nepravilnosti, dvomite v delo Nadzornega odbora, predsednice, v isti mah pa ne želite pregleda poslovanja s strani zunanje institucije z izgovorom, da ste PROTI zapravljanju proračunskega denarja. V vašem pisanju, omenjate svetnika Janeza Cerarja, ki naj bi poleg vas opozarjal na nepravilnosti. Seveda je on za razliko od vas glasoval ZA pregled poslovanja. Kdo, kdaj in zakaj torej spreminja svoja stališča? Omenjate tudi postavitev spomenika zamolčanim žrtvam in z njim v zvezi referendum. Tukaj samo hvalite svoj dober spomin. Lahko bi vsaj napisali, da ste bili PROTI referendumu, ki bi pokazal voljo volivk in volivcev, na katero se tako radi sklicujete, seveda samo v primeru, ko vam to ustreza. Sam osebno sem glasoval ZA, saj je referendum oblika najbolj neposrednega odločanja volivcev. Za konec bom uporabil nekaj misli urednice našega časopisa, saj se mi zdijo zelo primerne za zaključek. V politično prenapeti jeseni sem doživel velikpljuvalnik očitkov, da sem zapravljal davkoplačevalski denar, daje vse narobe zaradi mene osebno, da je moje delo eno samo »kozlanje«....... to ste lahko prebrali v septembrsko/oktobrski številki in poslušali podobna modrovanja v lokalih. Nekateri bi celo radi, da spremenim svoj jaz. in seznam vrednot, kijih imam, vendarjih tudi če hi hotel, ne morem spremeniti. Ne, tako ne bo šlo. Z delom na občinski ravni se nisem okoriščal, ne na tak ali drugačen način. Nikoli mi ni bilo žal truda, ki sem ga prispeval pri različnih projektih, oceno o tem, ali sem naredil kaj dobrega pa prepuščam občanom. Priznam, da delati z menoj ni lahko, ker sem zahteven tako do drugih kot tudi do sebe, vendar pa imam razvit čut odgovornosti in mejo potrpežljivosti. ROMAN CERAR, podžupan Odmev na članek Roman Cerar ni enako moravški nogomet, Novice iz Moravske doline, Lil, ŠT.9, str.5 ŠPORT IN OBČINA MORAVČE V zadnjih Novicah iz Moravske doline podžupan Občine Moravče Roman Cerar piše o problemih v športu. Tudi v Skakalnem klubu smo o problemih v športu že pisali in opozarjali na nerazumljiva in včasih nezakonita početja ljudi, ki so najbolj odgovorni za delovanje v občini. Ker sem v športu aktiven že dolga leta, bom navedel nekaj mnenj in dejstev, ki so zapisana in so tudi preverljiva. Vi, bralci, pa ustvarite svoje mnenje o porabljenih tolarjih iz vaših žepov in o ljudeh, ki z njimi dobro oziroma slabo gospodarijo. V bivši občini Domžale so imela društva s 20 Novice iz področja športa v Moravčah 7.a svoje delovanje naslednje zneske dotacij: SK (Skakalni klub) 9(X).(XX) SIT, ŠD (Športno društvo) 7(X).(X) SIT, I'D (Planinsko društvo) 3(X).(XX) SIT, taborniki 300.000SIT. Tedanje ŠD je bilo takrat sestavljeno iz sedanjega NK (Nogometnega kluba) in ŠD. V prvem letu delovanja moravške občine je bilo razmerje financiranja posameznih društev spremenjeno. Občinski svet je na predlog predsednika Odbora za šport in svetnika Petera .kmetica brez.posveta z društvi odločil in lo tako, da je povečal sredstva ŠD na račun SK. Temu smo v SK nasprotovali in lo predvsem zaradi načina, ki je bil samovoljen. Sredstva so se za SK zmanjševala. Tako smo dobili z.a delovanje društva v letu 1999 225.IX) SIT. v letu 2000 500.000 SIT, za leto 2(X)I je potrjenih od Občinskega sveta 4(X).(XX) SIT. Znesek zadostuje le z.a opremo dveh tekmovalcev, da ne omenjamo cen treningov, prevozov in najemnin, ki so glavni stroški društva. Drug printerje SD, kije za leto I99H od Občine dobil 835.000 SIT. Nato se je NK osamosvojil in mu je bila dodeljena dotacijo 4.1(X).IXX) SIT letno, s tem da so sredstva ŠD še naprej ostala v istem znesku. Podžupan postavlja vprašanje, zakaj tolikšno zmanjšanje sredstev za NK v letu 2001. Sprašujem se, kako da se župan, podžupan in občinski svetniki niso vprašali, zakaj nerazumljivo povišanje sredstev z.a NK in ŠD v letu I99S. Upam, da bodo občanom pojasnili svojo odločitev in predstavili, v katere namene so bila sredstva porabljena. Upajmo, da ni nečednih poslov, kijih podžupan Ugotovijo za druge, ki naj bi bili v preteklosti monopolisti in delali nečedne posle v športu. V eni od prejšnjih številk Novic je bivši župan Matjaž Kočar pisal, kako dobro deluje ŠD in da je veliko zanimanje zanj. Ker ŠD dobi visoko dotacijo od Občine, je lahko organizirali nedeljski paket rekreat ijskega smučanja, ki stane po grobi oceni 7.000 SIT na udeleženca, udeleženec pa plačale I.(XX)SIT SK je dobilo v letu 1997 investicijska sredstva v višini3. 740.IXX) SIT. Ta sredstva je župan Matjaž. Kočar brez posvetovanja s člani SK namenil v proračunu občine za dograditev skakalnega centra na Miklavžu. Menim, da je to storil iz obveznosti, ko je na sprejemu Primoža Peterke izjavil, da smo že zasadili lopate za nove skakalnice. Ko smo dobili ta sredstva potrjena od občinskega sveta, smo šli na pogovore na občino in zavzeli stališče, da teh sredstev ne moremo vložili v snežni top oziroma objekte, ker nismo lastniki zemljišč skakalnega centru. Domenjeno je bilo, da nam pomagajo pri odkupu zemljišča in tla v nakup vložimo odobrena sredstva. Vemo. da so stekli pogovori z lastniki z.a način in ceno odkupa. Vendar kol nam je poznano do nakupa ni prišlo. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da ho zagotovil nakup zemljišča z.a SK in upamo, da bodo spoštovali svoje sklepe. V objekte pa bomo v primeru pridobitve zemljišča kol doslej vlagali sredstva pridobljena izven občinskega proračuna. Ko smo uvideli, da do odkupa zemljišča v kratkem ne bo prišlo, smo v društvu sprejeli gospodarno odločitev z.a nakup kombija, ki se obravnava kot investicija. Občinski svet smo pisno obvestili.naj našo investicijo presodi. Vendar lega odgovora do danes še nismo prejeli. Kombi uporabljamo Za prevoze otrok na druge skakalne centre in letno prevozimo do 6().(XX) km, kar je bilo prej s starim vozilom dokaj tvegano početje. Del sredstev so še na računu SK kot pravi podžupan in čakamo , da jih bomo lahko porabili zakonito kot investicijska sredstva. Meseca aprila 2001 je občinska politična elita določila svetnika Pavla Harliča . da pregleda finančno poslovanje in stanje v SK. Pooblaščencu smo omogočili vpogled v finančno poslovanje društva. Pri pregledu ni ugotovil nepravilnosti v poslovanju in o tem podal pisno in ustno poročilo Občinskemu svetu. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se v društvu opravi veliko prostovoljnega dela. Vprašanje, ki se poslavlja je, ali se pregledujejo le finance v društvih z. nizkimi doku ijami zato, de se odvrnejo pregledi v društvih z visokimi dotacijami. Verjetno ni mah zadev iz. preteklosti v Občini Moravče glede negospodarnega ravnanja in nezakonitosti, saj kot piše podžupan je dejstvo, da je bilo staro nogometno igrišče v postopku denacionalizacije in jasno je bilo. da bo zemljišče vrnjeno. V sipa tudi vemo, daje tudi novo igrišče zgrajeno na denacionolizticijskem zemljišču, ki bo tudi vrnjeno. Da je bilo zemljišče sedanjega igrišča zanemarjeno, ni res. Kot delavec KOZ Moravče sem s to lokacijo, ki je v neposredni bližini zadruge, dobro seznanjen že od leta 1979. Del zemljišča vzhodno od starega igrišča je koristil NK in takratna krajevna skupnost Ostali del zemljišča pri kulturnem domu pa je obdeloval (kol travnik) do devetdesetih let Slane Bralun. Po letu 1990je podjetje Termit na omenjenem travniku opravilo obširna dela iz.kt>i>a in utrditve z gramozom za namene dveh tenis igrišč in steze z.a balinanje. Ker je delo zastalo, smo v zadrugi ta prostor v dogovoru z. g.Janež.ičem uporabljali v zimskem času za deponijo lesa. V letu 1997 je Občina Moravče ta prostor, v katerega je Termit predhodno vložil veliko sredstev, začelo zasipali z. odpadnim materialom od raznih izkopov. Začela seje tiha gradnja nelegalnega igrišča. Občina je tudi plačala nezakonito vkop nadzemnega električnega voda, kar je stalo po informacijah svetnikov okoli 850.000 SIT. Sedaj se pod igriščem nahaja električni vod, glavni vodovod in vod kanalizacije Nadlog - Šlandrova s čistilnimi jaški. V letu 1998 je odgovornost izgradnje prevzel novi predsednik Odbora za Spori Roman Cerar, sedanji podžupan in nadaljeval nelegalno gradnjo igrišča. Ko je IMP odkupil Rašico, so pri geodetskih izmerah ugotovili, daje del igrišča na njihovem zemljišču. Zalo so zahtevali, da NK oziroma Občina Moravče ali Termit zgradi škarpo. Vsa vlaganja v lo zemljišče so po oceni občanov vredna preko 120.000.000SIT. Vendar podžupan ne prevzame odgovornosti in jo prelaga na druge, čeprav je predsednik Odbora za šport in mesečno prejema plačo podžupana, ki naj bi znašala preko 100.000 SIT. Vendar kol pravi podžupan. lahko denacionalizacija tO jutri izniči. Tulim, da Moravče objekt kol je nogometno igrišče še kako potrebuje, vendar dvomim, da bomo jutri dobili nova sredstva za izgradnjo novega igrišča. Možnosti so. saj obstaja narejeni projekti Športnega parka v Šlibarjevi dolini z. nogometnim igriščem, za katere je Občina Moravče v letu 1996 namenila v proračunu 4.5(X).(XX) SIT Sprašujem se tudi, kako smo ob očitanem okoriščanju in veliko manjšimi sredstvi iz. občinskega proračuna uspeli razviti skakalni šport in doseči neponovljive uspehe in da smo delovali kol društvo na tako zelo visokem nivoju delovanja, da so bili v letu 1994 kar trije učenci OŠ Jurija Vege v smučarskih skokih državni prvaki v svojih kategorijah. Da edino NK deluje z in za mladino, smešno. Kar nekaj društev deluje zelo kvalitetno z mladimi, npr. planinsko društvo. In tudi navedba, da bi predsednik PD odvzel finančna sredstva NK in jih dal planinskemu društvu, je logična, saj jih ne porabljajo za investicije v črne gradnje. Mogoče nas bodo politiki kmalu zasuli s predvolilnimi obljubami in jim bomo verjeli, da bodo dobro gospodarili s tolarji iz naših žepov. Ce hočemo boljšo prihodnost, moramo napake odpraviti. Upajmo, da bodo navedena dejstva in ocene pripomogle k razjasnitvi dosedanjega dela na področju športa. JANEZ. PRAŠNIKAR. predsednik SK Termit Moravče NOGOMET - EDINA ŠPORTNA DEJAVNOST? Ne moremo mimo naivnega razmišljanja našega podžupana g.Cerarja. Ob vseh »zaslugah«, ki sijih pripisuje, bi želel dodati še kakšno. Upam. da delo svetnikov in občinske uprave ne temelji na podobnih rešitvah, kakršne predlaga R. Cerar v Odboru za šport. Nekatere pač ne motijo črne gradnje, začasne rešitve, za dosego ciljev ni ovir.. .Alipo načelu »Bog je najprej sebi ustvaril brado... ali vzemi, kjer je in daj tja, kjer ni...«.Morda bi ga morali predlagati celo za občinsko priznanje, saj rešuje zanemarjene površine in čisti prostore odpadnega materiala. Zanimivo je, da je bil celo Občinski svet zaveden z. informacijo, daje za ureditev novega igrišča potrebnih le nekaj sto tisočakov. Do današnjega izgleda nogometnega igrišča pa je bilo vloženih kar precej milijonov, samo iz. občinskega proračuna za investicije 2,5 milijona. Nihče ne vpraša, čemu vsi ti stroški, ko ho tudi to zemljišče vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu! Nihče ne nasprotuje novemu nogometnemu igrišču, vendar je potrebno stvari zastaviti kot na začetku vsake gradnje. S pridobitvijo zemljišča, z ustrezno dokumentacijo ... Ne dvomim v zadovoljstvo tistih staršev, ki množično vodijo svoje otroke na trening. Povrnjene imajo stroške z.a opremo, ni jim treba plačevati prevoza...Žal, verjetno tudi na ta račun, naši mladi planinci nimajo zastonj opreme, planinske čevlje vsako leto prerastejo, za vsak pohod je potrebno plačati prevoz, s seboj potrebujejo malico, pa nekaj drobiža za čaj, planinski tabori in izobraževanje slane...Največkrat ostane ugodnost samo prostovoljno vodenje in pa zavarovanje, pa še lego pokrijejo s članarino. Pa kljub temu imamo take starše, ki otroku nudijo športno aktivnost, pa čeprav iz lastnega žepa! Zanimivo bi bilo pogledati, kako velika finančna sredstva se trosijo v nogometnemu klubu. O uspehih kluba pa lahko »beremo« r Novicah. Kol je bilo omenjeno v prispevku podžupana, je Občina namenjala NK4.1(X),(XX) SIT. Po govoricah nekajkrat toliko prispevajo tudi sponzorji. /,a primerjavo vzemimo PD. ki mu je bilo namenjenih le 3ž>0.(XX) SIT, vanj je vključenih 670 članov, od tega SI mladih. 102 osnovnošolca, 69 predšolskilt Otrok in 41H odraslih. Tudi mi se zavedamo, da je športna aktivnost pomembna pri razvoju mladine. Sprašujem bralce, kaj društvo lahko nudi svojim 252 mladim s temi sredstvi, kijih pridobimo iz občinskega proračuna.. Ob ustanovitvi je bilo PD vključeno v Športno zvezo Domžale. Po (nadaljevanje na strani 23.) Moravske doline 21 MOJA DOLINA NA DLANI Kamen na kamen palača" ali moravški" peščenjak je dobil dušo Pravijo, da naravo delimo na neživo in živo in da je kamen neživa narava. Ali verjamete? ra ISCG DOMŽALE A V T OjS OLA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971 Tečaja B kategorije: 14.1.2002 ob 19. uri Naša Zemlja ima res na površini trdno kamninsko skorjo. Sprva je bila to ohlajena in strjena magma, ki nam je dala magmatske kamnine, ki so se jim tekom geološkega časa pridružile še usedline ali sedimentne kamnine. Oboje so lahko zaradi pritiskov in visokih temperatur spremenjene v popolnoma nove metamorfne kamnine. Naša Zemlja ne miruje in kamnine se rojevajo tudi danes. Že samo vulkansko delovanje in potresi nam dokazujejo, da je še kako živa. Vsak kamen gradijo atomi, okrog katerih se gibljejo živahni elektroni. Vsak kamen ima svoj življenjepis, svojo enkratno zgodbo. Izberite iz množice pisanih kamnov z zavezanimi očmi svojega. Pomislite, zakaj vas privlači ravno ta! "Kamen na kamen palača" je del pregovora, ki nam pripoveduje med drugim tudi o njegovi uporabi. Kamen za lepe in trdne hiše, palače, dvorce in cerkve. Pravim, bogata je dežela, ki ima kamen in lahko zida. Pomislite, in naša dežela je ena izmed njih. Le poglejte okrog sebe! Pisana zbirka kamnin za gradnjo, umetniške stvaritve, okras..... Tudi Moravče z okolico jih imajo. Tu so številna nahajališča lepih kamnin, med njimi tudi znani govški kremenovo apnenčevi peščenjak, ki mu pri nas zaradi značilne barve in sestave pravimo kar "moravški" peščenjak. Usedel se je v srednjem miocenu, pred približno 35 do 30 milijoni let, ko je tu obstajalo Panonsko morje. Nastal je tako, da je apneni cement povezal med sabo v velikih kamnolomih v Rudniku in pri Straži, v Zalogu pa zelenkastega. Suh peščenjak je bled, zelo svetel, zato opazujte vedno mokro ali sveže odlomljeno kamnino. Kamnolomi moravškega peščenjaka so delovali že v rimskih časih, navaja Stane Stražar v svoji knjigi Moravska dolina. Iz njega so izdelovali sarkofage - kamnite krste. Kamen se je lepo obdeloval, zato so mu mojstri kamnoseki dali novo življenje in vdihnili dušo. Iz obdelanega kamna so nastali številni hišni in cerkveni portali, okenski okviri, gradbeni elementi v notranjosti cerkva kot so stebri, oboki, rebra in sklepniki. Zaradi možnosti fine obdelave so iz njega klesali kropilnike, krogovičja gotskih oken in drugo cerkveno okrasje. Na Moravškem skorajda ni vasi, ki bi ne premogla kakšnega izdelka iz tega za obdelovanje voljnega kamna. Moravški peščenjak so uporabili pri gradnji številnih cerkva v bližnji okolici: vc. sv. Martina v Moravčah, v c. sv.Andrejana Sv. Andreju, v c. sv. Lenarta v Krtini, v c. sv. LukavZideh, kapeli sv. Magdalene v Motniku in v c. sv. Doroteje v Kostanju. Na Gorenjskem je bil uporabljen v župni c. Sv. Petra v Radovljici, v ž. c. sv. Kancijanav Kranju, v Črni v c. sv. Primoža in Felicijana, v romarski c. Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki, na Štajerskem v c. Ptujskogorske matere božje na Ptujski gori ter v c. sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu .... Peščenjak zaradi izpostavljenosti hitro prepereva, kar je ena od tehnoloških pomanjkljivosti pri zunanji uporabi. To je tudi razlog, zakaj po opustitvi kamnoloma tega komaj še najdemo. Kamnina je preperela, odkope je prerasla vegetacija in narava si je dokaj hitro sama zacelila rane... Seveda je za naravo to prava blagodat, za nas pa izziv, ko iščemo opuščeno naravno dediščino. Nam je pomembna predvsem takrat, ko iščemo kose peščenjaka za rekonstrukcije in sanacije ter druge konservatorske in restavratorske posege na naši kulturni dediščini. Prav bi bilo, da bi bila dana možnost ponovnega lomljenja kamna občasno in vsaj za take posege. S tem bi ponovno vdihnili dušo poškodovanemu kamnu, ki bi spet zableščal v svoji lepoti. TADEJA ŠUBIC, ZVNKD Kranj Oj, »SAM«, Sredi Vegove ves osamljen, upognjen in betežen stojiš. Sprašujemo se.boš zdržal ali boš padel kar sam. Na robu vasi, čuden sosed živi, zavist z vodo gasi, zato sosed naj s suhim betonom gradi! Plačilo za glasovanje svetnik dobi sam sebi hitro javno razsvetljavo zgrad saj on pravil tržnega gospodarstva se drži. Na volitvah neuspeh doživi, da si rane zaceli nemudoma k novi županji odhiti, si članstva v Odboru za komunalo in kulturo zaželi saj vedno za glas plačilo dobi. Županja rada njegovo željo bi izpolnila si s kupčijo glas zagotovila, pa podpore ostalih svetnikov ni dobila. 22 Novice iz (nadaljevanje s strani 21.) takrat veljavnih kriterijih in po aktivnosti našega društva smo bili financirani v razmerju s takratnim Športnim društvomfŠD), katerega del je bil nogometni kluh(NK) - 24,6%: 29% v korist ŠD. Po ustanovitvi nove občine je bil ustanovljen tudi Odbor za šport, ki ga je vodil Peter.Ianež.ič,v tem mandatu je bilo te popravljeno razmerje 1:3 v korist Športnega društva. Vendar g. Cerar ju tO ni bilo dovolj, ko je kol podžupan prevzel tudi vodenje Odbora za šport, je izločil NK iz ŠD (kateremu je ostala ista dotacija kot prej kol prej z. NK) in si zagotovil 56% vseh sredstev za šport, skupaj s ŠD pa skoraj 70%. 12%: je namenil šolskemu športnemu društvu, ostalo pa dobijo planinci, skakalci, taborniki, strelci... Prav tako ima g. Cerar zasluge,da dolgo ni bil sprejet pravilnik o financiranju športnih dejavnosti. Ko pa je bil končno sprejel, je bil brez. kriterijev, ki sla jih postavila g.Janež.ič in g.Cukrov, ker seveda niso bili pisani njemu na kožo. O lem.da o delitvi sredstev za šport na sestanek Odbor niso bili vabljeni predstavniki vseh društev in klubov, verjetno ni potrebno niti razpravljati. Ob tem je imel podžupan bolj proste roke.Menim, da bo moral tudi NK iskati pomoč izven proračuna, brez. solz, da ne morejo normalno delovali, tako kot smo po vseh ostalih društvih primorani iskali sponzorje za delovanje. Kljub ogromnim sredstvom, tudi sponz.orskih, ki se obračajo v klubu, klub ne bo zaživel, če bo v njem toliko ljudi, ki na njegov račun služijo lepe vsote. Planinsko društvo je pred nekaj leti sklenilo zgraditi svoj dom. Dve leti je trajala papirna vojna, da smo pridobili vso potrebno dokumentacijo. Spomladi smo le lahko pričeli z. gradnjo. Župan, g. Kočar, je poleti /999 sklical sestanek s svetniki in predstavniki društva. Predstavili smo načrte in velikost projekta - cca 45 milijonov. Zupan je poudaril.da hi morala občina na velikost projekta zagotoviti 15 milijonov v 4 letih in da se bo o tem odločalo pri sprejemanju proračuna. Odobreno pa je bilo 400.000 SIT. V takem tempu bi gradili zelo dolgo... planinci smo stvar vzeli v svoje roke. Nekaj materiala je bilo nabavljenega iz namenskih sredstev, dobri ljudje so podarili 60 m 3 lesa, po podjetjih smo naprosili 6 ion železa, < ement, apno, gramoz....Danes sloji objekt s prvo ploščo, kapnico. greznico...urejamo okolico doma. Opravljenih je bilo preko 2000 prostovoljnih ur, večkrat oh lastiti malici in pijači, naredili smo tudi precej kilometrov s svojimi avtomobili do parcele in nazaj...Če vse opravljeno delo finančno ovrednotim//, je verjetno vsaka dotacija premajhna. Upamo na boljše čase, na primemo pomoč iz. sredstev, ki so namenjeni investicijam v športu, da bi lahko kupili vsaj gradbeni material. LEON LAVRIČ MALI OGLASI V Moravčah iščem 4-urno dopoldansko varstvo za 10-mesečnega sina pri zanesljivi gospe z izkušnjami, ki pazi še kakšnega otroka podobne starosti. Tel. 041 783 677. RAČUNOVODSKI SERVIS nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije, DDV, trgovske evidence, izdelavo davčnih napovedi in zaključnih računov ter svetovanje po ugodnih cenah. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Informacije tel./faks 01 724 25 52 GSM 041 897 307 KLEPARSTVO KRÖVS XV O TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Fortunata Berganla 3,1240 Kamnik Telefon/Ms: 01 8312 355, GSM 0-11689 750 Garancija: - 10 let za delo ■■ do 50 let za material Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE ZAHVALA V enainšestdesetem letu nas je zapustil naš dragi brat in stric Stane Birk z Dol pri Krašcah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše. Zahvaljujemo se gospodu Viktorju Primožiču, za lepo opravljen cerkven obred. Hvala pevcem in trobentaču, hvala patronažni službi Moravče ter dr. Marjanu Dežmanu. Hvala še enkrat vsem, ki ste kadarkoli pomagali, ter vsakemu posebej Vsi njegovi ZAHVALA Ob slovesu našega moža. očeta in dedka Maksa Lavrača (1911-2001) iz Moravč Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Moravče za zdravljenje in negovalkam Centra za socialno delo Domžale za pomoč pri negi. Zahvala duhovniku, podjetju Termit, gasilcem, pevcem in društvu upokojencev za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Zumun je bil tvoj hoj. zaman nt dnevi upanju, trplenju. bolezen bila je močnejša ud iivljenju. Mnogo, mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena in najboljša mamica Marjana Cerar z Dol pri Krašcah Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni V domu našem je praznina, v mu našem bolečina. Spomin na tebe pa tlvl, čeprav le več med nami nt. V SPOMIN 21. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena. mami in stara mama Tinca Peterka Hvala vsem. ki postojile ob njenem grobu, ji prižigate sveče ter jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! Moravske doline 23 Za lepe praznične dni Bodite prvi! NISSAN ALMERA SEDAN Predstavljamo vam nov model Nlssanove Almere, zato smo pripravili posebno presenečenje za prve kupce Almere Sedan. Obiščite nas v našem salonu z vozili Nissan v Moravčah. Vabljeni. Pooblaščen trgovec: Nissan servis Krulc,cestama^8. 1251 Moravče, telefon: (01) 723 12 00, telefaks: (01) 723 10 84 www.nissan-krulc.com (NISSAN ) Načrtujemo in izboljšujemo Že več kot 80 let. POTROŠNIŠKI KREDITI • Po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilom do 72 mesecev • Našim zvestim strankam, ki z nami poslujejo preko tekočih računov, ponujamo možnost najetja gotovinskega kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev STANOVANJSKI KREDITI • svetujemo in pomagamo vam najti najugodnejšo finančno rešitev za vaš stanovanjski problem • varčevalcem, ki so v Banki Domžale sklenili pogodbe o varčevanju po nacionalni varčevalni shemi, nudimo možnost pridobitve ugodnega kredita že po dveh letih varčevanja. EVRO Obenem vas obveščamo, da bodo s 1.1.2002 države članice gospodarske in denarne unije EU, začele menjavati gotovino iz svojih nacionalnih valut v EVRO. Vsem varčevalcem bomo obstoječe valute na deviznih računih ali knjižicah v Banki Domžale 31.12.2001 avtomatsko spremenili v EURO. Predlagamo vam, da gotovino v valutah EMU, ki jo imate doma, še pred koncem leta položite na svoj račun in se tako izognete stroškom menjave, ki jih bomo po izteku leta 2001 zaračunavali v bankah. 9 banka domžale Banka Domžale ti. d. Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke SRÍCN02002 P I R C Matej Pire s.p. gsm 041-647-602 Stegne 11 1251 Moravče 5 1/e±e¿e (fojičtte fisiafttt&e, v ireée ¿*t u±/zeAau (uuh jete Spina d.o.o. Krašce Marko Zalokar s.p. Partizanska 9 1251 Moravče mz GSM.041 523 OOO Cenjene stranke obveščam, da imam v Moravčah na Trgu svobode 15, to je na dvorišču gostilne Jurka, odprt lokal optike za korekcijska in sončna očala. Korekcijska očala se lahko naročijo tudi z receptom. Po predhodnem naročilu vam naše storitve nudimo tudi na domu. V lokalu izdelujemo ključe, DELAVNI ČAS: PETEK od 15. do 19.30 ure SOBOTA od 8. do 13.ure Srečati ¿*t f dö&Uttt fcoytedfutt (A let* 2002!