strokovne vesti
KLAV@E - “slovenske piramide”
avtorica Anica HVALA
Kaj so klav‘e? To so visoke vodne pregrade na reki Idrijci in njenih pritokih, s katerimi so zbirali vodo za plavljenje lesa za potrebe rudnika ‘ivega srebra v Idriji.
Pokojni univerzitetni profesor Strojne fakultete v Ljubljani, Albert Struna, je klav‘e poimenoval “slovenske piramide”, saj po na~inu izgradnje in kakovosti gradbenih del presegajo vse podobne zgradbe v Evropi.
Klav‘e na Idrijci
Kdaj in kje so bile zgrajene prve klav‘e v Evropi pravzaprav ni znano. Gradili so jih v goratih in gozdnatih predelih v Avstriji, Nem~iji, [vici, ^e{ki in Romuniji. Enega prvih dokumentov, ki omenjajo klav‘e, hranijo na Dunaju.
Listina je bila izdana v Gradcu leta 1334.
Podro~je sedanje Idrije je bilo v 14. stoletju v glavnem nenaseljeno. Leta 1493 so tam odkrili ‘ivo srebro in s tem odkritjem se zgodovina Idrije {ele za~enja. Rudnik je bil do velikega zmanj{anja proizvodnje leta 1977 temelj razvoja idrijskega gospodarstva. V obdobju, ko je bilo ‘ivo srebro zelo dragoceno, je bila Idrija prava zakladnica cesarskega Dunaja. Idrijski rudnik je tudi najbolj znan, najdlje delujo~ in skozi zgodovinsko obdobje najbolj pomemben rudnik na obmo~ju Slovenije, saj so v njem pridobili okrog 13 odstotkov celotne svetovne proizvodnje ‘ivega srebra.
Rudosledci in rudarji so kmalu po odkritju ‘ivega srebra poselili mesto in okolico. Za razvoj mesta in pridobivanje ‘ivega srebra so bili zelo pomembni neizkori{~eni gozdovi, ki obkro‘ajo mesto. Zagotavljali so ve~stoletni razvoj in rast rudnika. Poraba lesa je z leti skokovito rasla, saj so ga potrebovali za ‘ganje rude ter za opa‘enje rovov, graditev prog in tesarsko izdelavo ja{kov. Veliko lesa so porabili tudi za izdelavo strojev in naprav ter gradnjo stavb in kurjavo. Pridobivanje ‘ivega srebra je bilo v za~etku zelo primitivno. Les, oglje in rudo so namre~ zlo‘ili v plasti in vse skupaj pokrili s prstjo. Ko je les pogorel, so kopo razgrnili in pobrali ‘ivo srebro, ki je ostalo med pepelom.
V za~etku so les sekali v okolici rudnika, z nara{~anjem potreb pa so morali segati globlje v gozdove. Ti gozdovi se razprostirajo v zelo goratem zakraselem svetu, v katerega so reke in potoki vrezali globoke doline in grape. Kljub planotastemu zna~aju precej{-njega dela povr{ja so marsikje pobo~ja dolin in grap tako strma, da je povpre-~en naklon 23°, najve~ v dinarskem svetu in ve~ od povpre~ja alpskega sveta. Za to podro~je je zna~ilna velika namo~enost, saj pade na Vojskem povpre~no 2764 mm padavin, v posameznih letih pa celo 3500 mm. V teh te‘ko dostopnih delih idrijskega hribovja je bila zato voda dolgo edino zanesljivo transportno sredstvo, s katerim je bilo mogo~e zagotoviti zadostne koli~ine lesa za rudnik. Poleg tega je voda prinesla les skoraj pred sam vhod v jamo in nedale~ od ‘galnega prostora.
Preden so za~eli s plavljenjem, so morali zgraditi napravo, ki bi ta plavljeni les v Idriji ustavila. To napravo, imenovano grablje, so zgradili okrog leta 1551 v koritu Idrijce. Postavili so jih tam, kjer je bila struga naj{ir{a. Zadnje grablje, ki so 150 let ostale nespremenjene, so bile zgrajene po{evno pod kotom 45° na tok Idrijce. Pregrada je bila dolga 412,6 metra. Po vsej dol‘ini je bilo v strugi ogrodje iz hrastovine, ki je bilo povezano z 2 metra {irokim mostom. Zraven so bile 1 meter v strugo zabite 5 metrov dolge okrogle letve iz jelovine s premerom 10 cm, v razmiku 15 cm. Vseh letev je bilo 2.530. Naprava je tako spominjala na narobe obrnjene grablje. Zavarovali so jo tako, da so ob pilotih v vodo potopili pletene ko{are, napolnjene s kamenjem.
Reka Idrijca in njeni pritoki imajo dovolj vode za plavljenje le ob de‘evju, zato so v za~etku les zlagali v strugo in ~akali na de‘. Voda je potem posamezne kose nosila do grabelj. Pozneje so z lesom zalo‘ili celotno strugo, vendar je

ijaLeS 55(2003) 7-
strokovne vesti
nara{~ajo~a voda {e vedno odna{ala le posamezne kose, zato tak na~in imenujemo posami~no plavljenje. Voda je tako pogosto odtekala skozi ali mimo postavljenih skladovnic. Kasneje so zaradi bolj{ega izkori{~anja vode gradili jezove. Prve klav‘e na Idrijci so domnevno zgradili v letih od 1580 do 1600. Zgrajene so bile iz oblega lesa, napolnjene so bile s kamenjem. Narasla voda in po‘ari so pogosto uni~ili lesene klav‘e, zato so se odlo~ili za pregrado, zidano iz kamna. Na~rt zanje je izdelal rudarski jamski geometer Jo‘ef Mrak.
Prve klav‘e, ki jih je na~rtoval, so bile klav‘e na Idrijci. Stojijo v zeleni in s smrekami porasli soteski 3.270 metrov pod izvirom Idrijce. Pred pregrado se {iri vodoravna kotlinica, takoj pod njo pa voda po strugi skoraj pada. Klav‘e so gradili pet let, vse do leta 1772. Izmed vseh zidanih klav‘ so bile te po kapaciteti najve~je. Zgoraj je zidovje klav‘ debelo 10,8 metra, od brega do brega pa meri 41,4 metra. V njem sta dva vodna prepusta, {iroka po 3,8 metra in visoka po 5,6 metra. Oba kanala lo~i 3,2 metra debela stena, ki ima proti vodi 3 metre debel oporni zid. Jez je oblo‘en s klesanim apnencem, ki so ga nalomili v neposredni bli‘ini. Med zbiranjem vode sta bila vodna pretoka zaprta z velikimi vrati, ki so imela poseben mehanizem za zapiranje in odpiranje. V 785 metrov dolgem jezeru nad klav‘ami na Idrijci se je zbralo do 200.000 m3 vode. Ko so vrata odprli, je voda odtekla v pribli‘no 20 minutah in s seboj odnesla do 13.000 m3 lesa. Gradnja klav‘ je stala toliko, kot je v tistem ~asu zaslu‘ilo v rudniku 160 kopa~ev v vsem letu.
Tudi na potoku Belci so za~eli graditi leta 1767. @e v dveh letih so zgradili manj{e Bel~ne ali Brusove klav‘e, ki so visoke 8,9 m in dolge 34,8 m. Za temi klav‘ami se je zbralo do 100.000 m3 vode. V principu so bile enake Idrijskim klav‘am.
Dva kilometra vi{e proti izviru stojijo Putrihove klav‘e, ki so bile pomo‘ne klav‘e Bel~nih. Le‘ijo v dolini s skoraj navpi~nimi skalnimi stenami. Voda pada v tolmun, od koder je do vrha klav‘ 12,6 metra. Za njimi se je lahko zbralo le do 20.000 m3 vode.
Zidane klav‘e so zgradili tudi v potoku Zala, ob dana{nji cesti, ki pelje proti Ljubljani. Z dol‘ino 27,3 m in vi{ino 8,5 m so bile razmeroma majhne. Te klav‘e so opustili ‘e leta 1849, ker pa jih niso obnavljali, so se s~asoma podrle.
Kasneje so se zaradi ve~je potrebe po lesu odlo~ili {e za zidanje klav‘ na Ov~jaku, desnem pritoku Kanomljice. Jez je bil dolg 32 metrov in {irok 10 metrov. Njegova vi{ina na spodnji strani je merila 15 metrov. Za njimi se je lahko nabralo do 120.000 m3 vode. Zgrajene so bile v ~asu Napoleonove Ilirije, na kar spominja tudi v {koljkast marmor vklesan napis: SUB IMPERO NAPOLEONIS ANNO 1813. Kamnita tabla le‘i sedaj na stezi pred klav-‘ami, kamor so jo re{ili, preden bi padla v strugo. Te klav‘e propadajo in jih zaradi te‘kega dostopa ni mogo~e obnoviti. Delovale so do leta 1912, ko je plavljenje po Kanomljici prenehalo.
Plavljenje lesa se je redno ponavljalo, najve~krat v jesenskem ~asu, vse do leta 1926. Na ta na~in je bilo v Idrijo spravljenih okrog 3,600.000 m3 drv in okrog 300.000 m3 jamskega lesa in hlodov.
Vse klav‘e so v na~elu delovale enako. Imele so po dvoje vrat, ki so se morala hitro odpreti, da je velika koli~ina vode lahko naenkrat odtekla, dvignila les, ki je bil nalo‘en v strugi, in ga ponesla do grabelj v Idriji.
Naprava je delovala dokaj preprosto. Posebna vrata so se vrtela na lesenih te~ajih in so bila vpeta v velika tesana bruna v odvodnem kanalu. Vrata je zapiral okrog svoje vertikalne osi vrte~i
kratke novice
Lastnikom Alposa 428 tolarjev dividende
Skup{~ina delni~arjev {entjurske industrije kovinskih izdelkov Alpos, na kateri je bilo navzo~ega 87 odstotkov kapitala, je sprejela sklep, da se za izpla~ilo dividend v vi{ini 427,8 tolarja na delnico nameni 62 milijonov tolarjev lanskega bilan~nega dobi~ka. Kot je za STA povedal predsednik uprave Alpo-sa Mirjan Bevc, je bilan~ni dobi~ek v letu 2002 zna{al 334,3 milijona tolarjev, ~isti prihodki iz prodaje pa so lani porasli za dobrih devet odstotkov na 12,3 milijarde tolarjev. Za udele‘bo na dobi~ku bo Alposovim nadzornikom in upravi izpla~ano osem milijonov tolarjev, preostanek bilan~nega dobi~ka v vi{ini 264,3 milijona tolarjev pa je razporejen v rezerve. Najve~ji lastnik {entjur-skega Alposa je ~e{ka ‘elezarna Nova Hud z 38-odstotnim lastni{kim dele-‘em, Factor banka ima 18 odstotkov, Avip pa sedem odstotkov delnic Alposa.
LIP Bled manj{a izgubo
Lastniki LIP Bleda so na junijski skup-{~ini sklenili, da 287 milijonov tolarjev lanske izgube pokrijejo iz rezerv. Upravi in nadzornikom so podelili razre{nico. Po besedah predsednika uprave Alojza Burje podjetje tudi letos kljub vsem prizadevanjem za izbolj{anje poslovanja, ki sicer ‘e ka‘ejo rezultate (17 odstotkov ve~ja prodaja na zaposlenega in 11 odstotkov vi{ja dodana vrednost), {e posluje z izgubo. V prvih petih mesecih je bila sicer manj{a kot v istem ~asu lani. Glavni razlog za negativen rezultat so te‘ave, ki jih imajo na nem{kem trgu. Te so posledica recesije in tega, ker njihov glavni kupec ‘e dve leti zmanj{uje obseg naro~il.
ijaLeS 55(2003) 7-

strokovne vesti
novi diplomanti
KOSEC, Klemen Vpliv temperature obdelave lesa na lomno trdnost lepilnega spoja
Diplomsko delo (univerzitetni študij)
Mentor: Jože Resnik Recenzent: Mladen Houška
Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002.
IX, 39 f., [18 f. pril.] : tabele, ilustr. ;
30 cm.
Bibliografija: str. 38-39.
Ključne besede: lepljenje lesa, sušenje lesa, trdnost lepilnega spoja
UDK: 630*824.839, 630*847 COBISS.SI-ID: 893833
Ugotavljali smo, kako temperatura su{enja lesa vpliva na mehanske lastnosti lepilnega spoja pri lesu iglavca (ju`ni bor) in listavca (tulipanovec) ter uporabi PVA lepila. Za eksperiment smo izdelali lesene lamele, jih nato su{ili pri razli~nih temperaturah (50, 100, 150, 175, 200 DC), zlepili in testirali. Za analizo smo uporabili cepilni test, ki je povzet po standardu ASTM D3433-93. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da visoka temperatura su{enja lesa ju`nega bora opazno vpliva na lastnosti lepilnega spoja, zato to lesno vrsto ni priporo~ljivo su{iti pri temperaturah, vi{jih od 175 0C, ker se trdnost lepilnega spoja z vi{anjem temperature su{enja hitro zmanj{uje. Temperatura su{enja lesa tulipanovca do 200 0C ne vpliva na trdnost lepilnega spoja. Dokazali smo tudi, da s cepilnim testom lahko dobimo koristne podatke o trdnosti lepilnega spoja in ga je zato priporo~ljivo uporabljati tudi v lesarstvu.
se podboj, imenovan “veliki mo`”. Ta je bil ekscentri~no vpet v ista bruna kot te~aji vrat. Ko so vrata zapirali, so velikega mo`a zavrteli za 90°, tako da je s svojo {ir{o stranjo pritisnil ob vrata. Da ga pritisk vode ne bi odrinil, je v poseben nastavek – glavo prijel drug lesen nastavek. Ta nastavek je bila smrekova greda velikosti 70 x 70 cm, ki se je vrtela okrog svoje vertikalne osi na posebnih lesenih nosilcih. Vrtenje tega nastavka je prepre~evalo vertikalno postavljeno poleno. Ko je klav`ar s posebnimi drogovi odmaknil poleno, se je ravnovesje vzvodov poru{ilo. Pritisk vode je z vso silo odprl vrata, ki so udarila ob steno kanala, da je po~ilo kot strel iz topa. Odpiranje vrat je bilo zelo nevarno, saj je iztekajo~a voda povzro~ila velik podtlak, ki je lahko s stopnic potegnil klav`arja v razbesnelo vodo. Za uspe{no plavljenje pa je bila potrebna ~im ve~ja, ~im mo~nej{a ter takoj{nja najvi{ja voda.
Pred Putrihovimi klav‘ami, kjer je struga skoraj 13 metrov ni‘ja od ustja klav‘nih vrat, je bilo enkrat zlo‘enih 7.000 m3 lesa, kar je v dol‘ini 115 metrov napolnilo vso strugo. Voda je dvignila ves ta les, ~eprav je tehtal blizu 4.000 ton. Ker voda ni mogla tako hitro odtekati, kot je pritekala, se je hitro dvigala in zalila ves nakopi~en les. V trenutku, ko ga je voda prelila, je nanj deloval vzgon, ki je les dvignil in divja voda ga je premaknila. Nenehno dote-kajo~a voda je potem lo~ila posamezne kose in jih ponesla proti Idriji. Spotoma je voda pobirala {e preostali les, ki je bil pripravljen v strugi, in pri tem pov-zro~ala hud tru{~.
Podro~je okrog strug Idrijce in pritokov je te‘ko dostopno, zato so les spravljali v strugo na razli~ne na~ine. V bli‘-njih in la‘e dostopnih predelih so les nosili na rami, valili ali prevra~ali so ga, vla~ili s cepini, nosili s konji ali vla~ili z ‘ivinsko vprego. Gradili so tudi zemeljske ali lesene dr~e. Suhe lesene dr~e so trajale pribli‘no 6, vodne pa 12 let. Leta
1820 so zgradili prvo gozdno ‘eleznico, imenovano lauf, s katero so les vozili po ravninah. Njena dol‘ina je bila ponavadi 2.600 do 3.000 metrov. Vozovi, ki so jih uporabljali, so najprej tekli po lesenih, kasneje pa po ‘eleznih tirih. Les iz jam in dolin so v za~etku spravljali ro~no, ‘e leta 1909 pa so zgradili prvo ‘i~nico.
Po prenehanju plavljenja so klav‘e vrsto let samevale in po~asi propadale. Leta 1954 je in‘. Stanislav Mazi prvi opozoril na klav‘e in njihov pomen za na{o teh-ni~no zgodovino. Danes so Idrijske, Bel~ne in Putrihove klav‘e lepo obnovljene. So enkratni kulturnozgodovinski in tehni~ni spomenik evropskega pomena in vsekakor vredne ogleda.
Literatura
1.    Brate Tadej, Idrijske klav‘e; Zalo‘ba obzorja Maribor; 1985
2.    Kordi{ Franjo, Gozdovi kot vir lesa za rudnik in prebivalstvo – Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta; Mestni muzej, Idrija 1993
3.    Mazi Stanislav, Klav‘e nad Idrijo; Tehni{ki muzej Slovenije; Ljubljana 1955
kratke novice
TRIMO mimo recesije
Trebanjski Trimo je v prvih petih mesecih letos ustvaril za 28,5 milijona evrov prihodkov, kar je za 11 odstotkov ve~ kot v enakem lanskem obdobju in za sedem odstotkov ve~ od na~rtov za to obdobje, poro~a STA. Ob tem je dru‘-ba, ki skupaj s svojimi povezanimi podjetji v Sloveniji in tujini zaposluje 720 delavcev, ustvarila za 700.000 evrov dobi~ka iz poslovanja, kar je prav tako v skladu z na~rti. Glavna direktorica Trima Tatjana Fink je na novinarski konferenci povedala, da so z dose‘e-nimi rezultati v Trimu zadovoljni, saj so glede na razmere na njihovih klju~-nih trgih (EU in vzhodna Evropa) razmeroma dobri. Po njenih besedah bo Trimo leto{nje leto kon~al s 73 milijonov evrov prihodkov, ~isti dobi~ek pa naj bi dosegel 600 milijonov tolarjev.

ijaLes 55(2003) 7-