LETO XXX
JULIJ
1981
V	ODGOVORU na vrstice S. Na-pasta v prejšnji številki sem nakazal težave rednega izdajanja MISLI. Ni lahko biti odvisen od milosti in nemilosti podjetja, ki tiska pripravljene članke, da jih pripraviš za ofsetni tisk. Ko bi ob vsaki številki tudi po dvakrat ali trikrat dnevno ne prihajal sitnarit, bi naš mesečnik že pred dvema letoma prenehal. Vzdržal sem v prepričanju, daje bolje kasno kot nikoli, obenem pa želel priti kako do lastnega kompozicijskega stroja.
To sem zdaj dočakal, hvala Bogu in tudi tistim, ki so me pri lem koraku bodrili in nekateri tudi finančno podprli, da bo dolg manjši. Saj MISLI žal nimajo odvišnega denarja
—	naročnina in tiskovni sklad gresta izključno za končni tisk in poštnino. Stroj (IBM Electronic Selectric Com-poser) in nekaj različnih vrst črk s slovenskimi posebnostmi (čžš) je naročen, vzelo pa bo okrog dva meseca, da bo v naših rokah. Cena ni malenkost: skoraj $8,500.
Imen dobrotnikov v ta namen ne bom obvjavljal — morda je bolje tako in za stroj tudi nisem pričel posebne javne akcije. Rad pa bi se na tem mestu iz srca zahvalil vsem in tudi morebitnim bodočim darovalcem. Neki sydneyski rojak je v ta namen poklonil vsoto tisoč dolarjev, drugi 500, spet drugi bo dajal po 50 dolarjev mesečno skozi vse leto. Neka dobrotnica v Melbournu je tudi poklonila 500 dolarjev. Bog povrni vsem in sleherni dar bo še hvaležno sprejet. Ker ne bo objavljen z imenom, bo pred Bogom še večje vrednosti. Dolg pa se bo počasi manjšal tudi s tem, da bodo po nabavi stroja stroški mesečnih izdaj za par stotakov manjši.
Naj še dolgo žive naše MISLI!
— Urednik in upravnik
•
K SLIKI NA PLATNICAH: Naša najvišja božja pot: Višarje (1789 m).
misli
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v cenah knjig ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DLL (SLOVENIAS LANGUAGE MANUAL, PART L and PARI II.) Cena I. dela $7. . II. dela $8.50.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVKNSKO-ANGLEŠKI SLOV AR
v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $8.-
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS. — Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena dva dolarja.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena dva dolarja.
KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 slraneh, s številnimi kuharskimi recepti a/ijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja a/ijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60.
ŠKOF ROŽMAN, L, 11. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprlo s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-).
LJUDJE POI) BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARI A MAUSLRJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem trem delom $10,-
TRF.NUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja C'M. Knjiga je izši i v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in jc vredna branja.
HO.IA /.A KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempeana v obliki molitvenika), ( ena S?. vezani knjigi.
MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2.--
POPOTNIKI (Naj novejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisal Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-.
V	ROGU LEŽIMO POBI TI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE /. NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — 1., 2., 3., in 4. zvezek (zbral dr Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2,—
‘(THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kew, Vietoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništ-vo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., I Dods Street, Brunsvvick, Vic. 3056 - Tisk: Distinction Printing, 164 Vietoria Street, Brunswick, Vic. 3065.
BOŽJE
VSEBINA • Naša dediščina — stran 161 • Vsem — vse!... — O. — stran 163 • Ali ga ni škoda? — Š. M. v “Družini” — stran 165 • Pismo agrentinskih rojakov — stran 166 • Mir — vsakdanji kruh... — Jorg Zink — stran 167 • Popis prebivalstva — važen vir načrtovanja — A.L.C. — stran 167 • Sovjetska politika — Katica Cukjati v “Svobodni Sloveniji” — stran 170 • Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 172 • Izpod Triglava — stran 174 • “Prosite Gospoda žetve...” — stran 176 • P. Bazilij tipka... — stran 178 • Stopil bom k božjemu oltarju... — Intervju z novo-mašnikom p. Bernardom Goličnikom — stran 180 • Vozniki — povest-nadaljevanje 22 — F. Grivški — stran 181 • Naše nabirke — stran 181 • Adelaidski odmevi — p. Janez-stran 184 • Sedež z vlaku — Vinko Brumen, Argentina — stran 185 • Z vseh vetrov — stran 186 • Kotiček naših mladih — stran 188 • Križem avstralske Slovenije
—	stran 189 • Temu se smejejo doma... — stran 191
Omisli
INI
človeške'*'
i
LETNIK 30 — ŠT. 7 JULIJ 1981
NAŠA DEDIŠČINA
Vsemogočni BOG,
OČE vseh ljudi!
Veliki družini
slovanskih narodov si dal sveta brata CIRILA in METODA za apostola evangelija
in učitelja krščanske omike.
V	SVETEM DUHU nas razsvetljuj in vodi, da bomo po njunem zgledu in njuni priprošnji služili svojemu LJUDSTVU ter ostali trdni v veri in ljubezni do CERKVE.
Po našem GOSPODU Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
AMEN
LETO 1948, ki ga imenujemo “pomlad narodov”, je bilo tudi prelomno leto v zgodovini oblikovanja slovenskega naroda, njegovega jezika in kulture: Slovenci smo končno — po dolgem razvoju
—	nastopili pot samostojnega kulturnega naroda.
V	istem času nam je Bog obudil moža, ki nam je bil ne samo vladika, temveč tudi in predvsem duhovni preroditelj in narodni buditelj — Antona Martina Slomška. V popolnem dojemanju poslanstva naših praučiteljev sv. Cirila in Metoda je visoko dvignil naš prapor. Pri tem se je dobro zavedal, da bi slovenskemu prerodu nekaj manjkalo, če bi prezrli velika začetnika, ki sta že pred tisočletjem tudi našemu narodu zaorala trdo ledino verskega in kulturnega oblikovanja. Slomšek je dediščino svetih bratov Cirila in Metoda kot prvi priklical iz pozabe, ko je leta 1851 ustanovil posebno “Bratovščino sv Cirila in Metoda”. Letos obhajamo torej visoko obletnico 130 let te Slomškove ustanove, ki jo je 1. julija 1852 potrdil tudi papež Pij IX.
Nekaj mesecev pred smrtjo leta 1862 je Slomšek v “Zgodnjo Danico” napisal še svoj poslednji obletni spomin Bratovščine. Končal je članek z besedami, ki so bile in so še Slovencem kot njegova oporoka: “Skrbno in zvesto se drevesa prave, edino zveličavne Cerkve držimo, da nas sedanji posvetni viharji ne odtrgajo in goljufivi preroki ne omotijo. Nevarnost je velika, kakor je veliko lažnjivih časnikov in zapeljivih prijateljev. Ne pozabimo največje svoje nezaslužene sreče, kajti smo pravoverni kristjani-katoličani. Za to srečo se Bogu najlepše zahvalimo, ako po bratovščini sv. Cirila in Metoda ločenim sestram in bratom v naročje naše sv. Cerkve pomagamo.”
Zgodovina jev 1100 letih prerastla Ciril-Metodov načrt glede narodne in kulturne vsebine. Njuna bogoslužna in misijonska ideja pa je ostala v polnem pomenu sodobna. Drugi vatikanski koncil je
DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH: SVOJEGA LJUBEGA SINA, NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA NAM DAJ DANES; DAJ NAM GA V SPOMIN, RAZUM IN ČEŠČENJE V ODNOSU DO TISTE LJUBEZNI, KI JO JE IMEL DO NAS, IN DO VSEGA TISTEGA, KAR JE ZA NAS GOVORIL, STORIL IN TRPEL.
Sv. Frančišek
vpeljal domači jezik v liturgijo in za narode, ki danes vstajajo kot enakovredni člani v svetovno občestvo ter sprejemajo Kristusov evangelij, je Ciril-Metodova misijonska metoda v vseh točkah veljavna in živa. Tako naša sveta brata v pravem smislu besed zaslužita naslov “učiteljev vesoljne Cerkve”, saj sta prava predhodnika zadnjega cerkvenega zbora.
Letos v marcu je veliko število Slovencev s svojimi škofi poromalo v Rim, da se zahvali papežu Janezu Pavlu II. za proglasitev sv. Cirila in Metoda za zavetnika Evrope. Zbrali so se tudi v starodavni baziliki sv. papeža Klementa, kjer je Cirilov grob. (Sv. Ciril je umrl v Rimu 14. februarja 869, pokopan pa je v tej cerkvi zato, ker je on s sv. Metodom prinesel ostanke sv. Klementa s Krima v Rim.) V pridigi med mašo na Cirilovem grobu je slovenski metropolit in nadškof ljubljanski dr.Alojzij Šuštar tole posebej poudaril:“...V duhovni povezanosti z vsemi, ki se jih v tej uri in na tem kraju spominjamo, moramo tudi mi spoznati svojo zgodovinsko nalogo in poslanstvo. Delati in prizadevati si moramo, da to, kar je bilo v zgodovini priklicano v življenje, kar je bivalo in še biva, vedno bolj raste, se razvija in utrdi: in to je naša krščanska vera in naša slovenska narodna samobitnost.”
S tem je metropolit za nas Slovence dopolnil misli, ki jih je na istem kraju razvil papež Janez Pavel II, ko je letos 14. februarja obiskal Cirilov grob ter na njem maševal. Tedaj je papež svojo pridigo končal s prošnjo do naših svetih bratov-zavetnikov:1'...Sodelujta, da bosta obe sestrski Cerkvi, katoliška in pravoslavna, v ljubezni in resnici premagali to, kar ju loči, in kmalu dosegli zaželeno polno edinost!... Sodelujta, da se bodo narodi evropske celine zavedli svoje skupne krščanske dediščine, v vzajemnem spoštovanju svojih pravic, in da bodo postali graditelji miru med vsemi narodi sveta!”
Slovenska maša na grobu sv. Cirila v Rimu (19.3.81)
V\—.
Vsem — vse!
NA kljukasto palico naslonjen je sedel pri ulj-njaku svojega brata. Nad osemdesetletni starček ~~ župnik. Kajkrat sem si želel do njega, a si nisem Prav upal. Nekega dne pa sem vendarle stopil do čebel in ga pozdravil.
"Bog vas sprejmi, ” mi je ljubo odgovoril in dvignil glavo. Z redkimi belimi lasmi se mu je igral vetrc. Na suhljatem obrazu je zatrepetal dobroho-ten smehljaj. Izpod povešenih, košatih obrvi so n,u pogledale žive oči, ki so razodevale vse drugačno bistrost kakor njegovo shirano telo.
"Prisedite, ” me je povabil na klopco poleg sebe, “in mi kaj lepega povejte—”
"Kaj bi vam mogel povedati jaz? Povejte mi rajši vi, kaj vse se vam je prigodilo v dolgem življenju. ”
Predirno me je pogledal, se nekam hudomušno nasmehnil in dejal: "Kaj se mi je pripetilo? Ti moj Bog! Prav vse, samo v kelih nisem nikoli padel... ” Veselo mi je pomežiknil, kakor da mi je brez besede poočital: Oj, ljuba mlada radovednost, čemu dramiš, da bi ti brskal po svoji preteklosti!
Za hip sva oba pomolčala. Počasi pa se je star-°ek otajal, se trdneje oklenil palice z obema roka-rria in spregovoril:
"Vse življenje sem se potikal in potikal po gorskih župnijah. Marsikak moj tovariš se jih je bal,
Jaz nikoli. S seboj v službo sem vzel nauk svojega starega spovednika. Takole mi je naročil: 'Kamor koli te pošljejo, pojdi z veseljem! Povsod prideš k ^udem in za ljudi. Pojdi, kakor je naš Zveličar Poslal svoje učence in jim naročil: Brez palice in ^rez torbe potujte! Kakšen nauk Gospodov! Ne hodi med ljudi, da jim boš šiba! Bodi jim Ijube-Zen> kakor jim je bil Kristus! Ne nosi torbe, da si b°š nabral zakladov tega sveta! Misli na to zemeljsko breme se takoj in temeljito otresi! Potem pa skušaj, da boš po svojih močeh in z božjim blago-s/ovom, ki si ga izprosi z molitvijo, po Pavlovo Postal vsem — vse...’ Vidite, s takim naročilom Serri se odpravil na svojo pastirsko službo.
Začetek ni bil lahek. Sicer je pa vsak začetek težak, sem si mislil. Samo, kako naj začnem? Čutil sem, prav do srca sem občutil, kako me žup-Ijani opazujejo, presojajo in precejajo.
V	poletju je bilo. Šole nisem imel, zato pa časa na voljo. Začel sem pri bolnikih. Našel sem stare ženice, ki že mesece niso mogle iz postelje. Ko sem obiska! — nepoklican — prvo, se me je kar prestrašila, tako se je zavzela ob mojem obisku. Vide! sem to silno zapuščenost. Domači seveda so bili vsi na polju pri delu. Z lipovo vejico si je reva odganjala muhe, ki so kar v rojih šumele po hiši. Pogovoril sem se z njo, prebral ji lepo zgodbo v tolažbo in obljubil, da kmalu spet pridem. Tako je šlo od bolnika do bolnika. Kjer je bila revščina, sem skušal z malenkostjo pomagati. Poprosil sem tudi imovite gospodinje — sosede za pomoč. Niso je odrekle.
Najhujše pri nas ljudeh je sovraštvo. Iz samo-goltnosti, zavisti in napuha klije ta strupena zel in jo je težko, težko izpleti. Vem, da sem nekoč po maši pri podružnici to težavo okusit. Od osmih do dveh popoldne smo z vaškimi možaki krotili prepir dveh sosedov, ko je šlo za dobro klaftro zemlje. Ko smo pregovorili enega, naj se nikar ne tožarita, se je drugi uprl in zbežal. In če sem ubežnika došel, preprosil in pregovoril, da se je vrnil, se je umakni! drugi — in začelo se je vnovič. Šele ob dveh popoldne smo zabili kole za razmejitev tiste plahte zemlje. Tisočake bi bita zapravdala brez te sprave.
V	fari je bila dekle — Radgand ji je bilo ime — zala kakor roža. Vse jo je cenilo. Edino to so ji radi očitali, da se ji vidi previsoko do tal. Ni bila le ponosna, res je bila prevzetna. Ljudje so trdili, da ji je prav zato spodrsnilo. In doma? Premožna in zato tudi prešerna družina je kar zdivjala. Ubogo dekle je bito vse obupano in se je zateklo k meni za pomoč, češ da jo gonijo od doma — naj izgine kamor koli. Potolaži! sem jo, kakor sem vedel in znal. Velel sem ji, naj gre za en dan k teti, jaz pojdem pa k staršem. Huda vojska! Zmagala je končno pamet. Toda jasno sem spoznal, da jih ni bolela zabloda, greh: bolela jih je — sramota, iz napuha porojena. Ko sta bila potem ta dva združena v zakonu, ni imela župnija bolj zglednih zakoncev ne pri gospodarstvu in ne v verskem življenju. ”
Starček je premolknil in se zazrl nekam v daljavo, kakor bi v duhu spremlja! sam sebe po vseh klancih in stezah, ki jih je v teku desetletij prehodil v dežju in snegu do bolnikov z Najsvetejšim na prsih. V mislih so mu bili vsi otročiči, ki jih je s svetim krstom pridružil občestvu božjih otrok. Danes so že gospodarji in matere, vsi v utrudljivem delu in skrbeh, kakor takrat njih starši. Desnico je snel od palice in jih vse blagoslovil. V hipu pa se je predramil, se ozrl name in mi dejal:
"Zapeljali ste me, moj mladi tovariš, da sem se preveč razčenčal. Naj mi Bog odpusti to ničemur-nost, saj pozna vse moje slabosti!... ”
Starček se je oddahnil in pogledal na panje v čebelnjaku. “Tale, ki ima na končnici svetegaMarti-na, bo prvi rojil. ” Pokazal je nanj s palico.
“Veliko ste delati. Ni čuda, da so vsi župljani jokati, ko ste se poslovili. Tako sem slišal pripovedovati. ..” sem ga skušal spet spraviti v pripovedovanje.
“Vi, moj mladi tovariš, pomnite, da to, kar sem
vam pravil, še davno ni vse in tudi ni bistvo duhovskega poklica. Bog zahteva od nas, da smo najprej res duhovni, revni delilci božjih skrivnostnih dobrot. Te so tiste, ki rodijo tesni in iskreni odnos vernikov do dušnega pastirja. Bog, njegova milost in blagoslov je tisto, kar daje pravo rast v veri in z njo utrjuje med ljudstvom in duhovnikom ljubezen ter z njo medsebojno spoštovanje.
Naša življenjska pot je tista, ki je od Zveličarja z zgledom začrtana: ‘Hodil je od kraja do kraja in povsod je dobrote delil. ’ Moj mladi prijatelj, ali ne vidite, da se vesoljni svet prenareja? Saj sem zelo odmaknjen v svoji starosti, toda vem, da je prav, če ne teče vse na nekatere kupe, mnogo pa jih je lačnih. Nikar se ne odmikajte delu za skupnost! Po takem razdejanju, kakor nas je doletelo s to strašno vojsko, ne more biti vse v nekaj dneh popravljeno...
Jaz sem si nadelal mnogo žuljev na rokah in me jih ni bilo nikoli sram. Ljudstvo me pa zaradi tega ni prav nič zaničevalo. Prav zaradi tega so mi skušali še bolj ustreči in postreči.
Ko so se Kristusovi učenci vrnili s poti, kjer so oznanjevati ‘brezpalice in torbe’ kraljestvo božje, jih je Gospod vprašal: 'Ali vam je kaj manjkalo?’ Odgovorili so: ‘Nič. ’ Tako se godi že stoletja vsem resničnim oznanjevalcem božjih resnic; vzor takega apostolata je naš svetniški Baraga, ki je med Indijanci v največji skromnosti, v revščini živel dolga leta in mu ni ‘nič manjkalo’. Bit je pač vsem vse...
“In vi?” sem ga rahlo vprašal.
Kako dobrohotno se mi je nasmejal!
“Lej, prazen sem prišel na svet, prazen se bom poslovil od njega. Bratove čebelice pasem in uživam, kar predme polože — kakor je v svetem pismu ukazano. Če bi me ljubi Bog vprašal, ali mi kaj manjka, bi mu z mirno dušo odgovoril: ‘Nič, prav nič!’...’’	O.
XZ>
»Ljudje zahtevajo od svojega župnika govorniški dar kakega Churchilla, čar filmske zvezde, fineso kraljevskega dvora, debelo kožo nilskega konja, organizacijski talent industrijalca, modrost Sokratovo in potrpežljivost Jobovo. Zato so nekateri ljudje razočarani.« George Gray.
Ali ga ni škoda?
TAKA IN PODOBNA vprašanja velikokrat kdo zastavi ali jih slišimo ob priložnostih, ko govorimo o bogoslovcih in duhovnikih, vendar predvsem, kadar govorimo o novomašnikih.
Pa vas vprašam: ZAKAJ GA JE ŠKODA?
Zato, ker je postaven?
Kot da naj bi bil Kristusov namestnik, učitelj nas in naših rodov,nujno “kruljav mož”!
Ker je privlačen in družaben?
Kot da naj bi bil poslanec, kateri naj uči vse narode, yse stanove, vse rase — neiznajdljiv, neprivlačen!
Ali zalo, ker je končal fakulteto?
Kot da tistim, ki delajo z mladino, z otroki, s starši, z ]nvalidi in duševno prizadetimi ni potrebna fakultetna izobrazba!
Ker je potrpežljiv, zgleden, ljubezniv?
Kot da prav od Kristusovih namestnikov ne pričakujejo največ potrpežljivosti in razumevanja z nami, našimi otroki, našo — pa bi včasih rekli — nestanovitno mladino, starčki... Prav od njih pričakujemo vse razumevanje za naše spodrsljaje in našo nemoč!
Ker bi bil lahko dober mož, srečen oče?
Lahko bi bil! Pa vendar pričakujemo prav od teh, ki so se odločili za duhovniški poklic, da bodo za nas vse (ne samo za nekoga) očetovski, da bodo imeli široko in odprto srce za nas vse (ne samo za izbrane).
Pa celibat — kakšna norost!
Se vam zdi? Ali ni celibat vzorec za resnično razpoložljivost lastnih telesnih ter čustvenih potreb in nagnjenj? Do daritve pa pripelje vsaka zrela vera in ne le duhovniški poklic. Jaz bi rekla, da je to tudi podlaga za °dnose med spoloma PRED zakonom in celo v njem.
Ljubezen?
. Naša izkušnja nam pravi: ljubezen do bližnjega izhaja ljubezni do Boga, ljubezen do Boga pa cveti v srcu, er ljubimo bližnjega. Rekli smo: cveti v srcu — in če je srce vzgojeno v samopremagovanju, obvladovanju vo-■!e> če ima določen cilj in trdna stališča, potem se tukaj I ezen *ahk° prav razume. Samopremagovanje in obedovanje volje pa je zagotovo potrebno tudi v zakonu
1	v zavestnem samskem stanu, ne le v duhovniškem Poklicu.
neseb*čen je, nobena stvar ga ne vrže iz tira; če »e tako izkoriščajo, ostane miren!
n najbrž prav ta duša, prav tako odprto srce ve: s čim
večjo dobro voljo in razpoloženjem dela, tem lažje premaguje težave.
Strašno odprt “tip” je, zavzema se za vse (tista, ki bi ga dobila, bi bila lahko srečna!)
Mi vsi smo lahko srečni, ker smo ga dobili! Srečni, če bomo lahko opazili, da je trdno zasidran na NJEGOVIH stališčih tukaj na zemlji, da ima pogled uprt proti nebu, kjer je naš cilj, roke in srce pa na vse strani pri bratih in za brate.
Skoda — tako čudovito poje in celo na kitaro igra! Zamisli, koliko denarja bi lahko zaslužil s svojo sposobnostjo!
Ali nismo zelo'veseli, če slišimo, kako duhovnik z mladino poje, se veseli, jo uči?... Ali nismo veseli, če se naši otroci, mladinci, priključujejo takim skupinam?
Imetje, kariera, zaslužek?
Človek mora darovati sebe, svoj čas, svojo moč, svoj zagon, da drugim pomeni nekaj dobrega. Najbrž se ta, za katerega pravimo “Ali ga ni škoda!” — dobro zaveda: ČE DA SEBE, DA VSE — VEČ NE MORE DATI!
Škoda — zaprl se bo v samoto in postal čudak.
Zmota! Tudi od nas vseh je odvisno, da se ne bo počutil osamljenega. Tudi od nas je odvisno, da ne bo postal čudak. Zdaj, ko se je za poklic odločil, zagotovo čudak še ni. Mi pa žal lahko pripomoremo, da bo postal...
Kako si moremo zastaviti taka vprašanja, če si prav mi želimo — ker imamo sami premalo časa ali pa smo nesposobni, da bi poučevali otroke, mladino — da bi našim otrokom in mladini duhovniki kazali pravo pot, jo bodrili in ji dokazali, da se SPLAČA PRAV ŽIVETI? Prav mi si želimo, da bi lahko “poklepetali” z nekom, ki bi nas razumel ali pa nas vsaj poslušal.
Da bi nas tolažil, nas “dresiral” za življenje?
Ne, saj tolažbe ne sprejemamo, dresirati se ne pusti-
mo! Želimo pa, da nas sprejmejo takšne, kakršni smo. In če ne bodo dobri, ljubeznivi, srčni, potrpežljivi, iznajdljivi, ...vsega tega ne bodo sposobni.
Zato vas še enkrat vprašam: ZAKAJ BI BILO “FEJST FANTA” ŠKODA?
Zdi se mi, da bi taka in podobna vprašanja lahko naštevali brez konca ali vsaj zelo dolgo. Prepričana pa sem, da bi prišli končno do sklepa: SAMO VESELI SMO LAHKO, I)A SE JE ODLOČIL ZA DUHOVNIŠKI POKLIC!
Vse dobro mu zaželimo in ga podpirajmo pri njegovi odločitvi. S svojim življenjem, odprtim, prisrčnim in poštenim odnosom do njega in zavzemanjem zanj mu
bomo dali čutiti, da smo veseli, da ga imamo, da ga smemo imeti. Če bo čutil, da nam koristi — bo srečen in vesel v službi, za katero se je odločil in se dolgo nanjo pripravljal.
Če bomo do njega pozorni, če ga ne bomo pomilovali, ampak ga podpirali, če bomo videli njegovo dobro voljo, če bomo čutili, kako nam želi pokazati pot, po kateri naj bi hodili, da bomo prišli DOMOV — nam bo sposoben tudi dokazati:
“DA JE SREDI TEMNE NOČI ČUDOVITO VEROVATI”.
IN ZAKAJ NAJ BI GA BILO POTEM ŠKODA? Mar zato, ker imamo od njega korist?
Š.M.
PISMO argentinskih rojakov
PRIJETNO je sprejeti pozdrave rojakov iz drugega dela naše Slovenije v svetu, pa četudi so zaradi daljave in naše poštne stavke dospeli prepozno za objavo v junijski številki MISLI.
Mesec kasneje imajo isto veljavo: povezujejo naj nas v eno veliko narodno družino, ki je kljub razdaljam enega srca in enega duha.
Objavljeno poslanico s pozdravi vsem Slovencem po svetu je na letošnjem Slovenskem dnevu v Argentini prebral predsednik Zedinjene Slovenije, arhitekt Jure Vombergar. Odbor jo je poslal številnim slovenskim listom po svetu, med njimi tudi avstralskim MISLIM.
Dragi Slovenci in Slovenke!
Slovenci, zbrani dne 26. aprila 1981 na Slovenskem dnevu v Argentini, iskreno in prisrčno pozdravljamo vse Slovence in Slovenke v domovini, na Koroškem, Goriškem, Primorskem, v Porabju ter tudi ostale, razpršene po vseh celinah sveta.
Kakor vsako leto, tako smo se tudi letos zbrati na Slovenskem dnevu, da znova utrdimo svoje ideale in si znova naberemo moči za njihovo uresničenje. Smo in hočemo ostati Slovenci, hočemo biti svobodni, hočemo sami odločati o svoji usodi. Koliko naših bratov in sester ne živi v polni svobodi, koliko Slovencev je preganjanih in zapostavljenih, eni zaradi vere, vesti in demokratičnega prepričanja, drugi zaradi slovenskega rodu. To je bolečina nas, ki živimo v svobodnem svetu. Tem bratom in sestram v stiski moramo pomagati. Trdno upamo, da bo postala naša domovina zopet svobodna, prosta komunističnega nasilja, da ne bo vedno bolj zgubljala svojega krščanskega in slovenskega obraza.
Pomagati hočemo in moramo tudi bratom v zamejstvu, da jim bodo priznane vse tiste narodne pravice, ki jim gredo po božjih in človeških zakonih.
To so, dragi Slovenci, naše skupne skrbi in skupne težnje. To nas vse združuje v veliko družino, ki je Slovenija v svetu.
S slovenskimi pozdravi!
Buenos A ires, Naš dom, San Justo.
Najesti se in ne več gladovati, je mir.
Napiti se in ne več biti žejen, biti na toplem, in ne več zmrzovati, je mir.
Mir je,
če najdem zavetje v svoji hiši,
če lahko delam in zastavim svoje moči —
to je mir, to je vsakdanji kruh.
Če imam človeka, ki mu zaupam, če se mi ni treba bati samote, prepira in sovraštva in pekla vojne.
Če se mi ni treba bati za otroke, starše ali prijatelje, to vse je kruh, ki ga vsak dan potrebujem, za katerega se vsak dan zahvaljujem.
Mir —
vsakdanji kruh...
Vsakdanji kruh, ki me preživlja, je tudi beseda sočloveka.
Ne morem živeti,
če me ne doseže beseda,
ki jo zame spregovori drug človek.
V njej mora biti zaupanje,
navodilo mi mora biti,
dati mi mora jasnost in prijaznost.
Ni mir,
če ljudje med seboj ne govorijo.
J o r g Zink
Popis prebivalstva — važen vir načrtovanja
ZA SEBOJ imamo naš avstralski popis prebivalstva, Sospodinjstev in stanovanj, ki se je izvršil na zadnji dan Junija. Take popise imamo redno na vsakih pet let. Drugod je različno. V Jugoslaviji ga imajo na vsakih deset 'et- Prav letos so spet popisovali in to v aprilu.
Pomen popisa je v resničnih odgovorih prebivalcev in ne na izračunanih statističnih podatkih (med petletnim obdobjem). Popis pokaže morebitne odklone in napake Pn takem izračunavanju, da se jih popravi in da se me-tode izboljšajo. V Avstraliji uporabljamo metodo linearnega regresivnega modela, to je matematično izravnavanje razmerja med spremembami v prebivalstvu in Predvidenih spremenljivkah. Važnost zanesljivega izravnavanja statističnih podatkov lahko sklepamo iz pub-"kacij, ki jih vsako leto izda avstralski statistični urad. Tako je v katalogu za leto 1980 naštetih okoli 1900 statističnih publikacij iz 700 področij. Te publikacije so Kažipot državnim ustanovam, privatnemu sektorju in skupnosti na splošno.
Popisi niso brez napak. To je odvisno od priprav za Popisovanje, dobro sestavljenih vprašanj in tudi od Ročnih ougovorov. Ko zberejo izpolnjene vprašalnike,
Jih
Pregledajo, popravijo napake pri zbiranju (potom
grafičnega ugotavljanja) in potem podrobno obdelajo Podatke. Včasih nastanejo neznatne številčne razlike j^ed poročili, verjetno zaradi zaokroževanja, kar se vse a"ko prezre.
Vsak popis izzove reakcijo v prebivalstvu in tako tudi elos ni prešlo brez godrnjanja. Vzemimo samo primer ekaterih Slovencev. Prejeli so brošuro statističnega s a o popisu v desetih etničnih jezikih. Razburjali so e. da je v hrvaškem in srbskem in ne tudi v slovenskem e2>ku. Vedeti bi morali, da oblasti že vrsto let objavlja-
jo predvsem v desetih najštevilnejših jezikih, kar j e do neke mere razumljivo.
Statistični urad ga je “polomil” s prestavama v hrvaškem in srbskem jeziku, ki sta se razlikovali po prevajalcu, ne pa po jeziku. Srbski prevod bi moral biti tiskan v cirilici. Prevodi morajo biti v dobrem in lepo zvenečem jeziku, če naj bodo v pomoč novonaseljencem. To je eden izmed mnogih zadržkov za normalen razvoj dela in uporabe jezikov iz Jugoslavije. Seveda je več krivde na posameznikih, kot na oblasteh. S skupinami ni toliko narobe, a dokler ne bodo pometli z oportunisti dvomljive izobrazbe in ravnanja ter postavili na njihovo mesto izobražene ali izkušene ljudi iz svoje srede, ni pričakovati napredka kot ga imajo drugi.
Nekateri uradi izdajo brošure tudi v slovenščini. To je pa bolj izjema kot pravilo. Pravzaprav se je letos avstralski statistični urad zelo potrudil, saj je izdal okrožnici o ljudskem štetju in tudi navodila za izpolnjevanje obrazcev v slovenščini. Ti okrožnici so prejele vse slovenske organizacije. Škoda je, da so poslali vse nekam pozno in slovenski etnični tisk ni mogel objaviti navodil in pripomb za izpolnjevanje. V popisu je bilo eno vprašanje, na katerega so različno odgovorili vsi, ki so prišli iz pluralistično urejenih držav kot je Jugoslavija. Na vprašanje (14), kje sta rojena oče in mati, bi morali oni, ki so bili rojeni v jugoslovanskem državnem prostoru, napisati — Jugoslavija, ne pa morda Slovenija. Po smiselni prestavi “country” pomeni državo, ne pa deželo.
Ko primerjamo vprašalnik iz leta 1976 z letošnjim, hitro ugotovimo spremembe. Po vprašanjih je krajši. Prejšnji je imel 53, letošnji samo 35 glavnih vprašanj.
“Planine
sončne,
ve - moj raj...”
Najvažnejša sprememba je izpuščeno vprašanje o jeziku, ki se ga uporablja poleg angleščine. Kljub intervencijam parlamentarcev, strokovno in etnično zainteresiranih odborov ter posameznikov, se je že pred nekaj meseci zvezni minister za finance odločil za novi formular. Sestava vprašalnika kaže, kaj vlado najbolj zanima in smer vladnega delovanja na osnovi zbranih podatkov za razvoj na gospodarskih in socialnih področij. Ta spremem.ba jQ v soglasju z ostalimi ukrepi zvezne vlade. Vprašanja jezikov naj se prenesejo na deželne vlade, kolikor pa še ostanejo zvezna skrb, skrbi ministrstvo za šolstvo. To je del premika o katerem sem že pisala.
Ker je bilo veliko dela, dopisovanja in razlaganja, bi za zaključek napisala nekaj več o vprašanju jezika, ki se uporablja doma in zunaj poleg angleščine (census 1976
—	v prašanje 19.) Končno se je statistični urad le odločil za objavo rezultatov. So pa omejili analizo, skrčili informacije in omenjali težave pri kategoriziranju. Po tem poročilu naj bi 36 tisoč prebivalcev govorilo slovensko. Nas pa je vsega okoli 20 tisoč. Ker jih niso našteli, ampak napačno sešteli, sem protestirala.
Odločitev vlade je sprejeti, a problem s tem še ni rešen. Zaenkrat je le odložen in slej ali prej je uveljaviti v kulturnih zadevah vskladovanje interesov po principih in ne po številkah. V avstralskih pogojih multikultura-lizma se trudimo za uveljavljanje proste izbire učenja jezika in kulture pod enakimi pogoji z vsemi drugimi. To se mora tudi dopolnjevati z aktivnostjo na etničnem radiu in televiziji. Le tako bomo lahko dvignili kvaliteto.
Za poučevanje vsakega jezika je pouk v osnovnih in srednjih šolah odločilnega pomena posebno v Avstraliji, kjer so velike razlike med prosvetnimi ministrstvi in drugimi institucijami posameznih dežel. Kakor se na splošno lahko med seboj podpiramo, tako je težišče dela na organizacijah v posameznih deželah.
Statistični podatki imajo svojo težo in jo bodo vedno bolj imeli. Zato si oglejmo sedanje razmere. V Viktoriji imamo pet slovenskih etničnih šol; pri verskem in kulturnem središču ter slovenskih društvih. Povprečje zadnjih treh let bo okoli 140 učencev. V N.S.W. so tri etnične šole z okoli 90 učenci, S.A. z eno šolo do 30 učencev in s šolo so pričeli nedavno tudi v Queenslandu. To so približne ocenitve. Slovenske etnične šole bodo morale držati korak z vsemi tekočimi spremembami, ker ni toliko vprašanje stroškov, kot poučevanja in učnega materiala. Poučevanje je treba vskladiti, dočim so ostale aktivnosti, nastopi, prireditve del klubske aktivnosti. V naslednjih mesecih bo treba stopiti skupaj, se opredeliti za definicijo etničnega šolstva, vpoštevati novi zakon o “copyright-u” (dovoljeno kopirati samo 10% enega poglavja, voditi o tem register, ali pa skupno kupiti pravico kopiranja). Mislim, da bo najcenejši in najboljši izhod kupovati knjige.
V	državnih šolah izvršujejo šolske oblasti vsako leto popis študentov etničnega porekla. Vežna je definicija in pa prijava študentov. Po tej definiciji se določuje porek-
lo	po deželi rojstva in po občevalnem jeziku v družini itn. To je sprejemljivo, kljub kakšnemu zadržku. Važno je, da učenci ob popisu v šoli pravilno povejo, da je njihov materinski jezik slovenski, vsekakor ne “jugoslovanski”.
Oglejmo si izvleček iz statistične tabele etničnih študentov, ki govorijo svoj jezik doma:
Viktorija:	1979	1980
•JEZIK:	število	% od skup.	Število	% od skup.
	Študentov	Števila	Študentov	Števila
Slovenščina	830	0.8	868	0.6
Hrvaščina	4,804	4.5	5,128	3.7
Srbščina	3,382	3.2	3,867	2.8
Makedonščina	4,187	4.0	4,506	3.2
Skupaj vseh študentov	105,983	100.0	140,337	100.0
Razlika v porastu je nekaj v spremembi smernic, Predvsem pa naročilo staršev svojim otrokom, da ob popisu navedejo svoj jezik. Za vsak jezik pa lahko računajo, da je število etničnih šudentov precej višje.
Za glavne jezike se štejejo tisti, ki jih govori 1200 ali več študentov in so posebej tabulirani. Manjše jezikovne skupine se ne obravnavajo več statistično. Med te spadajo mi. To je bil tudi razlog, da nismo prišli v poštev za finansiranje raznih programov, ki gredo lahko v desetti-soče dolarjev.
Za nas je najvažnejši kulturni pokazatelj obisk pouka slovenščine ob sobotah dopoldne na srednješolskih središčih. Spodnja tabela upošteva samo Viktorijo in N-S.W., ker drugje še niso razvili takšne vrste šolanja. Pmeniti pa je S.A., kjer skrbijo za pouk okoli 30 študentov pod drugačnimi pogoji.
ščina maturitetni predmet že tretje leto, v Viktoriji pa je bila uvedena šele letos. Prijavilo se je pet kandidatov.
Zanesljive statistične podatke o položenih maturah daje Viktorijski institut za srednješolstvo (VISE). Spodnja tabela vsebuje podatke samo za jezike.
STATISTIKA MATURITETNIH JEZIKOV (HSC) za leti 1979 in 1980
1979	1980
% uspeSno	Število	% uspeSno
opravili kandidatov	opravili
Šolsko leto:	
št.študentov	VIC
slovenščine:	NSW
št.razredov:	VIC
	NSW
skupno število	SSML
študentov	VIC
raznih jezikov:	SSCL
	NSW
1977	1978	1979	1980	1981
150	133	100	55	73
-	35	63	62	61
6	6	6	5	5
—	3	4	4	4
4161	5551	5079	5623	6207
__	1457	1873	2272	2339
PREDMET: Angleščina	Število kandidatov 22,464
Angleščina (za tujce)	1,300
Angleška literatura	4,871
Francoščina	1,253
Italijanščina	614
Grščina (moderna)	504
Grščina (klasična)	-
Nemščina	467
Indonezijščina	392
Hebrejščina	145
Kitajščina	143
Japonščina	79
Latinščina	67
Srbo-hrvaščina	53
Španščina	53
Ruščina	50
Holandščina	30
Turščina	21
Madžarščina ,	21
Poljščina	20
Ukrajinščina	20
Latviščina	12
Litvanščina	12
Češčina	_
72.66	21,974	73.37
80.00	1,251	78.42
72.06	4,322	71.75
81.09	1,163	82.03
66.12	640	72.81
65.87	522	70.69
-	7	100.00
83.94	466	82.19
87.02	390	84.62
74.48	114	70.18
98.60	131	95.42
100.00	83	95.18
97.01	76	93.42
98.11	69	97.10
94.34	62	95.16
98.00	32	100.00
96.67	28	96.43
95.24	33	75.76
100.00	14	85.71
70.00	22	86.36
100.00	21	100.00
91.67	9	88.89
100.00	8	100.00
-	4	100.00
Slovenščina v Viktoriji je utrpela mnogo škode, ker je bil proglašen moratorij za nove HSC predmete zaradi re°rganizacije, ki se je zelo zavlekla. V NSW je sloven-
Po bežnem prikazu statističnih podatkov upam, da bodo slovenski študenti in starši dodali svoj glas o jeziku in poreklu. S tem bodo pripomogli, da ne bomo prikrajšani tam, kjer so številke upoštevane. Če je posamezniku tudi vseeno, naj se ne potaji in le odda svoj glas ter stori uslugo slovenski skupnosti.
A.L.C.
JLgk
. SOVJETSKA«——*^
POLITIKA*
NEKAJ dni pred smrtjo je češkoslovaški predsednik Edvard Beneš zaupal svojemu prijatelju: “Vsi brez izjeme lažejo. To je izrazita lastnost vseh komunistov, posebno ruskih. Moja največja življenjska napaka je v tem, da sem se do zadnjega upiral tej resnici. Vse njihove obljube so bile ena sama laž: cinično in hladnokrvno so me prevarali. Vse, kar so Sovjeti zagotavljali meni in Masaryku, ni bilo nič drugega kot preračunana in premišljena goljufija.”
Nedvomno je, da človeška zgodovina še ni doživela take makiavelistične politike, kot jo vodi Sovjetska zveza. Najvažnejši cilj sovjetske zunanje politike je “izvoz” revolucij. Konkretnejše: “Izvoz” prevratniških gibanj, ki naj bi imeli za cilj preobraziti režime v sovjetske satelite.
V	bližnji pretekli sovjetski politiki imamo nešteto primerov take kameleonske politike. Omenimo ob tej priliki le enega neštevilnih iz Stalinove dobe. V španski revoluciji je Stalin z največjim interesom podpiral “rdečo republiko” proti “fašizmu”. Samo nekaj mesecev po koncu državljanske vojne v Španiji (aprila 1939) pa je hladnokrvno — kot bi sprememba ne bila niti najmanj protislovna — podpisal (avgusta 1939) prijeteljsko pogodbo o nenapadanju s Hitlerjem. Ob tej priliki je Stalin vpričo Molotova in Ribbentropa nazdravil “foihrerju”: “Ker mi je znano, kako vas ljubi nemški narod, vam iz srca želim še mnogo zdravih let....” Za tem dejanjem so sledile še neštevilne podobne sovjetske poteze, vsaka “najprimernejša” okoliščinam.
Taki in podobni prefinjeni reklami in propagandi so nasedli mnogi in mnogi še nasedajo. Prva žrtve komunistične propagande so državljani v sami Sovjetiji, kjer velik del prebivalstva še vedno živi v prepričanju, da se jim godi bolje kot ljudem v zahodnih državah. Drugi del naivnežev je med nekaterimi socialisti in celo med “evrokomunisti”, ki so mnenja, da so žrtve potrebne za časa državljanskih vojn, ki naj bi nastale zaradi socialnih krivic. Ti opravičujejo nasilje za dosego oblasti, ki naj bi vzpostavilo neke vrste “obljubljeno deželo”, potem pa naj bi se oblast “demokratizirala”... Pripadniki teh levičarskih strank smatrajo, da je bila ruska revolucija nujna in jo zagovarjajo, ne verjamejo pa, da bi Sovjetija vodila imperialistično politiko in da uporablja zločinske, nehumane metode.
Ni dolgo tega, kar je v New Yorku izšla izredno zanimiva knjiga “Mreža terorja”, izpod peresa Claire Ster-lingove. Ta knjiga je povzročila v Evropi, pravo presenečenje. Časnikarka Sterlingova v knjigi temeljito in dokumentirano obravnava prevratniška gibanja. Organizaciji ETA (Baskovska teroristična organizacija) in IRA (Irska revolucionarna vojska) imata vsaka svoje poglavje. Predvsem je zanimivo dejstvo, da je avtorica
pričela raziskavo o tej temi, ker je gledala na trditve zahodnega sveta o komunistični nevarnosti kot na izmišljotine in slabonamerne trditve. Po večletnih zasledovanjih komunistične aktivnosti in na podlagi dokumentov pa je prišla do zaključkov, ki presegajo povprečne trditve in mnenja demokratičnega sveta. S svojimi raziskovanji je ugotovila, da obstajajo tesne povezave med irskimi, baskovskimi, brazilskimi in urugvajskimi teroristi. Ob tej ugotovitvi je treba omeniti, da se ETA še vedno hoče svetu prikazati kot “izključno baskovska skupina, ki se bori za etnične pravice”.
Iz podatkov v knjigi je razvidno, da je ETA imela prve vojaške vaje na Kubi v Guinesu blizu Havane že leta 1964, vodil jih je pa sovjetski polkovnik Vadim Ko-čergin. Vežbanje je bilo osredotočeno na taktike za prevratna dejanja, sabotaže in ugrabitve. Leta 1966 je bila v Havani na Kubi trikontinentalna konferenca — Afrika, Azija, Amerika —, kjer so se menili predvsem o najnovejši in najučinkovitejši strategiji za svetovno revolucijo. Dve leti pozneje je ETA imela vojaške vaje pod kubansko in sovjetsko komando v Alžiru. Poleg španskih teroristov so se na alžirskem ozemlju tedaj.urili tudi komunisti iz Italije, Nemčije, Palestine ter skupini IRA in “Črni panter”. Leta 1971 sta se tesneje povezali skupini IRA in ETA. Eden važnih načrtov na poti za pridovitev oblasti, se zdi, je bil umor vplivnega španskega generala Čarrera Blanca. Atentat nanj je uspel. Pri tem atentatu so aktivno sodelovali tudi — švicarski teroristi.
Sestanki med baskovskimi in irskimi teroristi so bili dolgo časa v “Španskem centru” v Londonu, kjer so skrivali svojo dejavnost za kulturno in socialno dejavnostjo. Na teh sestankih so pripravili vojaške vaje v Dublinu na Irskem in v Severni Irski, ki je pod britansko nadoblastjo. Glavno zvezo med obema terorističnima organizacijama ETA in IRA vzdržuje bivši duhovnik Jau-regui. Leta 1974 je baskovska teroristična organizacija navezala stike še s IV. (trockistično) internacionalo in s kitajskimi komunisti.
Po Francovi smrti so španski teroristi na sestanku v južni Franciji sklenili, da bodo osredotočili vse svoje sile v napore za zrušitev demokratične vlade. Od leta 1976 nudita vso pomoč evropskim teroristom tudi Bumediene v Alžiru kot Gadafi v Libiji; v Libiji so bila tudi precej let v Bengaziju vojaška vežbališča teroristov.
Leta 1978 so se na važnem zborovanju na Portugalskem srečale tri teroristične skupine: Irski IRA in baskovski ETA so se pridružile italijanske Brigate rosse (Rdeče brigade). Na tem sestanku so sklenili povečati svoje fonde za izvajanje širokih akcij. Prav kmalu so dobili izredno lepo priliko in so v Franciji naropali 4,000.000 dolarjev, ki so bili namenjeni socialnemu fon-
du francoskih rudarjev. Policija je seveda na to akcijo močno reagirala in skušala na vsak način priti tatovom na sled. Kakšni so bili izsledki francoskih varnostnih sil? Izgnali so v zvezi s to akcijo najprej direktorja sovjetskega letalskega podjetja Aeroflot Olega Suranova in februarja 1980 še glavnega tajnika sovjetske ambasade v Parizu Anatolija Krasiljikova.
Po smrti Maocetunga je prevzela Sovjetska zveza spet popolno in izključno varuštvo nad vsemi evropskimi terorističnimi organizacijami, ugotavlja časnikarka Ster-lingova.
Po smrti Maocetunga je prevzela Sovjetska zveza spet popolno in izključno varuštvo nad vsemi evropskimi terorističnimi organizacijami, ugotavlja časnikarka Ster-lingova.
Zgoraj navedeni podatki so le majhen del odkritij, do katerih je prišla ameriška časnikarka. Ta v povzetku ugotavlja iz dejanj in dogodkov, opisanih v knjigi, da je Sovjetska zveza pripravljena izrabiti vsako priliko za širjenje sovjetskega imperializma. Ker se v Evropi težko sklicuje na socialne krivice, izrablja v svoje namene kakršnekoli argumente. Tako — kak paradoks! se tero-
ristične organizacije “bore” za versko svobodo, za zatirane katolike, največkrat pa se poslužujejo etničnih in avtonomističnih želja v raznih evropskih državah.
Ker pa v življenju le ne teče vse tako gladko in enostavno, kot bi si želela Sovjetska zveza, imajo tudi Sovjeti sem ter tja “smolo”. Tako se jim dostikrat ne posreči popolnoma izrabiti svoje vohunske službe po ambasadah, celo v Španiji ne. Čeprav imata Sovjetska zveza in Španija diplomatske vezi šele od leta 1977, je moralo v tem kratkem času zapustiti ibersko zemljo že kar osem sovjetskih visokih funkcionarjev. Ti so se malo preveč posvečali poslom, s katerimi so ogrožali špansko varnost.
Ob tem pa je jasno, da se Sovjetska zveza pripravlja za bodoče čase in da vodi premišljeno kratkoročno in dolgoročno politiko za dosego nadvlade nad svetom. Pri vsem tem je tudi jasno, da Sovjetija od določenem času ne bo imela pomislekov prikazati se narodom v vsej okrutnosti, če bo to v njenih načrtih, brez ozirov na svetovno javno mnenje; in prav tako je ne bo dosti motilo, če ne bo niti formalno izpolnjevala mednarodnih demokratskih principov.
KATICA CUKJAT1
Pogled s Sv. Višarij preko Lovcev na Montaž
MLADINSKI KONCERT
. . . bomo priredili	tudi letos, da ostanemo
zvesti že šestletni tradiciji.	Bo kot običajno	med počitnicami, na	nedeljo, 23. AVGUSTA
popoldne v dvorani melbournskega verskega središča. Veseli bomo, če bo za nastop kaj prijav tudi iz drugih krajev, drugače pa bo pač krajevnega značaja. Dobiček prireditve je zopet namenjen Fondu za bodoči DOM POČITKA.
Ker bodo glasbeni in	pevski nastopi	—	kakor so bili že tri	leta — brez tekmovanja,
zato odpadejo tudi pogoji prvih let. Pogoj	je	le eden: da nastopa	slovenska mladina, ki se
pravočasno prijavi z glasbeno ali pevsko točko, skupinsko ali posamič. Kdor želi nastopiti, naj do konca julija predloži svoj spored, da ga po dogovoru uskladimo s celoto in n« bo ponavljanja istih pesmi. Zadnji prijavljeni bodo prišli v poštev le, če trajanje koncerta še ne bo izpolnjeno. Z, ato pohitite! Ustregli boste s tem tudi nam in nam olajšali planiranje prireditve.
V	slučaju, da ne bi bilo dovolj mladinskih priglašcncev, bomo k sodelovanju kot goste povabili tudi starejše člane naše skupnosti.
Prepričani smo, da bo z dobro voljo in sodelovanjem tudi letošnji KONCERT lahko lep uspeh, ki nam bo v domači sproščenosti nudil obilico užitka.
izpod
a
X..
syolneyskih šibijo ov
SLUŽBE BOŽJE pri Sv. Rafaelu v Merryland.su so vsako soboto zvečer ob sedmih (velja za nedeljsko mašo), ob nedeljah pa ob 9.30 dopoldan. Prilika za sveto spoved je pol ure pred vsako mašo. Prosim, upoštevajte, da je zdaj samo en duhovnik in je treba končati spovedovanje najkasneje pet minut pred pričetkom službe božje. Zato pridite k spovedi pravočasno! V avgustu in v prvi polovici septembra boste imeli priliko opraviti zakrament sprave pri tujem spovedniku, med nami bo slovenski pater Bernardin Sušnik OFM. Zlasti velje to vabilo za tiste, ki še niso opravili letošnje (pa morda tudi ne lanske, predlanske...?) velikonočne dolžnosti.
Ko že govorim o spovedi, naj omenim, da imate vsi, ki potujete v domovino na obisk svojih dragih, lepo priliko za dobro spoved v raznih Marijinih božjepotnih svetiščih. Saj vsakdo obišče vsaj katero od naših božjih poti: Brezje, Sveto Goro, Trsat, Ptujsko goro... Mislim, da je prav, da tudi tak obisk vključite v svoj počitniški spored. Pred leti sem nekemu rojaku to omenil (da bo imel lepo priliko za sveto spoved, ko bo doma na obisku), pa sem zadel v živo: vidno neprijetno je bil iz-nenaden. Iz njegovih besed sem spoznal, da tega nikakor nima v načrtu. (Kakšen pa bi bil odziv pri tebi, ki bereš te vrstice?)
PRVA SOBOTA je v avgustu pred prvim petkom — že 1. avgusta. Tokrat bo sveta maša izjemno že ob šestih zvečer — zaradi naše Dobrodelne večerje, o kateri pišem tudi posebej. Po sveti maši kratka Marijanska pobožnost. Enako 5. septembra.
PRVI PETEK je 7. avgusta: večerna maša ob sedmih in pobožnost v čast Srcu Jezusovemu z blagoslovom. Isto velja tudi za prvi petek v septembru (4. septembra).
MARIJINO VNEBOVZETJE je zapovedan praznik (15. avgusta) in letos na soboto. To je največji Marijin praznik, zato poskrbite, da bodo vsi člani vaših družin pri službi božji. Pri Sv. Rafaelu bomo imeli praznično mašo ob 9.30 dopoldan in ob sedmih zvečer.
MARIJANSKA TRIDNEVN1CA kot priprava na praznik Marijinega vnebovzetja bo v naši slovenski cerkvi od četrtka (13. avg.) do sobote. Vsak večer bo sveta maša in govor o Mariji, na praznik sam pa tudi pri dopoldanski maši. Tridnevnieo bo vodil p. dr. Bernardin Sušnik, ki bo prišel med nas za šest tednov ob koncu julija.
Fr. Valerian Jenko O.F.M.,,
Sl. Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in slan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Slovenske seslre — frančiškanke Brezmadežne, Sl. Raphael’s Convenl 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160, Tel.: 682 5478
WOLLONGONG ima slovensko službo božjo v nedeljo 9. avgusta ob petih popoldan v Vila Maria. Od treh do maše je slovenska šola v stolnični dvorani. Naslednja slovenska maša bo 13. septembra. Ker so takrat počitnice, ne bo slovenskega pouka.
CANBERRA ima slovensko mašo v nedeljo 16. avgusta zvečer, naslednjo pa 20. septembra ob isti uri. Tudi kraj je seveda isti.
NEWCASTLE: slovenska služba božja na nedeljo 30. avgusta v Hamiltonu ob šesiih zvečer. Po maši običajna čajanka v dvorani.
PRI KONGRESU, ki je bil v Wollongongu v drugi polovici junija, smo lepo sodelovali tudi Slovenci. V nedeljo 21. junija je bila posebna etnična služba božja, pri kateri smo s škofom Murrayem somaševali izseljenski duhovniki. Za našo narodno skupino je Margaret Hatežič povedala v lepi slovenščini tretjo od prošenj vernikov. Pri darovanjski procesiji je skupaj z Marijo Brodnik prinesla k oltarju ciborij s hostijami. Težko je reči, koliko je bilo pri tej maši ljudi, ker so bili pomešani z drugimi narodnostmi. Naslednjo nedeljo pri procesiji po bližnjih ulicah pa je bila naša narodna skupina vidna po številu in zlasti po narodnih nošah. Vsem hvala za udeležbo: res smo bili častno zastopani. Zahvaljujem se tudi tamkajšnjemu društvu “Planinka” za organizacijo in udeležbo narodnih noš pri tej verski manifestaciji.
III. DOBRODELNA VEČERJA v prid našega gradbenega fonda bo v soboto 1. avgusta ob sedmih zvečer v SHERIDAN HOTELU (Reception Room), vogal McCredie & Fairfield Rds., Guildford. V junijskih MISLIH smo sicer objavili, da bo ta naša prireditev v Black-townu, kot sta bili pretekli dve taki večerji. Iz raznih razlogov smo morali kraj spremeniti. Cena večerji je 15 dolarjev na osebo. Rezervirajte si mesto po telefonu (637 7147, ali pa nova številka naših sester: 682 5478).
\VALKATHON za gradbeni fond naše dvorane bo letos zopet na zadnjo avgustovo nedeljo, 23. avgusta, po nedeljski maši. Pot bo ista, kakor je bila pretekla leta in nam je že poznana: do Villavvooda in nazaj. Dolga je okrog trinajst kilometrov. Mladino naprošamo, da se zopet uvrsti med pešače, odrasle pa seveda, da sponzori-
rajo mlade in jim dajo veselje do te naše prireditve. Da smo finančnih sredstev potrebni, ni treba posebej ponavljati. Saj smo imeli zadnje čase pri gradnji dvorane velike izdatke. Storimo vse, da bo letošnji Walkathon najboljši od vseh doslej! Med tem, ko bo mladina na poti, bodo starejši lahko piknikovali na cerkvenem dvorišču in čakali nanje.
Dne 18. aprila letos je v Westmead bolnišnici v Syd-neyu umrl FRANC HOLZMANN. Rojen je bil 7. oktobra 1907 v Mariboru v družini Franca in Ane r. Jurko. Leta 1937 se je pravtam poročil z Viktorijo Potočnik iz Slovenske Bistrice. Po poklicu je bil strojevodja, tu v Avstraliji, kamor je emigriral leta 1950 na ladji Brasil”, pa je bil zaposlen pri podjetju Cookson Pty. Ltd. Dom si je napravil v St. Marys, kjer zapušča ženo, dočim sta sinova Bruno in Hans že poročena. Pogrebna maša je bila opravljena v St. Marys in na tamkajšnjem Pokopališču je pokojnik našel svoj zadnji zemski dom. R.I.P. Sožalje domačim!
V	četrtek 25. junija je v zgodnjih jutranjih urah na svojem domu v Strathfieldu izdihnil MILAN HREŠČAK. Pokojnik je bil rojen 5. decembra 1940 v Ilirski Bistrici kot sin Josipa in Pavle r. Valenčič. Na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1930, se je poročil z Magdo Čuk. Po poklicu je bil trgovec. Ob končani vojni lela 1945 se Je z družino preselil v Trst, kjer je ostal do leta 1979, ko Se je z ženo podal v Avstralijo za svojima hčerkama. Toda kmalu po prihodu med nas je zbolel in moral kar štirikrat pod nož, kar pa mu žal ni moglo vrniti zdravja. Svojo hudo bolezen je vdano prenašal. K pogrebni maši na soboto 27. junija smo se zbrali ob njegovi krsti v slo-venski cerkvi sv. Rafaela, nato smo ga spremili na zadnji Poti v Rookvvood na slovensko pokopališče. Poleg žene Magde zapušča pokojnik v Avstraliji hčerki Aleksandro P°r. Lajovic in Nevo por. Durlak, v domovini pa sestri Vido por. Grahor in Jožico por. Gržina ter bratranca duhovnika Ladka Šircelj.
Pokojni Milan ni bil znan širšim krogom le zaradi svojega trgovskega poklica, ampak je bil v življenju spoštovan kot poštenjak pri vseh, ki so prišli z njim v stik. Zelo rad je tudi pomagal potrebnim in je podpiral mnoge revne dijake pri študiju. Znano je tudi, da je v dobi fašizma rešil dve vasi v okolici Ilirske Bistriced pred Prisilno preselitvijo v Italijo: za vaščane je plačal davek, ^er ga sami niso zmogli. Bil je tudi zelo talentiran in se je hitro naučil jezika: sedem jih je govoril. Še kot mladenič Je Pri esperantskem društvu prejel nagrado, ker je ob es-Perantski govorici osebe znal po naglasu ugotoviti, kate-remu narodu kdo pripada.
Pokojnik je s soprogo lansko leto, prav na praznik ^v- Jožefa, obhajal zlato poroko z zahvalno službo °ožjo v slovenski cerkvi. Rad je prihajal k nam in še po Prvi operaciji nam je brezplačno pomagal s pisarniškimi m knjigovodskimi posli. Redno sleherni mesec je prispe-val tudi za naš gradbeni sklad ter z zanimanjem sledil napredku verskega središča. Veliko je bral in tudi velikopotezno podpiral dober tisk, že leta pred prihodom v Avstralijo je bil naročnik in dobrotnik MISLI.
Blagega pokojnika se spominjajmo v molitvi, družini in sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
V	spomin pokojnemu MILANU HREŠČAKU so namesto cvetja na grob poklonili za bodoči Ambrožičev dom: Senator Miša Lajovic $50.-, soproga pokojnega ga. Magda Hreščak $30,- ter Neva & John Durlak $30.-Vsem za darove, ki ne bodo zveneli kakor bi cvetje na grobu, iskren Bog povrni!
Nisem še poročal o LAZARJU FURLANIČ, ki je živel s svojo družino v Lake Heights in je umrl v Wol-longongu prav na božični dan, 25. decembra 1980. Rojen je bil 3. junija 1915 v Škofijah pri Kopru kot sin Lazarja in Ane r. Starc. Leta 1947 se je v Ospu poročil z Julijano Vodopivec. V Avstralijo so prišli Furlaničevi na ladji “Flaminia” v decembru 1960. Pokojnik je veliko pretrpel, saj je bil bolan okrog 14 let. Najprej je bolehal za bronhitisom, nato so odpovedale ledvice. Več let je moral po večkrat tedensko na dializo v Sydney, kasneje vsak drugi dan v Wollongong. Končno je dobil pljučnico in ji je podlegel. Pred smrtjo je prejel svete zakramente. Pogrebna maša je bila v Warrawongu, nato je sledila upepelitev v Daptu, pepel pa so poslali v pokojnikov rojstni kraj. R.I.P.
Dasi poznoj naše sožalje družini: poleg žene Julijane žaluje tudi sin Idelio in hčerka Flavia, oba seveda že odrasla.
Sožalje izrekam tudi družini BOSA v Bargo, N.S.W., ob izgubi dobre žene in matere MARIJE r. Primožič. Pokojnica je bila rojena v Cerknem 3. maja 1915 kot hčerka Martina in Marije r. Prezelj. Pogrebna maša je bila v Pictonu, pokopana pa je bila na pokopališču v Bargo. R.I.P.
OBISK MAME, ki je že zelo ostarela in oslabela, imam na sporedu za mesec avgust in prvi del septembra. Izrabil bom priložnost, ko bo tukaj p. Bernardin, ki bo v moji odsotnosti opravil vse potrebno, zlasti slovenske maše v našem verskem središču, kakor tudi v Wollon-gongu, Canberri in Newcastlu. Odpotujem 4. avgusta, vrnil pa se bom 11. septembra. Med tem obiskom bom skušal tudi kaj urediti glede pomočnika, ki nam ga obljubljajo že eno leto, pa je doslej ostalo samo pri obljubah in izgovorih. Upam, da bom po vrnitvi lahko kaj več povedal tudi o tej zadevi.
Doma se bom vseh rojakov spominjal v molitvi na naših božjih poteh, posebno na Brezjah, na Sveti Gori in na Ptujski gori.
P. VALERIJ AN
izpool
*r»
» ' > f'
frigloivoi
ZANIMIVE so številke, ki jih je objavilo ljubljansko "Delo” 3. marca letos. Po teh številkah redno bere "Delo" četrtina Slovencev, občasnih bralcev pa je 26 odstotkov. "Nedeljski dnevnik” bere tretjina Slovencev, tednik "Jana” pa ima 20 odstotkov bralk. “Ljubljanski dnevnik" ima 17 odstotkov rednih bralcev, mariborski "Večernik” pa 15 odstotkov. Po istem poročilu naj bi bila tudi priljubljenost verskih listov nekoliko manjša kot je bila pred leti. Krog "Ognjišča” je ostal približno enak. dočim "Družino" bere sedaj redno le 8 odstotkov bralcev (prej 12).
Na vprašanje, ali je treba za dobro informiranje brati tuje liste in poslušati tuje radijske postaje, je 41 odstotkov vprašanih izjavilo, da ne porebujejo tujih informacij. Da je za dobro informiranost nujno treba brati tuje liste in poslušati tuje radijske postaje, je menila komaj četrtina vprašanih.
DUH VELIKIH JEZER je naslov najnovejšega živ-Ijenjepisnega dela o misijonarju Frideriku Baragu, ki ga je napisal znani tržaški pisatelj Alojz Rebula, izdala pc celjska Mohorjeva družba med svojimi rednimi knjigami. Pisatelj je nekako nanovo odkril našega ol-
r
Opali
Ogleduješ po lepem darilu, /lasti morda pred obiskom domovine?
Oglasi se pri nas: imamp bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . .
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOVACS GEMS & MINERALS
291-293 VVATTLETREE RO A D,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
f
1'
V
r
r
i'
i’
r
i-
r
i' \-\-r r r r r r ir r v r r r r
tarnega kandidata Baraga, ki je — kot pravi — “z nezgrešljivim žarom heroja duha” blestel na katoliškem firmamentu prejšnjega stoletja. Pisatelj se je opiral na izpričano biografsko gradivo ter je poleg tega nedavno tudi sam prehodil obširno Baragovo deželo okrog Velikih jezer Severne Amerike.
Rebula je danes vsekakor naš zamejski in vseslovenski vrhunski pisatelj, ki nam je v svoji umetniški dovršenosti slovenske besede dal že lepo število literarnih del. Tudi ta Baragov življenjepis je po oceni kritikov napisan sočno ter je v njem pisatelj razvil vse svoje umetniške sposobnosti.
MEDNARODNO smučišče se obeta na jugoslovansko-ilalijanski meji. Poročilo iz Trsta pravi, da so na Kaninu sklenili pogodbo, da bodo smučišča z obeh strani povezali z žičnicami. Tudi pravno stran — spremembo mejnih predpisov — so menda že ugodno rešili. Italijanski zastopnik je povedal, da je mednarodno smučišče takega pomena, da bo povezavo z žičnico podprla tudi Evropska gospodarska skupnost.
Na Koroškem je padel predlog, da bi enako zadevo uresničili s projektom izgradnje Pece. Deželni glavar Wagner je na svojem neuradnem obisku Slovenije predlagal predsedniku slovenske vlade Zemljariču čimprejšnjo uresničitev projekta.
MED TUJIMI ŠTUDENTI je v Sloveniji vsako leto veliko Afričanov. Novinarji so vprašali črnega študenta ekonomije, Dadija Mahadjirmira iz Čada, kakšni so njegovi vtisi o Sloveniji. Nič kaj lepega spričevala ni dal Slovencem. Dejal je, da se je kljub naklonjenosti pristojnih oblasti težko vključiti v slovensko življenje, zato se on in ostali afriški študentje bolj družijo s tujci. Po njegovem mnenju je pri posameznih Slovencih še precej rasistične miselnosti, zlasti med mladino. “Sprva smo se s Slovenci skušali čim bolj približati, toda ti so se pokazali kot zaprt in hladen narod. Pogosto se mi zgodi, da me mladostniki na cesti zasmehujejo”, je povedal afriški študent iz Čada ter pristavil: "Komaj čakam, da se dokončno vrnem domov. Ne bi hotel živeti v tujini . .
RADIO VATIKAN je pred kratkim poročal o neki sestri Mariji Vinceniji Sereni kot najstarejši redovnici na svetu. Dopolnila je 101 leto. Pa je moral kmalu popraviti na račun — slovenske sestre Andrejc Bezeg, ki je stopila že v 103. leto življenja. Naša stoletnica je Belokranjka, rojena 4. aprila 1879 v Semiču. Je članica sester rioterdamk in živi že od leta 1901 v Ilirski Bistrici, kjer so noterdamke svoj čas vodile dekliško šolo. To so jim vzeli in poučevati v povojni stvarnosti ne smejo več, je pa tam še 24 sester, ki žive skupno redovno življenje. Sestra Andreja je svoj čas poučevala nemščino, privatne inštrukcije v nemščini pa je dajala prav do svojega devetdesetega leta.
"Vsi me imajo radi in jaz imam rada vse.” pravi naša stoletnica, kateri želimo tudi mi v Avstraliji vse dobro do novih rojstnih obletnic.
LETOS je bilo že deseto vsakoletno mladinsko romanje na Brezje in četrto na Ptujsko goro. Nad tisoč mladih kristjanov iz vse Slovenije je peš, nekateri res oddaljeni pa s kolesi, v noči od 26. do 27. junija opravilo svojo romarsko pot. Medškofijski odbor za študente je določil kot vodilno misel letošnjega romanja geslo: Razrušiti notranje ječe! To se pravi: osvoboditi se sebičnosti, zakrknjenosti, sprejeti ozračje odprtosti in prijateljstva, v sebi in v svetu razkrinkavati vsako zlaganost 'n krivico... Ti mladi ljudje iščejo poglobljenosti v veri
—	kljub okolju, ki je razkristjanjeno in njih iskanju nenaklonjeno. Zanimivo, da ta vsakoletna romanja pritegujejo vedno več in več krščanske mladine.
TURNIŠČE JE znana prekmurska božja pot. Odrasli
2	mladino v župniji so začeli prenavljati svoje starodavno svetišče, ki se imenuje “Marija pod logom”. Poletni meseci so s počitnicami kot nalašč za to. Farani so sami Prekrili streho, namesto dotrajanega zvonika so postavi-
li	novega, v notranjosti cerkve pa urejajo toplotno izola-ClJo in še precej drugih novosti. Ob raznih večjih ter drobnih delih so otroci in mladina prispevali za obnovo svetišča 3000 prostovoljnih ur, vsega vloženega dela pa Je doslej nad 5000 ur. Pridni so turniški farani, ali ne?
SNEG IN ZIMA pobereta na slovenskih cestah 60 odstotkov denarja, ki je namenjen za vzdrževanje. Letos Pa je bilo še hujše, saj je zimska cestna služba delovala eelih 151 dni. Cestarji so porabili kar 21.637 ton soli, kar Je izredno veliko. Prejšnja leta so jo porabili le okrog '2.000 ton — tudi ta primerjava priča, da je bila zadnja zima res izredna.
umri, je 5. julija na svojem domu na Viru pri Domžalah dr. ŠTEFAN STEINER, dekan bogoslovne 'akultete v Ljubljani in izredni profesor moralne teologe. Rojen je bil leta 1926 v Beltincih, kamor so ga pre-Peljali k pogrebu na domače pokopališče. Duhovnik je Postal leta 1953, doktor bogoslovja pa leta 1961. Od lani je mučila zahrbtna bolezen in mu izpila vse življenjske moči. Bil je zelo delaven tudi kot teološki pisatelj ln je njegov odhod za slovensko Cerkev velika izguba.
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.VV., 2040
TAX CONSULTANTS —
INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FERFOLJA,
J. M THAMF.
F. WF.INBF.RG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff. Companies”.
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in '560 4490
NA SESTANKU, ki so ga imeli dne 9. junija letos na Brezjah slovenski škofje z višjimi predstojniki slovenski redovnih skupnosti, je koprski škof Jenko razkril zaskrbljenost glede svoje škofije. Med 210 duhovnijami je kar 75 mest nezasedenih, versko življenje pa je v primerjavi z drugima dvema slovenskima škofijama slabše. Lansko leto je bilo v koprski škofiji le 2018 krstov, cerkveno pokopanih ljudi pa je bilo 2188. Krščenih je samo polovica rojenih otrok in od 370 otrok rojenih na področju župnije v Kopru samem je bilo krščenih le 110 novorojenčkov. Mesto ima velik dotok muslimanskih otrok.
PODSREDA,
naselje
na Kozjanskem
GOSTIJO
To gov« denarja' in brez I in svoj 1 dobro ie Poslušaj
na tem®
' 0 vsi žejni, pridite k vodi! Tudi vi, ki nimate P'te žito in jejte! Pridite, kupite žito brez denarja 'n mleko! Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, *°> kar ne nasiti?. Poslušajte me vendar in boste ® se boste krepili. Nagnite uho in pridite k meni! a bo vaša duša! Sklenem z vami večno zavezo, 'h obljub Davidu.	Iz	55,	1—3
množico s kruhom
Ko ie am . Za smrt Janeza Krstnika, se je umaknil v č°,nu: cn kraj sam zase. Toda množice, ki so to zvedel	mest peš za njim. Ko je izstopil, je zagledal
mnogo»Ko 2asmi,il' so se mu in je ozdravil bolehne izmed	je	pa zvečerilo, so stopili k njemu učenci
in rekli 5(j0 n ie kfaj in dan se je že nagnil; odpusti množice, n® ^ jr Vas' in si kupijo živeža.11 Toda Jezus jim je rekel: * M|^. e a odhajati, dajte jim vi jesti.11 Rekli so mu: »Nima^ii Se ko pet hlebov in dve ribi.“ Rekel je: »Prinesite ^ ^ aj.“ |n ve|e| je |jucjem sesjj po travj. jn vze|
je tistih||)e ^°v in dve ribi, se ozrl v nebo in jih blagoslovil; nato J« ,d„. 0,T’il in dal učencem, učenci pa množicam. In vsi ,ilni|, ,s® nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanai5 °šev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč Zena in otrok.	Mt	14,	13—21
(Drawing by Annie Valloton in the Good News Bible)
PROSITE GOSPODA ŽETVE
EVANGELIJ, ki sem ga izbral tokrat, govori o prvi Jezusovi pomnožitvi kruha in rib' s petimi hlebi in dvema ribama je nasitil pet tisoč mož, žena in otrok, ki so prav tako jedli, pa evangelist niti ni štel. Že v naslednjem poglavju govori isti evangelist Matej tudi o drugi pomnožitvi, ko je Jezus s sedmimi hlebi in nekaj ribicami nasitil množico štirih tisoč (tudi tu prisotnih žena in otrok ni vključil v število). In ko so končno na ukaz pobrali ostanke, je pri prvi pomnožitvi ostalo dvanajst košar, pri drugi pa sedem. Čudovita zadeva, katero ljudje, ki jih je Jezus nasitil, kar niso mogli pozabiti. Nič čudnega, da so se med sabo že menili, kako bi Jezusa s silo vzeli in ga oklicali za kralja. Ta bi bil res dober vladar, so si mislili v svojih človeških željah in po računih tega sveta: kruha nam bo delil v izobilju, to pa je najvažnejše.
Seveda so se njihovi načrti izjalovili, kajti Go-
spod se je umaknil. Kasneje pred Pilatom je povedal jasno, da “njegovo kraljestvo ni od tega sveta”, četudi v resnici je Kralj. Tudi pri nahra-njenju tolike množice je ime! poleg usmiljenja do lačnih poslušavcev v mislih njih pripravo na evharistični kruh. Morda ga bodo po tem čudežu lažje razumeli, ko jim bo govoril o še vse večjem čudežu božje ljubezni — o Kruhu, ki pride iz nebes, o lastnem telesu, ki ga bo dal svojim vernim v hrano za večno življenje.
Toda kaj se zgodilo? Ko je Jezus množici obljubljal svoje telo v hrano ter poudarjal, da “kdor ne bo jedel njegovega mesa in ne bo pil njegove krvi, ne bo imel življenja v sebi”, je doživel ravno nasprotni uspeh kot pri pomnožitvi kruha. Niso ga razumeli, saj so bile njegove misli visoko nad
dobrinami tega sveta in so obljubljale duhovno, f,e Pa materialno korist. Kot pripoveduje sveto P>smo, so celo nekateri njegovih učencev od njega °brnili hrbet z izgovorom: “Trda je ta beseda, kdo jo more razumeti?”
Menim, da v primerjavi vseh teh dogodkov — PQfnnožitve zemskega kruha in obljube evharističnega Kruha — zasledimo vso tragiko človeštva. Takrat se je spočela in nadaljuje se skozi vsa sto-*e,Ja zgodovine prav do naših dni. Človek je s svo-J‘m' mislimi obrnjen v ta svet, vse bi dal, da bi ne "o treba biti lačen in žejen. Za to se danes proda-Ja Poštenje, prodaja se zvestoba, prodaja celo ver-sko prepričanje... Še med kristjani, ki redno hodi-J'° ^ nedeljski maši in se imajo za “dobre”, mnogi ne znajo ceniti daru božjega Kruha, ki prihaja na
oltar s posebnim namenom: da ga lahko uživamo v hrano v svojo duhovno rast in zorenje za nebesa. Koliko vernikov izpolni z mašo samo nedeljsko dolžnost — morda zgolj iz tradicije in brez iskrene ljubezni do Boga — milost obhajila, združenja z Bogom, pa puste iti hladno mimo. Morda se udeleže obhajila enkrat, dvakrat na leto, za božične in velikonočne praznike — spet več ali manj zgolj v občutku neke skrajne meje dolžnosti, ki jih še veže na krščansko tradicijo. Kaj jim more taka vera nuditi v življenju? Žal prav malo ali pa ničesar: več jim je v breme in utesnjenost kot pa v širino zavesti božjih otrok. Zato je ne znajo ceniti in jim ne bo nikoli pomenila tistega, kar bi jim lahko.
Ob misli na Kruh iz nebes se moramo nujno ustaviti tudi pri duhovniku kot božjem služabniku, posebej izbranem po božji volji, da Kristusa prikliče na oltar. Oblast, ki je dana te nekaterim članom Cerkve in še tem ne po njih zaslugi, ampak po božji izbiri. Duhovniki so zgolj orodje v rokah Vsemogočnega, da vodijo, darujejo in dele zakramente. Ostanejo tudi po izvolitvi ljudje — kljub skrivnostni moči posvečenja, ki more samega Boga priklicati na oltar. Ta misel iskrenega kristjana pretrese, obenem pa ga navdaja s spoštovanjem do poklicanih, s pripravljenostjo za sodelovanje, z dnevno molitvijo zanje, da bi vztrajali v službi Bogu in vernikom ter da bi se jim pridružili novi poklici v pomoč in nadaljevanje dela.
Če je danes padlo spoštovanje do duhovnika, je padlo tudi zato, ker nam ni več mar, kaj nam posreduje: Boga samega v nebeškem Kruhu. In če je duhovniških in redovniških poklicev vedno manj, je vzrok tudi v tem, da v ta namen ne molimo. Bog je dal rast Cerkve po apostolatu v roke vernikov samih. “Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev!” Le vprašajmo se iskreno, koliko smo mi doslej prosili v svojih molitvah, naj Gospod obudi poklice in jim da stanovitnost? Morda je tudi po naši malomarnosti marsikateri mladih preslišal božji klic, morda — če gre za koga v naši bližini ali celo družini — zaradi naših kritičnih sodba in našega nekrščanskega zgleda? Prav je, da si v mesecu novih maš, ki jih je žal po svetu in tudi v naši rodni domovini tudi letos vse premalo, izprašamo vest o tem. Kot člani božjega ljudstva smo soodgovorni za širjenje Kristusovega kraljestva na svetu.
!o
Fr. Basil Valentin O.F.M.,
Baraga House,
19 A’Beckett St., Kevv Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House
4	Cameron Courl, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874
• Letošnje proščenje, ki smo ga obhajali na prvo julijsko nedeljo, je privabilo v naše versko središče veliko število rojakov. Tudi vreme nam je bilo kljub zimi naklonjeno, četudi so bile napovedane plohe, ki pa so se očitno izognile Melbourna. Po slovesnem bogoslužju smo se zbrali še v dvorani pod cerkvijo in z domačim srečanjem nadaljevali slavje: ob polnih mizah dobrot in ob domačih melodijah ansambla “Kristal”, kateremu na tem mestu naša zahvala.
Iskrena zahvala tudi članicam Društva sv. Eme, ki so imele na skrbi postrežbo, in vsem gospodinjam, ki so prinesle svoje dobrote.
• Po več tednih so se za bogoslužje proščenja spet oglasile naše orgle. Sestra Silvestra, ki je po operaciji kolka še ob palicah, se je kljub temu potrudila na kor in sedla za tipke. Želimo ji skorajšnjega zdravja.
• Med srečanjem proščenja nismo pozabili že tradicionalnega srečolova. Ker so bili dobitki podarjeni, je bil izkupiček $120.50 čisti dobiček. Tokrat smo ga namenili naši Baragovi knjižnici, da bo lahko nabavila nekaj novih knjig.
Naj ob omembi knjižnice dodam, da so njene omare že prepolne. Gospod Čelhar, ki nam jih je brezplačno izdelal pred otvoritvijo, nam je obljubil in je že vzel mero za novo omaro vzdolž še edine prazne stene knjižne sobe. Bog mu povrni!
• Pleskar Franjo Frančič je bil spet v Baragovem domu. Tokrat se je spravil na bralno sobo z zemljevidom Slovenije na eni steni. Soba je dobila novo obleko, Franjo pa je obljubil, da se bo ob prvi priliki lotil še dveh spalnic, ki sta potrebni pleskarskega obiska. Tudi njemu: Bog povrni! In prav tako Laukovemu Marjanu, ki se je na omembo v naši nedeljskih Oznanilih javil, da bo prebarval železne stropne traverze v cerkvi.
Zahvala tudi Martinu Adamiču, ki je položil nove ploščice na pod ene prh v Baragovem domu, da strop v obednici ne bo več moker. V stari in veliki hiši je vedno kaj popravil. Zato sem res hvaležen vsakemu, ki mi priskoči na pomoč s svojim delom.
• Nekaj družin je izrazilo željo, da bi versko središče priredilo družinski izlet na sneg. Rade volje, če bo le dovolj prijav, da napolnimo avtobus. Ker sem sam za vse nedeljsko delo, bi raje sprejel skrb za sobotni in ne nedeljski izlet, najprikladnejša sobota pa bi bila 8. avgusta. Torej: družine, ki se za izlet zanimate — prijavite se! Če ne bo dovolj priglašencev, izlet seveda odpade.
8. julija 1981 •
• Porok tokrat v naši cerkvi ni bilo, krstili pa smo na 13. junija novo članico družine Pavla ROB in Stelle r. Cimerman, Mulgrave. Njeno ime bo Natalie Paula. — 27. junija je bil krščen Anthony, ki je prvorojenec družine Angela KLANJA in Ivice r. Musulin. Prinesli so ga iz Endeavour Hilla. — Isti dan je krstna voda oblila tudi Rosanne Maree, novi prirastek družine Petra Gor-dona MYERSA in Rosalie Therese Molloy, Greendale.
Vsem novokrščencem naše iskrene želje, da bi jih družine lepo vpeljale v življenje božjih otrok.
• Ne vem, če bo ta številka MISLI pravočasno med melbournskimi bravci, da jih bo mogla spomniti na ekumensko bogoslužje s prošnjami za usužnjene narode: v nedeljo 26. julija ob treh popoldne v stolnici sv. Patrika. Že več let se za to priliko pridružujemo ostalim narodom kot slovenska skupnost z zastavami in banderi ter narodnimi nošami. Upam, da nas bo tudi letos lepo število. Slovensko prošnjo bo zopet izrekla v narodni noši Lahova Marija.
• Med pismi naročnikov pod “Križem avstralske Slovenje” je poročilo o smrti FRANCA ČEHUNA, ki je umrl v juniju v Benalli. Pokojnik je bil dolgoletni zvesti naročnik MISLI in ne dolgo pred smrtjo jim je poslal svoj zadnji dar za Bernardov tiskovni sklad. Kot bolnik, zaznamovan s smrtno boleznijo, me je pri vseh obiskih, tako v bolnišnici v Melbournu kakor v Benalli, presenetil s svojo mirno predanostjo božji volji. Res lepo pripravljen se je poslovil od časnega življenja, da je prejel večno. R.l.P. Vsem sorodnikom n;iše iskreno sožalje!
V	Melbournu pa je 30. junija na svojem domu v Favvknerju mirno zaspal FRANC SPREITZER. Zadnji čas je bolehal ter poležaval; ni dolgo tega, ko sem mu prinesel sveto obhajilo in je prejel tudi sveto maziljenje. Tako je lepo pripravljen stopil pred svojega Stvarnika.
Pokojnik je bil rojen 9. aprila 1911 na Stari žagi pri Črmošnjicah. Po poklicu je bil žagar, v Avstraliji pa je do svoje starosti vodil lastno mizarsko delavnico. Leta 1939 se je v Črmošnjicah poročil z domačinko Herto Thelian. Po vojni je Spreitzerjeva družina prišla v Avstrijo, leta 1950 pa v Avstralijo, kjer zapušča poleg žene dva odrasla in že poročena sina, Adolfa in Franca, dočim hči Hilda s svojo družino zdaj živi v Kanadi. Enega brata in sestro ima v Nemčiji, dva brata v Kanadi, en brat pa je še doma na očetovi žagi.
Pogrebno mašo smo imeli na petek 3. julija v župni cerkvi sv. Marka v Fawknerju, nato je sledil pogreb na fawknersko pokopališče. Pokojniku večni mir, sorodnikom pa iskreno sožalje!
* Večerno mašo bomo imeli na prvi petek (7. avgusta) *n na Veliki šmaren (Vnebovzetje Marijino, sobota 15. avgusta), ki je v Avstraliji zapovedan praznik.Vabljeni!
* Od darilnih kuvertic ki smo jih poslali s. pismenim vabilom na proščenje, se jih je doslej vrnilo 181 s skupno vsoto 2,057.50 dolarjev. Vsem iskrena zahvala. Kot sem omenil, bo šla letos ta nabirka na dolg za bodoči Dom počitka. Bančno posojilo smo že lani izplačali, da nas ne dušijo visoke obresti, s tem pa so nam ostala privatna posojila na manjše ali brez obresti, s katerimi so nam rojaki priskočili na pomoč. V skrbi za te dolgove bi nerad nadaljeval z načrti in tudi banka bo raje posodila novo vsoto, če bomo prosti drugih obvez. Računam na 'ep uspeh Mladinskega koncerta in seveda Walkathona, ki bosta zopet dodala v Fond za Dom počitka.
* Da nas bo s. Ema zastopala pri novi maši p. Bernarda Goličnika, sem že v majski številki omenil. Zdaj je datum seveda že za nami in s. Ema se bo v začetku avgusta vrnila med nas. S svojim sedemdnevnim tedenskim delom v kuhinji Baragovega doma si je počitnice res zaslužila. V njeni odsotnosti pa nam kuha sestrska kandidatinja Ivanka Kropich iz Wollongonga. Moram reči, da je kljub mladim letom odlična kuharica, ki zasluži našo pohvalo in zahvalo.
* Ne pozabite na naše letošnje prireditve:
LETNI SEJEM Društva sv. Eme bo na pro nedeljo v avgustu (2. avgusta) po deseti maši. Prodaja okusnega Peciva, ročnih del, knjig, nabožnih predmetov... Srečo-
DRUŠTVO SV. EME vabi na letošnji
SEJEM
2. AVGUSTA po deseti maSl
v cerkveni dvorani!
VABLJENI!!!
lov z lepimi dobitki! Kuhinjska poslastica sejma bo svežepečeni prašiček, ki ga bo Lončarjev Božo na dvorišču posebej za to priliko spekel na ražnju. Da gre ves dobiček v dobre namene, menda ni treba posebej omenjati.
MLADINSKI KONCERT bo 23. avgusta popoldne ob štirih. Prijave za nastop še sprejemamo. Doslej so bili vsi ti naši koncerti zares užitek za vse in smo prepričani, da bo tudi letošnji. Napolnimo dvorano!
OČETOVSKA PROSLAVA bo na prvo nedeljo v septembru (6. septembra) po deseti maši.
DAN OSTARELIH z WALKATHONOM mladine za naš bodoči Dom počitka bo na tretjo septembrsko nedeljo (20. septembra).
SREČANJE bivših fantov Baragovega doma in njih družin ob 21. obletnici bo na soboto 26. septembra na domačem večeru v cerkveni dvorani.
VABLJENI STE
MLADINSKI KONCERT
NEDELJA, 23. AVGUSTA, ob štirih popoldne v BARAGOVI DVORANI našega središča v Kevv.
Pestri nastopi slovenske mladine VSTOPNINA: Odrasli $4.—, upokojenci in mladinci $3.—, otroci prosto. Dobiček predstave je namenjen SKLADU ZA DOM POČITKA.
Stopil bom
k božjemu oltarju...
Objavljamo intervju iz SREČANJ, glasila slovenske Frančiškove družine. Urednik p. Miha Vovk je stavil nekaj vprašanj novomašniku p. BERNARDU GOL1ČNIKU, ki ga tudi mi v Avstraliji poznamo, zato nas bodo njegovi odgovori gotovo zanimali.
V	današnjem javnem pojmovanju je odločitev za duhovniški, oziroma redovniški poklic precej nenavadna, če ne že kar čudna. Kako ti gledaš na to in kaj te je vodilo v to “nenavadno” odločitev?
Te “nenavadnosti” duhovnika v očeh moderne dobe, v lem križanju vseh različnih misli, idej in vrednot, sploh ne gre jemati tragično. Duhovnik je bil sredi < človeške družbe v vseh časih dvoumen. Za ene je nepotreben in odvraten, za druge pa skrajno potreben in privlačen. Duhovnik, osvobojen vsega tega, kar bremeni njegovo duhovniško podobo, bo vedno nenavaden. Nenavaden zato, ker oznanja evangelij. Evangelij pa, če duhovnik oznanja v vsej njegovi čistosti, navdušuje, straši in vzbuja pohujšanje. In moja nenavadna odločitev? Bog praviako nenavadno kliče vsak dan znova; včasih glasneje in jasneje, spel drugič manj jasno. Na ta klic skušam uglasiti svoje življenje. Ta klic pa me vodi tudi Ija, kamor “sam nočem ili”.
Novo mašo imaš v letu, ko se pripravljamo na 800-letnico rojstva sv. Frančiška Asiškega. Odločil si se za pot, ki jo jc on izbral pred tolikimi leti; kako boš ti uresničeval to danes?
Na razpotju dvajsetega stoletja bi mi bil potreben sv. Frančišek kot bral, da bi me pravočasno ustavil ob znamenjih časa ter me usmeril h govorici časa ter potrebam ljudi.
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar opozarja redovnike k izvrševanju njihovega poslanstva v slovenskem pro štoru. Se ti zdi, da frančiškani opravljamo svoje poslanstvo, ki bi ga naj imeli v Sloveniji? Imaš kakšne konkretne predloge, ki bi lahko pripomogli k temu, da bi naše poslanstvo še bolj zaživelo?
Frančiškani smo del Cerkve na Slovenskem in tako vršimo poslanstvo Cerkve. O tem ne gre dvomiti. Vprašanje pa je, ali res opravljamo svoje specifično frančiškansko poslanstvo. Vse preveč smo se ogradili z župnijami. Tu se naš “znani svet” prične in konča.
Vprašuješ me o predlogih? Tu bom navedel enega zares specifičnega. Slovenski frančiškani potrebujemo eremitorij — samostan, kjer bi se “odpočili” in zoreli, lako bi se med duhovno osveščenimi brati našli “Krištofi Kolumbi”, ki bi znali tvegati in odkrivati nove oblike apostolata onkraj župnijskega. Frančiškanski apostolat je kot žarek, ki se skozi prizmo evangelija razprši v barvni spekter duhovnosti in aktivnosti.
Zadnja leta si se poleg študija že uvajal v pastoralno delo. Kaj te je pri tem najbolj veselilo in komu, oziroma čemu se boš zlasti posvetil v svoji duhovniški službi?
Tu naj spregovore besede Khalila Gihrana, katere sem si izbral za vodilo duhovniškega dela: “Svojo svetilko bom dvignil prazno in neprižgano in nočni čuvaj bo vlil vanjo olja in jo tudi prižgal." Duhovnik ima po božjem naročilu vlogo voditelja iz sedanjosti v večnost.
Lansko leto se je v tej reviji predstavilo devet novomašnikov iz Frančiškovih redov. Letos sta samo dva. Pogled naprej kaže, da se lanskoletno število ne bo tako hitro ponovilo. Tudi pogled v predavalnice teološke fakultete nas ne razveseljuje; torej ostaja problem duhovniških poklicev v bodoče še bolj pereč. Ali niso za to sokrivi tudi duhovniki sami, ki temu posvečajo premajhno pozornost?
Gre za zastrašujočo ugotovitev, da današnji človek izgublja smisel za potrebo duhovnikov. Ljudje vse premalo ali pa sploh ne molijo za duhovniške poklice. Mnogi krščanski starši si niti ne želijo sina duhovnika, hčere redovnice. Tako Bog, ki hoče človekovo sodelovanje, ne kliče novih poklicev. Vsak duhovni poklic mora biti izprošen z molitvijo. Za duhovne poklice je treba moliti in delati. Molitev je živeta vera. Kjer molitev umre, kmalu umre tudi vera. Kjer umre vera, tam umre usmerjenost človeka k Bogu. Zaradi krize duhovniških poklicev bo v bodočnosti pomembno predvsem to, kakšni bodo duhovniki, in ne, koliko jih bomo imeli.
Revijo “Srečanja” dobro poznaš. Mislim, da ni pretirana trditev, da gre zasluga za to, da stojiš ti
na pragu svojega duhovništva, tudi njenim bralcem, saj so te, poznali ali ne, podpirali s svojo molitvijo in darovi. Gotovo bi se jim rad kot novomašnik zahvalil in jih spodbudil?
Bog naj vam povrne za vse vaše molitve in darove. V
teh dneh, ko sprejemam knjigo, ki ne bo nikdar stara, ki je večno nova in večno mlada, ki jo je Kristus izročil svoji Cerkvi in jo bom moral držali visoko v rokah, vas prosim za pomoč v molitvah. Potreboval jo bom kot Mojzes, kajti ta knjiga življenja bo morala stati visoko, da bodo sestre in bratje mogli čuti njen glas.
F. GRIVŠKI
N
K I
Z
POVEST
(22)
Pod noč je Niko vstal in odhitel v hlev. Skoro, da se Je preplašil velike praznote, ki je zijala ob praznih jaslih, j^ekdaj je bilo drugače! Odvezal je živino in jo gnal na korito. Za hišo sta se srečala s Petrovim Janezom. Prisrčno se pozdravila in skupaj odšla h Gregorjevim. Dolgo v °oč se je razpletel razgovor, poživljen po rujnem vipavcu, s katerim je postregla Tilka. Vseh znanih so se spomnili, £anio polirja ni omenjal nihče.
Že pozno je prišla klicat Janeza Erna z otrokom v na-r°čju. Veselo je pozdravile Nikota. Janez je vzel otroka v naročje, se poslovil in odšel z ženo domov. Do vrla sta ga sPremila Niko in Tilka. Ob hišnem voglu je obstal. Jasna noc je klicala zvezde izza gora, V grmovju je pel večerno Pesem kos.
«Niko!» je slovesno dejal. "Sosed mi boš! Tudi ti boš Pestoval. Najino prijateljstvo naj se prelije na obe družini. ^ skupnimi močmi bomo zasuli jarke, ki jih je izkopala ce-
njivah! Lahko noč!
i^a.! Jutri zjutraj bova orala na vaših tisnili so si roke in Petrova sta izginila za hišo.
Ostala sta ob vrtu sama s Tilko.
. "Si slišala, kaj je dejal Janez? je nalahno vprašal Niko.
«Sem!»
«In kaj praviš ti?>
«Amen!»
Po dolgih letih sta se objela. Tisto noč je Niko ves srečen počival v hiši. Tilka pa je z materjo še molila žalostni e' rožnega venca za očeta, ki ga ni bilo doma.
Sosedje so začudeno gledali, kako so se brazde na
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU:
$40,- N.N.; $22,- Julka Erzetič; $20,-Druž. Valentin Lenko (namesto venca na grob umrlega očeta Ivana Mavrič); $15.10 Jože Kučko; $10.- Krista in Franc Mautner, Jože Vogrinčič, Frank Matjašič,Franc Šveb; $8.- Jože Košorok; $6.- Franc Težak, Miroslav Penca, Antonija Sankovič, Alojz Kofol, Božo Štiberc; $5.- Romana Fa-vier-Zorzut, Anica Pegan, Ana Lešnjak, Danica Kozole, Ana Čarman, Milka Pongrac, Anton Vrisk, Adolf Marčen, Rafael Koren, Ivan Novosel, Mariyan Kora, Danilo Kresevič, Stanko Aster-Stater, Jože Čulek, Franc Čulek, Alojz Brne, Kancijan Kobal, Jože Lipovž, Stanko Ogrizek; $4.60 Ivanka Krempl; $4.- Marija Bizjak; $3.20 Jurij Bogdan; $3.- Vincenc Štolfa, Stanislava Peršič, Venceslav Ogrizek, Anton Ludvik, Anica ’ Szivatz, Vinko Erjavec, Marija Radič; $2.- Frank Šiftar, Alojz Seljak, Jože Brodnik; $1,- Ferdo Toplak, Anton Pirnar, Marija Golčman.
SLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE:
$20.- Miroslav Penca; $10,- Ana Čarman; $7,- Kancijan Kobal; $5,- Marcela Bole; $2.- Jožef Stemberger.
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM,
TOGO, AFRIKA:
$60.- N.N. (Sydney); $2.- dodatek k melbournski postni družinski nabirki.
Dobrotnikom Bog povrni!
Del Ljubljane -s Kamniškim sedlom v ozadju
Gregorjevih njivah naglo odpirale. Še med prazniki so bile vse njive zorane.
«Ta je prinesel Gregorjevi hiši vstajenje!» so ugotavljali eni. Drugi pa so dostavili: «Saj je bil že zadnji čas!»
Vsa lepa se je prismejala velika noč. Veliki teden je bil poln sonca, da.so ljudje komaj našli zvečer čas za cerkev. Luka je snažil božji grob, postavili so ga pa fantje, ker se je mežnar postaral. Otroci so regljali z ro-potavkami. Ženske so pa pekle «menihe». Mati Marička je spekla še posebno velikega, «meniha». «Za mojega Markca, ko bo v ponedeljek prišel domov.» Največjo lupino je vsadila v tanko testo. — Že dolgo let niso tako prijetno zapeli zvonovi na veliko soboto. Že dolgo ni mežnar Luka našel po hišah tako prazniških obrazov, ko je v veliki lanterni nosil okrog požegnani ogenj. Pa tudi to je vedel povedati župniku, da še zlepa ni nabral toliko pirhov kot to leto.
«K zemlji so' šli, zato jih zemlja redi!» je pojasnil župnik. Najbolj pa so bili vsi veseli večerne procesije. «Kaj tako lepega pa že davno nismo doživeli!» so vzklikali. Celo ljudje iz sosednjih župnij, ki zlepa niso poznali pohvale, so sicer z zavistjo, pa vendar enodušno priznali: «Letos so se pa postavili!« Pa je bila procesija tudi v resnici veličastna! Na hribih so goreli kresovi, vsa okna v hišah, tudi visoko pod goro so žarela v svečah, na zvoniku so žgali raznobarvni ogenj, iz lin so metali rakete, Gregorjev drugi sosed Jurij je palil možnarje za vasjo, med hišami pa je mogočno valovila pesem, polna zmagoslavja in glasov, med katerimi je plaval Nikotov tenor tako mehak in zvočen, da so ljudje začudeni prisluhnili. Tudi zvonarji so udarjali poskočne, da so jih pošteno bolele roke. Starim so silile solze v oči, ker so po dolgem času spet slišali stare pesmi, ki so jim bile znane in najbolj všečne. Ta večer je bil zadovoljen celo organist.
Po procesiji sta Niko in Tilka zavila domov. Pod hribom je blestela domača hiša vsa žareča v svečah, ki jih je čuvala mati Marička.
«Verjemi, Tilka, da se nam sreča smeje iz oken!»
«Da le ne bi skočila skozi okna,» ga je podražila. Bilo ji je slovesno in mehko ko one dni, ko je še z bratom skakala po klancu. Vejo je nosil nad seboj in prepeval: »Aleluja. Aleluj a!»
«Jutri pride!» je vzkliknila.
«Pride gotovo, tako je pisal!»
«In udarili si bomo v roke!»
Niko jo je prijel za roko in obstal.
«Potem bova zvezana!»
«Le še malo počakaj!» je ponagajala.
«Za vedno?»
«Do smrti!»
Še dolgo v noč so goreli kresovi in peli zvonovi. Najbolj pa je gorelo in pelo dvoje src v veselem pričakovanju.
Na velikonočni ponedeljek so šli ljudje v Emaus. Komaj ozelenele police — položne senožeti za vasjo — so bile polne majhnih skupin, ki so posedle po travi, rezale žegen,
sekale pirhe in pile iz pletenih steklenic. Vmes je igrala harmonika kakor svoje dni.
Pri Gregorjevih so imeli goste. Z župnikom je prišel Po klancu domači sin pater gvardijan. Izletniki ob poti so Prijazno pozdravljali oba gospoda.
«Danes bodo mešetarili!« so govorili med seboj in ugibali, kdaj bo poroka, kaj bo s starim in kako se bo vsa ta reč končala.
V	hiši so prijetno kramljali. Tilka si je oblekla novo obleko in stregla gostom. Najbolj radovedna je bila mati “arička. Podrobno je moral opisovati oče gvardijan, kako le z očetom.
'Odkar je odšel Niko,» tako je pripovedoval, «je portal oče nemiren. K vodnjaku sili, po cele ure presedi tam gleda v globino. Tihoma kliče v temno jamo: «Fortunat! ^ortunat. Oglasi se, nikar se ne skrivaj! Ven pojdi, saj sva Saffla!» Zdi se, da sliši glasove iz jame. Razburi se in udarja 2 roko: «La udari! Tako! Še enkrat!» Skloni se globoko in ''eleva: «Zdaj pa le ven! Žandarji so na cesti! Beživa!» "aglih korakov gre v celico in se zaklene. Skrbi me, kaj “o z njim. Ukazal sem zapreti vodnjak in naročil bratu, naj skrbno pazi na očeta!»
Mati je preplašena poslušala, povesila glavo in zaihtela. *a jo je znal župnik potolažiti in spraviti v dobro voljo.
«Kaj bi se grizli,» je modroval, «0če bo ozdravel pa 2et bo prišel v hišo! Nova krepka roka se bo poznala po-
\OU'GE' KNJIGE!
POLEG KNJIG, ki so naštete na sprednji notranji strani platnic, ima uprava MISLI na razpolago tudi tele knjige:
SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV. Obsežno knjigo 321 strani velikega formata je v angleščini napisal slovenski duhovnik v ZDA Vladimir Kozina. Živo opisuje potek komunistične revolucije v naši domovini, ki . jo je preživljal kot mlad študent in mu je ubila starše ter dva brata. Cena $9.-.
HVALIMO GOSPODA. Zbirka ljudskih cerkvenih pesmi v obliki molitvenika. 527 pesmi z notami, z dodatkom molitev. Cena $5*- — Ista pesmarica v skrajšani obliki je na razpolago za $2.-.
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje.
Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
kadar se mudite v canberri: dobrodošel v slovenskem domu:
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
& O VEN! AN A V', ASSODAT
ZGODBI. O ZDOMCIH IN ŠE KAJ. Spisal Trunk Biikvič, izdala Slovenska kulturna akcija v Argentini. Cena $6.-.
NAŠ IN MOJ ČAS. Zbirka študij etičnih in kulturnih vprašanj izpod peresa našega filozofu Vinka Brumna, ki živi v Argentini. Izdala Slovenska kulturna akcija. Strani 376. Cenu vezani knjigi SI3,- nevezani $10.-.
I*KR() IN ČAS.' Izhor iz pisanja Mirka Javorniku od 1927 do 1977, na 529 straneh. Izdala založha Tabor* Cena $15.-.
Če knjige naročite po pošti, poštnina v ceni ni vključena.
vsod!» Na teh besedah je obvisel oče gvardijan. Znal je pa že tako lepo izpeljati, da so vsi čutili: Niko in Tilka naj se vzameta, to je iskrena želja domačih in skoroda božja volja! Pri Tilki je šlo tako kakor pri vsakem dekletu, kadar jo zasnubijo. Kazala j<5 zadrego, se sramežljivo umikala, na zunaj vdano prepuščala odločitev drugim; v srcu je pa neprestano klicalo: «Da, hočem!» Niko pa je na vprašanje odgovoril odkritosrčno: «Prav rad jo vzamem, semo če me imate za vrednega, ker sem hlapec!«
V	očetovem imenu je na kratko odločil sin: «Vidva se vzameta! Oklici se začno v nedeljo, za šagro sv. Jurija pa gresta pred oltar. Grunt bo do smrti prepisan na mater, poiem pripade vajinemu prvemu otroku ali pa Tilki, če Bog ne bo del otrok.» Nihče izmed mladih ni porajtal na te go-spodarske določbe. Zadovoljno so si segli v roko in župnik je nazdravil.	(Dalje)
P. Janez Tretjak O.F.M.,
32 Holrien Street,
HINDMARSH, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733
Urednik nestrpno pričakuje Odmeve iz Adelaide. Saj za junijsko številko ni nič “odjeknilo” iz Južne Avstralije in naši bralci so zaman iskali vesti iz adelaidskega verskega središča. Zaradi bolezni nisem mogel napisati članka za MISLI. Pa tudi za današnji članek ne vem, če bo prispel pravočasno do Melbourna. Pišem ga namreč ponovno, ker mi je včeraj p. urednik telefoniral, da moje prve pošiljke za ta mesec še ni prejel. Nesrečna pošta in nenehne stavke! Upajmo, da se bodo le unesli in se bo dostavljanje pisem spet normaliziralo ter rešilo neljubih zastojev.
Urnik bogoslužja v našem verskem središču je nespremenjen: ob delavnikih ob sedmi uri zvečer, razen srede, ko je bogoslužje že ob 6.30, ker ima ob sedmih mladinski zbor pevsko vajo. Ob nedeljah je sveta maša ob 9.30 dopoldne, popoldne pa je vsako zadnjo nedeljo v mescu. Ob zapovedanih praznikih je bogoslužje ob sedmi uri zvečer.
Dne 5. julija smo imeli v našem verskem središču slovesnost prvega svetega obhajila. Bila sta dva prvoobha-janca: Lili Ivančič in VVilliam Puž. Kljub skromnemu številu je bila slovesnost zelo lepa in prisrčna. Naš mladi adelaidski rod je zares dober in zelo rad sodeluje. Morda so ob tej priliki še bolj vneto sodelovali, kajti slavje je
bilo pol v slovenščini in pol v angleščini.
Med mašo je prepeval mladinski zbor — sami prijatelji prvoobhajancev — pod vodstvom g. Jožeta Šterben-ca. Vsak, kdor naš zbor posluša, bo priznal, da ga vodi odličen mojster.
Prvoobhajanca je lepo pripravila naša mlada katehi-stinja Helena Rant, saj se je celo leto trudila s poučevanjem. Upajmo, da bo njen trud obrodil bogate sadove. Seveda s pomočjo staršev, da vse tisto, kar je Helena vsejala v mladi srci, starši negujejo dalje in zalivajo z molitvijo.
S prihodnjim šolskim letom bomo pričeli s pripravo za birmo in bo trajala tri leta. Vsi, ki želite, da bi vaši otroci prejeli ta zakrament, prijavite svoje otroke do božiča.
Dne 12. julija so imele razne narodnosti našega mesta folklorni nastop. Organiziral je to prireditev Svet za etnične skupine v S.A. Tudi Slovenci smo imeli svoje zastopstvo, ki nas je lepo predstavilo javnosti. G. Jože Šterbenc je posebno lepo pripravil mladinski zbor, Janet Novak in Tomaž Valenčič pa sta nastopila z igranjem na harmoniko. Slovensko ubrano petje je dobilo posebno dolg aplavz.
Še zlasti smo ponosni, da je koncertne točke povezovala naša Helena Rant. Helena res veliko dela za nas adelaidske Slovence. Krmar našega Slovenskega čolna v
S.A. pa je brez dvoma dr. Stanislav Frank, ki si zlasti veliko prizadeva za slovensko šolo. Podpira nas v skupni želji, da bi mladi slovenski rod v Avstraliji ohranil in lepo govoril slovensko.
Že dva tedna leži v bolnišnici Jože Pahor: z ledvicami ni vse prav. Upajmo, da bodo zdravniki kmalu ustavili bolezen. Mi pa zanj in za vse nepoznane bolnike med nami molimo, da bi okrevali.
Slovenska radijska oddaja je v pripravi našega verskega središča vsako drugo sredo v mescu zvečer ob osmih na valu 5EBIFM. Adelaidski rojaki, vam je namenjena
—	poslušajte jo!
P. JANEZ
'X.
oleloiidski odmevi
Sedež v vlaku
VČASIH na vožnji v službo ali domov v vlaku sedim. Kadar slučajno dobim sedež, seveda. Saj največkrat mo-ram potovati stoje. Na srečo traja vožnja le pol ure, če Se vlak po nepotrebnem ne zamuja. A te pol ure je zame Marsikdaj zelo ploden čas. Nikdar mi misli niso tako 8'bke, domiselnost tako živa, kot je na vožnji. Seveda, če seji prepustim. Saj, če kdaj vendarle ujamem kak sedež, navadno berem. Toliko stvari je, o katerih bi se rad Poučil, toliko pisateljev, ki bi jih rad bral, toliko vprašanj, ki me vznemirjajo, da skušam porabiti vsak čas, ki J11' ostaja po delu. Kadar sedim, največ berem, če imam ‘e kaj beriva pri sebi, in največkrat kaj imam. Kadar poljem stoje, mnogokrat tudi kaj berem, dostikrat ne ^orem. Zjutraj pač skušam prebrati dnevnik, da vsaj Približno vem, kaj se v svetu godi. Zvečer pa so mi oči trudne. Tudi gneča v vlaku in vzajemno suvanje ne Poživljata veselja do branja. Neprestano moteno in prežgano branje ne daje užitka.
Kadar ne berem, razmišljam. Tudi opazujem in zopet razmišljam. Škoda, da tedaj ne morem svojih misli kako 2aPisati ali drugače ujeti. Res sem že marsikaj napisal tudi mna vlaku, na kolenih ali stoje na torbi, celo vsaj od-|°mke marsičesa, kar sem objavil. Zato pa je tako, kot Je> bo kdo dejal. Je in naj bo. A ne bi mogel niti tega st°riti, kar dosežem, če ne bi časa in navdihov čim bolje okoriščal. Ko pa bi mogel zajeti še marsikaj, kar se mi z'asti na poti v glavi zbudi ali v glavo pripodi, bi imel kaj Vec za objavo. Morda celo kaj boljšega. Za urednike, ki zalezujejo. Za bralce, za katere včasih vendar zvem, da bero, kar napišem. Celo za tiste, ki jim je moje pisale preučeno, ki se pritožujejo, da ga ne razumejo; za-nJe Še posebej pišem te vrstice in si domišljam, da vsaj lokrat pišem razumljivo za vsakogar, za vsakogar razen tlst>h, ki ne umejo, ker umeti nočejo. In pišem celo za 0tle> ki sploh ne bero in nikakor samo mojega ne.
Kadar me ne vznemirja preveč kako vprašanje ali ka-ar sem preveč truden, de bi se ubadal z njim, tedaj pa °Pazujem. Dogajanje zunaj ob progi, dogajanje znotraj . v°zu. Ljudi in njihove obraze. Kaj vse bi se dalo brati 'z nJih, ko “ljudi bi brati znal”, kakor je to mogel Evangelist Krek? Ali ni na vsakem obrazu napisana vsa zgo-°vina človeka, ki ta obraz nosi, svetu razkazuje? Če-Prav skoraj vsi ljudje skušajo ohraniti čim bolj maloma-[en v>dez, razen kakih ves čas čebljajočih študentk ali akega na ves svet pozabljajočega parčka. Ti živijo v sv°jem svetu in se za soljudi sploh ne menijo. Za njih ^ene ni, a oni zame so. Včasih nadležni, drugič vsaj °Pazovanja vredni.
. Opazujem dogajanje in opazujem obraze. Zanimivo je gledati zlasti neko vrsto žensk, včasih res nekoliko pri-e nih in že polnejše postave. Kako te iščejo, kje bi se še , odkriti kak sedež, ali kako bi duševno koga prisilile, a bi jim prepustil svojega! Zdijo se neokretne, razen v
očeh, a kako priskočijo, ko se kak sedež sprazni! In potem na njem zadovoljno ždijo kot mačka v zapečku.
Vem in razumem, da je težko stati, saj tudi mene taka vožnja večkrat zdeluje. Še teže stoji, kdor si je naložil ali pridelal kaj več teže. Vem, da tak težko gleda zlasti mlajše in manj obložene, vsaj na videz tudi bolj spočite, ki se valjajo po sedežih in ne vedo in nočjo vedeti, da smo nekoč mlajši prepuščali sedeže starejšim. In pa damam, ko so te še bile. Tega ne vedo in bi se jim zdelo času neprimerno, da bi to vedeli ali se celo po tem ravnali. Danes je jaz središče sveta, bližnjik ne zanima, razen kadar ga potrebujemo. Danes jaz poskrbim zase, drugi naj za sebe.
A zakaj je danes tako, ko je nekoč lahko bilo drugače? Zakaj danes mladi ne razumejo, da starejši teže stojijo, zakaj se ne umikajo niti prav starim, marsikdaj niti materam z otrokom v naročju ne?
Tako razmišljam in iz opazovanja, v katerem sem se hotel spočiti, zopet zaidem v razmišljanje. In zopet se mi porajajo misli, za katere marsikdaj obžalujem, da jih ne morem zapisati, da zopet zatonejo v pozabo. Zlasti se mi vzbujajo vprašanja: Ali tiste ženske, ki tako bistro iščejo in tako spretno zasedajo prostore, svoje sinove ali vnuke učijo, kako se je treba obnašati, da je treba starim pomagati, jim prepuščati sedeže? Ali pa svoje puščajo, da delajo kakor delajo, od drugih pa pričakujejo, da bodo ravnali bolje, vsaj takrat ko same hočejo sedeti?
Vprašujem se tudi, kaj danes delata dom in šola. Ali se tukaj nikoli ne spregovori vsaj o pravilnem, če že ne o lepem vedenju? Nas so o tem učili in nekaj nam je osta-
lo.	Sploh pa se pri tem spomnim tistega, in tudi res sočustvujem z njim, ki je vzdihnil: Nekoč, ko sem bil mlad, so me učili, da moram spoštovati starejše, sedaj, ko sem starejši, naj bi pa spoštoval mladino — kdaj neki bo prišel čas, da bo kdo mene spoštoval?
VINKO BRUMEN
Gornji grad v Zadrečki dolini
vetrov
O KNJIGI o slovenski dediščini (SLOVENIAN HERITAGE, Vol. I) smo pisali v prejšnji številki. Njen avtor dr. Edi Gobec, profesor sociologije in antropologije na državni univerzi v Kentu, Ohio, ZDA, in ravnatelj Slovenskega ameriškega inštituta (Slovenian Research Centre of America) je knjigo poslal tudi predsedniku Nobelove ustanove v Stockholm na Švedsko. Dr. Stig Ramel se je dr.Gobcu prijazno zahvalil za knjigo in v pismu dostavil: “Zelo dobro se še spominjam mladega in mnogo obetajočega Andreja Zupana. Njemu in vsem mladim Amerikancem slovenskega rodu želim vso srečo v bodočnosti!”
Kdo pa je Andrej Zupan? Je sin slovenskih priseljencev v Columbusu, Ohio, ZDA, ki je dobil v maju 1979 prvo nagrado (Grand Prix) na Mednarodnem sejmu znanosti in inženiringa v San Antoniu, Texas. Zato je kot gost Nobelove ustanove v decembru istega leta zastopal ameriško mladino pri razdelitvi Nobelovih nagrad.
Ob omembi knjige SLOVENIAN HERITAGE I naj dodam, da je postala slovenska uspešnica (bestseller), saj je bila njena prva zaloga povsem razprodana v manj kot dveh mesecih — vkljub bojkotu nekaterih slovenskih listov. Ponatis je končan in je že v prodaji.
LETOS praznujemo 800-letnico rojstva sv. Frančiška Asiškega, ki ga ne bo praznovala samo Cerkev in njeni redovi, katere je svetnik ustanovil. Frančišek ima veliko občudavalcev tudi izven Cerkvenih meja, saj je zelo priljubljen zaradi svoje iskrene ljubezni do vseh bitij, tudi živalskih. Enako je vso naravo objemal s svojo ljubezni-
E. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča /a prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh /namk Izvršujemo vse vrste popravil!
V zalogi imamo slovenske čike ( Š/. ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima.
EMIL ZAJC
9 Ttnnjson Ave., CI.AVTON, \ ic. .<16*}	£
Telefon: 544 N466	>
TTTTTTTTTTTTtT T V	V	•¥	WV	f	V	V	T	V	+
jo ter videl v vsem čudovito roko dobrega nebeškega Očeta. Znan je po svoji Sončni pesmi, s katero seje uvrstil prav na začetek italijanske literarne zgodovine.
Ob pomembni osemstoletnici je celo znameniti Broadway v Nevv Yorku najavil svetu, da bodo v jeseni (Frančiškov vsakoletni praznik je 4. oktobra) tam začeli predvajati musical “Francis”, ki bo v odrski umetniški obliki prikazal življenje tega priljubljenega svetnika. Sicer nas Broadway s svojimi napovedmi včasih razočara, včasih pa prijetno preseneti. Kaj nam bo dal ob Frančišku, bomo presodili pri prvi predstavi.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II je za petnajsti svetovni dan sredstev družbenega obveščanja izdal priložnostno poslanico, v kateri poudarja, da morajo ta sredstva svobodno, odgovorno in nepristransko posredovati brav-cem novice in informacije. Ljudje naj bodo zlasti pozorni na to, da sredstva družbenega obveščanja ne bi manipulirala z njimi in napačno oblikovala njihovega prepričanja. Nevarnost za to preži zlasti v tistih deželah, v katerih vladajo zatiralski režimi,ki zlorabljajo te važne posrednike za širjenje lažnih in režimu v korist prikrojenih vesti. Papež ugotavlja, da v sredsivih družbenega obveščanja danes primanjkuje pozivov k strpnosti in miru, da je spolnost prikazana preveč dražeče, prikazovanje nasilja pa pretirano in poveličevano. Dalje pravi, da obveščevalna sredstva ljudem ne smejo kratiti osnovnih pravic, tudi svobode veroizpovedi ne, enako tudi ne smejo podpirati ali zagovarjati krivičen sistem oblasti. Pavel vabi uporabnike sredstev družbenega obveščanja, naj si oblikujejo kritičnega duha sprejemanja, da bodo tako lahko svobodno in odgovorno presodili resnično vrednost posredovanih informacij.
AMNESTY INTERNATIONAL 'organizacija je nedavno napadla vodstvo naše “Kraljičine dežele” — Queensland naj bi bil pod peto “zatiranja” in “proti-človeških pravic". Pa res! Zato se Avstralci iz drugih zveznih držav zadnji čas kar v tisočih selijo ravno tja. Podnebje samo bi ne vleklo tako, če bi bila tam svoboda v resnica ogrožana. Razlikovati pa moramo svobodo in “svobodo”, ki si jo predstavljajo nekateri pod demokracijo. Malo več pažnje za pravo svobodo bi moralo biti povsod po še svobodnem svetu, sicer bomo kmalu zares usužnjeni. Prav te pažnje morda po drugih zveznih državah Avstralije pogrešamo — če jo Queensland ima, zasluži samo priznanje.
A queenslandski Premier Bjelke-Petersen napadu ni ostal dolžan. Povedal je za javnost, da soglaša s francoskim novinarjem, Keralyjem, ki je nedavno napisal knjigo in v njej dokazuje, da organizacija Amnesty International redno opušča ali izbira dejstva, je očitno infil-trirana ter so komunisti že v njenem vodstvu. Avtor ni imel težav najti pri življenju deset mož, ki naj bi po izjavah Al “izginil brez sledu” kot žrtve čilanske protikomunistične vlade . . .
Čas bo pokazal, koliko so očitki proti Al tehtni. Eno pa že vemo: Al naj gre žrtve zatiranih človeških pravic iskat drugam, ne v Queensland!
V	MESTU PHOENIX v ZDA (med New Mexico in Los Angelesom) je 18. maja tamkajšnji škof James S. Rausch, ki je bil po materi slovenskega rodu. Rojen je bil leta 1928 v mestu Albany v Minnesoti, njegova mati pa je iz družine Omanov, ki so se ob koncu prejšnjega stoletja priselili iz Slovenije in so celo v daljnem sorodstvu s pesnikom Prešernom. Pokojni škof Rausch je bil pred imenovanjem za škofa generalni tajnik ameriških škofovskih konferenc. Kljub temu, da je bil rojen v Ameriki, kakor tudi že njegova mati, je bil ponosen na svoje slovensko pokolenje.
LITVANKA Jadviga Stanelyte je bila obsojena na tri leta prisilnega dela, ker je “kršila javni red” — organizirala je procesijo. Pa vse izgleda, da so s tem hoteli petdesetletno katoliško delavko samo odstraniti, ker so se ba-
li,	da bi se okrog nje začeli zbirati katoličani. Obtožnica ji je očitala, da je s svojim vedenjem “žalila čustva nevernih”. Ona pa je pred sodiščem neustrašeno odgovorila, da tudi ateisti dostikrat fžalijo čustva vernih in še na vse hujše načine, pa zato še ni bil nobeden kaznovan. Seveda ji ta odgovor ni bil v zagovor: tri leta bo v prev-zgoji — če se jo bo kaj prijela....
MLADINA razsaja po londonskih predmestjih, uničuje in razbija in požiga ter ropa trgovine... Poročila ne kažejo, da ima policija ob vsem tem kaj preveč uspehov
—	razen aretacij, ki pa vžigajo nove izgrede. Kaj res ni načina, da se temu divjanju napravi konec? Končno je za vse to krivda na starejši generaciji, ki je v vzgoji popuščala in je bilo mnogim vsaka stvar važnejša kot skrb za lastne otroke. Danes se ta nevzgojenost maščuje in se bo še. Izobilje dobrin in časa uničuje mladino.
Nečesa pri vsem tem ne razumem: današnja mladina je proti vsaki vojni in nasilju, pridružuje se demonstracijam proti ubijanju kitov in kengurujev; mnogi ne jedo mesa, da s tem kažejo svoje simpatije do živali. Ustanavljajo razne krožke “prijateljev Zemlje” in protestirajo izrabljanju urana... Ob takihle izgredih kot so zdaj y Anglijf, pa ista mladina prav nič ne pomisli na škodo >n krivice ter življenjsko nevarnost, v katero postavljajo sebe in druge...
Na srečo ne smemo dati vse mladine v isti koš. A tisti del mladih, ki ne spada v ta koš, niti mladina sama ne mara — veljajo jim za izrodke, ki so se izneverili “poslanstvu nove generacije”....
AVSTRALSKI Bureau of Statistics v Canberri je izdal nekaj zanimivih podatkov o vzrokih smrti za leto 1979. Iz njih je razvidno, da so največ smrti povzročile srčne bolezni, v glavnem kap: odstotek je 31.3. za vse moške smrti in pa 26.2. za smrti žensk. Tako srce poseka celo raka, ki je drugi najvišji vzrok smrti v Avstraliji: 21.4% med moškimi (6.4 % od tega je rak na pljučih) in 20% med ženskami (3.7% od tega je rak na prsih).
Ostale številke smrti za leto 1979 so sledeče: Z motornimi vozili se je ubilo 1605 moških in 970 žensk, pešcev Pa so motorna vozila ubila 683.
Samomorov je bilo v letu 1979 v Avstraliji 1677: nioških 1198, žensk 479. Med temi vrstami smrti je bila
MELBOURNSKI SLOVENCI!
Želite moško obleko ali ženski kostim po meri, kontinentalnega kroja, prvovrstne izdelave in po zmerni ceni?
Izbira blaga pri nas, ali pa ga nabavite sami. Priporočata se Vam krojača
ANTON LUDVIK in ALBERT LOGAR 222 Gertrude Slreet, Fitzroy, Telefon: 41 5735
najpogostejša s strelnim orožjem: 527 primerov.
Nenamerne zastrupitve so povzročile 140 smrti, dočim je za posledicami uživanja mamil umrlo leta 1979 pri nas 61 moških in 34 oseb ženskega spola.
Utonilo je 261 moških in 79 žensk, 10 oseb je umrlo za lakoto, žejo ali zaradi splošne zanemarjenosti. Zaradi sifilisa je umrlo osem moških in tri ženske.
Premišljeno umorjenih je bilo leta 1979 v Avstraliji 176 moških in 89 žensk, dočim je v raznih pretepih in za posledicami posilstva izgubilo življenje 30 ljudi.
Grozljive številke, ki se sleherno leto večajo... fy’
PAPEŽEV ANGEL VARUH so časnikarji krstili plavolaso deklico, ki jo je imel papež Janez Pavel II. v naročju tik pred atentatom. Menijo namreč, da atentator svetega očeta ni smrtno zadel prav zato, ker se je ta obrnil, da je deklico vrnil njeni materi. Ime otroka je Sara Bertoli in 4. avgusta letos bo dopolnila dve leti, doma pa je iz Lariana, mesteca kakih 50 kilometrov južno od Rima.
V	ANGLIJI so pričeli akcijo, ki se imenuje Yalta Vic-tims Memorial Appeal. Njegov tajnik in blagajnik je Hon. John Jolliffe, cilj odbora pa je postavitev spomenika vsem žrtvam, ki so jih po nesrečnih jaltskih dogovorih vrnili leta 1945 v roke komunistom in so bili nečloveško pobiti. Med njimi je tudi 12,000 slovenskih žrtev, ki smo se jih spomnili v prejšnji številki MISLI. Kot seje izrazil Hon. John Jolliffe v pismu dr. Petru Urbancu v Kanado, članu slovenskega Narodnega odbora, je poglavitni namen tega spomenika “dati izraza našemu obžalovanju, da so te strahotne stvari bile storjene in je bilo izgubljenih toliko nedolžnih življenj zaradi britanske politike (še celo, ker je vse to bilo takrat prikrito parlamentu in britanski javnosti).”
Kakršno dekle, taksna žena in mali; kakršna mati, taksna družina; kakršna družina, takšen narod.
os © ^ o %
K
< POftTA
—
naših mladih
Dragi striček!
Hvala za lepo pesmico, ki si jo objavil v zadnji številki Kotička . Mama mi jo je na glas prebrala in povedala njen pomen, da govori o slovenski zastavi. Zdaj pa me večkrat mimogrede vpraša, kako si sledijo barve. In jaz moram hitro povedati: bela, modra, rdeča! Tako si bom zapomnil kakšna je slovenska zastava. Tudi ono pesmico sem se že naučil na pamet.
Pozdrav Tebi in vsem Kotičkarjem! — Anthony Podlesnik, 12 let, Seymour, Vic.
Tomažu N. iz N.S.W. hvala za pisemce, ki pa ga žal ne bom objavil. Ata ima prav, prijatelj Johnny pa ne: slovenska narodna zastava nima zvezde. — Striček.
BOŽJE IGRAČKE
OČKA, POGLEJ, KAJ NA NEBU JE ZVEZD! KDO JIH PRIŽIGA? KDO ZJUTRAJ UGASNE? MESEC... KAM VODIJO CESTE GA JASNE? VIDI LE MORIJ VELIKO IN MEST?
ON JIH UGASNE, KO DAN PREBUDI SE, ZVEZDICE, SINEK, SAM BOGEC PRIŽGE. MESCU PA V DALJNE DEŽELE MUDI SE, SVET PREPOTUJE, NAM NIČ NE POVE.
MENI, VEŠ OČKA, SE ZDI, DA ZATO MESEC IN ZVEZDICE BOG JE USTVARIL,
I)A JIH KRILATCEM JE SVOJIM PODARIL:
Z NJIMI VSO NOČ SE IGRAJO LEPO.
BOŽJE IGRAČKE? O, SINEK, ŠE VEČ: ZEMLJO OBSEVAJO, SRCA VEDRIJO, STVARNIKA S SVOJO LEPOTO ČASTIJO... MOLI ŠE TI GA RAD, BODI MU VŠEČ!
LJUBKA ŠORLI
DRAGI OTROCI!
Danes vam N.S.W. predstavlja STANKO (Jennie) STARIHA iz Merrylandsa. Rojena je bila leta 1963 v Sydneyu, njeni starši Anton in Antonija r. Ivanetič so po rodu iz Bele Krajine. Stanka je najprej obiskovala Shervvood Grange osnovno šolo, potem pa Merrylands High School do četrtega letnika. Nato je začela vajeniško učno dobo za elektro-inštalaterko pri N.S.VV. železnici. Nekaterim se zdi ta poklic kaj nenavaden za dekle in v njeni skupini so med 150 fanti res z njo vred samo 4 dekleta. Vendar Stanka pravi, da je s poklicem zelo zadovoljna: zdi se ji veliko bolj ustvarjalen kot pa, če bi takrat ob odločanju sprejela ponudbo in šla za bančno uradnico. Zato tudi ostalim dekletom — če imajo le veselje — priporoča, naj se ne boje sprejeti poklica te vrste, ker v tej zaposlitvi ni nikoli brezposelnosti.
Stanka je bila že dvakrat v Sloveniji, prvič leta 1970 in
MKLBOURNSKI ROJAKI!
Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila THE VVORLD BOOK AND CH1LDCRAFT ENCYCLOPEDIA.
V domačem jeziku boste dobili vse informacije ter po želji uredili nakup, če pokličete MARCELO BOLE — tel. 306 3087, DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664, ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. Bi se želeli pridružiti naši prodajalni skupini? Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor!
drugič v zimi 1977. Ob zadnjem obiskuje imela poseben užitek, da je smučala v Kranjski gori. Letos pa ima v načrtu med vajeniškim dopustom z izletniško ladjo obi skati Fiji otoke. Denar za potovanje sije sama prihrani la. Po končani vajeniški dobi pa misli zopet v Evropo
Kaj pa njen šport? Vse vrste športa igra, zlasti navdu šena in tudi aktivna pa je pri nogometu (Soccer) v Guild fordu, kjer igra že pet let in je prejela že šest odlikovanj Pa tudi v plavanju se ponaša s petimi nagradami.
Naj omenim, da sta Stankina brata Henry in Marko znana muzikanta: pričela sta pri “Ministrantih”, oz. “Mavrici”, danes igrata pri ansamblu “Kristal”. Mama pa je članica Društva sv. Ane. Sploh je cela Starihova družina pri verskem središču zelo aktivna.
Stanki želimov življenju.ob ilo uspehov. In menda ni treba za konec omenjati našega prepričanja, da ne bo nikoli pozabila slovenskega jezika, katerega kar dobro obvlada.
ST. ALBANS, VIC.— Zopet je smrt posegla med slovenske vrste in nam iztrgala iskrenega prijatelja, zavednega Slovenca in predvsem dobrega katoliškega moža.
FRANC ČEHUN se je rodil na Teharjih 7. januarja •912. Obiskoval je celjsko gimnazijo in se pozneje posvetil trgovski stroki. Nekaj časa je živel v Celju in pozneje v Ljubljani, po vojni pa se je komunistični režim pola-stil njegovega premoženja in družino preko madžarske meje vrgel iz domovine v Avstrijo. Tam se je Franc — kot takrat mnogo drugih zavednih Slovencev — po taboriščih boril za obstanek svoje družine in čakal, katera dežela mu bo odprla vrata za novi začetek. Po nekaj letih je Čehunova družina emigrirala v Avstralijo, kamor je prišla ob koncu leta 1949. In sicer v Bonegillo. Franc je bil dobro izvežban v angleškem jeziku, zato je hitro dobil službo pri C.R.B. v bližnji Benalli. Tam je ostal Polnih 27 let, prav do svoje upokojitve. V Benalli si je Postavil tudi svoj dom. Tamkajšnjim novonaseljencem Je bil vsa leta velika pomoč pri sestavljanju raznih Prošenj,izpolnjevanju formularjev, prevajanju pisem in dokumentov ter tudi kot tolmač pri sodnih obravnavah. Kot praktičen katoličan je redno obiskoval farno cerkev 'n se vključil v dejavnosti župne skupnosti, kar je tam-Jajšnji g. župnik in njegov prijatelj lepo poudaril pri po-Srebnih obredih. Udejstvoval se je tudi kot član benall-skega šahovskega kluba in bil urednik njihovega glasila z 'rnenom “France’ ”.
Po štirih letih upokojitve je Franca napadla neusmiljena bolezen raka. Zdravil se je v Melbournu in Benalli ln se boril dolgih osem mesecev — žal brezuspešno. Po zadnjih sedmih tednih v benallski bolnišnici je dne 10. Janija lepo pripravljen zaključil svojo zemsko pot in se Preselil v večnost.
Kako je bil splošno priljubljen, je pokazala v soboto '3. junija udeležba pri pogrebni maši v benallski cerkvi Sv- Jožefa in tudi pri pogrebu. Naj bo pokojnemu Fran-cu lahka avstralska zemlja benallskega pokopališča, kjer njegovo izmučeno truplo čakalo vstajenja! Bog mu hodi obilni plačnik za vse, kar je storil dobrega!
Pokojnik zapušča ženo Marijo, sina Theota in Brigito *er osem vnukov. Vsem izrekamo vsi, zlasti pa njihovi Prijatelji in znanci, iskreno sožalje! — A.Z.
•	Priporočam se Slovencem
!	vzhodnega dela velikega Melbourna
za vsakovrstna avtokleparska dela,
|	avtobarvanje in podobno.
•
; Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovaln
j A. V. MOTOR BODY REPAIRS
: 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 315
j	VIC. — Telefon delavnice 221 5536
•	TOWING SERVICE 24 ur dnevno
na telefonu 221 5757 ;	ali pa doma — 232-4314
j	Rojak	VOJKO	VOU
BARRACK HEIGHTS, N.S.VV,— Z Dopolnilnicama
—	da ne bodo vedno samo križanke na vrsti — pošiljam uredništvu in vsem bralcem tudi iskrene pozdrave!
Tokrat bi rada omenila, da bi želela priti v stik z IVANKO TOMAŽIN, katero preko MISLI posebej pozdravljam. Če je naročnica in bo brala te vrstice, pa seveda ne vem.
Je že precej let od takrat, a spominjam se kot da bi bi-
lo	včeraj: z našimi sosedi sem jo gledala, ko se je peljala na “federvagnu”, kakor smo rekli po domače, po cesti mimo moje rojstne hiše na pot v daljno Avstralijo. Starši njenega moža Vinka so živeli poleg našega sadovnjaka. Vinko je bil že v Avstraliji, ko je Ivanko poklical za sabo. Kot je takrat zahtevala Jugoslavija, se je morala doma poročiti v odsotnosti moža, katerega je v njenem primeru nadomeščal stric.
Slišala sem, da sta bili v Avstraliji tudi Vinkova mama in teta.
Urednik bo najbrž rekel, da sem sitna. No ja, nekaj ženske radovednosti je že v teh poizvedovanjih, a to menda še ni tako hud greh. Morda bom pa le preko MISLI našla svoje stare znance. Že marsikdojih je.
Še enkrat: lepe pozdrave vsem! — Ivanka Žabkar.
BARGO, N.S.VV. — Spoštovani urednik MISLI! Z žalostjo pišem te vrstice, s katerimi Vam sporočam, da je dne 18. maja ob devetih zvečer v bolnišnici v Bovvral umrla moja draga žena MARIJA BOSA, ki je redno prejemala Vaš mesečnik. Poleg mene zapušča sina Mau-ra, snaho Patricijo in vnukinjo Romano ter sestro Ju-
POTUJKTH V RIM? — DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel. (06) 772 102
Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
►		< ►
► ►	MFLBOURNSKI SLOVENCI!	< ► < ►
► ►	Kadar potrebujete	< < >
► ►	TAXI TRUCK	< > i
► ►	za selitev in podobno, se boste	i > 4 k
►	7 MAKSOM HARTMANOM po domače	1 f 4
► ►	pomenili za čas prevoza, delo pa bo	4 4
► ►	opravljeno dobro in po konkurenčni ceni.	4 i t
► ►	kličite čez dan: 311 6366	O 4 >
►	RAPII) TRANSPORT SERVICES PTV. I TI).	i >
► ►	(vprašajte /a Maksa Hartmana!)	* i 4 ►
►	Ob večernih urah kličite Maksovo	i 1
► ►	številko doma: 850 4090	4 i 4 >
►		4 *
		
	Melbournski rojaki!	
	Ždite morda kupiti po zmerni ceni	
	KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?	
	Oboje Vam nudi kokošja farma	
	Hruna in Alme SDRAULIG	
	(komaj miljo in pol od Slovenskega grička	
	v Elthamu).	
	Research VVarrandyte Road, RESEARCH	
	Telefon: 437-1868	
stino Costa, ki živi v Fairfieldu in je tudi naročnica MISLI. Pokojnica je bila dobra žena in mati ter je ne bom mogel nikoli pozabiti. Vsak pogled po prazni hiši me spominja nanjo. Tudi Vi, dragi p. urednik, in naročniki ter zlasti znanci se je spomnite v molitvi!
Tu pošiljam naročnino s prošnjo, da mi še nadalje pošiljajte Vaš cenjeni mesečnik. Četudi sam ne znam slovensko, bi rad nadaljeval z njim v spomin na pokojno soprogo, ki ga je tako rada prebirala. V branje pa ga bom dal slovenskim prijateljem, ki živijo ne daleč od mene. In oprostite, da pišem v italijanskem jeziku, ki je moj materin jezik in sem tako najlaže izrazil svojo bole-
IJrarsko in zlatarsko podjetje:	;
Alexander
WAT( HMAK1 K AND	JEAVELLER	j;
31 The Centre, Seven	Hills, N.S.VV.	•;
(nasproti postaje)
Telefon 622 1408	!	I
vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlat-J | nine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe.
Engraviranje imen brezplačno.	1	<
HANDMADH. JI Wl I I I KV	DESIGNED	AND <;
M A DE IN O UR OWN	WORKROOM.	;[
Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte ! !
o	ugodnih pogojih. — Priporočata se
Edvard in Kristina ROBNIK	'■
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni
FRANC ARNUŠ Telefon:	76 Beverley Road,
459 7275	ROSANNA,	Vic.
čino ob izgubi. Upam, da boste našli koga, ki bo moje besede prevedel. — Z iskrenimi pozdravi se Vam zahvaljujem! — Andrea Bosa.
Pismo sem za objavo prevedel v naš jezik, soprogu in vsem sorodnikom pokojne naročnice pa naše iskreno sožalje. Občudujem lepo moževo zamisel nadaljevati z naročnino v spomin pokojnice. — Urednik.
MERRYLANDS, N.S.VV. — Pri Sv. Rafaelu sem dobil knjigo “Slovenia Land of my Joy and my Sorrow”, ki jo je v Ameriki napisal duhovnik Vladimir Kozina in ste jo oglasili v majski številki MISLI. Že sem jo prebral in mi je tako všeč, da jo hočem naročiti. Pa ne le zase, tudi za avstralske prijatelje, saj je pisana v angleškem jeziju. Eno bi rad podaril “Captive Nations Coun-cil of N.S.VV.”, saj tako zgovorno pripoveduje prav o tem, za kar ta organizacija stavlja vse svoje moči in kar mnogi danes žal pozabljajo.
V	juliju bomo tudi Slovenci sodelovali pri Captive Nations VVeek. Tu gre za mirne demonstracije, s katerimi leto za letom spominjamo svobodni svet, da je že mnogo narodov zajel komunizem. Kot je javljeno, bo 2. avgusta posebna maša za osvoboditev vseh usužnjenih narodov (Captive Nations Mass) tudi na televiziji (Channel 9). Tudi Slovenci bomo zastopani med ostalimi narodnostmi s svojo slovensko prošnjo za našo domovino.
Lepo in prav je, da>se MISLI vsako leto spomnijo povojnih žrtev vrnjenih in zverinsko pomorjenih. Tudi pri Sv. Rafaelu smo imeli 17. junija sveto mašo zanje in za vse vojne žrtve v Sloveniji.
S	prisrčnimi slovenskimi pozdravi! — Jože Košorok.
i	Melbournskim	Slovencem	se	priporoča	►
J	KAMNOSEŠKO PODJETJE	J
J V1ZZ1NI MEMORIALS \
J	Verga Bros. Pty. Ltd.	>
I	9	TRAVALLA AVE„ THOMASTOVVN,	VIC.	!
;	Telefon: 359 5509.	J
!	doma: 470 4046 in 470 4095.	i
,	Nagrobne	spomenike izvršujemo po	dogovoru.	>
J	Garancija za vsako delo!	J
Za poslednji izkaz spoštovanja in časti
A.F.D.A.
724 5408
// ,	.	Jatade.	■	2/65
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
Whyalla, S.A. — Kaj posebnih novic vam iz našega kraja ne vem povedati. Mož Roman težko čaka “Voznike”, ki so res lepa povest, in upa, da se zakasnele MISLI niso izgubile. Radi bi imeli vse zvezke.
Imam dva gorenjska cekarja za narodno nošo, ki mi tu ne prideta v poštev. Rada Vam jih pošljem in če kaj dobite zanju, naj bo za Dom počitka. — Pozdrav! Marta Zrim.
Za ponujena cekarja že v naprej hvala! - Urednik.
REŠITEV junijske križanke. — Vodoravno: I. lila; 2. Oton (Župančič); 8. veda; 9. etičen; 11. pedagogika; •3. E(dvard) K(ocbek); 15. ukor; 16. zl.; 17. S(sloven-ske) N(arodne) P(esmi); 20. no; 21. armade; 25. terma; 27. kamra; 28. sla; 29. spa; 30. tleti; 32. Steva; 34. raketa; 36. ko; 37. rov; 38. sv(eti); 39. klap; 41. te; 42. Matematika; 47. naiven; 49. reva; 50. aker; 51. jako. — Navpično: 1. led; 2. Ida; 3. laguna; 4. otira; 5. tik;
6.	oča; 7. ne; 8. ve; 9. ego; 10. nezdravo; 11. prst; 12. °ko; 14. Kieta; 18. neslaven; 19. Prlek; 22. R(imo) k(atoliški); 23. mast; 24. amper; 26. Mate; 30. Trst; 31. it; 32. sopara; 33. avba; 35. akter; 36. kam, 40. 'en; 42. mik; 43. ave; 44. tek; 45. Ivo; 46. K(atoliška) a(kcija); 48. A(nton) A(škerc).
Rešitev so poslali: Vinko Jager, Slovenske sestre v Slomškovem domu, Ivanka Kropich, Jože Grilj, Francka Anžin in Marija Špilar, Viktorija Gajšek, Lidija Čušin, Stanko Napast, Emilija Šerek, Milan Prešern, Ivan Podlesnik ter Stanko Aster-Stater.
Žreb je določil nagrado Stanku Napasi.
Temu se smejejo doma . . .
• Ob majhnega človeka se spotaknemo, velikim se izognemo.
• Praksa ustvarja delavce, teorija pa govornike.
• Lahko je igrati z odprtimi kartami, če imaš vse adute v svojih rokah.
• Pri nas premalo kontroliramo kontrolorje.
• Otrok gleda v muzeju okostje dinozavra in vpraša očeta: “Zakaj neki so izumrli? Tega pa res ne razumem.” — Oče: “Kako, da tega ne razumeš? Izumr-
li	so, ker ni bilo samoupravnega in družbenega dogovarjanja vseh za divjad zainteresiranih subjektov.”
• Voda nam teče v grlo, naši gospodarstveniki pa priporočajo kot rešitev grgranje.
• Zgodovinarji ponarejajo preteklost, ideologi prihodnost.
• Laže se da kimati s prazno kot pa s polno glavo.
• O medčloveških odnosih bi se dalo pisati b;isni.
• Ne morem reči nekomu tovariš, če ima vilo, počitniško hišico, jahto in limuzino. Moji tovariši nimajo ničesar.
INCOME TAX RETURNSi
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge
Uradujemo
v teh treh mesecih:
čez teden od 9 do 8 zvečer,
na sobote in nedelje od 9 do 3 ure.
pri Vašiji raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
Lastnik podjetja: STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
*
■fr
•fr
*
•{X
•c«
■fr
■fr
-fr
•d
•fr
S
j* * D-J}-»• * J* «■ * D-* J* *
9A I.OVVKR P1.A7.A, SOUTHERN < ROSS IlOTKI. BIJII.I>IN(„ MKI.BOl 'RNK
Tel. 63 1650
/.a razne prilike smo Vani na uslugi v nadeni studiu, v cerkvi ali doma!
/A POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Slike /a potni list — v dvajsetih minutah!
"Ali sc zavedate. da vam alkohol ki;ijš:i življenje'.1' " | o pa nul ver jamem, gospod doktor. No motele m predstav Ijali. kako \ gostilni ure hitro bežijo
V avtu po že dvourni vožnji na počitnice.
“Tone, ali si pred odhodom zaprl plin?”
“Seni!”
“Pa vodo?”
“Tudi!”
“Pa okna — si pogledal, če so zaprta?”
“Seveda! — Joj, zdaj sem se pa spomnil: hišna vrata sem pustil odprta . . .”
Melbournskim rojakom je na uslugo
7-OBNI TEHNIK — DENTAI, TECHNICIAN I.UBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE.. BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure servicc and repairs.
r
.Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D VVKST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583
Sodnik prelistava precej zajeten kazenski zapisnik, nato pa reče obtožencu: "Kmalu ho pelnajst let. kal hodile pred mene zaradi tatvin.’
"Kaj pa morem, gospod sodnik, če v vseh leh lelil' niste napredovali na višje sodišče", odgovori obtoženec.
JULIJSKI DOPOLNJEVANKI (Ivanka Žabkar)
DVA
OREHA
I.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
    D
  D ____
V   ____
  _ Z
  o ____
A   ____
    A
  A ____
I _ _
    J
  L  
O   ____
A
A
Besede prve dopolnjevanke pomenijo: 1. upanje; 2. zatajitev, izstop iz vere; 3. goreče, pekoče; 4. prizanesljivost; 5. pameten, preudaren; 6. ena celin; 7. žaljiv izraz za slabiča; 8. običaj; 9. krajše razvedrilno potovanje; 10. oseba stare zaveze; 11. znani slovenski letoviški kraj; 12. stenska odprtina.
II. 1.	      D	—
2.	_	_	O _ _ _	_
3.	_	O	_____	_
4. O         __________________
5.	__ ___ ___ D	— —	— C
6.	    T	__ ___
7.	_	I	_____	_
8. N         __________________
9.	__ ___ ___ L	__ __ —
10.	    O	______________ _ _
11.	  A	        —	A
12. O       _______________
Besede druge dopolnjevanke pomenijo: 1. okrajšano moško ime; 2. okrasti; 3. vodna napeljava; 4. skupno ime za mizo s stoli; 5. mlad moški; 6. ime cvetlice; 7. igla;	8.	predlog; 9.	ena evropskih	držav;	10. obleke izdeluje;	11.	drugo ime za baletno plesalko;	12. ozek	prehod v
naravi.
Če si za dopolnjevanki vstavil pravilne besede, dobiš v obeh pozdrav novomašniku — in sicer od zgoraj navzdol v prvi in ? vrsti črk. Zdaj pa le na delo!
Rešitev pošljite na uredništvo do 5. avgusta, ko bo žrebanje nagrajenca!
KO.IAKI po Avstraliji, svoje davčne obveznosti morete opraviti za ceno 20 dolarjev, ki jih telo lahko poravnale šele po prejemu davčnega povračila.
Smo strokovnjaki za razne prohleniatske primere in (udi za zamudnike rešujemo davčna vprašanja za leta nazaj. Tajnost ie zajamčena in stranke se po želji lahko poslužijo našeua naslova.
BUDGET INCOME TAX
(Res. Ta\ Agent: DAVID KARI & ASS. Pty. I td.)
538 Cleveland St., Surry Hills (Sydney), 2010, N.S.W. Tel.: (02) 698 4826
/a sydneyske rojake sprejemamo in izvršujemo po zelo ugodnih pogojih vsako vrstno knjigovodstvo, urejujemo ustanovljanje novih podjetij, registriranje patentov in zaščitnih znakov (tydi to, če stranka zeli. na naš naslov). Sprejemamo poslovna telefonska sporočila in nanje odgovarjamo, prevajamo listine in dajemo razne pravne nasvete. Urejamo tudi vsakovrstne zavarovalnine (VVorkers’ Com-pensation, Superannuation, l ile Insurance . . .)
Zahtevajte hrezohvezno po pošti opis naših poslovnih uslug!
Pišite nam (lahko v slovenskem jeziku) in vreden nasvet Vam ho dal
STEVE DIMITRIEV,
BUDGKT INCOMK TAX,
84 STANI.KV SIRK.KT. DARl.INCiHURST (Sydney), 2010, N.S.VV.
Tel.: (02) 356 1006
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze.
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE
Ste poravnali naročnino za MISLI?
V1KTOR1JSK1M SLOVENCEM			North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
	L.	TOBIN BROTHERS funeral directors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	Ub		Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
		-1 -	Mentone 93 2460
na USLUGO		V CASU ŽALOVANJA	
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, cla obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. Pokličite nas in ako Vam jc ugodnejše, PRIDEMO 'MIDI NA VAŠ DOM
/. nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime (iRI CiORKTI je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem. ki se odpravljajo na potovanje.
Cena potovanja MELBOURNE—BEOGRAD in nazaj od 1.072,— navzgor. Pokličite nas za podrobnejše informacije, ker je trenutno cela vrsta različnih cen potovanja pod različnimi pogoji.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo sc in Vas ne bomo razočarali!