Poštnina plačana t gotovini CENA IZVODU 10 DIN lili MH STATISTIČNI PREGLED TEKME JUGOSLAVIJA B : NEMČIJA B l Leto XI. X štev. 39 V Ljubljani, 25. septembra 1955 izdaja Časopisno založniško podjetje ♦Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« » Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjcva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-634 (ob nedeljah tudi 31-193 500 gledalcev tekmi jugoslovanske in bolgarske odbojkarske reprezentance. V prvi tekmi je ženska ekipa Bolgarije prepričljivo zmagala s 3:0 (15:7, 15: :13, 15:11). Nato sta se sestali moški ekipi Jugoslavije in Bolgarije, kjer je zmagala bolgarska ekipa s 3:1 (15:12, 16:14, 5:15, 15:6). Pri poročilu so sodelovali naši novinarji Bančič Tone, Lipar Marjan, Dimnik Bojan in Gogala Marjan LJUBLJANA, 25. sept. — Ce gledamo slabo tekmo smo običajno mnenja, da je o njej te žko napisati nekaj poštenega. Toda to, kar se je danes dogajalo n a centralnem stadionu, nas prav tako spravlja v stisko kaj napis ati. Toliko doživetij v 90 minutah, toliko svetlih trenutkov in to lilko krasnih golov človeka tako prevzame, da je v resnici težko pomisliti na to, kje naj bi zastavil besedo. Zamislite si velikansko ši roko reko, ki strnjeno teče od centralnega stadiona po Titovi c esti vse do glavne pošte. To je bilo danes po končani tekmi. Nad 20.000 nasmejanih lic se_ je pomikalo proti središču mesta, ko mentarji so bili nadvse živahni in laskavi v prid naše B repreze ntance. To, kar so nam danes pokazali mladi jugoslovanski igral ci, nas je nadvse ugodno presenetilo in nam dalo upanje, da b odo tudi v bodoče šli od zmage do zmage. se obe enajsterici predstavili številnemu občinstvu, med katerim smo opazili tudi predstavnike ljudske oblasti, podpredsednika Izvršnega sveta LRS dr. Marjana Breclja s člani Izvršnega sveta tov. Kavčičem, Poličem, Kocjančičem, dr. Dougana, podpredsednika OLO Ljubljana tov. Gorjanca, predsednika ZSS tovariša Kreseta, podpredsednika NZJ tov. Ranogajca, vodjo nemške reprezentance dr. Gessmanna in ostale zastopnike javnega in športnega življenja. Nato pa so imeli začetni udarec modro-beli Jugoslovani. Gostje so nastopili v zelenih majicah in hlačkah in v črnih doko-enkah v naslednji sestavi: Schnoor-Sattler (kapetan reprezentance). BAKLE ZAGORIJO Se 5 minut je manjkalo do konca tekme, ko so se med 20.000-gIavo množico pojavile bakle iz papirja, ki so jih navdušeni gledalci v znak priznanja naši reprezentanci vsepovsod zažigali. Tedaj je bila usoda Nemcev že popolnoma zapečatena in končni rezultat 8:0 dosežen. Toda naši igralci še niso zaključili serije silovitih napadov. Vse bolj in bolj so stiskali Nemce v njihov obrambni prostor, hoteč na ta način še povišati rezultat, a menda je to kar dovolj visoka številka, saj si bodo Nemci ta katastrofalen poraz prav gotovo z veliko grenkobo zapomnili. Po običajnem odigran ju nemške in jugoslovanske državne himne sta i Klepatz (Hoffmann) —Lang, Schaffer, Amina n — Habig, Stiirmcr (Neuschafer), Seeler, Schroder, Auernliaminer (Klepacz) — (trener Crammer); Jugoslovani pa v modro-belo-rdečili dresih takole: Stojanovič, Cokič (Stipič), Lazarevič — Tasič, Spajič, Pajevič — Lipošinovič (Kurtovič), Cone, Toplak (Lipošinovič), Prlinčevič, Pešič (trener Čuvaj). Sodniki: Vlček iz ra ge ter Damia-ni in Epert iz Zagreba. ŽE V TRETJI MINUTI ZAČETEK KATASTROFE Toplak je pravzaprav »krive tako občutnega poraza Nemcev, kajti prav on je začel s serijo golov, in to že v tretji minuti po nekoliko prav živahnih napadih jugoslovanskega moštva. En sam orkan navdušenja »plavi, plavi ...« se je sprostil med gledalci, ko je Jugoslavija vodila z 1:0. Nismo se pa še dobro ohladili, že je žoga sedela takoj v 5. minuti v mreži. Tudi tokrat je bil »usodovec« naš znanec Ivči, ki je prisebno izkoristil situacijo pred nemškimi vrati. Prlinčevič je streljal, vratar Schnoor pa je žogo odbil, toda Toplak je bil na mestu in — krasno, krasno! 2:0. ODLIČNA »VOŽNJA« Naši so začeli sijajno »voziti« gost e. Napad za napadom se je valil na nemško stran in nemški obrambni zid je začel popuščati, kljub temu, da so se požrtvovalno metali pod noge svojim nasprotnikom. (Ndalje vanje na 6. strani) Madžari še vedno nepremagani MADŽARSKA : SZ 1:1 Budimpešta, 25. sept. Kakšno je i ° zanimanje za mednarodno noto e t no tekmo med reprezentanca-'71 Madžarske in SZ najboljše ilu-kriPa dejstvo, da je bilo nič manj v J milijona interesentov za l00°f?n'C<*’ a nckai manj kot pa d, '.000 jih sprejme Nep stadion v ^uclirnpešti. Pred tekmo so bile pro-»noze kaj različne. Rusi so upali v • °jo zmago, prav tako tudi Mad-x?ri’ nevtralni opazovalci pa so veto <>m a predvidevali neodločen re-totat z večjim številom golov na °beh straneh. k Gbe moštvi sta nastopili v pričakanih postavah. Angleškemu sod- niku Ellisu sta se moštvi predstavili takole: Madžarska: Fazekas, Buzanski, Takacs, Bozsik, Karpati, Szoka, Hi-degkuti, Kocsis, Machos, Puskas, Csibor. Sovjetska zveza: Jašin, Porkunov, Ogoukov, Paramonov, Bašaškin, Netto, Tatušin, Kuznecov, Strelcov, Satnikov, Iljin. Obe moštvi sta začeli z dokaj raztrgano in nervozno igro in mnoge podaje niso dosegle soigralce, ampak nasprotnike. V prvem delu igre je bila igra v polju večjidel izenačena in hitri napadi so se vrstili na obeli straneh. Ruski napadalci so se izkazali predvsem z odličnim menjavanjem mest. Pred obema go- loma je bilo precej nevarnih situacij, ki pa sta jih zanesljivi obrambi uspeli uspešno razčistiti. Najbolj razburljive so bile v 1. polčasu zadnje minute, ko so najprej silovito napadli Madžari, Rusi pa so jim odgovorili s protinapadom, iz katerega je padel tudi prvi gol. Slednjega pa je sodnik Ellis zaradi offside ni priznal. Rezultat 0:0 po prvem polčasu docela odgovarja stanju na terena. V nadaljevanju so prvi napadli Madžari, toda Rusi so že s svojim prvim »izletom« pred Fazekasova vrata dosegli vodilni gol. Ta gol bi madžarska obramba verjetno lahko preprečila, kajti napadalec ruskega (Nadaljevanje na 2. strani) Poleg Toplaka je bil Lipošinovič (na skrajni levi) danes eden najboljših igralcev Lepa proslava 2*-^» ELANA ZGOŠE, 25. sept. — Včeraj in danes so bile v tovarni ELAN zaključne proslave v počastitev 10-letnice obstoja tega podjetja, ki je bilo ustanovljeno 24. septembra 1945. Prvi gostje so prispeli že včeraj dopoldne, predvsem zastopniki športnih podjetij iz ostalih republik. Že na postaji v Lescah so bili prijetno presenečeni, saj so jih sprejeli člani delovnega kolektiva in dekleta v gorenjskih narodnih nošah, ki pripela gostom na prsi pravi gorenjski »pušeljc«. Po kosilu na Bledu so «i gostje ogledali Bled in slap Savice, proti večeru pa še blejsko jezero. Zvečer se je v hotelu Jelovica razvila prijetna zabava, katere so se udeležili povabljeni gostje in člani delovnega kolektiva z družinami. Danes dopoldne so se proslave nadaljevale v tovarni ELAN vZgo-šah. Med častnimi gosti smo opazili tudi tov. Zorama Poliča, člana Izvršnega sveta LRS in predsednika Zveze »Partizan« Slovenije, tov. Krese- ta Leopolda, predsednika ZSS, tov. Zlatnerja, sekretarja OK ZKS Kranj itd. Potem ko so si povabljeni gostje ogledali staro tovarno, gradnjo novih objektov in razstavo izdelkov ELANA, se je pričela slavnostna seja delovnega kolektiva. Po otvoritvenih govorih predsednika upravnega odbora tov. Šolarja in direktorja Rudija Finžgarja, ki sta orisala desetletni razvoj podjetja, je pozdravil zbrani kolektiv tov. Zoran Polič. Izrazil je svoje iskre-• ne čestitke kolektivu, ki se je v desetih letih iz skromnih začetkov preko vseh težav in zaprek priboril do moderne tovarne. Obenem pa je izrekel svoje prepričanje, da se bo kolektiv podjetja tudi v bodoče z vsemi silami vključil v borba za razširitev ljudske telesne vzgoje, kar bo dosegel predvsem z izdelavo boljših, številnejših, cenejših in novih izdelkov. Za njim so kolektivu čestitali zastopniki športnih podjetij in organizacij iz Slovenije in ostalih republik, med njimi sekretar OK ZKS Kranj Zlatnar, predsednik radovljiške komune Eržen, Nov a Gorica, 25. sept. Danes dopoldne je bilo na stadionu v Novi Gorici tretje pokalno prvenstvo v atletiki, ki ga je priredila Okrajna zveza »Partizan«. Na prvenstvu je sodelovalo 15 društev s preko 230 tekmovalci in tekmovalkami, udeležba pa bi bila še večja, če prireditelj ne bi v razpisu črtal članov in članic. Organizacija ni bila najboljša, kljub temu pa so nekateri dosegli prav lepe rezultate in s tem dokazali, da si je atletika v Gorici utrla pravo pot. Rezultati-mladinci: 100 m: Puc S (G) 12.2, Šuligoj (Ajd) 12.5, 400 m: Talijat (G) 58.4, Polenci Ljubljana, 25. sept. Slovenska zveza za drsanje in hokej na ledu je imela danes svojo četrto redno skupščino. Pregledali so svoje delo v zadnjih dveh letih in ugotovili, da je zlasti slovenski hokej dosegel zadovoljivo kvaliteto, česar pa se o umetnem drsanju ne da trditi. Sekretar Zveze tovariš Gorše je v svojem poročilu nazorno pokazal na nekatere probleme, ki so se pokazali pri razvoju slovenskega drsalnega športa. Klubi, ki so bili že ustanovljeni, so zaradi nerazumevanja nekaterih lokalnih forumov in finančnih težav popolnoma prenehali z delom Da se ponovno dvigne število slovenskih klubov, je skupščina sprejela nekaj važnih sklepov, ki bodo gotovo pripomogli, da bodo zrasli novi klubi v Kamniku, Kočevju, Velenju in drugod. Glede na to, da životari umetno drsanje kot pastorek ob hokeju, je skupščina sprejela sklep, da se ustanovi za umetno drsanje in kotalkanje samostojna zveza. To bo vsekakor dovolj na garancija za napredek naraščaja umetnih drsalcev, ki ga pri nas ne primanjkuje. Novi Zvezi za drsanje in kotalkanje pod predsedstvom tovariša Stepišnika želimo čim več uspeha. Hokejisti so si določili za letošnjo sezono zelo obširen program, ki bo gotovo zadovoljil ljubitelje tega športa, če bo le vreme dalo dovolj ledu. Od 21. do 23. decembra bo sodelovala slovenska reprezentanca v hokeju na ledu na turnirju v Beogradu z reprezentanco Srbije in Hrvatske. Prvenstvo Slovenije bo odigra- Dve državni prvenstvi DVIGALCI UTEŽI V soboto se bodo znova zbrali v Ljubljani najboljši dvigalci uteži iz vse države, ki bodo pomerili svoje moči za naslove državnih prvakov v 7. kategorijah. Nastopilo bo nad 40 tekmovalcev iz Slovenije, Vojvodine ter BiH, med njimi pa so posebno znani Maleč, Colarič, Sara, Karalič, Vidakovič, Dolenc in Rozman. Borbe bodo Izenačene v vseh kategorijah, še posebno zato, ker bo to prvenstvo hkrati tudi pregled sil za svetovni šampiona! v Miinchenu od 12. do 16. oktobra letos. Prav gotovo bo nastop najboljših dvigalcev uteži privabil veliko število gledalcev. TUDI KOTALKARJI Ljubljana bo v soboto in nedeljo prav tako prizorišče državnega prvenstva najboljših kotalkarjev v Jugoslaviji. V soboto 1. oktobra bodo tekmovali v obveznih likih z začetkom ob 13.30, nato pa pari v protem kotalkanju. V nedeljo 2. X. se bodo pomerili v prostem kotalkanju posamezniki ob 9. uri zvečer, ob 19.30 pa bo revija kotalkarjev Zagreba in Ljubljane. Na prireditev, ki bo na kotalkališču v Čufarjevi ulici, že danes opozarjamo. poveljnik Gasilske zveze Slovenije tov. Špicar, predsednik Združenja športnih podjetij FLRJ itd. Ob tej priložnosti so mnogi podarili kolektivu ELANA lepa darila, nekateri pa so se spomnili z darili tudi najzaslužnejšega člana tega kolektiva tov. Rudija Finžgarja. Ob koncu so navzoči odposlali pozdravne brzojavke tov. Mihi Marinku, Zvezi »Partizan« Jugoslavije in Zvezi športov Jugoslavije. Po slavnostni seji so udeleženci odšli v Drago, kjer so na grobove talcev položili venec, popoldne pa so se proslave nadaljevale s prijetno zabavo in kulturnim programom. Prešeren Igor Maribor, 25. sept. — V Mariboru so danes nastopila na republiškem prvenstvu »Partizana« v odbojki najboljša moštva, ki so se za finalna tekmovanja kvalificirala na okr. prvenstvih. Okrajna zveza »Partizan« Maribor je brezhibno organizirala prvenstvo, ki se ga je udeležilo 19 moštev. Tekmujoče je obiskal tudi načelnik Zveze »Partizana« Slovenije tov. Tomaž Savnik, ki je pohvalil odlično organizacijo, grajal pa je slabo udeležbo mladinskih moštev. Na prvenstvu so bili najboljši Novomeščani, ki so dosegli tri prva in eno drugo mesto in pokazali najbolj zrelo igro. — Rezultati: I. razred — člani: (4 moštva) Novo mesto 3 zmage, Fram 2, Šempeter na Krasu 1, Murska So- bota 0, Novo mesto : Fram 2:0 (15:3. 15:3); članice (2 moštvi): Novo mesto 1, Fram 0; finale: 3:2 (15:17, 15:6, 9:15, 15:2, 16:14); H.razred — člani (5 moštev): Črešnjevec 4, Novo mesto3, Radeče 2, Konjice 1, Jarše 0; Črešnjevec : Novo mesto 2:1 (15:6, 12:15, 15:8); članice (3 moštva) : Maribor I. 2, Trebnje 1, Ljutomer 0; Maribor : Trebnje 2:0 (15:4, 15:2); mladinci (3 moštva): Novo mesto 2, Maribor I. 1, Tabor, Ljubljana 0; Novo mesto : Maribor I. 3:0 (15:10, 15:10, 15:8); mladinke (2 moštvi): Krim 1, Železničar, Maribor 0; finale: 2:0 (15:11, 15:7); prijateljska odbojkarska tekma članic Novega mesta in Maribora I. se je končala s 3:1. Bergant Gorica-novo središče atletike (Renke) 60.7, 1500 m: Repič (G) 4:30.9, Zvon (Prvačina) 4:34.2, daljina: Suš-ner (Prv) 507, višina: Puc Stane (G) 160, palice: Laharnar (G) 272, krogla: Arčon (Renče) 12.36, Puc (G) 12.29, disk: Simčič (Dornberg) 31.49, 4X 100 m: Ajdovščina 49.5, Gorica 51.4. Mladinke-60 m: Puc 8.6, 200 m: Puc 29.3, krogla: Komelj 11.69, daljina: Škarabat 415 (vse tekmovalke iz Nove Gorice), višina: Vajs (Ajd) 137, 4 X 60 m: Gorica 34.0, Dornberk 35.9. Končni vrstni red: Nova Gorica 15.227 točk (osvojila pokal v trajno last), Tolmin 12.422, Dornberk 12.313 točk. Hokejisti«. drsalci m sezono no od 3. do 25. januarja 1956. Za mladinske ekipe pa je določen pokalni turnir. Vsekakor pa bo krona letošnje sezone državno prvenstvo v Ljubljani in meddržavna tekma med reprezentancama Nemčija B : Jugoslavija v Ljubljani oz. Jesenicah. Program je torej lep. Kakšna pa bo zima? Bojazni pred tem vprašanjem pa reši slovenske drsalce samo — umetno drsališče. Miko Lep uspeh ODURDA V torek so se vrnili s turneje po Zahodni Nemčiji in Posarju rokometaši Odreda, ki so tamkaj odigrali tri tekme z močnimi nasprotniki in dosegli prav lep uspeh. Kaiserslautern so premagali 14:11 (7:8), z moštvom Wadgasen (v njem sta igrala dva državna reprezentanta) so igrali neodločeno 10:10 (5:4), izgubili pa so tesno z ekipo Dudvveiler 11:13 (7:6). Pripomniti je treba, da je moštvo Dud-vveiler druga najboljša ekipa Saara in igrajo v njem 4 državni reprezentanti. Na zadnji tekmi je sodnik precej oškodoval Odredovce, ki so bili tudi od potovanja močno utrujeni. VISOK PORAZ BRANIKA Železničar (Bgd) : Branik 16:8 (7:4) Maribor, 25. sept. V današnji prvenstveni rokometni tekmi državne lige je moštvo Branika izgubilo proti Železničarju iz Beograda s 16:8. Branik je nastopil oslabljen brez Pelicona, Kanclerja in Početa, poleg tega pa je imel tudi nesigurnega vratarja. Gostje so se pokazali kot izredno hitro moštvo. Pri gostih so bili uspešni Anušič I. 4, Anušič II, Borovec po 3, Filipovič 5 in Jano-ševič, pri domačih pa Šober Dušan, Šober Drago ter Filipančič po dvakrat in Breznik ter Gukič. Zagreb, 25. sept. — Prišel sem v Zagreb, da bi videl lep finale državnega prvenstva za ženske in poleg tega še mednarodno tekmovanje. 2e na postaji pa je kot strela z jasnega udarila vest: Odred najbrž ne bo nastopil. Zakaj? O stvari je treba iz-pregovoriti precej izčrpno, kajti prva poročila že kažejo, da poročevalci niso dovolj poučeni. Na sestanku predstavnikov sodelujočih klubom je delegat AS J prebral dopig AS J, da mora biti . tekmovanje izvedemo po pravilih, ki zahtevajo, da sme mladinka nastopiti le v ▼ enem samem teku im še v eni sami disciplini. Presenečen in razburjen je bil seveda le Odred in deloma Varaždin, kajti drugi klubi niso bili prizadeti. Le dve poti sta bili: ali tekmovati z ekipo, v kateri bi n. pr. Usenikova tekla 100 m in še kakšna podobna »šaljiva« kombinacija ali pa odstopiti. Bila je še kompromisna rešitev: pustiti Odred, da nastopi v skladu s svojo prijavo in potem odločati o veljavnosti doseženi h točk. Organizatorji pa so ta kompromis odločno odklonili in s tem je bilo tekmovanje pokvarjeno, kajti vodstvo Odreda je odločilo, da ne nastopi, ker ne more sestaviti ekipe v novi situaciji, tako da bi dostojno reprezentirala klub in iz protesta proti metodam, ki so bile uporabljene v tem primeru. Pravila in propozicije so dolgočasne, toda tokrat jih moramo vtzeti v roke. Propozicije ekipnega prvenstva za ženske govore: »Jedna takmičarka može. nastu,piiti u jednom danu na 3 discipline i štafeti.« Imamo pa klavzulo, da se tekmuje po pravilih AS J. Ta klavzula je omogočila Mladosti še šesto za-pordeno zmago v ženski ligi. V pravilih AS J 1952 imamo naslednje določilo: » . . . junior-ka ne sme da se takmiči n jednom danu u više od tri discipline...« V Biltenu AS J 1955 štev. 2 pa smo zasledili Predlog izmene pravila, kjer beremo: > Juniorke, jedna takmičarka može u jednom danu nastopiti na dve discipline, od ko jih je samo jedno trčanje plus jedna štafeta.« Nimamo zapisnika skupščine AS J, vendar predvidc- čajne rezultate, kar ni mogoče reči o Kla-divarju. Druge ekipe so mnogo zaostajale. Junakinji dneva sta bili poleg odličnih Rusinj naši tekmovalki Babovičeva in Slam-nikova, pa tudi Šikovičevo bi lahko postavili v isto vrsto. Tudi tretjič je Milka premagala svetovno rekorderko Jermolenkovo in to v času novega rekorda, ki jo letos postavlja na 9.—11. mesto na svetu. Fantastičen je bil tek Otkalenkove ha 800 m. 62 + 63 = svetovni rekord in meja še daleč ni dosežena, saj bi že včeraj ob hitrejšem prvem krogu znašal svetovni rekord 2:04.0. Nekako v senci Rusinje, ki je bila glavni ljubljenec številnega občinstva, je skoraj nezapaženo Ančka Slamnik popravila svoj rekord za dve desetinki sekunde (2:16.3). Tretja v »rekordni trojki« je bila Olga Sikov ec z novim slovenskim rekordom na 200 m, ki je tudi najboljši letošnji čas v državi in drugi rezultat vseh časov! Tudi štafeta ni bila od muh, saj je bil izboljšan tako slovenski kot jugoslovanski rekord za klubske ekipe. Od inozemcev so bili najboljši seveda zopet Rusi, od katerih je bil tokrat posebno eazpoložen Ignatijev, pa tudi Bartenjev je razpoložen Ignatijev. Mnogo odobravanja je žel svetovni »rekorder« na 1500 m, ki je direktno z letališča prišel na start in po lepem teku zmagal. Zabeležili smo še ponovno zmago Soeterja nad Marjanovičem, velik napredek Oularja in Gajška in nerazpoložen je Lorgerja, ki je bil šele 4. na 100 m. Rezultati — 100 m: Bakovič (M) 12.3, Si- (Nada«ljervanje s 1. strani) moštva Kuznecov je bil v nekoliko sumljivem položaju in Madžari so mislili, da bo sodnik prekinil igro. El lis pa ni žvižgal in tako je Kuz-njecov neovirano poslal žogo v mrežo. Kmalu za tem je strelec edinega ruskega gola odšel iz igre, nadome-vamo, da je bilo omenjeno določilo tudi stil pa ga je Paršin. Tudi Madžari pri bor. človek moral dati prav -.ETO X! Štev. 39 Hrvatsko-slovenska odbojkarska liga FužinaT (R) : Lokomotiva (Zg) 3:2 (13:15, 15:10, 6:15, 15:5, 15:8) Moški — Kamnik : ŽOK Ljubljana 3:1 (15:7, 15:9, 14:16, 15:7) Moški — Olimpija : Kamnik 3:0 (15:4, 15:13, 15:2) Ženske — Olimpija : Kamnik 3:1 (13:15, 15:13, 15:11, 15:9) REPUBLIŠKA LIGA Part.-Krim : Mladost (Kranj) 14:10 Partizan - Kočevje : Kamnik 2:3 Poštar .-Vrhnika 3:1 (15:11, 6:15, 15:11, 15:7) Ženske — Grafičar : Mladost 3:2 (12:15, 7:15, 15:3, 15:10, 15:7) Moški — Mladost : Medvode 3:0 w.o. Zvezna košarkarska liga Partizan : BSK 49:49 (33:30) Montažno : Lokomotiva 57:55 (34:28) Republiška rokometna liga Maribor : Fužinar (Ravne) 15:7 (9:2) Žene — Rudar (T) : Drava 6:2 (3:2) sprejeto. Do tu bi kar ASJ, toda . . Kot kaže, veljajo pravila ASJ le 24. sept. 1955, na kak drug termin prej ali kasneje pa nel To je dalo funkcionarjem Odreda pc.lno moralno pravico, da odklonijo udeležbo pod takimi pogoji. Odred je bil prizadet zaradi dveh mladink — Škerjančeve in Stara ejčičeve, ki bi tokrat lahko nastopili le v dveh panogah oz. enem samem teku. Nihče od ASJ in ASI1 pa še z očesom ni trenil, ho je Stamejčičeva nastopila o državni reprezentanci kar d 4 disciplinah, ko je v Berlinu kol gost Zagreba nastopila o 4 disci-• plinah, ko je o obeh kolih lige nastopila o 4 disciplinah, ko je na troboju Hroatska : Srbija : Slovenija nastopila o 4 disciplinah, ko sta s Škerjančevo kot članici reprezentance o Kočevju nastopili o 7 disciplinah, ko bi lahko 25. sept. zopet nastopila na mednarodnem mitingu o Zagrebu v dveh tekih! V našem atletskem športu so trenutno zavladale take razmere, da človek res ne ve, ali naj bi se jezil ali smejal. Po propozici-jah bi n. pr. novi prvak Mladost sploh ne smela nastopiti v finalu, toda ponavljamo: propozicije veljajo samo včasih in samo za nekatere klube, drugič pa jih funkcionarji ASJ samovoljio spreminjajo in tolmačijo. Kdo je osebno kriv za to, nam ni znano. Toda če ASJ ne bo napravil reda v laistnih vrstah, bo težko vodil jugoslovansko atletiko! Za nameček pa še kršenje propozicij na samem finalu. Tekmovanje se je odvijalo po nekem nrnikn, ki se je tudi za uro in pol razlikoval od onega, ki ga zahtevajo propozicije. Datum finala se je v zadnjih mesec dni neprestano menjal 25. septembra, potem je bilo govora o IS., pa zopet 25. in 18., dokler ni obveljal 24. -ep-tember. O novi »aferi Odred<< (zakaj res vedno Odred?) bomo še pisali, zato še nekaj o finalu. O mednarodnem tekmovanju manj, ker skupno z mnogimi atletskimi delavci smatramo, da je podobno kombiniranje finala in mitinga grobo kršenje propozicij in omalovaževanje ženske atletike. O plasmaju tole: Odred bi s Stamcjčičevo na običajnih disciplinah ob trenutni formi in odgovarjajočih rezultatih z veliko verjetnostjo osvojil prvo mesto, saj bi še z »regularno« zasedbo lahko posegel v borbo za prehodno zastavo. Od prve do zadnje točke je bila v vodstvu Mladost, ki je skoraj povsod dosegla svoje obi- so napravili zamenjavo na mestu srednjega napadalca, kjer je v drugem delu igre igral Tichy. Tudi po vodstvu Rusov tempo igre ni popustil in Madžari so na vsak način jMžskušaii doseči izenačenje. Vsi napadi so se razbijali ob železni obrambi Rusov. Madžarski napadalci so bili večkrat v neposredni bližini Jašinovih vrat, toda »črni panter« je često rešil svojo mrežo prav v zadnjem trenutku. V tem delu igre so imeli Madžari precej več od igre, vendar svoje premoči niso znali izkoristiti. Stotisoč gledalcev je bilo proti koncu tekme vedno bolj glasnih in od svojega moštva so zahtevali če že ne zmago, pa vsaj izenačenje. Ta pomoč gledalcev je res vzpodbudila domače nogometaše, ki so kar oblegali ruska vrata. Gol je kar naprej »visel« v zraku. Štiri minute pred koncem je Puskas sam prodrl, ostra ruska obramba je nepravilno posredovala in angleški sodnik je popolnoma upravičeno dosodil kazenski strel, katerega je kapetan madžarskega moštva Puskas zanesljivo realiziral. Navdušenje med gledalci je bilo nepopisno in madžarsko moštvo se ni zadovoljilo z uspehom, ampak je še naprej napadalo. Še nekajkrat je imel Jaši n priliko, da se je izkazal, toda v zadnji minuti bi kljub stalni madžarski premoči Rusi kmalu dosegli zmago- _____ viti gol. Stelcov se je sam znašel V propozicijah je bil Pred vratarjem, ki pa se mu je požrtvovalno vrgel pod noge in tako rešil neodločen rezultat. BREŽIŠKI NOGOMETAŠI SAMOSTOJNI Pred kratkim je bila v Brežicah izredna seja uprave društva »Partij zan«, na kateri je bilo sklenjeno, naj se nogometaši od dvoje od matičnega partizanskega društva in ustanove svoj klub. Razlog temu ukrepu je bilo mnenje društvene uprave, da se nogometni šport razvija pod posebnimi pogoji, kateri zavirajo nemoteno delo v društvu »Partizan«-Na koncu je bilo sklenjeno, da bo društvo »Partizan« nosilo vse stroške potovanja nogometašev na tekmi v Zagorje in Jelenje, nakar se bodo morali nogometaši postaviti na lastne noge. Velenjčani v vodstvu Lestvica mariborsko-celjske nogometne lige Lahko rečemo, da je rezultat realen, čeprav so bili Madžari v rahli premoči. Ruski napadi so bili sicer redkejši, toda zato precej nevarnejši. Glavna prednost ruskih nogometašev je bila večja hitrost, tako v napadu kot v obrambi. Zanimivo pa je, da ni bila kondicija Madžarov nič slabša od ruske, saj so vzdržali oster tempo prav do konca. Današnja tekma je pustila vprašanje trenutno najmočnejše evropske reprezentance v nogometu odprto. Madžari so ostali še vedno nepremagani na lastnem terenu v vseh 1. Rudar (Vel) 3 3 0 0 17:8 2. Proletarec 3 2 1 0 12:6 3. Kovinar (S) 3 2 0 1 9:7 .4. Aluminij 3 2 0 1 6:5 5. Drava 3 1 1 1 8:6 6. ŽŠD Celje 3 1 1 1 11:9 7. Raee-Part. 3 1 0 2 4:5 8. Kovinar (M) 3 1 0 2 4:9 : 9. Brežice-P. 3 0 1 2 9:11 10 Ljutomer P. 3 0 0 3 7:21 1 Mednarodna tekma v Gorici V torek je bila v Gorici odigrana mednarodna tekma v hokeju na kotalkah med italijanskim moštvom Marzotte iz Vicenze ter domačim ŽŠD Železničar. Gostje, ki so imd1 v svojih vrstah nekaj državnih reprezentantov, so sicer zmagali z lt (1:0, 9:1, 2:3), vendar je rezultat pre" visok. Domačine je velikokrat sprem-ljala smola in je šlo precej strelo* v vratnice nasprotnikovega gola. I. zvezna nogometna liga VELEŽ : PROLETER 4:2 (3:0) Brez Odreda - MLADOST prvak Nerazumljive odločitve AZJ — Babovičeva 11.2 na 80 m ovire kovec (K) 12.5, Butja (Ml) 12.7, Petauer (K) 13.2; 200 m: Sikovec (K) 25.6, Butja in Frank (M) 26.4, Petauer (K) 26.8; 800 m: Otkalenko (SZ) 2:05.0, Slamnik (K) 2:16.3, Safer (M) 2:23.8, Bela j (K) 2:28.0; 80 m ovire: Babovič (M) 11,2, Jermolenko (SZ) 11.3, Petauer (K) 12.4, Bednjanec (M) 12.7; Dišina: Jovanovič (CZ) 146, Mati jek (D) 143, Leposavič (CZ) 143, Gradišar (K) 140; daljina: Jermolenko (SZ) 572, Grabiti (CZ) 514, Babovič (M) 500, Butja (M) 493, Jager (K) 476; krogla: Jermolenko (SZ) 13.81, Borovec (V) 11.68, Celešnik (K) 11.52, Pristovšek (K) 10.84; disk: Borovec (V) 45.28, Homolja (M) 42.36, Celešnik (K) 41.86, Capek (D) 37.11, Pristavšek (K) 36.41; kopje: Kaluševič (CZ) 39.69, Januškov-ski (M) 33.32, Borovec (V) 33.24, Kekič (D) 32.30 ; 4 X 100 m: Mladost 49.2, Kladivar 50.3, Dinamo 54.0. Končno stanje: Mladost 15.337, Kladivar 14.998, Greena zvezda 12.795, Varaždin 11.908, Dinamo 11.011; moški — 100 m: Bartenjev (SZ) 10.5, Kolev (B) 10.8, Petrovič (CZ) 11.0, Lorger (K) 11.1; 400 m: Ignatiev (SZ) 46.6, Starčev (B) 48.6 (rekord), Grujič (V) 49.2; 1500 m: Nieken (Dan) 3:47.8, Szeged i (Madž) 3:49.0, Tanai (Madž) 3:49.2, Celar (D) 3:49.8, Onel (Turč), 3:51.2, Dana:lov (Bolg) 3:53.4 (rekord), Gajšek (K) 3:57.2; 5000 m: Ceraj (P) 14:37.2, Mihalič (P) 14:39.4, Zuvela (M) 14:45.8, Cetinjič (P) 14:46.0; daljina: Hlebarov (Bolg) 704, Miler (M) 687; pišina: Soeter (Rom) 195, Marjanovič (P) 195, Nikolič (CZ) 180. Rožman Marko Madžari še vedio nepremagani letih po vojni, Rusi pa so dokazali« da spadajo prav v vrh nogometne elite. Najboljšo igro pri gostih je dala obramba na čelu z Jašinom, presenetljivo dobri so bili v obrambi tudi Madžari, v napadu pa je bil uri domačinih najnevarnejši Csi- Ob 1 O - I e t n i c i obstoja tovarne ELAN Pomagajmo podjetju, ker bo to prineslo gospodarske koristi skupnosti Vsakokrat, kadar morem na Gorenjsko, se odpravljam na pot z občutkom notranjega zadovoljstva. Vedno znova me prevzame čar ne-potvorjene prirode, vedno znova odkrivam nove, še neodkrite naravne lepote te slovenske Švice, ki jih še ne znamo dovolj ceniti in izkoristiti. Lepa je naša Gorenjska, lepa v vseh letnih časih. Vendar se mi zdi najlepša jeseni, polna nekakšne skrivnostne, globlje lepote, prav v takšni jeseni, kakršna je letos, ko sonce z zadnjimi žarki poljublja zemljo, preden bo deževje in megla napravila pokrajino turobno. Naš topolinček, ki je zaradi starosti že precej skrninast, je prejšnji teden dokaj herojsko privlekel tovor treh oseb iz Ljubljane do Begunj ter se ustavil pred tovarno ELAN, ki te dni proslavlja 10-letnico obstoja. Če sem prej rekel, da se vselej veselim srečanja z gorenjsko zemljo, velja isto tudi za Rudija Finžgarja, popularnega športnika, junaka planiške skakalnice in že vrsto let direktorja tovarne ELAN. Velikokrat sem bil skupaj z Rudijem, a ne spominjam se, da bi ga kdaj našel čemernega. Vedno je zdrav in prožen, prava gorenjska korenina, vedno dobre volje. In njegova dobra volja je močno nalezljiva. Sem in tja zine kakšno »kosmato«, a kdo bi mu jo mogel zameriti, to spada k njegovi originalni naravi. Rudi je zame vzor športnika, a najbolj oenim v njem človeka — njegovo skromnost, prijaznost, veselost, predvsem pa iskrenost in značajnost, da govori to, kar misli in čuti, da se besede ne ločijo od dejanj. Od mlina do tovarne Okupator je med vojno uničil skoraj vse športne naprave, stadione, igrišča, telovadnice in športne rekvizite. Nova fizkulturna organizacija, ki se je po osvoboditvi začela naglo razvijati, je nujno potrebovala opreme, rekvizitov in raznovrstnih naprav. Jeseni 1945 je Rudi Finžgar, ki si je v zum.i 1944,45 kot vodja smučarske delavnice IX. korpusa nabral Precej izkušenj, zbral okoli sebe de-vet pogumnih fantov in ustanovil zadrugo z o. j. ELAN. V starinskem poslojiju, kjer je bil pred vojno mlin, pozneje pa žaga in garaža, so pogumni fantje preuredili nekaj tesnih sobic. Imeli so nekoliko zastarelih strojev in prav malo orodja. Toda fantje so začeli... Če bi hotel našteti vse velike in majhne težave, ki jih je moral v desetih letih premostiti kolektiv ELANA, bi se bralci verjetno začeli dolgočasiti. Bili so osamljeni, brez denarne pomoči, nastanjeni v starinskem poslopju, opremljeni z izrabljenimi stroji in slabimi surovinami ~7 to res ni, da bi se človek veselil, fodg kljub neštetim oviram kolektiv ELANA ni klonil. V desetih letih So v tovarni izdelali nad 71.000 patov smuči, 35.000 parov smučarskih Palic, 24.000 sank, 4.900 žog, 4.900 diskov, 14.800 kopij, 2.400 krogel, L400 blazin, 840 bradelj, 730 konjev jtd. Danes ima podjetje nad 230 delavcev, ki izdelujejo okoli 200 različnih predmetov, svojega inženirja, Pet tehnikov-konstruktorjev in ves Upravni aparat. V bližini starinskega poslopja že stoji betonsko ogrodje Oove tovarne, kjer bo delo potekalo Da tekočem traku. Devize, devize.., Ce hočeš o kakšni stvari pisati, je Uujbolje, da si vse skupaj sam temeljito ogledaš. Zato je tudi Rudi takoj Potuhtal najboljšo rešitev, ko je de-Jal: »Fantje, gremo v »fabrko«, da Poste videli, kako delamo.c Če stopiš v tovarno ELAN, skoraj Uc moreš verjeti, da je v stavbi to-bko prostorov, kajti od zunaj se ti Z('1 poslopje zelo majhno. V vseh Prostorih brnijo stroji, roke delavcev., ki so sklonjeni nad svtfjimi ?*roji, se gibljeno urno im spretno. ; vsaki sobi opravljajo določeno tazo dela. Rudi je vzel v roke ličen loparček, Podoben teniškemu loparju, le da je Pd nekoliko manjši. »Vidiš, to so pa naše devize. Tele <5?e izvažamo sedaj v Nemčijo, vioo, Avstrijo in ZDA na tisoče in isoce koma do v. c »Teniške loparje?« >1° ni teniški lopar! To je lopar 'a badminton, šport, ki je pri nas še nePoznan, dočim je v inozemstvu ta Panoga prava moda. Badminton igra uanes v tujini staro in mlado, vse ur leze in gre. Lopar je, kot vidiš, uekoliko manjši od teniškega, tudi ?°gica je nekoliko manjša od teniške ln i,na pritrjeno nekakšno majhno Padalce. Sedaj delamo kar v treh 'zinenaii, kajti naročila so velika in pohiteti moramo, da bomo pravočasno izpolnili roke. Do konca leta bomo izvozili teh loparjev nad 30 tisoč.« »Ta je pa najboljši!« Med tem ko smo se sprehajali po tovarni, mi je tov. Finžgar pripovedoval, kako je ELAN začel osvajati tržišče v inozemstvu. Težko je šlo spočetka, kajti konkurenca je zunaj velika in ni lahko uspeti. Toda ELAN je s kvaliteto svojih izdelkov zmagal. Čeprav so bili tovrstni izdelki iz Pakistana in Japonske cenejši, so se zahtevni kupci v Ameriki, Švici, Nemč.iji in Avstriji odločili za Elanove izdelke. Rudi mi je povedal vrsto zgodbic, ki dokazujejo, da si je tovarna pridobila v tujini že lep sloves. Tako je pred kratkim prispel v ELAN bogat veletrgovec iz Miinchena in naročil za sezono 1956 kar 80.000 badminton loparjev in odpovedal svoja prejšnja naročila na Danskem, samo zaradi kvalitete Elanovih izdelkov. Povedal mi je tudi, da je nedavno neka Jugoslovanka v Avstriji kupovala ta loparček. Trgovec ji je ustrežljivo razložil po mizi celo vrsto loparjev najrazličnejših znamk. Ker se stranka kar ni mogla odločiti, kateri lopar bi vzela, je trgovec privlekel iz predala še en lopar in dejal: »Če hočete imeti zares prvovrsten lopar, potem kupite tegale. Ta je pa najboljši!« Na loparju je bila vtisnjena znamka — ELAN. Olimpijci na Elanovih smučeh Seveda bi bilo naipak misliti, da v ELANU delajo samo badminton loparje. Ta izdelek je pač konjunk-turni predmet tujine, ki prinaša čedne devize. ELAN pa izdeluje še nešteto drugih predmetov za domače in inozemsko tržišče. Trenutno je proizvodnja močno usmerjena v izdelavo smuči. Na stotine in stotine parov jesenovih »muči kroži od stroja do stroja: tu jih brusijo, tam montirajo robnike, tretji zopet lakirajo itd. Morda boste presenečeni, če vam povemo, da ELAN izvaža jesenove smuči celo v Ameriko in Švico, in to več kot tisoč parov za letošnjo sezono. novih smučeh, ki jih poslušamo že vrsto let, mi je hitro pojasnil vso zadevo. Res je, da je ELAN prejšnja leta mnogokrat moral izdelovati smuči, ki so bile vse prej kot kvalitetne. Raizlog je bil v tem, da si tovarna ni mogla ustvariti zadostnih zalog lesa, ki bi se naravno sušil. Zato so bili prisiljeni izdelovati smuči iz svežega lesa. Posledica je bila, da so se takšne smuči začele zvijati, kriviti iin lomiti. Po dolgih letih moledovanja in intervencij, prepričevanja in dokazovanja vsem mogočim instancam je tovarni slednjič uspelo, da si je lahko ustvarila zadostno zalogo lesa. Ko sem stopil v veliko skladišče, kjer se les naravno suši, sem takoj začutil lahen prepih. Inž. Perko, ki se nam je v tovarni pridružil kot spremljevalec, je smeje pripomnil, da tu ni treba nič brisati prahu, ker ga prepih sproti odstrani. Skladišče je tako vzorno urejeno, da so nekateri strokovnjaki dejali, da takšnega še niso videli v Sloveniji. Pod prostrano streho je nakopičenih okoli 1000 kubičnih metrov jesenovega lesa v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Nekatere izbrane vrste jesena so tako dragocene, da stane kubični meter 100.000 dinarjev (n. pr. dolge deske, iz katerih režejo lestvine za bradlje). Torej, odslej bo tovarna ELAN lahko les sušila tako kot je treba in bodo smuči izdelane iz naravno sušenega jesena, tako da ne bo več nobenih napak, pa tudi nobenih pritožb, jadikovanja in jeze. V tovarni imajo tudi moderne električne priprave, s katerimi točno kontrolirajo stopnjo vlage v lesu. Pomagajmo ELANU do končne zmage Kolektiv ELANA se je danes že izkobacal iz največjih težav. S tem pa še ni rečeno, da so premagali že vse ovire. Nasprotno, še precej težav je pred njimi, preden bo v Zgo-šah stala moderna tovarna, v kateri bo šlo delo po tekočem traku. Blizu starega poslopja že stoje obrisi bodoče tovarne. Ko bo vse dograjeno, bo delo v teh prostorih užitek. Iz mračnih lukenj se bodo delavci preselili v svetle dvorane, zasteklene od stropa do tal, povsod bodo mon- Blizu stare tovarne so že vidni obrisi novega poslopja »Kako je pa z lepljenimi smučini, Rudi?« me je zanimalo. Rudi je pokazal na tanko smučko, ki še ni bila dokončno obdelana. »Vidiš, to so tekaške smuči, na katerih bo prihodnje leto startala naša olimpijska reprezentanca. Že lani je na naših smučeh tekel Kordež Matevž in je bil z njimi zelo zadovoljen. Tudi italijanski in celo finski tekači, ki so videli Kordeževe smuči, so se zanimali za naš izdelek, Italijani so jih celo hoteli kupiti. Naš material je prvovrsten, naša domača breza, iz katere izdelujemo te smuči, ima ponekod eclo boljše lastnosti od slavne finske breze. Zato je trener naše tekaške reprezentance tov. Knific izbral za olimpijsko reprezentanco naš izdelek.« »Kaj pa smuči za alpske tekmovalce?« »Tu je nekoliko teže, vendar mislim, da bomo prihodnje leto lahko opremili tudi vse naše alpske reprezentante z domačimi izdelki. Problem alpskih smuči je pravzaprav v finih robnikih in lakih. Kar se tiče lesa, nas ni strah. Naš jesen prav nič ne zaostaja za inozemskim, če ni še boljši. Robnike in lake so sicer že izdelali tudi pri nas (Jeseniška železarna in Tovarna »Chromos« iz Zagreba), vendar zaenkrat Inki še ne dosegajo inozemskih izdelkov, čeprav niso slabi. " Ne bo več pritožb! Ko sem tov. Finžgarja nekoliko »dregnil« s pripombo, kaj pravi na razne pripombe o nekvalitetnih Ela- Na tisoče parov smuči čaka na transport v razne kraje domovine in tudi inozemstva Več načrtnosti v treningu! Tibor Harangozo trenira ljubljanske igralce Vsakomur, ki se količkaj ukvarja z namiznim tenisom, je gotovo znana delavnost namiznoteniškega kluba »Ljubljana«. Da bi še povečali svoje uspehe in razširili zanimanje za namizni tenis, so pred kratkim povabili v Ljubljano svetovnoznanega trenerja Tibor ja Harangozo. To je ime, ki je poznano po vsem svetu. Lani je bil vse leto v Ctleju, pa tudi v Avstriji, Saaru in Madžarski je treniral igralce namiznega tenisa. V kratkem razgovoru z njim smo izvedeli precej zanimivega. Od 40 igralcev je trener že po nekaj dneh zmanjšal število na 25, ker je bilo med njimi tudi nekaj igralcev, ki za ta trening niso prišli v poštev. S tem pa seveda ni rečeno, da ni zadržal začetnikov, seveda le take, ki kažejo nekaj smisla za ta šport. Trening bo trajal 15 dni. »Igralci So večinoma mlajši« je pričel tov. Harangozo, »in skušam doseči najprej to, da bi odpravil osnovne napake. Pri tem imam precej težav, saj je znano, da je priučene napake težko odpraviti. Vendar sem naletel pri vseh igralcih na tolikšno voljo, da sem prepričan, da uspehi ne bodo izostali. Kot primer naj navedem mladince Opatije, katere sem pričel trenirati 1950. leta. Začetek je bil seveda mnogo slabši kot v Ljubljani, saj večina igralcev ni znala niti polovico toliko, kot znajo igralci, ki jih treniram sedaj. Po začetnem tečaju sem jih večkrat na leto obiskal in nadziral, kar so se naučili. Že po dveh letih so opatijski mladinci postali državni moštveni prvak. Mislim, da tudi v Ljubljani ne bo večjih težav in se bodo prvi uspehi pokazali morda že prej kot v enem letu.« SLOVENIJA NAJAKTIVNEJŠA REPUBLIKA »Prav gotovo je, da je Slovenija že dalj časa najaktivnejša republika v namiznem tenisu. Klub, v katerem sem prevzel trening, pa je najaktivnejši v Jugoslaviji, in ne bom pretiraval, če rečem, da je celo na svetu težko najti klub, v katerem bi bile tako združene materialne ugodnosti, volja igralcev in organizatorjev do dela. Treba bo najti le še človeka, ki bo po mojem odhodu prevzel nadzorstvo nad igralci, kajti vse delo bo zaman, 6e ne bo načrtno in če ne bo trajalo vsaj eno leto. Tudi sam se bom skušal še večkrat oglasiti T Ljubljani in pomagati pri treningu.« Ker Slovenija v zveznem merilu nikakor ne more doseči vidnejših uspehov, smo povprašali tov. Haran-goza, kaj misli o tem. »Ni slučaj, da vsi slovenski igralci dosežejo določeno stopnjo in nato ne napredujejo več. Da to ni slučaj, trdim zato, ker se isto ponavlja pri več generacijah. Pri tem moram pobiti napačno mnenje, ki ga imajo skoraj vsi boljši slovenski igralci. Vsi so namreč prepričani, da tega nivoja ne morejo preseči 'zato, ker nimajo boljših igralcev, od katerih bi se lahko več naučili. Ko sem bil na višku svojih sposobnosti, sem redno treniral z igralci, od katerih nobeden ni igral bolje kot povprečni igralec v Ljubljani. Mislim, da je to dovolj jasen dokaz, da imajo slovenski igralci napačno mnenje o treningu. Ko sva z bratom v Subotici začela z namiznim tenisom, ni bilo nobenega igralca, katerega bi lahko primerjali s Hlehšem ali Ahačičem. Vendar »mo iz igralcev, ki niso talenti, napravili državna reprezentanta Gabriča in Markoviča. Vse to kaže, da so tudi v Sloveniji pogoji za igralce velikega formata, vendar bo treba posvečati več pozornosti načrtnemu treningu! Iz tolike množice povprečno dobrih igralcev sem prepričan, da bi se lahko razvil igralec, ki bi tudi v zveznem merilu kaj pomenil. Mislim, da so prav v Ljubljani, kot sem že omenil, odlični pogoji. Delavnost, kakršno kažejo pri tem klubu, mora biti nagrajena z uspehi. Vendar je treba biti vztrajen in vesten pri treningu, saj mora imeti igralec namiznega tenisa prav tako reden trening kot n. pr. atlet. In prav težko si predstavljam uspešnega atleta, ki bi treniral tako pomanjkljivo, kot nekateri slovenski igralci. Menim, da primer o Gabriču in Markoviču dovolj jasno kaže, kaj se da doseči z vestnim treningom.« Marjan Gogala tirani ekshavstorji. Delo bo šlo po tekočem traku in seveda bo podjetje zaradi tega lahko podvojilo ali celo potrojilo svojo proizvodnjo. Strokovnjaki v ELANU so mi povedali, da gredo še danes velikanske količine dragocenega jesenovega lesa v inozemstvo v obliki navadnih desk! Ali ne bi bilo za naše gospodarstvo in za našo skupnost koristneje, če bi te jesenove deske tovarna ELAN predelala v smuči in jih prodala v tujino ter zanje iztržila dvakrat, morda trikrat več deviz, kot pa jih dobivamo za navadne deske? Prav gotovo so tu računi jasni in čisti in vsi govore za to, da je treba tovarno čim prej usposobiti in dograditi, da bo proizvodnja stekla kot je potrebno. Seveda bo treba tovarni še nekaj kredita (okoli 70 milijonov din), toda ta sredstva se bodo bogato in hitro obrestovala. V novih in modernih prostorih, z novimi stroji in z organizacijo tekočega traku bo v podjetju ELAN zavladal še večji elan, izdelki bodo še bolj kvalitetni, cene artiklom bo podjetje lahko znižalo in inozemski trg, ki je že danes močno zadovoljen z izdelki ELANA, po postal še večji odjemalec. Zakaj ne bi torej tisti, ki to lahko store, tovarni priskočili s posojili na pomoč? Vsota. 70 milijonov ni takšen znesek, da je ne bi bilo mogoče dobiti, sar je ne bomo vložili v nekoristen ali tvegan eksperiment, pač pa v podjetje, ki je trdno zasidrano in aktivno. Od te investicije bo imelo naše gospodarstvo in naša skupnost samo koristi. [m dali 13 slomsko košarko V 14. kolu zvezne košarkarske lige, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo, so slovenski ligaši doživeli precejšen polom. Olimpija je v Beogradu odšla poražena z igrišča v tekmi z BSK, čeprav je bila v 2. polčasu boljši nasprotnik. V prvem delu igre sta bila poškodovana Miiller in Debevec, zato tudi kljub veliki ofenzivi proti koncu igre Olimpija ni mogla nadoknaditi razlike v koših iz prvega Mladinci Branika na 2. mestu Na mladinskem državnem prvenstvu v odbojki, ki je bilo odigrano preteklo soboto in nedeljo v Beogradu. je zmagala ekipa Jugoslavije iz Beograda med mladinci, pri mladinkah pa Poštar, prav tako iz Beograda. Med mladinci se je razvila ogorčena borba za drugo mesto, v kateri je mariborski Branik osvojil častno drugo mesto pred zagrebško Mladostjo in Jedinstvom. GORIŠKI DIJAKI SO PLAVALI Profesorski zbor goriške gimnazije je priredil pretekli torek v okviru športnega dneva tekme dijakov v plavanju. Med posamezniki se je najbolje odrezal Pahor (V. razred) s časom 32.6 na 50 m proštov polčasa. S tem, da je BSK pobral dve dragoceni točki, se je približal Mladosti, ki je podlegla Crveni zvezdi. Mladost in BSK se bosta proti koncu lige »potegovala« za izpad iz lige. Ljubljana je odšla v Zagreb in podlegla Lokomotivi. S tem je Lokomotiva zaradi boljše razlike v koših preskočila na lestvici Ljubljano in se učvrstila takoj za Olimpijo. V Mariboru je Proleter v izvrstni igri porazil Mariborčane, ki kljub veliki borbenosti niso mogli doseči vsaj minimalnega poraza. Pretekla nedelja je bila torej za slovenske ligaše zares črni dan. Rezultati 14. kola: Crvena zvezda : Mladost 92:47, BSK : Olimpija 66:60, Lokomotiva : Ljubljana 80:57, Partizan : Montažno 78:73, Proleter : Maribor 98:52. Lestvica po 16. Crv. zvezda Proleter Partizan Olimpija Lokomotiva 6. Ljubljana 7. Montažno 8. Mladost 9. BSK 10. Maribor 11 1 9 1 9 1 6 0 14 7 7 0 6 0 3 3 4 0 1 0 kolu: 2 1014:766 3 3 6 0 7 7 7 7 10 12 939:747 819:767 832:771 820:840 827:904 892:921 747:828 815:876 630:915 .ETO XI Štev. 39 Vsaka stezica le ne popelje v Rim Letošnje republiško plavalno prvenstvo v Krškem je izzvalo različne komentarje v naših listih. Vsi pa so se strinjali v tein, da tam ni bilo vse v redu. Na te komentarje je reagirala Plavalna zveza Slovenije s svojo izjavo, češ da dogodke preizknjejo in da bodo potem izdali uradno sporočilo. Ta izjava je spodbudila pisca -š-, da je napisal članek, ki ga objavljamo. — Uredništvo. Dogodki v Krškem so časovno daleč za nami, toda še vedno govorimo o tej ali oni odločitvi in nepravilnosti, ki se je tam zgodila. Na takšno in podobno govorjenje v javnosti, potem časopisov, je PZS reagirala s svojo izjavo, kjer obsoja tendenciozno pisanje dveh slovenskih dnevnikov. Ta izjava pa temelji — po besedah Plavalne zveze — na poročilih Zbora sodnikov, delegata PZS in vrhovnega sodnika. Znano je, da sta poročili Zbora in vrhovnega sodnika združenj z imenom dr. Skaber-. ne, medtem ko je bil v Krškem delegat PZS tovariš Dobrota. PZS se oslanja zgolj na poročila teh dveh oseb, pri tem pa noče uvideti, da sta ravno dr. Skaberne in Dobrota zakrivila vrsto dejanj, s katerimi so prekršili disciplinski pravilnik. Edina uradna informatorja PZS bi morala biti poklicana na zagovor, toda doslej še nihče ni tega storil. Menimo. da je ravno s te strani napravila PZS na j več jo napako in se hočemo z golimi dejstvi ustaviti ob vseh tistih napakah, ki sta jih zagrešila ta dva visoka funkcionarja slovenskega plavalnega športa. DOLŽNOSTI VRHOVNEGA Znano je, da je na prvenstvu prišlo do nerednosti pri finalni točki na 100 m prosto za moške, ker je manjkal na plavališču eden od štirih sodnikov na cilju. To nepravilnost bi mogoče prezrli, da ni prišlo do spora v vrstnem redu tekmovalcev. V tem trenutku pa so se pričele vrstiti nerednosti, s katerimi so bila grobo kršena pravila. Pojdimo od začetka. Sodnika na cilju ni bilo na svojem mestu. Člen 19., pod točko 4, pravilnika Plavalne zveze Jugoslavije govori o tem, da morajo biti na državnih in republiških prvenstvih najmanj štirje sodniki na cilju. Pri tem finalnem teku so bili trije. Člen 22. tega pravilnika pa pravi, da je vrhovni sodnik predsednik sodniškega vodstva. Kot tak bi moral voditi polnoštevilno vodstvo tekmovanja. Razen tega govori 27. člena tega pravilnika med drugim: »Pred znakom za start se mora (starter) prepričati, če so vsi drugi člani vodstva (tekmovanja) na svojih mestih«. Starter bi se — po pravilih — moral prepričati, če so vsi sodniki na svojih mestih in šele potem pripraviti start. To je znak za vrhovnega sodnika, da je vse v redu. Člen 47. namreč pravi: »Ko javi vrhovni sodnik »pripravljeno«, sledi ukaz starterja »na mesta««. Ta »pripravljeni« pa vrhovni sodnik ne more izreči, preden vsi sodniki niso na svojih mestih. O tem se v Krškem nihče ni prepričal in je vrhovni sodnik, kot predsednik vodstva, dovolil pričetek tekmovanja. Po 22. členu pa je odgovoren za delo sodniškega zbora in je torej malomarno izvrševal svojo dolžnost, oziroma je sploh ni izvrševal. Priznati moramo, da smo z rahlo hudomušnostjo ugotovili, da naši plavalni funkcionarji niso natačneje prebirali svojega pravilnika, kajti v nobeni dosedanji razpravi o tem spornem vprašanju ni bilo govora, da je dolžnost starterja (v Krškem je bil to Božo Trefalt iz Kranja), da se prepriča o tem, da so vsi drugi sodniki na svojih mestih. Prav tako nihče ni omenjal možnosti, da bi bil, zaradi zamujanja, kaznovan sodnik na cilju, ki je mankal. Tako so vsi trije, dr. Skaberne, Trefalt im sodnik na cilju, naredili prekršek po disciplinskem pravilniku Zbora sodnikov. V členu 1. beremo: »Član Zbora sodnikov, ki se pregreši proti pravilom ZS ali PZ..., je disciplinsko odgovoren po predpisih tega pravilnika.« Člen 2.: »Zaradi takega prestopka je član zbora odgovoren, ne glede ali je to napravil z namenom ali brez namena, zaradi malomarnosti ali je samo poizkusil storiti takšno dejanje.« V členu 6. pa so navedeni posebni prekrški, kjer je pod točko a navedeno nepazljivo ali sploh slabo sojenje. Vse to je zagrešil informator PZS dr. Skaberne. V členu 13. tega pravilnika je navedeno, da bi tak disciplinski prestopek moral prijaviti delegat Plavalne zveze, on pa tega ni storil. Na to se pa bomo vrnili. -ETO XI Štev. 39 NEPRAVILNOSTI SE KOPIČIJO Sam finalni tek na 100 m prosto je bil le uvod v nadaljnje nepravilnosti. Vrhovni sodnik je določil vrstni red tekmovalcev na cilju in proti tej odločitvi je bil vložen protest. Bil je ugoden. Potem drugi, ki je protestiral proti prvemu. Tudi ta je bil deloma ugoden, pozneje pa je bil še en tretji ustmeni protest, ki je bil prav tako upoštevan. Člen 22. plavalnega pravilnika: »Vrhovni sodnik s sodniki na cilju na mestu samem rešuje proteste, ki se nanašajo na tekmovanje in njihova odločitev je dokončna za časa tekmovanja.« Odločitev je lahko ena in protest tudi samo eden. Naslednja stopnja za proteste je PZS, sprejema pa ga delegat. O tem govori tudi 6. člen pravilnika za delegate, kjer med drugim piše, da delegat Zveze ne sme reševati kakršna koli sporna vprašanja za časa tekmovanja. Delegat PZS tov. Dobrota pa je reševal sporno vprašanje vrstnega reda prihoda na cilj. Poleg tega delegat takrat sploh ni bil v Krškem, temveč v Zagrebu. Prisotnost na tekmovanju je sama po sebi razumljiva, člen 5., točka 4. pa navaja, da delegat mora pazljivo spremljati vse tekmovanje in beležiti vse karakteristične momente, ki bi lahko biti predmet spora. Tov. Dobrota pa ne samo, da v soboto ni bil v Krškem, temveč tudi v nedeljo dopoldan ni pazljivo spremljal tekmovanja, kajti vrhovni sodnik ga je moral nekajkrat poklicati k sodniški mizi, ker se je sprehajal po plavališču ali celo kopal. Vprašamo se, ali je mogel tov. Dobrota podati verodostojno poročilo, po katerem se danes raziskujejo dogodki iz Krškega? V istem pravilniku za delegate, člen 5., točka 6. pa piše: »V primeru kakršnegakoli incidenta, za katerega je predviden disciplinski postopek, mora delegat takoj izvesti potrebna zaslišanja in dokazni postopek.« Videli smo, da postopek dr. Skaberneta zahteva disciplinsko preiskavo, tov. Dobrota pa ni storil svoje dolžnosti. Vidimo torej, da je tudi delegat Plavalne zveze postopal proti vrsti pravil, ki bi se jih moral držati. Tudi znaj velja disciplinski pravilnik Plavalne zveze Jugoslavije, ki je v svojem prvem členu podoben tistemu, ki smo ga navedli za člane Zbora sodnikov. Proti njemu pa bi moral pričeti disciplinski postopek izvršni odbor Plavalne zveze, kot to predvideva 15. člen disciplinskega pravilnika. Ker pa je tov. Dobrota sekretar PZS, kazni izreka Izvršni odbor tega foruma. PREISKAVA NAJ SE PREUSMERI PZS je bila zelo prizadeta, ko je bilo kritizirano letošnje republiško prvenstvo. Čutila se je užaljeno. Da bi se pred javnostjo opravičila, je upeljala obširno preizkavo o dogodkih v Krškem. Oči to pa je, da ta preizkava išče napake povsod drugod, samo ne v svoji sredi in med ljudmi, ki to preizkavo vodijo. Oni so prekršili pravila in bi to morali priznati, ne pa da napadajo druge in se s tem sami krijejo. Vsaka stezica pelje v Rim, pravijo navadno. Stezica, na katero je stopila PZS pa je oči to napačna in hoče zapeljati v zablodo športno javnost. Prav napake dr. Skaberneta in Dobrote pa so vrgle naj večjo senco na letošnje republiško prvenstvo. Zagrabimo zadevo pri koreninah in uspeh ne bo izostal. -š- športno društvo Fužinar iz Raven je s pomočjo ravenske Železarne pred kratkim dogradilo pod Uršljo goro lepo smučarsko kočo. Gradnja te koče ob standardni smučarski progi je bila že od nekdaj želja koroških športnikov. Leta 1953 so se začela dela in po 2 letih so ravenski športniki slavili svojo končno zmago. K tej je veliko prispevala Železarna, veliko zaslug pa imajo tudi delavci sami, ki so vsako nedeljo prihajali semkaj na prostovoljno delo. Predvsem je treba pohvaliti brata Marchiottija, ki sta v to gradnjo vložila vsako svojo prosto uro ter brez arhitektov preskrbela, da je koča zares smotrno in udobno urejena. Koča ima več sob z 28 posteljami ter 2 sobi z 32 skupnimi ležišči, lepo betonsko teraso in še celo vrsto urejenih naprav, tako da bo v ponos vsej bližnji in daljni okolici Spe! nos !@ sodnik »bS (Nadaljevanje m konccl Da je sodnik sposoben ugotoviti namen prekrška, je moral sam nekoč (in še mora) v igri doživeti, kaj je storil namerno in kaj nenamerno. Moral je torej biti igralec, ki je občutil tako svojo kot nasprotnikovo napako. Pri mnogih presojanjih pri športnih tekmah zadostuje le vid (zadel je osmico, preskočil je 160 cm, ura kaže 11.1 sek. itd.), pri košarki je vid le pripomoček, s pomočjo katerega presodimo namen in ocenjujemo ali sklepamo na posledico prekrška. Tako na primer pri košarki sodnik ne šteje korakov, napako občuti, ne šteje ali je dvakrat vodil žogo, ne šteje tri sekunde itd. Tu delujejo njegovi občutki za pre-cenitev števila in časa. Zgolj vid zadostuje pri košarkarskem sodniku le pri presoji napak, ki se dogajajo v zvizi z znaki na igrišču (črte in koš). Pa pojdimo spet k velikim napakam in dogodkom na igrišču. Te na- Vesele in resne z državnega prvenstva v plavanju Že v Ljubljani na vlaku smo se znašli vsi slovenski udeleženci letošnjega državnega prvenstva v plavanju skupaj. Takoj smo ugotovili, da imamo en rekord že v »žepu«. Letos je namreč odhajala v Zadar najmočnejša ekipa Slovencev, ki je prekašala vse dosedanje. Skupno 31 tekmovalcev (Triglav 12, Ljubljana 10, Kamnik 8 in Ilirija 1) je nastopalo na X. jubilejnem državnem prvenstvu. Sodeč po točkah, ki so jih slovenski plavalci nabrali na tem prvenstvu, bi marsikdo sodil, da smo v Zadru igrali podrejeno vlogo ter da lahko nastop Slovencev smatramo kot neuspeh. Toda takoj moram tako trditev zavreči in kar na začetku ugotoviti razveseljivo dejstvo, da so slovenski tekmovalci sodelovali, z izjemo 100 m prosto za ženske, prav v vseh finalnih točkah. Pirc je bil med osmorico najboljših Jugoslovanov na vseh progah erawla, Pelc in Zrimšek v prsnem slogu, Zrimšek in Poljanšek v metuljčku, Goršič in Gašperin v hrbtnem slogu, Koncilja in Pelanova na 400 m prosto, Tominškova v prsnem slogu, Petanova in Horvatova v metuljčku ter slednjič še Pelanova v hrbtnem. Najuspešnejša in najnesrečnejša Na slovenskem prvenstvu v Krškem smo lahko ugotovili za Goršiča, da je bil najnesrečnejši plavalec, večni drugi, saj je v cravvlu tekmoval le v senci zmagujočega Pirca, na 100 m hrbtno, v njegovi specialni disciplini, kjer je bil siguren favorit, pa mu je spodletelo in magično drugo mesto mu tudi tu ni ušlo. Neuspeli s Krškega je Andreja le še bolj podžgal v treningu in ta je rodil obilne sadove. V Zadru je postavil tri svoje osebne rekorde, med njimi tretje mesto na 100 m hrbtno, z rezultatom (1:12.6) le dve desetinki slabšim od slovenskega rekorda. Prav obratno se je zgodilo slovenski rekorderki Mirjani Vukičevi. Vukičeva je odhajala iz Krškega z dvema rekordoma ter velikimi iz-gledi, da v Zadru osvoji vsaj na 200 m prsno drugo mesto. Že prvi večer Mirjani ni šlo v metuljčku. Končala je šele na 9. mestu, drugi dan pa jo je med plavanjem na 200 m prsno v predtekih zgrabil krč. tako da je morala odstopiti. Mirjana bo morala počakati leto dni, da bo lahko ponovno dokazala, da spada med najboljše jugoslovanske plavalke prsnega sloga. Nezapaženi O uspehih Tominškove, Pela nove, Koncilije, Pirca, Pelca in drugih smo že pisali. Med slovenskimi plavalci je bilo še nekaj tekmovalcev, katerih uspehi so šli mimo nas precej neopazno. V prvi vrsti moramo omeniti mladega kranjskega plavalca Koš-nika, ki je zabeležil dva odlična rezultata na 400 m prosto (5:15.8) in 1500 m prosto (21:29.1). V senci uspehov Pirca (5:01.2) in Goršiča (5:11.0) rezultat Košnika ni presenetil. Vendar pa moramo upoštevati, da bi njegov rezultat še pred dvema letoma predstavljal slovenski rekord. Na drugo mesto moramo postaviti novega plavalca prsnega sloga Ljubljane Janeza Sodjo, ki je šele letos pričel s treningom, pa se je s svojim osebnim rekordom uvrstil na 10. mesto v državi, istočasno pa postavil četrti najboljši letošnji rezultat v Sloveniji. Mnogo simpatij med gledalci je vzbudil komaj 13-letni kranjski pionir Brinovec, ki je v ogorčeni borbi na 1500 m prosto kot David premagal Goljata, velikega tekmovalca Dautoviča iz Brčkega. Le Pelanova in Škanata Letošnje državno prvenstvo je bilo jubilejno, to je 10. po osvoboditvi. Naš ženski plavalni »veteran«, Majda Pelanova, je s ponosom ugotavljala, da sta le ona in naš rekorder Boris Škanata edina tekmovalca, ki sta startala na prvem povojnem prvenstvu v Ljubljani ter še letos v Zadru. Tudi redek jubilej, ki je šel neopažen mimo nas. »Veslači« v plavalnem bazenu Mnogo smeha je povzročil na letošnjem prvenstvu napovedovalec, ki kot izgleda ni imel s plavanjem veliko skupnega, pač pa je bil bolj domač med veslači. Nekajkrat je pozval na start veslače. Tudi delegata PSJ je prekrstil v delegata vesla-slaškega saveza. Ubogemu spikerju pa so menda zadali največ preglavic prav Slovenci. Ne le, da si je pri imenih kot n. pr. Auersperg skoraj zlomil jezik, temveč tudi zemljepisni pojmi o Sloveniji so se mu zmešali. pake se dogajajo predvsem takole: 1. ko se igralec nezadržno približuje košu (prodiranje), 2. ko igralci poizkušajo ali že mečejo na koš (strel na koš), 3. ko se eni kot drugi igralci borijo za prostor pod košem (zavzemanje prostora pod košem), 4, ko se igralci bore za žogo, ki se odbije od koša (borba za koš v »buketu«). Opazili ste že, da se igra razvija predvsem pred koši. Vmesna igra je zelo kratka. V igri okoli koša si igralci s pomočjo taktičnih variant (s križanjem, z blokadami, s hitrimi podajanji) ustvarjajo pogoje, da eden od igralcev neovirano prodre pod koš, kjer je zadetek le še stvar meta. Obrambni igralci se tega prav dobro zavedajo in zato na dovoljen pa tudi na nedovoljen (ta je zmeraj lažji) način preprečujejo prodiranje. Zato pri prodiranju na splošno grešijo obrambni igralci in to najpogosteje z nepravilnim zapiranjem proti napadalcu ali z odrivanjem s telesom in z držanjem z rokami. Redke so napake, ko hoče napadalec za vsako ceno z glavo skozi zid (se zaleti v obrambnega igralca). POD KOŠEM JE NAJBOLJ »VROČE« Pri metanju na koš se dogajajo skoraj izključno napake obrambnih igralcev. Naj vas ne moti čisti izmet in dosežen koš, napake so kljub temu zelo pogoste. Tu se sodi najstrožje, zadostuje majhen dotik z boki, s trebuhom ali s komolcem, da napadalec v zraku izgubi ravnotežje in zgreši met. Kazen je v tej fazi najstrožja. Če je nasprotnik dosegel koše, se koš prizna in dosodi kazenski strel z enim metom, če koša ni dosegel, bo sodnik prisodil kazenski strel z dvema metoma. Zapomnite si, v zadnjih treh minutah igre se za vsako osebno napako izvaja kazenski strel z dvema metoma! Za oba primera bom navedel naslednje primere, pri katerih vidimo usodnost teh napak, in seveda tudi slišimo neupravičeno kritiko gledalcev. Moštvo Maribora je v tekmi proti Ljubljani v zadnjih treh minutah Pelanova je n. pr. zabeležil kot članico kluba Kamnik iz Kranja. Ko so ga na te pomote opozorili, je bil revež še bolj zmešan in je zato pri slovenskih tekmovalcih klubsko pripadnost raje sploh zamolčal. Dvojni jubilej Najmlajši tekmovalec — ne po letih — temveč po »stažu« plavanja, saj trenira šele dva meseca — Janez Sodja, je na dan svojega starta na 200 m prsno slavil svoj 19. rojstni dan. Prav na ta dan je dosegel svoj osebni rekord. Za ta dvojni jubilej so ga vsi klubski tovariši nagradili s skromnim darilcem, celotna slovenska ženska ekipa pa ga je nagradila s poljubom, tako da je Janez v celoti prišel na »svoj račun«. Nekateri so mu celo zavidali... Sloga na vsej črti Plavalci in vodstva vseh štirih slovenskih klubov so ves čas prvenstva preživeli skupaj v največji slogi in prijateljstvu. Ni bilo ne »kuhinje« ne »močvirja« ne »nožev v hrbet«. Ko smo nekega večera prav to ugotavljali z razvpitimi članki po prvenstvu v Krškem, je zopet posegla v debato Majda Pelanova, ki je kaj hitro ugotovila, da vlada sloga zato, ker je v Zadru premalo prenapetih funkcionarjev. Morda je imela Majda prav, vsekakor pa tudi ni bilo dopisnikov, da bi videli tisto, česar ni. M. P. gmago... vodilo za 3 točke. Zmaga jim je bila tako rekoč že v žepu. Pa prodre Ljubljančan Zupančič pod koš, doseže koš kljub temu, da ga je obrambni igralec odrinil. Sledi še kazenski strel z dvema metoma, oba sta obsedela, Ljubljana je prevzela vodstvo in zmagala. Ali drug primer: na isti tekmi je bil sodnik izžvižgan in surovo napaden, ker je za eno ;n is'o napako dosodil kazen gostom le z enim kazenskim metom, proti domačim pa nekaj časa pozneje z dvema kazenskima metoma. Druga napaka je bila storjena že v poslednjih 3 minutah! Ubogi sodnik, čas hiti... Igralec v čisti poziciji iz razdalje 6 metrov meče na koš. Burni »navijači« s pozornostjo spremljajo žogo in se nagibajo na levo ali desno, da bi pomagali žogi v mrežo. Naenkrat pisk sodnika! Prav gotovo se mu je zaletelo. Ne! V takšnem položaju se drugi igralci^ bore za čim boljši prostor pod košem. V7 tej borbi so pogoste naipake, tako obrambnih kot napadalnih igralcev. Če je zadetek kljub predhodnemu pisku, koš velja, izvaja pa se še kazen za prekršek. Ali ste videli košarkarske fotografije na športni razstavi ? Šest igralcev skače hkrati za žogo, ki se je odbila od table. Osebni dotiki so neizogibni. Tu je borba najbolj možu ta. Tu odloča pri dosojanju prekrškov Je ugotovitev, ali je igralec igral na žogo ali na moža. Če jih pet pade po tleh, ni nič nenavadnega. igra se lahko nadaljuje. TUDI TO JE TREBA VEDETI Na igrišču je velik »direndaj«. Napadalci igrajo »osmico«. Sama križanja in blokade. Žoga je pred kazensko črto. Sodnik zapiska in pokaže^ na levega branilca, ki je daleč od žoge. Osebna napaka, žoge pa nikjer v bližini. Tudi to je pogost pojav. »Direndaj« je pravzaprav strogo načrten in ga organizirajo z namerom, da se eden od napadalcev odlepi od branilca in prodre pod koš, kjer neovirano sprejme žogo. Takšno prodiranje prav radi preprečujejo obrambni igralci z držanjem ali prepoznim zapiranjem poti. Pazite torej, osebne napake se dogajajo tudi tam, kjer žoge sploh ni. Zato mora sodnik opazovati tudi druge igralce. Slišal sem že, ko je razvneti gledalec prav »ljubeznivo« šepnil sodniku: »Cepec, kam pa zijaš, ali ne vidiš, kje je žoga!« K velikim napakam štejemo tudi tehnične napake, ki so posledica predvsem nešportnega vedenja igralcev. Ob takem dogodku bo sodnik prisodil en kazenski strel in pravico do žoge po strelu. Pri tekmi tudi zelo pogosto opažamo, da sodm’1 med dvema igralcema meče žogo v zrak. To stori v začetku igre in polčasa in predvsem, če nasprotna igralca hkrati odrineta žogo v zrak. Dalje tudi, če dva igralca istočasno držita žogo, ali če se žoga zatakne za obroč in podobno. Igra traja dvakrat po 20 minut čiste igre. To pomeni, da teče čas le takrat, ko se z žogo igra. V zadnjih treh minutah igre časomerilee ustavlja igro ob vsakem sodnikovem pisku. Vsako moštvo ima pravico do štirih enominutnih odmorov. Igralec, ki je naredil pet velikih napak, mora zapustiti igro. Koš iz igre šteje dve točki, koš iz kazenskega strela P8 eno točko. Naštel sem vse najznačilnejše pr’" mere prekrškov pravil. Seveda, dragi bralec, s tem pa pravila še zdaleč niso v celoti popisana. RUSKI ATLETI navdušili Celjane Krivonosov le 30 cm manj od rekorda- Babovič: Jermolenko 2:0 Connolf Glini v metu kladiva Stadion Borisa Kidriča v Celju, 22. sep-^bra ob 17.05. »Predstavljamo vam tek-Hvalce za tek na 1.500 m. Prvi je svetovni rekorder v teku na 5000 m Vladimir Kuc (SZ), drugi trije pa so domači atleti Gajšek, Male Lorber.« Tako je zadonelo iz mikrofonov *a širom lepo urejenega Kladivarjevega stadiona se je razleglo burno odobravanje, ki je veljalo plavolasemu ruskemu atletu Vladimirju Kucu, ki ni hotel razočarati šte-vilnega občinstva in je tudi v Celju nastopil, čeprav je komaj pred nekaj dnevi imel težak *ek izboljšal je svetovni rekord) v Beogradu kljub temu, da ga v nedeljo čaka zopet va natečaja z odrezkom št. 5 ima 12 pra-V- ^ rešitev Horvat Ivan, Ljubljana, Miklošiče neudomaČeoo progo za ženske, v odličnem Času. V njeni senci pa je bila odlična tudi Slamnikova z novim neuradnim jugoslovanskim rekordom. Doslej smo govorili malodane samo o Rusih. Ne smemo pa pozabiti še drugih odličnih atletov, ki so nastopili v Celju. Romun Opris je po težki borbi za malenkost izgubil prvo mesto na 110 m z ovirami, vendar mu je šteti v prid dejstvo, da je bil Lorger tokrat na startu nekoliko prehiter. Tudi skok v višino preko 2 m smo imeli v četrtek priliko videti in Romun Soter je bil prvi človek, k ije v Sloveniji premagal to znamko. Od inozemskih tekmovalcev ne smemo po- tešitev Horvat Ivan, Ljubljana, Ceva 7/V. ter prejme 20.000 din. Sarajevo : Dinamo Partizan : Hajduk Ljubljana : Šibenik Branik : Trešnjevka Nova Gorica : Odred Lokomotiva : Rjeka Kladi var : Maribor Tekstilac : Rudar Postojna ; Triglav Grafičar : Slovan Mladost : Ilirija Aurora : Krim 1945 1955 Zaščitni znak iamči za kvaliteto izdelkov tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah Nogometna prvenstva evropskih držav ANGLIJA — Nogointeno prvenstvo Anglije je že v polnem teku, zato bomo danes poleg rezultatov 8. kola prvenstva objavili tudi celotno lestvico. Najprej rezultati: Arsenal i Portsmouth 1:5, Birmingham : Luton 0:0, Blackpool : Wolverhampton 2:1, Bolton ; Sunderland 0:3, Cirdiff : Sheffield 3:2, Chelsea : Aston Villa 0:0, Everton ; Totten-ham 2:1, Huddersfield : Manchester C. 3:3, Manchester U. : Preston 3:2, Newcastle : Charlton 4:1, Wost Bromvvich : Burnley 1:0. zabiti tudi zmagovalca na 800 m, turškega Blackpool 8 5 3 0 21:11 13 rekorderja Onela, in solidne bolgarske ekipe. Charlton 9 4 3 2 16:16 11 Med atletinjami se je zopet izkazala Šikuv- Sunderland 7 5 0 2 24:16 10 Čeva s ponovno izenačenim slovenskim re- Manchester U. 8 4 2 2 14:11 10 kordom na 100 m. W est B rom wich 8 4 2 2 9:8 10 Pripravo in izvedbo tekmovanja so eno- Luton 6 4 2 2 13:13 10 dušno pohvalili vsi inozemski tekmovalci in Wolverhampton 7 4 1 2 26:9 9 temu mnenju se lahko samo pridružimo. Ze- Preston 9 4 1 4 19:14 9 leli bi, da bi bila tudi druga, mogoče tudi Portsmouth 7 3 2 2 17:13 8 manj kvalitetna tekmovanja v Sloveniji na Newcastle 8 3 2 3 20:18 8 podoben način pripravljena in izpeljana. Birmingham 8 2 4 2 12:11 8 Adetsko društvo Kladivar zasluži vso po- Manchester C. 7 2 4 1 13:15 8 hvalo, ker je omogočilo ljubiteljem atletike Everton 8 4 0 4 8:10 8 videti »na delu« svetovno atletsko elito in Bolton 7 3 1 3 15:11 7 obenem tako lepo proslavilo spomin odličnega Bnrnley 8 3 1 4 9:11 7 atleta in partizanskega borca Ferda Skoka. Aston Villa 8 1 5 2 8:13 7 Funkcionarji Kladivarja nameravajo »Memo- Cardiff 8 3 0 5 10:24 6 rial Ferda Skoka« prirediti vsako leto in Sheffield 8 2 1 5 40:15 5 vabiti na to tekmovanje odlične atlete iz Chelsea 8 1 3 4 9:15 5 inozemstva in jugoslovansko atletsko elito. Arsenal 8 1 3 4 10:17 5 Huddersfield 7 i 3 3 7:15 5 Tottenham 8 1 1 6 10:15 3 AVSTRIJA — *. kolo: Sportklub : Au- Ali vidite impozantno mišičevje svetovnega rekorderja v metu kladiva Rusa Krivonosova? Sicer pa so mu te silne roke kar precej potrebne, saj metanje kladiva nad 64 m niso mačje solze... stria (G) 2:1, Wacker ; GAK 2:4, Kapfen berg : Rapid 0:1, Sturm : Simmering 3:3, Austria (S) : Admira 2:1, Vienna : FC Wien 3:0, Stadlau : Austria (D) 1:2. Lestvica: Vien na 7, Sportklub 7, Rapid 6, Austria (D) FRANCIJA — 5. kolo: Nice : Lille 7:1 Lens : St. Etienne 2:2, Toulouse : Metz 4:1, Strasbourg ; Sedan 3:0, Reims : Monaco 0:2, Nacny : Nimes 3:0, Sochaux : Bordeaux 2:4, Lyon : Troyes 3:0, Racing : Marseille 4:0 Lestvica: Nice 10, Racing . 8, Toulouse Lyon 7, St. Etienne 7. V Rio de Janeiru sta se srečali nogometni reprezentanci Brazilije in Čila v tekmi za »Pokal OTliggins«. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0). Nogometna reprezentanca Južne Afrike je v avstralskem mestu Adelaide premagala izbrano ekipo Avstralije z 8:0. V prijateljski mednarodni tekmi je v Zii-richu italijansko moštvo Intcrnazionale premagalo Grasshoppers z 2:1 (2:1). Za Inter-nazionalc sta bila uspšena Orlandi in Arma-no, za Grasshoppers pa Von Lanthen. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 7 1. Metalac : Odred 2. Trešnjevka : Nova Gorica 3. Reka : Branik 4. Segesta : Ljubljana 5. Grafičar : Triglav 6. Mladost : Slovan 7. Krim : Ilirija S. Tabor : Postojna 9. Maribor : Sloboda (V) 10. Rudar (T) : Tekstilac (Or) II. Bratstvo (Hr) : Sobota 12. Tektilac (Var) : Kladivar ločen taslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Ulica in hišna številka: Maruanu ni nihče kos Težko pričakovana borba za svetovno prvenstvo v boksu težke kategorije med prvakom Rockyjem Marcianom in svetovnim prvakom poltežke kategorije Archicm Mooreom je za nami. Odlični črni boksar Moore je bil pred srečanjem velik optimist in je mislil, da bo tudi »krona« prvaka težke kategorije prešla v njegovo posest. Strokovnjaki, pa tudi Marciano, pa so mislili drugače. Stave pred borbo so bile približno v razmerju 5:1 za dosedanjega prvaka. Tokrat so boksarski strokovnjaki zelo dobro predvidevali potek borbe. Večina je namreč smatrala, da bo Marciano z lahkoto »prebavil« udarec orjaškega črnca, ki so bili usodni za svetovnega prvaka srednje kategorije Olsona. Na drugi strani pa se jim je zdelo malo verjetno, da se bo mogel Moore ves čas borbe upirati težkim udarcem Marciana, za katerega pravijo, da je tehnično še vedno dokaj povprečen boksar, da pa je bilo v vsej zgodovini boksa kaj malo boksarjev, ki bi razpolagali s tako »težkim« udarcem, razen tega pa tudi z veliko sposobnostjo sprejemati in preboleti tudi najtežje udarce. V začetku borbe je bil aktivnjesi Moore, ki je bil tehnično mnogo boljši in je v drugi rundi poslal Marciana celo na deske za 8 sekund. Kmalu pa je prišel preobrat. S točnimi udarci je Marciano prevzel iniciativo, po-tisnil -svojega nasprotnika v obrambo in ga nekajkrat močno zadel. Tako je šel že v 8. rundi Moore na tla do 8, v naslednji rundi pa mu je Marciano že po 1 minuti in 19 sekundah zadal tak udarec, da se Moore ni mogel pobrati prej, preden je sodnik pri-štel do deset in izgovoril »out«. Zopet enkrat je bilo potrjeno staro boksarsko pravilo, da noben svetovni prvak poltežke kategorije ne more osvojiti naslova v težki. Marciano je s svojo zmago izločil verjetno svojega naj nevarnejšega nasprotnika in precej časa bc lahko mirno sedel na svojem »prestolu«. Evropski boksarski prvak poltežke kategorije Nemec Gerhard Hecht je v Hamburgu premagal tes-no po točkah ameriškega boksarja težke kategorije Henrya Halla. Ta borba je bila za evropskega prvaka nekakšna preizkušnja, če je dovolj močan, da bi se lahko pomeril z bivšim evropskim prvakom težke kategorije, svojim rojakom Heinzom Neuhausom. Prvak Britanskega imperija v bantam kategoriji Peter Keenan je v Glasgovvu s k. o. v 14. rundi premagal južnoafriškega boksarja Jake Tulia in s tem obranil svoj naslov. TUMPEK Pred nekaj dnevi sta bili v Miinchenu in Kralsruhe dve veliki medna rodni plavalni prirdeitvi, na katerih je nastopala tudi vsa madžarska plavalna elita. Odličen jc bil zlasti evropski rekorder Tumpek, ki Je najprej v Miinchenu, potem pa še v Karlsruhe izboljšal evropski rekord na 200 m v metuljčkovem slogu. Najprej rezultati iz Miin-chna: 100 m: Nyeki (M) 58.8, 400 m: Nyeki (M) 4:41.6, 200 m prsno: Enke (VZ. N.) 2:37.4, 200 m metuljček: Tumpek (M) 2:25.7, Miisel (N) 2:29.3, 100 m hrbtno: Magyar (M) 1:06.4, 4 X 100 mešano: Madžarska 4:42.3; ženske — 100 m: Szoke (M) 1:06.0, 100 m metuljček: Szekely (M) 1:17.3. Na drugem tekmovanju, Dvtina zmaga madžarskih telovadcev V Budimpešti sta se pomerili telovadni reprezentanci Madžarske in Avstrije. Pri moških so slavili Madžari precej visoko zmago z rezultatom 337.40:329.90. Avstrijske telovadke seveda tudi niso mogle nuditi resnejšega odpora odličinm Madžarkam. Med posamezniki je bil prvi Madžar Kameny s 57.05 točke pred Avstrijcem Sauterjem 56.95 in 40-letnim Madžarom Baranyiajcm 56.80. Med posameznicami je bila najboljša madžarska telovadka Agnes Keleti z 38.75 točke. Pred nekaj dnevi sta bili odigrani še dve tekmi za evropski nogometni pokal. V Stockholmu sta igrala švedsko moštvo Djurgaar-den in prvak Poljske Gvvardia neodločeno 0:0. Dunajski Rapid pa je doma premagal nizozemsko moštvo Eindhoven s 6:1 (1:1). Po tekmi Madžarska : Švica 5:4 je lestvica tekmovanja za pokal dr. Geroja takšnale: Opomba: 1.—4. tekme prve conske lige, 5.—8. tekme ljubljansko-primorske lige, 9.—12. tekme varaždinsko-mariborske nogometne lige. 1. Jugoslavija 2 1 1 0 4:0 3 2. Madžarska 2 1 1 0 7:6 3 3. Avstrija 3 1 1 1 7:7 3 4. CSR 1 1 0 0 5:2 2 5. Švica 3 0 1 2 6:8 1 6. Italija 1 0 0 1 0:4 0 ki je bilo v Kraslruhe, so bili doseženi še boljši rezultati — 100 m: Nyeki (M) 57.0, 400 m: Nyeki (M) 4:37.2 (rekord), Kobler (N) 4:39.8, 100 m metuljček: Tumpek (M) 1:02.5, Masel (N) 1:06.2, 200 m metuljček: Tumpek (M) 2:24.7, Miisel (N) 2:27.2 (rekord), 200 m prsno: Utassy (M) 2:37.5 (rekord), Bodingei (N) 2:39.6, 100 m hrbtno: Magyar (M) 1:05.9, Miersch (N) 1:06.5 (rekord); ženske — 100 m: Szoke (M) 1:05.2 (rekord), 100 m metuljček: Szekely (M) 1:16.0. Trabert in Hartova na čelu lestvic Znani pariški teniški strokovnjak Edgar je že sestavil letošnje jakostne lestvice svetovnih teniških mojstrov. Na čelo je postavil 25 let starega To>nnya Traberta, ki je odlično zaigral na velikih mednarodnih turnirjih, manj uspeha pa je imel v srečanju za Da-wisov pokal med ZDA in Avstralijo. Najboljše svetovne igralce je Edgar razvrstil takole: 1. Trabert (ZDA), 2. Rosewall (A), 3. Iload (A), 4. Seixas (ZDA), 5. Richard-son (ZDA), 6. Patty (ZDA), 7. Flam (ZDA), 8. Hartwig (A), 9. Larsen (ZDA), 10. Drobny (Egipt). Najboljše igralke pa so po Edgarju razporejene takole: 1. H a rt (ZDA), 2. Brougb (ZDA), 3 Knode (ZDA), 4. Fleitz (ZDA), 5. Hard (ZDA), 6. Mortimer (VB), 7. Fry (ZDA), 8. Bloomer (VB), 9. Ward (VB), 10. Breit (ZDA). Istočasno je Edgar sestavil tudi lestvico najboljših evropskih igralcev. V 4-eQ lestvici vidimo, da je Italija po letošnji sezoni brez konkurence in evropska teniška velesila št. 1. Lestvica pa je takale: 1. GardLnj (I), 2. Davidson (Švedska), 3. Merlo (I), 4 Nielsen (D), 5. Pietran-geli (I), 6. Skonecki. 7. Brichand (B), 8. Bergelin (Šv), 9. Rem) (F), 10 Sirola (I). .ETO XI Štev. 3$ (Nadaljevanje s 1. strani) Prav gotovo je v njihovih srcih tlela le ena želja — izenačiti za vsako ceno, pa tudi mogoče zmagati. Toda njihovi napadi so bili redki in nenevarni. Vse se je končalo ob mo-dro-beli jekleno trdni obrambi. V 8. minuti se je našemu napadu ponudila spet izredna priložnost, ki pa je Prlinčevič žal ni znal izkoristiti. Spet v 9. minuti nevaren napad Jugoslovanov, Toplak pa se kot »sitna muha« stalno vrti pred vrati nasprotnika in dela zmedo med obrambo. Da, Ivo je zares pokazal danes, da je veliki mojster igre z žogo in pravi vojskovodja svojega napada. Očitno je dirigiral igro ter lepo povezoval vse akcije, njegovi »oigralci pa so ga dobro razumeli. Nemci so imeli torej že dva gola v mreži, borili pa so se še vedno s pravo trmoglavostjo in zagrizenostjo. kakršne smo pač pri njih vajeni, toda akcije so potekale vse bolj in bolj na nemški obrambni polovici. V 20. minuti je bil Toplak spet v akciji, le škoda, da je žoga našla pot v gol-out. Lepa akcija med Toplakom in Pašičem v 22. minuti se je končala spet s strelom preko prečke. • • KMALU BI SE NEKAJ ZGODILO... Eno minuto pred to akcijo je zagrešila naša obramba hudo napako. Vse je kazalo, da bodo Nemci znižali razliko, pa je vendarle v pravem času zanesljivo posredoval danes zelo dobri vratar Stojanovič. Kar nekoliko stisnilo nas je v prsih, kajti to je bilo šele v 21. minuti, do konca polčasa bi se lahko še marsikaj zgodilo. Občutek smo imeli, da Nemci ne bodo sploh mogli do živega našim, kajti to je bila prava igra mačke z mišjo. Žoga je po več minut prehajala z noge na nogo samo med Jugoslovani, Nemci pa sploh niso mogli do n je. V 24. in 26. minuti bi bila skora j uspešna Čonč in Pašič in vratar Schnoor je komaj odstranil nevarnost. LIPOŠINOVICEV HAT-TRICK IN ŠE VEČ 29. minuta je bila znova usodna za zelene. Trenutek prej je vratar Schuoor v krasnem padu odbil silovito streljano žogo. Lipošinovič pa je bil blizu ter prisebno poslal žogo v prazna vrata — 3:0. V 26. minuti je sledila edina nevarna poteza Rokomet in atletika v Črnomlja Črnomelj, 25. sept. V Črnomlju je bil v soboto in danes organiziran turnir v malem rokometu. Tekme so bile zvečer pod reflektorji. >Rezultati: Partizan-Črnomelj I. : Garni-zon-Črnomelj 9:5, Partizan-Črnomelj II. : Partizan-Novo mesto 4:3, Partizan-Novo mesto : Garnizon- Črnomelj 15:5. Ženske: Partizan II-Črnomelj : Partizan Il.-Črnomelj I. 2:1. Črnomelj, 25. sept. V dvodnevnem športnem programu je bila danes na vrsti tudi atletika. Poleg domačih so tekmovali tudi mladinci iz Novega mesta. Črnomaljci so spet potrdili, da imajo v svoji sredini odlične posameznike. ROKOMETAŠI POZOR! Te dni je v založbi »Polet« Izšla brošura z mednarodnimi pravili rokometa, kt so jih prijatelji rokometa že dolgo pogrešali. Izdaja novih pravil je postala zlasti pereča zadnje čase, ker so bila slednja precej lz-premenjena in so zato vse stare Izdaje že zastarele. Nova pravila obsegajo vse izpremembe in bo s tem zelo olajšano delo sodnikom in trenerjem. Pred kratkim je bil v Zagrebu seminar, na katerem so sprejeli sicer manjše spremembe, vendar so slednje skoraj nepomembne in se nanašajo le na tolmačenje posameznih pravil. Bistvena razlika je le v tem, da za mali rokomet zopet velja izključitev za 2 in 5 minut, in ne 5 in 10 minut, kot je bilo doslej v veljavi. Nova pravila je prevedel Mitja Vidic in jih lahko naročite pri založbi »Polet«, Ljubljana, Pasaža Nebotičnika. Cena posameznemu izvodu 50 din. PENKO - 14.72 V KROGLI Ljubljana, 25. septembra. AK Ljubljana je imel danes dopoldne interni atletski miting, na katerem je bilo doseženih več odličnih rezultatov, predvsem pri mladincih. Izkazal se je tudi Penko, ki je kroglo in disk metal le nekoliko manj od svojih državnih rekordov. Mlajši mladinci so v dveh štafetnih tekih dosegli nove slovenske rekorde. Rezultati: člani: krogla: Penko 14.72, disk: Penko 41.89, 800 m: Špacapan 1:59.8; starejši mladinci: krogla: Penko 16.26, disk: Penko 52.75, Sluga 41.58, višina: Zupančič 170; mlajši mladinci: 4X200 m: 1:41.6, 4X400 m: 3:50.4, troskok: Lampe 12.45, višina: Lampe 160. Kaj smo slišali po tekmi? Seelcrja, toda njegov strel je Stojanovič zanesljivo v padu ubranil, — Odtlej dalje so Nemci nekoliko bolj prehajali na jugoslovansko stran. Ovirala jih tudi ni poškodba Auern-liammerja v 34. minuti, ko je moral zapustiti igrišče, zamenjal ga je desni branilec Klepatz, na njegovo mesto pa je prišel sveži igralec Hoffmanu. Minuto prej je moral zaradi poškodbe izstopiti tudi Čokič, ki ga je zamenjal nato Stipič. Ura je kazala 36. minuto ig-re. Tedaj so Nemci precej popustili, to se je zlasti videlo v tem, ko sta oba jugoslovanska branilca dalj časa stala na srednji črti igrišča. V 37. in 39. minuti je imel Schnoor spet precej dela. v 40. minuti pa je Jugoslavi ja vodila že s 4:0! Nad Lipošinovičcm je bil kakih 20 m od vrat storjen prekršek. Lipošinovič je dosojeni prosti sferi izvedel sam, streljal je ostro in bil je uspešen, žoga je našla pot v desni spodnji kot vrat. Vratar ni mogel prav nič posredovati. V 41. minuti je bil spet storjen prekršek nad Lipošinovičem. toda ta prosti strel je ostal neizkoriščen. V zadnjih minutah so Nemci začeli nekoliko bolj pritiskati in v 44. minuti izsilil kot. Položaj je bil precej nevaren, vendar se Nemci niso znašli. Zanimivo pa je, da je ta polčas trajal 46. minut, kajti sodnik je iz nežna nega razloga podaljšal igro za eno minuto, kljub temu. da sta ga obmejna sodnika na iztek časa opozarjala. II. POLČAS REPRIZA PRVEGA DELA Kar je Lipošinovič v prvem polčasu začel je v drugem polčasu nadaljeval in dosegel hat-trick. V 66. minuti je namreč Jugoslavija po njegovi zaslugi vodila že s 5:0. Naši so nadaljevali s silovitimi napadi. V ozadju je brezhibno deloval kril-ski »stroje, kjer smo zlasti opazili izredno razpoloženega Tasiča, ki je odlično povezoval obrambo z napadom, pa tudi Pajevič ni za njim dosti zaostajal, medtem ko je bil Spa-jič šibkejša točka. V 47. minuti je prvi strel Čonča ubranil nemški vratar, v 54. minuti pa je Toplak spet lepo izpeljla akcijo, toda Čonč je upropasti! idealno priložnost. V 55. minuti so imelj Nemci naravnost »na krožniku ponujeno možnost, da bi dosegli vsaj častni gol.« Habig je prav sam neovirano prodrl do kazenskega prostora, pa je streljal visoko preko vrat. Čonč nas je spet v 58. minuti razočaral s prešibkim strelom. Prav čudno pa je pogledal Toplak v 62. minuti ko mu je tik pred vrati žoga ušla med nogami, žal je šla ta priložnost po vodi. Lepo izvedena je bila akcija Tasič-Čonč-Lipošinovič v 64. minuti. Siloviti strel Lipošinoviča je Schnoor v krasnem padu komaj ubrnail v kot, ki pa je ostal neizkoriščen. Dve minuti kasneje — 5:0! Neugnani Lipošinovič se je znašel v razdalji kakih 6 m od vrat in Schnoor je lahko samo pogledal nazaj v mrežo. Odtlej dalje se je začelo pravo obleganje nemških vrat. V 67. minuti sta sledila kar dva kota drug za drugim in Schnoor je imel ogromno dela, po ponovnih napadih Jugoslovanov, pa se je v 72 minuti žoga začela »mešati« spet med nogami igralcev neposredno pred nemškimi vrati. Od vratarja odbito žogo je usmeril v mrežo Prlinčevič — 6:0 — In se še sam zvalil za njo v vrata. Navdušenja n| bilo ne konca ne kraja plavi, plavi... vsepovsod, pa tudi še kaj drugega »dajte še enega« smo zaslišali klice, nihče pa ni mogel verjeti, da usoda Nemcev glede rezultata še ni zaključena. V 77. minuti se je moral Toplak posloviti od igre zaradi poškodbe na nogi, prav v tistem trentku pa ie po stadionu spet vzkipel val navdušenja, plavi so ustregli željam tisoč-glave množice, Lipošinovič je po prodorni akciji dosegel s sijajnim strelom svoi četrti goi — 7:0, V igro je vstopil Kurtovič, Lipošinovič pa je odšel na mesto srednjega napadalca. ALI SE NE BO KONCA? Želja naših igralcev po doseganju golov pa je bila menda nenasitna. 7 nvnut pred koncem so Jugoslovani spet izsilili kot. ne dolgo za tem pa je Pajevič izkoristil nesporazum nemške obrambe in postavil končni rezultat 8.0. Zanimiv je bil ta trenutek. Žoga je prešla počez ob vnanji črti kazenskega prostora, mimo več igralcev, pa se je nihče ni dotaknil. Končno jo je »našel« prav na čistem Pajevič in jo mimo povsem presenečenega vratarja poslal v mrežo. Stadion je bil ves pokonci, seveda smo spet zaslišali »še devetega, še desetega...«, toda velika igra se je nagibala k svojemu koncu. En sam Huraaa! se je razlegel iz navdušenih grl, ko je sodnik VI-ček odžvižgal konec. Veličastna borba dveh neenakih nasprotnikov je bila končana. Zadovoljni smo se razhajali in menda so bili le redki med nami, ki ne bi vsaj potrepljali tega ali onega igralca v modrj majici, toda Lipošinovič, Toplak. Tasič in Pajevič nam bodo ostali v spominu kot junaki kristalno čiste zmage. Jasno je. da je k tako pomembnemu rezultatu pripo-pomgla vsa enajstorica in zasluži pošteno polivalo. Nič čudnega če je neki član nemškega vodstva po koncu tekme napol zdavil tele besede: »S to tekmo v Ljubljani, ki je bila za nas važnejšega pomena je bil takerekoč uničen sloves nemškega nogo-meta • • •« Tone Bančič Pri rezultatu 7:0 je naš igralec Toplak zaradi poškodbe zapustil igrišče in ponudila se nam je lepa priložnost, da tako rekoč že pred koneme tekme zvemo, kaj misli, lahko rečemo, najboljši igralec današnjega meddržavnega srečanja o visoki zmagi nad Nemci. >ZeIo sem zadovoljen z igro in zasluženo zmago. Upam, da smo tokrat zadovoljili številne gledalce. Nemec je zmedel za njih zelo nenavaden začetek, nas pa je rezultat 2:0 v drugi minuti vzpodbudil in sledila je visoka zmaga. Ze pred srečanjem sem seveda v šali dejal, da bomo zmagali z 9:0.< »Kaj pa poškodbah »Nič hudega. V sredo Ijom proti Hajduku že lahko zopet nastopil. Medtem se je tekma končala in številni gledalci so toplo pozdravili zmagovalce. Prišli so še drugi igralci. Pajeoič: »Takoj v začetku smo odlično zaigrali in popolnoma razbili nasprotnika, ki je igral mnogo slabše ko-t mi.« Lipošinovič: »Vsi smo se borili, zato smo zmagali.« Vodja jugoslovanske reprezentance inž. To-sič: »Kaj naj rečem? Nasprotnika smo popolnoma razbili. Mislim, da je bila veličina nemškega nogometa nekoliko napihnjena. Za srečanje smo se pripravili resno in rezultat je bila očitna premoč ter na koncu za dva razreda boljša igra naše reprezentance. Današnji rezultat je redek v mednarodnih nogometnih srečanjih. Napadalci so igrali tako kot smo si želeli in dosegli dovolj golov. Sodnik, ki ni imel težke naloge, je sodil zelo dobro. Prav tako kot v Ljubljani, me veseli zmaga v Beogradu, ker je bilo tokrat potrebno zmagati na obeh črtah.« Kapetan Spajič: »Popolnoma zasluženo smo nadigrali Nemce in z boljšo igro dosegli redek rezultat v mednarodnih srečanjih. Za zmago imajo precej zaslug tudi gledacii, ki so nas vseh devetdeset minut bodrili.« Vodja nemške reprezentance dr. Gosni »Moštvo Jugoslovanov je bilo mnogo b°^ homogeno in je seveda zasluženo zmagah Precej golov gre na račun našega slabet?1 vratarja. Zelo smo bili presenečeni nad i&r0’ ki so jo pokazali jugoslovanski nogometaš!-4 Takoj po tekmi je vodja nemške reprezea* tance dr. Grosmana iskreno čestital naši*1 nogometašem. Ko smo že zapuščali slačilnico, so se gim čestitkam pridružili še uslužbenci beO' grajske pošte z brzojavko: »Čestitamo Top'8’ ku in Liipošimoviču!« Gogala Marjan Republiška košarkarska liga ŽKK Ljubljana : ŽKK Maribor 70:35 (31:20) Maribor, 25. sept. Današnja prvenstven1 košarkarska tekma med članicami lju^ ljane in Maribora, ki je bila dopoldn6 na stadionu ob Tržaški cesti, se je k oh' čala z zmago hitrejših in boljših igrali iz Ljubljane. V ekipi Maribora se najbolj odlikovala Žele Draga, ki je do* segla 15 košev in Rumpfova z 8 koši. Ljubljano pa je bila najbolj uspešn* Markovičeva (20 košev), izkazali pa s*1 se tudi Lajevic in VVeingerl, ki sta segli po 12 košev. Nogometno prvenstvo Italije ITALIJA — 2. kolo: Fiorentina : PadO' va 1:0, Genoa : Roma 3:3, Lazio : Ata' lanta 2:2, Lanerossi : Internazionale 0$» Milan : Sampdoria 6:1, Novara : Napo* 1:0, Torino : Bologna 1:0, Triestina : Juventus 1:1, Spal : Pro Patria 2:1. ^ Lestvica: Internazionale 4, Fiorentina ^ Genoa 3, Lazio 3, Atalanta 3, Torino Spal 3. Praga — ČSR : Belgija 5:2 (3:1) Stockholm — Švedska : Norveška Moskva — SZ B : Madžarska B 4:2 (1$ ILIRIJA : AURORA 6:1 )3:0) (Nadaljevanje s 1. strani) menil postavo in odtlej igral v tej postavi: Ognjanov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič, Rajkov. Takoj nato so Nemci poskušali izvesti pritisk in napadati. Rohring , ki je iznova zaigral olenzivno kot levi krilec, je dospel pred vrata celo pred Bearo, ki mu je stopil naproti. Rohring je takrat izredno nevarno in močno streljal, imel pa je smolo, da je zadel prečko. Odbite žoge se je polastil Rohring in streljal, žoga pa se je zadržala med množico nog naše, takrat že urejene obrambe. V 38. minuti se je Veselinovič spretno osvobodil branilca. Nemški vratar mu je prišel nasproti, toda Veselinovič je z veliko prisotnostjo duha mimo nemškega golmana zanesljivo streljal v desni kot — 3:0 za Jugoslavijo! Gostje so znižali rezultat v zadnji minuti igre, ko je žogo, streljano iz levega kota, Morlock z glavo odbil v mrežo. Tako se je končala tekma z rezultatom 3:1 v korist Jugoslavije! NEDVOMNA ZMAGA Če bi sklepali samo po odnosu kotov, ki je dvakrat večji v našo korist, bi že lahko videli, kako se Je razvijal položaj na terenu. V polju so bili Jugoslovani daleč boljši, bili so bolj urejeni, igrali so bolj kombinatorno in v vsakem pogledu presegali renomiranega nasprotnika. Na tej tekmi smo videli izredno lepo igro jugoslovanske reprezentance, eno od redkih na stadionu JLA v Beogradu. Najlepši del igre je bil v sredini prvega polčasa, ko je občinstvo uživale v Izredno duhovitih kombinacijah in tehničnih finesah naših nogometašev. Morda bi kdo utegnil pomisliti, da so Nemci bili slabi, toda ni tako. Gostje so se ekipa z visoko tehnično izvežbanostjo. Se več. Nikakor ni točno to, kar pripisujejo kot odliko nemškim nogometašem, češ da igrajo šablonsko. Gostje so se odlikovali prav z lepim tehničnim znanjem in preciznim podajanjem, borili pa so se vztrajno in požrtvovalno. NAJBOLJ ZASLUŽNI Za tako bleščečo zmago ima vsekakor največ zaslug srednji krilec Horvat, M je imponiral s svojo zanesljivostjo in hladnokrvnostjo. Najboljši igralec naše obrambe, Horvat, je s svojim izvrstnim nameščanjem deloval kot pravi steber, ob katerem so se zadrževali vsi dobro premišljeni napadi atletsko razvite čete Herbergerja. V napadu so se odlikovali z igro, polno inventivnosti, Milutinovič in Vukas, Veselinovič pa je zadovoljil. V obrambi sta prav tako dobro opravila svojo nalogo Krstič in Zekovič. V mo- štvu gostov je izvrstno igral Morlock in Walter v napadu, v obrambi pa solidni Schmidt, v ofenzivi pa levi krilec Rohring. v primeri s slavnim nemškim srednjim krilcem Liebreichom, Je bil Vukas pravcati pajek. Sodnik Zolt je napravil nekaj manjših, neznatnih napak, sodil pa je v celoti zelo dobro in avtoritativno. UGODNA BILANCA Današnja tekma Jugoslavija : Zahodna Nemčija je 74. povojna tekma Jugoslovanske reprezentance in hkrati 50. zmaga. Naši so enajstkrat igrali neodločeno in trinajstkrat izgubili. Razlika o golih je 215:102 v našo korist! Tekmo Jugoslavija : Nemčija so prena-našale naslednje radijske postaje: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad ter Stuttgart, ki je prenašal za celotno nemško radio oddajno mrežo. Tekmo so snemali tudi za televizijo. Na tekmi Je bilo približno 180 novinarjev, od teh skoraj polovica iz Zahodne Nemčije, razen tega pa Je bilo na terenu tudi približno 50 fotoreporterjev In filmskih snemalcev. IZJAVE ZA POLET Herberger Sepp: »Imeli smo srečo, d* smo zmagali v prvih dveh tekmah pro3 Jugoslaviji — v Ludvvigshafenu in Zen3" vi. V Beogradu nas je sreča zapustil3, Jugoslovani so igrali borbeno in izredU6 hitro. Zmagal je pač boljši nasprotnik'' Fritz Walter: »Sodnik je bil zelo dob3* in je zato razumljivo, da lahko rečem3’ da je torej tudi rezultat realen.« Reporter nemškega radia Kramer le rekel v svojem zaključnem komentari” za Nemčijo: »Zmaga Jugoslovanov bi bil3 lahko tudi večja, če bi imelo domač6 moštvo malo več sreče v prvem poičasUč Trener jugoslovanske reprezentanc6 Marjanovič Blagoje-Moša: »Zmagali sin3' ker so to naši igralci želeli. Imeli so d3 volj moči in vztrajnosti v težki borb* Sodnik je bil dober.« Rajkov: »Brezpogojna zmaga! Vesel’ me, da je bilo občinstvo izredno glasu6 in nas je vztrajno in spontano bodril3’ kar je na nas izredno vplivalo.« Milutinovič: »Premagali smo svetovi13-ga prvaka! To ni bil lahek posel, v e n d s* smo ga opravili uspešno in prepričljiv3,1 Sodnik Zolt: »Tekmo je bilo težko v3" diti, toda bila je fair. Zmaga Jugoslov3-nov je zaslužena!« Sijajni rezultati v Zagrebu 110 m ovire: 1. Opris (Rom) 14>. Lorger (KI) 14.6; palica: (Černob®) (SZ) 420, Miiakov 410; kladivo: Kr)-vonosov (SZ) 63.85, Račič (Zel. K»!' lovac) 57.11, Bezjak (Din) 56,91; 20° Zagreb, 25. sept. — Mednarodni atletski miting, ki je bil danes v Zagrebu, nam je dal nepričakovano mnogo zelo dobrih rezultatov. Dose- žebi so bili 4 svetovni rekordi, pre- __z ____, ®®i jugoslovanskih rekordov in več metrov: IgnatijeV (^i) 21.2 Barte' republiških. Njboljši rezultat pa je njev (SZ) 21,2, Starcev (Boig) 2l-9; dosegel Kuc v teku na 3000 m, ki je ■ - — - B-'"~ s časom 8:02.6 dosegel nov sovjetski rekord. Rezultati — ženske — 80 m ovire: Jermolenko (SZ) 11.2, Babovič (MI.) 113; 60 m: Babovič 7,9, Frank 82 (vse ML); moški — troskok: Ščerbakov (SZ) 15,52, vanovič (Part) 14,58, Kuzmanov^ (Žel. Karlovac) 14,53; 800m; Nie, sen (Danska) 1:51.5, Radišič (C> 1:51.8, Grujič (Vojv) 1:52.7; 300fl*' Kuc (SZ) 8:02.6, Štritof (Part) 8:19* Pionirji Triglava prvaki Zatopek zopet poražen Na dvoboju med atletskima reprezentancama Madžarske in CSR, ki se je v soboto začel v Bratislavi, je bil svetovni rekorder Emil Zatopek poražen celo na 10.000 m kar od dveh Madžarskih tekačev. Po prvem dnevu vodijo pri moških Cehi z 48:47, pri ženskah prav tako domačinke s 24:20. — Najvažnejši rezultati: 400 m: Janeček (CSR) 48.3, 1500.m: Rosza-volgy (M) 3:42.2, 10.000 m: Kovacs (M) 29:02.6, Szabo (M) 29:31.2, Zatopek (CSR) 29:46.0, 110 m ovire: Veselsky (CSR) 14.7, troskok: Kalecky (CSR) 15.50, kopje: Krasznai (M) 78.04 (rekord), disk: Merta (CSR) 53.90; ženske — 80 m ovire: Trka-lova (CSR) 11.3, višina: Modrahova (CSR) 163, krogla: Vikuševa (CSR) 13.98. V Frankfurtu ob Odri je atletska reprezentanca Vzhodne Nemčije premagala Norveško s 111:101. Nizozemska plavalka Atie Voorbi je dosegla v nizozemskem kraju Vlaardin-gen s časom 1:13.1 nov svetovni rekord v plavanju na 100 m v metuljčkovem slogu. Nov rekord je za 6 desetink sekunde boljši od dosedanjega. Skupina ruskih skakalcev v vodo je gostovala na prvenstvu Mehike v Mexico Cityju. Ruski skakalec Brennre je zmagal v skokih z tleske s 143.96 točke pred domačinom Ca-pilk) 143.20. Pri ženskah je bila prav tako uspešna ruska tekmovalka Cumičeva, ki je zbrala 117.38 točk pred mehiško tekmovalko Pesado » 104.16. Številni gledalci, ki so se že zgodaj začeli zbirati na Centralnem stadionu, so imeli danes priložnost videti tucli dve prav zanimivi nogometni tekmi našega najmlajšega naraščaja, kjer so lahko tudi razvajeni gledalci ugotovili, da imamo v Sloveniji dober kader. Predstavili sta se nam namreč pionirski moštvi kranjskega Triglava in Svobode iz Celja, ter mladinski reprezentanci Ljubljane in Celja. TRIGLAV : SVOBODA 5:0 (1:0) V tej tekmi je šlo za naslov republiškega pionirskgca prvaka v no-gometu. Srečala sta se finalista zapadnega in vzhodnega dela Slov. Triglav iz Kranja in Svoboda iz Celja. Ta tekma je potakala v znamenju popolne premoči Kranjčanov, ki so se zlasti izkazali v drugem polčasu in povsem zmedli svojega nasprotnika. LJUBLJANA : CELJE 5:1 (3:1) V naslednji tekmi sla se srečali mladinski reprezentanci Ljubljane in Celja, ki so ju sestavljali pri Ljubljančanih igralci Ljubljane, Odreda in Grafičarja, pri Celjanih pa mladinci Kladivarja, Rudarja iz Trbovelj, Celja i.n Kovinarja iz Štor. Tako duhovit nogomet kot so pok^zfP mladinci Ljubljane in Celja ne vidimo d#?* Medtem ko so bili Celjani tehnično dognana celota, pa manj borbeni, so ' Ljubljančani nadkriljevali g izredno br2*0* požrtvovalnostjo in učinkovitostjo. Stara mama je izginila Gospa Lil Vermugen je proslavljala v ni belgijski vasici svoj 100. rojstni dan. bil seveda praznik za ves kraj. Vsi so # Pr(/ pravljali, da bi čim lepše proslavili s*° f nico. Praznični dan, bila je ravno ne<* je prišel. Pred občinsko hišo se je jj malodane cela vas. Po slavljenko so P°5 * kočijo, toda kočijaž je zaman iskal Vermungen. Vrniti se je moral s praZfl vozom. Vznmeirjeni so se vaščani odpra^, na iskanje svoje izgubljene slavljenke. zadnje so jo le našli. Kaj mislite kje? y j nogometnem igrišču je z največjim zaDl Q. \ njem sledila nogometni tekmi, sedeč °a ^ lomljeni klopi. Šele po zaključku tekme *€ ^ pustila odvesti z igrišča in šele tedaj lahko začeli s proslavo.