O O J, J. ,	|l	*
Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna Itev. Din 1«-»
Štev. 44.	V Ljubljani, dne 30. oktobra 1930.	Leto XIII.
m
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Haročnina ia tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 39 Din; za In«* zemstro razen »tntrlkt: četrtletno IS »In. polletno 24 Din, celoletno M Di«. Amerika letno I dolar. — Račun poitne hranilnic«, podmini« t Ljabljaai, it. 19.711.
Članom Vodnikove družbe na deželi
Število članov Vodnikove družbe bo doseglo! naših hišah, a Gospe Svete ni na steni! Zato po-letos 20.000. Mislimo, da je v čast in ponos vsake ravnajte svojo naročnino, če je še niste, pri po
slovenske hiše, če .ie članica Vodnikove družbe Odbor družbe je sklenil, da daruje svojim članom letos krasno sliko Gospe Svete, ki naj krasi
verjeniku in čez 14 dni boste že pozdravili v svoji hiši lepi letošnji dar Vodnikove družbe.
Ne čakajte, da vas poišče poverjenik, stopite
vidimo po naših gostilnah tablice z napisi: «Ne preklinjaj, govori spodobno!* Tujec, ki pride prvič v našo gostilno, bo nemara čudno gledal te napise. Ko bo sedel nekaj časa v svojem kotu, bo pa uvidel, da so pratf umestni.
Vsak pogovor v naših gostilnah je bogato za-beljen s kletvicami od navadnega primojdušanja pa do najostudnejših italijanskih kletev, ki so žalos-tna dediščina svetovne vojne. Pred vojno si slišal po javnih prostorih tako preklinjati le propalice. Pa ne le med podeželskim ljudstvom.
Knjige so že dotiskane in se začno sredi pri- ! ZlzDohulvob'dolžn^'"ie moeoče""da Vodni- n?g0J6 ve,č je sir01v,ežtev. nied tako zvani.ni iz-r^nnSjijotj 7itTla hf> |etns rrii-!, *T ®VOi° ,.ol/n , ' ,3e mog , ' , ■ „?. obraženci, ki znajo kleti se vse imenitneje kakor a razpošiljati. z,mu oo letos naj-jkova družba nudi vsako leto res lep književni ____________ i,____
, dar. Letošnje knjige imajo mnogo lepili slik, po-(
sebno lepa pa bo slika Gospe Svete, ki bo pravi ge opolzka kvanta. Nihče „e jemlje obzira na
vsako slovensko hišo. S posebnim ozirom na sami do njega in> 2e ste res narodni, agitirajte to je odbor dovolil svojim poverjenikom, da tudi j samj v svojem krogu da bo pri vas jmela Vod-v tem že zelo poznem času še sprejemajo člane, nikova družba čim več članov. To ne bo le vam, ki se priglasijo do 1. novembra.	j ampak vsej okolici v čast in ponos LCt če vsak.
hodnjega meseca
, ,	, kova družba nudi vsako leto res lep književni nrpnrfV.t človek
brže zgodnja, zato bo vsaka slovenska hisa tem dar LetoSnje knjige imajo mnogo |epi!l slik> po. Preprost t ov
bolj zadovoljna, da bo imela dovolj stiva. Po-1 „hnn nn hn siiW„ rwPP cV(,tf. ki hn nravi' ^ Pnt-ne lezU vm0 v gldV0' Pnuruzi
Za 20 Din boste dobili L Vodnikovo pratiko;
sebno zanimivi bosta letos knjigi o Ameriki in o narodni znak za vsako na§0 hi§0 džungli belega slona.
Štiri lepe knjige na mizi in slika Gospe Svete na steni — kaj si morete misliti lepšesa za slovensko hišo! Vse to pa le za malih 20 Din.
Slovenska gospodinja, ki si središče 'svoje družine, ali ti ne bo v ponos, ko boš svojim otrokom pokazala sliko stare slovenske samostojnosti? Vsak človek, ki bo stopil v tvoio hišo. bo priznal, da v nji gospodinji zavedna slovenska mati. Koliko nepotrebnih podob in spak visi po
ženske v družbi. Tega vse prepogosto tudi treba ni, saj se tudi ženske zadovoljno hihitajo, ko po-________^	slušajo sirove kvante. Prav grda razvada se je
2.	France Bevk: Gospodična irma (povest); uvedia zadnja leta v številne naše družine. V go-
3.	Inž. Fran Lupša: V džungli belega slona stilno jemljejo s seboj nedoraslo, nežno deco. (potovanje po Siamu);	Kako moreta zahtevati, oče in mati, pošteno
4.	Dr. P:ivel Brežnik: V senci nebotičnikov, obnašanje od svojih otrok, ki so vaju poslušali
takrat, ko sta vidva popivala v oslariji! Gostilne
5.
o življenju Amerike in n.aših tamošnjih rojakov;
sliko Gospe Svete (v barvah).
Vprašatife združenja občin
K našemu članku v zadnji številki pod zgor- j občina, naj se ta priključi k sosednji, oziroma po njim naslovom smo prejeli z dežele še naslednje potrebi tudi razdeli na občine, na katere posa-razmotrivanje:	mezni deli najbolj težijo.
Razpravo o združenju občin v zadnji «Domo-; Glede uradovanja se omenja v zadnji »Domovini* je napisal gotovo deželan, ker gre pred- vini» tudi to, da občinske posle više po navadi vsem za združenje malih občin na deželi v ve- župani sami. V največ primerih je res. Ti župani, like, vsaj v tako velike, da bi bile po svojih do- dasi pretežno niso šolani, so se uživeli v ta posel hodkili obstanka in napredka zmožne. Ponekod in ga opravljajo nepristranski v največjo zado-obstoje občine, ki imajo komaj 500 do 1000 sta- voljnost in napredek občine ter v največje pri-
novalcev. Jasno je, da občina z malim obsegom znanje nadrejenih oblastev. Mislimo, da niti iz- ^ ^ vojna krjvec tega zla, bi morale pač in s tako nizkim številom občinarjev nikamor ne prašani občinski tajniki, ki jih narnerjajo pozneje sJd po pvr'0pj vladati lake razmere. Ker pa more, razen če je v kraju kakšno večje podjetje, po novem zakonu nastaviti ne bodo bolje in vest- vpmn v<!i ki nn7nam() ki nosi tako rekoč vsa občinska bremena za šol- neje opravljali občinskih poslov. Treba je po-stvo. ubožni zaklad in drugo.	\ misliti, da župani, navadno domačini, do podrob-
so za otroke visoka šola sirovosti, zato naj se prepove za vedno vlačiti otroke v gostilno.
Kakor se praznijo litri, tako hitro tudi rase sirovost. Za malenkostne besede se vnamejo besni prepiri. Nož se zasveti in že grgra nesrečna žrtev v lastni krvi. Zapori se polnijo in postajajo pretesni. Treh četrtin pregreškov in zločinov sta kriva alkohol in sirovost.
Pijana sirovost tudi izven gostilne ne miruje, temveč nadleguje mirne ljudi, ki gredo od trdega dela. Nikoli nisi varen, da te pijane sirovine ne pobijejo kar tako-le za šalo. Doma pa pretepa pijana sirovost ubogo ženo in plaši iz sna sestradane otroke.
a porečete: Vojna je kriva vsega tega! Če
vemo vsi, ki poznamo svet, da je pri nas huje kakor tu ali tam, mora biti vzrok drugje. Vzrok , . , . ... . ... je v prekletem pijančevanju našega ljudstva, Pravilno je torej, da se majhne občine, to je nosti poznajo potrebe m težnje občine in obci- z,astj y zastrupljevanju s gmurnico. Oblastva naj z manj kakor 2000 prebivalci, združijo po dve ali narjev: Le počasi pa bi se uživel v občinske po-tudi po več v eno. kakor se pravi, v življenja'in trehe- življenje in krajevne razmere od drugod obstanka zmožne občine. Pred več desetletji so došIi ta-inik- Zat0 11 ai bi se povsod, kjer se dobi
ukrenejo vse potrebno, da se na ta ali oni način omeji divje pijančevanje. Pijanim ljudem bi se v gostilnah sploh ne smela dajati več pijača. Si-
ne prikrivajo, temveč naj se na vsakega siroveža javno pokaže s prstom: Ta je sirovež!
Prav ničesar ne bomo dosegli, če bomo tičali glavo v pesek kakor neumna ptica noj in se hvalili s prosvetljenostjo. Tujca vprašajte, pa vam
pač lahko obstojale tudi take občine, ker je bilo mož domačin, sposoben za občinski tajniški posel, rQvostj kj SQ jjh zagrešilj pijanci- naj se nikar njihovo območje kaj skromno in omejeno. Da- Pustl1. na takem mestu, četudi morda nima pred-našnje zahteve, ki se stavijo na občine, pa so Pisanih izpitov.
tako velike, da jih majhna občina nikakor ne Gotovo se mora ureditev občin izvršiti po zmore	r enem zakonu za vso državo, vendar se ne sme
Strinjamo se z naziranjem, da je potrebno' Potopa« povsod enako. Treba je vpoštevati _ ^ združenje majhnih občin v eno veliko, vendar pa ra/l"ere' ce ze ne po posameznih krajih, pa vsaj b() poveda! resnico! Dolžnost nas vseh je, delati
se ne ujemamo z mislijo, da se namerava spojiti P° anoving i.__j fia ^ da £jmprej jzgjne ta madež z našega na-
tudi po več velikih podeželskih občin, ki imajo	. »	». roda. Vsakdo začni pri sebi. saj je
po 2000 občinarjev in ki jih obhodiš komaj v več y	Uf	S1FO VllStl. vsakdo več ali manj prizadet! Dokler
urah, v eno velikansko občino. Spojitev takih i	' "	: ima pri nas veliko besedo sirovost, bo prizade-
občin, posebno tistih, ki so pokazale v zadnjih j Novo vino je že začelo žeti svoje žalostne vanje za splošno razširjenje tujskega prometa letih, da so življenja sposobne in da je njihova sadove. Z dežele prihajajo poročila o tako števil- po naših krajih rodilo male sadove, davčna moč zadostna, v eno veliko z ogromnim nih krvavih pretepih in ubojih, da se z resnično obsegom, pa nikakor ni na mestu. Pomisliti je skrbjo vprašuje, kakšne bodo končne posledice treba, kako zamudno je hoditi občanu s periferije vedno bolj naraščajočega pijančevanja med na-j do občinskega urada. Občina je vendar zato tu, šim ljudstvom. Glavno zlo je seveda zalivanje s! da kolikor mogoče ustreza občinarjem in jih va- strupeno šmarnico, proti kateri se je sicer že j ruje pred izgubo časa in nepotrebnimi stroški, začel boj, ki pa za enkrat še ne kaže praktičnega j
Tedaj naj se take občine pustijo v dosedanjem uspeha. -Spričo naraščajočega pijančevanja in z obsegu. Ako se poleg velike občine nahaja majhna. njim naraščajoče sirovosti je kaj razumljivo, da
Po vsej Sloveniji gre g'as: Le ..Domovina
" je za nas!

Politični pregled
Dne 28. t. tn. je
slavi! bratski češkoslovaški narod 12. obletnico osvobojenja.
Po vsej Češkoslovaški so se ob tej priliki vršile velike narodne svečanosti. Spominjali pa smo se narodnega praznika naših severnih bratov tudi Jugosloveni in so se vršile na ta dan po vseh večjih jugoslovenskih krajih prisrčne prireditve pod geslom «Zvestoba za zvestobo«.
Jugoslovenski ministri obiskujejo poslednje čase razne kraje naše države, kjer prirejajo sestanke s predstavniki dotičnih krajev, na katerih v utemeljenih govorih obraz-ložujejo politiko vlade in njene bodoče cilje. Posebno zanimiv je bil v Subotici govor ministra Marinkoviča, ki se je bavil z gospodarsko krizo, ki se je razširila po vsem svetu. Posebno trpi zaradi te gospodarske krize kmetijstvo in bo treba storiti vse, da se odpomore tej krizi. Naša vlada je pričela
za omiljenje kmetijskih težav
že pogajanja z našimi sosedi in zavezniki Ru-muni, ki so v enakih in morda še hujših razmerah kakor mi, da se najde način za skupno prodajo naš;h in rumunskih kmetijskih pridelkov v industrijskih državah Zapadne Evrope. V drugem delu govora je minister Marinkovič na kratko orisal
naš zunanjepolitični položaj
in dejal med drugim: Kaže, da med narodom krožijo glasovi, ki vzbujajo vznemirjenje. Vi veste, da je zunanji položaj naše države težak, ker imamo toliko sosedov kakor nobena druga država v vsej Evropi razen Nemčije. Mi smo istočasno balkanska in srednjeevropska država. Vse, kar se dogaja na Balkanu in v Srednji Evropi, se tiče tudi nas. Ta položaj sili naš narod, da budno spremlja vse, kar se godi po svetu, in da vodi oprezno in mirovno politiko. Položaj v Evropi danes zares ni rožnat. V raznih državah se pojavljajo gotove struje, ki povzročajo resne skrbi. Čeprav je treba z vsem tem računati, vendar lahko rečem, da
ni nobene stvarne opasnosti za mir. Za sedaj so vsi, ki so nezadovoljni z obstoječim mednarodnim položajem in ki bi mogli ogražati mir. še daleč od tega. da bi mogli upati na uspešno kršitev miru. Sile, ki čuvajo mir in ob-
stoječe stanje v Evropi, so tako močne, da se nihče ne sme izpostavljati nevarnosti, da bi rušil mir in s tem ustvarjal še slabši položaj, kakor je oni, s katerim je danes nezadovoljen.
V Avstriji se vrši sedaj najostrejša volilna borba.
Vse z napetostjo pričakuje 9. novembra, ko se bodo vršile volitve. Vladni stranki, to so krščanski socialci in heirmvehrovci, se nadejajo, da bosta dobili pri volitvah večino, poznavalci razmer pa zopet prerokujejo, da bo vlada ostala v manjšini ter se bo mogla vzdržati samo s pomočjo Schobrovega sredinskega meščanskega bloka, ki razvija tudi zelo živahno agitacijo. Socialisti, proti katerim se vrši v glavnem ves boj ostalih strank, pa bodo vkljub temu najbrže ohranili svoje postojanke. Za nas Jugoslovene je predvsem zanimivo to, da so se voditelji koroških Slovencev odločili pozvati to pot koroške Slovence, naj glasujejo za listo kriščanske socialne stranke, kar je izzvalo v naši javnosti dokaj neprijeten odmev. To pa zaradi tega. ker so bili krščanski socialci doslej vedno prvoboritelji pri ponemčevanju našega naroda na Koroškem.
V Južni Ameriki se je v teku poslednjih mesecev izvršila cela vrsta revolucij, ki so se pričele s prevratom v Boliviji ter dosegle sedaj svoj višek
z zmago revolucije v Braziliji.
Revolucijo je izzvala huda gospodarska kriza, ki tare braziljske kmetovalce, ki ne morejo izvažati svojih pridelkov na evropski trg zaradi njegove prešibke kupne moči. Osrednja vlada v Braziliji je poskušala z orožjem udušiti prevratno gibanje, kar pa se ji ni posrečilo, ker se je revolucija pričela naenkrat v več braziljskih pokrajinah in so vladni vojaki po večini prostovoljno pristopili k vstašeni. Odločilnega pomena za zmago ustašev pa je bil sklep občinskega sveta v Rio de Ja-neiru. da se pridruži vstašem. Temu sklepu se je pridružil celo poveljnik vladnih čet general De Castro, ki je pozval braziljsko vlado in predsednika Washingtona Louisa, naj poda ostavko. Po kratkem oklevanju sta vlada in predsednik Louis res podala ostavko, nakar je sestavil general De Castro začasno vlado, ki bo izvedla volitve novega predsednika ter poskušala omiliti gospodarsko krizo. Dočiin je bil prvi del revolucije v Rio de Janeiru docela nekrvav, pa so po nastopu
nove vlade nastali nemiri in krvave demonstracije, pri katerih je bilo ubitih in hudo ranjenih več ljudi.
2. novembra: Mirna, Jesenice. 13. novembra; Zagorje, Dravograd (živina), j 4. novembra: Črnomelj, Sv. Lenart nad Laškim,
Sv. Pavel pri Preboldu (živina). '5. novembra: Beltinci.
6. novembra: Vrhnika? Brežice, Zabukovje (za živino), Mengeš, Velike Lašče, Kropa, Nova cerkev. Rečica ob Savinji, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 55 Din; v devizah: j 100 nemških mark-za 134450 do 1347'50 Din; i 100 madžarskih pengov za 987 do 990 Din; j 100 avstrijskih šilingov za 794"6S do 797 68 Din; i 1 dolar za 56'25 do 56'45 Din; 100 francoskih frankov za 220 57 do 22257 Din; 100 češkoslovaških kron za 16695 do 16775 Din; 100 italijanskih lir za 294 42 do 29642 Din.
Tedenski tržni pregled
ZiTO. Na ljubljanski borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pše-i n i c o, baško, po 190 do 217 50 Din; t u r š č i c o, baško, novo, umetno sušeno, po 150 do 15250 Din; moko «0» po 350 do 355 Din. Cene žitu po-' puščajo.
j HMELJ. V Nurnbergu se je ob čvrstem razpoloženju trgoval tamošnji domači hmelj po 80 do 110 mark, v Žatcu pa po 370 do 600 češkoslovaških kron za 50 kg (okroglo 12 do 20 Din za 1 kg).
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem seimu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8 do 9 Din. poldebeli 6'25 do 8 Din, plemenski 6 do 650 Din; biki za klanje 7 do 8 Din: klavne krave, debele, 6'50 do 7 Din, plemenske 5 do
M. Silvester:
Na potih usode
(Dalje.)
Prišla je nedelja. Takoj po popoldanskem blagoslovu so se jeli oblačiti očanci z rihtarjem vred v svečane baržunasti obleke ter si opaso-vati meče, katere so nosili kot svobodni državljani To je bil njih poseben privilegij.
Njihova nestrpnost je rasla tem bolj, čim bolj se je nagibal kazalec mestne ure na zvoniku sedmi uri. Točno ob sedmih so se znašli očanci v gradu, kjer sta jih sprejela vitez in njegova soproga ter jih odvedla v dvorano. Gospod rihtar pa je še počakal deset minut preko določene ure, ker je bilo to bolj imenitno, nato pa je vihral proti gradu tako, da je morala njegova soproga skoro teči -za njim, če ga je hotela dohajati. S svojo ženko je prispel nato v diru preko stopnic na hodnik, kjer je skoro prekobalil mestnega kapetana, ki je že čakal na njegov prihod. Pa nesreče vendar ni bilo nobene.
Zadovoljno se je smehljal mestni rihtar, ko je opravil spretno svoj kavalirski pozdrav, ker mu je zlasti ugajalo poljubovanje mehkih rok dra-žestnih bitij.
Kmalu nato so pa že sedeli okrog dolge mize. Rihtar je prišel med dva ognja, kajti na levo od njega je sedela Ljubica, na desno pa dražestna gospa plemkinja. Slednji dve* sta se pa že prej .dogovorili, da si morata ta večer gospoda rih-
tarja posebno privoščiti. Že preden je prišla zabava v tek, je prišel rihtar v navzkrižni ogenj, da je komaj ubiral strune na oba kraja. K malemu oddihu je prišel šele, ko so pričeli nositi jedi.
Ko so odnesli sluge po tretjem krogu srebrne krožnike in napolnili kozarce z rajnim vincem, je vstal plemič, dvignil svoj kozarec in v lepih besedah pojasnil pomen večera. Rihtar je zijal, zijali so pa tudi mestni očetje. Taka zahrbtnost! Ko se ie izpilo vino iz kozarcev na zdravje zaročencev, se je pričelo čestitanje in stiskanje rok. Sledili so nagovori. Rihtar se je ravznel. Prišel je v posebno goreče stanje in v tem stanju je šel k svoji ženki in jo poljubil, spominjajoč jo, kako lepo je bilo takrat, ko sta se sama zaročila.
Zaročenca sta bila srečna. V veselem razpoloženju ostalih nista mogla dosti govoriti, zato so pa tem jasneje govorile niune oči. Ko je bilo razpoloženje na višku, je vstopila v sobo starka, noseča v roki malo, a čedno izdelano hrastovo skrinjico s svetlimi okovi. Dospevši do zaročencev se je lahno priklonila ter rekla:
«Malo pozno sem prišla nazaj s svojega potovanja, pa to nič ne de. Sprejmita od starke, ki je nekdaj tudi uživala srečo ljubezni, njen blagoslov in pa to-Ie.»
Postavila je na mizo skrinjico, jo odprla in vzela iz bleščeče skupine predmetov, ki so se nahajali v skrinjici, niz krasnih biserov in ga ovila Magdi okrog vratu; nato je vzela iz skrinjice zlat. umetno izdelan diadem, ki je bil okra-
šen z biseri in žlahtnimi kameni, da se je kar lesketal, in ga pritrdila na glavo zaročenke. Tudi zapestnici, ki iu je nadela Magdi na roki. sta bili krasni. Istotako je bil zaročenec deležen star-kinih darov. Njemu je podarila krasno izdelano bodalo s pristnim damaščenskim rezilom in težko zlato verižico, kakršno so nosili visoki plemiči ob svečanih prilikah okrog pasu in na kateri je viselo bodalce.
Ko je razdelila vse te predmete, je pokazala s prstom na zlatnike v skrinjici ter dejala:
«Evo, tu je pa moj prispevek k doti!»
Navzoči so strmeli v bogastvo, s katerim sta bHa obdarovana zaročenka in zaročenec. Zlasti plemkinja je strmela in videti je bilo, da se je polašča tiha zavist, kajti ona ni imela razen nekaterih drobnarij ničesar posebnega, s čimer bi se mogla postaviti.
Ni šlo drugače, da so morale ženske otipati in si ogledati vse te prekrasne reči.
Plemič je spoznal takoj, da to ni delo domačih zlatarjev, temveč da so izvršili to prekrasno delo mojstri iz toplega juga. Previdno je vprašal starko v tem smislu, kar mu je ona tudi potrdila.
«Pa te dragocenosti so morale stati ogromno premoženje?« je vprašal mestni rihtar.
«Ne morem tega trditi,« je odgovorila starka, «ker sem ljubila v svoji mladosti plemiče, ki so razpolagali tudi s kraljevskimi darovi.«
Sledilo je še več vprašanj, s katerimi so hoteli zvedeti od starke razne podrobnosti iz njene mladosti, toda starka je ostala molčeča.
Vi žene in dekleta
dali ste se že udeležili
nagradne naloge za 50.000 dinarjev?
Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje!
5 50 Din, klobasarice 3 do 4'50 Din, molzne 625 do 6'50 Din, breje 6'50 do 675 Din; mlada živina 8'25 do 10 Din; teleta 12 Din. Cene mesu: volov-sko 1.18 20 Din, II. 16 do 18 Din, bikovsko, kravje in teličje 14 do 16 Din, telečje 16 do 35 Din po kakovosti, svinjsko (sveže) 15 do 27 Din.
Kratke vesti
= Sadni ogled v Sori. Dne 19. t. m. je priredila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Sori pri Škof ji Loki sadni ogled. Kljub slabi sadni letini je bilo razstavljenega mnogo sadja, največ jabolk. Razstavilo je sadje 78 kmečkih sadjarjev. Posebno lepo sadje so razstavili župan Franc Lušina iz Gosteč, župnik Janez Kaj-diž, nadučitelj Likar, načelnik sadjarske podružnice Janez Jamnik, Ivan Križaj iz Rakovnika, Anton Kokalj iz Pungarta, Janez Carman iz Sore, Josip Dolenc iz Pungarta in Janez Jenko iz Drage. Razstavljena Baumanova reneta je bila zastopana s krasnimi vzorci, dokaz, da ta odlična sorta tudi v sorskem okolišu izborno uspeva. Razen drugih odličnih sort pa je bilo tudi nekaj takega materiala, ki danes ne spada več v moderne sadovnjake. Sadni ogled v Sori, ki ga je priredila ena najmlajših podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva, je uspel prav dobro.
DOPISI
GORENJI LOGATEC. V nedeljo 1. novembra 1.1. ob 3. popoldne bo gostovala v Sokolskem domu hotenjska Čitalnica s Cankarjevo dramo «Hlapci». Zahvalimo se požrtvovalnim sosedom s čim večjo udeležbo! — Lipahov cGlavni dobitek» je minulo nedeljo privabil v Sokolski dom kljub slabemu vremenu še precej občinstva, zlasti iz Dolenjega Logatca. Igralo se je še dosti dobro. — V noči od 21. na 22. t. m. so od več strani opazili luč v župni cerkvi. Ko sta pa župnik in cerkovnik prišla pogledat, kaj se godi v cerkvi, je luč nenadoma ugasnila. Kljub natančnemu pre-izkovanju nista našla ničesar sumljivega.
SLIVNO PRI LAŠKEM, čuje se, da bodo pričeli kolovozno pot Rečica—Slivno v najkrajšem času popravljati. — Zgradbo opornega zida pri gostilni g. Pavčnika ob potoku Rečici je prevzel zidarski mojster g. Srebot iz Laškega. Pri tem popravilu bo vsaj nekaj brezposelnih delavcev
. Dokler so bili darovi na mizi, ni šlo z zabavo nikakor naprej. Že samo pogled na zlato in žlahtne kamene jim je zapiral sapo. Na predlog zaročenca so zložili vse skupaj nazaj v skrinjico. ki so jo spravili na varnem kraju.
Za nadaljnji razvoj zabave pa je poskrbel potem rihtar, ki se je kmalu vnovič razvnel. Zopet se je postavil mestni nočni čuvaj pred grad ter trobii iu pel polnočno uro. Prav tisti čas so se prikcbalili z gradu mestni očetje z rihtarjem in rihtarico vred. Pa je bil čuvaj vljuden, da je pokazal vsakemu posebej njegova vrata in pomagal vtikati ključe v ključavnice, ker so se možje jezili, da jim je nekdo iz porednosti zadelal ključavnične luknje.
To je bilo govorjenja naslednji dan. Ves dan so stale na pragih sicer marljive purgarice ter pustile narasti množino dragocenosti in tolarjev že kar na mernike. Zavistno so menile: «Ko bi imel človek samo eno prgišče zlatnine ali eno zlato petljo za avbo ali pa vsaj srebrno verižico okrog pasu!«
Možaki so pa zopet stikali glave in si dejali, da zna starka gotovo «coprati», kajti na drug način bi ne mogla priti do vsega tega. Gotovo je starka ena tistih, ki znajo skozi dimnik uhajati in jezditi na burklah v deveto deželo. Starko se mora na vsak način opazovati, da ne napravi mestt; še kake škode.
VI.
Po komaj petmesečnem bivanju pri graščaku Lenkoviču je hetmauov sinko že poznal grašča-
kove trdnjave na Mirni, Otočcu, v Pogancih, Melio-vem in Podbrežju. Ogledal si je vse podrobnosti trdnjav. Nadarjeni dečko je hitro pojmoval vse, zlasti pouk, ki ga je delil njemu in graŠčakoviin otrokom postaren redovnik, mu je šel z lahkoto v glavo. Fantič pa je bil poleg tega vnet za jahanje in vaje z orožjem ter je kmalu nadkriljeval svoje sovrstnike. Njegova mamica, ki ga je obiskala po večkrat v mesecu, je bila vsa srečna, ko je videla dečka v tako vztrajnem ognju učenja.
Nekoč pa je prišla njegova mamica posebno vesela k njemu na obisk ter mu velela, da bo smel priti v kratkem k njej v Kostanjevico na obisk in obenem na poroko svoje sestre. To je bilo veselje, zlasti ko je še čul, da bo jezdil v Kostanjevico z graščakom Lenkotičem.
Prišel je določeni dan. Ze zgodaj zjutraj je bil 121etni dečko na nogah ter skrbel, da je bilo vse lepo in v redu. Prizadeval si je seveda, da ga pohvali graščak, ki ga je vzgajal za skrbnega človeka. Točno ob določeni uri je prispel graščak v spremstvu svoje soproge na dvorišče ter samo kratko vprašal: «Vse v redu?». «Da», se je glasil prav tako kratek odgovor hetmanovega sinka. Zajahali so osedlane konje in odjahali iz gradu.
Kostanjevica je bila ta dan zbirališče okoliškega plemstva in je nudila pravo pestro sliko. Za poroko viteza Otmarja in Magde je bila določena farna cerkev, okrog katere se je zbiralo že vse polno radovednega ljudstva. Boljša purgarija se je pa zbrala pred gradom, da že ondi pozdravi goste in k poroki odhajajoča zaročenca. Tik do
stopnic je stala v dveh vrstah v paradnih oble-< kah se nahajajoča meščanska garda, ki je tvorila špalir do ulice, za njo pa je bila purgarija: žene v težkih črnih svilenih oblekah z avbami na glavah, možaki pa deloma v baržuuastih, deloma v navadnih suknenih oblekah. Špalirju meščanske čete so bili priključeni «cunfti» (razni obrtniki) v značilnih oblekah.
Ob 11. uri se je prikazal pri oknu mestni kapetan in dal znamenje poveljniku čete. Ziidonela so rezka povelja; trobentači in tamborji so pa trobili in tolkli koračnico. Obenem se je pokazal na vrhu stopnic prvi par plemstva, ki je stopal po stopnicah do špalirja in med špalirjem na trg. Ko se je prikazala Magda, ki je bila oblečena v razkošno belo svileno obleko z diadeinom na glavi, pred špalirjem, je zagrnielo z brambnih stolpov mestnega obzidja po dvoje topovskih strelov. Kot tovariš jo je vodil mlad učitelj s turnske graščine. Sledil ji je plemič Otinar, ki je vodil Magdino tovarišico, preprosto uskoško dekle, hčerko ječmeniškega starešine. Slikovita, bogalo okrašena noša tovarišiceje vzbujala poleg lepote in krasne rasti dekleta splošno pozornost. Zlasti so občudovali njene sokolje oči, ki so se svetlo iskrile. Ni bilo čudno, da si je že pred svatbo zaslužila pridevek uskoški panter».
Sledilo je še nekaj parov plemstva, nakar se je špalir strnil v dvored in odkorakal za sprevodom proti farni cerkvi Pred farno cerkvijo je stal drug špalir mestnih helebardfstov, skozi katerega so šli svatje v ceikev. Množica ljudstva je
našlo svoj zaslužek. — Pri zadnji poplavi se je zopet pokazala nujna potreba zavarovanja bregov. Voda Rečica je na več mestih prestopila bregove ter napravila veliko škodo na poljih. Prizadeti bi nujno potrebovali podporo.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Naša občina ima sedaj novn upravo. Po dolgem gerentovanju gospoda dr. Lovšina je bil pred kratkim imenovan nov občinski odbor i, g. Terbovcem kot županom na čelu. Občinska uprava je sestavljena iz najboljših mož občine; zato imamo v njo popolno zaupanje. — Letina je v našem okraju zelo slaba. Ze dolgo ne pomnimo take, saj je vseh pridelkov manj in pa še zelo slabe kakovosti. Tudi sadja nimamo. Meso je po 18 dinarjev kilogram, čeprav je cena živini padla od 13 na 7 dinarjev za kilogram žive teže. Ako primerjamo Trbovlje z mestom Laškim, se moramo čuditi, kako je mogoče, da je v Trbovljah meso cenejše kakor pri nas. Odločilno oblastvo naj bi ukrenilo, da se mesu cene znižajo, kakor se je znižala cena žive teže živini.
SV. MOHOR NAD LAŠKIM. Šmohorska koča bo vso zimo odprta. Preskrbljena bo tudi s premogom, da ne bo treba v hudi zimi prenočevati na mrzlem. V bližini koče bo še letos napravljena moderna skakalnica za smučanje. Prav zaradi tega nam obeta ta lepa točka še mnogo razvedrila in zabave.
REČICA PRI LAŠKEM. Pri zadnji licitaciji je prevzel delno dobavo peska za cestni odbor laški posestnik g. Jenčič v Rečici. Njegov material pa ni bil posebno dober, saj je bila komaj cesta deloma posuta in že se nikjer nič ne pozna. Na take ceste, kakršna je od Rečice do Celja, kjer je največji promet s težkimi vozovi, bi pač moral biti navožen čisto drugačen material. Sem ne spada pesek, temveč gramoz.
SV. LOVRENC NA POHORJU. V soboto je deževalo vse dopoldne, popoldne in ponoči pa je snežilo. Po hribih je padlo snega do kolena. Moker južni sneg je napravil na sadnem drevju občutno škodo. V nedeljo zjutraj so hribovski kmetje z žalostjo gledali polomnjeno, razčesnjeno in s koreninami izruvano drevje. V dolinah je padlo snega za dva do tri prste na debelo.
ZAMARKOVA PRI SV. LENARTU V SLOVENSKIH GORICAH. (S m r t n a k o s a.) V najlepši mladosti 22 let je umrla v petek 18. t. m. Amalija Žugmanova, kmetska hči v Zamarkovi. 'Jetika je končala njeno mlado življenje. Vso 'dolgo bolezen je pokojnica potrpežljivo prenašala i
in nikomur ničesar potožila. Drago prijateljico bomo njene tovarišice prav težko pogrešale. Pogreb pokojnice je bil 20. t. m. od hiše žalosti k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Spremljala jo je na zadnji poti velika množica. Pri slovesu od hiše in pri odprtem grobu ni ostalo nobeno
dorfu premajhno za pokop tolikih žrtev, je morala občina kupiti novo zemljišče, kamor so položili vse žrtve v skupen grob. Za dan pogreba žrtev je pruska vlada odredila, da so vsa državna in občinska poslopja razvesila žalne zastave na pol droga. Vse zabave in predstave so bile od-
oko suho. Počivaj mirno, draga Malka, in na povedane.
svidenje nad zvezdami! Tvojim žalujočim svojcem najiskrenejše sožalje. — Sch.
IVANJKOVCI. V nedeljo 19. t. m. je zgorela tukaj stiskalnica g. Webra. Domače gasilno društvo je hitro nastopilo ter je s pomočjo prebivalstva omejilo ogenj na ta objekt tako, da je čisto zraven stoječa stanovanjska hiša g. Sla-vinca ostala nepoškodovana. Ker je poslopje s stiskalnico vred zgorelo, je škode okoli 40.000 dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino.
RAČNA. 25. t m. smo dobili prvi sneg, okrog 10 cm visok, ki pa bo, upamo, kmalu skopnel. Spričo deževja je prestopila bregove Šica. Letos še ni bila tako velika kakor te dni. — K zadnjemu dopisu imamo glede šole še pripomniti, da dobi občina od banske uprave 25.C00 Din podpore.
ŽETALE. Minulo nedeljo smo dobili prvi sneg, a ljudje nimajo še pripravljenih ne drv ne stelje. Ajde je še dosti zunaj, tudi ozimina ni še vsa posejana. Sploh nas čaka slabo leto; sadja ni bilo, a vinski mošt nima cene, ker ni kupcev. Od vseh strani pa nam prihajajo plačila.
Dve strašni rudniški katastrofi v Nemčiji
Dne 21. t. m. se je pripetila v premogovniku v Alsdorfu pri Aachenu strahovita katastrofa, ki je zahtevala 262 žrtev. Iz dosedaj neznanih vzrokov so namreč eksplodirali vnetljivi plini v rovu, kjer je delalo preko 300 rudarjev, katerih večina je našla grozno smrt in so le nekateri ušli pogubi. Ker je bilo občinsko pokopališče v Als-
Ker dela v premogovniku v Alsdorfu tudi precej Slovencev, se je podal tjakaj predsednik Zveze slovenskih delavskih podpornih društev, g. Pavel Bolha, ki nam je sporočil naslednje: «Pri katastrofi v Alsdorfu se ni ponesrečil noben Slovenec. Neki naš rojak, Maček z Dolenjskega, je bil sicer ranjen, vendar je že izven nevarnosti. Dva naša rudarja Fleriča sta za las ušla smrti. Takisto se je rudar Flis rešil z dvema tovarišema iz najbolj prizadetega revirja, kjer so vsi drugi izgubili življenje, poleg rudarjev tudi pazniki. Res sreča, da naši niso prizadeti. Ako bi se taka katastrofa zgodila v sosednjem rudniku v Mariadorfu, bi bilo gotovo tudi med Slovenci mnogo žrtev.«
Štiri dni pozneje so eksplodirali v premogovniku Maybachu blizu Saarbriickena jamski plini. Ko se je pripetila katastrofa, je bilo v rudniku nad 1100 rudarjev. Od teh so jih rešili okrog 1000, a okrog 100 je mrtvih. Če je pri katastrofi izgubil življenje kak naš rojak, nam še ni znano. Zaradi požara v rovu in neznosne vročine so bila reševalna dela zelo otežkočena. Pri tej katastrofi bo prav tako kakor v Alsdorfu zelo težko ali skoro nemogoče prepoznati žrtve, ker je večina trupel popolnoma skažena. Strašna smrt v plamenih je bila najbrž žrtvam prihranjena, ker so bili že od eksplozije ubiti. Ta nova katastrofa je vzbudila silno vznemirjenje med tamošnjim prebivalstvom, ki je še vse pod dojmom strašne katastrofe v Alsdorfu.
Dražestne kodre,
neomajno stanovitne pri vjainem zraku ali poteniu, d »sežejo dame in gospodje brez žualtih škarij s pomo jo Hela-ko-dralne esence. Tudi najbolj zalo bubi-glavo polepša Hela, In je vsaka ondulacija nepotrebna. Ve Ik prihranek na času In denarju ter pospešu e rast las. Pogled v zrcalo Vas bo zadlvil. Takoj po uporabi obilno buinih kodrov, mične frizure. Mnogo zahvalnih nisem. Posebno gledališki Igralci so polni hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, .6 steklenic 40 Din. Dr. Nic.Kemeny, Košice H, poštni predal 12/210, Češkoslovaška.
*	Povratek kraljevičev z Bleda v Beograd.
Ob koncu preteklega tedna se je odpeljal z Bleda dvorni vlak, v katerem so se vračali v Beograd kraljeviči prestolonaslednik Peter, Tomislav in Andrej.
*	Za omiljenje težkega bremena samoupravnih doklad. Pritožbe nad visokimi davki se v zadnjem času zopet množijo. Naperjene niso toliko proti državnemu davku kakor proti dajatvam za samouprave, zlasti za občine. Lani so se samo-
strmela ob pogledu na pestre obleke, svetle žleme in na bogat nakit plemkinj.
Ko so se znašli že vsi gostje v cerkvi, so mogočno zabučale cerkvene orgle, pred oltar pa je stopil postaren mestni župnik, ki je govoril pred njim klečečima ženinu in nevesti žarke besede in zaključil svoj govor z iskreno čestitko. Vršil se je nato svečan obred poroke. In ko sta z glasnim «da» potrdila svojo zakonsko zvezo ter sprejela blagoslov sivolasega župnika, so se podali k stranski mizi, kjer sta podpisali izvršeno poroko poleg poročencev še dve priči.
Ljudstvo je bilo takrat posebno vdano raznim vražam. V času, ko se je vršil obred, so nekateri posebno vraževerni plemiči in meščani opazovali utripanje plainenčka gorečih sveč in večne luči, da bi razbrali, kaka usoda čaka bodoča zakonca in koliko potomcev bo izviralo iz njune zveze. Komaj ko se je končal obred, je priletela k oltarju lastovica, obletela oltar in se vrnila k mladičem v gnezdu na malem koru.
Kakor en glas je šlo od ust do ust: «Potovati bosta mo>-ala, pa tudi rada se bosta imela.»
Te besede je čul tudi mladi Pero, ki je nosil kol paž vlečlso svoji gospodarici, pa si je dejal: icSo to čudni ljudje; lastovica je le zaradi tega letala okrog, ker so jo vznemirili na koru se nahajajoči ljudje.»
Po končanem obredu so se zopet razvrstili Bvatje v pare in odšli nazaj na trg h gradu, kjer Bo med tem časom postavile pridne roke prostoren oder, nad katerim je bilo razprostrto pre-
grinjalo. Gostje so je jeli ustavljati. Mestni poveljnik je nato pozval plemstvo, naj stopi na oder. Razvrstil ga je tako, da sta stala v ospredju mlada zakonca, nato je odkazal prve prostore plemkinjam, dočim so stali za njimi plemiči. Na levo in desno od odra je stalo meščanstvo. Zdajci se je pokazala na trgu kopica črnooblečenih mož — mestni očetje, ki jih je vodil mestni rihtar — in se svečanostno približala odru. Ustavivši se pred odrom, so sneli raz glav svoje črne, z nojevimi peresi okrašene barete in mestni sodnik je naslovil na novoporočenca govor, ki ga je zabelil s tolikimi čestikami sreče, da bi že uresničenje samo polovice čestitk zadostovalo za neskaljeno in srečno zakonsko življenje. Pristopila sta nato praznično oblečena deček in deklica, ki sta nosila na žametnih blazinah darove mesta: za plemiča krasno sablo, izdelek mestnega orožarja, in za njegovo ženko zlato ogrlico, na kateri je visel ličen medaljonček z mestnim grbom in napisom. Tudi ta dar je bil domač izdelek.
Komaj je odstopila ta skupina, so se jeli vrstiti «cuuftb. Kovači so prinesli s seboj lično izdelane klešče za žrjavico in trinog, kotlar svetel kotel, mizarji otroško zibelko iz gorskega javorja, ribiči mogočnega soma in krapa poleg lične košarice, polne najlepših rakov, čevljarji par fino izdelanih škornjev za plemiča in par ličnih čeveljčkov za njegovo mlado soprogo. Najbolj so se pa izkazali trgovci, ki so pripeljali s seboj m malem vozičku skrinjo, napolnjeno z belim platnom, vezeninami in drugo tako šaro.
Vsi ti oddelki pa niso znali na dolgo govoriti, temveč so samo kratko in jedrnato izrazili to, kar so čutili v svojih srcih.
Omalovažuje je zrl mestni sodnik, ki se je ustavil s svojo skupino poleg odra, na te preproste ljudi, češ, kaj se pa kažete, če ne znate govoriti. A možje so bili zadovoljni sami s seboj, ker pri njih je veljal za možaka le tisti, ki je kaj znal in ki se je lahko pohvalil z žuljavo roko.
Po skupini rokodelcev je prirajala po trgu lepa skupina mladih deklic v belih oblekicah, ki je prepevala čestitne pesmice in obsipavala novoporočenca s svežim cvetjem.
Komaj so pa odstopile deklice, se je že tudi pojavila skupina odraslih deklet v takrat običajnih nošah, ki je položila pred noge slavljencev krasen venec iz svežega cvetja in zarajala kolo.
Zdajci so pa zabobneli ob koncu ulice bobni. Ljudstvo se je umeknilo in napravilo prostor korakajočim četam. Na čelu je stopalo šest bobnarjev, ki so spretno metali palčice v zrak, jih zopet lovili in bonali po taktu koračnico. Za tamburji je sledil nadomestujoči oficir, ki je poveljeval četi za njim korakajočih helebardistov, ki so nosili na glavah šleme, na prsih pa jeklene oklepe. Njihova obleka, tesno se oprijemajoča telesa, je bila iz zelenkastega sukna. Helebardi-stom je sledila četa arkebuzirjev, ki so imeli na glavah širokokrajne klobuke, a njih enaka obleka je sestajala iz rjavega jelenjega usnja. Na ramah pa so nosili težke arkebuze, katerih cevi so se svetile v solncu. ,DaIje prihodnjič.)
upravne doklade pobirale ne glede na višino davčnega predpisa še v izmeri iz leta 1928., torej V znesku, kakor so se pobirale na prejšnjo nižjo pridobnino. Letos pa se pobirajo doklade že od pridobnine po novem zakonu o neposrednjih davkih in vrhu tega še večinoma v izredno visokih odstotkih. So v Sloveniji občine, kjer se pobirajo občinske doklade na pridobnino do 300 % in še več, tako da morajo pogosto mali podeželski trgovci in obrtniki plačati z osnovnim državnim davkom in ostalimi dokladami vred preko polovice svojih dohodkov. Naše gospodarske organizacije dobivajo dnevno številne pritožbe in pripravljajo korake, da se vsaj v novih občinskih proračunih omilijo pretirano visoke doklade. Seveda pa morajo gospodarski krogi v svojih občinah bolj paziti na delo občinskih odborov, da se ne bodo zavedali dalekosežnosti sklepov občin šele tedaj, ko so predmetni sklepi že pravnomočni. Občinski odbori se prav sedaj bavijo s pro-, računi. Prizadeti davkoplačevalci morajo torej pravočasno proučiti predloge proračunov v svojih občinah in način kritja, da lahko svoje koristi pravočasno zavarujejo, če bi bili v kakršnikoli smeri ogroženi. Po nedavnih izjavah naših ministrov ob priliki sestankov z narodom je pričakovati, da bo naše gospodarske kroge podpirala tudi naša vlada, ki sama skuša omiliti pretirane zahteve samouprav.
+ Prazniki na šolah. Kr. banska uprava Dravske banovine sporoča, da bo poleg praznika Vseh svetnikov 1. novembra pouka prost tudi Vernih duš dan (letos 3. novembra). Učenci, ki odidejo na dom iz šolskega okraja, se opraščajo šolske službe božje v nedeljo 2. novembra. Učencem in učenkam se toplo priporoča, naj pomagajo pri okrasitvi grobov trpinov iz svetovne vojne, narodnih borcev in prosvetiteljev.
*	Koliko državnih uradnikov ima Jugoslavija. Po uradnih podatkih je vseh državnih uradnikov v Jugoslaviji 201.058, dočim jih je bilo v preteklem proračunskem letu 187.165. Samo v Dravski banovini je 5747 državnih uradnikov.
*	Poprava jezov od Kamnika do Stranj. Te dni bo razpisana licitacija za temeljito popravo jezov od Kamnika do Stranj. Vseh jezov je 23, popravilo se jih bo pa 18, dočim je ostalih pet še v zadovoljivem stanju. Z delom bodo začeli takoj in se bo vršilo vso zimo.
*	286 cigaret na vsakega prebivalca na leto. Po uradnih podatkih uprave državnih monopolov so pognali kadilci lani v naši državi 1769 mi-
lijonov 338.095 Din, ki so jih izdali samo za raz-linče vrste cigaret, v zrak. Torej pride na vsakega prebivalca Jugoslavije na leto 286 cigaret. Največ se pokadi seveda slabih cigaret. Lani jebilo prodanih cigaret «Karagjorgje» 422.648, «Jadran» 1,146.660, «Šumadija» 6,230.428, «Vardar» 549 milijonov 85.070, «Drin!i> 41,749.300, «Neretva» 5,050.472, «Morava» 13,837.300, «Zeta» 1608 milijonov 636.239 in «Sava» 1.763,758.675.
*	Oklic dediču neznanega bivališča. Dne 5. aprila 1930. je umrl Anton Strle, užitkar z Vrhnike. Poslednja volja se ni našla. Jakob in Franc Strle, po rodu z Vrhnike 16, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, naj se v teku enega leta zglasita pri okrajnem sodišču v Ložu.
*	Izšla je iz tiska knjiga »Obmejni promet, zbirka zakonskih odredb o obmejnem prometu v Dravski banovini», ki obsega v prvem delu vse zakonske odredbe in pravilnike, dopolnjene z razpisi in pojasnili ministrstva za finance, o obmejnih prebivalcih, dvolastnikih, potnikih, turistih, avtomobilskem prometu in o tranzitu do-močega blaga preko tujega ozemlja. V drugem, tretjem in četrtem delu so objavljene specialne odredbe iz trgovinskih pogodb z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, v kolikor se nanašajo na obmejni promet. Te odredbe so dopolnjene z vsemi zapisniki in pojasnili, ki niso nikjer objavljeni in zaradi tega jako težko dostopni. Knjiga je namenjena predvsem za prakso in se je ne bodo posluževali samo obmejni organi, ampak bo prav prišla tudi občinskim uradom, dvolastnikom, tu-
: ristom, avtomobilistom, obmejnim zdravnikom, ! veterinarjem in drugim. Cena knjige je 35 dinarjev, s poštnino 4 dinarje 50 par več. Knjiga se naroča pri Vinku Sterletu, Ljubljana, glavna carinarnica.
*	Smrt po poroki hčerke. Minulo nedeljo se je poročila na Ježici uslužbenka tvrdke Schumi,

Dlačice na bradi pri damah
In nadležne kocine pod pazduho, na nadlehteh in mečih hitro odstrani „Clto-kura". Zlasti na obrazu in na mečih, ki jih pokriva kot dih nežna svllsna nogavica, se močno opažajo nadležne kocine ln so Vas mogoče že često spravile v zadre o. .Clto" odpravi vsako nezažiljeno rast kocin v nekoliko sekundah zajamčeno brez bolečin in nevarnosti, radikalno ln za vselej. Oospa T. piše .Čutim se srečno, odkar je ,Clto', sovražnik kocin ln dličlc, ugonobil korenlke nezaželjenlh dlačic." Tudi gospodje jo lahko uporabijo. Brije brez mila, brez noža in brez aparata. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din. Dr. Nic. Ketn4ny, Košice, D., poštni predal 12/M 10 CSR.
VZORCI ZAUPNI?
gdč. Mici Jeromnova, doma iz Male vasi, s slu-žiteljem g. Maksom Klopčičem. Po poroki sta se odpeljala novoporočenca na ženinov dom v Kraš-njo in se ponoči vrnila na svoj novi dom v Ljubljano. Zjutraj pa je-prejela mlada žena žalostno vest, da je doma v Mali vasi pri Ježici zadet od kapi nenadoma umrl njen 661etni oče, posestnik in upokojeni železničar Ivan Jeromen. Med poroko hčere in smrtjo očeta je minilo komaj 12 ur.
*	Poplava Krke. Zaradi neprestanega deževja v zadnjih dneh je narasla Krka vnovič poplavila obrežne kraje in se razlila med Čučjo mlako in Hrvatskim brodom. Vsa cesta je bila pod vodo, da je bil ves promet onemogočen. Poštni avtobus je obtičal v vodi in so ga morali s konji potegniti na kopno.
*	Poplave po bivšem Štajerskem. Močno deževje zadnjih dni je povzročilo ponovne poplave po raznih krajih bivše Štajerske. O večjih in manjših povodnjih poročajo iz Maribora, Ljutomera, Osluševcev, Gornje Radgone, Zagorja.
* Pilštanja in drugod. Posebno veliko škodo je na-! pravila poplava v okolici Ljutomera, ki je bila podobna jezeru. Zadnje dni je voda povsod zopet odtekla.
*	Veter odnesel streho. Silen vihar je razsajal v noči od sobote na nedeljo v okolici Maribora. Najbolj je zadel nekega obrtnika, ki si je postavil poleti novo pritlično hišo ob državni
Gustav Strniša:
Klic zemlje
Suša.
Stari Vrečar grize vivček, se zadovoljno drgne z roko po irhastih hlačah, sedeč pred hišo na kobalastem stolu, in modruje o suši.
Njegova hiša je nizka in široka. Slična zadovoljni koklji, čepeča na belih jajcih, ždi sama na kupu kamenja.
«Oče!, Kako tako dobro poznate nepo-trebnico sušo?« meni Mačkov Primož.
«Kaj bi je ne poznal! Sem pač star»
«Pa zakaj ste se prav danes spravili nad sušo?«
«Zakaj? Saj vsi trobite, da bo letos suša, ker ni nekaj dni dežja. Ce ga 14 dni ni, nič hudega! Tiste čase ga kar po dva meseca ni bilo. Človek in živina sta trpela. Vsi smo kar zijali od žeje.»
«Kaj modrujete ?»
«0 suši se pogovarjamo, ki je pravkar prišla!» odvrne Primož stari potovki Urši, ki je imela ves razoran obraz in je bila velika in suha kakor prekla.
«Da, da, suha sem, res sem suha! Pa bom tnenda še bolj. Moja služba je končana!«
«1, saj dobiš pokojnino, mar ne?» jo je podražil kmet Bahač.
«Bahač! Ti se lahko norčuješ. No, da vam povem. Pisem ne bom več prenašala, da veste. Pošto dobimo v naš kraj. Mlada in zala poštarica pride, mila kakor iz sladkorja ulita. Prijazna gospodična je. Kar sama se mi je predstavila, ko sem prišla v mesto iskat pisma za našo vas. .Torej, vi ste Urša Za-letelova,' je rekla, ,no vidite, zdaj pridem jaz k vam za poštarico. Pisem ne boste več nosili iz mesta. Menda niste zato hudi name?'»
«No, Urša, v mesto boš pa menda še vedno hodila in nam prinašala potrebščine?» jo je pobaral stari Vrečar. Bil je za trdno prepričan, da se dobi najboljši tobak v mestu, čeprav ga je opaltar Griček sam dobival od tam in je bil njegov tobak še bolj suh, ker ga je manj prodal.
«Za svoje ljudi bom še vedno hodila!» je pritrdila potovka.
Medtem ko so se pogovarjali kmetje pred Vrečarjevo hišo, se je v mestu odpravljala na pot mlada gospodična Vanda Jeri-čeva, ki je postala prva poštarica v Zaseki.
V gostilni «Pri sivi lisici« je kmet Ferjan debelo požiral pivo. Prišel je poštarico z vozom iskat. Njegov brat, mestni trgovec, je sedel poleg njega in mu prigovarjal, naj si ga le privošči, ter ga izpraševal po domačih.
«Veš, Martin, nate sem kar nejevoljen. Včasih bi pa že prišel iz mesta k nam na deželo! Tako dolgo te že ni bilo, da seai te
danes komaj spoznal!» je onegavil Ferjan in pridno pil.
«Čemu pa nimate železnice, da bi človek ne trapal tako daleč peš?» je ugovarjal brat in se smejal.
«Kar molči! Kočijo si imel. Pravkar si mi pa tudi omenil, da imaš lep nov avtomobil, ki ki ga kupil. K nam v Zaseko te pa vendarle ni!»
«1, avtomobil imam šele 14 dni!» je ugovarjal Martin in si brisal z robcem svojo mesnato brado. Bil je čvrst petdesetletnik, visokega stasa, krepke postave, zdravega, rdečega obraza in brez brk. Imel je sive oči i močnimi dolgimi obrvmi in nizko široko čelo.
«Pa ti, Ferjan? Še zdaj te nisem vprašal, kaj te je danes prineslo v mesto. To dobro vem, da nisi prišel na delavnik samo mene obiskat.«
«Prav imaš! Veš, po poštarico sem prišel. Mi napredujemo! O, tudi železnico bomo še imeli, pa če jo iz hriba izkopljemo! Kaj to nam! Kos gore prevrtaš, pa spustiš skozi i e-leznega konja. Letel ti bo, kakor bi že od vekomaj tod potoval. E, veš, tudi pri nas s 10 navdušeni za železnico! Pravijo, da so že z-delani načrti.«
• «Kaj si dejal? Da dobite novo poštarico? Kako se pa piše?«
«Vanda Jeričeva.«
«Vanda Jeričeva!« je ponovil trgovec i« tiho vzdihnil.
eesti med Hočami in Slivnico. V nedeljo okoli 2. ure zjutraj, ko so vsi ljudje bili v posteljah in poslušali razsajanje vetra, je obrtnikovo družino nenadoma prestrašilo treskanje pokajočih in lomečih se tranuv. Ko so pribežali iz poslopja, so videli, da jim je odneslo streho iznad glav in da se podira postrešni zid. Škoda, povzročena po vetru, je zelo občutna za obrtnika, ki si je v hudih časih postavil dom. Tudi v ostali okolici je vihar povzročil ogromno škodo.
*	Smrtna nesreča. Te dni so v Ormožu ob veliki udeležbi šolske mladine, učiteljstva in drugega občinstva pokopali šolskega upravitelja iz Cezanjcev, g. Leopolda Čulka. Pred dnevi je pokojnik v družbi domačega župnika g. Ferka napravil izlet k vinogradu svetinjskega župnika g. Bratuška. Ko sta se v mraku vračala, je g. čul-ku spodrsnilo na neki strmini; padel je s poti dva metra globoko in dobil hude notranje poškodbe, o katerih pa ni nihče slutil, da bodo smrtonosne. Prepeljali so ga v bolnco v Ormožu, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil dve rebri in se tudi drugače nevarno poškodoval. Zdravnikova pomoč je bila, žal, zaman in je g. Čulk izdihnil, star 57 let. Pokojnik je bil po rodu z Go-milskega v Savinjski dolini*. Blag mu spomin!
*	Konj ga je nevarno poškodoval. V Hrastniku se je pripetila huda nesreča. 131etnega Dominika Žužhiana, sina upokojenega rudarja, je poslala m^ti v trgovino. Na cesti je stal voznik, ki je failta ustavil, češ, naj s šibo oplazi njegovega kpnja, ki ni hotel naprej. Dominik je konja res udaril, konj se mu je pa zahvalil s krepko brco, da je fant nezavesten obležal. Hudo poškodovanega dečka so prepeljali v bolnico.
*	Posestnik padel pod voz. Huda nesreča se je pripetila blizu Moravč pri Litiji. 481etni posestnik Lovro Meserko iz tamošnje okolice je vozil drva iz gozda. Iz neznanega vzroka sta se nenadoma splašila vola in začela divjati po ozkem kolovozu navzdol. Voz se je prevrnil in Meserko je padel pod njega. Moža so prepeljali hudo poškodovanega v ljubljansko bolnico. Nesrečnik si je zlomil levo nogo ter dobil praske in občutne poškodbe po vsem telesu. Nevarno se je pa ranil tudi na glavi.
*	Samomor Slovenke v Vojvodini. Te dni je izvršila strašen samomor v Odžacih 25letna Marija Bovčeva, doma iz Rogaške Slatine, ki je prišla pred dvema letoma v službo k trgovcu Ogrizku v Novi Sad. Marija je bila zelo dobra in mar-
fe «Ali jo morda poznaš?«
«Menda sem že čul o nji. Toda ne poznam je!« je odvrnil brat in globoko goltnil iz '.vrčka.
«Vanda Jeričeva!« je ponovil Martin ž.e potem, ko je brat odšel. Pri odhodu je stal pred vozom in videl prijazno mladenko, ki je prožno skočila na zapravljivček in se vsedla poleg Ferjana.
«Vanda Jeričeva? Da, ona je! Njena in moja hči. Tega pa nihče ne ve. Ona je umrla, ko je bil otrok še majhen.«
Trenutno je začutil v sebi nekaj mehkega j in milega. Postal je skoro ginjen. Zamišljen je počasi odšel proti domu.
i
Pri Ferjanovih.
h Stari Vrečar je krevsal počasi po cesti, j Dohitel ga je voz. Zagledal je soseda Ferjana 'in poleg njega tujo mestno krasotico.
Prav tedaj je prisopihal po cesti vaški no-frec Čiček. Ko je opazil, da se je voz ustavil pred Ferjanovo hišo, kjer je imela nova po-štarica svojo sobo, je odhitel tudi on tjekaj.
Ko je skočila Vanda z voza, je norec pripel buliti vanjo.
k Ferjan ga je sunil pod rebra:
«Ti, fant, ne prodajaj zijal! Rajši malo primi, da odneseva kovčeg v hiso!»
Čiček si ni dal dvakrat ukazati. S krepkima rokama je pomagal dvigniti kovčeg in Iznesti v sobo. v
ljiva. Pred dnevi se je šele vrnila z daljšega dopusta v Rogaški Slatni. Sedaj je bila vse izpre-menjena, otožna in zamišljena. Gospodar jo je vpraševal, kaj se ji je vendar pripetilo. Tožila mu je, da je izgubila dom. Usodnega dne je odhitela naravnost na železniško progo in se vrgla pod prihajajoči vlak, preden je mogel kdo preprečiti njeno obupno namero.
*	Žaloigra služkinje. Rozalija Primožičeva, doma iz Radeč pri Zidanem mostu, služkinja brez posla, boleha že dlje časa na živcih. Zato je skušala v Ljubljani na železniškem prelazu na Dunajski cesti izvršiti samomor. Hotela se je vreči pod kamniški vlak, kar pa sta ji še pravočasno preprečila železniški čuvaj Stanič in višji stražnik Grabar. Par metrov pred lokomotivo sta jo zgrabila in jo odvedla na bližnjo stražnico, kjer so jo pozneje izročili materi. Primožičevo je njena mati skušala pred poskušenim samomorom poslati na opazovalni oddelek ljubljanske splošne bolnice. Sprejem pa je bil zaradi pomanjkanja prostora odklonjen.
*	Nočni požar. Pri Roudijevih v Lutvercih pri Gornji Radgoni so zvečer kuhali žganje. Ko so odšli zadnji vasovalci, je v gospodarskem poslopju nenadoma nastal ogenj, ki so ga pa hitro opazili in poklicali sosede na pomoč. Obveščeni sta bili o požaru gasilni društvi v Gornji Radgoni in Apačah, ki sta z motornima brizgalnama bili takoj na kraju nesreče. Ker je bilo poslopje krito z opeko in zidano, se požar ni mogel tako naglo širiti ter je uspelo rešiti vso živino in gospodarsko orodje, k čemer je pripomoglo tudi nevetrov-no deževno vreme. Domneva se, da je požar zanetil ostanek cigarete, ki jo je bil gorečo odvrgel mimoidoči potnik.
*	Zagonetna nesreča s puško. Štefan Benedi-čič, 23 letni posestnik v Martinjem vrhu, občina
Nobene pleše več!
Bujni lasje ln drazestni brki.
Mnogi tisoči dam in gospodov vsa^e starosti se morajo zahvaliti za bujno rast las zdravniško priporočenemu nTilo"-fluidu za moč las. „Tilo" odpravlja orhlja) in prepreči Izpadanje las. predčasno osivenje, krhkost, lomljenje in cepljenje las, oživlja in osvežuje lasiSče ln povzroča naglo, obilno In bujno rast las, tako da dosežejo las e že po kratkem čssu dvojno dolžino. .Moja frizura je postala že po štirikratni uporabi Vašega „Tilo"-fluida za moč las trikrat tako bujna", piše gospa T. I. — Cena 16 Din, 3 steklenice 24 Din, 6 steklenic 55 Din.
Dr. Nic. Kemčny, Košlce, poštni predal 12/N 10, CSR.
Ko sta postavila s Ferjanom kovčeg na tla, se je norec nanj vsedel in ni hotel oditi.
«Tak bodi no siten! Če ne greš. te bom brcnil, da boš kar skozi okno zletel!» se je razhudil Ferjan.
Norec ni odgovoril, tudi vstal ni.
Vstopila je Vanda.
Čiček se je zagledal vanjo. Oči so mu zasijale od blaženstva. Roke so se mu pričele tresti. Obraz mu je prebledel. Pokleknil je pred poštarico. Sklenil je roki kakor k molitvi. Na ličili mu je zablestela solza. Z visokim piskajočim glasom je povzel:
«Pozdravljena bodi! Vem, da te nihče ne pozna! Jaz sem te takoj spoznal. Sanjal sem o tebi. Vedel sem, da prideš!«
«Kdo pa misliš, da je ta gospodična?« ga je pobaral Ferjan.
Čiček ga je preslišal. Še vedno je klečal pred Vando. Jecljajoč je nadaljeval:
«Ostani vedno pri nas in srečni bomo! O, dobro te poznam in vem, kdo si! Iz zlate zarje si vstala in stopila med nas. Ti si pre-mila in preblažena Devica Marija!«
Nato je sklonil glavo do tal, udaril z njo po tleh, vstal in zletel skozi vrata.
Ferjan se je za njim smejal in odkimaval z glavo. Poštarici je kazal na čelo, češ, da v Čičkovi glavi ni vse v redu.
Ona je bila v zadregi, zardela je gledala za odhajajočim._
Selce, je v domačem hlevu s kavljem pulil seno. Nesreča pa je hotela, da je pri tem s kavljem zadel ob puško, ki je bila skrita v senu. Puška se je sprožila in krogla je moža zadela v trebuh. Hudo ranjenega Benedičiča so prepeljali v ljubljansko bolnico. Mož zatrjuje, da ne ve, kako je prišla puško v seno in kdo jo je tam skril. Morda jo je začasno v senu skril kak divji lovec. Ni pa izključeno, da jo je kdo namenoma nastavil tako, da se je sprožila na Benedičiča.
*	Stekel pes. V celjski javni bolnici je morala poiskati nujno zdravniško pomoč SOletna dninar-jeva žena Neža Mlinaričeva s Polenšaka pri Ptuju, ki jo je v nogo ugriznil stekel pes. Mlinaričevi so bile takoj vbrizgane potrebne injekcije ter je bila obdržana na zdravljenju v Pasteurjevem zavodu. — V nedeljo pa je bil sprejet v celjsko bolnico 291etni zidar Ivan Vičar, tudi s Polenšaka, ki ga je najbrž ugriznil isti pes.
*	Požar. V noči na 23. t. m. se je na Hudem pri posestniku Taužlaharju vnela lesena hiša. Radomeljski gasilci, ki so bili obveščeni o požaru, so naložiii motorno brizgalno na voz in pohiteli na lice mesta. Čim je motorka stopila v akcijo, je bil požar udušen. Požar je bil najbrže podtaknjen in je baje vodila neka sled v bližnji gozd. Orožništvo je uvedlo preiskavo.
*	Nesreča na lovu. V ljubljansko bolnico so pripeljali Alojzija Perka, po domače Kovača, iz Globokega pri Zagradcu. Mož je bil v nedeljo po neprevidnosti na lovu nevarno obstreljen in so mu šibre prodrle v prsa in trebuh.
*	Smrt »,od vozom. Te dni je vozil sin posestnika Mlakarja, star 26 let, iz Sesterž pri Ptujski gori, s parom kouj steljo. Imel je dokaj visoko naložen voz, ceste so pa tamkaj v slabem stanju. Hodil je poleg voza, ki se je nenadoma zagugal in pokopal pod seboj nesrečnega mladeniča, ki je obležai na kraju nesreče mrtev.
*	Božiastnica se je v napadu hudo opekla. Huda nesreča se je pripetila na Primskovem, kjer je 531etna, božjasti podvržena posestnikova žena Uršula Marnova med napadom padla na peč in se nevarno opekla na obeh rokah. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico.
*	Krava jo je nasadila na roge. 571etna posestnikova žena Apolonija Bergantova iz Suhega dola pri Kamniku je nesla kosilo pastirici na pašo. Ko je stopila k pastirici, je skočila proti njej krava in jo nasadila na roge. Hudo poškodovano Bergantovo so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Tako je bila sprejeta v Zaseki nova pošta-rica Vanda Jeričeva.
Bivša pismonoška Urša je bila v vsej vasi najbolj klepetava ženska. Njena beseda je morala biti vselej in povsod zadnja. Ženica je dobro znala podpihovati, obračati javno mnenje in pridobivati ljudem dobro ime, pa tudi slab sloves, kakor se je nji dozdevalo pravično. Pri tem se ni nikoli na nikogar ozirala. Vedno je pač mislila samo s svojimi možgani in čutila s svojim srcem, prepričana, da ravna najbolj pravično in pošteno pod solncem. Nikoli se pa ni spomnila, da mislijo drugi ljudje drugače in da imajo morda baš oni prav.
Takoj prve dni, ko je prišla Vanda v Za-seko, je prihitela k nji stara Urša.
Poštarica jo je prijazno sprejela. Ker je imela čas, jo je povabila v svojo sobo na kavo. Zanimali so jo vaščani in takoj si je mislila, da jo bo starka poučila o vaških razmerah.
Že je hitela Urša:
«Večinoma so dobri ljudje. Verjemite mi! Če greste po vrsti od prve samotne hiše starega Vrečarja do zadnje bajte, najdete samo nekaj izjem, pred katerimi vas svarim. Prvi je postopač Bincelj, len in zanikam človek. Bogu krade čas. ljudem pa denar, če pride do njega. Drugi je pijanec Butara. Ta človek pije kakor stara goba. Siten je in domišljav. Kvan-tarske pesmi prepeva. Ljudi napada s pestmi in jezikom. Ker ima pa jezik močnejši kakor.
*	Usodno ličkanie. Po starem kmečkem izročilu je ličkanje ali kožuhanje, kakor pravijo v Slove*nskih goricah, nekak majhen domač praznik. Ob takih večernih prilikah se zbirajo fantje in dekleta iz soseščine k delu. Ko je delo dovršeno, se začne veselje z moštom, gibanicami in plesom. Neredkokrat pride pri tem do ljubosumnih prizorov. Tako se je tudi te dni zgodilo v Zimici v šentlenartskem sodnem okraju. Pri Kranjčevih so ličkali. Novo vino je zavrelo, zavrela je mlada kri in 221etni Franc Kaloh, sosedov hlapec, je bil v trenutku v krvi. V vrvežu mu je eden fantov prerezal žile leve roke. Po prvi pomoči so ponesrečenca odpeljali v mariborsko bolnico.
*	Šmarnica kolje. Nesrečna šmarnica že terja svoje žrtve. Predzadnji ponedeljek zjutraj je posestnica Matilda Konradova od Sv. Ane na svoje silno presenečenje našla v domačem listnjaku, kamor je šla po steljo, neznanega mladeniča mrtvega. Obvestila je o svojem odkritju orožnike pri Sv. Lenartu, ki so zagonetko kmalu razjasnili. Na Malem vrhu pri Sv. Ani so se predzadnjo nedeljo zvečer od šmarnice razgreti fanti pošteno stepli. V bližnjem vinogradu so našli vse polno okrvavljenih kolcev od trsja. Mehaničar Rudolf Kavčič iz Sp. Žerjavcev je bil v nedeljo dopoldne s svojim očetom v Apačah, proti večeru pa se je ločil od njega in se preko Sv. Ane vračal domov. Spotoma se je sporekel z gručo kmečkih mladeničev, zabliskal se je nož, kolci so švigali po zraku. Kavčič je pred premočjo pobegnil v Konradov listnjak, kjer ga je dohitela ponoči smrt. Očividno je dobil med pretepom tako hude poškodbe, da je zaradi njih umrl. Orožniki so kot osumljence že v ponedeljek aretirali sinove posestnikov Antona in Rudolfa Kranerja in Ivana Ozvalda, ki so vsi v zaporih okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu.
*	Ne smeta v gostilno. Okrajno sodišče v Logatcu je Andreju Belčiču, rojenemu 1907. v Planini pri Logatcu in tjekaj pristojnemu, ter Francetu Molku, rojenemu leta 1900. v Postojni, pristojnemu v Planino, prepovedalo obisk gostiln za dobo enega leta. Prepoved je stopila v veljavo 24. t. m.
*	Pijanci pobili gostitelja z motiko. Grd zločin se je zgodil v Vanetini pri Sv. Antonu. Pri posestniku Francu Vogrinu, 66 let staremu očan-cu, pametnem in treznem gospodarju, so stiskali sadje. Fantje in dekleta so bili sijajno razpoloženi, nova kapljica je namakala žejna grla, v
noč so odmevale naše narodne pesmi in mladi parčki so se živahno vrteli. Fantov je bilo dosti, deklet pa premalo. Pri takih prilikah našim mladeničem kaj rada zavre vroča kri. Beseda je dala besedo, na prezrljiv pogled je sledil strupen od-' govor in že se je začela stara pesem. Počilo je [ več strelov, v rokah so se zabliskali noži, po j hrbtih so padali udarci palic. Pokolj je bil tu. Nekdo si je zlomil nogo, drugi je dobil vbod v stegno, tretji je imel krvavo glavo. Zaman je stari Vogrin miril in svaril. Njegove besede niso prav nič zalegle. Vročekrvneži so naposled navalili še nanj. Dobil je tako silen udarec z motiko po glavi, da se je takoj zgrudil nezavesten in kmalu nato izdihnil. Imel je razbito lobanjo. Žaloigra se je odigrala pred očmi pokojnikove hčerke. Fantje so se seveda po svojem strašnem dejanju razbežali, vendar pa so orožniki aretirali dva brata Toplaka in posestnikovega sina Klobaso iz Oseka ter vse tri izročili sodišču.
*	Iz sovraštva zažgal hišo. Pred dobrim tednom je začelo v pozni noči goreti pri posestniku Janezu Železniku v Zaborštu, istočasno pa tudi pri posestnici Mariji Ruparjevi v Jerman jem vrhu, kateri je zgorelo gospodarsko poslopje, ter pri posestniku Antonu Mlakarju v Stari Bučki, kateremu so zgoreli novi hlevi in svinjaki. Ogenj je zanetil iz sovraštva 521etni France Hočevar, rojen v Mačkovcu in pristojen v občino Škocijan. Orožniki so ga sedaj ujeli in ga oddali sodišču, kjer je priznal vse tri požige.
*	Pijančevanje zahteva žrtve. V nedeljo 19. t. so blagoslavljali cerkvico Sv. Marjete, podružnico slovenjebistriške fare. Zbralo se je izredno mnogo ljudstva iz vseh krajev in vseh slojev. Godba iz Slovenske Bistrice je igrala in pili so novo vino. Ko je bila zabava na višku, je nenadoma planil avstrijski državljan Jungwirth Franc na
SPOLNE GRUDI, NAPETE MEČI,
lepe po obliki, strumne, očarljive dražestl, razvija pri damah vseh starosti po zdravnikih priporočena .Ideal mikstura". Pripravi nerazvite, upadle grudi do krasnega razvltka in trdnosti. Že po Štiritedenski uporabi se prsa In meči, kakor potrjujejo predležeča zahvalna pisma, očivMno napno in zaokroži o. Mršave partije vratu dobe inamečo, mehKo linijo. Ven stoječe kosti izginejo, suhe meči se vidno okrepe z .Ideal mlksturo". Garancija aii denar nazaj, če ni uspeha. Cena 12 Din; 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic. Kemžnv, Košice B, poStni predal 12/B 2, Češkoslovaška.
svojega soseda Marenca Draga, posestnikovega sina iz Zgornje Polskave, in ga pričel obdelavati z nožem, češ, ua mu je ukradel uro. Marenec je dobil pri tem več ran, razboritega Jungwirtha pa so orožniki izročili sodišču v Slovenski Bistrici. — Tudi v Mostečnein pri Makolah, v Lesjakovi gostilni, so se fantje pri novem vinu stepli. Med tremi težje ranjenimi je tudi posestnik Kolar. Ranjence so odpeljali v bolnico.
*	Krvav pretep. Te dni je pilo več fantov v Malgajevi gostilni v Gabrskem pri Trbovljah. Med drugimi sta bila tam tudi delavca Ivan Goljuf in Ivan Mlakar. Brez posebnega povoda so navalili .nanju neznani fantje, delavci pri Dukičevem podjetju, jih napadli s steklenicami ter jih precej poškodovali na glavi in drugod po životu. Neznane napadalce zasleduje orožništvo.
*	Prijet tihotapec. Železniška policija na Zidanem mostu je zaplenila v nekem osebnem vagonu kovčeg, v katerem se je naiajalo 36 paketov nežigosanih avstrijskih igralnih kart, 4 kg sa, harina in 5 kg kresilnih kamenčkov za vžigal"-' nike. Istočasno pa je bil v sosednjem kupeju aretiran neki upokojeni železniški uradnik iz Beo-s grada, ki je. najprej odločno zanikal, da bi bil on lastnik kovčega, pozneje pa se je moral vdati; ker so našli kovčegove ključe v njegovem lepu; Izdal je nato tudi svojega mariborskega dobavitelja.
*	Pretep med drvarji. Pri grofu Attemsu v Slovenski Bistrici je na njegovih posestvih na Pohorju zaposlenih precejšnje število Bosancev s spravljanjem lesa. Med domačimi drvarji in temi Bosanci so vladala že dalje časa nesporazum-ljenja. Nedavno so Bosanci s svojimi konjički delo dovršili in mislili oditi. Pred odhodom pa je prišlo do krvavega obračunavanja, katerega žrtve so bili dva hudo in dva laže poškodovana drvarja, oba iz občine Kebelj na Pohorju.
*	Drzen vlom je bil izvršen v brežiško tobačno zalogo. Storilec je prišel čez dva metra visoka dvoriščna vrata na dvorišče hiše arhitekta g. Mre-žarja, kjer se nahaja glavna zaloga tobaka. Od tam se je splazil k dvoriščnemu oknu privatnega stanovanja trafikantke ge. Ilovarjeve. Zunanje okno je odprl na ta način, da ga je namazal na debelo z apnom ter potem vlomil šipo. Napravil je tako veliko odprtino, da je šla baš roka noter. Isto je storil tudi z notranjim oknom. Namazal ga je z apnom ter vlomil šipo, odprl okno, stopil potem v sobo, prebrskal vse kotičke in omare, prej pa si je še skrbno obrisal v neko krpo roke.
pesti, jo često stakne po grbi. Tedaj preklinja in se jezi, žuga in kriči. Pri tem se zvija in zardeva. V obraz postaja zaripel kakor puran. Ko se potolaži, prične snovati maščevanje. Enega je že spravil na beraško palico: zažgal inu je dom.»
«Ali ga niso zaprli?»
«E, pošteno so ga zašili! Pa kaj pomaga? Ko se je vrnil, je še enega onesrečil. Zdaj so se ga pa pričeli ljudje bati in rajši molče. Ce koga napade, se mu smeje. Udariti si ga nihče ne upa. Samo sredi noči ni varen. Če ga kdo zaloti v mraku, jih pošteno skupi. Seveda samo tedaj, če je napadalec prepričan, da ga Butara ne pozna. Pa Čiček se ga ne boji. Njemu pač ne more škodovati. Zato ga je že večkrat pošteno premikastil.»
Urša je zadovoljno govorila še o drugih vaščanih. Hvalila je njihove vrline in grajala njihove napake.
«Kaj pa vaški veljaki?« je pripomnila IVanda.
«Kaj, veljaki? Teh pri nas ni. Bogatih kmetov nimamo, velikega siromaštva pa tudi ni v naši fari.»
Naposled se je potovka še sama pohvalila in pristavila:
«Naš stari župnik naj se kar skrije pred tnenoj! Bolje poznam njegove ovčice in ovne kakor on sam!»
«Kaj je pa s tem bebcem Čičkom? Ali res ni ori zdravi pameti? Morda se da malo do-
tvarja? Tako lepe žalostne oči ima!» je omenila poštarica.
«Ciček je norec, pravi bedak je! O vas pripoveduje, da ste Devica Marija. Komaj ste prišli v vas, je že pridigoval sosedovim čebelam, naj pridno nosijo med, češ, da ga bodo tu dovolj dobile, ker je ta vas sveta zemlja, saj prebiva v nji živa Marija.»
Vanda je starko odslovila.
Naslednji dan je pričela poštarica urado-vati. Prvi je prišel stari Vrečar. Prosil jo je, naj piše v njegovem imenu pismo njegovemu sinu Jožetu, ki je služil pri vojakih.
Vanda mu je obljubila, da mu bo že ustregla. Ukazala pa mu je, da mora priti šele po uradnih urah, češ. da med službo ne sme pisati zasebnih pisem, ker se temu protivi postava.
«Hm, kako čudna je postava! Poštarico imamo; saj je menda zato tu, da nam dela. Pa ne sm.e pisati med urami pisma!» je mrmral starec in nejeverno zmigaval z glavo.
Ko se je kesneje vrnil, pa je bil zadovoljen. Poštarica ga je prijazno sprejela. Spisala je za njegovega Jožeta tako pismo, kakršnega še ni nikoli čital, kar je bil od doma.
Zamaknjenka.
Ferjanov Šimen je bil čvrst in vesel fant. Nihče ni znal tako lepo peti domače pesmi kakor on. pa tudi noben vaški fant ni tako lepo zavriskal. S kastorcem nostrani ie šel
ponosno skozi vas. Na marsikaterem oknu je zardel obraz, skrit med fajgelčkom in rožmarinom. Marsikakšno dekle si ga je skrivaj želelo iu upalo, da postane enkrat njen mož.
Šimen se pa ni posebno brigal za dekleta. Vsaj znano ni bilo. da bi hodil kam vasovat. To jih je kar jezilo. Vaška dekleta so bila pridna in zala, a ta občutek se je tako malo menil zanje.
Največ je še govoril s hčerko potovke Urše. Katrica je bila prijazna in mirna deklica, toda zelo boječa. In to mu je ugajalo. Sicer se mu je pa videla prav taka kakor vse druge. Šimen je znal premalo ločiti lepoto deklet? Le, če je bila katera posebno grda, si je priznal, da ni krasotica.	* Tudi s Katrico ni bogve kaj govoril. Ker se še ni nameraval kmalu poročiti, pač ni ho^ tel, da bi ga vlekli ljudje po zobeh. Stari Fer-jan je bil čvrst možak, pa tudi star še ni bil,. Zato si ni upal, da mu bo oče kmalu prepisal' posestvo. " I S Katrico je pa vendarle parkrat precej^ zaupno govoril. Še pod njenim oknom se je včasi ustavil. Neke lepe mesečne noči, ko je bil veselo razpoložen, ji je pa le razodel lju* bežen.
Boječa in tiha Katrica je bila vsa srečna. Odslej je vedno sanjala o njem. Šimen je pa ostal kakor prej. Samo včasi se je oglasil in zagotavljal dekletu, da je ne bo pozabil.
tfVlifi nrihndniič.)
Med. univ. dr. Bernard Jirku
zdravnik
je pričel izvrševati svojo prakso dne 26. oktobra v Ljutomeru. - Opravlja tudi vsa zobarska dela.
>
[Naposled je odšel pri drugih vratih v trafiko, kjer je našel večjo vsoto denarja. Vzel je tudi za približno 4000 Din tobaka, nakar je odšel po isti poti z vsem plenom.
* Suknjo in 8000 Din so mu odnesli. Krojač Peter Skubic, stanujoč v Ljubljani na Tržaški cesti, je bil 19. t. m. v neki gostilni na Tržaški cesti. Mojster se je v gostilni pri steklenici vina ogrel, postalo mu je vroče, slekel si je suknjo in jo obesil za peč. Ko je hotel ob policijski uri iz gostilne, je presenečen opazil, da je suknja izginila. Mojster je sprva mislil, da mu jo je kdo v šali skril, toda kmalu je ugotovil, da ni šlo za 'galo. Suknja sama je bila vredna 1000 Din, v njej *pa je imel tudi lepo novo listnico s 3000 dinarji. Skupno torej trpi mojster okoli 4000 Din škode. ^Zadevo je prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za ;drznim tatom.
| * Preprečen vlom. V noči od sobote na nedeljo je bil v Hotinji vasi pri Mariboru izvršen nenavadno drzen vlom, ki se pa ni posrečil, i Okrog 2. zjutraj je začel pes trgovca Magdalenca Iv Hotinji vasi strahovito lajati in tuliti tako, da se je trgovec zbudil iz spanja. Zdelo se mu je takoj, da nekaj ni v redu, zlasti pa še, ko je čul sumljivo ropotanje in premetavanje v svoji trgovini. Vzel je samokres in naglo odšel v lokal. Ko maj pa je odprl vrata, se je že zabliskalo in potilo. Več krogel je trgovcu zažvižgalo okrog ušes, k sreči ga pa ni nobena ranila. V trgovini je Magdalene opazil tri nepovabljene goste, ki so se začeli pomikati proti dvorišču, obenem pa neprestano streljali nanj. Trgovec ni izgubil poguma in začel je sam streljati za vlomilsko tro-|ico. Enega izmed njih je zadel. Ranjenec je glasno kriknil in se zgrudil na tla, njegova tovariša pa sta ga naglo 'pobrala in odnesla v že pripravljen avtomobil, s katerim so se nato odpeljali in izginili v temno noč. Orožniki vlomilce zasledu-Jejo.
* Pri jlavobolu, omotici, šumenju v ušesih,
silnega društva. Gasilci so urno prispeli z mo-torko, vendar pa so hoteli orožniki, preden so otvorili napad z vodo na Štangla, še pregovoriti tatu k udaji. Pa tudi to pregovarjanje ni rodilo uspeha, temveč je Štangel grozil domačemu hlapcu, ki ga je nagovarjal k udaji, s takojšnjo ustrelitvijo, če ga ne pusti pri miru. Orožniški poveljnik je nato glasno zapovedal, naj zažgo kozolec. Takrat sta pa na kozolcu odjeknila dva strela.
Ker je prestalo streljanje s kozolca, so orožniki vdrli gor ter našli Antona Štangla s hudo rano v glavi. V strahu pred smrtjo v ognju se je tat sam sodil. Nezavestnega Štangla so z reševalnim avtomobilom prepeljali v kandijsko bolnico. Zanimivo je, da je Štangel med streljanjem napisal še kratko poslovilno pismo na svoje domače.
PREKMURSKI GLASNIK
VAŠKA FANTOVSKA ZGODBA.
K o n j š č i c a, oktobra.
Iz našega kraja še menda ni bilo glasu v »Domovini*. Zato naj se enkrat oglasimo. Svet hrepeni po razvedrilu. Po mestih, trgih in večjih vaseh gredo ljudje v kino, gledališče, zabavišča, društvene dvorane, telovadnice in drugam. Tega pa v preprosti Konjščici ni. Fantje gredo ob večerih na vas in zapojejo nekaj veselih pesmi. Navada pa je že stara, da se ustavijo baš na križišču ceste tik ob Adamovi hiši.
Tako je stara navada privedla fante tudi meseca avgusta pred to hišo. Veselo razpoloženi fantje so zapeli nekaj pesmi. Medtem je izza hiše na drugi strani ceste stopil neki preužitkar in dejal v šali: «Fantje, v prazni Adamovi hiši je žganje. Bilo bi ga dobro malo pokusiti.*
No, pa so fantje to tudi storili. Skozi okno hiše je splezal eden od družbe ter vzel dvolitrsko
PREKMURSKE KREDITNE ZADRUGE.
Lendava, oktobra.
Hranilnice in posojilnice v naših krajih kot zadružni denarni zavodi niso bile znane. Zadružništva vobče nismo poznali, ker zadružništvo na Madžarskem ni našlo pravilnega razumevanja. Zaradi teoa nam je bilo zadružništvo tuje in novost ter se je duh zadružništva nas le počasi loteval. Poudariti moramo, da se je zadružništvo v desetih letih po osvobojenju razmeroma dobro razširilo, vendar pa obstojajo le kreditne zadruge in še tu smo komaj na prvi stopnji; manjkata nam duh in zadružna miselnost, nismo še prekvašeni z lepo idejo resničnega zadružništva. Ne smemo pa nikakor podcenjevati danes že obstoječih zadružnih posojilnic in hranilnic, saj so te za nas pravi blagoslov.
Zadružno miselnost in pravilno razumevanje zadružništva bo treba pri nas razširiti in poglobiti. Treba bo potrebnih poučnih besed in mnogo dela in dokazov o dobrih straneh zadružništva, da bo naše ljudstvo znalo pravilno ceniti njegovo ogromno vrednost. Kje pa so bolj potrebne kreditne zadruge kakor baš pri nas, kjer strašne obresti pri raznih denarnih zavodih in tudi pri posameznikih tarejo našega kmeta in obrtnika! Saj se čudno sliši, da se ponekod še danes daje posojilo po 16 in 18 odstotkov. In kako bi šele bile potrebne razne gospodarske zadruge, saj trpi naš človek pri nakupovanju in prodajanju svojih pridelkov ogromno škodo.
Novi koraki za povzdigo zadružništva v naši krajini so bili storjeni nedavno v Murski Soboti. Sestali so se zastopniki devetih kreditnih zadrug iz vsega Prekmurja, ki so včlanjene pri Zvezi Slovenskih zadrug v Ljubljani. Tu so bile izgo-
li
»iu; 1 loj ' ffirr u ;i<-b. i
Bit, < , i sn.rnju, slabovoljnosti, razdraženosti se-"rv stari preskušeni «Franc Jožefovi ^oila višjih zdravnikov v zdravili-_iČM za želi c one in črevesne bolezni poudarjajo, *dr je F>jnc Joiefova voda» izborno učinkujoče odvajalno sredstvo. Franc Jožefova gren-JSica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah.
* Pri vsaki obleki lahko prihranite 1C0 Din ! ali © več. Citajte današnji oglas tvrdke Novak, jLju' Ijanal
steklenico, ki so jo potem med raznimi dovtipi izpraznili. V hiši je bilo še več žganja in nekaj vorjene tople in iskrene besede in se je sklenilo drugih predmetov različne vrednosti, kar pa je prijateljstvo med zadružnimi borci, odličnimi de-vse ostalo nedotaknjeno. Čez čas so fantje sami iavci iz vseh krajev, kar je velike važnosti za povedali to zgodbo nekaterim vaščanom, ne da nadaljnji razvoj našega zadružništva. Sklenjeno bi vso zadevo smatrali za kaznivo dejanje. j je bilo, da vseh devet zadrug (to so: Martjanci, Tako je naposled zvedel za nočni dogodek Rogaševci, Gornja Lendava, Križevci, Prodanovci, tudi lastnik žganja, Anton Brezovar, ki pa je o Brezovci, Beltinci, Dobrovnik in Dolnja Lendava) tem nekaj časa molčal. Ko so pa prišli fantje več 9topi v čim tesnejše medsebojne stike. Sestavi se tednov po tem dogodku v gostilno njegovega' odbor s sedežem v Murski Soboti, v katerem bo sina, je stopil Brezovar k njim in zahteval, naj imela vsaka zadruga po enega člana. Ta odbor mu plačajo žganje. Ker so bili fantje že vinjeni bo vez, ki bo družila vse bratske zadruge, in bo
t
IZ POPOTNIKOVE TORBE
BOR*U OROŽNIKOV Z ZLOČINCEM NA KOZOLCU.
Novo mesto, oktobra.
Pretekli ponedeljek sta se napotila orožniška kaplarja Ivan Modic in Jože Pavlin v Gotno vas pri Novem mestu, da bi aretirala 261etnega po-sestnikovega sina Antona Štangla, ki ga zasledujejo že več mesecev zaradi raznih vlomov in 'tatvin. Orožnika sta zvedela, da se skriva tat na kozolcu. Ko sta se približala vratom na kozolec In sta jih odprla, je pričel izza sena Anton Štangel besno streljati na orožnika. Le-ta sta odgovorila na napad s streli, vendar pa sta, ko sta Juvidela, da je tat dobro založen s strelivom, pohvala iz Novega mesta tovariša na pomoč. Pričelo se je pravo obleganje zločinca. Na vse ozive, naj se uda, je odgovarjal tat le z ognjem iz dveh pištol. K sreči ni noben njegov strel zadel orožnikov. Ko je orožniški poveljnik uvide!, da se ne morejo z obleganjem polastiti zločinca, |e poslal po motorno brizgalno novomeškega ga-
in jih je bilo ob navzočnosti več gostov sram, da ! stremel zlasti za tem, da bo poslovanje vseh bi takoj potrdili prestopek, so se razburili. Ker zadrug enotno, resnično zadružno. Skrbel bo tudi je strop imenovane gostilne nizek, je eden fantov,! za potrebno zadružno poučevanje ljudstva in bo stoječ v kotu za mizo, po nesrečnem naključju v delal na zaščiti interesov zadrug za povzdigo razburjenosti zadel v razpelo, viseče v kotu, da splošnega narodnega gospodarstva v Prekmurju. je padlo na tla in se zlomilo. Nočni dogodek in Za sklicanje prvega sestanka, na katerem se bo po vrhu še to sta očitke napram fantom še po-' večala, dasi ni bilo ne eno ne drugo storjeno iz hudobnosti ali iz resničnih tatinskih namenov. Ker je bilo nedavno vlomljeno tudi v trafiko
odbor sestavil, je naprošen notar, g. Koder.
Zamisel, da se stvori zveza med posameznimi zadrugami, da se organizira skupna gospodarska akcija, je res lepa. Želeti je samo, da bi akcija in je bil ukraden panj čebel pri Brezovarju, so £im bolj uspela v zboljšanje prekmurskega go-
l
seveda zopet obdolžili fante, kar pa je brez pod-1 lage. Seveda ni prav, da so fantje na ta način vzeli žganje, vendar pa jih zaradi te nepremišljene šale ni smatrati za tatove, ki bi bili sposobni izvršiti pravi vlom. —r.
20 Din za 13 številk
stane za tri mesece' tednik »Roman«, ki se je s 1. oktobrom ves prenovil in je zdaj kakor nalašč za Vas, ki ste doma, in za Vas, ki morate živeti na tujem. 2 romana, novela, hišne in kuhinjske reči, šale, filmske zanimivosti, uganke, drobiž, vprašanja in odgovori, razlaga in izgovarjava tujk, kronika tedna: evo, tak je
vsak teden «Rornan».
Pišite še danes na upravo «Romana», Ljubljana, Breg St. 10
in priložite izrezek tega oglasa, pa dobite eno številko tega velezsnimivega lista
brezplačno na ogled.
spodarstva.
H. J.
Zadružna hranilnica in posojilnica v Dolnji Lendavi. Meseca septembra t. 1. se je ustanovila v Dolnji Lendavi Zadružna hranilnica in posojilnica. Že dolgo se je čutila potreba po kreditni zadrugi v Dolnji Lendavi in okolici. Ni menda kraja, kjer bi bila kmečka zadružna posojilnica taka življenjska potreba kmečkega prebivalstva kakor tu. Tu namreč obstojajo denarni zavodi, ki dajejo posojila še vedno po 16 in tudi po 18 odstotkov. Denar ljudje potrebujejo, zato so prisiljeni vzeti ga, kjer ga dobe. Upamo, da bo nova kreditna zadruga vsemu kraju na veliko korist. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni v načelništvo: načelnik Horvat Izidor, šolski upravitelj na Hotizi; podnačelnik Križanič Nikolaj, posestnik in lesni trgovec v Kotu; odborniki: Kiraly Josip, posestnik in gostilničar v Gornjem Lakošu; Kiraly Štefan, posestnik v Dolnjem Lakošu; Ko-tujek Martin, posestnik na Hotizi. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Kocon Nikolaj, posestnik in mizar v Centibi, Horvat Pavel, privatni uradnik v Dolnji Lendavi, in Šimonka Pavel, posest-
nik v Petešovcih. Zadruga bo pričela poslovati, kakor bitro bo registrirana in bodo potrjena pravila.
Agrarna zadruga v Crensovcih je imela 19. oktobra t. 1. svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko število agrarnih interesentov, članov zadruge. Nečlane niso pustili v zborovalno dvorano. Udeleženci se niso razšli posebno zadovoljni, ker so se prepričali, da tudi zadruga ne bo spravila nikomur zemlje zastonj v roke. Kdor si tako misli, se pač vara. V ostalem se ni sklenilo n'.č novega. Načelnik zadruge, g. Klekl, je priporočal ljudem, naj ne kupujejo zemijen, ampak čakajo na agrarni zakon.
Huda povodenj v Prekmurju. Prektnurje je zadela zopet poplava. V nedeljo in ponedeljek so po močnem deževju prestopili skoro vsi prekmurski potoki bregove in se razlili po polju. Zlasti Ledava, Kučnica in Črnec so ogražali vasi in voda je na številnih krajih udrla v hiše. Tudi Mura se je razlila po njivah. Mnogo setev je uničenih in škoda je tem večja, ker je za novo setev sedaj že prepozno.
uprava clevelandska je imenovala za vodjo kopališča, ki se nahaja sredi slovenske naselbine na St. Clair Ave, našega rojaka Martina Antončiča. — Dne 9. t. m. je v starosti 71 let umrl eden naj-
Za kuhinjo
Telečji zrezki z gorčico. Pripravi telečje zrezke (meso naj bo od stegna), jih potolči, osoli in
bolj znanih slovenskih Clevelandčanov, rojak Mi- povaljaj v moki. V kozo deni masti, ocvri na njej
hael Plut. Rojen je bil v vasi Vrhu, župnija Hinje na Dolenjskem. Kot mlad mož je prišel v Ameriko, kjer je bival 42 let. Bil je prvi slovenski trgovec v Newburgu. Svoje dni je imel tako zva-no «Plutovo dvorano^, v kateri so £<s ustanovila skora vsa newburška slovenska društva. Zapušča tri sinove in sestro Marjeto, poročeno Peskarjevo, v starem kraju pa dve sestri in enega brata. — Dne 6. t. m. je v Clevelandu preminul Ignacij Petan, rojen leta 1888. v Podsredi pri Brežicah. Ob smrti je bil star 42 let. V Ameriki je bival 17 let. — V kraju Universalu je umrl rojak Ivan Jereb, star 59 let. Doma je bil iz Hotovelj nad Škofjo Loko. Zapušča ženo ter dva sina in dve hčeri. V Ameriki je živel 30 let. — V New Yorku pa je preminila ga. Zora Putrihova, katere mož je strojni stavec v tiskarni znanega slovenskega dnevnika «Glasa Naroda:*.
Korengev sok hranilo in zdravilo
malo drobno zrezane čebule, zrezanega peter-šilja in malo drobnjaka (šnitlaha). Ko se je vse malo porumenilo, položi zrezke na mast in jih lepo rumeno opeci po obeh plateh, potem dodaj žlico gorčice in duši deset minut, nakar prideni še eno skodelico smetane (kisle ali sladke), v katero si umešala malo sladke paprike. Naj se smetana in sploh ves sok malo porumeni, nakar zalij sok z juho ali z vodo, in naj se vse skupaj še malo duši. Sok naj bo primerno gost. Nato naloži zrezke v «kledo in jih oblij s sokom. Tako pripravljeni zrezki so zelo okusni.
Praktični nasveti
Da smetana ne postane žaltava, jo je treba
dvakrat na dan premešati. Premešaj jo tudi vselej, kadar pridevaš na novo posneto smetano.
Madeže od oljnatih barv odstraniš s terpenti-novim oljem. Robove pa, ki nastanejo okoli osna-ženega madeža, odstraniš z bencinom. I', av tako odstraniš oljnate madeže z bencinom, ki si mu primešala magnezijevega praška. Tako dob'5 močnik, ki ga namaži na madež, pusti nekaj ur in nato. vse dobro skrtači.
Apnene madeže odstranimo z mešanico, se-
Našint rojakom v tujini. Prejeli smo z Rečice: Že več let sva jaz in moj mož naročnika in čita-telja «Domovine», ki jo vselej z velikim veseljem in zanimanjem prečitava. Zato, spoštovani gospod urednik, Vas prosim za nekaj vrstic prostora. Posebno je «Domovina» zanimiva sedaj, ko so dobili naši na tujem malo prostora v njej, da nam poročajo o svojih razmerah. Njihove vesti vselej z velikim zanimanjem prečitam in mislim na naše drage na tujem, koliko jih je že zakrila črna zemlja. Tudi jaz in moj prvi mož sva se podala leta 1924. v Francijo iskat srečo. Žal je nisva našla. Komaj leto dni sva bila tam, pa se je moj mož ponesrečil v rudniku. Komaj malo živega so pripeljali iz rova in je še tisti dan zaspal za vedno. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Jaz sem se vrnila v domovino. Njegov grob je ostal
zapuščen. Kako težko mi je pri srcu vsako leto, , U1 , ..	, . . , .
ko se bliža praznik Vseh svetih Predaleč sem a 0 kri3emo vsakdanjo potrebo po vitaminih.: slovaška 72.000 km cest. Velika Britanija brez od njegovega groba in ni mi mogoče prižgati Pozinii pa je t0 težje- Posebno letos bo to težko,, Irske ima 288.164 km in Francija 651.690 km cest. sveče in okrasiti groba Dragi rojaki ki se naha-1 0 večina Sloven"e nima sadja- Ko nastopi v te-. Zedinjene države Severne Amerike brez Alaske jate na tujem, poiščite grobove naših ljudi in jih' le?U Pomanjkanje vitaminov, peša tudi obrambna imajo pet milijonov kilometrov cest.
J Slin	nrn+i hn U7tiim
«Pa ne da bi še prašičem hodili v škodo», se stoječo iz 10 gramov amonijakove soli in 90 bo kdo začudil. Le počasi s sodbo! Veš, da je gramov vode. Če je blago belo, ga potresemo še korenček prav dober v goveji juhi, ki ji da pri-1 s kredo, jeten okus. Veste tudi, da prija ta jesenski sad1 ne le prašičem, temveč tudi goveji živini in konjem, ki postanejo lepo gladki. Tudi perotnina se ne brani korenja. Vse te živali vedo, da je korenje izvrstna jed. In prav imajo.
Korenje je prav tečna in zdrava hrana. Vsi x Dolžina cest na vsem svetu znaša okrog vemo, da je korenje tem tečnejše in okusnejše, 12 in pol milijona kilometrov. Človek bi potrebo-čim bolj je rumeno. Ta barva je polna hranilne val celih 600 let, da bi jih prehodil, če bi hodil in zdravilne moči. Na rumeno barvo so namreč po 12 ur na dan in bi napravil na uro pet kilo-navezane tiste čudovite snovi, ki jim pravimo vi- metrov. Od tega jih je v Evropi štiri milijone, v tamini in so največje važnosti za ohranitev na-; Ameriki šest milijonov kilometrov. V Evropi ima šega zdravja. Dokler imamo dovolj zelenjave, j Nemčija 348.625 km, Avstrija 34.355 km, Ceško-lahko krijemo vsakdanjo potrebo po vitaminih.1	1— tt-im—	t.—_
okrasite. Laže bo pri srcu vsem nam, ki imamo svojce v grobovih tuje zemlje, če bomo potem morda čitali v «Domovini», da naši ljudje niso pozabili na svoje rojake, ki nam jih je smrt vzela daleč proč od domačega kraja.
Pismo iz Francije. Slikali smo si prej tujino vse drugače prijaznejšo, kakor jo vidimo sedaj. V mestu .Montceau les Mineš nas živi kakih trideset Slovencev, ki smo vsi iz Dravske banovine. Primorani smo, da si zaslužimo svoj kruh s trdim delom pod zemljo. Deloma smo se že priučili tukajšnji govorici, saj smo vsi večinoma nad štiri leta tukaj. Zelo nam manjka duševnega razvedrila, katerega nam pa žal tujina po našem okusu ne more dati. Premalo nas je, da bi si ustanovili kako izobraževalno društvo, zatorej se zatekamo največ v edino slovensko kantino in se vsaj ob nedeljah lahko pogovarjamo v večjem slovenskem krogu. Zal moramo na žalost povedati, da je eden naših rojakov, doma iz Za-dreške doline, stanoval nedavno pri g. Omerzlu Ignaciju, nato pa izginil, ne da bi poravnal dolgove. To je tem bolj žalostno, da je storil tako nepoštenost nnš rojak in da je oškodoval rodbinskega očeta, ki mora preživljati sedem otrok. Pozdravljamo vse rojake.
Novice iz Amerike. Slovenski Sokol v Clevelandu je dne 19. t. m. razvil svojo novo zastavo. Slavnost, katere se je v velikem številu udeležila zavedna slovenska kolouija clevelandska, se je vršila v Slovenskem narodnem domu. Istega dne se je v Clevelandu zasadila tudi prva lopata v zemljo, kjer bo stala slovenska cerkev sv. Vida. — V Clfevelandu se je nedavno naselil nov slovenski zobni zdravnik dr. Mramor. Mladi zdravnik je po rodu iz Loraina v državi Oliio. Mestna
sila telesa proti boleznim.
Temu se izognemo na prav enostaven način s tem, da si sedajle napravimo in shranimo ko-renjev sok, ki je kakor korenjeva kri. Korenje nastrgamo na krušnem strgalu (ribežlu) in iztisnemo iz te kaše sok. Sok ukuhamo s sladkorjem, prav kakor malinovec, in ga spravimo v dobro začepljene steklenice. Pijemo ga kakor malinovec z vodo. Posebno za bolnike in za slabotne otroke je korenjev sok najboljša pijača. Za strga-nje vzemite najbolj rumeno korenje, ker je tako najboljše.
Vrsta člankov:
Dva meseca
med čikaškimi handiti.
Napisal G^o London. (S slikami.)
Začela je izhajati v «Romanu». Glej oglas v današnjem listu!
Gospodinje, gospodarji!!!
RADI PREVELIKE ZALOGE PRODAJAMO PO ZELO ZNIZANI CENI - ZIMSKO BLAGO
ZA ŽENSKE OBLEKE IN PLASCE:
volneno blago krep, tved, velur, baržun, barhend, flanelin itd itd
U MOZKE OBLAKE IN SUKNJE:
modne, Črne in plave
kamgarne, športne ševiote, lodne, sukna, duble itd itd
IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA
Posetite tvrdko NOVAK Ljubljana Kongresni trg 75
NASPROTI NUNSKE CERKVE
..",-- v	v-" , - ,
X Skrivnostni otok v Rdečem m?rju. Posebna komisija Društva narodov se trudi, da zatre še sedaj cvetočo trgovanje z dekleti, ki je celo v Evropi sami še vedno zelo razširjeno. Predvsem odvajajo dekleta v Ameriko. Člani te komisije Društva narodov so napravili pred kratkim zanimivo odkritje. Ob Rdečem morju so izsledili otok, na katerem je bilo na tisoče žensk in deklet, pa tudi moških, pripravljenih za prodajo v suženjstvo. Poročilo komisije Društva narodov o tem suženjskem otoku se čita kakor kak roman. Božjepotniške karavane so bile na potovanju v Meko često napadene od Arabcev, ki so romarje ne samo popolnoma izropali, temveč odvedli s seboj tudi njih žene in dekleta. Preiskava je dognala, da so bila ugrabljena dekleta odvedena na neki otok v Rdečem morju, o katerem se je dosedaj domnevalo, da je neobljuden. Zaupniki komisije Društva narodov so podkupili nekega trgovca z dekleti, da jih je spravil na ta skrivnostni otok. V pečinah tega otoka so našli votline, v katerih so zlikovci skrivali nesrečne ženske in jih z otoka pošiljali v javne hiše po vsem svetu, seveda za drag denar. Preiskava je dalje dognala, da so vso akcijo vodili evropski trgovci z dekleti. Komisija Društva narodov izdeluje zato sedaj predloge, ki naj bi v bodoče onemogočili to sramotno početje.
X Prekovijoličasti žarki baje uničujejo nikotin. Po vsem svetu se delajo poskusi, kako bi se kadilcem pristudilo kajenje. Sedaj je neki ameriški učenjak ugotovil, da imajo prekovijoličasti (ultravijoletni) žarki pod gotovimi okolncstmi lastnost, da tobaku odvzamejo nikotin, ne da bi pri tem trpel prvotni okus tobaka.
X Skrivnostni nemški morilec žensk v blaz-nici. Znani diisseldorfski morilec žensk, Peter Kiirten, je sedaj v blaznici v Wedburgu. Zločinec je nevarno bolan in po mnenju zdravnikov ne bo doživel glavne razprave, ki je določena za februar 1931. Je popolnoma miren, samo od časa do časa zatuli kakor zver. Ko se pomiri, prosi zdravnika, naj ga čimprej spravijo pred sodišče.
X Iznajdba, s katero je mogoče ustaviti avto 111 letalo. Potniki, ki so se te dni vozili z avtomobili po deželni cesti med Riesom in Wurzenom v Saški, so bili žrtve zanimivega poizkusa saške vlade. Na tej cesti je vozil neki šofer iz Rum-burga avtomobil s hitrostjo 120 km na uro. Nenadoma so se sveče (tiste naprave v avtu, ki vžigajo razplinjeni bencin) prenehale vžigali ter je ostal motor sredi ceste. Podobno se je zgodilo kakim 40 tovornim in osebnim avtomobilom, ki so vozili na tej cesti. Ves dogodek se je odigral na prostoru, dolgem kake štiri kilometre. Vsi šoferji so zastonj poskušali, spraviti avtomobile zopet v tek. Kljub najzvestejšemu preizkovanju niso mogli ugotoviti nobene napake. Nenadoma se je pripeljal neki saški orožnik ter povedal šoferjem, da bodo mogli šele ob 3. popoldne nadaljevati svojo vožnjo, ker se vrši neki poizkus saške deželne vlade. Obenem je zaprosil vse prizadete za oproščeuje zaradi tako nepričakovanega prekinjenja vožnje. Točno ob 3. "uri se je zares vsem šoferjem posrečilo zopet vžgati motorje ter nadaljevati vožnjo. Vršila se je namreč javna preizkušnja nove nemške iznajdbe, tako zvanih magnetičnih žarkov. Ti magnetični žarki
Broj 11—13/1930.
Objava.
Državni matičar u I.uču objavljuje, da je niže ime« novano dvoje naumilo brak sklopiti i to: mladoženja Lukman Matej, neoženjen, pekarski pomočnik, i ne« vesta Kastncr Katarina, neudata, domazluk: oba rimo« katolici. Prvi rodjen 5. septembra 1905. u Vitanu (Slo« venija), druga 12. novembra 1912. u Luču. Roditelji mladoženje pok. Lukman Jurij i pok. Štampar Aloj« zija; roditelji neveste pok. Kastner Mihajlo i Heimilcr Marija. — Pozivaju se svi oni, koji protiv sklapanja ovoga braka znaju zakonite smetnje ili imaju Sto pro« tiv, da te smetnje prijave neposredno meni ili preko poglavarstva one opštine (odnosno matičara), gde je ova objava istaknuta.
U Luču, dne 22. oktobra 1930. god.
imajo poseben vpliv na motorje letal kakor tudi avtomobilov. Vsi motorji, ki uporabljajo elektro-magnete, se lahko s takimi magnetičnimi žarki ustavijo.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Ubogi mož.
Miha: «Tvoja žena ima vedno zadnjobesedo.»
Gošper: «To še ni tako hudo, toda ona ima tudi vse prejšnje besede...»
Čudna ženska.
Nace: «Moja žena je popolnoma drugačna, kakor so druge.«
Bolte: «Kako to?»
Nace: «No, ona je edina, ki me je poročila ...»
Tašča.
Gospodar: «,Miha, tu imaš pet dinarjev in stopi na kolodvor, da boš pomagal spraviti tašči prtljago na voz.»
Dečko: «Kaj pa, če gospa tašča ne pride?>
Gospodar: cTedaj mi pridi to takoj povedat, da ti bom dal še pet dinarjev.*
Nemogoča sveča.
Prvi voznik: «Bog mi daj zvleči ta voz še preko tega klanca; če se mi to posreči, kupim svetemu Ahaciju svečo, veliko ko žrd.»
Drugi voznik: «He, take sveče pa že ne boš mogel darovati!«
Prvi voznik: «Molči! Samo da zvlečem voz gor, potem bom že lahko obračunal s svetnikom ...»
Po ovinkih.
Sinko: «Ali boš jedel torto?»
Oče: «Ne, sinko.«
Sinko: «No, sedaj pa še ti vprašaj mene!»
Neumrljiva ljubezen.
Vera: «Ali me res ljubiš?«
Branko: «Čez vse.»
Vera: «Ali bi za mene tudi umrl?«
Branko: «Ne, zakaj moja ljubezen je neumrljiva ...»
Smola.
Mati: «Slišiš, Mira, ali si res dala v časopise oglas, da želiš znanje s podjetnim gospodom?«
Hči: «Res, mama.«
Mati: «Ah, grozno, če to zve oče. Ali se je kdo javil?«
Hči: «Da, oče...«
Dota.
Tast: «Ta je pa lepa! Kakor čujem, si pognal vso doto moje hčerke. Kaj si jo vrgel v vodo?«
Zet: «Točno! Vrgel sem jo v vodo — namreč kolinsko — in v podobne potrebščine tvoje hčerke...»
Listnica uredništva
Jarenina. Žal je pesem za sedaj že prepozna!
Goričica. G. G. nam ni izročil nikakih slik, ki jih zahtevate od nas. Ker slik nismo prejeli, jih tudi ne moremo vrniti. Obrnili se bomo nanj, da nam jih izroči in da bomo potem videli, ali so za objavo. Torej potrpite, ker ni krivda na naši strani!
Vsaka beseda 50 pat. Najmanig znesek T Dta Zenttnl oglasi dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb >0 dajanje naslovov ie posebe) 2 Din. Znesek le prlkižiti naročila. Oglasni oddelek »DOMOVINE«. LiubUana. Prešernova ollca it 4.	Telet.« št 3492.
458
Čudežni balzam	461
Jaz, s. Alojzija, bolniška Marijina sestra v zavodu Vineentinumu, se čutim dolžno, se Vam zahvaliti za
Dopisovanje.
Slovenski mladenič želi dopisovati s poštenim slo« venskim dekletom, starim od 18 do 23 let, v svrlio
Vaš izvrstni Radio Balzam, s katerim scin odpravila poznejše ženitve. Dopisi s sliko naj se pošljejo na 41 let stare kurje oči. Zahtevajte povsod samo Radio . naslov: E. F., VVaterschai Cite No. 577, Limburg, Balzam! Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde Belgija.	455
kože itd.! Lonček 10 Din proti vnaprejšnjemu plačilu ali 18 Din po povzetju. Dva lončka 28 Din. Razpo« šilja ga: R. Cotič, Ljubljana \'1L, Kamniška ul. št. 10a.
Službo grobokopa
želi dobiti nekje v dravski banovini P. N., stanujoč pri g. P. Čebulu v Šoštanju.	453
Urarska popravila
izvršuje najceneje in najprocizueje Franc VViilfling, urar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12.	40
Ženitna ponudba.
Izobražen profesionist, 31 let star, vešč sloven« ščini in nemščini in z imovino 50.000 Din, se želi se« znaniti zaradi ženitve bodisi z dekletom, ki ima po« sestvo ali obrt, bodisi z vdovo ali dekletom s pri« merno imovino. Tajnost zajamčen;!. Ponudbe, če le mogoče, s sliko sprejema oglasni oddelek «Domovine» v Ljubljani pod: «Ljubav».	450
Poceni prodam:
dinamo*gencrator, 6 HP, rabljen; lokomobilo Wolff, 18/20/24 1IP, prevozno; hidravlično črpalko (Pfunger« Pumpe); bencinski motor, 8 111'; Dieselov motor, 50 IIP, znamke Man, Hansburg; tovorni in osebni avto; magacinski transportni voz «Trafero»; diro in konjsko opremo; dve težki vozni dvigalici; stare vele in jcrmenice; pletilni stroj; kompresor; parne ventile; plinsko peč /a kopalnico; boiler s pečjo za kopalnico; krožne škarje; žagine štance; opalograf in kartotečno omaro; valjčni mlin blizu Ljubljane. Fr. Stupica, trgovina z železnino, Ljubljana,
Gosposvetska cesta št. 1.	457
Fige in brinje za žganjekuho
najboljše kakovosti nudi najcencje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. 454
ŠOFERSKA ŠOLA GOJKO PIPENBACHER
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12.
Vožnja in teorija.	432
Tri vinogradniška posestva
se po nizki ceni prodado v občini Slatini v Halozah (tik ob okrajni cesti). Vsako posestvo sestoji iz vinograda, sadonosnika, gozda, v dobrem stanju se naha.a-jočega stanovanja, hleva in kleli Pojasnila daje Davorin T o m h a h v Mariboru, Zrinski trg št. 6. 434
Kmečko posestvo blizu Rimskih toplic
na prijaznem hribčku se takoj proda ali da r najem
z vsem inventarjem in živino. Posestvo, ki meri 35 oralov, se drži skupaj. Lep mešan gozd, v katerem se more veliko izsekat. Lep sadonosuik. Vsa gospodarska poslopja v dobrem stanju. Cena 55.000 Din. Več osebno v Ljubljani na Poljanski cesti št. 33. 444
Kovači!
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija«, Ljubljana, Dunajska cesta št46, telefon 5t.'2820.	80
Učenca za usnjarski obrt
sprejmem proti vsej oskrbi. Franc Č c b u 1 a r, Ig pri Ljubljani.	447
250 Din na dan
zaslužite lahko v svojem okraju. Pišite tovarni Person, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za od« govor.	354
Mladega sedlarskega pomočnika
iščem. Ivan Križnar, sedlar, Lipniea št. 5, p. Podnart
(Gorenjsko).	456
Zlatorog-terpentinovo milo
varuje vaše perilo
j®
Blasnikova
Velika Fratika
za navadno leto 193L,
ki ima 365 dni.
tVELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj
upoštevan in je še daues najbolj obrajtan. V cVeliki Pratikb najdeš vse, kar človek po-trebuje vsak dan- Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — kolfdar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubiiani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem. Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tu ili dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec in žena v hiši.
Cena 5 Cin. cVELIKA PRATIKA* se dobiva v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založnici:
t sisrni ]. Srnina nas!., d. d. u Ljuliljani.
SPLST», A. D. ZA CEMENT PORTLAND, SPLIT.
je edino sigurno delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo proti pijančevanju ter je prinesel že mnogim tisočim mir in srečo v hišo. Tudi brez vednosti pijanca uporabljiv (pomeša se lahko v jedila in pijače). Pri zadostni uporabi pri 95 °„ vseh slučajev uspeh zagotovljen. 1 doza 20 tablet 45 Din, 1 steklenica 75 Oin 3 steklenice 200 Din, 6 steklenic 350 Din.
Naslov za naročila: , AURORA' Sekt.5^, Novi Sad, Zeljeznička 38
Vesela norica nervoznim in utrujenim.
Biocitin-tablete krepe telo in živce, ustvarijo svežost, veselje do življenja in dajo cvetoč pomlajen izraz. Odstranijo nevoljo, utrujenost in nervozo. Dobivajo se v lekarnah po 40 Din in 75 Din. — Generalno zastopništvo: Acrora, Sekt 59. Novi Sad. Obširen popis zastonj in poštnine prosto.
Trgovinski potniki in krajevni zastopniki j
(gospodje in dame) lahko zaslužijo s poštenim in pridnim delom povsod, tudi v najmanjšem kraju, mnogo denarja, eventualno si preskrbe tudi postran* ski zaslužek. (Poklic postranska stvar.) Več sporoči, če se priloži znamka za odgovor, «Aurora», Sekt. 59, Novi Sad.	413
j General, zastupstvo «ALPEKO», industr. društvo, Ljubljana, M«sarykova 23,
llsaje, zgornje in spodnje, vse potrebno po zelo ugodni ceni od 100 Din navzgor po velikosti. Čevlji, nepromočliivi, za jesensko slabo vreme od 1-40 Din navzgor. Bogata fzbipa vseh vrst. Snežni čevlji, galoše moderne, od 75 Din do 130 Di n. — Čevlji za dom od 50 Din navzgor. Tovarniške cene, zato solidno in najceneje.
Cetajlna prodaja „ppi Pollaku"
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 23 (dvorišče).
PRIJATELJ!
Stikaj so francoske lini e najkrajše in najboljše v Južno fflmerikp in Severno Ameriko?
Zato, ker je francosko pristanišče Le Havre najbližje Mew-Vorka in L u l.ani, ker soveli<anski brzoparniki ,!ie de France* ,Pariš* itd. v hitrosti neprenosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine in ker je i.boina pos re£b«*, oku eta ešemaca hrasta in znamenito francosko vino ,3o> efo' brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15
dni v Argentino.
Cie. C!e. 7ransatiantšque Chargeurs>R6unis in Trans >crt»-Mariiimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivm mmm, L iislfana, KaSod^orik« ul.35
,' . b	. > . *	.	Irn
Jaz Ana Cilag
s svojimi 185 cm dolgimi, divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste vsled uporabi pomade, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za dober ražvoj, za goste in močne lase.
Pospešuje pri damah, gospodih in otrocih za razvoj gostih in močnih las in daje že po kratki uporabi prirodni in običajni sijaj ter varuje lase prezgodnje osivelosti, celo do visoke starosti. Čilag pomada odstranjuje prhljaj v teku 48ur Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase kakor Čilag pomada, katera je z vso pravico oridobila svetovni sloves, kajti dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las popolnoma preneha že po nekoliko dneh, a nove korenine takoj poženo. Ta uspeh dokazuje moj 50letui jubilej ter miljoni zahvalnih pisem, katere sem prejela iz cfclega sveta.
Cena velikemu lončku Cilag pomade 60 Din, a dvojno 90 Din. K vsakemu lončku pa je potrebno: t stekl. special-šampona (za 20kratno umivanje glave) 25 Din. Poštnina posebej. PošiLamo proti povzetju ali proti takojšnjemu nakazilu denarja iz tvotnice za Jugoslavijo. Naročilo naslovite natančno: ,AURORA« Sekt. 59, Novi Sad, Zeljeznička 38


Priporočajte in širite »Domovino"!
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto
Bud like l* lesa
od Oin £4 navzgor
Stenske ure,
ki gredo 14 dni in l ijejo, od Din 380 n vzgor
Ako žel'le. da ostanejo VaSa guspolar-k-i |>os opja z oUaim vred otjio i rebatv na, morate nabavliati t>»rve. poki st 'tirne ), lake in druge tem-diine redinele cd 110 pri
DRAGU FRANZU
V LJUELJAN , S ari trg st. 24 295
Pos're'.ba tofta	Cene solidne
DVOKOLESA — teža od 7 kg napre
najlažjega m na modernej šega 11 a na b'Ijšili svetov n li tovarn Otroški vo žit'ki i.d naipteprostei ega do najfinejšega mode a Iz-delu e se tudi po okusu naročnika. -Šivani stroji, fTtf,'orji, pnevmatika, posamezni delt. Ve L' k a izbira, najnižie cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.l RIBUNA" F B. L., tovarna dvokoles In oiroiKili vozičkov L ubljana, Kariovška cesta štev 4.
* arve, lake, firrei i« drugo nudi
11	najbcl • in najceneje
e LUSTRA" V. IAZHI&, Ljubka
Gosp^svelska c. 12 (poteg reslav. Novi Svet)
Hotiroce
vrline iz Ia afrika. rnočno blago. Din 240. mreže, posteline odeje, žimo. cvilh kupite najceneje pri Rtiiloli Sever, Marijin trg 2 v Ljubljani.
Budiljke, stenske in žepne ure kupite najbolje in najceneje pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA 5, Prešernova ulica 4
LJUBLJANA,
v
Mestni tr» 15
NA IV.ALO
Ustanovi eno 839
Srebro z 10 Kameni loO Din Zlato 320 Oin
Anker 4 i Din Ista, boljša, 2!etna garancija 52 Din Ista. še boljša, 4letna garancija 72 Din
nervozni
:miraio zgodaj!
Ste li op zl i pri »ebi če udi le lupaiam kateremu Izmed n*s edniih znakov b.iža« jocc se živčne oslabelosti?
U lro razburjen.e nerczjoloicnje fiiflelin,« udov, nemirnost. uiripan e srca. omotiini nap; d , iesnt bacsl, Besneč ost, I eni rne s n e, neobčuttft. osi posaire»u h telesnih delov, pt- š iiv- st, prevelika raziiražljivost s| rito ugovarjanja, ropota, duha, poželene po omamnih, tobaku, akohola, čaju. kavi, trzanje očesnih vek ali m gijanje preti očrni, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina aii govora. iz;edca nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, etien močan ali več hkrati, tedaj
so Viš ž \c. sesa« i S:£bi eni n pctiebu>e|o okrepila. Ne pustite tega vnemar 5e naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmužnosti. kot nesmiselno govor en>e in razaveilna de.,anja. hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Hade\oi e Vam
in ftOŠiiHile Ibrotto enostaven način odhriifm ki Vam bo pripravil veselo iznenaden;e. Morda ste za razna sredstva izdali ze mnogo denar a. dosegli pa v na-boljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje! Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti Vi-ših ž v cev odpemačl. Ta način prinese oten m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do živt.enja. moč in dela/.možnost, iia, pisal mi je ie marsikdo, da ga je povsem prerodi! T-» di k asu|e «» lua inotn v zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
kn igo t>opo>noma Zi>stonj.
Ce Vam ni mogoče pisali takoj, si spravite ta oglas!
Ernsi Pasiernack, Beri n, SO
Mihael, lithpl.U No 13. flbt. MI-
NA VčLIK O
Te efon 228i

s IOOO slikami!
Pošiljam po povzetju Zt neustrezajoče vrnem denar
5 let »'rancije
•S Hutlili.a 7. t zvoncem 48 Din Ista z 1 zvoncem, najboljše kakovosti, Sletna garancija 70 O n Ista z 2 zv- nrema, Sletna garancija
85 Din
A. Kiffmann, Maribor št. 143 c
•secialist samo za na bolfše ure
Gtasba 1) osrečuje . . .,
' če jo slišite, prav posebno pa, če se sami z njo bavite! Ni treba, da je Vaš dom brez gedbe! Stopite z nami v stik in si izberite primeren poceni Instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in
brezplačni veliki katalog!
Dobavimo Vam direktno iz tovarne
v Nemčiji, odnosno prodajne podružnice v M.-iribjru. Pišite takoj na naslov:
MEINEL&H MARIBOR it.m-B