88. itevinto. V Udrilind, i neaeQo n. oprna 19Z2. IV. teto Iiha|a vsak šmm oooltat, IivmmU ntdtlf« !■ pruatfc«. Insaratl : do 9 petit vrsti 1 D, od 10—1S petit vrst i 1 D 50 p. večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 d. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inserainl davek posebej. VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znam ka za odgovor. Upravntttvo „Slow. Naroda" ln »MaroiM tlakarna" ftaaflova ollca at S, prittlčno. — Telefon at. 304. totslitv* „SUv. Kar*4a« Knaltova «lloa ft I, I. aadatrofi« Talatoa 4tdT. 14. Boplaa aaroltaaa !• *•***•*■»* la sa4o«tao fraakovano« 8QT Rokoa4«ow %m na trrala. fjfl laT Posameme Stevilke: IH v Jugoslaviji navadne dnl 75 par, nedelle 1 O v inozemstvu navadne dnl IO, nedelje 125 O Poitnina plamsa* v gotovini. „Slereaafcl VbfoT* vajfi v i|flM|flad fa ao a#4#f V JBgttlsilftc cel«!etno naprej plačan . D I2f>— pollctno........ 60*— 3 mesečno.......30"— 1.......10 — ai# flaa^^^aiaVaVAaVa^vaj^a. # » 1 Yw^M^^a9*^W^F ■ cekrfetno .««•«• D 21^—* polletno ...... . I0S- — 3 mesečno ..♦/.. » 54 — 1...... . • 1S — Pri moTeb!tncni povišjnj.i se ima daljša aaročnim dopla'iit. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ECfJ" po natainid. N.i camo pismena naročita bre? poslatvc dciarja se ne nioremo otlrati. Vstajenje. American Baker, ki je pred kratkim v javnosti razkril tajna razprav-ljanja velikih štirih državnikov v Parizu leta 1919., je povedal, da se je vršila 15. maja dolga seja, ki se je pecala z razoroženiem malih držav. V giavnem je šio za Avstrijo. ali Llovd George je v debati izjavil. da treba razorožiti ne samo Avstrijo, marveč vse male države. Bil je mne-nja. da ako se dovoli Ceškoslovaški. Jugoslaviji in Romuniji. da si posta-vijo razmeroma velike armade. ne bo mogoee preprečiti nove vojne v Srednji Evropi. Izdatki za vojaštvo bodo ogromni, gospodarska obnovi-tev pa se bo zanemariala. Orlando in Wilson sta se pridružila Llovd Geonreu in hotelo se je skloniti za veUkost armad malih srednjeevropskih držav enak ključ kakor za Nemčijo. Francija se ni stri-niala s predlogom o razoroženju in general Foch je poslal, kakor trdi American Baker, v države, ki sa se imele razorožiti, vel'ke množine voj-ne^a materijala. Vršila so se Še na-dallna posvetovanja o tei stvzri in 5. iunija 1919 so bili navzoči tuđi za-stopniki nasledstvonfh držav. ki so se izrekli vsi za znižanje svojih vojsk ali nabasali so nntreho lastnecra var-stva in zahtevali znatno vojaštvo. Prerekali so se đolsro časa. končno Da je zastonnik Češkoslovaške dr. Beneš izjavil. da r^ale države rlmaio svo.ieea nasorotnika samo v Rusiji, marveč tuđi pri zapadnih državah obstoji za nje nevamost. Tn konec fe bHo pn.svetovania o razoroženiu. Čes to je res silno težak problem! Ben?5 jfm le dal dosti iasno razumeti, da n?j se razorožijo vsi. na vzhodu in na zanadu. Da je bila bojazen Llovd Oeor-?ea za izbrrh vojne v Srednji Evro-r>i neunravičena. so leno dokazale države, ki sr> se združile v mali antanti in Ki so znale strmoglaviti bojneera duha, ki se je bil razpasel po Madžarski. To je še stari avstro-madžarski duh. ki ie hotel, utesnjen v ozke mele. dobiti razmaha proti severu in proti iu^u. Omenjene države so povdarjale le potrebo var-stva, stremeč v glavnem po obnovi. Ako bi se bile razorožile. bi bilo nastalo bre7dvomno na nekdarnih av-stro - madžarskih tleh mesarsko kla-rje, kajti avstro - madžarski bojni duh bi si bil znal skriti orožje. do-tem Da udariti ob nrvi priliki. Raz-kosana in razmesarjena bi bila Srednja Evropa in ves nas kontinent bi se nabn'al danes v strasnom kaosu. Velesile bi neizmerao trpele z ostalim evropskim dclorn vrecl in Geno-va bi bila se daleč od nas. Pa tuđi brez srednje-cvropskojra vojncjra divjanja so razmere v Ev-repi nadvsc žalostne. Zato pa se ni čuditi, ako je tak oj spocetka konfe-rence na itali.ianski obali zanril glas po razoroženju. Z vzhoJa je nrišel ta klic in naslovljen ie bil na znnnd. Vsebnje rrisei fnlr>sneira ra^orožo-rja. Proč z riilitnrizrnom. na njegovo mesto nai strni znia^rčenn n> vtralnost. To rai bo zr^aera jrcTiovsT;e k on terence! Al» ta^'a zrnaca gotovo ne priđe še iz Oenove. Pot do nje i'e silno do-^a in kdo ve. ali s^ svet snloh kdai rovsnne do t^kc zmorre. V ("tenovi sp sp^ai M'cla fn ^r^i. ?.*yc\ so npreti. ^Ta d^n ^nili-''i'n n("T-ta^1^, vrn^s zvenf* r^^Trtfr^^'^Tnj vskh"V?. f*:r, pravi mir F'-rn^i! fv- ne, rrerr1-'5' r^I^ov **o f^ži ^r t1n*r\ tr-°*ovs^"o 7iv'?rkTiie i'? d^s-°rcirari;"*'rT'ri. bre.T^osc^ost. H-^H. ^v^s. Fvro^? 'nia fi" ri^"^r'r ^TTpr>a n^tr?^^^ t^v-m in deTa. Na b-^:^:h ^1^;^ l-e m?r- toda ^^^ii IP Pfnn!r mpd tip»rr>f1i. Naivc^ip d^i^^ip V^tifpfp*?^« V>* bHo. ?Vo J"' rnnortp (-\ fo rn^-pil Llovd He^T-re. V to svrho r>a i> ro vp^ sodb' r»rnv. d° ?* povedo zn^+on-n?T\i narodnv v ^enovi vse. var s! im?.jo roveda^i. Srca so r*r^r»a prfi^-V3. odnora rmti o^^.f^^ci^^ rnz^'"*1-r?rn, r>rfd^^^^°v. r)re+rr>c^ v.u femir. Vr>t^r;?T^'ii tmhn Hs>+» ^ttsV**. ^Tr?i irn~ sVa in srrrnf tore; v Oerovi. da n« hn tresValo rn »rrrn^^o ^rt^r" ztttpi Oc-nrrve. Tzreb;ir»o .ni_ kov po v'inf zać^+ih nprod^v sv^-g"a rotranjefra sovraštva. i7ČIstimo svo?o notrnniof;tf To rnzorož^ie ;e prvo potrebno. BestHa ^e je izrodila v človeku v vojnem času. brezob-zirno je razsajala in iz^rfdPa člove-ka. To beštijo treba ubiti. Hižali se ka. To beštijo treba rbiti. potom vzrasteio med ljudmi blažja čnt-stva. bližali se bodo drug dru-jicmu in počasi krenemo na sKupno pet k medseboinerm razumcvanju in obnovi našecra ž^vlirnia. Slovesno doniio velikonočni zvonovi vstaJenia in blcrteča spnm-lad razklada po zemlii svoje care in ;ei vdihava novo živlionic. Tam ob Genovi je že rpzvita krasnta ji'žne visrredi. Obnavlja se zemlja, nai se obnovi tuđi čio vele na niej. Krisiiis liodi te dni med nami. Prebit Je trdi kamen krivice in zmagonosno stoji nad njim On, ki je propovedoval: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sobe! Oddaljil se je svet od njegovih naukov in njegova propoved o Ijubezni do bližnjega zveni k nam kt^maj slišno od nekoj z višav. Kutlobno dc.'airc je bila vojna. Prokletstvo budob-repra deja-n]a pa je to, cia rodi hndobijc. Talro je rekel veliki netnski pesr.ik in to vidimo tideistveno v povojnem času z nn'vrozr»'?jšo resnico. Končno se ie vz/ndila vest in sc-dri isčcjo po Oonovi Evroro in io hoč?io ra^kriti, c:a se zacelijo njene rane, ki iih je tis^krJa vojna, in da se vspostavi zdr^vjo in rnzsodnnst v nicj. na krr prič-io zoret vezr.ti | svet rnc n^vidne n!*\ ]<] ji?i ie vo;ra porušila, l'i na so ribol^ ve? r^cl-i^tfi! ir^lianizem. iincmn'ejo se kre-ć't, vnrnost. pravira in stalnost nov-(""ih odnosR^cv. ?-ilo ?nTreti in znuna-r«e trebn zjnrrpdit1'. Tornu so podreie-n-> čr^vilrm rro?n^^-nr5;V,i vnrašania. To rnornrro imc-t! r.tohio r.rcd očiyi. Tn V?J ^ravimo mi F'nvani na-r»*-am ser^i^i-Tn razmeram? Tam v ^'O^cvi išoeio iz^^f- iz n v tci srio-ri ^lovanski 7n.?tonniVi. ker v veliki ovrons^'i dnr/ini hoocmo živeti v n^m T-r*^?c*nTPči v^liavf. To pn se ni vso. TMH? Slovpni se moramo no vni-voini sde nait? in rnzkriti. NarocHi so nrvi rasi. r»nve r?ZiVevQ. novi o<\-nošr:r. Vi r?s klicao rta nozorlsce. da se ud^*"stvimr>. K>?nek hodi naš slo-va^sVi narod, zđravecra tc!csa in 7driJvG!Ta dTihi. (i^vzoten za tirosvet-no in rosnruinrsVo delo soriialno razvit, čvrst borec za ideale čTove-štva. Pofrr^^ t^^ne 7dn!ž!tve občn-tfrrr> in dc^nrno v n??ro tiresr;černe. Pn^ti ho rlrdn??. T i^bl^n-ia češkosin-vr^Vo-i'Toro^nvcr^o bratstvo. To bodo vei'VI circvi 7a nlinovn sl^vri-stva. prfprnvr>, dn r^do sadili šc nbe^rvrpi^i ctTki ^cd ?.1nvnni. ki so moriio Vnnčno zHn^'ti v slo^-anr.ki eno+i. V?e cvoi^ probleme Inhko iz-f?7?n"»o s FoVr»l«Vm ce^iorn: rV ?rc?! nro«-ni% v nef*? fV,r\9 v prisili doinovl-f^n! S !•-> spremnico snemo do svojc.sra ZbJrajte znamHe za Dr. V. KuKovec, nar. poslancc: O korjcentrace *. Poslanec saniosi^jnc knicii;>kc stranke .)osu> l'roionik ic inoi poiitič-ni ucenec. Kocem s tem reći. da on m:mi ve. nekro jaz. pa zv.la na to opo-;:arja:n, ker sva nac! ?0 l-.t skupa] de-lala v naredni stranki štajerski tor rciii inu hvaležen za mno^a idealna pr izađe van ja. Kor me je i;aci H> let T>riznava! za svojega vodio, ho more-biti vcrjel. da mu moram le dobro hoteli, tndi dane?, ko kritikirem n'c-Kov članuk v »SIov. Narodu . s k:i-terim zavzcma st^lišjc o rsioii akciji za koncentracijo narodnih in naprednih sil. Očitati moram sr. IVofcriku pred vscin. da v zadnjem času oči-\ idilo premalo čita. Prlšel ie v svojem članku v nasprotjc z razDravaim vseli liioiih javnih shodov o konecu-tracijski ideji, ko domneva. da mi- | slim jzz pri konceniraciii ti^di socijalne demokrate. Socijalne demokrate pa mi je bos »Kmetijski list' v na-r'r-'innem siiir.Iu oCital po središkein shoću. čcs. zakaj iih od koncentracije izkiiueu.ieitu ker so vendar tuđi napredni. Jaz snciialnih dernokratciv res n-sem vr»o^teval. pa ne zaradi testa, ker bi ne bili napredni, ampak ker ie inoj nacrt smntren in nočem misliti na sodelovarJe skunin. za katere .ie to Praktično te/.ko venet-no. Moja ideja teme! i i namrec na pospeševaniu rroduktivne.aa deh. Razredna stranka socifalnili denr>-kratov nri tein ciliu pac lahko soJc-luie. tnda ne direktno v sktmnosti s strivami, katere i27. mislim, nrnpak v tremi razredni borbi za interese 'n izravnava"^ tak ih b->ri\ To sem -a?; na vseh shodih povdana?. to uv'dc-vaio tndi soc'ialni demokrati, ki v trci koncepciji ne viJIin neprijateljstva, ker je n.iim na tein. da iinaio na naspmtni strn^i poslu le z enc* moćno stranko buržujov. da drlavei vedo. cć. konra bodo dobili in tuđi res dobici, kar se j'"m v borbi koncct!ira. Prus: nejrativen oeitck z. Drofc-nika ie ta. da ie 011 z ozironi na irto-io spravno akciio. kakor pravi, zoper strastno strankarstvo in je za brez-strankarsko gospodarsko delo. Pred vscin se pa ne more očitati pred'aTn-telju 7dnižitvc strark škodMivo stran" karcnie. ampak je baš v mojem slučaju bilo povedano nestetokrnt. da jaz wr TTVid^vam idriT<|e ip ro'itiCrro praktične uoravičenosti strank sa- ,,,.--,;•■;", T- . t, ■■ —v :-, tv;--(- ;r j, ._ cijalcev poles: demokratov. torej tro- pak iščeiii nn»/.in>st skrnne^a d?!a. Moji ideji očita ji. Profciik samovoljno ali pa površno neka:". k:»r bas jaz izpndbi.iaiu. Čita nnj vse zadevne resolucije. tuđi resoluciio vilikeca zbora z;v.ipnikov *>. t. in. v Maribt>ni. (-'c misli e. l^rofe^ik r-n ctr;nkarstvu na pristranost demokratom more 11: ni to \ najj.:.:iijM v)cr\ '^[..iti. Kt» sem bil aktiven v ja\ni upravi. im^< sjirt prestati već srraje. k:r scin hotel biti stvaren. neiro zato. ker sem bi! rri?tran«:ki. Očitalo se* mi je. da sem boli socii?!;^t no obiektivno^r np.sprnti komuivstom. Strnrk::rske strastve-nesti mi torci 2. Profcnik na? r.c očita. O. Profenik pa bnjc hoče •:•»«;!» ^nrsko delo brez strnnkarstv^ sr»!nn. in i"cnd? i*elo bre? str;nV. Tu •• ? d:t niiioco reći. Pred vsein ir. Profenik tu prvi preši. Ciospodar^ko dc!r> tr-jTovske^a fliodn pred ^Mcstrvm domom je zelo bli.Tii £. poslane?] Hro-fciikif ali vsui njetrovemi1 krutu tr-vrovcti v C cl iii. ki ie 11 a sli odu ia\ no kaza! svoje ziidoščenje. da je de-m^netraci^a uspela zoper rn« ik- kot demokratu. P<> tern bratu b;»ie delnic p. poslanec f>rofenik pri tnTovcih roper demokrate, s katcriini skiip»i dcia on v narodni ^ktns«. i'ii \v °,. Pucelj v vjadi. To bi ne bih* nek.ij p: p^Inoma noveea. in bi ne porneni-lo. da je cr. Drofcn-k /a v.(rsw3arsko delo hrez vsake potirične i^ri.nesi; VeV.torleden in za tneno n.tjm^r^J h** nciši Linblinnčan. nenoM'tik. mi ic pn sa i ro omenienein shodu. da ie pro^ testn! sbod pred ^Mestnim do: or::< bil od vse^:» ixičetkn po n^Novom oi>čnt]\ii protidcr^okriftićno zami-šlien ter ie pristrn il, da bi bilo /ani-mivo vcc^oti. kie se te niri «tcVa*«»# }ii7 vem kje. a vo tuđi r. Jo^ii'* f>ri>-fenik. eisrar brat je v netnski bi^i v Celju vred ihHjiinskiin !»n test'i.'.u slmdoni aviziral ustancrvltev '.cospu-darske stranke. Izjava crcnniji cdr skih trffovccv to pot^'nje. AU 10 mo-r obi ti pomeni, : ? Tako Vas jaz nisem učil, ko ste de-fali 10 let v moji stranki! JV*orani 1^ gotovo v ostalein s sojflMsK'ni vse misleče publike p. PrnfcTiiVu reći. da dobesedno vzeto ne obveljj njegova zanteva, da nai se jfosix>dar^k(» deU> vrši brez politike. Oosix>darstvo je vendar politična stadeva prve \ rst*.-. Pred dobri mi 25 leti sta prepjevali moji porani prijnteliici prav takrot aktualon kuplet: >Ja, Frau Direktor, ja, Frau Inspektor . . .U __ Šio je za dia- lo°r v takozvanom kavnem venčku. slovensko povedano, za dramatičen sesta-n'ek ženstva ob kavi. Takrat so se bili namreč fcdčeli TieniJki listi norc?>vati iz smešne mode: žensko so se predstavljale ter so imele eelo tiskane posetnice s poklici svojih mož. Xobena Frau Miiller ali Frau Ma-ver so ni nikoli predsta\ila kot takat T\o2-o vsaka vsolej le kot Frau Dor. >*iiller ali kot Frau Professor Mavar nli kot Frau Direktor Zvrirn ali kot Frau Inspektor Schuhwichse: tuđi rao-Jki so iih naffovarjali kot Frnu Rat, Frn.il Stritionschef, Frau Praosident, Frau In^enieur ... In ekoro vsi Časni-ki so pisali tako, da je bilo naravnost čudovito ritati, koliko doktoric, profe»-Foric, direktoric, inspektoric. svatnic, inžem'erk itd. je imelo med seboj nem-bko ženstvo. Seveda je bilo med Nemkami tuđi irn hko vsak hip srovoriti ljudi ss >ffo-epo nadporocnico«, >«»ospo polkovnicn«, >co&po pre«praliro« in tiidi z pospo >po-slanko« in >^o?po pastorioo.c Vse neročke zono fo imelo torej im^-nitn"e in visoko ali pa tuđi nizk«*, v?e-kakor pa državnih ali javnih civilnih in zasebnih dostoinnstventkov ir» ushiž-henoev našlovf». Clovek je mornl misliti, da so se olovežtvu vrnili č^=i žen-fkpffa r^friraontn. da vladajo zopet Li-huše, Šarke in Vlaste, da vise po vseh ženskih nemških spalnieah doktorske diplome ali vsaj različni dekreti, ki sve-dočijo, da so njih lastniee ab^olvirnle univerzo, tehniko, akademijo, da so položile najvišje izpite« ter si pridobilo kvalifikacijo ali vsai mandat za naj-vplivnejse jia\"n© funkcije. A nemški možje so se končno 1© uprli tej sme.snt zlorabi. Poznali so pač te žene doktorice, profesorice, direktorice in inspektorice, ter so vedeli, da večinoma nimajo niti pojma o pogojih. 6po3obnostih in dolžnostih takega na-slova, da ho te ženie* pa?- dobre ali slabo mamice, dobre ali slabe soprot?e, ki imajo za seboj >vseuc?liske< studije osemrazredne ljudske ali kvečjemu šti-rirazredne me^čanske, prav redkokdaj še kake srednje sole; viedeli so, ća imajo te žene toliko omike in olike, da z^ajo kuhati, čitati romane, ?e modno ohlfičiti ter s<* delati znnimive tuđi taT: rat, ka-ilnr so čHt-o nezapimive. To»la ci.-to nič več ne! In nem:;ki možje so po domeni li, ela ne bodo dajsli tem ženam — ki so jih im^li sicer lehho prav radi n\\ T-a 'tuđi n<* __ T>C3lej veo ras'ovov, ki iim ne pritičejo po prav nikuki pravici. Nič veČ jih nišo tore^ papovarjali Frau Doktor. Frau Inspektor, Frau IMr*»kt«.»r iid. in listi -?o pisali samo se Irau Miiller. Frau Maver. Frnu Sohul-tze ... Kvečjemu da so listi vf^esih dostavljali: — soproga pra. ravnatelja . . . ga. profesor ja . • . ga-, polkovnikn itd. Zakaj Nemci so £e pred clol>rimi petindvajsetimi leti vidoli in slikali, dn drlajo prav vsi kulturni n«,rodi tako, di poznajo Franeozi le Madame, Am?le-ži le ^nštresB, Rusi pa ćelo Ve ženino očetovsko ime. Takrat torej je nnstal tišti kuplet Z refrenom >.Ta, Frau Direktor, ja, Frau Inspektor«, ki sta pra propevali tuđi po-redni moji prijeteljici. Br. Ivo Pilar, naš odkritosrčni filozof individualizma, piše, da mora kar pritrjevati trditvi, da sqno Slovani v ne-katervm oziru resnično nekam inferiorni. Zakaj zaostali smo vsekakor! Jaz bi torej predlagel, naj se konc-no ve^i po 2a letih prevede tišti nem- £-ki kuplot in zacne prepevati in muzicirati po v?ej Sloveniji. Prepevu in s\M-ti naj po pred vseroi n^edništ.vi in pred vjerni društven'mi pinamami, na vs<^h vepdieah in korcertih. na v.>eh prome-r.ndnb i 11 v.\ vseh knvnih ser^tiuk'h tako dolffo, da se končno dvigremo tuđi Slovenr-i do t;i. kjer so $\-\\\ Nle-mci žo pi'ed C-cfrt Ftoletjem! Znknj n'erodr.o je, čo» se rk>«?odi š*e đanfl?>r^s takle prizrnv Pr'f-le &■» v LjubljanA Srhkinj(V Neka drobn;* so^pa se je srhskim ilamam kor zMpovrstio predstavljala: »Doktor Celjustnikova . . - doktor Čolji^tnikova . ♦ ,-t Doktor fle«?tetkrAt in 5 pono«ium povdnrkom. Pa so je poz.iiiimsla neka Srbkinja: >Ah. vi «te doktorit-a? Filozofije, mociirine ali juriš^«' Tn drobna <^eljastni«a je nekam ogorčeno odgovorila: >Xe, ne . . . moj mož je ktor, jaz ne.< i Kar vi delo pa se ie domi^lj-avi SIo-venki. da sn»atr.i radovedn« vprasc\ alko za neiimno Balkanko ali pa za ža-liivo izzivalko. Moj predio£» io našim daniam toroj le koristri*. Oi»va: s.jrrve zftst* imajo dovo!j lenih 1 >-stnosti, talenta, marljivoati iu n>«l<»ljul)-nc požrtvovalnoati. di ro & pri dobi ln ali pa «'* a»elo nridob> naleti in ^'tv^. Ta prodlot: pu le*hk«> stavljan*. T*a da bi rro mor.)l hati zarwre pri svoji — r<\aim>io! n*1 l*.v v ffzinom po.'aeaiu. — b <> 1 j & i polovici. Zakaj motu /rata c>dt>o vta« niofo im+dovo. ln injiiii i ili na izboro- lehko hi ^ r.vnia ali «2ospt*i>:t pred/«**!nica (k^* suni iprexl.4C4'nik ha v-»e> fitrani!) *»rvi ex-ri\"iiatf*liicA' ali |?ospa pirfnteljiea itd. (Dnicrih i'aalo-vov niti ne navajam. (\&. m«1 ewntunln^ iii&s>(*ivj.lno ćitateljit^e 110 n i|Avnt*g » miMopr 1) Skratkn: moja /^ena odkJanja do-^iedno vtsakrAeii moj naslov tivr hoba biti le o n a s a m a: mo^na ?vobo« dna i'ndividualuo>tit ZAp<>mni-ln si je pac dobro tišti nero-Aki. izjonnio modri kupk't: o!es: Dcli^delske slasti obrtno pod-letnost. Naznačil sem tuđi, kako si to mislim. Ako sem govori! o narodnih in naprednih silah. veni. da to ni-so to£ni pojmi, vendar pa javnost prf ?ia5 ve, kal sem s tem mislil. Nisem f»fti fmenoval imena, vod katenm nai se oživi koncentracija, ker sem d vse to pridržal za slučaj, da bi bili pokllcanl politični činitelji melemu pozivu sledili. Zakai nlso? Ker so se bali po-stopatl po prepričanlu. In g. Drote-nik, ki je iz tnrovske družine, je morT da kalkulira! — bojim se. da je slabo kalkulirah — *Zoper demokrate se vpije, ni dobro iti I njimiU To ja alfa in omega vse kmetijske politike. To pa bi niti ne bilo toliko Zalostno, kakor je slutnja, ki se Je ne morem otresti, ko gledam vihravost nekdaj idealnesa mojega političnega učenca sr. Drofenika. Domnevam. da Ie vsled nepromišljenih angažmanov že vezan na borbo roper demokrate. Z bolestjo mislim na verz OoetheJev o hndorrruŠnih nebeskih silah: *!hr lasst den Armen schuldijr werden. c?ann iibcrlasst ihr irm dcr — Pein! Zato mora pisati £. Drofenik zoper koTicentraeHo % demokrati, ki bi bila zanf in ra njegov volilni okraj nepre-conljive vređnosti. Č? se ne motim, in če ie ff. Drofenik š? prost, se bo javH. Če ni. pa je — dobri stvari ze-Io Me od oval. f^cvto.1 Na tem mestii se ie že mnosro pt-s&io o naši propagandi v tujini, ki do-seđaj ni uspela, da poda nravo sliko .Jia5e žemlje. Eđini rnesečnik »Jtico-siavia« \z Beograda, ki jo prinaša! ■franeoske. anplefke m Jtalija?is::e "nr^cs^ s^^'fir^s ^""^Vc *"* Tr dc""nT""ni^* ozirov jeaspal. Meni je neki Anjtfež pisal. da mu je nekaj številk »Ju«ro-.•slavBe« dalo več vpo&leda v naše razmere, neiro vsi angleški časopisi aa časa dveh let. Naša propaganda, pređvoMa m bfjanja novfc mednarođnih agentur, ali tud! to se dn^a]?. red^r- a-i r>?. na rrevvČ prozoren način. Posledica ie. da nam kmalu nihče ne bo verjel — y*aj urad^e'Tvi Pr^sr-biroju !?KrELT?erska trace-i'dfja« m TO »Snor^n*; rt^fe^ra din!f>-fttar»„ n^-o sr^fse Setona-Watsr;na hl ^6ta1fh, Eno r>a ostane, cfa je rn in tam Ne taJ?m, da đrtT^i narodi n«rrifo tnsjfati^Tio oroDaranđe. Madžar. Če-W % Nerr»r* ?o r>-avi rno^stri. Ko sn ^?M tv^'s^V v* Vr?t??'?.v1 sio'^c^fk MarHe Terezi*, ^e ?e to ra2ne«lo po *s?vn s^efti. Kni?e» s sliVami t^vn 'šTvorner^Va fn nrotosti v??eh velikih .k'ulti'mih ?r»ađ5s»rskfh dni5te\% na stinh jezfkih, leži <5anex v vseh veli-kSh kn^H!cah sveta. j X!! tam noznalo trrdf rx>z?r!vr?o tsrora^rardo. Že pred leti m\ je nek! ttjec nove^ai. da ttu je kTr^cra o Me-jptrovićt?. skoro eđfno veliko delo, -Irt •"'^n ?s r»v^?!' rned vofno. ve5 no-y<*f?.!o o JiT^roslovenstvti, ne??o ne-iteto brnstir. Isto velja "đanes, ko | feolprari isdafafo velike miMikacife o i fco!?rarskf trmernosti ▼ Makedanljl fn "'đru^od. Več bolgarskTh nlsatelfev ^e ?e oreveđenih na anjsrlešTd, od naših, koiikor vem, samo nekaj Kosorjevih "đrarn, na frarteoski na »Oorsk! ve-nac*. Po vofn? pa se ni skoro nfčđ-isar storflo. kak^r da ?e ćosti. d?> sni-;tno na lovorovih venefh na$e osvo-» bođihie vofee. * To je samo nelraf nvođnih bese(l M £!ar»kuf ki ?a Je napisal profesor »Turlegke literature in Jezika v Sofl- fS Kon^^antin Stefanov v ugledni amcrtšld revlfl »Current History* (Sodotna zRrodovina) v marčevi Ste- >ilkt. naslovljenem »V smeri Jngroslo- y«ns1re federacije«. Na Ćelu strank« sfofe fefe tzja^ Ve: >Federacija je edini spas iužnlh Slovenov« (Knez Mihajlo III.). »Jaz sem najpref Ju.srosloven, potem Sele Bolgarc (Aleksander Stambolijskv). >Jufiroslovenf so narod, kl obstoli fz iKIrih narodnosti, vsaka z različno rarorfno zavestfo«. (Pnđić^ ^lv^n-slavija ne more obstolatl Brez Bot-parije.« (Korošec.) V Članku Je jasno ocrtano jedinstvo južnih Slovenov pod tursko vlado in skupni ideali, ki so vodili do velikih zrnas: leta 1912 In 1913. Pro-tokoL podpisan leta 1867. n&d Bol- gari to Sr^, » &&* „ ^ V Berno, 10 aprila. 1. Med Srbi in Bolgari se ima ustvariti bratska unija pod imenom juffoslovenska kraljevina. 2. Bođnča Ji^oslovenska kraljevina obstoji iz Srbije in Botearije j (Bolžirija pripada Trakija in Make-1 donija). i 3. Vladar je knez Mihajlo Obre-I nović fn r^esrovi nasledrtiki. I Ali vsi lepi nacrti so propali s '■ smrtjo Mihaila in prišlo je leta 1885. I do groznega zločina, ko je kralj Mi-| lan i^ral »vlrro Ka':na«. j Od leta 1912.. ko so prišli bratje Srbi prvi na pomoć, pra\i pisateli: ; »Stare žene in možie so Doljubovali ■ in objemall srbske junake kakor svo-i Je Jasrne. Mladina je skunno pela, j pila in nlesala kakor da je izmlada ži-| vela skunaf.« Ali vse je zate^nnflo I delo >07kasrčnih imperlalističTiih m Šovinistični'h politi1:ov pnd vpllvom avstrijske !n nisko diplomacije. Clanelc n^da!a sliko o sronipacifl naših političnih strank, o nstavi, ki je bila sprejeta s nornočjo mnslim?nrrv, kl ^?o bili pravi zrr>?2rovalci, kakor sa bili zmacrovilcl tuđi leta 1.^9., na dan 'Tsrdop^Tn.e kosovske hltV?«r. D^bese^no navajam se slede Se: ^?e vidimo ra o^zor^t, kako prihafa:o s počasnim ali trdim korakom mase rjrista?ev P«.dlća in Stam-hfnln^kf^?, ki so ^.^nes r*;^r!anf zmaerovalef v dorri?čih zemliah fn čff'h popularnost vs?V đan ra«;te no cef^m ^Tugroslovenskem ozemifu«. Ćelo Srbi govorno o St^m-nilijskem kot o T^i-nfm rriT^tetin Srbije«. PaŠić * Davldovlć. demokraciia ver- ven! nrof! VelW Srfr'*? — ?r> so *đa-1T5S ^ro>>mi halkriTi^V^ ?Tn'^er»ov.* Vs! Jufiroslov. narobi (?) ftudi Rolcrarii?) razeii današnje hco^rad-skr vlade, hočeja da se ustvari ta n*cr*. »ATi r>1 n^r^'V Vonslav Tlić reke1 neVo-x: Na BalV^mi ni nro^tora za ob?: rSitireonovo krono in Duša-no'vo ^erJo.« Ali M^sarvV Ie rekcl: ^Slovan — tiran n' Slovan!« T?Jco delajo propagando Bo!5:ar!, a mi?_________________ RESKO VPRA^AN^ NA.ITEŽAV-NE.TŠE. — Santa Margfcerfta, t5. aprila. Međ našiml delegati z italijansko vladr> započeti preliminarni razgovori Rlede izvršit^'e ranallske pogodbe so takoj v začetku nilcteli na dve tež-koči fn slcer plede ZadrainReke. Zadrško vpraSanto !e v bistvii lažfa re§iti, kakor resko. Resko vpra^anJc obtežuje zelo snorazum. Vse itnlijan-ske vesti o kaki novi konvenciji oz. reviziji rapalske pogodbe so> popol-noma netočne. Jugoslovenska dele-pracija odločno vztraia na stališčtu da se izvede rapallska posrodba. Na ta način smatra delegacija, da priđe do prijateljskih odnošaiev mod obema državama. •— Genova, 15. anrfla. ftjpvirno.) Med malo antanto in Franctio vlada popolno sosrlasje v vseh velikih vprst-šaniih. ITALIJA ZA KONDOMINU NA REKL — Genov*. 14. aprila. (Izvfrno.) Po raznih Iriavah vodihuh italijan-jansklh državnikov sedanie vlade je jasno, da Italija spoznava fflcodljrvo zunanjo politiko bivSesra zunanjesra ministra Delle Torrette. Sedanji mi-nister Schanzer skuša doseči nov modus viventl sa reSitev reSkesra vprašanla. Italija jo srlede Reke za kondominij in da se jgprami trefti Pismo iz Prose. V Praši 14. aprfla 1°2X V notranjl politikl Ie nastal sedaj mtr. Zbornici sta nastopill po devot-dnevnem zasedanju tritedenske po-čitnlce. V kratki dobi zasedanja je bilo rešeno 13 predlosr, med katerimi je najvažnejša trgovild dogovor z Nemčijo In Avstrijo, potem pa zakon v varstvo najemnikov, za kateri so so stranke po velikih težkočah radnji trenutek vendarle sporazumele. Zakon ostane v veljavl samo do konca aprila 1923. Novost v tem zakonu je, da se je storil prvi korak k zviševanju najamnine, kar ie bilo na-ravnost neizoft'ibno. Zakon dolo^-u. da se srne najemnina z dne 1. avgii-sta 1914. zvišati s 1. majem 1922. v vseh stanovanjih za 20% kar je bilo sicer že prei dovolieno in po večini tildi že izvedeno. Nadalins zvišanje nastopl !. avgusta fn sfeer v stanovanjih z dvenia subnma zn nadaljnih 10%. v večiih in obsežnejših stanovanjih za 20°?-. od 1. oktobra pa še ra nadaljnih 10T. in 20%. skupni to-rej za 40 In 60%. Dosedai dovoljene doklade na zvizne davSčine osta-nejo v veijavi. Zakon zasleduje vat-stvo zlasti najemnikov po malih sta-no\Taniih in zato se nf dovolil za ta stanovanja večii povišek nepro 20%. Zbornica obnovi svoje defovanle začetkom maja. toda ne more se da-nes še reči ob kakili razmerah. a!i jc* sedanje stanje podalisa do jeseni cM na se izvede iznrememba v smi-r.hi splošne r»ad?n?*nt?.ri7acTie knhi-neta. o čemer se ima razsoditl takoj ob pričetkn kamr^nic. Nadalje je gotovo, da bi dr. Beneš rai onustil rredscdnlštvo in se povrnfl k zuna-niemu retortu fn da nos!. SvehJa ne kaže volte, da bf nrevzel vodstvo vlade. Vrrrašanre bi se ćd\o provizo-rieno resiti taV{\ cfa M a!' đr. BeneS nstal ministrskf nredsednik do je^en! ali n^ da bi bil itrtenovan ttl Sefa vlade za dobo vsM 5 mesecev nekđo Iz seđanie^a kaMnota. ?a kar se rmva-fa nrcdvsetn mini^ter N?rrx!ne obrane TTđrza!. Javlfnjo se rudi drtTfff nro-?eVtr Vi na *o zdnTŽerrl % veTikfmi težkočami. Porocila. đa W reflektira? V?. m-'nistrsko nredsednfStvo dr. Pn-rM§ aH dr. ??mal. jte smatrat! Koti Z& k^*nb!r»aciio. P^r>mi program fe. 'dnrrf 8el snrvm^ndan^Ve^?. žanrovar»fa te v bf-t?mizma ali tndi bre^?; bojazni. 7adov^ltstvo vzbu-f?» delst^"o, dn n^st^na č&vernzvprz. sVtirnn m sn!ić?rno fn da se njena vrednost dobro udcjstviile. Olosdvi "tt Polidčil V VarSavl. 11. aprfla. Poljska favnost so vedno bolj zanima za življenje dmsrih slovan-skih narodov. To izrecno nasrlaSa varšavski »Kurier Polskf« in on sam redno prinasa obsežno referate »iz kulturnesra življenja slovanskega svetaoi}-skim pisateljem Przyby^xewvsklm In ne borno se motili, če trdimo, da jo po tej esebni z.vezl njegov »Požar strasti prišel na poljske pozornice m to baš v času, ko so j© na Poljskem In pri nas obhajala v gledaliSčih trideset-letnica pisateljevanja Prybyszcw-skegra. Drujrl Jusroslovensk! ofsateU, kl se udomačuie na Poliskem. Je Mf-Jan BegovIĆ: ItudMa o njem ie pred kratkim izsla v Levmm. VoJikk viceva »Smrt majke Juffovicev« se že pripravlja sa poljsko ooromlca Kakor čujemo, se prevajajo tndi ne-katerl spisi Cankarievl v ooUMIno. Poljsko Sokolstvo f>rfde M J«-goslovenskf Zlet ▼ Ljubljana Čitali smo v levovskem listu topel čla-nek o Dotrebl. da se Doiteki Sokol udeleži tiašesra Zleta. a sedal piše »Kurler PolsM« St. 95): »I« priprav za Zlet se vidi. da bo to relika manifestacija narodne moči. discipline hi razvoda Jujroslorenov. Jako sreč- m ip otad. $ to nioAPKi swfiaco»- * Jo združiti težnjo, dvijaniir! značenje starih lepih in inačilnih narodnih Kakor te je že ooročalo. se je ▼ VarSavi ustanovilo dijaško visolco-Solsko društvo »Juiroslavlja«. Nai varSavskl poslanik Jevrem Slmić mu te prlstopil kot utemelflteli tn njegov prvi sekretar MJodra* Lazarević kot podpornik. Izmed naših dijakov je t Varšavi na pr. g. Ša§a Mts. V. Zalokar, M. Colić Itd. Pred kratkim se ie otvori 1 jugoslavenski akademski dom; otvoritve se je po-legr akademskih oblasti udeležilo tuđi poljsko ministrstvo zunnniih dri po dr. T. Lubaciewskem, ki je do februarja t. 1. bil prvi tajnik v poliskem generalnem konzulatu v Zagrebu. V Levovu je Šel jusroslo-venskim dijakom ^tu je pns^hno mno«:o veterinariev) na roko zlasH rektoT Jan Kasnro\vicz. Prihod jutfoslovenske omladine je dal — to povdarja izrrcno Kurjer Pohki — poseben povod, da se je tndi širSa poljska publHra. ki Je došle o JuKosIovenih vedela Drav malo, zainteresirala za nas. Mnosro ie za to zadnii čas storil g. V. franćić, inenda bivši student *i ^ivjfj'c, s^.iuj Dubiu/c ki se je (biva že več let na Poliskem) dobm naučil poljsčine. Pri Kosorovem ve-ćeru v I-evo vu — da' ?-> ? iv-^hom omenjenl njegov »Požar strasti« — je on govoril uvod. a 7. aprila ie v dvorani Umetniškega kluba v Var-šavi preda val »o najnovejši ju^oslo-venski poeziji«. Vse to kulturno življenje gre vzporedno z velikopotezno politično akcijo za skupno nastopanje Poljske z Malo Entento, ki je dobila vnanji izraz v odlikovanju našega kral;;> s noliskim rcd>m Bcle^a Orla. Onim. ki se boje, da so tuđi tu-kaj radi carski crenerali V/rancli. ra pavim. da se Poliska lal!e sprijaz-njuie z bnlicševiško Rusiio nc«:r» s carsko in da se ie na knferenci baltičkih držav izjavila za priznanje so-vietske T?'?sij2 — seveda pa iz teht-ne I7ku^njc r^!^ko fa^^nislc nacrla-5a. da mm 'e nanram bol^eviški di-plomaciji treba biti jako opreznim. Z naše seuerne granica. Trdkova ▼ Prokmurjo. Dobrih 5est ur se rabi iz Murske ?V>-boto po glavni costi proti «evcra, da pride-mo do zadnje vaši v bre^ovitem gornjem Prckmurju. Va^ Trđkova !e^i ravno na me-jl. Pred definitivno razmejitvilo, kl se io izvršila pred kratkim, so imeli 19 hi* te vaši v rokah Še Madžari, a đanes ^toje vse na naSih tleh. Farna cerkev na Senlku pa je ostala onostran meje. Ljudstvo ie večii-đel sjromaSno, oaka] njive po teh brezovih so pcSflene. ta zemlja ne more rođltt dnstl. Pa5 pa dajejo veliki po2do\i mnoiovfh usi fn nobene robate besede. A popolnoma so 5e prepoieni % madžarskim duhom! Navi-dezno prijazno se po?:<]rvarfa ta ali or?i t nam!, a ko se okrene, pa sika rraJstrnT«-neJSega strrra*tra do vsejra, kar |e »«!av-sko«. Prav nikormir Se n! za trpati, tako so R© nam odtrilill v flsočierriem madiarskem robsf\'u. Vrhu tepa ?!h Trad^.arski agitatori fn acrcrfl ^nova m rnova hiTlskaJo ter Hm vc^plJaJo sovTr»gfvo do Ju?onla\*i!e, Po ob-mefncri oremTtu faru na oni strani «»? kfatf •pnln^ đezerferjev in ocfpn^fferfV Javnih na-me^čencev Ie naš^sra PrekrmTrra. k! neprestano bečalo !hi(!Kh-o In ^o^rre. da ^đero madžarske 5ete ▼ Prckmurie ter jts rrxpeif osvoje. Baie ti^an'a nah'eJIe komedile v ♦em rxsgledti fam na oni strani bivši okrairri glavar v Murski SobotI, Mor\'ath. No, 5=Ča-soma se bodo vsi unesli. ZdaJ pa še rovarilo. Baš sadnje dni đohalajo semka) cla-sovi. da hočejo udariti čez mejo. Na5a volaSka straža v Trdkovi štele ?est mož in je nastanjena v Solskem rn-slopiu. Menimo se ravno o nakani Madi?a-rov. Prepričani smo, da se njihove tolpe nikakor ne morejo meriti z našo vojsko, a tn na meli pa Ie delajo lahko sitnosti. Reda ni. to človeka Jezi, ker ljudstvo begajo. »NaJ vendar že priđejo«, pravi narednik Mitrović. temnopolt in črnolas orjak. tip neustrašenega, ▼ neštetih borbah preizku-»ene?a srb^kega vojaka. On Je poveljnlk tukaisnje straže. BH se Ie s Turiti pri Rt-stovcu, K'.imanovu. e Boljrari ob Brc^alni-ci, v zadnji vojni pa *koxi vsa Štiri leta y raznih bi tkah. Redov Dimltrifević kuha kavo ter posluga najln pocovor. Tuđi on Je tipičen Srbljanee. hladnokrven, saj pre-na5a puSkn že deset let Preden §o ga Jeseni poslali ▼ Prekmurle, \% enajst mesecev stražil ▼ neki karavli na albanski meli. Ni8 se mu n« toii po domn tam blizu Kragu jovca- Ce £a vprašaš, kaj ie v civilu, rečo: »Volnik!« Ko Je lc\ danes rjutraj na stražo, si ie posadll na glavo Jeklcni $lem. kl ?a ie nosil Ie na Kfljmakčalanu In pri Rctklh bukvah- Tako Je pokazal madžaro-nom v vaši. da ne porna bork. Ndipro«no stro« Je pri propuičanju če« meja, tu po-*na santo »naredjenje« in nobenih prošenj. Je čisto priprost a relo prijeten dečko. V prcBtem času Je rad pri meni in mi začn© razlagatl rjeodovino Rrbskcgt naroda. O vsakem vladarju mi vo kaj poredati. Naj-rajc ml opisuje kosovski bol. ker si pač ne mor« misliti, da tem ft Jaz za te stvari že kot deček vrlo liro zanimal. Ko je imel čika Pera v strelskera Jarku oni znameniti naseovor im roiak* )• stal DlmitriJev&ć prav blizu pokojnejra kralja. Rod »e Ie preselii Iz AibanfH v Prsk-murle. — Ne da bt sa bfl naprosil sa to, m Ie mm oontiđli pa mi donala vodo, mleko tti druga živila ođ Icmetov. Pred poukom raktni v SolsM poa tu ko po pouku odldo-fo ofrod domom, »• p* lofa pomttanla v iokkl »oU. Ostal $&& vof a« » V>an*knr4 XbuL AnđrHev. sselo naobražen tn nadarlen, Je Ml sroi feu kozasiđ oficir, sedaj pa shi« ko< kaplar pfi tranlfiaiilh. Motreč njerovo daaalnjo of)rava m ne M verjel da ■• fe nekoC IrpTchalal t lakastln SkornJih vo Nevsketn proipHrtu, a io nlego^re bole ro ko kakor tuđi vse njegove kretnje irra*aJo elejranco. Dos« mi *• povedafl, ko s*o1v* zveCer ob ped ter «• kuhara čaj. V Odesl so *a boljlevlki rriril ie v morle. na ae !t relll. Vsi Sflrje Rasi s« lanesljlvi itra-larit. Konvalenko — »imnafljee — t# Je ravno pređslnočnim ▼ Sumi pretepal % ttl-rimi madfarskjml tihotapd. Cneimi Je oh- ka. Sploh se dela Vran^lovcem krivica, ko se Jih pav?a!no obdolžuje malomarno<;ti. pijančevanja in nasilnosti napram domače-mu prebivalstvu. \'^i, ki Jih poznam, tuđi oni od sosednjih straž na tem ^ktorju so v svoji tcžkl službi vestni In srčnl vojakl. S potikem smo mogli prtCcti na na$i Soli Sele dne 20. marca t 1. Od prevrata do sedaj je služilo posloplo ^mo vojakorn. Naravni ie mno^o trpelo. Sedaj J<* prenov-IJeno. Rad! so poslali vaŠJani otroke v ito-lo. Misli! »em, đa lim Je najljubie. če sploh ne bo pouka. A četrto ieto fe se ni%o nIS uJIIi, tišti pa. ki so pohajali lolo fe pr&d prevratom, »o se u^ili seveda samo madžarsko. Na ledenih ok>1riih pri njihovih tabllcah te Ie berejo z madžarskim pravopisom pisana slovenska Imena otrok. žrtven pa: Mdgasfok, MAfrasfok, Ma?a*fok. Magasfok Je bilo madžarsko ime ra Trd-kovo. Manjkalo nam Ie vse potreMčine ▼ SoIL ?^e table ni. Ćelo Dimitrijević ^e !erf, ker S€ Še no more \TšltI pravi pouk. Hnd je na mojega nadzornika, ker ml tako d^l-^o ne po?Tle tnbl«?. T^man mu ptipovedn-Jem, da table ne izđelule nadzornik, ampalt mizar v Morski Sobo ti. No. pred Veliko nočfo )r> dobima KnJIs radi ie ni mamo. Otroci bi silno rad! videli prve slovenske Šolske knjige. Vsi so m4 obi I u bili. đA ra-srotovo prineso rpenere« ^anje. Ko vfđlm, ćn zares hodljo racB v solo, Jim verjamrm, đa Jih bodo kup!Ti. Ker Je še mraz. lolska drvarnica pa prazna, so sami med sebof «klenl!l, da !Wlo poskrbcli za kurlavo. In res se zb!ra?o zlutra) vsak % enim polenom pod pa"dtiho !n čakn'o, da se Jih spti«tj v srh*v, Ker ie »plcbanos*-, ki H r»ouće\*a! krščanski nauk, ostal po fazmejlrvi na Mađžarskem. sem seveda moral prevr«?tf tidi ta predmet. Kateklzcm ml dela pre-glavice, zato se dr?lm boli biblije. O. ta nrcklicana »strofa pripra^mostT* te ves teden traja ter spimo pnnod oburi In obkvenl. Pred par đnevl Je bil lrruv«n melni đrojr ob jr!avni cesti. Ne vemo *,<* prav. so M to storlli domafi! zlikovci aM oni z madžarske strani. Nad k^lom so re najla^Ie mesn\ posebno ponofi, kn se srr*. fa umakne k MI. Ni to so jra vrjjll v J.irek. Seveđa smo pa dali taknj fnr>et tv^taviti, m porje oremn. kl bi ronet kaj podobne?« poskrsil! Na jrriJi] ra BorcČi so pa porno v rvočl 06 ?6. do 71. m. m. razgali voliknn-sW Jtres, đa se io svetilo krvnvordeffe ve5 kilometrov n?»^ko!i. In se nam \e zdelo. da je i7Vuhni! po-?ar. A ogenj le kmalu uiras-nfi. Smatrali smo to za tienal k »ofenzivi«, pa n1 bilo nit. Taktvle v?nemir1aJo obmelne krate t one strani razn! dozerterfl In drugi posto-pači ter pohaikovalcl. »Ove bi bilr* dobro nfarlfl«, ka*« ređov DlmitriJevIĆ, rx!ria1aio5 Hajle zvečer s robnim! pranatami na stražo t$ v^^ko rr»-kopaliS?e. Od o^mfh đo polnoči bn ropet n-n prvo oico fn prvo nho na naJ»ev«me>-lem branflni nsJo kraUevIneL Do Vldov«! r/L M. SESTANFK PRT LLO\nn GFORGU IN RUSKO VPRASAN.IE *-* Gonova« 14. aprila. (I2rvimo.) Dtoes dopoldne Ic povabil v svojo vilo LJoyd Oeonre francoskeea s:lav-nesra delegata ministra Barthoua, italijanskejra mrrrtstra Schanzerja belRijskej?a delegata Theunisa, ru-skeara delegata Ćičerfna in češkoslo-vaSkesra delegata dr. BeneSa. Razgovor ie bil o rustcem oroblemu. Po ve«teh Iz antfieSkeffa vira ima Llovd OeoTKe namen, da dosež« med Fran-cfjo In RasOo kompromis v tei sine-ri da se na konferencl razoravlja samo gospodarsko roralante. — Genova* 14. aprila (Tzvlrno.) Madžarski delegat ^rof Bethlen je danes obiskal dr. Beneša. Razgovor se ni toliko tikal vnra§ani arenovske konference, Tnarveč razmerla med ĆeškoslovaSko in Madžarsko. MIR IN ĐRATSXA SLOGA. — Beograd, 15. aprila. (Izvimo.) Vsi beogradski Časopisi v današnji vcllkonočni številki naijlašajo s posebnim povdarkom mir In bratsko sjoco n*& pailmi ptainrt 88. štcv. .SLUVtNSKi NAKOU-, dne 16. aprila 1922. Stran 3. Gospodarsti/o. Uttmj&nsHa kreditna banka. Ljuoijan&ka Kreditna banka ima svoj 22. redni obćni zbor dne 24. aprila 1922 ob desetih dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrala z običajnim dnevnim redom. Poslovno leto 1921. je imelo škuro povsem isti značaj kot obe prejšnji povojni leti 1919. in 1920. Spiošno svetovno, zla^ti P& narodno gospodarstvo srednje tzvrope še ni in kakor vse kaže tuđi Še ne bo tako hitro ozdravelo od težkih ran, ki mu jih je ridala vojna in ki se pojavljajo v obliki finančnih in gospodarskih križ po vseh dr-iavab sveta. Kljub vsera poizkusom in kliub sprejetju ustave, največ pa vsled šo ne zadostno konsolidiranih političnih razmer, finančno in gospodarsko stanje naše države Še vedno ni povsem urejeno. Državni proračun ni izravnan, davčna bremena še nišo izenačena pravilno in davčni moči primerno. Trgovska bilanca, ki sicer Izkazuje v letu 1921. znatno zboljšanje, je Se vedno pasivna in to radi velikih potreb za obnovo naše zemlje in radi neugodne žetve, povzročene po suši in drugih vremenskih neprilikah. Neureien je zlastl tuđi še promet v državi, kar onemogočuje zadostno izkoriščanje naših naravnih boga-•tev potom izvoza. V zadnjem pogledu bo, tako se npa, pravilna uporaba v letu 1921. Izdanih Din 500.000.000.— investicijskega posolila pripomogla izdatno k zboljšanju prometnih razmer. Vsi zgoraj navedeni vzroki na eni in pa naraščajoča množina papirna tega denarja, povzročena po zadol-ževanju države pri Narodni banki na drugi strani, so imeli leta 1921., in to zlasti v zadnjem čctrtletju, za posledico padanje valute, ki ga rudi ni mogla ustaviti utesnitev svobodne trgovine s tujimi plačilnimi sred-stvi. Padec naše valute je naravno zopet neugodno vplival na naše celotno gospodarstvo, zlasti pa na razvo! naše trgovine, industrije in obrti, kojih kreditna potreba %t je vsled konstantnega podraženja vseh tnrovin in izdelkov izdatno povečala. Zbog tega je bilo opažati v zadnjih mesecih leta le povsod občutno pomanjkanje denarnih sredstev. Nadaljna in najhujša posledica devalvacije naše valute pa ie še vedno naraščajoča draginja, ki vkliub današnjim že fzredno visokim cenam bržčas žal še ni dosegla svojega viška. Splošnega gospo-darskega stanja naše države v minulem letu tedaj ne moremo označiti kot zadovolji-ve*a. Upama pa, da se bodo paralelna 5 konsolidacijo političnih razmer zboljšale tuđi gospodarske razmere. O delovanju našega zavoda samega v minulem letu pa je naše porodio povsem ugodno in razvese-flivo. V vseh oddelkih poslovanja smo dosegli lep napredek. Izkazani uspeh našega uvoda bi bil pa gotovo še ugodnejši, da se nišo vsled vedno naraščaioče drazinje in potrebne pomnožitve personala naši režijski izdatki skoro podvojili. Kakor v vseh prejšnjih, tako smo tuđi v minulem letu posvečalt največjo pažnjo zadostni likvidnosti našega zavoda, vsled Česar smo za-mogU vedno in v polnera obsegu zadoščati vsem upravičenim zahtevam. Te konstantno naraščaioče zahteve, ki jih je stavljala na na* vedno večja kreditna potreba trgovine in industrije, istotako pa tuđi znatno nara-ščanje našemu ravodu zaupanlh tujih sredstev, vse to nam nalaga zopet potrebo oja-čenja lastnih sredstev; v to svrho borno s posebnim predlogom zaprosili, da se obnovi epravnemu svetu pooblastilo za provedbo »višanja delniške glavnice, katero je pre-|cl od strani občnega zbora delničarjev že k»sko leto. Nadalje omenja poročilo so-4emdesetletnid sedanie*a predsednika dr. Ivana Tavčaria in pa ustanovitelja in dol-foletnega predsednika, pokralinskega na-mestnika Ivana rfribarja. Po poroćilu o gradbi lastnega poslopja, vio*, kredi tov In posojll itd., navaia poročilo, da Je sploSnl promet vseh oddelkov imašal skoro 66 ml-Bjarđ kron. Olede čistega dobička za leto 1921. v zneskn K 13.209.959.29, predlaza npravni svet poleg običajnih odkazov in đotacij rezervnemn fondu, nagrad itd., 15-odstotno dividendo, torej K 60 na delnico, rerrrunertcife uradništvu v znesku 1.000.000 kron in prenos ostanka po K 622 642.59 na novi račtin. O -poteku občnega zbora pri-toesamo podrobne j Se poročilo. * • • Cnoton davale Z današnjim davčnim vatro]em ne gr* naprej. Ne zadovoljuje niti finan-ine uprave niti davkopladevalcev. SlecU uji ttožijo vsi vprek, da se jih preobda-žujo. Davki ovirajo prosti in intenzivni razvoj podjatništva. Nasprotno toži fi-nančna uprava, da ne dobiva tega, kar tabi »a «voje redne potrebe. Gotovo je, da je vsemu temu treba poiskati izho-da, Vprašanje je te, kje ga najti. Odgo-Tor pa je sicer težak, vendar se ta problem da resiti. In resiti g«. moramo čim preje, ker je sedanji položaj nevzdri-fjiv. Prvt> temeljno vprašanje bi bilo/ katari đavčni zlstem ja za našo državo in za sedanje razmere fte najbolj pri-kladen. Odgovor nam daj© zgodovina davčnih sistemov. Prv* etapa ▼ razvoju davčnih fci% stemov tvori takozvani đonosnostni da-rek, veak donos ekonomskih imovin s© obdačuje posebej. Najprej donoe zemlji-Ške in hišne posesti, potem obrta, nato donos kapitala in konečno službeni pre-jemki. Nedostatki, lastni temu zietemn, so sledeči. Premalo ali čisto nič se ne orira na osebne razmdre in davano moS davčnega obvezanca. To ee n. pr. zelo občuti pri hiSnem davku. Obresti hiS-»ih dolgor *• pri obdačbi hisne najenv nine n* vpostevajo. HiSnonajemni d^ Tek je je&en in isti, 6« imam biSo pro-•to dolga ali pa ne. Drag slučaj: Obrtnik preživlja s svojim obrtom soprogo in t#6 otrok. Pri obrtaem davku #e đavčna oblast na to prav nič na ozira. Obrtni davek je isti za samce in dru-žinske očete. Finanenft uprava je vpeljala zato nov, korektivni davek, dohodnino. Ob-tlačuje se čisti dobiCek iz v=ch donos-nostnih virov. Cim vižji je čisti dobi-ček, tem visja je đohođuina.. Osebne razmore in davčna moć davčne stranke pridejo tu v postev. SaiDci plaeujBjo eamsko doklado. Obresti dolgov zmanj-šujejo odmerno daveno podlai;o. Trajna bremena se srue uveljaviti. Plaćani davki s© odbijajo od dohodkov. Ako je imel davčni zavezanec bolezen v hiši lahko prosi za znižanjo doh»xlnine itd. Dono&nostni davki «o pa ostali tuđi &e nfidalje v veljavi. To je bilo umevno. Ko se je vpeljala dohodnina, finančna uprava ni vedela, ne koliko dohodkov iz novega davčnega vira srne računati, ker so se obdržali đonosnostni d-avki, tuđi dohodnina prvotno ni bila visoka. V nnjhujšem sliioajju je znn.^nl.i n. pr. komaj b% od celokupneira oistesra «lo-hodka. Ta zi^tT'm imenujemo >mćvciani davčni zistem.< Tretja etapa bi bila >čistn« dohodnina. Odpadli bi vpi druLri npposr^n! davki (tlonosnostni davki^. To bi bil t^oretično idealen davek. Oel razvoj teži za tem. Seveda bode trajalo še precej časa. da se pri nas vpolj\ Mi namreč ni^oio še zreli za tak davek. Označeni davčni zist?m zahteva visoko devčr.o moralo in iz>>oren, točno poslujoč davčen aparat, ki je na višku svoje n^losre. Vi>?1je se mord^ r.rt par ceneracii! Orusrih davčnih <*notnih zi-ptemov, ki bi zadovoljavali finančno upravo in davčne stranke n© poznamo in jih truli sploh ni. Vprašanje, ki ?mo ga stavili uvodom tes:a članka je s tem že rečeno. Edino možen davčen zistt^m, ki naj se uveliavlja povodom irenače-nia davčnih z«konov ie: a) sistem do-no^nostiiih davkov, ki ^e vnorablja v Srbiji, C'rnicrori, v Bo^ni in Hercegovini, ali pa b) tmi >me§ani davčni »sistem. * ki 5e uveljavlja dandanes v Sloveniji, Dalmaciji, deloma na Hrvatskom in v Vojvodini. V Prvem slučaju bi v Slorermi iz-padTa dohodnina in tlru«ri Specijalni davki, ki zadevaio t»dino le to p^kraii-no. V dni^em slučaju so razt^cme meša-ni davčni 5i?tem na ćelo državo. V eneirt k-nkor dni?em slučaju bi bilo treba dotični davčni zi^t^m. ki bi H'oril temelj en'otne davčne zakonođaje, prilnroditi serlnniim *?ocialnim. crospo-ri*rozdravili iz v«se£r?» «rri davčno izma-čenje naj si ry> na temeliu teira ali onoga davčnega zi^tenta. Finančna uprave bi silno pridobila na zaupanju in ugledu, akt> bi v sedaniih gospodarska tako važnih vnrašanjih pokazala, da n© dela samo finanČrm am-nak tuđi v^liko-potezno gospodarsko pblitiko. J. M. • ♦ • Osnova orašk« podružnica Jugostovemke banke. Praga v aprilu 1922. Iz kromov č^škeera banernega uredništva smo prejeli ta-le zanimiv dopis. Že i. 1921. stem napisal sam sličen članek za nek beogradski list. Ne vem zakftj ni bil priobčen. S tom ve>čjo ra-dostjo lotlm se peresa zopet dane«, ko doznavam iz praških novin, da ste v Prapri ustanovi podružnica, jedn^ balkanske banke iz Z-nprreba. Radi t^pja pišem ponovno, da. ta nkeija ne za£?pi in da se mlsel osnutka filijlke v Praeri ž© ^nkrat oživotvori. Hočem nakratko razložiti motive. Poznano je, da je nedavno pri.slo do zelo neus^dne^a, kritične^a položaja v trpovini med krab'pvino SHS in C*. R. Moral je biti proglašen mornto-rij. Sicer je došl*. jui^oFlovPTiska dolfv parija na £O*r>odar;=ko konfwenco. Ni pa mofcla. ničesar ve kron^ je ctnlno naraščal in zdi se, da se tc» proti ju°rosl. kroni utrdil za 70%. S tem i^ nastala za trgovino kritična doba. Uldnjeni mo žo -uklenjeni dogovori, novi s© pa kor je naravno, nišo mo^ll sklapati. Upam si trditi, da vsejra te^a ne bi trebalo, če bi že od prevrata mem poslovala v Praeri podružnica kake jusroplo. venske banke. Trsrovina med naSimi dr-žavflini bi izgle bodo?nost. Vs© slovan. države v ohcd imel^ bodo v hodočnbeti velik© naloge, zr katere je treba, da «e že sčdaj pripravimo in oborožimo. Tn glavna podlagft temu bodi moč in dobro stanje financi. jalnih institucij. Prepričan s'eni, da bi se i tukAJSnJi jugoslo-remski državljani zanimali za tak denarni zavod. Iz vrst teh nwiog lernih kolonistov bi se zlahk« mogel Izbrati upravni svet, ki bi gptoznaval tukftjšnje okolnosti in razpolaffal • pHmernim kapitalom. S tem W bll položen temelj, če«ar Jugoslavija takb tukai pri na« nuino potrebuje. Pa tuđi v tukajšnjih ćehoslovaških kragib bi j bilo biitro najti pravilnega razumeva-nja. Kajti tođi oni trp« Tted tf*, k«r | še ne obstoji taka institucija. Ako more | ohstojati v Jugoslaviji nekoliko podruž, | nic češkoslov. zavodov, zakaj se ne bi mogel ustanoviti jugoslovenski zevod v Pragi. Čim prije, trm bolje za gospodarske prilike in za interes* rele države! S tako institucijo dobi jugosloven-fka država v Cehoslovaški svojo četo ljudi, — stroknvTijakrov, ki bodo n^ob-liodno potrebni gospodarski eU'ment. Stroi^ki ne moreio in ne smejo priti v postev kot o\nra in zapreka. Saj r« t impreje pokriiojo « splo^no koristio. Toda z delom }& treba takoj pričeti in pr^skrbeti toliko sr^dMev, kolikor jih potrvbuje do.^tojen demrni za\od. Politična in pos]>odar*ka situacija sili ravno s enkrnt in tflkoj oživotvori. Želim nMUolUi u^peh prve-mu bratskemu zavodu pri nfis. Inff. VI. n>l; RazdelMev avitro - ocjrskega Zelezfilikegaoarka med tako« zvane nasledstvene države. L Ob polomu bivše monarhije je prft-slo drža\"no imetje v ]Miso?t na no\o na-stnlih ozironifi onih dr/.av, kat^rim so pripndli deli bivšega c« .-ar?tva. Isto ^e j^ zgodilo z železnicami. V tem ^ra-.^r.nju Ce^koslovaška z za pušci no ni bi_ la či?to zadovoljna. Pr^vzcte pro^o nišo bile dovolj preskrl>ljent* z voznimi srf dstvi — t. j. s ^troji, osebnimi in to-vornimi vozovi. Radi \ojnili trnnspor-ti)v po bila vozna- -sredstva nnkopičen« na vojnim ozemlju, dočim je bilo zale-tije takorekoč prazno. Tn o^eailje ^eško-slovaške jo bilo zaledje. Za velike dobroto, ki smo jih radi tega imeli, smo se morali zadovoljiti z onim malim mi-nusom. Da bi popravili to situacijo v svojo korist, so se trudili če^ki eksperti on mirovTii konferenci v Pariza. vSkušali so prebiti teritorijalni princip, ki je bil v splošnem akceptiran za prevzetnanjB državne imovine, v kolikor ^e tićo že- lezniških voznih sre za svoj vojni plen. Glede* železniških Vozil so branile to tezo ravno one država, v katerih se je nahajfllo rudi vojno oz^mlje. To mnenje je podžic:alo še bolj ceškoslov. delegacijo, da brani svoje interese. __ Trud ni bil zaman. V mirovno pogodbo je priMa klavzula o predaji državno-železniških prog in t> razdelitvi in izročitvi železniških vozil, ki spadajo k tem progam in sicer v St. G^rmainški pogodbi z Avstrijo v elenu 318. v triaiionski pogodbi * Ogrsko pa v členu 301. Te proge, vozila itd. doltoćiti, jo nalo" ga posebne tehnične komisije t. zv. re-particij?ke komisije. Te komisija ee je eestala. na Dunaju eno leto po polomu. Vsako izmed interesiranih naaledstve-nih držav sastopa po «n reprezentant. Predeedujd Angjež Sir Franci« DENT. Ta komisja svojega posla do ^ed«j sa ni izvršila. Nepouč^n« kroge in posa, meznike nvogoc« to preseneca. Naloga je pač mnopo težavnejš« nego so mislili oni, ki so dotično klavzulo stilizirali. Prva težkoČA je obstojala v tem, da dolgo ni bilo mo^oče določiti veličina mase, ki jo je treba razdeiiti. V č&svl mirovnih pregovorov v Parizu nikdo ni imel pravega pojma, koliko avstro-ogr^kih vozi! ne |e med vojno izgubilo in koliko »o jih zaplenile aliiran^ zrna. ^ovalne vojske. Sodili «o, da zna5a ta gubi tek od 15 — 20 %. Upravic>no sem prlčakoval, do no-do neke nastedstveroe države (Italija. JugoBlavija in Romunij*) po predpisu mirovno pogodbo opustile svoje ntilišće Fmatrajoč za vojni plen ona vtozna ^rcrl-tva. ki so biln v trenutku polom a na njihovom teritoriju. Kmalu rom uvi-dei, da to mnc^nie Se ni izirinilo. Ko je T.nrr*]* rej»articijskn komisija e delom, Vilo jf» opažati šo mnoco vojn« psihozip. Spočetkn s© je zdelo, da bi bilo treoa razdeiiti jurno ono, kar ee je nahfnalo v današnji novi Avstriji in v novi Oprr-ski. Da bi se v *eh rprašanjih iztrez-nili, smo so obrnili na mirovno konfe-renoo. Tuđi ko t© ta. onrHjila pravo na vojni plen v mei^ v .'kladu z medna rodnim Tvrnvom, ••ituacit* se ni bila toliko prcrišrena, da bi bilo mosro^e ntrditi o?«tnn^k za razdelitev v velikih obris?h. .Tueroslavii* ?e j* priložila proti re^e_ rn'u 7niro\-ne lronferenc^ in k^kor se je izkazalo ne ra\-no brez velike stvarne utnmrliitve. ^1*> ii i> za okoli 8000 \m-pronov in nekoliko stotin f*trojev, kflt**re fa ji padlp v roke m*ed takor-ranim ob*-nim primirjem do X novembra 101 ft in primirjem za **Tb«ko fronto, ki je bilo skleniono 10 dni ka^neje. O ple-nu. ki &n je napravila I^ta 1^19 Homunija na Ocrrskem, mora odlomiti v <*m!«lu ?1. 181 trianonske miror-ne poctvdbe r**rtaracii>kn komisija. Hre r.% okoll 30.000 vaponov in nad 1000 strrviev. Pomtm^ke reklamacije i% leta 1919 renaracHok« komisiia ^» dane« n\ režila. O juetvslovenskem rekrtrm o Toin^m plenu ie odlomila konfprenra r>O-slanikov v Parizu, kot nasrednica mirovne kortference In 1» Me anrila m^ serji 1921 • Množjno T-n*il. k< \\h i» Mio trW>a naknadno- izroditi Ttaliii, &* dblo-?ili tuđi TK>toin T^slanUk«* konferenee $ele ra?^tkoTn poremnm 19^1. Do pred kratkim torej nismo ved^l! nit! v vHikem obritn pr*r*aprav kaj tvori takozvanf> reparriM^Vo wnmo. Tn relo danee in dokW n! rrf^n© rnra^ 9mi{e T*wwnn«1rer% »plena« In Wa 1119. fcWoii niternativ«. t 1. morenv> H r?»^-nati z nnrfvlenimi 30.000 vagoni In 1000 i •troji ali n«L I I Ako torej ni e rtv?m o podrobni rešitvi teh probi n.ov. Ako se ]e Italiji, Srbiji in Romuniji v principu ze priznalo pravo, da *;o i^r.^lo zai;i^_ niti dcl a\ »tio-u^rtkin voznih sredst^v. je mtnrila reparticijskii komisija ven-tiarle zaiitevati, dd. vsnka ten držav \x>-ve inču iJunino, kator.i vozila da je i.u_ pleniia. Zaniovnla ja ti>iij od njih, da predloz© sy>i?ke o svojem votincin ult^-nu. i'o vct kr itnih urLfencah je pre.Ho-ziia ltniija. v problem jpjjir.ubi-u nf-po-noleu ^j.isek. ki pa gn \* zopet umakni. la, da j;a more iired^lnri. To ?i zapomni-nio — l;iez knmentrtrj.i! K* tu t'iu pro-šlega okto'>ra je predložila Jugoslavija t.'«k v «plošnem dober ?pi*^tv. Kongom dtccm'>rri f)rnšlc^,i ]otr\ je .-hNlauo pro^i-ložila Komuni ja ?pi=ok o pvr..|eni prvem, prinripielno priznanem plenu (do s^;»a. ratn<-LT.i hukarc^k*''^;.! mira s ct*ntralni-mi sil.imi). Pred n«*Uaii trnini ie pro^Uo-žiLi s\ oj ppicek o vojnom plemi na vr.-pon'ih za loto 1919. Ohn. ?piskn st i j\ to kn, da ni?ta bil.i. knker ee hitro vidi, šest?!vijena od ^trolvON-njakov. rtrditi, s kat'Timi po^ameznimi predmeti rnjpol.icnmo, je pir- zammlno delo, a jo na v?nk nnrin potiv'mo. Pred_ vsem radi tepa. ker stnnj.i skupin dm-f?arf> ni mosore dnlnnti. nejjo da «e^te-jeTiin vse razpoložljivo pr^dmeto. Samo nn ta n.-iT-in homo mocrli n:i primeren nač'n loriti pkunin« po etaro«ti in kon-«lriilcciii. S trm je onTnojTor-pun, da hi ep.a država dohil.n -ornziiKTno preveo ct*\rih a'i malih ^ 07.il nli va?onov brez zavore itd. Ako H pa rar^lelili vozila po in_ ventnrj'.i zn časfl prlom* (na pr. od šr. X do *t. Y dobi t,i država itd.) brpz nzira n* zcnibitk.1* in nn voiri pl^n. bil?i bi ta ali oni rlržr\v<\ t^žko o^koriov.Tm^ ker 50 navedeni giibitki ri^to »lu0a.ini. Zato i© n^obhoflno potr^bn^ individn-.ftlno ntrditi, kat^r« vezila ko dnn^s šo >živ«<: in zn komisijo na razpolago. Za te ujrofovitve jp pnrfl>>ila knmi_ ffija. čn«, ko ni mo^la mdaljevati «vo-jepa dela radi npj*i«no=ti vprnšnnii o vojnim nlenu. O pr^rl kratkim s*o vso na^ledptven^ države =knr>no r.porablin. le te rapone. ki po bili din^ v t*»i jutri žp» v drn2"i državi, n^ r?n ^i Kil^ ^nisra drž«va dolina tnisti individij vmH? prvi, kaknr ie sirer v medrtapodnem prometu prfNipifl.^no. Prertno je bilo ird^lnno «t^tjo, je napravila repartifijska komisija po^kus s tem. da- je na dobro tp^o približno Pno tretiin^ v?eh av?frii?kih tovornib voz po inventarju definitivno dodeliU posameznim državam. Ceprav »o ^e razdolili vozovi tfa-rih tipov in smo so nadeiali. dn bi se jih veaka država pkušala čirnpreje zne. biti, posebno ako ni imela priložnosti poprave in starinskim tipom primarnih dcla\*nic, rnbil« so železnirne uprave nnđ eno loto za U»hni<~-no izvrši tov dotičnoga sklepa rrp.irticii.-ko komisije. Ta način ni tedaj najboli priporočljiv za nadnljne raz_ in dodelitve. Koncem oktobra je nil.* sklirnna konferenca na«l?d5tveuih držav v Por-toro&e. (Dalje »ledi). •) Kolikor ?n»^ poučeni povecm v nad prid. * * banovo notranje posojfto. V nacrtu zakona o dvanajstinah za mal in junlj ie za-popađen zakon o nniranjem posojilu ene miljarde dinarjev potom lotcrije. To poso-jilo bi ne imelo obrestovati po 5 in pol od nto, amortizacija pa naj bi znašala 1 in pol od sto potom lotcrije. 2rebanja bi se vršila štirikrat v letu in vsaknkratni g;Ia\Tii dobitek bi znašal pc> 1 milijon dinarjev. Posojjilo nai bi služilo popravi žc!ezni?kih prog, zidanlu državnih Po^lopij. zm.iniiia-nju obtoka bankovcev in delnemu odjila-čilu dolj?a pri Narodni banki, Ce pomislimo. da maSa ves obtok bankovcev v nai^i državi okolo 4.7 milijarde dinarjev, da se cd te množine bankovcev nahaja okoli 500 j mlHJmov v inozemsi-vu, d:» ie lansko no- j tranie po^ojilo začasno mobiliziralo nekako 360 milijonov dinarlev. nd katerih se ie vmiJn v promet — da ali ne« — 100 miJi.io-nrnr dinariev. da *e Je omeniena vtota dosegla le 5c s skrajntm narornm. da se ra ni dala dosočf raspisana vsota 5'">o m:li«>-nov, tako dn so morale ra7liko 140 mili-ionov dopolniti banke, kn^era "vsrt.i ie tuđi mobilizirana, če vse In in nadalje Se pomislimo, da je tsl P'^kntfe dr7avtiec:a hid-i?eta potrebna lerna vsn-ta rt do 7 mHiinrd oziroma na čctrtietia rardebons v^ofi v^a? 1 In pM nllijarde — ne vidi «e nam ver-fetno, da ho mojrnra irvleči \r, nrometa vsoto 1 milffarde. To pa tem man.f, ko je v radnfem času opafati očlvidno pomanj-kanf«» denarja ra trc^vstd nrnmct. Pa če bi se tud? po<;rcwilo Ir^'nbiri ra naSe farmere ocrroTnno v«oto Iz prometa. Ie fcotovn, da h' «e moralo ta potrebe \t-h"ti»fr* ?e narn^?alofes:a prometa znova prfbe?it! pod precef sTa^na^o strrh-^, namreč 1c naff^Va\'?»rfM novih binVnvcev. S tem pa hl se pi? *"• do^e^lo 7n?<»Tf(*nrr:a n^mena. da «e n^mreC 7rna^i?a r^htoV t>nn-Vovcev. arnnutr ravno na<"P'''-»*n'-» — n'^nv oM«k W se le ** |>*\»iit«o»i1. r*V^«#riment fmnn K ;o ..ak-ivosu, po mesnicah 60 do 64 K. Kvali:.:;a fiovejesa mesa se je v boljSih lokalih precej dvisnila. T;rjj^ga mesa je za pra?r»ikc primanikova'o: ceaa 52 K kilogram. Prekaiencsa svinjske^a me* sa je bilo dov;!i. Lđelki rrnlili mesarjov «r> se v kakovosti zlatno dv^n«!:. Sveže svinjsko meso 75 K ks, slanina I. vrste 96 K, II. vrste 02 K. mast 96 do 1W K. — Perut-nine ie bilo na trga m.ilr. K ko^ 90 do 140 Vrori po teži, £<■><; 200 K. -- Rib je dc..;io ra trs; mn!o v«led pnplav tik pred pr:i,TniVi. Naprava ri^jih brrn^v n.i tren Je miin« potrebna, da ni ribi- tr^ odv'scn od vremenskih prilik. — C:l.d^ m'eka lc vlad.ilj 7a pravnike velika mizerija. Polec r^rnani-^'^nja je tuđi ^labo vreme mnoKo pripomo-^1 > k temu, da ni došl"1 mlcko v 7ido^trti mnn'nt v LjtiMjano. Ccna: surovo 10 K 1 ter, pasterizirano 11 K. rZmk^ 'e pr!m^nj-kovalo ^i^oves:?. masla; cena ?-i nvndno maslo 150 K, čafn.-i 1S0 K. Tiij je ni tr^H »adostno, in sicer .1.50 do 4 K kos — ?idja je na trsu dovoli. /nhoTVa 2S d^> 38 kmn ki'ojjram po kvaliteti, en.i oratua 7 d- 10 K, limona 2 do 3 K. ks fi? 4S K, da-tcljnov 8S K, suhe česplju 40 K. ^iihe hru-0.0(W funtov z obre^tno mero 8 od sto In t ta» čajem 96 in pol od sto. Ćela vsota K bila podpisana tekom dveh ur! V Newyorkii i<* otvorjena subskripcijn na enako vsoto in v Nolar.diji na 500.000 funtov, - Delegati poljske novćnc banko sa sklenlli pogodbo z bančno skupino na AngleSkem za posolilo 4 milijonov funtov iterlingov. —. Iiankrotna Avstrija dobi od An^Hle PA«O-jilo 2 miliionov funtov, od Franclie 5S milij'»nov tnni;jv in od Italije !5S miliionor lir. Le naša bogata, rakladov ptilna, rac-".spodarstva n^ vseh poljih, rla-sti ra tuđi na^e notranje in zunanle politike. Za tem srmorn ti«:i zaiec, kl sa m'»ra-mo prognati. In le tako zč'me to za nas us.dno pomanjkanje pr;ivesa zaupanja va-soljncsa inozemstva v nuino zbolj^inje desolatnih razmer v na^i obljubljeni de?eli in Krez-vl drifavi. Da bi !e kal zalede te In vse na*e odkrite ?cHc In kritične b©-sede. kl izviraio iz pravc^a našega patriotizma, iz na^e prave, pa rudi neustrafc-Tic, r>°?*ene liubezni do mile nam domovine! —z Medrinrodul kongres zemlje-radnikov v SofiH. Boćarska zemljr>-radniška stranka pripravlja za dan 2^. maja mednarodni kongres iz vse Evrope. Trnia* bo cei teden. Na ta koncrres priđe bale tuđi Stjepan Radić. - -o podpisali versaillsko mirovno po.crodbo. — Oslje?kc včfeallce. Zacrreb^kl *p«-ceri«;ti s^ imeli te dni ^ejr», na katert so ^e bavili t vodnim podraževanlem vZisaflc. Tndi radnir dm so tnvarne cene znov« dvi^nile, da^i w zatr> nobenega povod:*.. Po-samerne hrvat«?-ce tovarne v Osf'^ku pa do& ba\'!injo celo na*>nl prazne ^k-ntHice vži^a-* !lc ali p.i vJ'^nlice z debel'mi klin*H. baleti bi bUo na tem polju večje konkiirenc« in podjetno^t!. __ Zemljiski d^v^v v .Tncroslavijl. Po *t«i ti etičnih T>odntkfh rrt^.^n dr/avnl davek bror dokl^d zn r^mlii^f* v- izmori 1 h^kt.irjn. v Slovrniii 4 Pin 55 pnr, v Hrvnt=ki ?n Slavonili ft TMn fiR par, v Bo^ni in H^rf^cr^vini 0 Pin 71 pflr, v VnivorMni 10 Din ">0 nnr in v Srl»i|i • 10 Din 53 r>fir\ Snom'n'a^e se Družbe sy. Clrila in Metoda. stran 4. .SLUVhNbKl NAKOl)', dne 16. aprila 1^2. Stcv. 88. * Pravni vestnlk. V tem poglavju in s tem naslovom nameravamo odslei priobčeva-ti Kratke teoretiCne razprave o vseh važncjših pravnih vprašanjih. — Zlasti pa kanimo prinašati v bodoče vsc naizanimivefše slučaje iz sodne in upravne prakse v kratkih in pre-vrlednih poročilih. S tem ne mislimo izpolniti samo svoje časnikarske dol-žnosti. marveč v prvi vrsti ustreči utemeljeni želji in zahtevi naših ceni. m;ročnikov in citateljev. Upamo te-daj cia nas bodo naši pravniki-soml-šlieniki pri tem najbrž tuđi njim sim-patičnem stremljenju vsakokrat pravo čas no podpirali v svrho publicitete naše gotovo zanimive judikature. Uredništvo. Predsednik visfega deželnega sodl-šča Ivan K a v č n i k: Kaj gso s poroto! Dne 12. t. m. je v društvu Pravniku predaval naš agilni kazensko-pravni strokovnjak univ. prof. dr. Metod D o 1 e n c, ki ie elan ožje komisije za izdelavo kazenskih zako-nov o vprašanju porote v bodočem kazenskopostopnem redu. Vršila se je na to diskusija, ki pa Še ni zaključena. 2al, da mi ni bilo mo^oče pri-sostvovati celemu predavanju. Toliko pa sem posnel iz besed predavatelja in iz diskusije, da je ta naša pravna institucije resno ogrožena. ker se je brani velik del hrvatskih in srbskih članov komisiie. Stvar pa je za kazenskopravno rudikaturo velikega nomena in potrebna, da se jo v ŠirŠi javnosti vse- . Mransko razbistvi. j Predavateli Je opredelil tvarino. ! Če se ne motim, na 8 točk in po tem j sporedu se ima vršiti tuđi diskusija. | Ali ta diskusiia ie omeiena na • ozek kros: ljubljanskih Juristov. v ko- i likor se sploh ođzovejo vabilu -Prav- j rii-ra«. Toda nredavatelj potrebnie široke in trdne podlace, na kat ero more zasnovati svoje delovanje v komisf.'i. Tako podla^o pa mu more-mo nuditi Ie, ako se o temi izrazi ko-Ilkor mo^oče orjscžen kroj? slovenskih juristov. Zato preoVasram ^Pravniku-, da nai ra7"'los; no čas^isih vse teze, ki so v diskusiji, s pozivom i ne merejo vdeležiti sestankov. podajo j ■svoje mnenje pismeno. Ta posamna .' mnenja bi se potem dala na razgovor pri sastanku, namenjenem za ustno diskusijo. Želeti pa bi bilo. da -Pravnik-: povabi na izjavo tuđi one kro^e, ki iz prakse poznajo porotno sodstvo, t. i. porotnike same. zlasti one ki so dali časa izvrševali porot-niške nnsle. Tak način postemanfa bf iitejsnfl "?rivabiti »Pravniku« obilico erradiva, | ki bi pretreseno in razčiščeno v ustni diskusiji, dalo ustaličeno vse-blnr> sklepom društva. To je eden mojih nasvetov. obr-nien na društvo »Pravnik«. Drujri Rre na gospoda profesorja !;amec:a. Pri omejeni diskusiji so se vsi Tidole^enci izrekli za to. da se porota obdrži. Recimo, ća bo to tuđi kortč-m skten društva. Ali kai pomaea to, će rta. ne izvemo tuđi za mnenje Hisđ?tva ssmesra. Če bi bilo ljudstvo : stroti poroti, potem b! njena obrani- I lev bil oktroa juristov. prisiljena po- ! rota. ki more sodstvu Ie škoditi. Tn ves sta na diskusiji dva najkomDe-ic-ntnejša fr.kior.ia. predsednik dežel-nefc'a sodiščn dr. Panež in podpred-vodnik Regalv. izjavila, da smatrajo norotniki svoj noklic kot Številno breme, ki se mu sknšaio na vse načine odte^niti. Jaz sicer tega pojava ne morem smatrati za stalnecra. am-^ak era bode prinisovati v resnici Ie i uredni obremenJenosti porot v prolih zn?edani'h, ki so traiala kar po j ?tiri tedne. Toliko časa žrtvovati, c*c!«> z niarori?o1nimi i^cruriaml (od-rnera za trud m stroške porotnikov :* ics it hvmnina). ne more vsakdo, ?losti ne oni kroei. iz katerih se do veliki većini tebiraio norotnikf. Stvar ka"onskonravre politike je. da se sodstvo nnrotnih sndišČ 7mart!ša kar *e ie del om* t'tdi re zgodilo s povJ-?*vi-m ?r»r> 7.-> nr^tojnost porntnih sodi?? nrl deliktih zr>r>er v?»rr»ost lasf-ninr Sicer pa se bodo posli noTotnfh sodišč sami ob sebi zmanjšali. ko r-rV.-ilirpo vr.ine in novoine posledi-( > •.. ,.p ,1..?,.,^ m.^»—»o -rnnet na normalni nivo. (NaJ zabeležirn fii rarve-seljivo dejstvo, da po t>oročlllh «bor-nfh in okrnjnih sodi§č o nos!ovanJ*it v Jctu 1O.?1. katereea bom v jrlav-?~i]i r,o+?7nv? ^^i v Irrntkem 6asot>i-som na raznolacro. Selirkviran^ m-da, ah* ie vsai začelo padati in da se , ^'^:- t.......>/a tiidi rta delikte tatvm in jaroluifij.) .Misl»m rorej, da je dvomljivo, 6t se hoće ljudstvo,resjxU§gnlii tod6- lovanju pri kazenski judikaturi. Ne-verjetno se mi zdi, da bi se hotelo odpovedati pravici soditi težka kriminalna dejanja svojih sodržavlja-nov. pravici, ki io v mnotrih sluča'ih smatramo tuđi sodniki po zvanju kot korektiv za težke primere kolizije med strogim zakonom in člove^kim čutom. Kajti porotniki sodijo edino Ie po svoji vesti in jim za svoj izrek ni treba navajati razlogov. dočim mora učeni sodnik svojo sodbo utemeljiti in jo spraviti v sklad z zakon ititni pred nisi. Naj torej jrospod profesor na način, ki se zdi njemu primeren. poizve tuđi za mnenje ljudstva. Tako bo dobi! za svoje stališče v komisiti še druffo najzancsliivei^o oporo. Če ljudstvo res ne zahteva porote, potem nima smisla boriti se proti protivni struji v komisiji. Če pa se izreče za njo. potem lahko kaže na vox popu li y Sloveniii. preko ka-tere komisija ne bo moela preiti na dnevni red. Da se s tem svoiim nazorom ob-račarn direktno na favnost in ne privatno na društvo ^Pravnik^ in pre-davatrlia, fe vzrok phč ta. da smatram i-vnp^t 7? rtar^n:-**-^!?- gs sunkn umri •''». mr»rra t. 1. v^lod vnetja trebu^no vrone. Obtožeiiec sr }T> r-agovarjal, dn ie tednj ^el r,o poti. kj^r ^e nru je nasproti prineljala 7 Fani. Franc 5fla1:er po je n*h.*n*l na ?aneli, ki bo bile v dni^i vrsti. Ivo ie znpizil >>btož^n(»a Janež.4, sa }o vpralal, eo je še kaj jezen na.Tij izza zadnjega prete-pa v Babnem poliu. Pod.ila sta si sr rva rok^, vendnr ]e >Hakar tnivoj zagrozil. da !09tr»netft v večnem soTra^tAii. Začel i[e takoj rotero, ti-Ai .Tanera prctppavatl t bi^evnikom in pornkMJnom. Obtože-ner 9e jo brnnil z roknmi in dobil v hiru stiri manije udarr?. Dm^i vo^niki ?o mirp,o jrledali. ne da bi pomirili ve_ dno drusj d-nicreTnu npvarnpj"^ naprot-nikft, kar 70 zelo ztvv^Htio, va tud i žnlo_ shio. No. v tem dvoboiu je Mlnkar. ki se radi visoke »a snega in v-!ed jmi^re med sanmi niknmor ni mogel izo?:riiti in odskočiti, posrrnbil zn noz, f]a ?e obrani vedno neva.rn^iSe^a r»ol^nn, in ^ra zadsr.-tl "Mlakariu r-ir<5vno?t v trebuh, da so črev* iz*topile r>ri tei prici. Mlaka? je npkai dni r>oton irdihnil v ljubljanski bolnici. Prifv? rH-^i v d^lnern na* »protjn rr^d pebni «o t« dorodek vr-f ali tnani v tem pmi-li? potrrlil^. 7i-n??ti pa ueotovile, dft ]9 bil oMož'mer nar>?den brez T>ovod^. Podišfo j 9 Fm^tralo ta ob-fožeT.rrev ?;-a?ovnr za vrri^fno resniro, češ da ie opr? vi »Vmio pr^koraČil mo*o v spili in obrambi ter 5ra je bprn.e^ilo v?ak"e krivde in kazni. Tako «ry ?\ ti Babnepiiliri, ti znani furm«ni. nAtne.-to da bi fnrali, napravili kar na lim te^ra žalopfner«vzaprf»v *xo-spodicnn. v ftrnem žn.m^tn % helimi 10-knvicami"), da po imrli Tnaribrirski orož-niki veoji respekt nrod nio, krkor pred katerimi koli mo^kimi. Ob priliki n^ke Flavnosti v Knmniri pa jim je gdrna. Matilda ta r?^pekt ?(? na izredan način vtrdilru TVeba bilo v pozni uri zapreti go?tilno, k«r pčni ^^ntildi fžo prorej v T*>ž>ah) ni bilo v?eo. Ozm^ri^ia je oTožnika e ne bas proneznimi priimki. Ko jo je oroznik pozval rny are ž njim do župana, »o mu je — dej«n*ko uprla. Moral je rabiti ne orozja, ampnk vsb silo svojih rok in uvoje?^- do«tojdnptvfl. Pri u. županu je med zašlišwani<*m zgrabila za Ftekleniro botf»č jo rarblti na frla.vi broznik-^. Oroznik so je on+.il primorsnecr.a ji napovecl^H Aretr>rno. Ker s^ je se boli uprta, ie moral pri^ko-?iti Re drup: orožnik na pomor. Ali v Maribor se ni dala p?kortirati. Pobili fo sanrokolni^o, t?r jo vanio pnložili. Pa gčna. Matilda vajen^ korij se je t.iki prevožnji unrla., ter skočila na tl^. Orožnika sta morala napeti v«e ^il^, đ* st-a. jo spravila pe^ harrej. Metila se Jo po tl^h, pri zla okoli -«ebe in vpila. da je bilo joi. Ko je ta ?udni transport po velikem tmdu dioppe! do treh ribnikor, Matilda n» bodi nemarna, hajd! preko bfrraje in v — vodo. K «re?i ta njo je bil navzoč rudi TnlajS? oro^nik, ki je hitro flkt>?,il m njo in io 5e pravoSasno re?1l; bila sta t>a. v oevarn^sH, da se BrralitA v rorofe< ohladila, je debila pretf ^enatsom $3 1 nwsec nmnečkn. 5?pr.>rile pp je v 10 dirc. larlobo tndi občinskeffa tajnika Trol>en-tarja, ki je po naročilu nj me sestra pi-sal na sodišča za iorDžni&tvo žrijivo Politične uestL =rz Možiio-st, da »© kraljeva poroka odgodi. >Jn>^rad^ki dnevnik«: poro. ca. da st> je boiezen grške prinee/.inj« Klizatiete po ]toroiMlih iz Att*n talu» no-varnu poslah.-šala. t*ta je *e_ stra kraljičina Marije. Ako bi umrla, bi se seveda na d'tn 1. jujiija določena kraljeva poroka morala odgoditi. = Upravna rardelitev države. V'pra-Sanje upravne razdelitve države na oblasti se se vedno nahaja na dnevnem redu. Mi-nistrski predsednik Pa^ić je dne 12. t in. konii'riral z načeiniki parlamentarnih klu-bov tor nasveto>.-a!, da M se sklicahi konfe-renca klubov vladne večine, na kateri bi se naj skuša! doseči sporazum v vpra^anju razdelitve države na oblasti. Na temelju te^a sporazuma bi nato vlada izdelala nov zakonski nacrt ter bi ga predložila anej?a pos jila. Od tega pri«i?ne?ra dr/nvncc:a po^ofila 5;o opro^čeni sa*r»r> pripndniki onih držav, kl imajo trgovinsko pogodbo z Cir?ko. — O brvntskem vnrašanju pri-nbčTTje »Baikan* fzpod peresu in.2:. S\et-)zara Matica zelo infonnativen elanek. Zato se nam zdi timesrno. đa ^ra podajpmo nrŠi jav*nosti v rrlavnih notezob. Uvodoma pravi pisce: ^Ciin-hnVo 5c? že nahniamo v čotrtem letu vjcclin.ien.ia, ?. država še vedno ni ure-iena ne pol'tično. ne duševno, ne čtistveno. Ta atmosfera, nnlna strasti, je jela postajati neprijetna ne samo širnkim narodnim slojem, marveč ćelo rnznim uelednim praktičnim nolitikrim, ki imaio navadno močnej-?e živce. Nesporno je, da predstavka hrvatsko, a samo do gotove mete, tndi »slovensko vprasanje, neKe vrste vozel, ki caka svojega Aleksandra.< Po tem uvodu izvaja Matić: »Danes se jasno očrtavajo trije tabori: hrvatski blok in demokratska stranka kot antipodi in radikalna stranka. Hrvatski blok zahteva av-tonomiJo, federacijo, in sploh ne želi Intimneera Dolitičnejara sodelovanja. V tem bloku so Hrvati iz klasičnih hrvatskih zemelj: Iz Zagorja in hrvatske ^umadijc. DniRn tabor je demokratska stranka. V njej so izmed Srbijanccv stara opozicija proti radikalni stranki in Srbi iz Like in Banovine. Onih maloštevilnih Hrvatov in Srbov - Vojvodincev ne upoštevam, ker predstavljajo neznaten del svojih soplemenikov. Demokratje zahte-vajo centralizacijo za vsako ceno in brez kakršnihkoli ozirov na celo-knpen sedanji zsrodovinski razvoj. Trctji tabor so radikalci. Tu so po-leg: srbijanskih radikalcev tuđi Srbi iz Srema, Banata. Bačke in iz Bosne in Hercegovine. Ti zahtevajo inočtio državo, ali bi istotako tuđi želeli sporazum s Hrvati in Slovencu ker počiva jakost države na sporazumu in slosri. Radikalna stranka nosi v ves ta spor najmanj predsodkov, sprejema posraianja o vsem, zato se o ojej lahko trdi. da ne predstavlja nobene zapreke za medseboini sporazum. Dmgrače je s prvima pravce-ma. Dasi sta različna, vendar je obe-ma izvor isti, in zato tuđi ni mosoče, da bi med njima prišlo kdaj do sporazuma, ali vsaj ne v dosrlednem času, kar je praktično vzeto eno in isto. zakai v demokratski stranki ne dajejo tona tei politiki Srbijanci, marveč Srbi iz Like in Banovine, ki ima-Jo v hrvatskih blokaših svoje stare protivnike iz prejšniih dni in Vekov. Zato se nndaliuiejo stare mržnje in stare borbe.« Nato slika Matić zgodo vinski razvoi borbe med Hrvati in Sfbi v Banovini in prihaja do zaključka: »Mislim, da .ie skraJni čas, da vzameio politiki Srbije ne slede na strankarsko razdvojnost to težko vprašanje v svoje roke in da skuša-jo doseči. neumešavajoć »e ▼ stare prepire onkraj Donave m Save, sporazumno rešitev, kakor to zahteva oportunost. BoUe ie imeti vrabea v roki. kakor sokola na vefl, tTLK9j tf. stl. kl hoče več, lahko fe^rubl vse i« svojih vreč.« — Ne prisvajamo si nobene sodbe. ali zdi se nam, rmljorađni5lri | >ti*Anki, ki jo jo, kakor znano, ustano. j vii «lr. Novačan v Celju, j*» spr^jel >Ju- i goe-lov. akad. agrarni 1 in'1 v Pragi • oštro r^solucijo, v katari .tkn«!o.iniki pro. testiraio proti dr. NovncJinovi tniitvl, da Srl.i, Hrvati in Slovenci nišo on narod i u i>rogla^ajr> dr. Novaranovo delo tn škodljivo in opasno za zdrav razvoj edinstveaega jugoslov. kru^tskoga p<»-kreta, Glasbenl uzstnlk. Poziv pevrem in pcvkamf ! Pa vsej naši državi 5^ proslavi svatba prvega jugoslavenske sa Kralja, našega ju-naskega prvohoritclla za svobodo. Nj. Veličanstva Aleksandra I. s prinresn Marijo. Prirede se povsod razne slavnosti, v prvi vrsti pa veliki koncerti. Tuđi Ljubljana, slovenska prestalica, ne srne zaostati za drugimi mesti. Zato priredi muzika Prav- j ske divizijske oblasti svečaimstnl koncert. ! na katen m se bo izvijala velika ^infonifa ecškena rklađatelia Ru-J. Zamrzle »Življenje In smrt« (Mnrs et vita) v c-moUu za J sole, zbor in orke^ter. Simfonija je posve- , ćena vstafenfu Jugoslavije. V to svrho va- \ bim vse liubtianske .??. pevke in perce, da sodettijefo pri tem pntrlloVćnem konerrtu in sr o^ltnc z dnpi*n?rn nn r't>f nn^tov ter , mi rtiznanfin tvni zla* in stannvanfe. V Ljubljani. /5. artrUn T927. Kapelnik dr. Josip Čerin. Hosposvetskn cesta 14. m * • ALI LJUBLJANA RES NE ZMORE STRO- SKOV ZA KONCMRT ČEŠKIH F1LH\R- MONIKOV. Vso Liubljano in vso Slovcnijo ie razveselila vest, da nas prve dni po veliko- ' noćnih praznikih «,blšče nas dobri znanec Talich * svojim orkestrom. ObČinstvo, Iri ljubi instrumentalno slasbo. pravilno ceni ; tak doRodck. ko pridejo k nam svetovno-znani češki filliarmoniki na čeTii svojega ■ velikejra in vedno večjega mojstra TalicKa. ; 2al da je na>e veselje trajalo Ie p^r dni. ! Takoj z vestjo samo. ^o se haje pojavile tuđi take tcžkoče, da »ih ne bi bilo mogoče premostiti. In koncert ie bil zopet odpove-dan. Informirali smo se na pristoinem me-*tu glede teh ovir, ki so nam ugrabile obe-tani prv'ovrstni zlasbeni užitek sinfoniČne slasbe in njenih najboljih reprezentantov. bratov Cehov. Povedali se nam ie, da Je bil koncert za nas ncsprejemHlv. ker $0 filharmonik!, kakor znano, sami v veliki financijelnl krizi, zahtevalf. da naj Jlm krijemo vse faktične izdatke priređitve. Ti stroški baje dosezalo v^oto 12.500 Din. Se vemo sicer, kdo ie vodil ta pogajanla s Ce-hl Ugotavliarao pa, da je za prestolico Slovenije skrajno sramotno, da in če si ne upa resiti tega, po našem mnenju ne ravno pre- j već kočljivega financijelnega vpra^anja. j Saj bi bilo PO našem računu treba pri pri- j merno nastavljeni vstopnini pokriti ir pro- ! ste roke Ie kakih 3000 Din. Nič več in nič ! mani! Mi v Ljubljani se teđai lovimo 1 krog teh treh tisočev našega denarja. Za- | greb pa Je spreiet ponudbo čeSkih filhar- ' monikov kar za dva večera! Pikre be- i sede in opazke nam sililo v pero! AH ie j Ljubljana res prestolna vas? Apeliramo na j Iskrenoga prijatelj* vseh nas Jugosiovanov, , g. ceo. konzola dr. BencSa, na slovensko če- j §kostova$ko ligo, na češko obeć In na našo j Olasbeno Matico, in pred vsem na našega i pokraj inskejra namestnika g. Ivana Hribar- i ia, da pri vabi brate Čehe v ubosro našo ; Liubljano vsaj na njinovem povratku iz ita-Iijanske turneje po njihovih triumfih v MI- i lanu, Rimu itd. Prepričani smo, da bodo v 1 tem slučaju naše iskrene želje in prošnje ! premagale valutno in vse drugo naie ubo* : Itvo. Sicer pa nai se sestane takoj odbor | ad hoc ki prevzame vs« garancije in sploh | vso prireditev. — Zavedni LiubllančanL \ — Praški molkl zbor »Smetana«, bro- | ječ 55 pevcev, nastopi v sredes dne 19. t. j m., v veliki dvorani hotela Union pod vodstvom svojega rborovodje Rudolfa černy-ja. Černy Je eden najrnameniteJSih čeSkih zborovodil ter Je pripeljal svoio pevsko četo do naileple umctniike okolnosti. Ro-Jen leta 1876.. je absolviril učiteljišče v Pragi ter Je nato Študiral solopetie pri Moricn VValersteinu in klavirsko igro prt Sladkovskem.S svoMmi tovariSi MikcrtaSem, Novakom in Svoiskilem Je ustanovi! ČeSki kvartet, v katerem Je pel H- tenor. 15 let, to Je od leta 1*9* do 1914. Je W1 duševni vodja tega kvarteta in prepotoval % njim ves svet V letu 1902 so koncerti- i rali po ČeSkem. v Nemčiji In v severnt Ameriki, Mer so priredili 30 koncertov: v , letu 1903. fe bil kvartet na Balkanu, v letu 19CMS. pa I© prepotoval ves svet In pri-redil posebno veliko števUo koncertov na j Japonskem. Ta kvartet Ima velikanske ™-sluge za propagando češke umetne In na- j rodne pesml. NaSemn občin^tvu se bo j predstavil Cemy kot zborovodja na koncertu praSke »Smetane*, ki se vr?i v sredo dne 19. aprila. ▼ veliki dvorani hotela Union. — Spored koncerta praške^a pevske-*a zbora »Smetane*, ki se vrli v srrdo, 19. tpriia, ob *. uri rvefier v Unionski dvrn rani: A. B. Tovačovskv: Domnvini. Ant , Dvorak: Mflenka travička. 7d. Hbich: Ti- ; ha noC J. B. Toerster: 5>v. Vaciav. .T. B. j Toerster: Or»C. V. Novak: Dvanaist h«"h | soko1(*v. J. B. Toerster: HTmtia (d\i ?bo- ; Ta). K. Benđi: IztnibHena mladost Krlr,- ^ Icnvskrt UtopiJenVa. B. Smetana? KmečVa. | Vstopnlce r ptedprodtli v plsarnl Olasbe- , im Matice. . .^^ I — Ttvrffo *m?Sfv«» «iiH»tAn« 1» rrm- \ K» ▼ TJnMfftni. T>no ▼•rti r*?jtti «wtih Jnrofilarii^ od Mu- 1 ribarm pa doJSpHU. Kot drugi kono^t | I ne te/\ njihovi turneji bo koncert v j Ljubljani. Pevsko drufttvo Smetana vo j ija dan<*^ kot drugo najboljše č**ško > pevsko društvo in to takoj po pevskem zliioru. moravskih učiteljev. iViiitvo de^-luj^> o*l leta ll.X)0 daljo in ■3u-»t najprtv je kot pevski krož^k mešoan^k^ hosed« v Smihovem pri Pra^i. V l^ui 10H pd so spremenili rttma. Sobota, 15. aprila. Zaprto. lt>. apriin Nodolja iM.iKjludne ob 3. ari: Namiflj«mi bolnik. lz^ on. Zveror ol> &. uri; Mariji 6tuaxt. Izven. 17. aprila. Pon^deljek popoludne ob 3. mi : Golgota. JzvT»n. Zvečer ob S. uri: Poliui^anje v dolini šentflorjianski. Izv«;n. IP. aprila. Torek: NnraiMj^nl bolnik. RH D. 19. aprila. Sreda: Zaprto. I 20. fjprila. C^trtek; Mari« Stuart. Izven. 1 21. aprila. P^tek: AuRtoi. KM A. ?2. aprila, i^bnta: N«jdiisljeni bolnik. Kod a 1 Opera. I i Sobota 15. aprila: Zaprto. j 16. npnla. Nedelj* iSad&m^ ButtflTfljr. Irven. 17 aprila. Pbn^dM^kt Trubndnr. Uveo, ]g. aprila, Torek: Bajaja. Red B. i 19. aprila. Sreda: Zarrto. • 20. aprila. Cetrtek: Cavalltiia ruBtica- na. Plesna legendi ca. Red C. j 21. aprila, Petek: Madame Butterfly. , Red E. i 22. aprila. SohoU: ob pnl &. uri ive*** Luiia. Red A. T • • W i- — »Novih ZaplskoT« .^ev. 4. Ie prav-kar i7.Ma. Priohćuie med drutrfm Članka: ^olstvo v renuhlikf Pn!I^W« in • .lugcslove-1 ni. Slovanl tn Jugo© Albln Pr»-j peluh i — O^ka filharmonija. Slavno ob- I r'fn^tv'o orvrvr*uisun«>. d« ae prodajajo 1 vetopnit-e za kono^rt orkfratra č-e&lve I Filharmonija pod vodstvom Vaclava I Talioha. ki ^e \T»i 18. epiilft v piBHrnl j Glasbene Matice in sicer s^eii pr> 20, ! 1F, 16, 14. 12, 10, 8 in 6 Din. Za kon-| cert p«v^kftgR Hni^tvn Smftane iz Pr*-! f%e pa <=*» prodaiflio ppdo^J ravnotam po • 15, 12, 10, 8 in 6Din. Predpmdaja zb obA ! ta đvi konr"°rt^ ]<* RpCH"k5 ; nlici. Spor^d na lep^kib j - Strindbereov Kristu«. 1?. aprt- • Ia se vrši v hanoverskem jjledališču < prva vprizoritev Strindber?oves:a ; Kristusa. kf so j?a na§li med pesniko 1 vo zapuščino V nemščino ea ie pr^-j vedel Emil Schering.______________ ; Dopisi. I __ Z Bleda nam pifeHo* Dne 2l { aprila «» je vr6il sbod stanodaiiiJc^v i na Bledu v svrho rozgovoru in določi-J tve cen poletnim stanovanjem. Proti «»• nam, predlaganim od zdrevni&Jc^ga od-peka ni bilo ugovor« in določile so se ceno: za stanovanje 2 cob in kubinj« 6—80D0 E. 3 eol» in kubin]e &—12.000 K, 4 ftob, kuhinjo in pritiklin 12—16000 K, pri Se posebnih ugođno&tih do 20.000 K. To gotovo ni^o ni7.kb in kuhinje s« j« ■zahmvalo 16.000 K — rr\vno se enkrat toliko, knJcor je doloiMl fthod. In vila, j kj?r jjo to imemitno fttanovnnje nimA ne 1 vodp, ne etektHfcne hiM. Drugo prav I triko stanova ni o, (2 sobi kuhinjo) r po-stranfikem po^lopju nek« vilo ra\-no tako 16.000 K. Kfl) n^ki ptane ?tanova-t>^ v vili sami? P^ ^e vied. Tu j(o vila j >Bajtifa< — ime dobro oznafcuje Ptav- | bo. __ Iv»*»tnlk z^htova za pe«ijo 40<00 ! K in ta bajta *o elektrir-ne lu^i nima. j Tujee, W plifti tako cono, Ba oporewi obrne in J^> zn Bled izerubljem. Pripo^TH dnje pa rudi doma, kako oderufctvo vlada na Bledu in tako še druge od njoga odvraća. Proti frvkim ek^travaganram M mornlo županatvo nastopiti. ki mora čuvati kori't in dobro im« Rleda Zdra. viliJkl zn-^iop pa j<» po § 11 fi zdravl-' ?k?£Ca rcdft dolžan, da f*& brign ra oena | 4n tarife in vpliva rvarte. ! — \z Cmomlia nam pfšejo: Na belo nedeljo prepclieio kosti nesreč-1 ne žrtve podle denuncijacije Kro-j mar ja na pokopa) i šče v Voino vas pri Crnomliu. Ta <'an ^ v V^-in? v:^i I crkveno »Žcumanic«. To pa gotovim ! srospodom ni prav. ra to hočejo to : »žejrnanje« odgoditi in te nnredit! isto nedeljo pri sv. Jurju na Rožancu, da bi tako odteornili lhidstvo od rn>-Krcbnih svečanosti. Ta nakana kaže dotiCne gospode v zelo značilni luči i Nai lc «^letVnriK bodo *e ljudstvu I tem oreie odprle očt Itev. 8a. .SLOVENSKI NAROD-, dne 16 aprila 1922. 5. stran. Trpljenje koroiklli Slouenceo. O curtovih napadi h na Slovence v Kloštru* ko so hoteli zborovati po $ 2. smo že poroiali. Nastolpno na varamo nekoliko podrobnosti. Shod se je imel vršiti t prO8tt>rih Slovenskoga izobra-ievalnega društva in določena sta bila za govornika dva domaćina. Hotelo se je poučiti ljudstvo b bližajočih se volit-vah ▼ gospodarsko zbornico, Sklicate-lju jfc povedal orožnik, da krbžijo vesti, da priđe na shod duhovnik Polja-nec in da bo v Kloštru najbrže £e buj-te, kakor je bilo v SkOcijanu. Okrajno glavarstvo je dovolilo zborovanjo. Ko se je imel pričeti, je prisol ort>žniški inspektor k sklicatelju in mu rekel, da jHeimatedifcnstc ne trpi tega zborova-nja in da čak«, okoii 600 mož, proti ka-terim orožniki ne morejo ničesar storiti. Sklicatelj mu jfc reke-1, da >H«imate-dienste vendar ni vlada. Orožnik je »ngodrnjal in rekel, da je sklicatelj od-govoren ia posledice, nato pa je odždl k štabu >Orgeša< in >Heimatsdienst«< sporočit, kar je izvedel. Nato je prišel raova orožnik 8 predlogom, da se pusti nekaj zastopnikov »Heimatsdienstac ▼ zborovalno dvt>rano. Ker so to ni dovolilo, je sledil divji naskok. Pretepli so vsakega Slovenca, katerega so dobili Sklioetelj je na to pobegnil pod streho, kjer so ga pa kmalu izvohali. Zagrabili so ga mskateri za lase, drugi za u^eca, tretji za roke, četrti za noge, na kar so ga pričeli su vati in pretepati z bikovkami in pe^tmi. Nato so ga pri-rlekli na dvorišne, kjer so ga vpTičo brožnikov zopet suvali in bili po glavi !r> hrbtu. Orožniki bo ga odgnali na po-fcopališče in zahtevali, da naj beži. Druhal pa je znova navalila nanj s kamenjem. ZmerjaM so ga in grozili, da ea ubijejo. Oit>žniki fo vse to dopušcali. Slednjič je prišel neki Velikovčan, ki ;*e rekel drnhali, da naj tega puste, da ima že dovolj m dfi pojdejo iskat nekoga drugoga. Ljudje, ki so to videli, fo mislili, da mora *dnjpazda$ obl^žati mrtev. Aranžer napadov je bil župan Schwarz, glavno poveljstvo je imel >Orgeš« In >Helmatsdienst<. Vrhovni povoljnik ie bil višji đeželnosodni svet. Poetsch. ^apadalne. đruhal je bila dobro organizirana in pripravljena zu vse plučaje. Imeli so seboj tuđi zdravnika. V Velikovcu so že prednji! dan popi-vali na korajžo, v Grć?binju pa je isti večer v bbčineki seji župan Schwarz predlagal, da se mora slovienskl shod v Kloštru razbiti. Razgrajači so popivali v »oboto in nedeljb zastonj, kolikor so hoteli. Nekdo je trdil, da -so dobili tuđi orožniki fca svt>je prlstransko delo na-rrado 60.000 K. Pretep^nih, težko in lahko ranjenih je bilo nad 20 Sloven-eev. Dlvjaki 9o napadli ćelo nekt> mlado đ-ekle, ki je slučajno šla mimo In niti n5 vedela za shod- To ubogo dekle so Hkt> nabili, da je obležala na cesti in *«* dol ero časa ni zavedla. Med udelež-niki napadov so bili tuđi uradmki z okrajnega glavar3tva, s sodnije in dav-karije. Takamu divjanju so izpo«tavlje-ni nesrečni kort>ški Slovenci pod av-»trijsko kršćansko - socijalno vlado. Besi. Besi. OrgeS - pretepače \e vodil med med drugim rodi a veli kov-š k e sodnije đeželni sodni svet-nik Poetsch. »Koroški Slovenee«, dne 29. mar-ca 1922. V plebiscite em oasu so cesto z pre-vratno geeto kazali Nemci s prsti na Karavanke, kot steno, ki loči kulturo od nekulture. Slikali so naše brate Srbe v najstrašnejši luči kot nekak iznre-cek človeštva ne toliko iz politične taktike kot iz sovraštva do Jugoelovenske-g*a plemena vobče. Za istotako manjvrddne -samo fca pol-ljudi, smatrajo svoje slovenske so-deželane, ker bi sicer ne bile razumljive stvari, o katerih sedaj dan na dan čujemo. De pa vodi pretepaške bande deželno sodni svetnik, ad penstonain, je ree višek nemško koroške >kulture<. Zakaj ne povedo Nfemci kar narav-nost, kaj hočejo dtoseci s takimi oficijdl-nimi barbarstvi... ako nam pa tega ne povedo oni, lahko to pomno ml Uplatiti hočejo tfvoje Slovence do tme nizine zavesti samih sebe, da ne bi bili već zmožni zahtevati, niti ne sanjati o svojih narodnih pravičan. Pošast »varstv* nart>dnih knanjslnc J9 zrastla koroSkim krvnikom preko glave, kajti ta po&ast je z zbolovanJ'Bin v Bruslju kar tako nepričakovano pla-nila t svet in bo V kratkem »ižugala tuđi KorošM gospodi! Ej kcJca predr-mosti Zato pa se naj Slovenci na Ko-roškem pred to pofiaetjo skrijejo, da je ne vidijo, da jo zopet sami fcataje, kakor so pod istim vplivom tisoci ndših sinov in hfiera pri rasnih prilointoetih zatajili svojo mater... Toda gospoda tam gori naj račona % dejstvom, da feži med tedaj in danes dvoje let nadjonalne svobode na Koro-Skdm. Iskra, ki ja bila. one dni položena v dovzetna srca tli naprej in plamen iz nje postaja i rsakioi nasiljem dlnejsi in čisčeJSt Dane« Emaguje T oelem »vetu načelo, da »pada k prvim predpsogojem člbveškega dostojanstva svoboda t no-rabi jezika in t iebiri rarskega prepri-čanja. In ta sila Je kakor sneženi plaz\ ki uniči vse ovire .pred seboj ... Zato priđe tuđi za KorotAn fias, ko se bodona--^protne sile zlomlle in to tem preje, čim bolj bodo pritiskale. Kdo 8d spričo takih dogodktor toe epominja Doetofevskega >Bes^v<, kjer •e besi uničijo ob UftDAa bemeDjn. Sa] pravi sveto pismo: >Tn besi st> Sli iz človeka svinje; in glej, čreda se je lapodila s strmine v jezero in potoni-le.€ In d&kler ne po tone jo besi v last-nem močvirju, ne more biti onega miru r Korotanu, ki je za povzdigo in pro-cvit obeh tamošnjih narodov potreben. Oni si predstavljajo mir na velikanskem grobišču korosk^ga Slovenstva, da bi na ta način rjovi&li besi v pijanosti svoje zmage... Toda b©3l danea n© zmagujojo več — oni potonejo v lastnem močvirju in tako ozdravijo obsedenea, kar je danes brezdvomno koroško Nemštvo. Mi si predstavljamo mir, kjBr bo tuđi Slovencu lahko živeti kot človeku, poslužujočemu se svobodno svojega jezika, Šeg in običo.jev. V to mu pa naj celokupna jugoslovenska javnost poma-jfa. Oklene se naj društva »Gosposvet-ski Zvone v Ljubljani, ki ima nalogo podpirati Korošce* v boju za dose^o manjšinskih pravic, zajamčenih našim tamošnjim rojakom v senžermenskem mednarodnemu miru. Zakaj to bi dvi-gnilo nas vse ... Slovenci! Jloi/enKc! Bliža se čas poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra z rumunsko kraljičino Marijo. Ta veseli in pomembni dogodek hoče slovensko ženstva proslaviti s Činom trajne vrednosti, s činom, o katerem je prepričano, da bo tiidi državi in narodu v največ-jo korist. Strahotne posledice vojne vpli-vajo najbolj strtipeno na našo deco in mladino, ki je brez cdporne sile napram zablodam sedanjesra življenja, narram razmeram. ki vodijo v moralicni bankerot naše družbe, ako jih pravočasno ne zajezirro. Unošte-vajoč ta dejstva, je sklenilo slovensko ženstvo na svofem zborovanni dne 2. februarja t. I., da hoče znstn-viti vse svoje sile v to. dn obvanne doraščajoči rod propasti in da hoče prav to delo pokloniti kot poročni dar naši kraljevski dvoiici. Prepričano je namreč. da bosta Nj. Vel. kralj m kraljica najbolj vesein daru, ki zaeotavlja zdrav razvoj naše mh-dine kat bodočeea temelia Z2l pspc-§en in čvrst prosneh na^e države. kot na7dra^oceneiše^*1Tki rin^ffa bodnr^^n do-m?, noVp-7ife z d«*ir»n^. di Vam je občr*1 Mnnr!r»»i n^iv^ši' rili ?iov^r»ci i" ^'r>venVe! ZdrTT^Tmrv se vsi br<*z ra^'^V--* s^r»'^ ir» stp^^ in nir^o krn1:r»vs^i dv^iirf dnr, k? bo nruxr>1 vp^ro o nnši od1~r;fn'-»-xv./-.c:tj '■n kVrpn? liM^prni, dnr ki ne bo blc-stel *->™o r--* din pornVe. Mitp rV»c'*ne in v^f* vcc*? d^ro- T?rr**+nišVr» ?r^**Tr»r|i VriH^t. Vf 10 po-klor»**^o t«^5t krpt^vsM dvoi?cf. V LiubUanl. 13. anriln 109??. Za Naro**"' tev&A Ssver kraljevine SfiS, cfovensk! del: Franla Tavčarleva, podpr^dsednlca. Minka Govekarjeva, tajnica- SDkolsfOD. — Teloradba članov »LM>t]andkess ' Sokola« se vrši po veliki noči vsak pone-deljek, sredo in petek v dveh oddelkih: od 19 in pol do 20 in pol glavno za starejše brate in začetnike v zletnlh prostih vaiah, za ostale brate od 20 in pol do 21 in pol; začetek po novem urniku v sredo, dne 19. t m. S tem hečemo olajšati navežbanie zletnih prostih vaJ. Pozivljemo vse brate, kl se res čutijo Sokole, ki jlm Je pri srcu čast in ugled društva, naj se začnejo redno deleževati vaj. da bo moglo matično društvo našega Sokola nastopiti z dostolnim ■ Stsvilom telovadcev na T. jugoslovanskem | v^erokoiskem zletu v Ljubljani. Prldlte tsI! Zdravo! — Vsl Snkoll-turlsti, W M WH pripravljeni sodelovatl knt vodnik! pri Izlctih, katere bo priredTl izTctni odsek !. Juj^oslov. vsesok. zleta v Ljubljani po telovadnlh na-stopih in tekmah, nal s© potnr>števitno udeleže sestanka vodnikov, kl se bo xr*\\ v sredo, 10. t m.. ob 20. rvečer v Narodnem dom", zletna pisama. Zdravo! — Prcnos kosti mučenika Kro-m?ria. Še neVaf dni — in vsi borno pohiteli v Suhi baier. tia na oni Stihi baier, k?*» se ie nedavno teea odigralo toliko traeedii. Vsl bodemo noHt1n- 1 dvont in z.ititranji redni O5»ebni vlak io pripelfe ob 10. v Crnomelj. Snre-vod v Čmomliu dne 23. t. m. na! ho lasen In frfasen noomfn vsakemn« kl bi se v bodoče drznH l^sfne^a brata ?7dati krvnlVif. Snrevoda se borno v Črnomliu udel^^ili za to. da na do-stojen način, trerno in resno protestiramo nad zločinstvom avstrijskih krvnikov. a iroribat? na se moramo vsakesra izbivanja, kar bi nam motrio škodovati v naši plemeniti akciji. ČrnomeH moramo ta dan zanastfti % čisto vestlo, da smo svolo narodno dolžnost opravili na mlren In dosto-fen način. Vlak iz Črnomlja nroti Ljubljani odhaia ob rx>1 5. poooldne in ob isti uri vozi posebni vlak v smeri proti Kariovni do Zajrreba. — Zdravo! — Odsek Sokola sa prenos mtiče-nika Kromaiia. — U inozemstvo oatovati nlle ooti*rf>no za nabavu ukus"^ ogrtača, kostima, bluza kao i fnih odiev-nih DOtrebština za crosoodie, ro*no-dične in diecii. ier uslied rane \ ieftine nabave robe knpuiete naffeftlnHe kod »OLERON« F. J. Roset Zairreb. 1W^ br. 11. Dneune oesli. l' Liubi/aru. 15. aprila Ib'^z. — Vsem našim naročnlhom In čitateljem kaioLšLe in pravoslavne vere želimo vesele praznike. Uredništvo in uprava. — Potovanje kralja za veliko-nočne praznike. Kakor javLajo iz I3e-ograua. namerava naš krali za veli-konočne praznike naipreje odpotova-ti v Topolu in potem preko Bosne in Hercegovine v Dalmacijo. Na putovanju Ra sir mlja trnn ra! Hn '/:ć\ — Jucoslovenski ukademlki v Krakovu. V soboto 8. t. m. so dospe-li v Krakov oni jujroslovenski aka-demiki, ki hočeio nadalievati svije studije v Krakovu. V avli Jacrelonske univerze se je vršil slavnostni spre- jcilj. i I S'.i i'.j Jia l'^: ^/.m [:.■ l'cKt T dr. Estreicher. mestni DodžuDan dr. \\'icliii:s. rc-kt^r n!'i;;ri' ak;u 'r. '" Hoborski in mnosro drugih odličnih jfostov. Diiake ie pozdravil nrorek-tor dr. Estreicher, ki ie v plamtečih besedah pozdravlial mladino zavez-ni^ke Jugoslavije. Jucroslovenski di-jaki so se na to napotili v snremstvu svojih poljskih kolegov pred spomenik rvjsni!:a Miokiev. i. zn. kicr vi v- )-ložili venec v narodnih barvah. Zve-Čer so jutfoslovenskim akademikoni , - ->- '"■■ } - ■■'-rt v r i ?-<■-;■■, (' ■ ^r V frančiškanov. Tejra banketa so se udeležili podžunan dr. \VielSTus. pod-vojvoda Ko\va!iko\v«;ki. nredsednik akademije znanosti dr. Morawski in mnogo zastopnikov čns^rsisia. V irr^-nu mesta ie akademike pozdravil podžupan dr. Wieltrus. Nanil je Jugoslaviji in njeni mladini. Kct drusji je £ovoril prorektor dr. Estreicher, ki je mladino pozivat k borbi za ideale. Predsednik akadcmiie znanosti dr. Morawski ie pozival mladino, naj deluje na to. da bodo Slovani složni in edini. V imenu jugroslovenskih Safner Dovdariaioč. da bodo iueoslo-venski akad^mikl. ki so pmli na poljske visoke sole. vedno visoko dvis:a-li pranor slovanske vzaicmnosti ter delovali zlasti na zbližam'e poljskes:a in jueos^vcn^-ncra narodn. — Šusteršičeva brošura in e. Preoeluh, Pišeio nam: »Susteršičeva brošura se je tiskala, kakor znano, v Blaznikovi tiskarni. kier ie z. Albin Prepeluh direktor. Ko se ie v javnosti izvede!o, k\e se brošura tiska, so gotovi krosri, ki so se bali te brošure, posredovali, da bi ta brošura ne iz-sla. Govori se. da se .ie temu posredovanju ff. Prepeluh docela vdal In hotel zabraniti že natisniene brošure. Sele. ko so mu dopoveđali. da nima pravice razpolasratl s tuiim blagom. se ie mož udal.« Koliko ie na stvari resnice ne vemo. Beležimo io. ker se iz nie vidi, da ima izdaiateli ^Avto-nomista« zelo intimne zveze s kle-rikalci. O isti stvari piše »Kmetijski List«: »Kakor znano, ie izšla pri Blazniku Sustersičeva brošura. Ker pa vzdržuiejo »Avtonomista« — »KmetiJski List« ga imenuie »najpH-kritejše klerikalno elasilo* — kleri-kalci. so zagrozili Blaznikovi tiskar- če tisku Šusteršičeve bro§ure. In ta-ki plačanci se drzne.lo pisati o svo-bodi in noštenfu!« — Nerednosti v klerikalni »Dob-rodclnostf«. Poročali smo že. da so prišli v klerikalnem društvu »Dob-rodelnost« na sled velikim neredno-stim. Temu društvu ie načeloval duhovni svetnik Janez Kalan. k» je bil zbog tega prisilien odstoniti. Cndimo se, da o tei aferi molče kot erob vsi klerikalni listi, ki so sicer zelo glasni in kai radi govore o korupciji, gnilobi in smradu Dri vsakl malenkosti, ako se prigodi v kaki drugi stranki. Dobro bi bilo. ak<"» b: c!nšt ----> vodstvo povedalo v koliko so utemeljene vesti, ki se širilo no IJublJa-nl 0 dogodkih v »Dobrodelnosti«. = TzdaKatolji §astcrŠJ?evc h o^nro so baje dr. Vl.idislnv Pe^n, bivši klerikalni dež. odbornik, ki ie pravkar zopet otvoril swjo pisarno — Ml 3«* nam. reč sn-spondiran __, kanonik Šiška in trgovec Anton Volta. Prodajo brošuro, ki je iz.^la T^ajo v 10.000 izvodih, je pro-vzel Jeločnik. biv§l načelnik >Orla«. Zanimivo M bilo izvedeti, ali sta. dr. Pegan in ^t§ka izstopila iz klerikalne stranke? >Xovi Čas< je še nedavno pri-poročal dr. Pecana. Ali je >Novi Čas< tuđi t zvezi s tem konsorcijem? — VeC člankov, kakor n. pr. »Državne feleznice In Južna« ^mo morali radi nedo-stajan)a prostora odložiti. Pridejo na vrsto prlhođnU teden. — Iz policijske s1ažb# um železnlcL 7* poHdJskcga sekretarja II. razreda pri ko-mlsarijatu sta Imenovana Drafco*lav Milo-šević in Ilija Dragičević, za pomoćnika ko-mlstrja železnl^ke policije v Mariboru pa Petcr KosmaC \% Mostara. Za po1!cfj*kesa pi^arla II. razreda v Dravourađit je imenovan Danilo Vinko, na Rakeku pa Stavko Bravnlčar. — Nov vodja imrvlirije ▼ Celfu. Vodstvo poHciie v Celju \* prevzcl pnlton-ski »vetnik dr. BI Senekovifi iz Maribora. — »Jugoslovcnska Matica« objavlja; Po Dravogradu in okolici hodi te dm neki moški in prcilaia rdečebarvnc docisnice s verzi Radjvuia Kcharja in Vinko Novaka, katere Je. kakor je na dop.siuci U>kanc\ založila Muhrcva Marica v Sl Jurju. Y* dopisnice prodaja na korist »Jujjcsloven^;« Matijc« in izjavlja, da je poslan od pokrajinskoga od&jra iz LJublj.inc. Z ozirom na to izjavlja pokrajinski odbor »Ju£js1u\ niske Matice« v Ljubljani, da ni nikogar po- ! slal po deželi, da nabira prispevke za »Ju-g.islovcnsko Viatijo«, tcmmanj še x ini eno* ) vanimi dopl^nicaini. j — Poziv k glavnim nahorom čcškosL državljanov v Sloveniji in Prekmur/u. Uno \Z. (dv^:iaj t.g.i) in 13, (trinajstega) maja t. 1. se vrSi;o KlS'.Tii rcJr.i nabori letnikov 1C02, 1901 in I9O1 v prostorih konzulata če sedaj ni^r> prcd^tnvili bndisi pri glavnom ali naknadnom nab^ru. V^al^ naHornl rbve^nik se mora Izkarati z rednim p".tnim češknr!ovaskim liftom ali pa dnmovnio in p^trdilnm o Istinitosti. Iz-sravHenim rd občinskcc;.! urndi njeirovc^a stnlnc^a bivališča. — Generalni konzul: dr. Beneš. — Tečaji 5c$Jioslov. Jezika. Osrednja zveza čc?kosiovaskih profc^orlev v Prnd priredi prvič leto«; počltnlške tečnle čc^ko-!slov?.*ke^a leziVa, literature in umetnuti za tnjce. Težnji bodo r.tvorjcni dne lfi. in-liia t. I. v Pras:i I. Klcmentlnum v dvorani FV. filozofične fakultete Karlove univerze in b^do trajali do 30. av-usta 1922. Otvor-jeni bruja: 1. tcčajl če§kc«;a Jezika za rs-černike, 2. nadnlicvalni tečall čc^ke^a Jeri-k^ za slušatelje, k! če^ki Jezfk Ic delnma obvladajo, 3. tečaji o čeSk-^slovaSki tz^o-vini, z'asrf kulturni. 4. teča] čeSkosIov^U« 'Itrature. Predavali bo<3'> zelo dobro kvalificirani ?rednjcfiohkl rrofcsorli. Upravu kuTTOv priredi ražen omenjenih teC^Jcv ^n predavan] tuđi obilo skupnih, informativnih' notm' širom Pra^e in zletov v Brno in Rratfslavo. Kolin. Kutno Horo in časlav, v | Kfivokllt in Karluv T^n. v Pbefi. M5lnfK Tibnr in Če^ki paradiž (Turnov In JlJfn). Obenem so .^e ie storili koraki pd mini^tr-*tvu železnic, da «e dovoll udeleženec« te^ajev 50odstotnl popust na železnicah l! so jo nezavestno na hoA-niku, ter Io z resilnim vozom odpelJaH X b aprila t. 1. Već v o^lnsu, — Nepreviden voznlt Kožlakar Marija, 21etna hčl lesnega trgovca Iz Bu£a nad Kamnlkom, se Je doma pred hiso ob cesti igrala. V tem pa pridirja po cesti hlape« posestnika Burkelca, za njim pa drus* vo« nekesa posestnika iz Laz. Vozila sta tako cb kraju ceste, da Je trikel prvega voznika otroka zgrabil, ga podrl na tla, da so mu Sla kolosa čez desno steeno. Nlapca •• ništa čisto nič zmcn'la za nesrečo. nego im hujš> nagnala konje. Po fdravniSki odredbi so oddall otrcVa v bolnico, hbpca pa f bosta morala zajjovarjati. — S kolom ▼ trebi'h. Rodbini Smoinl-karlevi in Miševi. poseki: življenska slabost 2, ^ tika 4, pljučnica 1, srču* hiba- 1, rak 2, drugi naravni vzroki 10. Naznanjene nfttezljlve boltrni: traehom 1. — Požar v Ko^evjn. I* Koe^rja nam poročajo: Dane* 11. t. m. ob enče-trt na 22. je pričelc goreti nad pišamo Kajfeževe parne žage. Ksr je bila voda mestnega rodovoda ZAprta. ognaja ni bilo mogttfe t kali zadušiti. Na pretreslji-to tulenje sirene je prihitek> na lice mesta pod vodstvom orožniškega podpo-Bučnika g. Bejea orožništvt> in številno občinstTo fcbeh narodnosti, ki j© • «než-Rimi kepami dušilo požar, dokler ni došla dornac« poiarnA bramba. Tej se je pod bdličnim poveljstvom trgovca Ma-Uje Roma in osobito vzglednemu delo-Tunjn mehanika Sorsrerj*, hotelirja Gn-Htara Ijr>y* in gostilničarja B^ljana po-arečilo og«i1 pogAfiiti. fe© predno je pre-&1 strehtv. Ob 23. uri j« bila že vsaka opasnost odstranjena. — Skoda je v primeri % nesrećo, ki je grozila unići ti novo, moderno parno žago Antona Kaj-feža, vecmi li jonsko lftsno zalogo vel&-tižca Heini*icherja in ćelo predmeatje Gnadendorf tar eventuelno &e druge dale mesta v Koi^vju, minimalna! Dobra srca jo namrec hotela, da ja ravno tekom dnev« zapadel 50 cm debel cueg, ki je pravzaprav ©dini preprečil, da eo požar ni naogel zadosti naglo razviti. Naj pač ta slučaj tvdpra merodajnim fa-ktorjem oči, da bo za drug požar v Ko-cevju drugača preskrbljeno io pripravljeno. Turlsfiha In sport. — Pojasnilo, Prejeli smo to-le poiiis-ni!o v objavo: V dopiau iz Kamnika v Ste-vilKi 84. i dne 12. t m. se trdi, da je Kam-niška mcšJanbka korporacija kriva, da se še ni postavil planinski dom v Kamniški Bistrici, in ii je obenem očtial kapricijo.zno zavlačevanje te z^radbe. Dopisnik ni, oči vidno, o zadevi poučen in se pri nas ni informiral, gotovo pa tuđi ni pooblaščen k tata objavi od vodstva S. P. D., ker so njegove trditve v direktnem nasprotju z istinitostjo. Z njim se torej ne bomo spu-šCali v polemiko, ki bi ostala brezplodna in bi ne pospi.*ževa!a stvari. Vabimo pa dopisnika prav vljudno, naj se priđe oseb-no prepričat v našo pisarno iz originalnih listin in pišem, da je lahkomiselno sprožil vest, ki utegne varati javno mnenje in de-lati zdražbo. V Kamniku, dne !2, aprila 1. 1922. 2a upravni odbor meščanske korporacije v Kamniku: Rudolf Debevc, načelnik. (Na kaicri strani je torej krivda, da se ne prične z zgradbo planinskega doma? Javnost je interesirana na tem, da to izve! Uredništvo.) — Nogometne tekme na Igrlšču Ilirije 16. In 17. t. m. V nedeljo ob štirih popoldne Sparta (Zagreb) : Ilirija, ob dveh popoldne predigra Ilirija : Hermes. — V ponedeliek ob Stirih popoldne revanžna tekma Sparta (Zagreb) ? Ilirija, ob dveh popoldne predigra Ilirija : Slavija. — Zagrebško Sparto smo označili že včeraj kot enega prvih predstaviteljev hrvatskega nogometa, ki goji lepo kombinacijsko igro in ki Je v Ljubljani po svojih do^eđanjih gostovanjih na prav dobrem glasu. — Hermes je tre-notno za Ilirijo morda n^jbnljše ljubljansko moštvo. Desno krilo Gruden prihaia po do-sednnjih d^poricijah podsaveia v poštev za reprerentanco L. N. P., kl ima igrati dne 23. t. m. proti reprerentanci ZagreM. Iliriia postavi proti Hermesu močnr* kombinirano mo5t\-a — 5!a\*ija Ie en? najmlajših na^ih mo?tfv. odlikuje jo velika brzina in ambf-ci]ozno«t. — Kluh kdesarlev In motociklistov »nirljac v Ljubljani, priredi na velikonoČm ponedeliek dne 17. t m. klubov izlet preko Notranjih goric, Borovnice na Vrhniko. Zbiralisče izletnikov na križišču Rimske in Tržaške ceste. Odhod točno ob 1. uri popoldne. Vabljeni so tuđi prijatelji kole-sarskega športa. — Službena objava L. N. P. Klubi, ki nastopijo v ponedeliek dne 17. i. m. v prvenstvenih tekmah, se opozarjajo, da po-sUviio rcduclje, in sicer vsak klub šest, ki se morajo ^ol ure pred pri četkom vsake tekme javiti pri dežurnemu odborniku L. N. P., g; Kregcljnu. Razpored tekem na igri-šču Sparta-Primorie je sledeči: ob 14. uri Jadran-Slo\ran, sodnik g. Vrančić, ob 15.30 LASK-Svoboda Moste, sodnik t- Hus. — MiuirMtrbka podružnica &PD. III. obciii zbor mariborske podružnice SPD dne 10. aprila v Narodnem domu je bil iz redno dobro obiskan. Zb«»r j« otvori 1 na*elnik g- dr. Bronce, ki Je po pozdravu g. tajnika Sile kot znstop. nika osrednjega odbora podal izčrpno jH>ročilo o podružničnem delovanju. Kot najbolj raz\ eseljiva ufpeha odborovega dela sta pridohitev Mariborske koče __ znane >Trutzburg« inariborEkih Nr-m-cev — ter kore na Klopnem Vrhu, kn-tero je odtlal grof Cebej druJtN^i za 10 let v najem in katera se je primerno preuredila. Odbor pripra\lja nacrte za nov© koce n. pr. pri Ribniskem jezeru in Solcavskih pl*ninah. __ V razvoju se nahaja zimski sport na Ponorju. — Pridno že deluje bd33k amater-fotografe v. — V področju podružnice re enujfl podo(!l>or v Ptuju in še važnej^a nova podružnic-a v Slov. Bistrioi. Tajnik g. dr. Skepin jK>jasnjuje v dnli.ii, relo poučni ra z pravi velik pomon planin-etva v kulturnem in etičnom oziru. Nato pj'oide k poročilu o društvenom d^lu. Podružnica jo imela 3;> sej, Jtejo 425 rla- rov. __ Podružnica je bila zastopana na zboru d* legatov v I.jubljini, kior se je pestavil nacrt zi u?t«novitev >Sa-veza slovaa?kih planinskih dru.-tov.« Izjavi, da rnlstopi kot tajnik. __ Poro- čilo blagajnika jr. Baloha n trmotnem stanju jo primemo k^ovoIUvo. Prof. g. B ro 1 i h predlnca absoiutorij in posebno pri'/minje. Snrejeto. O poslovanju »Mariborske koće< in nove koče na Klopnem Vrhu poročata pof=r>odarja g. dr. Valjavec in Zupnnčić. G. Kravo« knt razhodni točki pohorja. G. Kravo« kot načelnik markacijske*?a fni«eka poroca o doeedaj izvršenih markaeijah. Poroci lo je izzvalo živahno dei^to, k^tero je pričel nov. Pire z nas\^tom, naj s^ podružnica pobriga tuđi ra mnrk-acijo bližnj9 kr*3n* okolice nMiribor«kp». Vo-litev: novi tajnik g. dr. V o 1 č i č, na-mesrnika ▼ odboru: gg. dr. Senior in Žele. Osrednji tajnik g. Sila sporoga ]iozdrave osrednjega društva ter Meži-Jke podružnice, ter poda pojasnilo glede legitimacij ia potovenia. ob državni m*}i, nove izdaje >Planinskera Vestni-kac, o razvoju zimskoga sporta Ud. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog nov. Pirea glede strožjega izvajanja hi§no. ga reda v naših kočah, n^Jtar s© j^ ob-čni zbor zaključil. flalnoueiSa poroEHa. POLITIČNA VAŽNOST KUMSTVA ANGLESKF.GA KRAUA. — Beograd, 15. aprila. (Izvirno) Kakor Vam ie že včeraj oDoldne ja-vi| Vaš dopisnik, jc prišlo v Beograd uradno obvestilo. da prevzame an-gleški kralj Jurij kumstvo pri poroki našega kralia z roinunsko kraljično Marijo. Kralja Velike Firitanije bo pri poroki zastopal njegov dni«ri sin Al-bert. ker se prestolanasltdnik sedai nahaja na potovaniu do Indiii in se sele vrne v mesecu julijn. Predsednik Ćeškoslovaške republike dr. Masa- ryk prevzair.e funkcije starešine. Te vesti so vse beogradsko mesijanstvo zelo razveselile, posebno vest. da An^lija tako svečano priznava simpatije do na>e državo. Poročilo je velike politične važnosti, ker je cn-kaz. da Anffliia hoće biti t-ovodv);n poroke na svečan način z;:stopa:ia in da AnKiija nikakor ne vodi taka sovra/ne politike naprnm naši državi, kakor se je prvotno mislilo. RAZGOVORI MED I>R. MNTICEM IN ' SsCHANZKRJKM. __ Genova, 14- aprila (Izv.) Itali- janski minietor zunanjih x^.dev Schan. zer jo povabil dan^s na obed n«.;>e^a zu-naniegA ministra (Lr. Nirnićft. P<> nhedu. katorega so je udeležil tuđi i talijanski ndnistrski pr^i.^cilnik Facta, je bil dalj-ci razgovor o rapallski pogodbi. — Santa Mareherita. 14. aprila. (Izv.) »Stefani - obiavija o razsrovo-rih jjlede izvršitve ranallske nojrodbe uradnl koinunikc sledečc vsebine: V želji, da se na najboljši način izvede popolna in neposredna izvršitev vseh določb rapallske pogodbe, se vcxliio razgovori med obema niinistroma zunanjih zedev Schanzeriem in dr. Ninčičem. Radi tega jo minister Schanzer stopil v zvezo z ju^oslo-vensko delegacijo po pcxltajniku To-stiju in seratoriu državnem tajniku Contariniju. Oba poobla^čenca sta predložila vse elemente za sporazum, posebno glede rešitve reške^a vrpra-šania in posebnih določil rapallske pogodbe. Razgovori so iskreno prijateljski in Italija stremi za gospodarskim sodelovpnicm med obema naro-doma. Glede Reke te želia obeh vlad. da skupno sodelujete in da se doseže sporazum. — Santa Marfirherita, 14. aprila (Izv.) Zunanii minister đr. Momčilo Ninčić »e je pi-eselil iz Sante Mar11?i in hitroj. $i loontakt z o^taliroi vodilnlmi delega-cijami geno\-5ke konference. __ Be^rra^, IZ. mpriU (Tzv.') V?mi do danes iz Genor« x- Be-oprad prisp^la r*>po5ila najrlašajot da n«Aa vlada* od-lo^no in vztrajno stoji ni etališču po-poln^ in definiti\Ti« izvTšitve rapallske pogodbe. Nnša del^£ra/*ija se- v razgcovt>. rih i italijanskimi delegati striktno drži navodii, ki jih j© dal«, naša vlada. Opažati j© dalje, da js zapela Italija pod pritiskom j»vnf|ra mnerj.^ in ?»vetfun* ilil^oinarije jx>pu«^ati v *vt>jih zautf vah crl^d^ rcšiega \"pr?.s«t»ja. STROKOVNJAKI MA1.K ANTANTT!. — fienova, 14. aprila «n'«i iU>pol(liif* jp» bila konf**ren* •* strc»knvn^_ kov kraij^vin* SI1S, ČeAiv<»fflo\ a^k«», P^lj^ke in Uoruunskd r fa^ifvi pmnift-nepa problema. Strnkovnj^k Lmkisi y» poročal o poteku konferiTic« v Porto, roso, v Barceloni in r> prometni konf<»-r^tici Z\'P7« nnroilov. RUSKO VPRASANJK. — Pariz. 15. anrila. (Izvirnn.i Pariški listi snerlasno iavljaio. da bo začela genovska konfereiua preie razpravljat! ureJitev ruskoga vnra-šćinja in pozneje ^selc nacrt Du.^^dbc za popolni mir. Glavni franooski delegat Rartbou ie zanrosil Pcincnrt'--ja za nove instrukcije v niskem vnr.i-ianju. Polncare ie sklical takoj mini-strski svet. Francoski delegaciji ie naro^eno, da ohrani naprnm RiiS(»m največje rezervirano stališem in n^ srne podreti mostov. Društuzifg wt$!K -» Cevljarska radru^a ra IJubljaitn fn okoTIco vabi z%. članr na se*;tanck, ki «c vr5i v torek 1S. t m. točno nh ?0. zveč-r v go^tilni ge. Mrak. Rimska cesta 4. VsJcd merdnejja gibanja t>omočnikov ie »estanek obvezen. Zagatenje. Po so^lasniri 1sk»<-njah viSjih zdravnikov duna."^k - hn]. nfee. \Vieden se »Franc Jožefova erenica^ ponaša k°t nopoTr-^r«^ rr*-krojevalno in odvajalno sredstvo. (Q) Glavni urednik: Rasta Pustoslcmsek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. §iSOČi IJ'iđl v vseh deželah tveta apo-rabljtjo Ie 35 let prijetno diše« — FGller!w „ELSAFLUID" kot kounstlkmiD 2* aego zob, zobnega mesa, glavt, kot dodatci U vodi za umivanje, ker jc rudi svojega antiseptič-nega in čistega osvežu" Jočega delovanja najboli-Sega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijatno •rftdstiro za drgnonjo brbta, rok, nog In ceiega telesa. Je mnogo močnejSi in delujoci nego Fran-cosko ?ganje in nafboljie sredstvo te vrste. TlsoČe priznanja! Z zamotom in poStnino za vaakogai 4 dvoj. ali 1 špec. Stektenica ... 73 K Za prodalftloei 19 dvofft. ali 4 špec. ateklenicc . 300 K 34 m H 8 . „ . 570 K * - j. 12 „ n . 800 K POSTNINE PROSTO na VaSo pošto. Kdor denar naprej polije, dobi Ie popust v naravi. Prlmot • Elaa oblll za kurja očtsa 8 K ia 12 K; Elaa mentol ni klinčić 16 K; llsa posipalni praSek 12 K; Pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa voda za usta 48 K; Elaa kolonska voda 60 K; Elsa šumski miris 60 K; Oljcerin 16 in60K; Lysol, Lvsoform 48 K; Kineski ćaj 4 K; Elsa mrčtanl pralek 16 K; Strup za podgane » mili po 16 in 20 K. 7720 UBI V. FELER, Ielanar. Stihita Inil Dh tu 238, Imatti. UILH z vrtom na prometni cesti v Ljubljani •• proda« Naslov pove uprava Siov. Naroda. 2665 Kupim hišo z vrtom sredi Ljubljane. Ponudbe naj se poSljejo: Juli ja Deležal, Zagreb, Martićeva c. 25. 2673 Potnik •a liče sa takoj. — Naslov pove uprav« Slov. Naroda. 2709 Trgouec ali trg podptjfi za razpečavanje krmič-nih mnoflnskih predmetov, ki se rabijo v vsakl hiSi in pisarni, ae la£a. Po-audbe pod P. G. S21—2717 na upravo Slov. Naroda. 2717 Inserlralte v nov. narodu! Železnice st Šumsko industrijo, gospodarstvo, opekarae, premogovnike, gradbena in industrijalnt podjetja Mbawl|ft fkL društvo za uobračajne i željezničke potrebe Baofra49 UuMim, Zagreb, Saralevt, Sofcttlca, Ženitna ponudba! Značašen, trgov«ko naobražen drlav. nameščenee , samskega stanu, star 37 let, Seli znanja v svrho ženitve i izo-braženo in nekoliko premožno gospodično ali mlado vdovo. Le resne ponudbe pod .Poletni čas 1922/2595• ra uprav. Slov. Naroda. Tajnost zainm-čena. $598 Velika Zagrabaoka tvorala« likera, konjaka i Žestokih pića traži dobro uvedenog putnika za Sloveniju. Ponude sliti na apr. nsta pod brojem 2754. 2704 Privatno prodam gramofon In nakaj ploftč, vse v uObrem stanju. Ogleda se lahko vsak dan v trgovini Marjaalč, Med vode. Odvetnik laća konclpljanta, bodi si začetnik, in Izvežbanega sollcftatorja. Ponudbe pod „Pisama 2663" na upravo Šloven. Naroda. 3663 LOkdl Z3 trgovino na naj bol] prometnem proitoru na ■!•-ilMf kakor tuđi lokal za prodajo aa-d|at mlaka se odda. Polrvedbe prt A. Vdlfflng, Blad. 2733 PrlpravM prastar u mesarijo in napolnjena ledenica se odda na Go renjfkem na prometnem tanja. Nastov pri upravi Slov. Naroda. 2732 Rofa lisaliislni je Bajxmožnej$l. najstanovitnejši in naj-cenejSi. Je hra« mmtvmmim traku Stroj J« urejen aa alovenskot hrvalko in nem*ko pitanjt. IšCejo m spretni zastopnikl ob dobri proviziji. — Jugo alovansko Inportno ta eksportno pod-jetje ifiZ. *m*mH Fa^ll«, Trubarjeva ulica, alaHaat^ Tel. It. 82. Zastop-stvo ia Stovenijo Staalajp A Ha« mm, LJaUlana, 5v. P*trac». 1M» PnoTRtN nainik iz. uradnita se iSče. Nastop takoj. Prošnje z na vedbo zabteve Dlač ter spričeval naj se pošljejo na spodaj označeni naslov. Istotam se spreimeta 2 učenca. Refle-ktantl nai se zglastjo v spremstvu sta-ristv oz. varuhor oaebno pri podpsani tvrdkl. .Svetla' d. d. za žarnice in elektrotehniko v Ljubljani, Mestnl trg 25. Otraakl voarlekl, dvokolasa, *l* valni strojlv pitaumatfka za tfvokolaaa« aaatorja In atraaka vazlčka far vaakavratnl dallv najcanaja « vallkl Izbari. Oana Ma za htavo. Tavama ^TRIBUMA« Ljubljana KarlovŠka cesta 4. Zvoaarska ulica 1. •lav. obolnatv« aa prlporoća Jakob Janei vatfnjakarafcl ntojatar Nra4«ck«ga vaa at. SS. IsdaIJMJa vodnjaka vaah vrat pa najnlžjl oanl. hn Knin Ti»a leitnor antiia ni. m i»z hUmlian p. flutl fin Briija __________________ Ištem shnoiiDje obstoleče iz 4 sob, kuhine in prltiklin Dam vlaoko nagrado in eventualno taidl adknplm. Stanovanje naj bi bilo v sredini Ljubljane. Pismene ponudbe pod .Visoka nagrada/2677" na apr. Slov. Nar. 2677 Kupim prijazno majhno vila v Ljubljani ali v nje blifini. Ponudo« pod .Udobna vila 2675* na upe. Slov. Nar. 2675 M hiujer dunajakc visoke loU, samski, z vađetno prakso za itknttko gradnjo, dober statik In traaer, te trt leta v danajakl plsarni za projektiranje Industrijskih aa-prav, • trgovtkJml znanostmi liea aaaata najzgodneje i junijem Ceaj. dopisi pod .Selbststindlfe Kraft 1591 na An. Ezp. RotiMoaM,WksiLSdkisaU2. 570» D E t E K 16 let star, močan, poSten, M se rađ učU ključavničsrstva. Jože 2maher, Pristava SlovfnHa. 2730 Spreltne se taho] sawnostojett praddalavao kot v- dja oddelka za izdelovanje mila !n kleia v večji u^nfarski tovarni. Ponudbe pod ^it 100—2737** na upravo Sloven Naroda. 5737 ~DcWlco 5fl u$r ki zna kuhati, dobro, marljivo, sprejme rodbina dveb oseb. Ir.Rleđ na mnogo-letno službo. Plača 700K m«?sečno. Nastop koncem t. m. — Pisati na naslov Loulaa Brotchan, Osijek, Slavonijo, Beogradska ulica 3. 2739 Za družabnico k bolehni gospe »11 gospodu želi tln-žbe Inteligentna starejia gospodična, vešča postrcibe bolnikov.- Spričevalo. • Gre zamo za Cez poletie ali tuđi ra naprej. Pogoji ugodni. Naslov pov« »prava Slovenskega Naroda. 2740 Spreime se v delavnico za popravila s približno 180 delavci na rudniku v Trbovijah atrojni tahnlk s prakSo v obratn in pisarni. ^amac, slovenske narodnosti. Izcrpne ponudbe s preptsi spričeval je poslati na rudnisko ravnateljstvo Trbovlje. 2738 Usnjariio laćam v najam ali pa se pridružim s 100.000 K. Ponudbe pod „Usnjar 274V na upravo Slov. Naroda. 743 Proda se tavama z vodno močjo In posestvom. Stanovanje takoj. Ponudbe pod „Lesna industrija 1,500.000— 27i4 aa apravo Slov. Naroda. 2734 ______ oatroma plsarnilka moC 1*6« primerne alulbe ia pomoć v pisarni, deloma tuđi za potovanje v Sloveniju Ponudbe pod „Potnik «735" na upravo SI. Nar. 2735 Kleparji dobri samostoini. s« vzamejo v trajno službo pri L» ■• Eokar sinova v Liub-ljaai. 1742 ----------------------------------—-----------------------------------------------------------------——— ■---------------^-p——^^^ Ml nrfldai ^ omari ta obleko, mehak Ud lllUUai les, 2 postelji. no!na emirica trd les, 2 posteilnt vložka iz jekl^ir žice. Cena Din. SCHX)*— ?7:*> Prva specijalna trnnvina z rokavicami in psrfumi nudi: na|D0vel.lo modno specijalne rt) ka viče za dame in gospode v vseh najlepših bar-vah, kakor tuđi crna in vsebervne n:.;-boljke vrste aogivioe. HaifiBelii prlstii ftaocoiki partumL Najboijše vrste kolinske vou'. Ean de Colcgnc O. BraČkO, Ljubljana Dunajska cesta štev. 12. Vrtnar z večietno pnkso, zdrav, marlifv \n vr-itten, želi stalnoga mesta. Ni ie!jo lahko položi uicJU kavcijo. r'onudb** pod „Pomlad 36^6" ru upravo Siovcv Narodi. afifc'" Velika zaloga klobukov in slani-nikov se dobi pri Franc Cerar tovanar v Btobn poita ĐomiaSa Prevremajo se tuđi stari klobuk in slamniki v popravilo pri Ko vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre- šernova ulica št. 5, Sprajamanje v sredo. Zaloga v Celju Oosposka ul. 4 Prodzjalkz (tuđi začetnica) po motnosti stroje ist\d •a laća fa tako] v fino trgovino . Ljubljani. Ponudbe i navedbo referer: ^od „Tr»jno metto" na anon^nl za\i-Drago Beteljak in drug, Ljubljana, So ir i utlca 5tev. 5. 26*> Dojiljo laćaaa- Predstaviti se je pri g. Anto-nljl Svatakp Sodna ulica 12. U. nadatropje. 3011 88. Stev. »SLOVENSKI NAKOD\ dne 16. aprila 11*22. stran 7. Priloga „Slovenskega Naroda" dne 16. aprila 1922. MILETA JAKŠIC: Golgota. Poslovenll AL Gradnik. Mračna nebo je. Misec krvavi ziblje se lahko v ponočnem ob' :ku. Ka kor težak vzdih šepeče po iravi Vctcr. Golgota spava že v mraka. Crno nebo je in zemlja je nema; v mrzličnih sanjah nemiren ves drema stari planet. Greh je ustavil na njem svoj polet. Tema je pala... mrka molčijo trojna vešala v gluho praznino tišine mrtve, prazna in crna. 2 njih so nedavno še snetc tri žrtve? dva razbojnika in Božji sin — dva divja trna in rožmaririj Jutro je; a ni btiščeče Se zar je; z jeruzalemske gore Kalvarje Se se ni dvignfta tema nemila in še ni videti v vztoku bledila, zore, znanilke. da noč je pregnana; Se leži noč. ko da je prikovana — ko crna krila mrjočega vrana, S strahom, ki vedno je večji in večji in kakor v srce zabodeni nož je ljudstvo povsodi po ulicah blodi, kakor brez glave stiska se v gneči krog hiše božje; a ne da vidi daritve krvave 1c da z molitvijo up okrepi... *Bo se zđanilo?* — šepeče, drhti Ali kaj, kaj je poSast ona Meda? Med ljudstvo stopa? Množica gleda: Kdo mož je ta? Nihčc ne ve. nihčc ga ne pozna. Ko duh. ko strah iz polnocnfh je snov, ali pa iz proročanskih grobov: brada se vije, obrdz mn je bled, dol ga je hol ja. zavesen pogled — s pozledom teme rtrescer on steno, z roko drhfcčo odkrije kopreno s falne bodoenosti sramne Golgote — »Kristns je vstalf* jekne poln strahote glas iz noči... Golgota gori! Nad njo se vžiga Vstajcnja že zora, A na nji cerkev, ko zlata gora, v svetlem sijaju se kopa; in k nji že stopa bodočnosii rod iz oddaljenih stran. Pod modrim nebom čaroben je dan. Grmijo zvoni; ' bude se tisoči in milijoni — »Kristus je vstal!« v vzđuhu vsem frepetd, do kraja morja, zemlje in neba. j A le za hip — in spet mrak prejšnjih dni i se na zemljo spasti. In pred strahoto Božjega zrenja. . /:/ rđeče lice z bledilom zamenja. Juđež si praha natrosi po glavi, — ruje si lase. po grudih se bije. K nebu pošilja pogled svoj krvavi, zgrvđi se, klekne: »Pr okletstv of* zavpije... Trese se, poka Salomonov krov od grmenja velikonočnih zvonov... Ivan Albreht: 1/eIlRonočna meditacija. Kakor da je bilo včeraj, ali, ne včeraj, zdajle, v pravkar m'nolem trenotku, tako še gledam tisto ča-stitljivo starko pred seboj. Bila je sloka in visoka, še nič upognjena, samo številne gube na obrazu in sivi lasje na glavi so izdajali njena pozna leta. Kadar je govorila, so se ji sve-lile rujave cči in s ponosom se je ozirala okrog sebe. V njeni be-edi je živel vsak vrh Karavank, vsak hrihček po Rožu prav tja do Cclov-ca. Ni je bilo niti večje ^kalc, da ne I bi živela, in ne znamenja na polju, ki ne bi govorilo iz njene besede. »Tjale so zbežale žalik žene,« mi je kazala proti Selam v skalovje, »ko so priJrli oni, ki so hoteli po-koneat: tuđi nas.« Bala se je mogoče, da ne bi iz-zvala njena beseda v meni pomilo-valnega nasmehljaja, in me je nekaj časa molče motr la z očmi. Potem je nadaljevala: »Veste, izza mlada se j'h še spominjam. Oj, to so bile lcre, ko so hodile po naš'h poljih. Ni je k^asoti-ce pod solncem, ki bi se mo^la me-riti ž njimi. In sreča je hodiia po-vsod. kamor ie stopila njihova no^a. Potlcj so zbežale v skale in so otrr>-nle od žalosti. Zdaj jih ne vidi več zlobno oko. Toda nam, ki smo jih imeli radi nekoč. nam se nišo skrile popo'noma. Verjamete? Prik'mal sem, da ie ne bi motM. »Pridite kaj v Sele, gospod. ra va rrjih poVn^em. Ootovo se odkri-jcjo tuđi va?im ocem, saj ste kri naše krv", gospod.« Bilo mi je tonlo. Vakor dn mi govori lastna mati, ki je že n"cem vi-del cMo vrsto doi nvzaprri.v lahko. Saj so Ijudje samo dvojni: ceroci ljubazni in otroc: laž'.« ' Polakomi so se jjli o^lasati zvono', i, toda zvonenie ni bilo več t'sta veiičastna p^sem vsta jenja, ki jo poniu naše uho izza miad'h dni, tem-več ranio drobno zvrnčkanje. Starka se je nr'j.kala. »\r dite, ?e to ,^> nam vzeli, ^e to, ki je bilo bož?a lact! O, jjo^pnd, to je li!Klo! Ka^ar je zapcl zvon, so zancl: naši /uli' in je zaT^h na^a kri, na smo poslušaP *n smo ce s tolažho zavedli, da snio eno pred očesom božjim. Tn s rcemijo zvonov smo hili vsf *'C"cl' v ^adocf Tn žalo^tni v ?.a-lo^tL vsi kakor en sam. Zdaj, glejte, ^e to so nam vzeM!« Z rr' nj hiš i" s cerkve fe plapo-'ah ra*ra trobojnicn. 2vq barve so °e poigravale v zraku n bilo je ka-krr b:ezskrbcn smehljaj v veseli minut!. v>^j, pa kam pro^orim! Sai jim Š? har'e n'so (iale ni'*"u! Ali je bela ^arva ka i kriva svoje belne? No, l'rnne? Toda n'im tikti" ncdolžne barve ni o bile n^cne 'olžne. Bolo-mndro-rdeče smrdi, ^^lo-rn^dro-rdccc se v blatu vph*. To je b'l ni'hov pozdrav, če so videli naše barve!« > A rdaj bo dru rače, mati! Zdaj pridc snet st?rn Iji'bezen nazaj in v^e bo poznbljcno!« »O, vcm, vcm! Saj je moralo biti tako! In veste, gospod, ko pojde šiba božja čisto od nas, tedaj se vrnejo tuđi žalik-žene.« »Jn sreča ž njimi.« »Fn živa voda bo spet izvirala izpod on;h skal.« Z zanosom se je ozrla v ono smer. »Da sem le dožive!a to uro! Lahko mi bo sedaj zat'sniti oči in leci pod ruso, ki jo bo pejila naša Ijube-^en. Rcs, lahko mi bo, ko priđe moj čas.« »O mati ,danes še ne mislite na to, saj je velika sobota! Bodte med ^ami mb^imi, da vidte srečo in veselje na^e!« Starka ce je nasmehnila. »N* treba več! Dovolj sem dozi vela srečo, ko sem videla spet na-šo ljubezen prihajati k nam. Zdaj pojdem, da dam prostora mladim..« Z drhtečo roko se je poslovila in ie odšla proti cerkvi. Ko se je nato razvila procesija vstajenja, sem vi- del starko iznted vserL Visoka, ponosna je gledala Krista in ustna so hvaležno šepetala molitev, ki jo je narckovalo srce... Tako je bilo pred dvema leto-ma... Oj, ti čista, živa vera, kje je tvoje plačilo? Leci si morala v grob, prevarnna in goljufana. Kako doliro bodo t'"je dnevi tvoje r.inrti In kje je tvoja Vdika nedelja? Kje je prerok, da nam to pove? "zsrcđl male SOlsfnlcf?. Z .r.j jo z^'pet Moli'"i\3 iuiol svoj ja-bilej, £aiđero!>erka Narodnrga gle I*-lir.^a \-iii in pa Stro.--;ni.;yor. Prosim __nnj se rai oidosti — kjo io moja p*u- dt setlotuici? Alt =o io k;it>i založi 1'.<* Ali jo je kdo pnbapal v žcp? OMctnica. mojeara roistva «=© mi ff>-nivli-i ' - kn 1 ?to. Pri moji časti vsako loto i.-ti dan __ ist^if-'i m«1t=c»ra. IVi-'-o l'1 i-o i;-a iazjio!a^o. In to je že dol^o vr-5>-|'i»lni pculc=eti> ielo, pa juvijo t.i dopo-d^k? Za neznkonske otioke veni in za mrliTc, do jih v.-ak mt\=pc javl]a]o — kon?ii:iia( lie f^c imfiuijfio ti?ta nazna-ni!a. Pa. zda \ bi rad vedcl, ali posilja-jo takp konsicn.-ifiio tinli o potd^setU-t-ni< ah in k(,mti jih po^iljnio. Ali drxav-prmn pravdni.'tvu ali policiji ali jih pojiliajo naravnost urodniAtvom? In .'!i ol-vf >r-ajo vsa uredništva o vseh pet-d^setlrtnioah ali dele nazn-nnila in kako jih dolr^ — aii po mo.=ofih ali po za-ćotnih črkah ali po ^trankah? Tn *^o Čem spoznajo, v ka toro stranko ^p.id.i kateri, in ali se zapise to morebit! ž« koj pri krstu? Ali p'i ie. pro=im. ?tvar takn. d.i st^ mora vsak sam brijati za to. kdnj da dopežo petdeseto leto, in da mora vsak sam javiti to ve-=t ur-^dnistvom? In ako ie slučajno prezrl in zami* dil rok, ali je potera slavlje knr dokon-rio ztfumr-'no in ni nobenesra leka zo-per zamudo? — Prosim, meni razmerp nišo bile znane pa hidi no prepitevam v.="nk dan svojih let. Ono noč ni>em roo-^rel ppati p-i f=em ucribal to in ono in ?^m do^nal, da jib. imam v.^aj štiriinp^tde-set. Ka] bo zdaj? O-kodovan n? bi bil riđ in to brez svoje krivd^. Jaz mi-lirn, na zabtevata pošteno=;t in pravica, da se najdo pot in oblika, kako sf> stvar postavi v preiJnji Ft.in. Prosim še to: ali potom uredništvo samo napiše životopis ali mu ga moram preskrbeti jaz? >Roclil sem se v staro-da^^leTn mc=tu I^ožu, ^tiri leta star sem =e preselil v Ljubljanom. Seveda se ni-sem rodil in preselil ?Slcvno dnj:tv*», mili brati«?!< itd. itd. Nagovor dan. l.thko ni razpoLflt-go. In >om tak3t>rekoc iia-e\ai dolavec V zgodiiji starosti d\.in.'isiili l«t &e*n spisiil uarodiKi igrv>: ^'Kspoi in sveti Peter ali kdo je snotb-l i ira V\. l^a je doživelu već upfizorii«*v \- louiači hiži in pri sos»id\»vih. Sed:i, p>i vso] naži uliti del:i;u j anv-lisUv i'nr-.ijo. nihč« drug ni ki-s taki*' genij i1« im. i/. « a*opi-ic "jih .-■?!■ ižeio in spiv\ !«aji> v trajon .-I; min. lit v drugih uli ah iib posii«^ maio, kar pa ni iH».;teiK> iu j<% /'»Pot po^ staVo. Sploh bi so da!t» o t' ii [H>vt>dati n^irrikaj. i-.-.!a naj b<>. Da, i n Tiiorebiti bi b'Au uun Btn», ^« ov.azka, d.-t imam .eden srlae-*. Mislim, «lt i«::« imam .i.ko. Z.il, da l' i ru» morem do uobra iziUAii. K* naj će pri»inem, žo sNi\ nt«*k, m'!i -- pa moram *uln^ii.iti. Kako:- o^Uoči slavno urodnišivj —- st\ ar j»> prepuAOtna mernia.in^mu njegovomu pr^tidi: ku. Po u-mi sa.- zaraili i-liko, yrc»^inx. Al€ me bo dalo uretlni^tvo ±'.:i:<> sUk.iti n^ rf\ojc strosko. ali bo ?lika moja skrb? Moral bi n:\U\- k fot.'jrr.ifu. P.i t\\o fotografi nikdar prijazno ne poj;od^, n«* vcm, zaka\ ne; __ n'4 bi rr>d, da bi Vaš ćislani 1 ir=t z.iradi mojo slilv ir^u^il ka-ke^a naroenika. Morebitt in;a slnviK« uredništva že pri rokih kuko dnipo pri-mern«* >l'ko — b- obriti bi ji> nK>ral*> dali, kajti živim t'ikorokocj v uebradit« tem stanju. In ovratnik iz črneija krzna im-rai na zimski Riknji. Vo tem «>• vratnicu mo ]^ nn.ilnžje s[xi/nati. Zimsko suknjo z irnenovaniai *»\ r.\fn»k«>m mi je bil prod dvansij.-tiiTi i^U n.iklonil moj t'i-t iu mu bom z.nnji'o vorno hvale-žen. To bi so tuđi lahko za pisalo /-ara-di zjrleila in izpodbude. Prosim vljuduo. »> M niopjel r» toK rer^h in rnzmorah d^^iti poiapniln. In ć.'^ tist<» nio -kr>i. ali ne bo kaj stroškov? Da ne U«> tr.^b.i pli'-.Lti leoi P'.rrz'i fili dnvkn? M"j prij-itol.;, nfirt-jal na finanri, mi je. rek"l, dn jr» vladi ukazala velik novi porez ali dnvok n«. reklame. Ce je re=;, potoni bi ro]r* m.il<% poč-nkal. sa] previju, da v-*nk porez alr d.^vek kmilu zopet pr^klirejo. Za ^tr<>-ske nimnui ka^e — to ni niknk.i srnmo-ta, ne ? Zinuti. k<» lik ratu *v*Vy*m» vir jlavliim, da odklnnjam vsikn n;iirrado. Hvnh\:no. tr^\-\ odlorno- vt^ako sloher-no nn^rra'iO kakr^noludi! Ako n«j smo prijatelji, pro-im__ <> jnbil^jni na^rad^ nobene bes^Io! Kaiii mi .•■lim, dn som pt'Ti! le svojo .^vet-o narodm* dolžnORi, di ^em sttfr \)O>tal pofde>.^t l^t. " Rjiltnra. __ Gan^l K.: ^finj^a, I >nm;i v šti- rih riolih. Natisnila in založila IV.ite-lj-pka tiskarna. r-'tr. 1*0. Ona vezani knji-Si 13 dinar. Ganul vztrnjno pis.% iu iz-dfija knjigo li\ kn.ii£Sfin^ac jo rra^odij\ nv^rećrif1 *en* brez t>trok. Dejanje .-^o £ voott-ra iete-pa dne. N'-rvstop.n, le> 8 os«^b. K.Ht»-ko še prine«emo. Rape Andrej: Tj>. Zdaj jo zbral svojo IkVIj^o rtpi^« in jih v knjii^ah pod.ijn sloveri. mladini. Nekaj je m«>i njimi tuđi novih, prav aktuvnl-nih, iskreno navduAenili in p*>t(>vo ko-ri^tnih. Mladini priinj*nio danilo za pirhe. Čeika antologija. »Kaderkoli ene kranjske bukve na dan pridejo, im i sledni kaj Čez jezik godemati .. .< Te Vodnikove besede so se mi nehote ponavljale v Fpominu^ ko eem pre^ledov^l zadnje strani ><5č£ke antologije«, predno so šle v tisk. Sedaj j*e >Antologija< dotiskana in stvar sod-nikov bo, da povedo svoje mnenje. V^m, da borno glede raznih stvari različnega mn*?nja, da bo ta ali oni želei kaj bolj-seera, da se bo temu in onemu zdela ka-ka pesem od več, da nišo vsi prevodi prvovrstni, da sera tu in tam še kaj važnega in lepega izpuetil itd. Vse to — kakor rečeno — prepupoam drugim, da povedo mnenje po svoji prevdamo-sti; že to, da najbrže rudi oni ne bodo v vsem enega mnenja, pokaže, da jfc vsom tcžko ustreči. Da se sam prvi oglasam k svoji knjigi,__kar sicer ni navada in je mo- rebiti ćelo nespodobno, — ne delam tega morebiti zato, da bi se že v naprej za-varoval proti raznim kritikam, ampak za to, da podam o tej knjigi par svojih misli in spominov. >Češka antologija« je nastala v — nvstrijskih internatih. Morebiti se bo to komu čudno zdelo — in vendar je tnko. Sicer sera nekatere stvari preve- jal že preje (>Maj<) __ vučina prevo- dov pa je nastala v MittergraberntL» v nekem taboru na Niz. Avstrijskem. 0 binkoštih 1. 1915., ko je Italija napove-dala vojno, so nas zaprli na ljubljanski grad — od tam so nas kmalu prfcpeljali v Lipnioo, Iz Lipnice v Hainburg, iz Hainburga v Sitzendorf in iz Sitzend*>r-fa v MittergTabern. Kako se nam je godilo, bom pove-dal ob drugi priliki, ako bom utegnil; ppočetka ni bilo mogoče misliti na kako duševno delo. Veseli smo bili, de smo dobili odkod kak časopis, da smk> zvi&-deli, kaj se godi po svetu. Vojna je div-jala z vso silo, Rusija se je umikala. Tako smo prišli uod jesen v Mittergra- brrn. Tam smo se malo pomirili in ure*-dili. Človeku, ki je vajen duševnrera de-la. je težko ži\^>ti t-nko; bili smo nervozni, kor smo morali živeti vedno drug ob drugem, nikdnr miru, nikdnr šamote. Poleg t?ga neprestano skunaj z Italijani, ki so nas prav tako prezirali, kakor ?mo mi njih sovražili. Slova ni smo bili zastopani po vseh n-nro-dih in pokrajinah in videla se je pogo-sto le prevelika razlika nazorov in značnjev. Tnko smo v strasni olatni mrzli zimi (1015) od daleč gledali, kako je padala Srbija, naša najvišja bolest. Kaj storiti? Zmaga __ nnša zrna ga — je bila čim dalje bolj dakč. Prijatelji, ki so sd nas še spominjali, po nam ' T»o?l.nli knjicr, da smo si krajna li čas. Meni je gospa Braunerjeva iz Prajre — Kog ji rufenske< __ pa je bilo dobro. Kutenci (Malorusi, Ukrajinci) so bili n«mreč avstrijski zavezniki. Knjige smo posojali drug drugemu in na zadnje •se je ćelo naš 2gurok rusko naučil, dasi se mu fc zđela ćirilica neskonćno tež-ka. Na kako samostojno duševno delo ni bilo mogoče misliti, dasi je Zgur pri-dno poetiziral, Smrekar je napravil v 14 dneh, ki jih je preživel pri na«, nekaj karika tur, drugi so se učili jezi-kov. Takrat je tuđi meni pbslal prijatelj Štrakaty iz Prage nekaj čeških pesni-kov in zbirko >Oeška poezija XIX. veke.c Tako sem začel prevajati. Na-pi?al sem ćelo predgovor, ki mi je oetal v rokopisn in se tako-le glasi: >Češka antologija je bila misel mojih mladih let. Ko sem prisel na praško univOTZo, sem spoznal, da je češki stari in novi svet nam premalo znan. Ho-dift po ulicah, ki nosijfe imo velikih mož, in nimaš niti pojma o njih delu in življenju. Tako se je godilo vučini slovenskih studentov: nekaterim morebiti ni bilo na tem, da bi se seaaiiili « re?ko zgodovino in literaturo — toda to je bilo gotovo za vsake^a neđostatek, ki se da tcžko opravičiti. Naše zveze s Cehi so bile od čašo našega skupnega produljenja tnko važn>?, da je naša dol-žnost, da se tuđi na tem polju pobliže spoznamo, oz. da ohranimo te spomine l'ođo'-nosti. Prir-ujoon knjiga ima pred vsem nnmen podati panike prve polovice XIX. veka, ko so V ile vezi meci npšimi in f-e^kimi pesniki bolj poijoptne. Takrat io bilo to holj važno. Dva naroda pod avptrijpko vlndo stn se probujala k novemu življenju in ste iskala drug i'|-ii't"iv7ek. zato sem r>ri-da.l one pn??nike. ki tvorijo nekak prebod v novo do >o. Zadnje č^ste se \e pri nas precej prevajalo iz češcine. Najbolj od vseh nam je bil znan I. Š. Machar: pre-vod nje-govih sonetov prao čitali svoj čas v >Ljubljanskem Zvonu«, potem je izšla >Magdalenac in provodi raznih fplitonOv, imario lep prevod njeerovega >Rimac__v >Slovanu< sem pokazal na krntko tri knjitre iz njegovega zadnjega boja za antiko. Poleg Macharja so nam po tvreVodih znani trije največji pesniki Vrchllcky, Čeeh in Ž9yer. Njih pesniska dela so nam mani znana, mo-eroce jih pT»o7namo pozneje. V prevodih imamo tuđi Jiraska, Trebizakega in Preisovo. Božene Nemceve >Đabico< je nam prevel žd Cegnar. Imuano tuđi prevode drugih pi-3ateljev — a marsikaj lepegA je nam ostalo še prikrito. V tej knjigi aein botel podati to, kar se mi zdi vredno in važno, da poznamo iz češko preteklosti. Zato so mi zdi potrebno, da podam najprej kratek splošen pregled, ki pojasnjuje posamo-zna j>ojave v češki literaturi. Pri tem sem se držal promlad 1. 1016. Tažko pričakovana pomlSlave hčore.«c Pomladansko solnee j© zapadalo pred nami tja, kjer j^ Verdun. In takrat so se mi zdeli tišti ver-zi lepi in pomenljivi. Ali ^e ne prtv navlja svet v njih? In >Tirolske el^-gijedneh pn^akovn-njac sem prevajal Halkova peami. V rokopisu je1 še Ftel pripisan datum, ki sem ga v knjigi izpuptil. Tako je bil Hokopis ž» precej narastel, — ko so me potrdili. V jeseni Mm nosil rokopla r na-hrbtniku s geboj na Dunaj, ko wnb >djn-rikali.« Vprasanjo je bilo, kako in kam spraviti rokopis, ker ga po pošti ni-&em mogel poslati domov. Bili bi pa se-veda konfiscirali. K Kreči je prišel v prrvih tednih Zonnan na Dunaj in ga je odnesel s seboj v Ljubljano. Jaz, stfm bd-šel na fronto in sem se čez leto vračal ranjea t Prago. Nada etvar ie »Ssto zrnato vati. Skup^n boj s <"'ohi nam j« prina£al os\*V>bojonje. Vse je kazalo. d»w borno tuđi v bodoč^ zaveasniki. Na bolniski postelji v l'rapi .seut prevajal še nokaj pe^mi Klisko Kra«-nohorsk^>, ki £o -rpadalo v ta del vanttv-lo^ije.c Pripravljtil sem se rudi za nade Ijevanjo in sem se loti Cochove^a >Hu9ita na Baltu< (pri. ^Ruc.b* in >Mla-dika- — T4. Zvon 1!>1S>. T<»d;L m°d tem jo za°ijala pomlad 1. 1TH8. Po šiestilt mo^eoih sem z.ipuFtil p*>steljo. prijatoli' Zieglo?er mi jo proskrbel papir in v prijazni sobici v Trojajiovi ulici *em vsako ponoldno prepisoval >Ce$ko an-toknojrK na čisto. Ko sem se po prevratu - i>o treK letih — vraća 1 domov. seni nosil s ee-boj >Ce6ko antologijo« dovra>no. ^fauj-kal je še ^Kralmvodvorski rokopiR<, ki pa je bil pr^vedel že Lev^tik. Ker pr« pri rokopijni danes bol] za v?ebinb. ne-£o za obliko, <«o mi jo zdelo dovolj ono tu in tam par mest popraviti, ker j« itak Lrvntik sam i^'oj prvi piiprvod popravljah Prav bi bilo *evad.i, c> bi **«* rokopis znovvi prevedel__dasi ima rudi eedanji -^taroslovanski kolorit nekai svojega v «*antologije«: sestavljen. Kuj i ero sem leti 1919 ponudi 1 >Slo-venski Maticic, ki jo jfc> sodaj p*> treK letih s podporo eedko-Alov. min. 7A prosvjeto izdala. To je torej zgbdba o >habmnt sun lata libolli.< —■ l>rugo leto bo dvaj^et let, (m\Vltlt sem bil prisel ▼ Prago, kjer jjo >Maj< vzlnjdil mojo zanimanje — in tako je poćaai raMla knjiga, ki jo dtvzor^a v svetovrd vojni v a\"strij. internatih. Upam, da bo-< do oni, ki pridejo «a n'enoi in boda 96* ptavljali drusri deL im-vli lažj\? delo in, bodo ž njim proj gotovi. Tb jo mt^n že-» lja, ker bo sele v celoti^ antologija pokazala s\x»]o \Tedno«t. Sicer mislim, d»* j« s tem izvršan en kos dola za naSh slovansko vzgojo. S to za\^r?tjo gledam na knjigo, ki hrani ▼ dobi toliko spo stran 8. »SLOVENSKI NARUDft, dne IO. aprila 1922. atev. &o UniUERZHL iola ia obti kroj In ihrmtle oblek in perila otvarja telai 1 18- aprilom t I. (v torek) v Ljubljani v dvorani Narodnega doma. Opozaijajo w cenj. gospe in gospodične, đa ne opuste te edine prilike, ki je za vse ženske torei razlike neobhodne potrebe. 2691 Stavbena parcela tfa fepem kraja v Cerkvenid se Ugodno proda. Kdo, pove uprav. Sfov. Naroda. 2581 Gostilno . v Ljubljani ali okolici, bođisi na Go- ffenjskeoi ali Dolenjtkem, viamem t 'aajem. Ponad be pod .Oostflna" na Anontel zavod Drago Btsd}ak In drug, Unbtjana, Sodm ulica S. 2285 ^i ____________. _________ Kostanjev -les- Inptij« po dnevnih ccnah najdraži« Mffozna trgovina Ernest Marine toli«* Kapadnska ulica 3. Enako tndi aVngt vnte lesa, posebno tesani ■•». Pinr! Eter! PfOftmo vse institucije, podjetja in trgovine, ki vporabljajo ETER Haj blagovolijo naznaniti svojo kttio vporabo tega produkta na Mpr. Sk>v. Nar. pod „eter/2529" Tovorne avtomobile • ^^IhIbmI _MH«Ma<_4if_Ml __________mUU pajann gvnniniii ajajrucn aa poslovanje a rnette lite tt-B. Forempoltar 1 drag, Ba- atslefsai it 14. Bni-i VoNBipphtr — Bakar. 2206 Ipnbii? Maioni na uajpcometnejil iiHd Mira kolodvora, svonadstropna z 2 lokalom-, pred 8 leti aVdana, se samenja sa htfo ali vilo v Unbljani ali tud* proda. Ponudbe pod „Treovski lokal" na Anončnl xawod bRAOO BESEUAK In ORUQ, I4«t>l|a"«f Sodna bMm *tv. a. & 2635 lite m motor na raioi plia, us nafte ali SS1 Dieselov motor ^ katerekoli moči od 80 — 180 MP za industrijo in pogon. Ponudbe s tehniškim opisom in ceno neposredno FaMsl atakla m Parafin (Srslja) aU Bssfraisksl madmil Boagrai. Nove knjige Tiskom zadruge i Ljibljni, PnSmnn ulica. Dr. JL TKar, Bo| HtezOfotaai ialfiril S slikanu. BroS. 10 dinarjev, po pošti 75 p več. Dr. Fr. fiortK, SKialu udU3ta alacc la artiaBnr Đrol 10 dinarjev, po pošti 75 p več. Joa» StrHirv SuArikovL Povest. Broš. 7 D, vez. 10 D, po pošti 50 p več. Bl, H. Bartniifr-DcbcOflat« Oflent Vojni roman. Broš. 18 D, vez. 22 D, po pošti 2 D več. Fr. Zbafnfk, PesmL Broš. 8 D, vez. 11 D, po pošti 50 p več. Cafcar|m Zbonrih. Uredil dr. X GJouar. Broš. 18 D, vez« 21 D, po pošti 1 D več. Blestna električna centrala w Zagrebu proda iz proste roke parni stroj 600 konjskih sli z geiteretorjeia trofmHm struje 5000 voltov 6O period in potrebni uredbo uklopnice, ki so v brezhibnem stanju in se lahko vidijo v pogona« Pogoj je prevzem strojev dokler to v pogonu. Potanke informacije in opis strojev dobe reflekanti nejkesneie do SO. maja t. L v upravi GRADSKE ELEKTRIČNE CENTRALE, ZAGREB, Samostanska alloa broj 19. V trgovini O. Bernatović se dobe Se po iako niski cenli moške oblekt........ od 160 Dio naprej raglaol.......f f . ođ 250 Dio aaprej moSke hlače « » 9 . • # f . od 80 Din aaprej danski plaSCl ....•• 4 . od 150 Dii niprej damski kostnmt .....»• od 180 Din napre) damske modne oblekt • 9 • • • od 200 Din naprej damska krila . . . t 4 • • • od 60 Din naprej ta bloze ........ t . od S0 Din naprtj ipomledRe novosti iređno v istogk I Svetovns idraviliičs ne Čeikem Karlsliiil ■ Hanenbad ■ Fnuenslnl fflavna idravUaa doba: L mala — 30. soptombra. Dbpotowđntee tri vtaun pri Gđkodonđkem konulatu v Ljubljani Nt Đregu H 8» I Fslaaalla Im pragpskte 4a|e amsslas mšn^MUmm apma. Sx^____ ________..__________________.....__________________________ ■ ----------------- —' Hrastov les sah, 4 vigone, rezan ni debelostl 25, 30, 40, 50 In 80 mm, se prođu. Lesna trgovina SJarl«tz9 P«ćnlk A olraigt Brc«ce. 2699 Ponudi se cnetefc đo mJljona kron na industrijska ali druga podjetja proti vknjlibi ali eventualno soudflfžbi. Ponudbe pod .Ugodna prilika/2605* na uprav. Slo-venske$?a Naroda. 2650 Knjisouodja absolvent dri. obrtne Sole v Ljubljani, samostojen korespondtnt, rmožen slo-venščine, nem»čine, italijanS^ine ter stro-jepisja, verziran v lesni trgovini z več-Ictno prakso iSĆe mesta. Ccnj. ponudbe na upravo SI. Nar. pod .Industrija 265.S* Jadranska banka. Beograd Trst Dthrilka fl— lca; Ditnllka glavnica: ITM f2O.OOO.OOO.— Ltr 15,0009000.— ■ncnNi: Rcztma: Rm: MMMILOOOl— Ut : 3,000. ooo.- Podružnice: Boograd, Cs^t, Cavtat, Dnbnmrtk« Ercegnovt, W$a, Korala, Kotor, Kran), Ljubljana, Maribor, *et- kov*t Saraim, Split« Slbonlk, Zagreb. Trst • - Zadar • - Opatija - - Ullart Maslov sa brzojavke: Jadranska Bancadria Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod naju^odnejšimi pogoji. Izvršuje vsc bančne posle najtočneje in najkulantneje. Bsft JliaMrifcSfiskI 9a1d«l#k stoji v anresl m vodllnlml bankaml * AmerJki In Jt w neposrodnjem sliku s naslml lacseljenol. HflHrm nood Frank Sahier State Bank SŽ esrflaa« Strsst Mew Jork Clty. w ^ Trgovska banka d. d> Ljubljana, Pišikiskriiimiti lit. Irredni občnl zbor Trgorske banke o nekaj tre- notkih že mi je zopet izginila, da m-sem niti vedel kdai. In zopet sem zasliSal oni gias. a bližje, razločneje. Bila je ona, poio-ča eno onih, tako žalostnih ruskih narodnih pesmi. katere dasi ino tone ali pa mogoce ravno radi tena, ne-hote izvabljajo človeku solze iz oči: »Čemu nai ljuba mi bode in žena, čemu naj mi bo; saj iti moram na vojno. da me ubije jo-----!* Glas ji je bil slaboten in tresoč. prekinjen skoraj ob vsaki besedi. kakor v pomanjkanju zraka. Čudna tesnoba mi ie stisnila srce in poln žalosti in ohupa sem se vlekel nazaj v sobo. • Bilo je nekako dva tedna pozne-je. Nekaj dni je že nepretr^oma liio izpod neba. Zemlia. nezmožna pozirati tolike množine vode. se je vedno bolj umikala* umazauoMvemu moč-virju. iz katere^ra so tu in tam motele hiše. kakor mali beli otokl. Na delo nas nišo gonili v tistih dneh in tako smo sedeli v sredini sobe stlačeni na kup. kajti v enem kotu je mokrota odkrušila del stropa [ in veter je zanašal dež skozi odprti- j no v notraniost. j Kmalu popoldne že zasnšimo j naenkrat nekje v daljavi nerazločno kričanje. dumenje dežja, udarJajoče- ga ob streho in okna. se je mešalo ! med te nerazločne glasove; a kriča- | nje je narašcalo vedno silneje in v ; nekaj trenotkih je bila vsa cesta pre- ; napolnjena z ljudmi. V oblekah pre- močenih od dežja in obrizeanih od I blata, so bili s svojimi divjimi obrazi. i kričeči in se prerivajoči. podobni naj- ! bolj iz zaporov pobeglim zločincem, ! Pred njimi sta dva kmeta v dol- gih. razeapanih suknjah nosila ikono 1 Matere Božje. V mnenju, da je vse l to samo cerkven obhod. sem že hotel ! iti od okna, ko zagledam naenkrat ! visokega, mršavecra starca, v dolgi halji ruskega svečenika. prerivajoče- | ga se skozi množico in mahajočega } z rokama. Visok, rezek glas je nekJe | sredi množice kričal —: »Stoj, eja — stooooj!« Oni starec ie končno stopil pred rrmožico in začel nekaj govoriti, a sprico mrmranja in kričanja množice ni bilo razume_ti njegovega glasu. Hipoma pa. kakor na povelje je vse utihnilo in samo starčev tanki, od : starosti trhli grlas je sikal skozi | vzduh: •». ... in že skorai eno leto. ■ bratie moji. tngija vojna: kri tisoČev I in tisoČev naših bratov naDaja sveto i rusko zemljo: beda in lakota sta se | naselfli v naše koče. in kdo Je kriv vsega?___^ »Oj prokleti! Pobijte Nemce! Pobijte pasje sinove!« Množica je kričala in besnela. suvala in vrvela kakor umazano va-lovJe razburkanega morja, »Zaničujejo sveto pravoslavno vero«. — ie povzel tooet starec. — .nsujejo Bogorodnico. oskrunjajo na- ! *5e žene in deve. mučijo na5e otro- ke....« » — Mojemu MiSi. mojemu edin-cu, so že ranjenemu iztaknili zlode-ji oči, ojoj foi; oči so mu iztaknili zlo-deji,c ie tožil hripav ženski glas. » — In ali nišo oni gosnodarjl na^e svete zemlje, a mi jim tlačanimo in z našim znojem pojimo sadove za I njih nenasitna žrela? — * i Starec že ni mogcl već govoriti. Ves obraz nm je bil višnjav in \ i-o-iiianjkanju sape je mahul z rokami okuli sebe poUubcn rt>um ptici. Mnnranje množice ie postalo vedno teinneje. grozneje. V nasproti ležeći hiši je med tem nekdo pocasi odprl oknice m zaspan dekliški obrazek je p^-.Lcial na. clm■*. Bila je moja mala znanka. (Jh pogledu na divjajočo inno/ico je že notclu zapreti oknice, ko 1^ naenkrat zoi ci oni starce, kazaje s prst(>m uai'.lo. za-čel kričati: »Vidite ncmr v nezavesti je gledala nkoli sebe, iska'e pomoći, a že se je stegnilo ne-kai rok. nckdn io ie zcrrabil za lasc in I jo potegnil na tla. In mno/ica se je zgrnila nad njo. gazila po nionom tniplu in n-cd blato in cestno nesna- I ^o %? ie metala kri dveh človeSkih j bitij... i Proti večeru komai. ko je stevilo žrtev naraslo že preko .^n, }e bilo raz-poslano nekaj kozaških oddelkov. da i razžene;o moreče tolne. I Bilo je v malem mestecu Kasinu I tverske ^uberniie. 1915. leta po roj- i stvu onetra Nazarenca. ki je u Iju- ' bezni do liudij umri sramotne smrti , na križu. V Poltavi, meseca sept. 1915. Spomenik sinu. Povčdaii vam hoćem zgodbo, ki se mi zdi vredna, da ostane zapisana. Pred nckdj dnevi je dobila na^a sola dve srbski knji- | g\ iz Beograda. Bil sem res radoveden, kdo se je spomnil tam naše jjimnazije, da nam pošilja knjige za šolsko knjižnico. »Pavel in Virginija*. Da, to je naslov knjigi. Tor ej srb.ski prevod znane ljubke povesti Bernardina de Saint Picrre. Saj vsak. ki je količkaj Čital franeosko, pozna tQ zgodbo. Imarno tuđi slovenski prevod v nekem »Letopisu $\jv. Matice«, ki pa je, žal, slab in zastarel. Bilo bi res potrebno, da bi čim prej dobili naš slovenski prevod. Pa kako, da so nam iz Beograda poslali ravno to knjigo, ko bi vendar rabili 5e toliko drugih izvirnih srbskih. Odprem prvo stran, elej posvetilo: »V spomin svojemu i dragemu in prezgodaj umrlemu sinu Mitji j izdali neutolažljivi roditelii Paraskeva in : Košta x deco Jelisaveto in Jankom*. I Na drugi strani ie slika, ki kaže mla- ] đega studenta lepeza inteligentne^ obraza I z elegantno zunanjostjo, ki dela doj:m, j da slika predstavlja v modcrnem svettt , vzgojenega mladeniča; prej bi v njem videl ; pariško uclajenega gojenca nejra sina j srbskesa trgovca. Na tretli strani pod | naslovom »Pavle in Vrirginija- pa čitamo: ' »Prevel iz franeoskega jezika Dimitrij K. ! Kritič«. 1 In /daj razuiHuuo v>c. Rotjpil Je v \. in VI. razred, -.njiceni leta 1 **ics. pa v VU. razred. Takrjtt je bi!.; konce v« ine, pod '"vatro j; rudi srb-'-ka Sola in irlađina mn^sro trpela. Narava« ie, da «i ie v-a druiina /a-.ek-Ia na^jJ v osvoMeni, da-i razbiti Heosrad. Koncem decemora 'o odSli. Na poti pa si: \t .MiU* prehladi! in družina .-e je morala ustaviti v irol;mu Tam je Mitja. umri. Sel© 5. riaj* 19.21. Ic:a ia lLbljcncKa 1'cc.irada. Zapasti! pa je v ro* kopisu prevod -Pavla in Virv^inije*. Pasi ni im I miru in udebro^ti (drufina ^e ie leti 1015. izsclila v S^lun), je verdar ves ča« žrtvoval knj.Karn in je ve« živel za lcp« literaturo. Po ebn<> je liubil dei-i i'aticoskih nioi<;trov. Franco^čino iđ pc>p liv ima ib-vliijal, ustvaril pa si je tuđi lirp lahkotsm srbski ^Ios. Tako le že v še^ti sin niziji /a-Ccrl pre\ajati de Saint Picrreovu delo in ga je popo^n. ma pripravil za tick. Pa Je prišla ncnad^nia smrt. Ne vem slcvr. kak-cn ^romenik so mu roditelji rastavili na ci>b. A postavili vt mu na]!cp5i spomenik ^ tem, di «o izdali nje^iv prevod »Pavl.t In Vir-j:ini)e*- in za poslali pr» par ek^oTn^Lirov sredniim *olam po fuur.slaviji. Kd bi pri nas M':er kdaj vedel. da je živel tn dobri. nidarjenf srbski d"ak, nada in ridost svojih *tar5ev. A rd'j! Kdor bo čita! veCno lepo povest o »Pavln in V'lrcinlli«. bo vide! nje^'>\*r' «liko in bo čital o njem. Videl ho v niem «cled mnrljivetja »rbskeira Itu-denta. Ob času, ko trpi domovina pod svoji mi Rrozotami In mora on sarn prebivati v tujini, dočim v Heosradu propada nieui^ dorn — misli deček ni bodočnost in pripravlja kulnirno delr> ra svoj narod. Kako lep zsled mladesa Ćloveka. In p le« njega vidimo niegove^a očera, srbskeca trgovca. Pri nas bi morob:ii mar^ikateri oče n* znal ceniti Hterarnc^a dela svojesra sina: kot trerovec bi morebifi ćelo misli!, da j« škoda, da se sin ukvarja s takiml stvarmt naniest-> da bi mislil na trgovino. Srbski trsovec Pa je znal ceniti kulturno delo svoiesca sina in io orro^oCH. da Je prišlo na dan in je s tem sinu in sebi postavil nal-lepSi spomenik. Mi, kl tako radi novorinv o kiilturnrt* sti, clejmo, to io kulturnost. Neka! lepeza in svetega <^e ml ie zdelo v tej knjigi. Rcv di!a io ie Ijubezen. IzSla le iz mladih rok, ki so se urile, da se posvete kulturnemn knjižnemu delu. in izšla K iz vrst srt>-skega trgovca, ki se je vedno tavtvlal, d4 mu pripada v narodu — uloga mecena. Vse tam od Dositelja Obrado vica. ki so sa podpirali srbski trgovci v Dalmaciji, v Zagrebu, v Trstu — pa do danaSnlih dni so je zavedal srbski trgovec svoje doUnostt do narodne kulture. Ti knjiga nam to zopot potrjuje. Ne vemo, ali bi prišlo pri nas komu na mlsel, da bi na ta način postavti spomenik svojemu sin.;? Med voin.1 ja umri čedporm umetnosti. Zat^ — — - Hotel sem po ve dati «am<> zKodbo o »Pav'i in Virginijii, kl »a mi Jq xdela vr«d-na, da ostane zapisana. L U Jo*. Sucby: Ljubljana — ncKdnj. Bela LJubUana! S kakim ponosom smo izrekali to ime! In bilo nam je v resnici mehko Dri srcu. spomi-njajočim se v tujini oatrijarhaličnih šeg in navad metropole slovensKe. Neizprijeni smo bili bili takrat v pri-meri k današnjim časom. Ouartier latin v Študentovskih ulicah nam Je nudil v svojem skromnem. siroma-šnem okviru vse udobnosti, nas na-polnjeval z ideali, nas vzDodbujal k učenju, nas krepil v morali. Ko je zapel »zvon sile« v sosednli gimnaziji, evo nas na licu mesta zdravih lic, vesele duše in točno pripravljenih za pouk. Naše iere ob sredah in sobotah popoldne so bile: kiinec biti in žogati. Tam za tivoliiskim gradom smo se zbirali. Včasih smo se sporekli z realci na — Oradu. V Selenbur^ovi ulici se je nastanila naša Talija v čitalniških pro-storih. Tam so se v mistu orirejali p]eS( — patrijarhalični seveda — Četvorke, valčkU polke in za najrra-do včasih kak »polstertanz«. Morda le bilo takih prireditev na leto kveč-Jemn pet. 5est. Takrat le bilo dijakom še zabranjeno kajenje. Bosr ne dai, da bi te bil videl kak profesor! Razredna knjtea! In sele v sedmi soli se Je smelo plesati. Neposredno pred in po maturi so abiturijenti nosili — cilindre. Bili so pa tuđi kaj raarcUaiič- ne postave dijaki tistih Časov. bradati, vitki in Dolni srČne kulture. Umri je takrat JurčiČ in zavedali smo se njegove veličine, ko smo era sprem-liali na njegovem zadnjem potu k Sv. Krištofu. Takrat ni bilo strank v smislu današnjih časov. bili so tu oač »libe-ralci«, pred katerimi pa se nišo pre-križavale tačasne »terciialke«. Soci-jalistov niti po imenu še nismo poznali. Pa čemu tuđi, sai smo imeli Je Nemce! Takrat je bil še edina »uboga para« pod božjim solncem — kmet. Toda on je Liubil svoio rodno zemljo in če prav se mu ni godilo bogve kako dobro, se iei vendar ni iznevertl. Kmetje nišo zapuščali rodne grude ter se udiniali kot delavci v tovar-nah. Tuđi klečeplazcev nišo poznali, izvzemši nekaternikov. ki so imeli strah pred nemškimi »valDti.« Kazi-na je bila takrat ona »solendid isola-tion«, katere smo se instinktno ogi-bali. »Zigeunerbaron«. »ADaiune, der Wassermann« in »Bettelstudent« so bili tedai na repertoaru liubljanskega gledališča. Stritar ie redigira! svoj »Dunajski Zvon« in v Liubliani smo čitali »Ljubljanski Zvon« in »Kres«. Pri Bonacu smo koncem leta za nagrado dobili novrhu še leoe nlatnfce. V liceiski biblioteki je kralieval silni Levstik. — Za deset kraicariev se Je dobilo trikrat na dan do šest Zemelj ali kifeljcev in kako dobrih! Siroma-Sni dijaki so dobivali od monsignora Jerana marke za diiaško kuhinjo: kosilo 8 krajcariev in večeria 3 krai-carje. Pri »Štefanu« Da si se za 20 kraicarjev Došteno najedel. V tistih časih LJubliana še ni poznala modernih tipkane, steno&ra-finj. kontoristk in kavarniških nata-karic. Skratka ženska ie bila takrat posvećena ali matrimonuu ali Da kuhinji. Srednjega spola so bile kvečje-mu — tercijalke. Dasi takrat še nišo ukrepali o poglobitvi Ljubljanice. je bila njena voda vendar prozorna do zadnjega kamenčka na dnu svoJe struge in tekla Je tuđi takrat v isti smeri kakor danes. V Trnovem so v njeni strugi ćelo lovili kraDe. Poleg teh je ob petkih dotniniral na naših mizah močnik, fižo!. zelie in sirovi štruklji. Joj kako so bili dobri! Na Gradu se je vsake četrt ure po noči razlegal oni dozdevno obup-ni krik »Halt wer da, Patrouille vor-bei!« In medio so brlele plinove lučice. Na trgih in ulicah le mrgolelo onih prijaznih kratnarjev In pridno smo se odzivali niihovim vzDodbuJe-valnim klicem: »Mandoletti tresehi, karami, žel&ti!« — Tam v šolskem drevoredu si vsak hin srečaval sta-rega profesorja Konschgga. ki je obi-ra! gnjat ali špeh. šetaioč se oo drevoredu. Bogvarui, če sra nisi oozdra-vil, misleč. da te ne vidi. V onih ča-s?h Je živel še Dokoini Brencelj-Ale-šovec, Bo? dai blagi duši dobro, kako nas Je znal razvedriti % svojim hu- moriem! Ob nedcljah so delali izlete gg. »Frischfromm-frolich-frei-evci. ki so se rekmtirali iz porodic na Mestnem trgu. a la Ledenigg e tutti auanti. Na kmetih so kaj dobro znali govoriti slovensko, v Ljubljani iim tega seveda ni bilo treba, ker ie takrat vsaka kuliarica znala svoi »kuhel-tajč«. Kal sele milostliive! Popoldne so se gnetle tam v Svicari.ii pri beli kavici v lončenih rujavih posodicah. Tri ure so posedale in srebale kavo. Strašno hitro so obraćale roke in jezik. Toda drugo jutro io zopet zasi-ialo solnce. Siska — Schonau je bila takrat še v Dovojih in le na »Komarjevo nedeljo« se je tam trio vse polno ljubljanskih škricev. Včasih so ti za-bredli ćelo tia do »Slepega Janeza«. Na zfirornii ali spodm'I Rožnik si moral iti najdalje do šeste ure zjutraj, zakai pozneje nisi dobil več kave. Nervoznih D'udij takrat ni bilo Strežnice v bolnici in strežaii na Studencu so zdehali ker iim je bilo dolg-čas. Brjvci so bili reveži. zakai Ljub-ljančanie so pustili, da so iim rastle brade. Angleško Dristrižene brke takrat še nišo bile v modi. kakor tuđi ne druge inostranske kulturne naprave in Dotrebščine. In Inna je vendar svetila na nočnem nebu z istim, ako ne lepšim žarom. Čudno. Če smo v postu romali k »Božjemu grobu«, smo SDotoma pred Sentpetersko voiašnlco občudovaii I naše fante. ki so marširali »Direktf-on der griine B.iiim!* In kr> smo sa j vračali, ie nel boben ono turobno melodijo: *>Vsak dan kromnfr. vsald dan krompir. vsak dan. vsak dan da neJelie krompir—U Kaka poeziji! Literček na^boljšega vina Je stai 43 krajearjev in vendar gostilne nišo hi^ le tako polno kakor v današmih ča* <\h. Pri -Zeksarjii« na Dimaiski cesti je bila domena ljubljanskih nostrež^ čkov. Takrat §6 nišo zahtevali za pronos malega kovčka litor vina. kakor dandanes. — In za tri goldi-narJe te je fiaker popelial v Katnui^ ali Skofjoloko in nazai. — Na prostoru sedaniega iMestnega doma so se trle perice ter nrerešotavale intimnosti ljubljanske hante vobeie. Po trgu pa .ie stonica! linM'in^ki dandv onih č.isov. dični MaTIč. ter vprizarfal *Modeschaiix. Pri žen^kah' fe bil takrat. če se ne motini. šo V modi ^>culo dc Pariš«,. Sploh pa je Ljubljana vedno po* snemala svojo veliko sestra ob rekl Selni in ni čuda. če si danes priđeva Castni priimek »Klein Pariš«. V gen tovern oziru jo pač šc nađkriljuje. — Vsai lahkoživa ic postala, da je! ga ni para. Sherlock Holmcski pojavi so postali vsakdanji v beli Ljubljanu taiinstveni umori ne presenecajo več, globc-trottcrjev ie polna Ljubljana in v zakotnih palacah se praz-nuiejo »pariške crne maše«. Preljuba, kai bočeš §e več? 2c zdavnaj ni LJutljana yeč — dolga vas. stran 10. .SLOVHNSKl NAROD-, dne M. aprila 1022. štev. 88. Carinski posrednlhl in špediteri!. Užte nekolikokrat smo imeli prilikto čitati v >Trgt>vskem listuc in v drugih nasili novinah napade na špediterje In carinske posrednike. Na te izliv% nismo Trgovskem listu« z đn© 21. 3. t. 1. št. 34 pa je bil objavljen elanek >Carinski posredniki in špediterji«, ki je bil pisan z očitno tendenot>, ocrniti žpeditersko in cariusko-posredniško pa-nt>got vsebujoc oben^m čisto navadno reklamo a&a-sa (— pisca) in njegove saveznike ter za gotovo podjetje. Temu članku manjka potrebne objektivnosti in logike, ter e*> bili z njim trgovekl krogi naravnost mistificirani. Takoj v početku članka najdemo definicijo špediterskega in car. posred-aiškega posla, iz katerega, sledi, da pi-^ec nima pojma t> teh strokah ali pa je nalašč zniešal njih osnovne pojme*, samo, da je mogel oblikovati svoj »kriti semen. Za svojo mešanlro se naslanja pi-tmc na srbeki car. zakon, ki govori o dolžnoetih in pravicah carinskih po-wcdnikov, nazivajoč jih s tem imenom, m&sto s aplošno priznanim nazvanjem špediterjev, kar tudi v resnici so. Niti ▼ eni od tujih držav ee te kategorije odprermnega obrta ne ctete, ker 96 po na-T*vi predmetnega poslovanja »amega deliti ne morejo. Nejboljši dokaz za to našo trditev najdomo v izvajanju piščevoga članka, kjer sam priznava, da se mr. posrednike-naziva eplošno kot 5pe>-V, \g treba pripisati to df*i?tvo zselo važni ojtolišoini, ki je piscu članka v >Trg**v-«kem Hstu< gotovo nepbznaim. Srbski car. zakon datira ođ dobe, len io hila Se vsn erb«=ka trgovina v po-četkih razvoja. Takrat se se nlsb bavili « trgovino liudje-strokovnjaki, temvdc 3ffiprosti ljudie, kateri pa nišo znali pri vRem svojem zdravem razumu ne pisati, ¥ie čitttti, ter nišo umeli in nišo mogli omoti dovolj težloe stilizacije tega rako-na. Srbski zakonodajalec je bil nvidev-ši to silno težkočo v mednarodni trgovini svoje države, stavljen pred alternativo, đa ali spremani splošn! car. poetopek ali pa dA stavi trgovskenm »veta na razpolagt> lludi, katerih nelo-g& bi bila pomagati tem trgovcem pri •mrinjenju blaga. Odločil se Je ea po-đednje in tako m nastali car. po-sred-riVi. Niihovn dolžn*>st je bil a !n i«* Se dane«, da obevljajo za stranke vao car. manipulacijo, katero bi morale po zakonu izvršiti same, da prevzaindjo vso odgovornost napram carinskim oblastem, in da porokujejo za globe, katere bi za-htevala od strank oblast v slučaju, ako so deklaracije sestavijene napaćno. Ta-kih ustanov nima ni jedna država srednje in zapadne Evrope, ker izvr&ujejo posle c*r. manipulacije špediterji, ka-terim priznavfijo to pravo vsi zakoni teh držav, tako, da ftpediterjem sploh ni bilo treba nikdar poeebej probiti za priznanje pravice iKvr^vanja car. posredništva, najmani pa je dosedaj kdo zahteval t«l njih, d<* to car. posredniško panogo protokolirajo v trg. registru. Kakor rečeno, t^osp. piaou te zade-ve nisb znane. Pa je t?mu tako, hočem dokazati v naslednjem. Prvič v svoji dolgoletni praksi oi-tam v članku o >odpremnih ppediter-jih.< Ako bi bila gostoljubnost cenj. uredništva brezmejna, bi anoiiimnč*mu piscu raztolmačil z vso galantnostjo, da odpremnih špediter je v ne more l>iti, ker bi značil ta naslov >odpremni od-pramnik.< G. pis^pr bo sam za-se naj-brž prizrml, da je to hedastoča, vendar ja\Tio ne bo sinel te^a storiti, ker mu ji» bilo naročeno, da stvori >odprf>Tnne< in >neodpremne odprf*mnike< samo za to, da more pr*d neukim svetom upravičiti nasiljo tujega podjetjn, katero po-zablja §e danes, da nismo v Italiii in ne v Av-•striji, ter da si ne damo* uzakoniti na-vadne ar«bo?lji\i^st\, knkr^na jo monopolizacija car. posredništva od strani Južne železnice. Avtor anonimne^a Članka ee Čndi sToznernu delu noodprenmih in odpre-m-nih špediterjev tor pomiluje one, kateri hi fo drznili napovedati iim pošteno konkurenco. Dvomimo, dn je on vo<\ nazivom >poštena konkurenca« mislil na Južno železnict), znkn^ o tej >po&teni konkurenci-c, ako ravno \e nn^tala žele pred par me^ei, bi mogli n-a^i trgovski krogi marsikaj pri^^ti. Tako bi nam mogli n. pr. poved^ti, kak^ne takse so plačali >odpremnei^n \r\ ^(^odTJreTnnemu odprearnikuc, koliko so plaćali Južni železiiici In zakaj ?o se zopet povrnili k ^p^diterjfTn. Pravim, po^'Tni^l. ker ni Špediterja, ki ne bi žo naral prejel svoje klijente, to p«, že tk> tnkn kratki dobi >rx>5ten>* konknrenc?< bd strani Južne žoleTnice. Dalje vidimo, kftko se naročeni «no-nimni pi?e^ krčevito oprijeirlje ž^lez-niškesra poslovnega pravilnika, nnziva-loč era >modnarodnim<. hot^č mu doti s tem ne le tesralno. temv«^ tudi občc levrtvpeljsko karakteri?tiVo. \erx»n?€*nini fe treba rarifl^niti, da ]o bil ta >mpdna-rođni pravilnik< pravzet Ve od neknte-rih d^-žav, katere ?o se na-slarnale na Nemčijo in Av3tm-O?r$ko. d^čim imnio n. pr. Srbiia, Ttalila. Franco^ka. Ansrle- i ška, Rusiia, povsem druu© predpise. ki j PTt^nav*»io v rx>lnem »ec"u pTivfttno • pravo, ki n'krinr ne posegajo v pravice iastuika blaga za ća#a provoza, oiti takiat ne, ako be v po&tev prihajajoca puvzetj«i nahajajo v državnih rokah. 1>a se A \ citri ja za taku >malenkosstic ni bi igala, je znano nam vđein; pač se je brigala vedno za koristi privilegiranih razredov in njih podjelij, y tem slučaju ne iuanj za koridti Juziie železnice. \ prvio cuaiu v omeiijbneia citinku, da je Južna železnica poteg državne — najveeje spediterčko podjetje v naši di'žavi, dočim setu se dosedaj učil in čul v«epovdod, da ja Južna železnic* čisto prevozilo podjetje z vsemi karakterističnim! znaki izkljucno prevoznih podje-tij, kakišna bo tudi državne ž^leznice iu parobrodu« družbe. Je že mogroče, da so sa piocu ravno tu zcit*6ali osnovni pojmi in da je zameujal prevoznika z o5 in iz drugili doloco žPlezni*škoga prornetnega pravilnika katerega anonimni pisec tako rad nevaja. Zla>ti pa ravno ta doloeila do-l kazujejo, da si je žolezauca rezervirala pravo poslužiti -& v slučaju nujnosti, ako v tistem kraju nobenega spediterja — ulo^e spediterja po svoji lastni inicijativi, ne dn bi si prej izpoplovala po-[ sebno dovoljenje od stranke. Tedaj ako ; bi bila Južna železnica, kar ji tako iskreno želi ^osp. pisec, v resnici kp&-ditersko poiij^tje, M ji ne bilo potrebno v svojem pravilniku zasigurati si ulo-^a šjvediterja, ker bi vsaka stran nje-nega pravilnika že a priori pri6ala, da je Južna želoznica sam* po sebi špediter, v (Irugem mlu pa bi se stranke ne olvračaler do sp.^iiterjev, ko bi bile prepričane, da je Južna železnica v stanju, opravljati vse spediterske posle soma. Ali pa morda misli g. naročeni pisec, da so Spediterji nastali iz objesti ali da jd njihov raison d1 etro neosnovan? Naj izvoli pregledati obftirno literaturo o tr^ovstvn in prepričal se bo tam o vsej nujnosti in potrebi spediter-ske stroke. o njih velikih dolžnostih, ter da se je ta >kasta< rodila vsled trgovske nujnosti mnogo prej od postanka Južne železnice in njega samega. Glede cene reklame, katero je hotel napraviti g. pisec g. Piščancu v Ljubljir ni ter gospej Sovar (hčerki postajena-Čclnika juž. železnice) na Rakeku pri-stavimo le to, da bi bilo boljse, ako bi *>r* svoj členek zaključil že prej, pred-no je začel tema dvoriti. Ironija usodfc je namreč hotela, da se je ravno v do-itičnem članku spomnil >poklicanih in nepoklicanih spediterjev, deklarantov, deklarantov-ppediterje\^ ter odpremnih-odpremnikovc. S tem pa se ravno ro-gn g. Pisčancii in ge. Sevar. V kolikor mi je znano, jfc g. Pišoanec penzijbni-ran car. uradnik, ki je bil umirovljen ravno vsled onemoelostl za daljnje vršenje car. služb©. Znano je, &a ravno on sam v U»i stroki nič na dela, ter da ima pri sobi name^^n« fv niihovih prostih urah) nanieščence južno železnice, kateri absolutno nišo vH**ii ne da naj železnica ne oltstan« sredi asapočete akcije, mar već. da ta na-rin rarinjrnjji razsiri tudi na druge svoje postaje, da tudi tam napravi zaže-fjeni red in uvede normalne razniere.-<5im bolj *& bo uvelj«vilo Mnko< poslo_ vanie, tem boli bo tri/m-*ki svet znal ceniti posel strokovn^r^ špediteri.!. Razume se po s^bi. ds \e to ^amo-lastno monopoliziranje cftrinjfinia Ju ?ne žt?lezni^e nalotolo na > ud odpor pn Spoditerjih. Toda carinika uprava j'n ta slučaj pravilno ocenila hi zahtevo Južne ž^lernire ravTnila- Po mneniu a.n<"-nimnrga pisca m> «e špeditt^rji pri vadi li polnim lonrvm ter zf»hteva, dn nai pripadejo pedaj ti pol-n\ lonci Južni železnici, t. j. itali^n-fiko-nem.^ki družbi, ki nam hor^ vw-pov'Sod usiliti svojo voljo. Radi ihistra/-Hje navedemo, da mnrnta g. Pi^an^c in ga. kr^-marira ^pvar dnirtti Južni že-leznicl ea nj^nn >de^intt*ro«irano do-hrohotnoetc 40 % od strnnknm rnra* u-njenih priptojhin ter zanosliti tudi nekoliko nradnikov te ž^loznico, vso v raak >por»enjevanja oezrnerno dra^e^? e«rinitmia.< Anonimnemn piscu hočerno tudi po-Jaaniti, da se hrnni 1z t^h >po1nih Ion-cev<. kftterib «o «e 5peditf*n*i bn^ j)ri-radili, le v Sloveniji preko 100 rt>dbin intelie^ntov in kroc 700 del«v«kUi rod-Hn, da bo vedel, kako m^lo ie ostalo v ž<*lrx!ciri ftneditenev-podirtnikov, o će-mur ne Inhko prepriča r kni^^h i*h podjetijj. RrtTnmemo, dn ie apetit ^ro^pe krčmarice Sevar, g Pi^čanra tf»T dni-gih ner*omanih po teh 'i^mtsiif-nih lon-cih velik. «ko t*& pomisli, dn **» nr^riva k tej skledi Se kak večii od vpeh t^h. pa naj si bo to sanrn Južna H^niM. Vfiekakor T>a je potrebni precej vodika doza netaktno«ti. nko ^n^vlia iavno tr-srovsko ffT^silo tako neiitemelien, rloK-no zavit in z ignora.nro T>repler^n r>n-pad na cei ston in ga servira nepouc^i javnosti pod krinko leT>*5 skrpuranih frfiE, rflčunaioč na njleno ignornnr*>. Savez ^r>editera .Tngoslavije e^kciia za Slovenija. Razne stvari. • Srećno moštvn. Angleški iinmiral Me. Le«.* jo bil zelu stro/4 pi»\t*ljnik. N\v k<><\ ko j«3 stoi>il pri 1'orL-Liiuuiliu na suho, ga ]o vpra^al prijatelj: >K;tko *» ti Rodi?« — 1z\tsum>.c — •♦In t\ojemu nio^tvuVv— >Mi»štvo je z»4o vet-lo iu sreKako to/c __ >Ka\no -?em dal proteps=ti l»i nv>rnariev, ti fc>o zelo sročni. ker feo oksokuciju prestali: n«ta-ii pa so zolo veseli, ker nišo bili te-peni.< • Sardine — dobrotnice člo?c$tva. V Ju/.ni Ameriki le močno razSirjcna takozvana rumena nrrlica, kl 1o r.iz^iriajo z •-tove vrste muhe. iiveće v mo^virnatih kri-jih. Scdaj pa so odkrili, da neka vr>ta š»jt-din more živeti f idi v sljdki vodi in Ja uživaio te ^ardinc naj^aje ličinke od mnl\ Zato so nalovili mnogo teh rib ter iih po-slali v močviria, kjer nai bi jedle ličinke. Tako moremo 7olnicp vrdn.k ver- otrok, rxd-nih na ^kr.rbutu. Docnnlo po ie. da u/iva io ti otrovi pkorni ^ m^ mo'nMte jb-di fknih). prožjrano .iuiio in mloko, *o-da premalo zHja, krr-mpirj-^ in »pl"b zelen^avp. ?h"> to otroci, ki dobivaio 1*^ krtilia, ri;;i»ko\-, r^zrjT;* r*v, r^lkokdaj fižolr\ ali mc?n, a zol^ninvo in krom-pirn nikoli. V t-'Viri obit^l.iih so tndi strtr>i nolohni, otri)k«>m p.i ,ie n)e«Vi oko-li 7.0]. 'lolno, oteklo, krv^večo ter «*n jim ^jležnii ninnmi- Društvo za otro-šk^ bolezni pe io t^uioljito jioialo s it-m pojavom ter na porotila zdravnikov In zdravnir flo«Tn8lo. da otrooi niorajo jesti vr.T=ib ornnže. a da i im trebn redno daj.it i zok'ni.HVd in krom pirja, bekriji zfl zdravljfTiie otro^kib hole/,ni društva za notrnnjo mcvlicino i«> sklenil« posebno ro?o]urii,o, 11 katero prosi, nai se prepovfvl n\ir>za, rrnifi ranr- % ozirom na nm^^e slvirfl.ie skorbiits pri otrt>kih ukino. Vlrifia na i p->t»l:rbi, da a« bo irv<)-«lo brez težk*»» rianin* uvažati tolikf> pomaraTir. da jih b**ilo l«'liko kupovali tr.di nepr* njožni ?1oji za otrok«\ tTvoz pomaran^ jd neobbovitamin*« (dopoinila hra»-r(iv). Ta rP^olu^i^a ^e \e po^lnJa nvptrij-ski vladi. Otr^ri raorajo umivati fceh»-niaro, «irt>vo ali kubano, in kro*my»ir, ki?lo z^ljf*. repo in vftaj vi-rt^ib tudi meso. Glavna hrana p* oftt^nrtjo kmb in mleko tw močnnte jedi. — Za zeradho nradnišklh stano-vanj v Srbiji. V Beogradu se živali-no cleluje za njcdimenic v^eh nradni-$kih korporacii v Srbiji v svrho. d t se doseže kar najhitreiše w sferurno zidanje uradniiskih sta7ioxran1. OSRAM ,išče se posojilo p 0.000 K na obrt, za kratko dobo* roti visokim obrestim, garancija dobre. Naslov pove uprava Slov. Nar. 2731 Proda se lepa, lahka napoi krit« ko-filja. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 2726 Zahvala« Za presrftie dokaze sočutja in izraženo sožalje ob prebridki izgubi naše srčnoljubljene sestre, tete in svakinje, gospe Ine Kulte m U za mnogobrojno in častno sprerastvo, za poklonjene vence izrekamo t«m potom vtem naio najtoplejSo zahvalo. NA VRHNUa dne 18. aprila 1022. talulott ortan. ' obratovodia ■ oblastveno poirien, prakti'en In spreten ■ vseh jan skih de', zs cdkritjc rud, Ic-; *isč, se ta -oj sprejmta. Ponudbc pod j ,,Bodočpost 2.546** na upravo Slov^ j, j Ssroia. 2546 "Jtoifleitti psrcsla •b D'majski cesti z vodovodom se proda* Natlov pove uprova Slovcn j Naroda. 26S9 1 r ve^iem tr^u, v katerem je sedež okr. : .od^a na Uoleniskem, je naprodaj • 90CK«/' K. Nadalj. se proda stav-: : cna p^rce a pod Roi5':;'. om. Več se izve v stnvbinski pisarni Aoootto, Trnr»v-i ski prstan 14, Liubli.ii-. 2716 1 Stanovanje novogradnji z 2—5 sob licem v Ljubljani. Plaćam 5 let vnaprej. — Tudi kupim manjSo vilo ali hi£o. Pismene pori ud fc* pod .Vnaprej/2662" na upravo Slov. Naroda. 3šlem kuharico kf zna samostojno kuha« In opravljati tudi ostali hišni posel. Nastop takoj ali po dogovoru. Plaćam 500—600 K. E. Kovaioević, Karlovac, Žnnjski trg 10. 2657 Kupi se stroj za izdelovanje cementne tarezne opeke in kopirna stiskalnica z navedbo cene. J. BANDA A DRUG, Kariov-ska cesta 8. 2646 Pekarno želim dobiti v najem v Sloveniji. Po-nudbe pod .Pckarni/265V na. upravo Slov. Naroda. Planino skoro nov, električen, f moCnlm glasom, brezhibea, m cmo •r#da. — Lahko te im tndi s rolco. Našlo? pove uprava SI. Naroda. 2711 h\mW\u iz vt€h krajev Slovenije iedcluje po na* ročilih Fotofimi Ljubljuu, Ahtdjeta emtm Sam & 2734 Proda sei Wo1fova lokomobiia 10—12 HP, 6 atm., 1895 I, toda le malo rabljena in v iako doBre ' stanju, kompi. za D ?0.000. — 1 hidravl'čna stiskalnica za izde^vanje <:ementnega tlaka ((ploi«?ic) kompl. ia D 4500. — 1 stroj za izdelovanje cementne zidne opeke, kompl. s ca. 1000 železnimi podlofcami za. D 4500. — 1 kompleten aparat za a u top eno varjenje 7. dvema stteka'ntcama r.% kisik in di?us-pl:n zfl D 4000 Bogdan Oblak, to vama cementnih Izdt Ikov, Loj^atec. 2684 Dežne plašče za dame in gospode v veliki izbiri priporoča tvrdka 9. S E. Shabern^ ^f1^ 19 Prodajo se £i«to novi, visoki, ruja vi Ženski eevljl št. 38. Naslov pove uprava Slovenske^ Naroda. 2714 Vselitev 15. maia. HISa z gostiiniSko konce« i io, 1 minuto od Ljubljane, na prodaj. Pojasnila: Trafika, Dunajska cesta 47, Ljubljana. Patrin ta ittii Zagreb cisti vinski destilat. Dobiva se povsod. 270 i Sokolski kroji. Dva ženska kroja (fcredsk! in navadni) in mo§ka telovadna obleka se proda. J. J., Poljanskt nasip 48. II. 2596 lvJaxin$in > stalni stroji izborna konstmkd]a hi elegantna iavrftttev ii tovane v Une« Ustanovljena t 1867 Plsalnl ttroH »lldler1 Kolcu Iz prNi loMra: LMrk^Fi »*Trtaf Walfraranl. Začasno znižane cene. Veliko elektiotehnlško fodjetje iftče za Č mprej?njt n»stop perfcHnegs silfta-kontista (injo) slovenrkega in nem?kega jezika popol-noma vešč. Plača r»o dogovoru. Ponudbe p<">d .Zmožnost 2623" na upravo S'.ov. Waro^. 2623 Klavirie solidno in totne ter gre tudi na w deželo. Feliks Powfto ^11^ Prva fegotlov. barrariia, krvnantvo in gtroUrnlca P.Seniko, L)ili!lana, GHnce 230. Iprtiema II tlo ja koto ▼ barva kakor vsa v to stroko sp3d,ijoča dela. Delo prevzemam v trgovini *?evljev -; 0radJ*6« «t IO. -«HS Kupujaa« koi« dlvjaćlne. Crgovski akademik 21letni, Ceh, kl rna nemlko teradelema srbohrvatsko ter anpleSko, s posojflnlfno rrakso, teli mašta v kakem denar-nem zavodu vvečiem kraju Jugoslavije. Ponudbe pod »Plzenj 2556" na upravo Slov. Naroda. 2556 Trg. pomoćnika verzirane^« v Spec. iu galan* terijski stroki, kateri ima veselje do potovanja, in MT uJenco "V| zdravega In močnep«, s potrebno Sol-sko izobrarbo, tprejme takoj in pod ugodnimi pogoji vecie trg. podietje v mestu na uorenjskem. Funudbe na uprav. Slov. Naroda pod: .Prlden In pođten 1562728«. ______________2728_ Hotel se proda. Ima 1P sob za tujec; gofstiln.i in pro-dajalna mfS.niega b'aga in / deže'nimi prdelki, vi-Hk senfnat vrt, veliko stav-b *če rraven, s? radi rodbinskih razmer takof poda. Majhno stanovanje takoj tis rnrpolagn Več pove lastnlk Anton Maver, Ljubliana-^i^ka, CelovSka rosta ■>tt:v. 26. >;25 Lepa birmanska darila? Zlatnina tfebrnlna. Velika Iz« bira. Sl-vaini stroji prvovrstnl. Potrebičine za »troje. Popravila. Uienj« vezanja brozola- ćno Jos. Setovln - Čuden, Ljubljana, ■•atnl tra 1»- 2487 Za žitno t;-« v Bački •• Iftča stenotlplstKa in stroleplsha zrnnfna slovenUčine tn nem^ine Ponudbe pod „Bačka 26V*»': iu upravo Sloven^k Naioda. 2690 lfalatarejša slovonskt plesknrska in UCarsba delavnica IVAlf BRICELJ Dunajnka e. 19, se priporroča. kvišitev točna, cene zmerne. 1001 Trimiiin" tovaraa drotom tn „jturana otminvoziun. NajcenejSa dvokolesa in otroSki vozlčkl raznih modelom. Sprejmejo se tudi dvo-koleia in otro^ki vtzičkl v polno pre-novo, emajliraiji? z ognjem m poniklanje. Ljubljeno, Karlovska ctsta 4. Zvonarska ulica 1. 2120 $"OBi~~ nem^blovfina, s skupuim vhodom, aa odda mirni gospodični, ki je (t7. dan za, o?:ena. Naslov pove uprava Slove«. Naroda. 2/10 NaznaniSo. Prrtikflfia utm tltinilaiin U sniili ilnA „Ježića" rulltrmii ndruai t mtjaita nvtzo t sedeitm ni Jt!kf pri l|ubl|anl obveiča p. n. interesente in občinstvo, da je zapela s 19- apri-|a)an p#alovatt. Izvrševala bo vsa v gornjo stroko spadajoča dela in popravila. Nakupovala, popravljala, prodaiala in montirala bo vse vrste cerkventh ur in tehnic ter žicne mreže po naročilu. lim iola ItmU xadraoaln llhbololidaouračanaralt. štev. 88. »SLOVENSKI NAROD" dne lb. aprila 1922. stran 11. OMI vozltek I dobroohranjen, fn goatllnlaka misa se proda. Ljubljana, Jeranova ulica »t. 15, Trnovo. 2567 Uk za sfropop frdeluje in prodaja na debelo In drobno po najnižih cenah. Pri večjih množlnah znaten popust — Anton Stelner, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. I . t F. Jorđsek DfltafcTi!« glauiiijif t LJublant Wolfova lt. IzTrinJem nglaie?anla ter popravila gla-sovirjev in harmonije? spedjelno strokOT-lio, točno ta ceno. Avto feencln, pnevmatika, oljc, mast, vsa popra vila In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenak nudi Jugo-Avto (Lzo.iv Ljubljani. 2319 Vsakovrstne Jzgotavlja po meri In najnovej-Šem kroju v najkrajšem času Hlojz Lombar, Sp. Šiška, CelovSMa e. 95. \ Anton Černe I BRITVE **" lasostrlžnfke, brivne aparata * In ratno nožar sko In galante- ) rljsko robo razpošilja na veliko In na d robno po čudovito nlzkih cenah ► veletrgovina in rai- roSfljalna R.STERMECKI, Celje St. 306. SIov. Zahtevajte ilustro vani cenik. Kar ne ugaja se zamenja alt vrnt denar. 1891 f||pB| zapestnlce, fm Hj batist-bluze WmL S/L kakor druge Pral- f|@fflfflp ne obleke pere in ^Pppfr svetlolika tovarna Jos. Relcli, Ljubljana. SprejemallJče: Selenburgova ufloa at. 4* I Podružnice: I ■arlbor, Zagreb. Ko6*vje, Movomaato« Dr. in$. Miroslav Kasci oblastveno poverjeni stavbnl inžener in meftni stavbenlk UoMlaae, inffib JI. U. Stavbno podjetje in teh-niška pisama za betonske, železobetonske in vodne zgradbe, arhitekturo m vsakovrstn« visoke itavbe. I Izjava. Povodom požara mlina Franc v Mariboru ie tud! naSi tvrdki bilo uniČenega za 200.000 K blaga. To škodo je zava-rovalna dražba ,Croatlai M Zagreba, glavno zastopstvo v Mariboru, kar najkuUntneje likvidirala in nam Je tzplačaU vso odškodnino. Za likazano kulantnost se temu domaćemu zavodu kar najtopleje zahvaljujemo in ga v vsa-kem oiiro priporočamo. MARIBOR, 9. aprila 1 aTam.______9__tr?ovskf, kance- M9Q|r lijski, 3 zvezdni pisni itd. ka kor tuđi papir v mapah in akatljah, velika izbira na debelo In drobno najceneje pri Jos« Omerza, Ljubljana, Danajska cesta 6/1. nad. Zl a salata, fižol. kumare, itd. se dobi pri „Vrl'S Džamonja In drugovi družba z o, z.f Maribor. 2151 Avto 30 HP, 6 sećeien, prenovljen, prvovr-sten se eano proda. Ogleda se v garaži J« Gorec, Ljubljana. 25S5 Ladwlg iterMiier l to. ■auhiaeBfabrik i. EismgiKserci G. n. b. R. Lichtenegg bel Weis, 0. Oestr. 8poclalltatei stro}l sa opekamlce ter kompletne opreme za opekarnice in tvornice za glinasto blago, kamnolomne In kompletne naprave za napravijanje gramoza in peska, traniportao napravo: prenosne naprava na vrvi in verige, riže na vrvi, ranžirne naprave, krožni trans-rorterji, vlseče železnice, naprave za pol-njenje kotlov s premogom, elevatorji itd. Strop sa d¥igan|e branen: škripci, navoji, graniki, dvigala, naprave za prekladanje za kosovno in množinsko blago, vitli in stroji za izpravljanje blaga, ranžlrni navoji itd. f Opreme sa ateklaralce: I oblike za preSano, pihano in strojno blajfo stroji za. kompletne brusilne naprave, armature za peči in orodje za vso iteklarsko industrijo. Kontoristinjo zmoŽno strojeptsja, slovenske In nem-ške stenografije ter vseh pisarniSklh del, j sprejme takoj tukajSnja veletrgovina. I Pismene ponudbe na „PoStni predal 5' Ljubljana. 2676 "Hektrlk" Iftoo mašta vodje elektrarne, tovarnc ali delavnice. Zmožcn vseh v to stroko I spadajočih del ter govori stov., hrvat- I sko, nemŠko in itaiijansko. Ponudbe nod I „Elektrik 2682" na upravo SI. Nar. 2082 Pečatili 1 „» 5£ nosek kolonjske vode, BayvRum, franeosko I i -gaije -Eleva or*. Glavna zaloga: F- I 1 Sfbanlk, Ljubljana, Gosposka ul. 16. | I Proda se otroška postelja, Železna, bela, otrolk« kop^lna banja, cinasta, in pisalna mišica. Naslov puve uprava SI Naroda. 2718 Lepa vila enonadstropna, ? prav dobrem stanju, z velikim senčnatim vrtom, v najlepši ieei na Gorenjskem (Zgoša pri Begu-njah) ie napredaj. Naslov pove uprnv. Siov. Naroda. 2587 Kupim manjšo hišo ali vilo v Liubliani. Ponudbe na K. MUkovIČ, Moste pri Ljublj.mi. 2719 Elegantno sobo če možno s prostim vhodom, zračno in svetio, v sredini mesta. brez oz;»a na ceno, Uče mlad doktor. Do:>isi r>«U .ivarkemish 2715' na upravo Suv. Nareda. 2715 ta U! ta trgovci! Izdelujem vsakovrstne sportne čepiće v vseh obliVah kakor tuđi Repice za gasUce in za vsa dru^a društva H^p* po najnižjih cenah. ~*9B& EUgiJ Ebber, Ljubljana. Stari trg št. 5. Na debela Postrežba točna. 2723 Na drobno- f A > Culnn^f • Mm '[Btlli ^ «nlBIlllB nu^ v svo^i'1 odličnih lastnostih i li IIIIIIIE najbolj priporočljiv krovski materi- ----------Proračuni in ceniki brezplažno.--------- Zastog*3tvo ves radovSiiSki okraj: 0. Romana ni Mi Radovlka. Goreolsko. Samo nekoliko Easa t £i obijan?, ear v jahalnicl na BIeiweisovi cesti -«j| (Nasproti detelao vlade). cirkus Renlow V nedeljo, j I 16. aprila I ob 4. dop. volika otvorif¥Q§in pf@dst^yd z velikim velikcmestaim sporedom ___________Cene prostorom:___________ Stojite na galeriii 4 Din. TI1- prostor 5- Dio. fl- prostor 8. Din. I- prcstor 10- Sin. RiOEiiraBse-deniliHI. ircta 12. Cifl- sedež 2. vrsta 16. Din. Sedcž i 20. Dir Predprodaja vsiopnle ▼ traflki Đoleno v Preieraori ulici. Na ▼elikonočnl ponedeljek, 17. aprila 2 veliki predstavi 2 ob 4. popoldne. Ob 8. zveter. Z velespoštovanjem _________________Ravnateljstvo*______ Werke Žol. postala i Fenenrerbaoatalt der Schieeborabahn Prođafa: WIEN VI.V Marlahaterslraaso 83, U Stk. BnolaWs w6tLS3SĐ0arEB WIE!I. lzdelniejo: razstrelilne kapice za rudnike in iztrebljevanje gozdov; posteljne vložke; vseh vrst strugarsko blago; brane; naboje za flobertke, pištole, samokrese, winchesterje; jamske svetilke; lovske in druge naboje; kavne garniture z elektr. opremo in brez nje; stroje za ixpodko* pavanje krompirja; okove in klučalnice za kovčege; manikure; bakrene in medene ročke za kavo mocea; medene okove za pohištvo; patentne oljne mazalne ročke z dvojnim filtrom; brivne aparate in klinje; se-kalnike; snežne kotličke; drobilnike; mlatilnike; spiralne in pohištvene vzmeti; žepne tehtnice; čajovare z elektr. opremo; čajne garniture z elektr opremo ali brez nje; bobenske sekljače; pri može za vrata s ščiti; tehtnične skodelice; vozne svetilke; vodne ročke z elektr. opremo ali brez nje; turske umivalne skodelice; vseh vrst orodje; vžigalne vrvice za raznesilo. 2727 Slavno mešča/isleo! Cnttt t»ntn je retij. obćittHtt-u mt'ntft in. oko7 i cg jfi'iti* da dnevno t>*tini<> n*tše Itrntno thtltnnttna'i-n vino (/^ __ 13 ttopinf) t* fjoititni ge Ivane Pt*<1<>bnikf Ji*»t*i Vuhnat *t. 14č> — Tiyovci in goMllnićurjl na veiifo užlvafo popuni* Vire Xati:Horić i drugaru BoD&oge. slišike io lecet na dehe*o nafeeneje vedno v zalog! A. Posrhlt Ljubljana, Gosposvsfska cesta 7. vseh jakosti, zajamčeno obradi ^nos^bne, %c takoj ođdajo franko vairon Maribor. Stacionarna I«1 M'IS H^ Lanzova jaki tl.ik z ns~ sceno paro; staconnrna 26 IV1 z nasilno paro, s stopr;a!o rešetko, izvlcrnim cevnim kotlom, izdelek BiJcriia; skoro nova provozna Wo!fova vročep-trna „Vcrbund* 165'200 225 HP, tipe NTCFK, zgrajena 1919, z izvlečnim cevnim kotlom, z ravno rešttko 13 atm. 1 zamašnjak levo 2100X3oO, 1 zdinašniak desno 2500^3^0. — Jugo^iovan^ko importno in eksportio poljetje Ing- !la4olf Pe^Uiii Marib^ri Trubarjcva ulica 4. Telefon interurb. 32. 2670 __ m- pploa:rus zemstvo same novosti. Prodaja i^mo na debela. P. n. trcivcem v veĆ.ih mestih J ^o-lavije naznanjam, da jih v KraK kem oDiŠčc naš zastopnik in prosimo za c naklonjenost. „ICARUS" Ljubljana VII. aa^r ^^^r H IB^B aV ^a^ €■ a9 ^PW B^^ ^^ ^^ ^™^ ^V ^^^B |Aa> ^BaV ^^"av aaaaP WV ^pV •■ K ^^^r zaloga Ljubljana -Siska priporoča svoje v obče priljubljeno .PORTER" (crno) sladno pivo ter „MARČNO PIVO' najboljše kakovosti v sodčkih in stcklcnicah. Dostavlja se tuđi na dom. 2725 Postrežba točna in kulantna« v Ljubljani, Preftrnova ul. 44, prodaja in kupuje vse vrste MT" valut ~WS po najugodnejših cenah. ___________________ Reicher & Turlc 807/22 2694 Gospodarska komisija la stvarno 4emobllliaoi]o b% prodalala dno 25« aprila 1922 ob pol 11 automobile. Dražba so vrši v akladlftčn baraka na FrlikOTOv (Cesta na Južno železnico) w Ljubljani. 1) 45 PS osebni auto »Spaa 2) 38 PS , .Nesselsdorfer- 3) 24 PS „ , „Laurin-Klemcnf 4) 35 PS , .Puch" 5) 22 PS . „Laurin-Klement« 6) 3tonski tovorni auto .Bassing" z železnimi koksi 7) 1 » » . BAdler* na vzmeteh in 8) 5 , 9 priklopni voz. Vsi vozovi so v dobrem, uporabnem stanju. Kupee mora pri zdražbi plaćati 10% kupnine takoj, ostanek pa tekom osmih dni, v katerem času ima tildi prevzeti izdraženi voz. Vladni komisar: dr« BntaTf 1. r. GALAUTNI EOŠČENI; BISERNI GUMBI prvovrstil brez konkurente TOVARNA ZA GUMBE, SLOVENSKA BISTRICA. IDelniška clavnica: I K 2O,OOO.OOO-— | PODRUŽNICE: Bon medo, RaJsel, Slofentgradec. Rezervni z kl.iJi: I H 0,500.000 - I TELEFONI št. 143, 458. Brzoavke: ESKOMPTNA. SLOUENSKH ESROfTIPTNR BRS1KM LJUBLJHHIl, Šelenbnrgooa nllca Sleo. I. iivrSuie vse banžne posle naitotneie in naiHulantne'e« stran 12 „SLOVENSKI NAROD, dne 16. aprila 1922. Stev. 8 8 Prima zastupstva svih struka slovensko tvo- rltb* I Industrijo kao I skla- dlftta robe St llroko područje tvoga djelokruga fnpidnu Bosni. Liku i sjevernu Dalmaciju te Hrvatiko primorje) Petar Stj. Daftovljevii Bihać (Bosna) tsfltfnlfk* stanica z« sada: Bos« Krupa (24 kim od Bihaća). Moli ponude, uvjete, uzorke, cijene i ostali slati Izravno. 2379 Prelemolce za les sprejne Lesna družba Ilirija, Ljub-Uma. Kralja Patra trs st. a. 2642 Za tehnički posao tražimo poslovodju fcofl rasnmije voditi veliki posao. Osobito potrebno znanja alata (orodiaV Po-■udt* ni R.U GORJAN, inžiniri. ZAGREB, "637 K0Sfa1IIJ69 IfSS prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J- Pogačnik, Ljubljana, Dalnatfnava ni* 1-/I- Posredovala se dobro plčaajo. DataaovIjMO lafa 189«T Ustanovljeno teta 1896. Mednarodnl transporti Antonio Biancheri & Coir^p. P ostojna Centrtli: Ponteba, Podružnice: Postojna (Poštni pređa! 17), Villach (PoStni predal 51) Agtnture: Prestranek, Trblž, Arnoldsteln. — Odproma vsako vrsto blaga« — Spedjelna odprema živil, žive in zaklane Živne v katerikoli kraj. s etđflO pisavo, 2možen siovenščine in nemščine, priđen in po-polnoma zanesljiv, se sprejme. Reflektira se le na moči, ki imajo večletno prakso pri tvrdkah ali zavodih. Ponudbe z zahtevki in prepisi »pričeval pod »Zanesljiv poduradnik" na AnonČni zavod Drago Beseljek in drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 2640 Oft biauipimi Pianinov 5n IM K*aVirjeV harmotfjev Forster, Bosendorfer, Heitzman itd. raistavl|0alh pr! trrđfe? ^bi'USr- Ijnbljana, Kongresni trg 15. Prodaja tuđi na obroke. — Največja tvrđka in izposojeva'nics v Jugoslaviji. — Velikantka zaloga violin, vsega glaib. orodja, strun [cngros detail] in muzikalij ' | Prodaja na gr?*werna odmaftlla I | Amerikanska tvrd ka „SINGER" ilvalnS strojl Bourne * Cof Hem Vork Je razširila svoje delovanj'e v državi SHS ter je v stanju prevzcmatl vse v to spadajoče posle kakor: urejevanje tvornic s speeijaln.mi .Singer' šivalniml stroji vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega ima v zaloji vse vrste ttrojev za obrt in industrijo kakor tuđi za rodblnsko porabo. Podraialco: LJnbllana, Solenbnrgova ulica 3 In v vsah v*t|lh krajih drlava SHS. j ____________I MahanlEnji ripluunlra 7» nnnnmžla nnuečana. I I Industrijsko-eiektrično podjetje Ini. TURHSEH&Cd. n L|nfc- Jlul, Sodna ulica št. 1 (podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44) priporoča veliko lalogo nlfll/trpninfnnfiif vkmetiiswein UlUllIl UllluiUl IU i obrtne svrhe ter dobavlja promptno polnolarmenike :i * C053 Stanovanje iz 4 sob in z modernim) pritikllnami v nov em poslopju ali v hiSi, i katero gospodar lahko prosto raz "olaga, se nujno IŠče. Eventualno se tuđi za-mcnja proti zagrcb'kemu s 5 sobami v vili. Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod .Ravnatelj 2ćO4" na upravo Slovenskega Narodi. 2604 Kuharica Izurjena, samostojna, se tprojme za takoj. Naslov pove uprava Sloven. Naroda. 2700 3šče stanovanje gospodična pri bo!jŠi obitelji, event. s hrano. Obinite se v hotel „Union** št. 63. 2649 Vajenec poSteu in mar'jiv, dobrih staršev, se sprejme za modno trgovino. Pooudbc pod .Vaienec'2611* na uprav. Slovenskega Naroda. 2611 Prodajalka manufakturne stroke. vestna ter dobra raCunartca, so l*će. Nastop lahko takoj. Ponudbe z navedbo pUv*e brez stanovanja in hrane pod „Zanesljiva 12-2603" na upravo Slov. Nar. 2603 c garetni papir in stročn ce GInvna zatona in samorrodaja A. Lampret( Ljubljana, Nunska ul. 19. 2 70 Naznanilo. Cenj. občinstvu naznanjain, da točim pristno dalmatinsko Urno ?ino .Opolo* in sirer v gostilni po 32 K« čez uiico pa po 3O K. — Gostilna „Pod Di»čoM, Hradeckega vas 48 (pod Gotovcem). 2428 Trgovina z železnino „pri Zlati lopati" Eriavec & Turk (pr«j Hammertchmldt) Llubliana, Vaivazorjev trg 7 nasproti krlževnlftke carkva. Zalog a cementa In karbida. Za nakup manufakturnega blaga se priporoča r občeznana tvrdka i j R. MIKLAUC, Ljubljana, | Lingerjeva ulica, Mestni trg, Pred škofijo. I Svileni kiobuki Sspice in slamniki cafnoveii5?h obi! ^ ▼ velik! liberl po znano niski oenl. ii sata SU?-like I Židovska ulica it- 3. | Sprrnaajn ss isakomfni p.pratilL — Zalii kletaki rata i nlefi Dobili smo vdike količine klobukov znamenitih svetovnih izdelkov pravih Sorsa3inof Antica časa, J. HlckEa sinova (Ceškosiovaška) in TOlneBlh raznih oblik In barv. - - Prodajamo po najnižjih ccnah na veliko. - -Gl*vn! zastopnl^ w vao drtavo ROSTA NIK0UC I DHUO BECORAD, Kne- M!ha lova, M. 1S. M\t Rakove & Zankl prefe A. ZanM sinovi. lovama kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljub^an*. D. z. o* z. SkisdiSie: Novisad. Brzcteui: Merakl, Uubiinna. Telefon: 64. Etnailni laki. Pravi firnei- Barva xa pode, Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vsc vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, ple-skarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tuđi drugi v to sroko spadajoči predmeti. .MERAKL*. Lak za pode. .MERAKL'. linoleum lak za pođe. .MERAKL'. Emajlni lak. .MERAKL' Bronoline. Ceniki se zaeasno ne raspoSilialo! ŠkroSfeue platnice , Cvetjt t vrtt)v sv. FrančlSks" %m ku-pljo. Pon .dbe poS ■' ra upravo Slov. Nar- Cd. 2C8j proda ss hiša enonadstropn*. na nciifer'ji nests. Pn-jasmta daje Steflc Jožef, Selo 31, Moste. Malo stanovanje si takoj odstopi. ? ? KJe se točlfo prlstsa vina?? „Pri Fridrlhu", LJublian.i, Mentn; trg 13, na đvon?ču zraven kleti. Pred k aik'm do*la najbo'jša vina, h^'ošUa ir dolenjska. Čez ulico 2 K ceneir. 248f> Stare]fta prodaiaSka žetl služb« takoj — Ponudbe pod „Pridnoft 2701" na opnvo SI. Nar. 2/01 Kupim večjo množino zakrpanih in dobrih jutnih in papirnih vreč in bal. Ponudbe pod »Juta 2607* na uprav. Siov. Naroda. 2670 trrovtko hi£t> na BleJ.ti na lepem i rcJ j 2 v^er.i inventarjem. Naslov pv-r upra/a Slov. Naroda. J706 Žito v mSetev prejt-m.t ve'jo mrioflno «tp vagon?, pšenico, r.* kor■'.?el;?njcm, dieto ter zdravljenje p:e«navljanja. Nizkc cene. Penzijonat. Glavni zdranik dr. Kurt Linnert. 2.v">7 la Portland cement dalmatinski proizvod na vagona pH tt. R. Forempohcp I drugf Bakar. Telefon 14. Brzojavi i Forempoher. Naznaniio. Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da wm z damšnjim dnevom otvorila hotel in restavrant .MALNER" na Bledu. Prvovrstna kuhinja in to'na po-strežba, fina vina. Priporočam se za obiltn obisk in bekiim z odi. ipo§tova-njem Joalplna Smldf hotellrk.i. ObratovodjB ettai visoke napetosti, izvežban monter, se i5če za Slovcnijo Nastop takoj. Ponudbe pod .Električar/2614" na uprav. Slov. Naroda. Modni salon damskih klobukov Iva S'ler9 Ljubljana Kongresni trg 6. se priporoča z najsolidnejšimi cenami. Sprejema vsa popravila« tuđi prelikanje moških klobukov in slamnikov. 1707 NaroCIte takoj! = Ljubljanski Zvon = sa lolo 1922. Pod novini uredništvom pesnika Pr. Albrechta je letoSnJJ letnik |akr> zan'miv in mnogovrsten. S tretjo Stevilko zaćne izhajati zanimiv zgodovlnski roman, ki je zajet iz srednje veikega aivljtnja koroških Slovencev. Naročnina za ćelo leto rnaJa 60 dintrjev In s«r posije na Tlskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica. Dobi te še Ictnik 1921 (50 Din.) lttnik 1920 (30 Din.) in lctnlk 1919 (30 D>n.) Poltnlna xa vsak letnik 5 Din. 2024 Večje in it zelo dobro vpeljano industrijsko podjetje v Ljubljani i$če v svrho razširjenja in povećanja svoje tovarne z naiman! 500.000 dinarjeu. Ozira se le na trgovsko izvežbane in resne rcflektente. — Ponudbe pod »Napredek/264544 na upravništvo Slovenskega Naroda LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnice: Split, Trst, Sarajevo, I Gorica, Celje, Maribor , Ptuj i Breiioe, Kranj in Novi sad. LJUBLJANA - STR1TARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala sreike rairedne loterije. Telef. štev. 261 in 413. . Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 tattniiu in tlak »Narodne tukama* Z\ inter&tni dci odaovoren Valeotin Kopitar, Jugoslovanska banka d. d. Deln. glavn. K 200,000-000'— Centrala v Osijeku. Rezerve K 50,000-000 Nenjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Kupuje in prodaja devizs fn valute najhulantnejUe. I Obr««t»l« »l«q« aa hranllae knHilo« 1« mm tefcsćl I rafrm pm ■atvtilt obrcstnt meri.