mi/-, U, ^ 9f'
ZBORNIK.
v A v
Na svetlo daje
SLOVENSKA MATICA
v Ljubljani.
s^C^ip" IX. zvezek. ^^
Uredil
L. PINTAR.
V Ljubljani.
" Natisnila „Narodna tiskarna" • 1907.
YSEHIiN A.
Na »trmi
1.	Dr. Ivan Prijatelj: Doneski k slovenski litcriimi in kulturni
zgodovini....................................1-27
2.	Dr. Fran IleSič: Stanko Vr.iz slovenski pocri>taifencc za srt»ko
narodno skupiäno I. 1848.............^
3.	Avgust Žigon: Trctjinska arliitdctonika v .......................76
4 Ivan Steklasa: Ivan Josip Hcrbeirtein. (I6S()-I689.) . . .	77-153
5. Ivan Lah: Jan Lego. Življenjepis...........154-169
6 Dr. Janko Sleblnger: Slovenska bibliogtatlja za L 1906. . .	170—233 7. Dr. Ivan Prijatelj: Popravki in dostavki k .Doneskom k slovenski literarni in kulturni zgodovini* .......	234—238
h
Doneski
k slovenski literarni in kulturni zgodovini.
Priubfil dr. Ivan Prijatelj.
Naprošen od raznih strani za krajše ali daljše preglede slovenskega slovstva sem se v zadnjih šestih letih nekoliko podrobneje bavil z našo literarno zgodovino. A takoj sem izprevidel, ko sem se lotil izpregovorili še tako splošno in površno sodbo o naši književnosti, da nam tu manjka še veliko veliko onega, kar je podstava vsake sodbe, vsakega poobčenja, t. j. gradiva. Ni pa je kmalu discipline, ki bi potrebovala pri proučevanju toliko gradiva, kakor baš literarna zgodovina, razumljena tako, kakor jo zahteva naš čas. Gradiva za duševno življenje Slovencev je jako malo zbranega. Mi smo kakor otroci: ali vse ali nič. Pri tem pa pozabljamo, da je naše kulturno življenje živelo samo v drobcih; mogočnih, bogatih tokov in struj nismo imeli. To pa stvari z znanstvenega stališča ne izpre-meni prav nič. Znanstveniku odkrije pogosto kak drobec ravno tako globok pogled v dušo posameznika in tudi cele generacije, kakor kup letnikov kakega časopisa.
S tega stališča, da obogatim materijal, da si napravim preteklost živejšo, življenje prošlih dni sočnejše, sem začel sam zbirati zašle in raztekle se kapljice duševnega življenja slovenske preteklosti. Ker menim, da bi utegnile tudi še komu drugemu služiti, jih hočem po malem objavljati na tem mestu.
Nameravani časopis „Slavinja" iz I. 1824.
V jeseni 1. 1824 so vložili trije slovenski duhovniki v Ljubljani pri gubemiju prošnjo, da bi se jim dovolilo izdajati sloven.ski časopis. Bili so to Janez Cigler, kurat v prisilni delavnici, ter posvetna duhovnika Ksaver pl. Andrioli in Ignacij Holzapfel. Prosili so ,um die Bewilligung, ein Wochenblatt unter dem Titel .Slavinja" in krainerischer Sprache und in Verbindung mit der Laibacher deutschen Zeitung zum Nutzen und Vergnügen herausgeben zu dürfen.* Zadeva je prišla na dnevni red v gubernijalni seji dne 16. septembra 1824. Poročal je
gubemijski svetnik Mayr in priporočal list, čeS: „ker hoče list samo deželni jezik gojiti, ne pa obdelovali politične predmete in prinašati dnevne dogodke in mu jc namen samo literaren, namreč pouk in zabava, se časopis brez vsakega zadržka lahko dovoli.' Samo to je, kdo naj prevzame cenzuro lista. Mayr nasvetuje profesorja in kanonika Pavška, ki ima že itak književno revizijo v svojih rokah in je tudi „slovanskega jezika povsem zmožen." Gubernij je vprašal Pavška, ali bi bil pripravljen prevzeti cenzuro tega lista, „čigar izdajanje se brez pomisleka dovoli."
V seji dne 21. oktobra 1824 je poročal svetnik Mayr o Pavškovem odgovoru: Z ozirom na dvorni dekret z dne 11. junija 1782, ki določa, da naj se vsi važnejši spisi pošiljajo na Dunaj v cenzuro, in ker je periodičen časopis po svoji politični in religiozni tendenci vsekakor važen pojav, je treba predložiti prošnjo omenjenih prosivcev najvišjemu policijskemu in cenzurnemu dvornemu uradu. Prošnja naj se priporoči v ugodno rešitev, „ker je 1.) dobro mišljenje urednikov porok za vsebino in 2.) ker bo študij slovanskega jezika, ki pridobiva vedno več ljubiteljev, s pogostejšimi članki te vrste, kakršnih doslej ni bilo dosti, neoporečno veliko pridobil."
Dne 21. oktobra 1824, št. 14.533 je bila prošnja odposlana na Dunaj. Priporočena je bila v gorenjem zmislu in priložena ji je bila izjava „vrlega knjižnega revizorja, filozofskega profesorje Jurja Pavška," da hoče skrbno opravljati cenzuro.
Predsednik najvišjega policijskega in cenzurnega urada Sedlnitzki je zahteval nato od ljubljanskega guvernerja Schntid-burga, naj se na Dunaj pošlje „ein detaillirter Plan zu dem befragen Wochenblatte mit der bestimmten Angabe, welche Gegenstande darin überhaupt und besonders behandelt werden sollen." Poleg tega je vprašal svojega vladnega zaupnika v Ljubljani o osebnih razmerah nameravanih izdajateljev, o njih moralnosti, učenosti in zlasti o političnem mišljenju. Končno se je obrnil na škofa Wolfa, kaj ta misli o podjetju slovenskega časopisa.
Podrobni načrt lista je sestavil takoj Ksaver pl. Andrioli. Ljubljanski zaupnik Sedlnitzkega z imenom Schmidhammer mu je poročal dne 9. decembra 1824 naslednje: „Ksaver pl. Andrioli je star sicer šele 32 let, a je že upokojen, ker je vsled svojih telesnih napak za dušno pastirstvo nesposoben. Holzapfel je bil šele pred kratkim posvečen v mašnika in je izza prošlega meseca kaplan v Kamniku; Cigler je že eno leto kurat v prisilni delavnici ljubljanski. Moralično vedenje mož in njih vernost je njihovemu stanu primerna. O njih političnem mišljenju in delovanju pa se vsled njihovega, dosedaj omejenega delokroga ne dä še nič povedati. „Znanstvene izobrazbe pa nima nobeden izvrstne."
Dr. Iv. Piijatclj: Doneski k slov. literarni in l<iiltumi zgodovini.
„Izdaja tega lista je prenagljena, površna misel imenovanih individuov, ki Se sami med sabo niso soglasni, po kakSnem načrtu bi se ravnali in kaj naj bi bil njih glavni namen. Vsak je namenjen prispevati k listu z raznovrstnimi članki, kakor se mu bo baš zdelo prav in koristno. Filozofski študijski ravnatelj in kanonik Ravnikar in pa doktor bogoslovja in profesor svetega pisma stare zaveze Jakob Zupan, dva zelo znanstvena moža in najboljša tu poznana slavista nista hotela pristopiti k podjetju, čeprav so ju večkrat vabili. Ako bi se tudi list dovolil, ne bo izhajal dolgo, ker mu bo kmalu pošlo zanimajoče gradivo. Tukajšnji tiskar in urednik „Laibacher Zeitung"-e Karol plem. Kiemmayer sam mi jc rekel, da ne prične poprej tiskati lista, dokler se mu na podlagi podrobnega načrta ne zagotovi, da bo list mogel izhajati delj časa.
Kar se tiče predlaganega cenzorja profesorja Pavška, se mora sicer reči o njem, da je zelo veren mož, „doch von so beschränkten Talenten, dass ihm die Censur dieses Blattes mit Beruhigung nicht leicht anvertraut werden kann.""
Dne 23. novembra 1824 je poprašal guverner Schmidburg škofa VVolfa, kaj misli o imenovanih treh duhovnikih in o nameravanem podjetju. Škof odgovori dne 11. decembra 1824:
„Vsi trije imenovani duhovniki so bili med svojimi študijami odličnjaki. Vkljub temu se more čisto odločno trditi, da bi mogel n. pr. Ignacij Holzapfel, ki je šele v jeseni končal svoje šole, napisati kvečjemu kaj šolarskega, ne glede na to, da bi bilo zanj kot začetnika boljše, da bi se bavil s svojim poklicem. V koliko jc razširil Ksaver pl. Andrioli, ki je bil skoraj takoj po kočanih študijah upokojen, svoje znanje preko mej šolskih predmetov, ordinariatu ni znano. Še manj pa je znano škofu, da bi se bil Andrioli kdaj bavil s slovanskim ali kranjskim jezikom. Vrhutega je Andrioli rojen in vzgojen v Ljubljani, odkoder ni skoraj nikoli prišel na deželo. Znano pa je, da se govori v Ljubljani najpokvarjenejša in najpomanklji-vejša kranjščina, v visokih, od mladosti nemško vzgojevanih krogih, katerim Andrioli pripada, pa še najbolj pokvarjeno in pomanjkljivo.
Samo prisilniški kurat Janez Cigler, ki je bil sicer tudi v Udmatu poleg šentpeterskega predmestja rojen, je služboval več let na deželi, kjer je mogel prodreti v kranjščino globlje pri veselju, ki ga ima do nje. Vendar pa Ordinariat nič zanesljivega ne ve niti o tem, niti o njegovi drugi slovstveni izobrazbi. Neki mali kranjski prevod, ki ga je izdal pri zakotnem tiskarju Kremžarju, ni bil celö brez pravopisnih in slovniških napak. V moraličnem in političnem oziru ne more Ordinariat imenovanim trem duhovnikom nič sponesti, pač pa dvomi, dokler ga dejstva ■o nasprotnem ne prepričajo, o literarni usposobljenosti njihovi.
Morebiti pa hočejo ti trije dati samo ime in se za njimi skrivajo drugi sotrudniki ?
Mit Bezug auf das Gesagte muss man übrigens offen gestehen, dass man den Nutzen eines Wochenblattes wie die Carinthia als Beylage zur Klagenfurterzeitung, worin entweder slavische Gegenstande, als Alterthümer, etymologische Untersuchungen u. s. w. in der deutschen Sprache behandelt, oder von Zeit zu Zeit gediegene slavische Aufsätze eingerückt werden» ganz gut begreift, aber dass man umso schwerer einsieht, wozu ein durchaus in der krainischen Sprache geschriebenes Wochenblatt als Bestandtheil einer deutschen Zeitung für Leser, welche, weil sie deutsche Zeitungen lesen, wohl alle das Deutsch aber nicht alle das Krainisch verstehen, dienen soll?"
Dne 22. decembra 1824 je poslal guverner Schmidburg Sedlnitzkemu škofovo pismo in načrt lista, ki ga je napisal Ksaver pl. Andrioli. Tega načrta nisem mogel najti v aktih. Guverner pravi o njem, „dass ihm zufolge die Slavinja ein eigentliches Volksblatt seyn, und die Bestimmung haben soll, durch Mannigfaltigkeit der darin abgehandelten — nicht politischen — Gegenstande alle Klassen von Lesern zu befriedigen, die der krainerischen Sprache kundig sind."
Izdaje časopisa c. kr. dvorna najvišja policijska in cenzurna oblast ni dovolila. Sedlnitzki pravi izrecno, da lista ne dovoli na podlagi neugodne izjave ljubljanskega škofa. Pravi namreč v svojem odloku z dne 1. januarja 1825 št. 10.608, „dass er mit der sehr gründlichen Ansicht des Hrn. Bischofs Wolf sich vollkommen vereinigt, daher Hochdieselben (gubernij) zu ersuchen sich veranlasst findet das diessfiällige Gesuch der obge-nannten Weltpriester ablehnend bescheiden lassen zu wollen."
Schutz pl. Strasznitzki in Čop.
(Čopova slika.)
V Čopovi zapuščini v licejski knjižnici ljubljanski se nahajajo med drugimi tudi pisma Schulza pl. Strasznitzkega in njegove žene Zofije, pisana Čopu.
Dr. Leopold Karel Schulz pl, Strasznitzki je bil rojen dne 31. marca 1803 v Krakovu in je Študiral na dunajskem vseučilišču matematiko in astronomijo pri profesorjih Jenku, Etlingshausnu in Littrowu, filozofijo pri profesorju Remboldu. Poslednji je bil učenec in pristaš filozofa F.H. Jacobija, čigar praktična filozofska smer je bila baš takrat pričela izpodrivati v Avstriji Hegeljevo spekulativno modroslovje. Schulz je absolviral študije 1. 1824 in je bil takoj imenovan za adjunkta na matematični in fizikalični stolid dunajskega vseučilišča. Leta 1827 je dobil definitivno
mesto profesorja na ljubljanskem liccju, kjer je ostal do I. 1834 in se bližje seznanil z vsemi izobraženejširni možmi takratne Ljubljane. Posebno prijateljstvo pa je sklenil z naJim Čopom, s katerim si je ob času, ko enega ali drugega ni bilo v Ljubljani in pa potem, ko je bil Schulz prestavljen na Ivovsko vseučilišče, pridno dopisoval.
Na Dunaju živi še sin njegov, vpokojeni ministrski svetnik dr. Johann Schulz pi. Strasznitzki, oženjen s hčerjo Ljubljančana Hermanna pl. Hermannsthala, Prešernovega prijatelja in ob tedanjem času precej znanega nemškega pesnika „Ilirskega lista". Žena Hermannsthala in tašča še sedaj živečega Schulza pa je bila hčerka ljubljanskega advokata drja. Oblaka. To Amalijo Oblak pozna zgodovina slovenskega slikarstva kot nadarjeno učenko Langusovo. Sestra njena Lujiza Oblak, ki je dobro poznala Prešerna, ki je pogosto prihajal v hišo njenega očeta, živi še danes na Dunaju kot 84letna starka in zvesto hrani spomine na svojo domovino in ono krasno dobo ljubljanskega duševnega in društvenega življenja.
Misleč, da bi se dalo morebiti pri sinu Čopovega prijatelja Schulza dobiti kaj Čopovih pisem, katerih natn je itak malo ohranjenih, sem se napotil k upokojenemu ministrskemu svetniku in ga povprašal po korespondenci njegovega očeta in zlasti po morebitnih Čopovih pismih. Izvedel sem, da je v Schulzovi družini Čopovo ime sicer še danes v veliki časti, a dopisi Čopovi da so se žalibog zgodaj uničili. Dr. Schulz je utegnil rešiti edino korespondenco očetovo s prijateljem Socherjem, doktorjem in profesorjem medicine na Dunaju. Ta pisma mi je tudi dal na razpolago. Za Slovence zanimivo pa je samo tupatam kako mesto v Schulzovih pismih, kjer svojemu dunajskemu prijatelju govori o razmerah v takratni Ljubljani. Tako popisuje n. pr. dne 30. marca 1829 razmere na ljubljanskem liccju:
„Bei den Prüfungen der Philosophie war ich auch, es ist etwas erbärmliches, was hier unter dem Namen Philosophie vorkömmt z. B. eine Definition: Recht ist das, was die Richter aussprechen. Wie gefällt Dir das? Ebenso ist's bei der Philologie. Ich nehme keinen Anstand, unser Lyceum als das schlechteste in der ganzen Monarchie zu erklären — und doch ist die Jugend talentirt und sehr fleissig. Das macht einen traurig. Ich lasse aber von diesen .Ansichten gar nichts merken, und kann nur sagen, alle meine Kollegen achten mich und haben mich recht lieb.'
V jc.seni I. 1829 je šel Čop na Dunaj. Ob tej priliki je želel Schulz seznaniti Čopa z nekaterimi njemu dragimi osebami na Dunaju. Te osebe so bile: dr. Socher, neka gospa Zonti in pa Schulzova nevesta Zofija. Na Socherja je dal Schulz Čopu naslednje priporočilno pismo z dne 15. septembra 1829:
»Überbringer dieses Schreibens Zhop (sprich Tschop), inesiger Humanitätsprofessor, ist mir während meines hiesigen Aufenthalts nalie befreundet worden und da Du oft der Gegenstand unseres Gespräches warst, so hat er Dich durch mich liebgewonnen und wünscht Dich persönlich kennen zu lernen, und da er auch mir so lieb ist, da er der einzige hier ist, dem ich in Bezug auf Wissenschaft, Kunst und Leben mein Herz ausschütten kann, so ist es ein Wunsch von mir, dass mein Freund ihn auch kennen lerne und meine Liebe und Wohlgefallen mit mir theile. Ich bitte Dich auch, ihn zu unserer hochverehrten Freundinn Frau von Zonti zu führen, er kann Euch den besten Aufschluss über mein hiesiges Leben und Treiben und über unsere ganze oft umnebelte Atmosphäre geben."
Iz razmerja Schulz-Čopovega se da pridobiti tudi nekaj podatkov za karakteristiko Čopovega svetovnega in estetičnega nazora. Kar sem jaz vedno povdarjal, mi je Scliulzov sin na Dunaju potrdil: da je bil Čop Hegeljanec. Sin Schulz se ve spominjati, da je njegov oče pogosto in rad govoril o Ljubljani in ondotnih svojih prijateljih. Posebe o Čopu da je večkrat pravil, kako je vedel ž njim dolge filozofske razgovore in ga izkušal odvrniti od Hegeljevih nazorov ter ga izpre-obrniti k Jacobijevi praktični filozofiji, a vse zaman. V estetiki je bil Čop pristaš bratov Schlegelov, s čimer Schulz tudi ni soglašal. Primeri naslednje Schulzovo pismo Socherju z dne 22. novembra 1829:
„Deji gestrigen Tag brachte ich grösstentheils mit Zhop zu, der mir immer lieber wird, je naher ich ihn kennen lerne. Er ist zwar im Ästhetischen ein Verehrer der Schlegel, allein seine moralischen Ansichten sind viel höher, als die dieser Brüder, was mir sehr wohlthuend ist."
Schulzu, praktičnemu filozofu, ki je bil ^v metafizičnih vprašanjih skozinskoz veren in katoliški mož, je Čopova resnoba in moralna solidnost morala zelo ugajati. Druga takratna ljubljanska družba, v kateri je bil največji duh naš Prešeren, se profesorju Schulzu pač ni mogla tako omiliti, ker se je dajala v praktičnem življenju v svojem dionizijskem razpoloženju voditi bolj čuvstvu in osvobojenemu instinktu, nego računajočemu razumu. Schulza označuje dobro smer njegovega javnega delovanja v Ljubljani.
Izprosil si je bil namreč Schulz od dvome študijske komisije dovoljenje, imeti javna predavanja iz višje ntatematike in astronomije za široko publiko. To so bila pr\'a javna poljudna predavanja v Ljubljani. Občinstvo jih je vzprejelo z velikim zanimanjem. Poznejši znani avstrijski šolnik vitez Močnik')
*) Zflnirniva je splošna suiiba Močnikova o stanju pouka na takratnem ljubljanskem liceju. Nahaja se v njegovem pismu na dvorno Mudijsko komisijo
pripoveduje, da so naravnost navduševala najširše meščanske kroge. Celo žene in dekleta niso iiotcie zaostali, tako da je bil Schulz prisiljen imeti po hišah predavanja v privatnih krožkih. Ob večerih pa je postavljal v „Zvezdo" velik daljnogled in kazal svojim radovednim poslušavcem zvezde in razne prikazni na njih. Dne 30. novembra 1829 piše Socherju o teh predavanjih: „iNkine Vorlesungen über populäre Astronomie sind sehr besucht, Professoren, höhere und niedere Beamte, Offiziere und Studenten aller Art sind meine Zuhörer, ich gebe mir aber auci» recht viele Mühe." Dne 22. novembra 1829: „Heute hatte ich wieder Vorlesung aus der populären Astronomie und ein ziemlich zahlreiches Auditorium. Diese Vorlesungen verschaffen mir die Achtung der Stadt, welches mir sehr erfreulicli ist. Die Stadt sieht diese Vorlesungen als eine lehrreiche Unterhaltung an, die man ihm darbietet. Heute Abends bin ich wieder auf eine Unterhaltung eingeladen."
Iz tpga se razvidi, da teh predavanj ne smemo jemati preveč resno, občinstvo jih je imelo za nekoliko finejše razvedrilo, za nekako višjo zabavo. A Schulz sam je imel s predavanji svoj resen soliden namen, ki označuje in razločuje tega učenca praktične Jacobijeve filozofije, od naših tedanjih slovenskih veljakov, pristašev nemške filozofije prve romantike. Dne 29. aprila 1830 piše Schulz Socherju o namenu svojih predavanj takole:
„Die Tendenz meiner Vorlesungen ist stets dahin gerichtet, im Weltenbau die Spuren der allsegnenden Hand des Allliebenden und Allwerten aufzufinden, auch suche ich die Würde der Wissenschaft als solcher darzustellen."
Sorodno dušo in pravo domače ognjišče pa je bil našel Schulz v Ljubljani v družini slovenskega slikarja Langusa. Kako intimno se je bil sprijateljil ž njim, kaže naslednje pismo, ki ga je pisal Socherju dne 15. oktobra 1829:
z dne 28. oktobra 18S3: .Bedauerlich war der Zustand, in welchem damals das wissenschaftliche Leben an dem Laibacher Lyccum darniedcrlaj». Die Professoren beschrankten sich, wie dies zu jener Zeit auch an den andern Lyceen der Fall war, auf das Herablescn ihrer Hefte, auf da.s Erklären und Abfragen der Lektionen, und wenn dessenungeachtet ausnahmsweise ein strebsames Talent sich cmp<irarlKitcte, so war dies wahrhaft nur jener inncrn iMacht zuzuschreiben, mit weldier der lebenskräftige Trieb nach Wissen troU aller Hindernisse sich durchbricht. Da kam der geistvolle Schulz nach Laibach und mit ihm ein bis dahin nicht gekanntes Regen und SUeben unter die studierende .lugend ... Schulz war ein geschworener Feind jedes todtcn und geisttodtenden Mechanismus, dagegen war er stets eifrig tiemüht, auch die prakti.schc Wichtigkeit der >\athenialik in ihren vielseitigen Andeutungen auf das Leben und andere Wissenszwecke In ihrem schönsten Lichte darzulegen .. Dies zeigte er durch seine ebenso fasslichen als geistrciciicn Vorlesungen Uber populäre Astnmoniie, zu denen sich ein zahlreiches Auditorium aus allen Klassen der Bevölkerung einfand ..(Prim Professor Schulz von StraszniUki als Gelehrter und Mensch. Wien ]8<)2.)
„Dir als tneinein Freunde muss ich auch das eröffnen, dass ich hier Menschen getroffen, mit denen ich von meinen Lieben, Sofie, Socher, Zonti, Rembold sprechen kann. Es ist dieses der Maler Langus und seine Frau, ein jungvermähltes, mit zarter Innigkeit sich liebendes Ehepaar. Da ist mein Socher — mein guter Socher eine ganz bekannte Person, wie sehr freuen sich beide Rembolden kennen zu lernen, wenn er vielleicht kommt (kot, bibliotekar na licejsko knjižnico, kamor je prosil obenem s Čopom potem ko je bil na dunajskem vseučilišču vpokojen). Wenn ich dort einen Abend der Woche mich nach Herzenslust ausgeplaudert, so geht die Arbeit mit frischer Kraft von neuem fort."
Po teh in takih pismih so postala imena Schulzovih ljubljanskih prijateljev dobro znana osebam, ki so mu bile na Dunaju drage. Čopa je — kakor smo videli — poslal Schulz celo s priporočilnim pismom k Socherju in temu naročil, naj ga seznani z gospo Zonti. Pri tej dunajski gospe se je Čop seznanil, kakor ve iz družinske tradicije Schulz-sin, z mlado nevesto Schulzovo, Zofijo, kateri se je med svojim dunajskim bivanjem I. 1828 tako prikupil in ji postal tako mil, kakor njenemu ženinu v Ljubljani.
Moremo si torej misliti, kako veliko veselje je napravil Langus osebno sicer neznani nevesti svojega prijatelja, ko ji je poslal oljnati portret Čopov v dar. Izročil ga je Schulzu, da ga ji pošlje; ta pa ga je priložil nekemu zavoju, poslanemu na Socherja. Priložil mu je naslednje pismice (brez datuma):
„Zugleich wirst Du in diesem Pack ein Portrait finden, das Langus (er und sie lassen Dich und die gute Zonti vielmals grüssen) meiner lieben Sofie schikt, sei so gut ihr selbes zuzusenden.'*
Ta Čopova slika Langusovega čopiča se še danes s spoštovanjem hrani v hiši Schulza pL Strasznitzkega na Dunaju.') Slikana je na lepenko in jako dobro ohranjena. To omenim zato, ker je original tega Čopovega portreta, slikan od Langusa na platno (vsled česar se mi zdi original, a ona dubleta na lepenki — kopija!), viseč danes v čitalnici ljubljanske liccjke, v barvah nekoliko potemnel. Jaz sem si portret izprosil od Schulza in sem dal po njem napraviti reprodukcijo, ki jo najde čitatelj v pričujočem zvezku „Zbornika". Langus se sicer ni podpisal niti na Schulzovi niti na licejski sliki Čopa. Pač pa se razvidi njegovo avtorstvo pri prvi iz pisma, ki sem ga gori
') Vrinitcga ima vpokojeni ministrski svetnik Schulz ve^ izvirnih slik in kopij slikarice Amalije Oblakove, omož. Hcrmannsth.ibve, svoje tašfe. Cel kabinet njenih slik, zl.'Jsti portretov, pa ima v svojem stanosanju na Dunaju stara Prešernova znanka in sestra slikarična Lnjiza Oblakova. Naj hi se Imele te slike v cvidcnci, da bi ob ugodni priliki priile v doniovinu, kamor spadajo.
navedel, liccjska pa ima na odzadnji strani listek licejskega skriptorja Kosmača: „Mathias Zhöp, k. k. Bibliothekar. Geboren am 26. Jünncr 1796, in der Save nächst Tomazhov ertrunken am 6. July 18:35. M. Lantus pinxit Labaci."
V ljubljanskem muzeju se nahaja šc ena kopija Langusovega portreta Čopa. To pa je akvarel na papirju. Gospod kustos dr. W. Šmid je bil tako prijazen, da je zame preiskal vse zapisnike muzejskih pridobitev, a zastonj. Zaznamovano ni, odkod je priSel ta Čopov portret v Rudolfinum. Poleg Čopove je zraven privezana tudi slika Vodnikova z znanimi stihi: „Drava čigava je..." Na tretjem privezanem listu pa se bere: 1694. Imprimatur. Vom k. k. illyrischen Landespraesidium. Laibach 12. Juli 183«. Schmidburg m. p. Iz tega se vidi, da sta ta dva akvarela — cenzurni eksemplar, ki je prišel iz arhiva deželne vlade v muzej po podobni neznani poti kakor rokopis Prešernovih pesmi.
Kdo je izdal po teh dveh akvarelih podobo Vodnikovo in Čopovo? Korytko. Iz zapuščine Stanka Vraza (v zagrebški vseučiliški knjižnici) imam prepisano pismo, ki ga je pisal dne 7. svečana 1839 Fr. MalavašiČ Vrazu. V tem pismu javlja Malavašič, da je Korytko umrl dne 31. januarja: „Danico ilirsko in novine smo brali tukej, dokler je Korytko živel, al zdaj si jih bomo sami od Zagreba pripisali. Ta nam je mnoge časopise, posodoval, pa zdaj naj počiva v miru! Obraze Vodnika in Čopa je ravno 4 dni pred smertjo lithographirane z Dunaja dobil. Kadar bodo za dobiti, Vam jih bom poslal."
Baraga med jožefinci in janzenisti.
Pri nas imamo navado metati jožefince in janzeniste v en koš. A možje so se ločili med seboj tako, kakor se loči razum od čuvstva. Jožefinci so bili hladni računajoči racionalisti, uradniki; janzenisti, posebno oni poznejše dobe, pa mrki pietisti, zaprti v svoje strogo verske občutke. Prvi kot uradniki centralistične dunajske vlade niso marali, da bi se duhovniki spuščali v nevarno pisanje knjig, zlasti še nenemških; drugi pa so pustili veljati same molitvenike in pobožne knjige.
Ob Herbersteinovem-Japljevem času so oboji dobro izhajali med seboj; Herberstein je bil celo najvnetejši zagovornik idej in naprav Jožefa II., češ da spadajo samo v ,vnanjo disciplino", ne pa v »notranjo", čuvstveno, ali kakor pravi on, „v to, kar se pravzaprav imenuje religija*.
V začetku XIX. stoletja se je slovenski janzenizem — kakor sem že na drugem mestu namignil — izdatno izpremenil. Postal je zagovornik čuvstvenega obskurantizma in začel tiho vojno z oglajenim, birokratičnim racionalistom — jožefinizmom. Javno
izbruhniti ta boj tii mogel, ker so jožefinci imeli vlado na svoji strani in predstavljali sami lokalno vlado. A v aktih se najdejo razločni sledovi medsebojnega antagonizma. Naj omenim en sam značilen slučaj!
V svoji vlogi z dne 16. julija 1820 št. 30 se je odpovedal ravnatelj bogoslovskih študij na ljubljanskem liceju Anton Clementini svoji itak samo častni, to se pravi neplačani službi. C. kr. študijska dvorna komisija je zahtevala od ljubljanskega gubemija, naj ji predloži temo. Liccjsko ravnateljstvo je na-svetovalo na tozadevno gubernijsko proSnjo edinega kanonika Bonaventuro Humlja. Ljubljanski škof je predlagal: I""" loco: kanonika Humlja, ki je bil izvršil svoje študije v „Collegio germanico" v Paviji, 21" loco: kanonika Jurja Zupana, ki je bil dosegel na dunajskem vseučilišču doktorat bogoslovja; bil je sicer včasih bolehen, a pri sedanjih dobrih profesorjih — pravi škof — bi lahko vodil ravnateljstvo, 3"" loco: kanonika Urbana Ažbeta, doktorja bogoslovja, ki pa se je kot duhovnik na deželi sicer manj pečal z učenim bogoslovjem.
Pri guberniju je rcferiral svetnik Mayr, duhovnik, ki bi bil sedem let pozneje ktnalu postal škof v Celovcu.') Bil je jožefinec, in njegovo poročilo značilno osvetljuje razmerje med obema strujama. Gubernij priporoča Ažbeta ter pravi: .Die Landesstelle, welche von dem dertnaligen Bestände der theologischen Professoren nicht ganz jene hohen Begriffe mit dem Ordinariate theilet, haltet den Posten eines theologischen Studiumdirektors hier für ein sehr wichtiges Amt. Er muss mit einem Manne besetzt werden, der den milden Gesinnungen der landesviUer-liehen österreichischen Regierung entspricht, und der dem Sektengeist einer finstern, menschenfeindlichen Parthey, die schwer besänftigt und trotzig wie jene englischen Presbyterianer so wenig das Ansehen einer gesetzlichen Hierarchie, als der höchsten Staatsgewalt ehren, wenn sie ersterer nicht etwa zu ihrem Zwecke bedürfen, — mit Kraft und Klugheit zu zahmen versteht."
Dalje piše gubernij o ljubljanskih janzenistih:
.Man will lieber dem Domherrn Hummel drey Amter nämlich die Dompfarre, Schulen-Oberaufsicht und die theologische Studien - Direction allein aufladen, lieber den immer kranken Domherrn Suppan, der während der ersten Semestral-prüfungen und fast den ganzen Winter durch das Bett hatten, und dem das Ordinariat deswegen die Dompfarre abnehmen musste, neuerdings in Anspruch nehmen, lieber endlich den
') Primeri pismo Čopovega korcspondenla Marka, pisano Čopu v Lvov dne 28. aprila 1827 (v Čopovi zapukMni v ljubljanski liccjki): .AUvr dürfte von lj»ibach bald wegkttmmcn als Bischof von Klagcnfurt und an seine Stelle Meschutar alsOubernial-Katli nach Laibach oder Raunklier zurück und .Meschutar nach Triest als Rcgieningsrath.'
geschätzten Aschbe von aller Bedienstung entfernen und in gänzliche Unthätigkeit versetzen, als diese Direction auf einen Mann übergehen sehen, der nicht im Geiste jener Parthey handelt.
Man weiss es wohl, dass der Bischof diese Parthey nicht liebet, der er jcdoch öfters nachzugehen für räthlich findet."
Zato predlaga gubemij na pnem mestu Ažbeta, na drugem in tretjem Humija in Zupana, a pristavlja;
„Von beyden letzteren lasst sich jedoch nichts anderes als die Aufrechterhaltung des dermaligen Systems erwarten."
Jožefinci in janzenisti, to sta torej bili obe najmočnejši in najveljavn^ši verski smeri na Slovenskem v prvi polovici XIX. stoletja. Tretja stranka je živela v frančiškanskem samostanu in je nastopala zlasti zoper janzeniste v svojih pridigah in javnih gledaliških predstavah (slovenskih! o katerih jako pogrešamo kake posebne študije). O tem piše Kopitar Šafariku: ,Sic franciscani nostros Rigoristas vocant Lu terjan i, und lassen sie in ihren Vaudevilles auf modrijani (Klüglinge) reimen." (Zbornik, I. str. 109.)
Že iz tega citata se vidi, da so povdarjali frančiškani nasproti janzeniški strogosti neko veselo življensko razpoloženje. Ta njihova smer je dobila v dvajsetih letih močno podporo z Dunaja. Tair. je namreč deloval v podobnem zmislu P. Clemens Maria Hofbauer. Njegovo vedro krščanstvo z veselo socialno noto je nastalo čisto naravno baš v veselem mestu Dunaju in se ravno tako naravno pridružilo kot tretja smer starima dvema, oziroma stopilo v opozicijo proti njima, povdarjajoč zlasti one momente, ki jih janzenisti in jožefinci niso vpoštevali: humanitarno socialnost, versko življenje v društvih in bratovščinah. Na Kranjsko je zanesel Hofbauerjev duh Friderik Baraga, ki je študiral na Dunaju pravo, poslušal pridige .dunajskega ljudskega apostola","ki mu je bil spovednik dotlej, ko je popustil posvetne študije in vstopil v ljubljansko semenišče. Leta 1823 je bil posvečen v duhovnika in nameščen kot kaplan v Šmartinu poleg Kranja. Tu je služboval štiri leta „in si pridobil zaupanje ljudi daleč na okoli. Vse je drlo k njemu celo po več ur daleč." (Jos. Benkovič, v .Voditelju", 1901, str. 374.)
Baraga je deloval med ljudstvom zlasti potom bratovščine „srca Jezusovega" in „kronaric Matere Božje"; kot pomočnice so mu služile zlasti vnete ženske. Tako delovanje se je moralo zdeti strogim janzenistom naravnost „pogansko", a aristokratskim jožefincem poniževalno.
Baraga ni dolgo deloval v Šmartinu, in že je v sosednji župniji začutil dekan, da mu ubegava o ovčice v sosednjo ograjo. V Stari Loki je bil takrat dekan Jernej Božič. Ta je poslal 18. februarja I. 1828 na Ordinariat ovadbo zoper delovanje
Baragovo, ki sc mu je zdelo versko nedostojno. Škofijstvo jc poizvedovalo in končno pooblastilo šmartinskega župnika Jurja Kalana, naj zasliši po predpisanih točkah kaplana Baraga. Dne 21. marca 1828 je Kalan stavil Baragu naslednja vpraSanja:
1.	Jeli res, da nabirate ude bratovščine „srca Jezusovega" in „kronaric Matere Božje" s pomočjo žensk (Weibspersonen) in jih potem zapisujete v posebno bratovsko knjižico?
2.	Hranite li vi še te bratovske knjižice in koliko udov štejeta omenjeni bratovščini? Ali pošiljate morebiti te seznamke kam drugam?
3.	Jeli res, da pobirate od vsakega uda bratovščine „srca Jezusovega" po 6 kr. vpisnine in da pošiljate ta nabrani denar frančiškanom v Ljubljano za sv. maše, ki naj se bero za ude? Ali je kakšnemu in kateremu očetu frančiškanu znano, da se zbira ta denar od udov imenovane bratovščine?
4.	Odkod ste dobili podobice za ude imenovane bratovščine, in kdo zapisuje na obratni strani podobice ime uda?
5.	Kdo je spisal rokopis z naslovom: Bukvize kronarz Matere Boshje in iz čigavih rok ste ga dobili?
6.	Kdo vas je zapeljal k razširjevanju (zu dem Geschäfte der Verbreitung) imenovanih bratovščin in zapisovanju udov?
7.	Ali Vam ni znano iz bogoslovja, da so vse bratovščine odpravljene — „und nur auf eine, nämlich jene der thatigen Nächstenliebe, reducirt seyen?"
8.	Jeli res, da ste nekaterim ženskam kupili črne rute, da bi na ta način ložje izpodrinili rdeče?
Baraga je odgovoril na stavljena vprašanja:
Ad 1, 2, 4, 5 in 6. Kar sem v tem zmislu do onega časa delal, ko sem dobil v roko obtožnico gospoda dekana staro-loškega, je bilo to, da sem ljudem, ki so me prosili, naročal iz Ljubljane podobice srca Jezusovega in dajal nanje pisati njih imena v Ljubljani (v Gradišču, št. 10, od nekega človeka, ki je bil prevzvišenemu škofu poprej znan nego meni), ali pa sem jih sam doma pisal in potem te podobice dajal ljudem z naročilom, kaj naj po odredbi papeža Pija VII. vsak dan molijo. Koliko oseb si je dalo v Ljubljani in drugod na take podobice „srca Jezusovega bratovščine" zapisati svoje ime, nikakor ne morem vedeti. — Zapeljal me k temu početju ni nihče drugi, kakor mnenje, da bom ljudem, ki hočejo to molitev opravljati, koristil, ako jim dam priliko, da to store. Odkar pa vidim, kako neljubo je to mojim višjim, vsakega kratkomalo odslovim.
V tem kraju je že veliko let navadna pobožnost na čast Matere Božje, s slavo in častjo kronane, pa ni bratovščina, ampak navadna privatna pobožnost ob vseh nedeljah in praznikih. Kolikor se spominjam, sem zapisal na 2 ali 3 listke (ki sem jih dal eni teh oseb) na vsak listek po 12 imen teh oseb ...
Ad 3. Vsaka podobica slane 6 kr. Ta denar se zbira, da se potem zanj čilajo ob gotovih dneh pri oltarju srca Jezusovega v imenovani župni cerkvi sv, maše (za ude).
Ad 7. Res mi ni neznano, da je marsikaj odpravljeno, kar je bilo dobro, in marsikaj uvedeno, kar ne nadomesti starega dobrega. — „Indessen, icii bin darüber nicht Richter, sondern meine Pflicht erheischt es nun, mich den Befehlen der Obern ganz zu unter>\'erfen."
Ad 8. Jaz kupujem iz dobrotljivosti temu ali onemu včasih kakšno obleko in tudi rute, pa ne samo črne, ampak tudi višnjeve in bele.
K tem odgovorom Baragovim jc pristavil njegov župnik Kalan še sam nekaj opazk:
Bratovščina „srca Jezusovega" pravi, da je že jako razširjena po vsej kranjski in tudi po nekaterih krajih staroioške fare in da je gospod Baraga veliko pripomogel k njenemu razširjenju; v drugo bratovščino pa se zdi, kakor da bi ne bil še „eingestudiert". Dalje pravi župnik Kalan:
Ich habe, um den schon in voraus erwarteten ausweichenden Antworten mehr vorzubeugen und um mich, wegen seinem eigensinnigen Beharren bei einigen mönchischen Grundsätzen, nicht zu sehr zu ereifern den H. Baraga schriftlich einvernommen". On pa da vkljub temu odgovarja kumulativno in se deloma izogiblje direktnim odgovorom. Župnik upa, da se bo poboljšal, ako se mu da ukor in se to zgodi v prizanesljivi obliki, „indem er zu diesem gesetzwidrigen Geschäfte, wie aus allem abzunehmen ist, nur durch frömmelnde Weibspersonen, den bekannten Schuster von der Gradischa-Vorstadt, meistens aber durch das gegebene Beispiel des Franziskaner-Convent.s zu Laibach verleitet wurde. Župnik hvali njegovo moralnost, radodarnost, pripomni pa, „dass H. Baraga den Personen des anderen Geschlechtes ledigen Standes zu viel Zutrauen schenke, und dafür von mehrem derselben ein vermessentliches Vertrauen, wenn nicht gar, doch ohne sein Wissen, fleischliche Anhänglichkeit einärndte. Zaradi njegove spovedne gorečnosti ga obiskujejo ljudje iz mnogih, včasih jako oddaljenih krajev. Slabi nasledki te njegove vneme se že kažejo v tem, da zanemarja otroški pouk. Najbolje bi bilo, ako bi ga premestili. (Pismo je datirano v Šmartinu poleg Kranja, dne 14. aprila 1828; dobil sem ga na razpolago iz knezoškofijskega arhiva po prijaznosti gosp. škofijskega kancc-larja V, Steska,)
Nato je škof Wolf v lastnoročnem pismu naznanil staro-loškemu dekanu glede na njegovo pritožbo „zoper počenjatije nekih skrivnih verskih bratovščin", da je od dekana ovajencga šmartinskega kaplana Baraga že poučil in misli, da se od le
Strani bratovščine ne bodo več podpirale. Dekan pa naj vseeno še dalje dela zoper razširjcvavce. (Ljubljana, 19. aprila 1828.)
Župniku Jurju Kalanu pa je pisal škof Wolt, naj pobožno gorečnost kaplanovo tako vodi, da bo vse stroke dušnega pa-stirstva enako upošteval.
Baraga je bil potem še v istem letu premeščen za kaplana v Metliko. Kako so ga sprejeli tamkajšnji duhovniki in kako ravnali i njim, o terti je priobčil par anekdot Benkovič v .Voditelju', 1901, str. 501.
Leta 1830 se je umaknil Baraga slovenskim janzenistom in jožefincem v Ameriko.
Dr. Jakob Zupan v preiskavah.
Dr. Jakob Zupan je bil, dovršivši bogoslovje in postavši na dunajskem vseučilišču doktor bogoslovja, nekaj časa duhovnik na deželi (v Šmarju pri Lanišču, St. Marcin im Haarland). Pri konkurzni izkušnji, ki mu je uspela jako dobro, se je pokazal mislečega človeka — ein denkender Kopf, pravi neko poročilo — odlikoval se je s posebnim znanjem latinščine in z veliko jasnostjo v pismu. Cesar ga je nato imenoval z odlokom z dne 24. julija 1815 na predlog dvorne komisije za profesorja starega zakona in orientalskih jezikov na ljubljanskem liceju.
Zadovoljnost i njim ni trajala dolgo. Že leta 1819 se je pritožil gubernij na Dunaj v svojem letnem poročilu o stanju pouka na liceju, da se Zupan brani poučevati orientalske jezike, „radi česar pa se mu niti ne zdi vredno opravičiti se". Zato je dobil oster ukor. Nato je nekaj časa menda vršil svojo dolžnost.
Leta 1827 so se začele nove tožbe. Iz pritožbe študijskega ravnatelja teologije Andreja Albrechta in iz protokola ljubljanskega gubernija je dvorna komisija zvedela, da se Zupan brani cenzurirati konkurzne naloge konkurentov za stolico dogmatike na liceju. Albrecht ga je zatožil, da je bolan na fiksni ideji (Nr. 5263, de 1828).
Dne 30. aprila 1828, št. 1779 je odgovorila dvoma komisija, da odobrava skrbnost in prizanesljivost napram bolnemu profesorju, da pa se mora vseeno gledali, da disciplina ne bo trpela. O ovadbi Albrechtovi, da Zupan v gostilni obeduje, kjer se mu rogajo in smejö gostje pri sosednjih mizah, pravi dvorna komisija, da to ne spada v njeno, ampak škofovo kompetenco, ker je Zupan obenem duhovnik ljubljanske škofije.
8. februarja 1829 je zopet izročil bogoslovski študijski ravnatelj obtožnico zoper Zupana. Zdravniškega izpričevala o njegovi duševni bolezni, ki so ga zahtevali na Dunaju, si gubernij še ni bil preskrbel, a je vendar poslal poročilo na Dunaj, češ da je evidentno, da je Zupan „geistes- und gemüthskrank
utid dass cr iiotliwcndig von scitietn Lehramte soglcicli enthoben werden müsse." Gubernij je dal profesorju Zupanu takožvani ex-offo dopust. Kar se tiče suplenta pravi, da naj ravnateljstvo poskrbi zanj in ga predloži guberniju v potrditev. Ako namerava predlagali duhovnika Gollmayerja iz dunajskega semenišča, čigar ime se imenuje, si je lahko v svestiigubernijske potrditve, samö da Gollmayer ne stne zahtevati povrnitve potnine z Dunaja v Ljubljano iz kranjskega študijskega fonda. Gubernij poroča dalje, da je naročil ravnateljstvu, naj z bolnim Zupanom prizanesljivo ravnä, da je že odstopil deželni sodniji predlog licej-skega ravnateljstva, naj sodnija spravi Zupana pod kuratelo.
To poročilo je prišlo na Dunaju dne 7. marca 1829 na dnevni red. Poročevavec je bil dvorni svetnik škotski opat. Ta je menil, da bi bil ljubljanski gubernij boljše storil, ako bi bil vprašal ljubljanskega protomedika, kako sodi o duševnem stanju Zupanovem, nego da je stvar izročil sodišču. Zadeva se opatu zdi tolikanj nujnejša, ker študijski ravnatelj v svojem poročilu trdi, da razširja Zupan med učenci nevarne nauke. Ako se poročila ravnateljstva potrdijo, je bilo seveda čisto prav poskrbeti za suplenta. A preden so se odločili za gojenca pri sv. Avguštinu na Dunaju, Gollmayerja, naj bi bili vprašali ljubljanskega škofa za svet.
Dne 4. aprila 1829, št. 7026 je poslal gubernij na Dunaj naslednja poročila: Odlok, v katerem se izreka ljubljansko mestno in deželno sodišče, da profesor Zupan ni niti blazen, niti neumen, ampak samo čudak, ki ne potrebuje nikakšnega kuratorja, ampak za enkrat samö političnega ožjega nadzorstva. V drugi vlogi našteva bogoslovski študijski ravnatelj vse, kar se dä zoper Zupanovo vedenje in govorjenje zadnjih let povedati, in pr(^laga, naj Zupana vsaj do novega šolskega leta v jeseni odpuste; medtem pa naj ga opazujejo. Sicer pa Zupan na pr. predavanj orientalskih jezikov sploh še začel ni, čeprav gre že zimski semester h koncu. V tretji priloženi vlogi se pritožuje profesor Zupan sam zoper svoj ex-offo dopust, pravi, da ni bolan in da ne potrebuje dopusta. Predavanj orientalskih jezikov še ni začel, ker hoče počakati uspehov v svojem glavnem predmetu in videti, kateri dijaki bi bili sposobni učiti se orientalskih jezikov, ki so itak izvenredni učni predmet. To Zupanovo opravičevanje pobija ravnateljstvo in zahteva, da se začasni dopust in suplent Gollmayer potrdita. Tudi gubernij je mnenja, da se Zupan za tako dolgo odstavi, da bodo opazovanja škofa in licejskih profesorjev potrdila, da je zopet sposoben predavati in poučevati. Obenem javlja ravnatelj, da je zaradi kratke dobe kar sam nastavil suplenta Gollmayerja, nepočakavši odloka z Dunaja, kar je tudi gubernij potrdil, Zupanu pa sporočil, da je njegova pritožba poslana na Dunaj v končno rešitev.
Poročevavec pri dvomi študijski komisiji škotski opat je k tciii poročilom pripomnil, da se razvidi iz sodnijskega pojasnila, da je Zupan samo iHidak, ne pa bolan. Na ovadbe študijskega ravnatelja se že zato ni povsem zanesti, ker iz Ljubljane vkljub izrecni zahtevi še vedno ni zdravniškega izpričevala o Zupanovi bolezni. Kakor se torej sodišče ne mara prenagliti s kuratelo, tako je bilo Zupanovo začasno odstavljenje od poduka prenagljeno, posebno ker Zupan v svoji pritožbi sam protestira zoper to. Tudi pristavlja ravnatelj sam, da se je Zupan v zadnjem času poboljšal. Poprej je ravnatelj govoril tudi o nekih nevarnih naukih Zupanovih, a ni navedel nobenega in ni dokazal trditve, ki bi bila, ako bi se izkazala nje resničnost, prinesla Zupanu takoj stalno umirovljenje. Zato misli referent, da bi bilo najboljše, ako bi se študijska komisija obrnila naravnost na ljubljanskega škofa, ki mora Zupana kot kanonika, ki je svojemu predstojniku odgovoren za svoja pravoverna katoliška načela, dobro poznati. Od te škofove izjave naj zavisi, ali naj Zupan ostane, ali se odpusti le začasno, ali pa .se za stalno umirovi.
V pismu z dne 28. aprila 1829, št. 2110 je komisija v resnici vprašala škofa Antona Alojzija Wolfa za njegovo mnenje. Razložila mu je dosedanji razvitek zadeve in pristavila h koncu, da je ves čas pogrešala kakšnega določnega škofovega predloga, „welches kaum unterblieben sein dürfte, wenn Supan ganz so wäre, wie der Director sich Ober ihn auslässt, dessen Äusserung in einer Sprache abgefasst ist, die allerdings das Bedenken persönlicher Animosität erweckt." Pri tako nedostatnih poročilih da dvorna komisija ne more niče.sar skleniti, kakor samo grajati ravnanje gubernija, ki je tako hitro potrdil odšlo-vitev Zupana. Končno prosi škofa, naj se izrazi „tiber Supans rechtkatholische Grundsatze und dessen Beybelassung im Amte."
Pri seji dne 30. maja 1829 je prišla Zupanova zadeva v študijski dvomi komisiji zopet v obravnavo. Razpravljalo se je na podlagi novega poročila ljubljanskega gubernija. V tem poročilu je gubemij javil, da je bil zavrnil Zupanov protest zoper začasni dopust in potrdil Zupanovega suplenta Golimaverja. Tudi je bil naročil škofu in licejskim profesorjem, da naj Zupana nadzorujejo in svoja opazovanja koncem leta sporoče njemu v svrho nadaljnega postopanja. A medtem da je licejski bogo-slovski ravnatelj prostovoljno vnovič poročal gubemiju o Zupanu in sicer v zelo pomirjevalnem zmislu. Pravi, da je odrejeni dopust (ki pa v resnici ni stopil v veljavo, samo orientalske jezike je suplent Gollmayer prevzel od Zupana) zelo dobro vplival na moža in pripomogel, ,dass sein Geist wieder erstarkte und auch sein GemQth sich wieder erheiterte, so zwar, dass er nicht allein im Stande blieb, seine V'oriesungen über das
Bibelstudium ununterbroclien fortzusetžcn, sondern dass cr auch — wie allgemein zu vernclnnen war — selbst die Semeslral-prüfungen mit derjenigen Auszeichnung zu hallen vermochte, die an diesem gelehrten Mann in früheren Jahren zu beobachten gewesen ist." Ravno tako ugodna izprememba se vidi sedaj na njegovem privatnem vedenju in ker so »ustanovili njegovi kolegi neko prijateljsko, v resnici hvalevredno društvo, so na ta način mnogo pripomogli, da se je tudi njegovo zasebno življenje razvedrilo."
Poleg tega poročila licejskega bogoslovskega ravnateljstva je poslal gubernij na Dunaj tudi pismo škofa Wolfa, za katero je bila prosila dvorna komisija. Škof piše (dne 24. maja 1829):
„Predhodnik sedanjega ravnateljstva je bil od kapi zadeti kanonik Ažbe, ki se oslabljen na duhu in telesu ni brigal za nič, ampak je vse podpisal, kar mu je predložil licejski skriptor v podpis. Za njim je prišel kanonik Albrecht, ki je jako obložen z delom. Ker se je brigal za vsako stvarco, jc bil morebiti zato nekoliko nadležen raznim profesorjem. Vendar je bil po moji vednosti ravno Zupan oni „ki se ni nikoli pritožil zoper novega bogoslovskega ravnatelja."
,Supan ist ein wissenschaftlicher, seinem Amte vermöge seines Wissens ganz gewachsener .V\ann. Von jeher hatte er eine besondere Vorliebe für das slavi.sche Sprachstudium, er wanderte zur Verfolgung dieses Zweckes nicht nur im Lande, sondern auch weit ausser demselben in den Ferien stets herum, schloss sich an Jedermann, bcy dem er eine Ausbeute hoffen konnte, an, und ist allenthalben als ein vaterländischer Sprachforscher bekannt geworden, daher er auch die Vorliebe seiner Landesleute vorzüglich aber der weltlichen Stände für sich hat."
Ko jc predlagal ravnatelj dne 8. februarja t. I., naj se začasno odstavi in spravi pod kuratelo, je bila javna naklonjenost Zupanova razžaljena in začeli so dolžiti ravnatelja Albrechta, da Zupana osebno mrzi.') To očitanje je bilo samo na sebi
■) Primeri, kar o Zupanovem slučaju pofoJa Iz Ljubljane Schuk pl. Stra.Mnitzki svojemu prij.ililju Socherju na Dun.ij: „Steile dir einmal vor, was sich an unserem Lyceum ereignete. Unüer Professor des alten Bibel-sludiums Dr. der Tlieologic, Jacob Supp.in, ein ehemaliger Mitschüler Rembolds in Wien, obwohl ein geborener Krainer, far welches sein Vaterland er mit glühendem tlntluislasmus eingenommen i.«!, ein Koloss der slavischcn und orient.illschen Sprachgclelirsanikdt. ist tibrigen.s ein heller, aufgeklarter .Miinn, jcdücii Sonderling eigner Art, er heizt sich nicht im Winter ein, tragt J.ihr aus Jahr ein dieselbe Leibwäsche und Kock, hat fast mit niemand Umgang, brennt nie ein Licht, wenn es finster wird, macht cr seine Meditationen aus krainischen Poesien, er ist ein .Mann von ungerahr 40 Jalsrcn. Dieser Mann ist nun einem Tlieil der höheren Geistlichkeit, insbesondere dem Direktor de,s theologischen Studiums anstössig. Was Uiut nun dieser? lir reicht beim Ordiihnlate ein, P. S. sei, wie es seinem Benehmen zu entnehmen ist. irrsinnig, tragt auf Kuratel und Pensionirung an. Das üulK'rnium enthebt
i
L
gotovo povsem neutemeljeno, a je vkljub tetnu dalo ravnatelju povod, da se je v svojih poznejših ovadbah izražal obširneje in krepkeje, kakor ima sicer pri svojem mirnem značaju in flegmatičnem temperamentu navado. „Die äussere Verwahrlosung des Supan hat er noch mit milden Farben geschildert, denn sie gieng, was er gar nicht sagte, so weit, dass Supan dem Professor der Kirchengeschichte, der taglich nach ihm die Vorlesungen hält, nicht selten Ungeziffer auf dem Lehrstuhle zurückliess."
Kar je Albrecht ovadil, je seveda vse res; zdi se mi samo, da je ravnatelj premalo spreten v občevanju in da ni v svojih poročilih dovolj delikatno izbiral izrazov. Zakaj vse, kar se more Zupanovim predavanjem, katere imam že delj časa v evidenci, oätati, je to, da se kot vnet čestilec in če se ne motim, tudi učenec Jahna ne more ločiti od njegovih, nekdaj predpisanih knjig in da ima načela tega moža za svoja.') Ker pa so te knjige v resnici spotiki i ve, jih je vlada po pravici odpravila in leta 1826 nadomesti a z Ackermannovo .Archae-ologia" in Jntroductio in libros novi foederis" kot provizorič-nitna učnitna knjigama.
Zastonj sva se trudila jaz in ravnatelj Albrecht, da bi ga odvrnila od Jahnovih knjig. Ker vse prigovarjanje ni nič pomagalo, ga je ravnatelj največ radi tega ovadil guberniju s poročilom, kateremu se razen stilizacije ne da nič oporekati.
auf unbestimmte Zeit den P. Suppan seines Lehramtes und gibt die Sache in Bezug des ersten Punktes an die Landrechte ab Jedoch die Landreclitc weisen das Kuratel als unbegründet zurück, (ein Landrath sagte in der Sitzung. P. Suppan ist um Mittemacht im Traume heller im Kopie, als der Herr Direktor am hellen Mittage.) iWittler^eile berief schon das Gubernium einen Krainer, der in Frinteneu ausgebildet wurde, herein zur Supplirung der Kanzel. Suppan ist ül>cr all dieses, da er alles stark empfindet, sehr betrübt, edoch seine sämtlichen Kollegen dringen auf ihn ein, dass er gegen so che Wiilkürlichkeit bei der Studienhofcommisioii rekurriren soll. — So. mein Lieber, geht man mit uns Professoren um. Nicht einmal das Recht des gesunden Verstandes lässt man uns zu. Was sagst du dazu?"
') Johann Jahn c bil na dun.ijskem vseučilU^u profesor orientalskih jezikov, biblijske arlieoogije in dogmatike od 1789 do 180ti. V svojih dveh znamenitih knjigah .Introductio in libros sacros veteris foederis' in .Archac-ologia biblica* se je približal protcstantovskim učenjakom in je marsikaj v svetem pismu razlagal naravnim potom V uvodu v stari testament pravi: ,Man wird es mir nicht verdenken, dass ich bisweilen von meinen gelehrten Vorgängern abgewichen und meinen eigenen Ansicliten gefolgt bin.' Skoro nato je priäel pred komisijo, ki je zahtevala, da nekatere svoje stavke pre-drugači. Kmalu nato se je pričelo njegovo preganjanje. Odslovili so ga s stollce In ga imenovali za mctropolitanskega kanonika na Dunaju Leta r8N ga je neki požunski latinski list imenoval naravnost krivoverca. Jahnovi ufni knjigi je .očistil* njegov naslednik na vseučiliJč« dunajskem avguätinee Leopold Ackermann, kakor so zahtevali vlSji, in ju jc izdal pod svojim imenom (1825. ozir, 1826). Več o tem glej: Wurzbach, Biographisches Lcxicon, X. str. 42—47.
I
Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini. 19
Škof pravi, da je mislil, da bo Zupan dobil samo ukor, a deželni gubernij ga je kar začasno odpustil. Ali tudi ta ukrep je imel dobre posledice, tako da smo jaz in profesorji, ki nam je bilo naročeno ga opazovati, kmalu poprosili gubernij, naj ostane Zupan pri poučevanju, a Gollmayer naj ga suplira samo pri poučevanju orientalskih jezikov, sorodnih s hebrejščino. V tej svoji prošnji z dne 27. aprila 1829, št. 315 sem guberniju tudi naštel vse, kar se Zupanu očita. —
Na koncu svojega pisma predlaga škof, naj guverner pošlje Zupanu oseben dekret, v katerem naj mu našteje in graja vse njegove nerodnosti. Zraven naj se naroči dvema zdravnikoma, ki imata dostop do Zupana, naj ga opazujeta, isto naj delajo tudi profesorji. Ob koncu leta pa naj vsi predlože svoja podrobna poročila. Isto bo storil tudi škof.
„Da ich einerseits den Supan seit meinem Hierseyn nie zu Gesichte bekam, als wenn ich ihn zur Tafel lud, dieses aber mir seines Schmutzes wegen endlich auch zu eckelhaft wurde, andererseits aber ich durch das Vorrufen des Supan auf sein offenbar krankes Gemüth nachtheilig einzuwirken besorgte, so versuche ich schon seit einiger Zeit durch einen Domherrn, zu dem er noch etwas Vertrauen zeigt, auf ihn nebst andern auch dahin zu wirken, dass er beym Altare, bey dem er schon seit 3 Jahren nicht mehr gesehen wurde, wieder erscheine, sich an die Vorlesebücher des Ackermann halte, und so, wie er sonst von tadelloser Moralitat ist, auch in dem üusserlichen Anzüge reinlich erscheine. Er hat dem Domherrn, der ihm bald im eigenen, bald in meinem Nahmen zuredet, alles versprochen; allein dessenungeachtet wurde er beym Altare noch nicht gesehen."
Dalje pripoveduje škof, da je pred enim tednom na kmetih en brat Zupanov (kmet) zblaznel, zato da se tudi zanj boji. Končno nasvetuje, naj se z njim oprezno ravna.
Gubernij predlaga soglasno z ravnateljstvom, naj se stvar pusti tako, kakor je; sklene se, Zupanu našteti vse njegove nerodnosti v posebnem pismu. Ukaže naj se mu, naj se drži predpisane knjige. Končno misli gubernij, da zdravniška preiskava sedaj ni več potrebna.
Na Dunaju je prišlo to poročilo gubernija dne 6. junija 1829 v obravnavo. Škofovo pismo so vzeli na znanje in potrdili suplenturo Gollmayerjevo. Guberniju so odpisali, naj ravna z Zupanom po škofovem predlogu. V odgovor na njegovo pritožbo zoper začasni dopust naj se mu v mili obliki navedejo vsi prestopki in vse nepravilnosti zadnjih let. Vrhutega naj se pooblastita dva zdravnika, da opazujeta Zupana. Izbrati se morata taka zdravnika, ki sta mu simpatična in imata pri njem vstop. Tudi bogoslovski ravnatelj in profesorji naj ga opazujejo in na koncu šolskega leta poročajo „in einer umständlichen Relation."
V sejo dne 27. februarja 1830 je bil predložil ljubljanski gubernij prošnjo bogoslovskega ravnatelja, da bi sntel Golltnayer — ki je bil postal medtem profesor dogmatike — tudi v tem letu Citati izvenredna predavanja orientalskih jezikov, ki jih profesor Zupan ne mara. Ravnatelj Albrecht je zahteval od Zupana tozadevno pismeno izjavo in jo obenem s svojo prošnjo predložil guberniju dne 9, januarja 1830. Gubemij je Albrechtov predlog in Zupanovo izjavo poslal na Dunaj. Dvorna študijska komisija je odgovorila, da je sicer Zupanova dolžnost imeti ta predavanja za rernutieracijo 150 gld., da pa hoče zavoljo poznega časa dovoliti suplenta. Prihodnje leto pa naj Zupana opomnijo na njegovo dolžnost. Tudi se naj mu v mili obliki reče, da mora svoje uradne dolžno.sti vršiti, sicer .se bo tudi za njegovo redno stolico našla sposobna učna moč.
Dve leti so nato mirovale preiskave zoper Zupana. Ravnatelj in profesorji so ga opazovali in sporočali svoja opazovanja. Gubernij pa je na podlagi teh poročil govoril o stalni poboljšavi dušnega stanja in vedenja Zupanovega.
Naenkrat pa so se raznesle vznemirljive govorice po Ljubljani. Guverner se je obrnil na škofa, naj mu avtentično joroča o stvari. Zupan je bil namreč dne 29. junija 1832, potem co že leta in leta ni pridigoval, nepričakovano nastopil v šent-peterski cerkvi na praznik sv. Petra in Pavla z nenavadno pridigo. Propoved mu je bil prepustil ondotni župnik. Poslušala ga je ogromna množica. Gubernijsko poročilo škofovo poročilo in izvleček iz pridige sta iz aktov nekam prešla — pravi, da je Zupan v svojem govoru napadal duhovske in posvetne oblasti in označeval nekatere zapovedane cerkvene nauke kot neresnične. Gubeniij prilaga tudi raport policije o pridigi in pravi, „dass der Inhalt dieser Predigt nach der Ansicht des gehorsamsten Guberniums das Gepräge eines gemilthskranken, aus den Schranken der Besonnenheil tretenden Sonderlings, dessen verkehrte Ideen insoweit an Irsinn grünzen, wenn erwogen wird, an welchem Orte und vor welchem Auditorium sie vorgetragen wurden." Obenem se pošilja poročilo bogoslovskega ravnatelja o semestralnih izkušnjah, kjer se o Zupanovem izpraševanju pravi, „dass seine Prüfung in unbescheidene und höchst unzweckmüssige Deklamationen über Freiheit und Liberalitat, in Angriffe gegen seine Vorgesetzten, gegen die Tendenz der öffentlichen Anstalten und die Regierung, und in Verunglimpfungen und Ausfalle gegen Personen ausartete, dass auch sein übriges Betragen wahrend der Prüfung insbesondere über die von dem Studiendirektor gemachten Bemerkungen Spuren eines Verrückten zeigte."
Bogoslovski ravnatelj ne pusti Zupanu več predavati. Skof pravi, da ne bo tudi on dovolil bogoslovcem k njegovim
predavanjem in, naj se karkoli ukrene ž njim, v dušnem pastirslvii ga ne more več rabiti. Tudi mu še utegne prepovedati mašo brati. Škof tudi predlaga, naj se Zupan s polovično plačo upokoji, njegovo stolico pa naj supiira začasno na Dunaju izšolani Jernej Vidmar, Razpiše naj se takoj konkurs.
Oubernij je bil mnenja, da je Zupan bolan. Zato je naročil protomediku Schncditzu, naj ga preišče in predloži svoj parere. Prosil je pa, naj se nesrečnemu možu pusti plača. Gubernij ga je ukazal „in ganz unautfällliger Weise" policijsko nadzorovati.
Dvoma komisija je na predlog referenta Pletza odločila, naj bogoslovski študijski ravnatelj sam določi suplenta, glede Zupana pa naj gubernij stavi svoj končni predlog vsaj do 15. decembra. Dokler se ne izkaže bolezen ali krivda Zupanova, naj uživa polno plačo.
Pri seji dvorne študijske komisije dne 29. septembra 1832 se je vzelo na znanje škofa Wolfa pismo, ki ga je pisal guvernerju Sclimidburgu, da ne bo več dovolil svojim bogoslovceni poslušati Zupanovih predavanj, temveč predlaga suplenta Vidmarja. Na hrbtu škofove vloge je pripisal gubernij: „übrigens wird ehrfurchtsvoll bemerkt, dass das ärztliche Gutachten des Protomedikus (iber den Gesundheitszustand des Professor Supan bisher aus dem Grunde noch nicht erstattet werden konnte, weil sich Supan dermalen auf einer Vakanzreise in Steyermark und Croazien befindet."
Zupan je bil prosil namreč še pred svojo pridigo pri guberniju za dovoljenje, da sme popotovati na Dunaj. Dne 28. junija 1832, št. 13.623 se mu je dal popotni list za trimesečno dobo. Odpotoval je 13. julija z brzim vozom. Dne 24. avgusta pa je prosil gubernij dunajsko polidjo, naj Zupana opomni, da se čimprej povrne v Ljubljano, za gotovo pa po preteku svojega dopusta koncem septembra in naj se javi pri deželnem predsedstvu. A Zupan je ostal skozi celo zimo na Dunaju in se je šele v marcu 1833 vrnil v Ljubljano. To se da posneti iz poročil policijskega komisarja Prohaska v Celovcu. Ta namreč poroča ljubljanskemu guvernerju, da se je Zupan mudil meseca avgusta 1832 dalj časa v Celovcu, potem pa da se je zopet na povratku iz Gradca oglasil 8. marca 1833 v Celovcu. Itnel je popolni list izdan v Ljubljani, za odhod v Ljubljano vidiran na Dunaju 13. februarja, v Gradcu 26. februarja. Popotoval da je Zupan celo pot peš. isti Prohaska je poročal dne 21. marca 1833, da je Zupan ta dan odpotoval peš proti Tržiču v Ljubljano. Prohaska govori o eksaltirani naravi Zupanovi. Pravi, da je Zupan prepričan, „dass an seiner wirklich sehr misslichen Lage einzig und allein der Herr Fürstbischof zu Laibach schuld sey".
Medtem ko je bil Zupan izven Ljubljane, je dvorna študijska komisija večkrat urgirala končno rešitev njegove zadeve.
Ko SO na Dunaju dne 9. februarja 1833, št. 443 strogo zahtevali nadaljevanja razprave, je gubernij ukazal gubernijskemu svetniku, protomediku Janezu Schneditzu, naj Zupana zdravniško preišče. To poročilo z dne 15. junija 1833, št. 12.486 so poslali dvorni študijski komisiji. Protorncdik in njegova dva tovariša so izjavili, da je „vedenje imenovanega profesorja po njega povratku z Dunaja tako, da ni nikakega povoda proglašati ga za telesno ali dušno bolnega. Zato je pač verjetno, da je imelo njegovo prejšnje neprimerno in malone cinično vedenje svoj vzrok v dozdevnih žalitvah, ki je mislil, da so se mu prizadejale. Sploli se dd sklepati iz vedenja tega učenega moža, da sta nanj značilno vplivala dva činitelja: njegov prirojeni, živahni temperament in pa s posebno vnemo gojeni študij filologije. Zato bi bil Zupan najbolj na mestu pri kakem literarnem zavodu, na pr. v kaki javni knjižnici."
Vkljub temu zdravniškemu poročilu je gubernij predlagal, naj se Zupan povsem odstavi. „Sicer bi si Zupan dovolil nove ekstravagance, zakaj stvar je postala javna. Sicer so zoper njega vsi pametni ljudje, pa vendar se ne dä tajiti, da ima Zupan tako v mestu, kakor tudi po deželi mnogo prijateljev. In ne glede na njegovo periodično se ponavljajoče odurno vedenje ga splošno priznavajo in cenijo kot domačega učenjaka. Vsaj s tega stališča se javlja v deželi veliko sočutje za njegovo usodo v občinstvu in Še posebno med učečo se mladino." Tudi gubernij je mnenja, da bi najbolje spadal v kako knjižnico, in tudi hvali njegovo učenost. Profesor pa ne more ostati več že zato ne, ker škof ne bo dovolil bogoslovcem poslušati njegova predavanja.
Dvorna študijska komisija je odgovorila nato tergalno z dne 27. julija 1833, št. 3761 zahtevajoč, da se Zupanov zagovor protokolira, in to tembolj, ker je gubernijski svetnik grof Welsperg poslal svoje „posebno mnenje", v katerent baš izjavlja, da se s sklepom gubernija ne sklada. Zupanu naj bi se dala prilika, zagovarjati se.
Nato se je sestavila preiskovalna komisija. Gubernij je imenoval od svoje strani kot komisarja svetnika Vesela, škof pa kanonika Praprotnika. Zoper poslednjega je Zupan protestiral dne 7. decembra, označivši njegovo nezmožnost za tak posel, ki zahteva učenega moža. Ko je nato Praprotnik sam odložil to iTiesto, je imenoval škof Wolf v komisijo ižanskega župnika Vojsko. Tudi zoper tega je protestiral Zupan pri guberniju, češ da je nezmožen, da pa ga je škof izbral, ker je drijčan in škofov ljubljenec. Vojska ni odstopil; Zupanu so prošnjo pri guberniju odbili s pripomnjo, da se more pritožiti na dvorno študijsko komisijo. (Gubernialni odlok z dne 24. dccembra 1833, št. 28.741.)
Zupan se je poslužil svoje pravice in je napravil dne 2. januarja 1834 dvorni rekurs. Ta vloga je med akti edina
deloma raztrjjana in mestoma nečitljiva. Zupan pripoveduje v nji: Kot duhovnega komisarja pri moji preiskavi je škof določil Praprotnika. Ta je bil šele pred kratkitn po škofovem osebnem vplivu imenovan za kanonika in je bil nekdaj moj učenec. Jaz sem videl v njem človeka, ki bo škofu, ne pa resnici na ljubo sodil, zato sem protestiral zoper njega. Odgovora na ta svoj protest nisem dobil, pač pa mi je došel dne 15. decembra zvečer ob 5. uri poziv gubernialnega svetnika Vesela kot političnega komisarja, da se moram drugi dan, 16. decembra, javiti pred komisijo. Prišel sem na mesto in našel tam Župnika z Iga Vojsko kot duhovnega komisarja. Na tak način se me je hotelo izročiti čisto nepripravljenega drugemu takemu komisarju, ki bi stvar škofu, ne pa istini na ljubo zasukal. Na moj protest proti Vojsku, ki sem ga tisti dan dal na protokol, sem dobil gubemialni odlok z dne 24. decembra 1833, v katerem me silijo k pokorščini na način, kakor da bi sc bil pregrešil zoper najvišje in najsvetejše postave. (Ustavili so mu plačo.) Pri moji preiskavi, menim, da bo šlo zato, da se dokaže, če sem stolico bogo-slovskega profesorja pravilno oskrboval in pa če moja pridiga v šentpeterski cerkvi 1. 1832 zasluži, da me odstavijo od službe.
„H. Vojska war zuerst Landcaplan, dann durch längere Zeit fürstbischöfl. Seminarii Oeconomus und ist jetzt Landpfarrer zu Igg: er befasste sich folgends beinahe ausschliessend mit Küche u. Keller und konnte sich mit den umfassenderen Studien theologi® niemals abgeben, er besitzt also die Eigenschaften nicht, die absolut erforderlich sind, um selbständig über meine als Professor vorgetragene Lehre ein gründliches Urtheil abgeben zu können ... Meine Entfernung von der Lehrkanzel hat, nach dem Gange der Dinge zu schliessen, der hochw. H. Fürstbischof schon vor beiläufig 5 Jahren beschlossen, um den seligen Thomas Friedrich, supplierenden Professor dogmatum, zum professor Ordinarius der Dogmatik zu machen und den, Gott weiss, warum? damals dem hochw. Hrn. Fürstbischöfe nicht zu Gesichte stehenden jetzigen Professor dogmatum Go Im air, auf die durch meine Depossessierung leer zu machende Catheder des alttestament. Ribelstudii zu placieren. Der hochw. H. Fürstbischof suchte den Grund zu meiner Verfolgung in meiner vorgeblich zu geringen Kleidung, in der Nichtabnahme der Winterfenster im Sommer, und scheute sich nicht, auf derlei gesuchte Unbedeutendheiten gestützt, bei dem h. Gubernio, wie auch bei d. h. Land- und Stadtrechte den übereilten Antrag zu machen, mich für irrsinnig zu erklären. O! an einem Bischöfe schrecklich sich rächende Ignoranz der Bibel. Diese sagt, Matth. 5. 21. nach Ulenbergs Übersetzung: Ich — Christus! — sage euch, dass ein Jeglicher, der mit seinem Bruder zürnt, des Gerichtes wird schuldig seyn. Wer aber zu seinem Bruder sagt:
Raca, der wird des Raths schuldig. Wer aber sagt: du Narr! der wird des höllischen Feuers schuldig seyn. Das ist frcilich die Sprache eines bewegten Geniüthes, allein inest & formica? bilis — der Wurm krümmt sich, weim man ihn tritt. Hätte ich eine, so zu sagen, nicht umzubringende Natur, so hätten mich seine fürstl. Gnaden schon langst zu Tode maltraitieren müssen .. ."
Zupan pravi, da mu je preiskovalna komisija dobrodošla, da se izkaže njegova pravica in škofova krivica. A za fo zahteva, da so sodniki od tožnika (škofa) povsem neodvisni možje, pred vsem pa, da je duhovni za.stopnik neodvisen, znanstveno izobražen in izkušen mož. A duhovnik, ki ga je poslal v komisijo škof, ni tak. Škof ga je izbral, ker je njegov ožji rojak, Idrijčan. Te namreč škof Wolf pov.sod protežira. Zupan navaja neki drastičen vzgled drugega Idrijčana duhovnika Eržena, ki je živel kot župnik na Brdu pri Podpeči tako nemoralno, da so ljudje za njim s prstom kazali. A mož je še sedaj tam — vkljub temu, da z ljudmi tako ravna, da pravijo, da jim v peklu ne bo huje, kakor pod tem Župnikom. In vendar se ne upa nihče pritožiti proti njemu, ker je drijčan. Škof ga povsod odlikuje in ga je ravnokar predložil primo loco za novomeškega kanonika.
Končno prosi Zupan, da dvorna študijska komisija sklene, naj se Vojska, ki bi rad na ta način, da hoče škofu na ljubo nad Zupanom soditi, postal gubernialni svetnik, kot komisar zavrže. Odredi naj se, da imenuje konzistorij z večino glasov novega duhovnega komisarja.
Dvorna študijska komisija še ni sklepala o tej Zupanovi vlogi, ko je Zupan nevarno zbolel. Med boleznijo se je spravil s škofom in vložil dne 15. januarja prošnjo, naj se njegov dvomi rekurz smatra za nepisanega, ker ga je sestavil v strašni razburjenosti, kateri je neposredno sledila bolezen.
Ko je Zupan okreval, se je preiskava nadaljevala. Izpra-ševali so v semenišču bogoslovce o posameznih Zupanovih izrekih pri predavanjih. Bogoslovci so v nemškem jeziku pripovedovali. Česar so se spominjali iz Zupanovih predavanj, ki pa so bila latinska. Zupan je pri guberniju prosil, naj .se od bogoslovcev zahteva latinsko besedilo njegovih izrekov. Ko so mu pri guberniju prošnjo odbili, se je obrnil dne 11. maja 1834 na dvorno študijsko komisijo z dvornim rekurzom. V njem pravi:
»Nach höchstenorts schon angeordneten commissionellen Untersuchung meiner Anklage wurden nach Verlauf von anderthalb Jahren nach meiner vorgekehrten Suspendierung meine Schüler über ihnen vom theologrischen Studiendirector, der zugleich Director des bischöflichen Seminarii ist, vorgehaltenen Fragen im benannten Seminario gegen mich, ihren Lehrer, auf eine ganz ungcsetzmässige und auf meine Entfernung
von der Professur abzielentle Weise gleichsam inquisitoriscij einvernommen.
Rs mögen vielleicht bei einer so gearteten Einvernehmung unter so vielen jungen Leuten sich einige gefunden liaben, die ihres künftigen Wohles wegen irgend eine gewünschte Aussage ihren Vorgesetzten gegen mich gemacht haben könnten, so wie es viele giebt, die jede an sie gerichtete Frage als mich inculpierend erklärt haben. Meine Schüler, ich darf es öffentlich sagen, ehren und lieben mich mit kindlicher Dankbarkeit und erstatteten mir im .lahre 1832 zu Jacobi eine gedruckte Natnenstagsgratulalion, wegen welcher freilich der Verfasser') ungeachtet sie wegen ihres studierten Inhaltes äusserst wenigen Lesern verständlich war, von seiner fürstbischöflichen Gnaden vorgerufen und mit Ungnade verwiesen wurde.'
Dalje prosi Zupan, naj se zahteva od bogoslovccv latinskih izpovedeb, da ne bo nikakšnih nesporazumljenj.
I?efercnt Pietz (vzgojitelj našega cesarja) je predlagal, — kar se je tudi sprejelo — da naj se preiskuje še nadalje v nemškem jeziku. Zupanu pa naj se dovoli pozneje izpovedbam dijakov nasproti navesti svoje izreke v latinščini.
Preiskava, ki sc je l)ila začela 16. decembra 1833, se je nadaljevala in se končala 22. julija 1834. Ker se je Zupanu dovolilo, da so prišla v protokol vsa njegova zagovarjanja, ki so naraščala včasih v prave učene monologe, je obsegal končno zapisnik nad 600 foiio-strani. Škoda, da tega zapisnika ni več najti med akti. Spoznal bi se iz njega ves obsežni in učeni duh tega zanimivega, neustrašnega tnoža, zakaj Zupan se v zapisniku ni izgovarjal, ampak je dokazoval svoje trditve in nazore, ki so mu jih očitali.
Preiskovalna komisija je izročila guberniju dne 6. decembra 1834 svoj zapisniški elaborat. Vsied raznih okoliščin je prosil gubernij še nekaj mesecev odloga. Naposled je poslal protokol obenem s škofovim poročilom dne 5. aprila 1835, št. 4233 na Dunaj.
V svoji spremni vlogi je pripomnil, da gre v tem slučaju bolj za to, da se Zupan napravi neškodljivega, da se spravi s poti, da ne bo spotikljeja, nego da se kaznuje. „Supan möge in einen Aufenthalt.sort ausserhalb der Laibacher Dioecese angewiesen werden, indem derselbe in Laibach unter seinen Bekannten — Anhänger zählt er wohl wenige — be.sonders aber an öffentlichen Orten seinen Schmähungen freyen Lauf lasst und so das Band der schuldigen Achtung der untergebenen gegen die Vorgesetzten, besonders aber des Clerus gegen seinen Ordinarius auflockert.* Referent pri guberniju je bil Stelzich.
') Juž. Em.in. Kovačič. Pcsiin Je imela naslov in akrostihon: „Vivat Supan';" Pdiiailsnil jo je Marn v Jezičtiiku XV. 50.
Prcdno se je na Dunaju sklenil končni odlok, je poslal najvišji kancelar grof Mitrowsky ves zoper Zupana nabrani materijal cirkulirat med Člani c. kr. študijske dvorne komisije. Ti člani so bili: vladni svetnik prošt Ruttenstock, dvorni svetnik vitez Pidoll, dvorni svetnik baron Türklieim, vladni svetnik Hallaschka, vladni svetnik Purkarthofer, podkaiicelar vitez Li-lienau in dvorni kancelar grof inzaghi. Referent je bil znani )rofesor dogmatike na dunajskem vseučilišču vladni svetnik 'letz. Najobširnejši je referat poslednjega, drugi so pripisali svoja kratka mnenja; skoro vsi so bili zoper Zupanovo name-ščenje v kaki knjižnici.
Ker se nam zapisnik ljubljanske preiskovalne komisije ni ohranil, se da samo iz referata vladnega svetnika Pletza nekoliko sklepati, kakSne so bile Zupanove izjave, ki jih je dal na zapisnik. Pietz govori o nedostojnem nastopu Zupanovem proti škofu med vso obravnavo, o njegovem bahaštvu s citati iz sv. pisma in klasikov, pravi, da izkuša Zupan svojim besedam v pridigi dati drugačen pomen. A pridiga je avtentično sporočena, ker so jo izpovedale take priče kakor je Zupanov prijatelj kanonik Pavšek. Dalje pravi:
„Wenn man demselben in streng dogmatischer Beziehung gerade keine Ketzerei enveisen kann: so spricht er doch über verschiedene Punkte auch der allgemeinen Kirchendisciplin und namentlich über den Cölibat in einer Weise, welche die höchste Missbilligung verdient, und denselben nach seiner gerühmten Aufrichtigkeit oder vielmehr Plauderhaftigkeit als einen recht gefahrlichen Priester darstellen, dass ihm aber der Cölibat ein Gräuel ist, ergiebt sich auch aus dem Berichte der Polizey-direktion von Klagenfurt vom 8. Oktober 1833, in welchem gesagt wird, dass Supan, „freylich nur in vertrauten Cirkeln frey und unverhohlen sich geäussert habe, der Papst habe nicht das Recht den Priester durch die Auflegung des widernatürlichen Cölibats um die heiligsten Rechte der Natur zu bringen," wobey er nicht selten so gerührt war, dass er in Thranen ausgebrochen ist. Ebenso sind die Freyheit der Forschung, die er für die Wissenschaft verlangt, seine hämischen Ausfalle auf das Tridentinum und dessen Geschichtschreiber Palavicini Bogen 83, 84, 85, seine Ansicht über die Censur, die er, obwohl nach vielen Umwegen, dennoch ausspricht, sein Hass gegen die Polizey, den er nicht blos in der Predigt, sondern auch im Protokolle, besonders Bogen 123 vorbringt, seine Lobpreisung der Ehe Bogen 130, so wie seine Klage, dass das Seminariurn nun selbst bey Tage gesperrt ist, seine Deklamationen über die heutzutage nothwendig gewordene Zusanunenrufung von Provinzial Concilien Bog. 83 und Ähnliches, Ansichten, welche den Supan wie für alle Priestergeschüfte, so auch besonders
r
Dr. Iv. Prijatelj: Doneski k slov. Illcrami in kulturni igodovini. 27
{dr das öffentliche Lehramt untauglich machen und zeigen, dass er mit den unkirchlichen Bemühungen der Neuerer nicht nur bekannt ist, sondern sie auch billigt."
Vrhutega, pravi Pietz, si želi Zupan tiste čase nazaj, označujoč jih kot vrhunec ljubljanske Škofije.') za katerih odpravo se je sedanji škof ljubljanski tolikanj trudil. Zato predlaga Pietz, naj se Zupan spravi s pota.
Ta predlog je bil tudi sprejet. Dne 13. septembra 1835 je prišel od najvišje instance z naslednjim potrdilom: .Professor Jakob Suppan ist seines Lehramtes zu entheben. Aus besonderer Gnade bewillige ich ihm als Ruhegehalt jährlich fünfhundert Gulden C. M. Suppan hat seinen Aufenthalt in Klagenfurt zu nehmen, wo sein fienehmen sorgfältig zu überwachen ist. Für dessen angemessene Unterbringung, sobald sie thunlich wird, haben die Studienhofcommission und die vereinigte Hofkanzley, welcher diese Meine Entschliessung mitzutheilen ist, zu sorgen, daher sich auch über das Betragen dieses Priesters in zu bestimmenden Zwischenräumen zuverlässliche Auskunft erstatten zu lassen."
Dekret je datiran v Schönbrunnu, podpisal ga je pa v cesarjevem imenu nadvojvoda Ludovik.
') To so bili časi škofa Karla Hcrbcrstcina, naicga prvega in čistega janzenista. Primeri Zupanovo pesem:
.Herberftejn Karel ijhkof Iblanfki od Maric Tc^esie pofuvlcn:
Pičd plita plefala,	Shkofia flovčla,
Ko sdaj ihc drugod:	Prik gore, morji,
A\af Karla pollala,	Od Karla pit jila
Preneha povfod;	S?tran fveta nov ga."
Stanko Vraz
slovenski pooblaščenec za srbsko narodno skupščino 1.1848.
Priobčil dr. Fr. IleSič.
Leta 1830 je poslala mariborska gimnazija v Gradec na vseučilišče tri nadarjene mladeniče, Fr. Miklošiča, Stanka Vraza in Jakoba Košarja.
Miklošič in Vraz sta znana izobraženim Slovanom. Kakor dioskura sta na našem nebu; prvi je obsegel slovanstvo s svojim umom, drugi s čuvstvom in voljo. A literarna zapuščina Jakoba Košarja, ki je umrl leta 1846 kot škofovski kaplan v Gradcu, ne da bi ostavil za seboj znatnejši sled svojega dela, nam daje vpogled v književne vežbe teh mladih tmdbenikov na polju našega preporoda; iz nje razvidimo, da so se ti mladeniči brž 5rva leta svojega bivanja v Gradcu bavili s takratno srbsko iteraturo in osobito proučevali .Serbski Letopis", ki je leta 1825 začel izhajati v Budim-Pešti.')
Tako je torej Stanko Vraz bil že uveden v srbsko književnost, ko je začul Gajev klic ,Još Hr\'atska ni propala* . . .
Porojen na zapadu jugoslovanskega sveta, rano seznanjen z literaturo jugoslovanskega iztoka, se je Vraz oklenil Gajevega ilirizma ter tako objel v svojih mislih vse tri naše grane.
Pokret ilirski se je končal v ognju leta 1848. Vseslovanski shod v Pragi, Jelačičev sabor v Zagrebu sta bila onega leta najsijajnejši manifestaciji avstrijskega slovanstva.
Kot zastopnik štajerskih Slovencev je bil Stanko Vraz poslan v Prago na slovanski shod, a zajedno ga je hr\'atski sabor imenoval za svojega poverjenika pri nameravanem češkem deželnem zboru.
In njega, .Slovenca, Srbom najbolje in najdičneje znanega," so si izbrali koroški Slovenci, naj bi jih maja meseca 1848 tam preko Hrvatov zastopal na srbski narodni skupščini v Sremskih Karlovcih ter Srbe .ustno uveril o njih ljubavi in želji sloge.'
Še pred otvoritvijo hrvatskega sabora (začetkom junija) namreč se je vršila srbska narodna skupščina v Kariovcih.
■) O slovenski mladcži v Gradcu okoli IcUi 1830 objavim natan6iejSo Studijo v .Gradji* Jugoslav. Akademije znanosti i umjetnosti.
Karlovci leže v Slavoniji, v Sreinu ob Dotiavi pod zeleno Fruško goro, ki to po svojem značaju in po svoji vinorodnosti spominja Slovenskih goric nad Medjimurjem. Iznad Karlovcev zreš čez Donavo ogrsko Bačko; železnica vozi ob Donavi ter te približno v pol ure pripelje v Novisad-Petrovaradin.
Karlovci so majhno mcstece, a važni kot središče srbske narodno-cerkvene avtonomije. V njih stoluje srbski patriarh.
V teh Sremskih Karlovcih torej se je dne 13. maja (nadaljevanje 15. maja) 1848 vršila srbska narodna skupščina. Metropolit Josip Raja6č, isti, ki je pozneje ustoličil Jelačiča bana, je bil na njej izbran za patriarha in glavo svojega naroda.
In za to skupščino so koroški Slovenci, brž ko so zvedeli za njo, sestavili spomenico ter Stanka Vraza pismeno pozvali, naj bi jih z njo zastopal na skupščini.
Poziv, datiran v Qelovcu dne I./13. maja, sc glasi: Mi Slovenci na Koruškoj, želeči pozdraviti svoju junačku braču Srbije, mi vas, g. Stanko Vrazu! u našetn doinorodnom društvu .Slovenija" prozvanom, jednodušno izabrasmo i pismom ovim imenovasmo za poklisara svoga, da slavnu gospodu i braču srbsku, dana 15. t. m. u Karlovci na saboru svome skupljenu, u ime Slovenaca koruški srdačno pozdravite, o našoj ij bratskoj ljubavi k celokupnom narodu srbskoin uvjerite i veče kreposti i verovanja radi evo ovu ijm našu besedu svečano u skupštini pročitajte:
Slavna gospodo! Mila bračo srbska!
Mnoge visoke gore i duboke reke, plodonosne doline i široka polja razdvajaju nas Slovencc koruške od vas, mila bračo srbska, junački Sremci, Banačani, Bačvani i Baranjci! Razdruiiše nas u starini nezgode vremena tužni, te smo kroz mnoge včkove boravili danke bez ljubavi i krasne bratske uzajmnosti u mrtvilu duševnom i nesvestici narodnoj. nepozna-vajuči se kao brača i rodjaci, koji si veselo doklikivaju pozdrave narodne, nazivajuči sebi Boga i sreču junačku. No jedan malij včk promfni sve. Velika bijaše radost naša, kad mi iz razni novina vaši razabrasnjo, da se vi probudiste k novom životu včka našeg, k životu narodnosti, slobode i bratinstva! Kolika bijaše radost naša, kad mi eto ne davno razumesmo, da ste vi ustali na noge junačke, skidajuči sa svoji silni ramena okove tudjinstva, vama ne prirodnim zakonom nametnute, da ste se nakanili krepkom voljora sa svom hrabrosti duše vaše, prigrliti svoje vam Bogom dano pravo, svoj prekrasnij jezik, trudeči se uvesti ga u hram javnosti, podizajuči ga na čast, koja ga ide, na čast diplomatičnosti, uhvativši se kola sloge sa ostalom svojom susednom hrabrom bračom trojne kraljevine Hrvatske, Slavonije i Dalmacije. Vi se složiste jednoin ljubavi i istom
krepkom i junačkom voljom s Hr\'atitiia, koji se več toliko godina bore za istu svrhu, te naše i sviju Slovenaca udivljenje stekošc, čim eto sad i vi tražite junački svoje vam liikavštinom, prevarom i izdajstvom ukinute i pogažene pravice. Vi se po-digoste listom i uskiiknuste jednoglasno: „Da nam se povrate!* Arhipastir, vredan sin svog plemena, razumčo je glas naroda, glas velikog svog Stada, i raspisao sabor, da zakonim putem ta se volja vaša izjavi i proiiese po svčtu i do prestola dobrog našeg kralja i cara. Kada nam vesti o tom vašem preporodjenjii i narodnom saboru stigoše, verujte bračo draga! i nama Slo-vencima na Koriiškoj zaigrala su se domorodna srca, te kao u jedan glas kliknusmo: ,Daj da pošljemo nekoga izmedju nas na sabor srbskij pred lice poklisara naroda srbskog, da tako bratski] pozdravimo cvet gospode i domorodaca srbski! da ijm pružimo ruku kao brači i srodnicima! da ijm izjavimo želju sloge i iskrenog prijateljstva! da ponovimo i povratimo stari savez, kojeg je Bog medju nama skopčao šilom krvi i jezika, pa ga nezgodna vremena i ljudi opaki raskršili dvosčkim mačem bogomrske politike svoje! da ijm kažemo, da če u slogi Srbalja, Hrvata i Slovenaca povratiti nam se opet sunce stare sreče i nove slave; jer gdž brat bratu ruku pruži, ond^ dom i rod ne tuži!" I tako vam poslasmo evo dostojnog jednog sina plemena svoga, da vam ljubav i slogu našu izrazi. Da bi vam Višnjij blagoslovio sve trude vaše i plodom nakitio sve borbe vaše za siavu junačkoga plemena srbskoga, za stalnost sreče plemena hrvatskoga i za napredak plemena slovenskoga! Da živi sloga izmedju Srbalja, Hr\'ata i Slovenaca! Da živi narodnost i sloboda! jednakost i bratinstvo! S titne da sle zdravo i da nam Bog pomogne! — U Celovcu na Koruškoj dne 1./13. maja 1848. — U ime naroda slovcnskog korutanskog odbor društva »Slovenija koruška": Dragutin Robida, sv. r. profesor naravoslovja; Placid .lavornik, sv. r. prof. bogoslovja; Ante Janežič, sv. r. prof. slov. jezika; Matija Majer, sv. r. sveštenik biskupije krčke; Matija Cigale, sv. r. pravnik; Ivan Mertel, sv. r. pravnik; Ante Benedik, sv. r. prof. gimnazije; Andre Ainšpilar, sv. r. kapelan stolne cerkve; Franje Fajhtinger sv. r., Lambert Ferčnik sv. r., Jarne France sv. r., Ante Aliban sv. r., Tome Božič sv. r., Josip Kelic sv. r., bogoslovci.')
Ali je torej Vraz prinesel v Karlovce Srbom pozdrav Slovencev?
Havličkove češke .Narodni Novitiy" z dne 25. maja 1848 poročajo po .Serbskih Novinah' (dopis iz Belgrada, dne 12. maja),
') V spomcnid vcjc duh AUtijc Maj.irja. .NTajar je že pred inarcom leta 1848 bil v zvezi z budimpeSlanskimi .Scrbskimi Narodnimi Novinatni"; v dopisu iz Celovca z dne 20. anuatja 1848 poruia v njih o .spevokolu' v Slomškovi prestolnici, Št. Andreju na Kordkem.
r
Dr. Fr Ik-&tf: Sunko Vraz slovenski pooblaS^cnec ltd.	31
da SO na skupSčino v Karlovce prišli tudi Srbi iz Srbije, Hr\'ali, Slovenci, Čehi, Rusini, Slovaki in Poljaki. A v uvodu Vrazovim „D^iom", V., str. XIII. je izrecno povedano, da je bil Vraz v dcputadji na srbski kongres; takisto zatrjuje Šurmin, Povjest književnosti, 170, da Je bil na kongresu.
In vendar stvar ni taka.
Poziv, kakor sem ga zgoraj navedel, je natisnjen v bel-grajskih „Srbskih Kovinah" z dne 27. julija = 8. avgusta. Pod znakom ilirskega grba ^ je tam dopis ,Iz Zagreba, 3. Maja. Naša brača iz gornji strana, kako saznaše za narodnu skupštinu austrijski Srbalja, i za ljubav, koju ova brača goje prama Hrvatima, s kojima se i oni putem zakonim prirodnim složiti nameravaju, rešiše, i oni pozdraviti jednim članom svojegogranka, g. Stankom Vrazom, ta nikom matice hrvatsko-slavonske, kao čovekom slovenskim, Srb jima najbolje i najdičneje poznatim, da ij ondje zastupa i svojim ustima o Ijubavi i želji sloge da Srbije uvjeri. I tako ga pismeno na to poslanstvo pozovu. No na žalost, dok su oni doznali, da če biti skup-ština, pa dok .su brže bolje pokupili — koliko se na brzu ruku moglo — podpisa, skupština se započne — i gospodin Vraz, koji je za 19. t. m. poznan (!) i na slavenskij sabor u Zlatnij Prag, na veliku svoju tugu i žalost neiniade kad krenuti se u Karlovce, da svoje to poslanstvo svrši. Zato ne može nam se ino, da ukor ladnoče Slovenaca prama Srbljima izbjegnemo, več da barem jedan poziv vama pošljemo, da svjet srbskij putem vaši prekrasni novina dozna za tu prekrasnu sim-patiju brače slovenske. A poziv je taj iz najsjevemije i najdalje strane naroda našeg — iz KoruŠke (Karnthcn). I vredan je i dostojaii, da se prosune i začuje po sviju strana, gdje god kucaju junačka srca srbska za najsvetijim svojim svetinjama: za narodnim jezikom, za vjerom i slobodom." (Tu pride gori navedeni poziv).
Po tem takem pač ni nobenega dvoma več, da Vraza ni bilo na skupščini v Karlovcih, Doznajemo pa tudi vzrok, zakaj ga ni bilo: skupščina se je vršila prej, nego so mogli koroški Slovenci spraviti pooblastilo na svoje mesto. To nam bo umijivo, ako malo primerjamo datum poziva samega in dan srbske skupščine.
Sestavljeno je pooblastilo dne 13. maja (po novem računu, to je, dne 1. maja po pravoslavnem koledarju); za skupščino samo je v pooblastilu naveden datum 15. maja in sicer brez-dvojbeno po starem računu, torej je misliti na 27. maj.
Reči moramo torej: pooblastilo je sestavljeno dne 13. maja za skupščino dne 27. maja, A tega dne sploh ni bilo skupščine v Karlovcih. Pač je ogrska vlada odredila sestanek srbskega
ccrkvcnega sabora za 15., to je za 27. maj, a Rajačič jc sezval narodno skupščino že za 1., to je za 1.3. maj — izprva je bil Novi Sad določen za zborovališče; ker pa je tu bilo proglašeno obsedno stanje, so se izbrali za siiod Karlovci — in na tej skupščini se je med drugim sklenilo, da sc ne pošljejo poslanci na sabor, ki ga je ogrska vlada ipak sezvala za 15., to je za 27. maj in sicer v Temišvar (Pavlovič, Srbi u Ugarskoj, 235).
Koroški Slovenci so torej pač vedeli le za razpis cerkvenega sabora s strani ogrske vlade (15. — 27. maja!) in so sestavili pooblastilo šele tistega dne, ko .se je narodna skupščina v Kar-lovcih že vršila. Shod v Temišvaru pa se vobče ni mogel vršiti, ker ni bilo zborovateljev. Prilike so se tam ob Dunavu razvijale hitreje, nego so mogle vesti o njih prihajati k nam.
Pooblastilo je bilo očividno še istega dne, to je 13. maja, poslano v Zagreb; zakaj vsaj še 15. maja je bilo v Zagrebu, kakor svedoči datum unega dopisa.
Pooblastilo koroških Slovencev je siccr zakasnelo, a Stanko Vraz bi bil mogel i brez njega priti na skupščino. Da pa ga vobče ni bilo v Karlovce'), tudi to nam razlaga navedeni dopis belgrajskih „Srbskih Novin"; besede „Vraz, ki je za 19. t. m. (= 31. maja) pozvan i na slovanski shod v Zlato Prago, ni utegnil kreniti v Karlovce" naj bi bile očividno tista razlaga; to je, ,Vraza ni bilo v Karlovce, ker je moral tudi v Prago.
Časovna kolizija med obojim poslanstvom (v Karlovce in Prago) bi bila nastala le, ako bi se bila skupščina v Karlovcih v smislu vladne naredbe vršila šele 27. maja. A če tudi v istini med obema zboroma ni bilo časovne kolizije, je uvaževati, da bi bilo potovanje v Karlovce i n v Prago za takrat že bolehavega Vraza prevelik napor, ki bi ga bil ta vzel nase le tedaj, ako bi bil oficijalen pooblaščenec in zastopnik.
Za presojo te točke je tudi važno, kdo je belgrajskim „Srbskim Novinam" poslal oni dopis „iz Zagreba, 3. maja" s koroškim pooblastilom vred.
Uredništvo je dopisu, ki je objavljen 27. julija (8. avg.), dodalo to-le pripombo: „Ovo pismo, sa još jednini iz Zagreba od 11. Maja i jednim iz Zlatnoga Praga od 24. Maja, od jednog istog g. dopisatelja, sva zajedno tek su nam prekjuče stigla!!! Istina da su nešto ostarjela, al' mislimo, da to čitateljima neče ništa smetati, jer govore o stvarima, o kojima ne imasmo dosada nikakvi dopisa. Za sada saobštavamo ovo pr%'0, a druga če odma za njim sljedovati."
Zares so prinesle drugo pismo, pismo ,iz Zagreba, 1 l.Maja' v dodatku k svojemu broju z dne 30. julija (= 11. avg.). tretje?
') Kot poslanci .naroda luvatskeija' so sc udeležili srbske skupSčine dne 13 maja Ivan Kukuljcvič. Stavoljub VrbanCič, Nikola Havlifck in Slavoljub Fink (dr. Rud. Hor\at, .Najnovije doba iir\. povjesti*, 120, .Mat. Hrv 190«").
Dr. Fr. llcSič: S<.inko Vraz slovenski pooblašieiiec Itd	33
Žaliboj^ je ljubljanski primerek „Srbskih Novin" baš v začetku avgusta meseca nepopoln). To pismo se začenja (ako-le: „Pisma, koja nam iz gornji strana naše domovine dolaze, sva se slaiu u tome, da je narod slovenskij krjepko prisnuo za narodnost svoju i da neče da zna za svezu njemačku .nato se opisuje postopanje nemških uradnikov pri volitvah za Frankfurt osobito v Sevnici in Ptuju, konec pa sc gla.si; „Eto vam krasnij karakter zastupnika velike i tobože jedine Oermanije — kod nas na Štajeru, Kranjskoj i Koruškoj. Na čast ti ij, tanka i plavokosa Teutonic! i blagodaričemo ti svi Slovenci od DobraČa pa do Sutle, od Mure pa do sinjeg mora, ako ij ukloniš iz krila našeg, pa primiš u blagoslovena i edino-spasujuča naručja svoja!"
Izrazi „kod nas na Štajeru itd." in „blagodaričemo ti svi Slovenci od Dobrača pa do Sutle" svcdočijo, da je pisec teh dopisov Slovenec; živel pa je v Zagrebu, zakaj svoje vesti o Sloveniji je poročal po pismih, ki so mu dohajala „iz gornjih strani naše domovine".
Najlaže bi mislili na Stanka Vraza samega.
Pr\'i dopis je z dne 3. 15.) maja iz Zagreba, drugi z dne 11. 23.) maja takisto iz Zagreba, a tretji z dne 24. maja (= 5. junija) iz Prage; tudi to se zlaga s podmeno, da je pisec Stanko Vraz.
Pri tem pa moti začetek prvega dopisa, osobito izraz, da je Vraz izmed Slovencev Srbom „najbolje i najdičneje poznat"; tega vendar ni mogel napisati sam o sebi. A tu nam morebiti pomore opomba uredništva „Srbskih Novin", da so mu vsi trije dopisi istega dopisatelja došli jedva 25. julija (--6. avgusta); to si je le tako mogoče razlagati, da so bili vsi trije kot eno pismo pošti izročeni pr\'e dni avgusta. Vračajoč se iz Prage, se je Vraz očividno mudil delj časa na Štajerskem; v Zagreb se pa ni vrnil mnogo pred 17. avgustom, (Dčla V. 400). Verjetno je, da je Vraz koroški poziv in svoj dopis z dne 11. 23. maja ter 24. maja (5. junija) doposlal kakemu prijatelju, ki je imel ožje zveze z Belgradom, in da je ta v uvod koroškemu pozivu spravil besede o Vrazu, Srbom „najdičnije poznatom".
Da izbegnemo ukor hladnosti Slovencev do Srbov, Vam pošljemo „barem jedan poziv" slovenski, pravi dopis „Srbskih Novin" ter navaja koroško pooblastilo. — Iz tega bi bilo sklepati, da je šlo še za kak drug slovenski pozdrav.
In tako je tudi bilo.
„Punovlast" za srbski sabor v Karlovcih je namreč Vrazu sestavil tudi Mali Štajer. Sestavil jo je Kočevar in jo dne 6. maja poslal MurScu v Gradec. Tega dne je pisal Kočevar Vrazu: „Ja sam punovlast sastavio, koju tebi čemo dati, da od naše strane srbski sabor pozdraviš. Ono punovlast poslao sam danas u
Gradac Muršecu, da i on podpiše. Nu do 13. svibnja li nje ne možeš dobiti, jer danas je 6. Ti češ prije odlaziti. Zato mi piši, kakvim načinom u tvoje ruke punovlast opraviti mogu, ako te u Zagrebu ne bi več bilo." (Vraz. Dčla, V. str. XXIV.)
Na to štajersko pooblastilo je pač mislil dopisnik „Srbskih Novin", ko je objavljal „barem jedan", to je koroški poziv.
Ali je Vraz dne 15. tnaja že imel štajersko polnovlast v rokah, tega sedaj ne morem dognati.
Vsekakor pa se mi zdi, da je v zvezi z gornjo razpravico o koroškem pooblastilu tudi štajersko pooblastilo našlo določnejše mesto v gibanju leta 1848 in se je deloma po asnilo vprašanje, ki ga stavi Apih („Slovenci in leto 1848", str. 30.) o Kočevarjevi „punovlasti".
Pet dni po objavi koroškega poziva v Popovičevih „Srbskih Novinah", namreč dne 1. (= 13.) avgusta 1848 je belgrajsko „Društvo srbske slovesnosti" enoglasno izbralo „g. Stanko Vraza, sekretara matice zagrebačke" za dopisujočcga člana, a poleg njega tudi znanega slovaškega rodoljuba M. Jos. Hurbana.

Tretjinska arhitektonika v Prešernu.
Spisal Avgust 2i|;on.
Komur mar ifkati vir je pcfcm, ki poj6 iMatjashe, mar, kar p^l jc pcv'z Ilir'je, mar zheWI fo röjl Ihtirjc, Modri Krajnz mu ofle käshe.
Glofa (Zhbel. IV. 4.)
Obdelal seni lani eno stran te dosedanje ledine v zgodovini naše domače umetnosti literarne; dokončal bi rad še drugi del tega problema, .če Bog dä in — Matica', tudi tu, kjer sem ga pričel: v — Zborniku. Seznanil sem prizadeli, razumni sloj (upam da) za silo zadosti se stvarjo sämo, da se je lotim zdaj tu že lahko brez ovinkov. Zato — Prešernove „Poezije* predse, v desno svinčnik, pa — in medias resi
I. Gazele.
Bilo je leta 1833, ko so prišle prvič mej svet Prešernove ,Gazele" (lllyr.BI., No. 28, 13. VII.); nastale pa so že 1. 1832, kar sem dokazoval (in menda tudi dokazal) že v mariborskem Časopisu za zgodovino lani (1906.111. 128 i. n.).
In s tem letom naj tu nastöpimo današnjo pot ravno ob njih! Toda, kaj naj li imajo nazadnje morda tudi te drobne, priproste, nežne stvarice kako posebno umetno arhitektoniko? Pričnimo!
Zastaviti pa kaže z drugo; zakaj to, razjasni se iz nadaljevanja. Prečitajmo jo najpopreje, da si jo oživimo v spominu!
Ofi sim vafkrat pr;iSal. äll sm^m Ljubiti tc; odgovora nc zvčm.
Tu imamo prvi krepkejši premor, kar se tiče misli ali »vsebine*; tu se skonča namreč prva cela in popolna, v sebi začeta in v sebi zaključena misel.
In iz te misli nam kar nehotoma vskali vprašanje: Zakaj ga ne izve tistega odgovora iz njenih oči ? kako to, da ravno iz njenih ne!
In tO vprašanje nas sili dalje! To tiho, ncizraženo, a v nas kar samoobsebi se porodivše začudenje je pa tu že tih, a l<rcpak prehod k novim mislim: odgovora, pojasnila pričakujemo; pričakujemo, da nam poet pove, zaüaj ne najde v njenih očeh, česar si išče. Zakaj? Berimo:
Od d^lci	dragnl me pcrjazno;
To bi bilo znamenje, da ga vabi k sebi: naj se ji bliža, naj jo ljubi. Iz tega ne sledi, da: .odgovora ne zve"; to bi samo na sebi bilo pač jasen in ugoden odgovor. Toda:
Prcvzčtno vihaä nös, ko mčmo grem.
Tako. S tem dobi stvar — drugo lice! Živo občutimo, da je šele tu misel, spet ena misel (cela in vsa) dokončana. Zato stoji tu šele pika, dočim za poprejšnjim stavkom le — podpičje. Vsebina in ločil kakovost potrjujeta potemtakem, da smo tu zdaj dokončali in spoznali spet eno, novo celoto vsebinsko.
Ta nova, v sebi začeta in v sebi skončana celota vsebinska pa spaja v sebi dva dela, dve posamni misli, ki se strogo druga od druge ločita, dä, druga drugi naravnost oporekata in nasprotujeta: pr\'a izreka dejstvo, ki bi pričalo o prijaznosti, če že ne ljubezni; druga pa dejstvo, ki bi govorilo, da jej je siten. Vez mej obema mislima je potemtakem — protislovje: kontrast vsebinski!
Koliko prostora pa zavzemata v naši umetnini ti dve misli, ki sta ob^ šele ena celota? Koliko verzov? Dva! Ravno čisto dva. In sicer obseza pr\'a misel — ravno en verz, prvi verz; druga pa — spet en verz, drugi verz: vsaka zase torej ravno po eno čisto polovico vsega odmerjenega jima prostora: po polovico vse in cele tvarinske količine, celega — dvostišja.
Ali ie pa to edino dejstvo, edini vzrok, da iz njenih oči tistega odgovora ne izve poet? Čitajmo dalje!
Ak v t£be so obirnjeni pogledi,
kaj takrat?
Odtegneš pricej sv6j obraz oččin;
Spet dva verza; in v njih spet ena cela misel zase. Povzame in nadaljuje pa ta dozdevno ie poprejšnje misli drugo polovico. A dalje I
Al, ak dckIčU driige ogledujem,
Zakriti jize ni ti m« ljudim.
Spet dva verza, in v njih spet ena, zase cela in popolna, nova misel. —
Jasno pa začutimo pač, da smo tu šele dospeli do pravega zaključka: nismo li zaznali, ko smo najzadnje dvostišje prebrali,
r
da njega (siccr resda nova) misel šele skonča in dopolni poprejšnjo? Da ste si s poprejšnjo kar in kakor ena polovica h drugi ? In naj je prav prva polovica sama zase v sebi cela in samostojna, in naj je prav taka tudi nji odgovarjajoča druga pol: vendar sta vsaka zase le po ena polovica, in obe vkup šele — ena celota. Prva polovica (t. j. pr\'o izmej zadnjih dveh dvostiSij) izreka eno dejstvo, a cela in vsa sämo ter le eno; druga polovica (t. j. drugo izmed zadnjih dveh dvostišij) pa neko drugo dejstvo, a ravno in natančno cela in vsa — spet le eno sämo! Občrtaj si to v svojem, pred teboj odprtem Prešernu! Nič na ti ga ne bo škoda ...
Mi pa vrtajmo dalje: Kakšna je relacija in stika mej obema zadnjima mislima? Pomisli sam! Kaj ne, spet — kontrast, ki ga je poet tu celo izrazil z onim krepko odločenim .Al" na čelu poslednjega gorenjih dvostišij, za prehod iz pnx v drugo misel, izmej katerih je vsaka le po ena polovica neke veče, strogo dvopolovične celote; in vez, ki ju obe spaja v eno, trdno in krepko sceljeno celoto, je ravno — mejsebojni njun vsebinski kontrast.
Koliko „tvarine" (prostora) pa zaobsegata v gazelici te dve misli? Obe vkup — štiri verze ali dve dvostišji. A vsaka zase? Vsaka ravno po eno, čisto polovico: po dva verza ali po eno dvostišje. Zatorej je ta celota ravno in natančno že sama ter tudi v vseh svojih delih — še enkrat tako velika kakor ona neposredno pred njo stoječa: .Od dčleč..."
Tista celota obsega eno dvostišje, ta pa dve. Tam imamo sicer tudi dve misli, kakor tu; a pr\'a misel šteje en verz, t. j.: pol dvostišja, tu pa prva ie dva verza ali eno celo dvostišje; in druga misel tam spet le pol, tu pa spet eno popolno dvo-verzje! Seve, .slučaji" 1 — In kakor loči tam prvo pol od druge — dvopičje, tako tudi tu prvo pol od druge spet istotako ločilo. Stoji pa tam zato le dvopičje na koncu pr\'ega verza, t, j, na koncu prve polovice vse taniošnje celote, na koncu polovice tiste, ki obsega prvo izmej tamošnjih misli; tu doli pa imamo dvopičje na sklepu pr\'ega dvostišja, t. j. prav ko lam — na koncu prve polovice vse celote, na koncu polovice tiste, ki obsega (tukaj spet prav ko tam) prvo izmej tamošnjih misli, dasi seveda — neko drugo misel. .Slučaji...!* — Vez pa, ki veže obe misli in hkrati oba polovična dela tam v oni celoti, je — prav ravno tista kakor tu v drugi tej veči celoti: kontrast vsebinski, ki ga tam gori prvič poetu ni bilo treba izraziti — radi neposredne blizkosti obeh si kontrastnih misli, a pač pa trebalo tu v drugi celoti, in sicer iz dveh razlogov: ker je tu vsaka posamna misel že bolj razseina ko tam, in ker je tu poet hotel in moral naglasiti da sta te dve misli vkup — ena celota, ter da spada dvostišje .Ak v tebe ..k naslednjemu.
ne pa k poprejšnjemu dvostišju. Zadostovalo mu ni več tu sämo isto ločilo (dvopičje) ko prvič, poudariti je mora! kontrast že s posebnim izrazom: ,AI* I
Nisem hotel mimo teh paralelnih si enakosti nalašč ne brez posebnega naglasa. Zakaj? Ker so to pač prelepi .slučaji" umetniški! Saj seveda pač ni, da bi v teh umetniških kvalitetah iskali kake posebne, zavestne misli in zaosnove Prešernove t Vse to je prišlo pri njem vse kar tako iz rokava ... Kaj nc?!
In sedaj — sklep. Za poprejšnjo krepko piko odkrhne se zadnje dvoverzje:
Tak6. al IjiiliiJ me, al mc sovražlS, Kak bi ti vstrčgel, siromak nc včm.
Spet eno čisto dvostišje za zaključek. A kakšno je razmerje mej njega vsebino in vsemi dosedaj spoznanimi mislimi vse umetnine?
Dvostišje prvo začenja umetnino s to-le vsebino: Oči so tista očitna priča, ki ti jo je vprašati, če hočeš o dragi ti duši izvedeti: ali ti je upati ljubezni njene; saj iz oči govori človeku duša. Oči njene je poet o tem prašal že večkrat, ne le enkrat; toda v kontrastu z občo izkušnjo iz oči njenih vprašanju svojemu ne izve odgovora. Zakaj to? Kako to? Odkod ta izjema v tem osebno njegovem slučaju?
To je — uvodna misel.
In zdaj sled^ dejstva, ki naj obrazloži in ki naj iz njih razvidiš, zakaj mu ni mogoče iz njenih oči izvedeti odgovora, ki si ga poet išče v njih.
I.	dejstvo: Kako mu govore njene oči, če si v njih išče tistega zaželjenega odgovora iz daljave; in kakö, če si ga — iz bližine (Dvostišje drugo).
II.	dejstvo: Ako gleda njo, umakne mu v stran obraz in z njim oči svoje, da si v njih tistega odgovora brati niti ne more (Dvostišje tretje).
IIJ. dejstvo (ki veže kontrast s poprejšnjim, ravnokar izpovedanim): Če pa ogleduje dekleta druga, in ne — nje, jej govori iz njenih oči — jeza (Dvostišje četrto).
S to trojico istovrstnih si dejstev je ves ta del poet označil pr\'ič kot eno vsebinsko celoto; drugič pa je naglasil tudi te celote trodelje — naravnost očem vidljivo.
In sedaj zadnje, peto dvostišje — za sklep. Iz ravnokar izpovedanih treh dejstev deducira poet tu kot posledico ravno ono gori v uvodnem dvoverzju konštatirano izjemo: iz oči njenih ne izve zaradi naštetih dvoumnosti in protislovij gotovega odgovora vprašanju uvoda: .ali smem ljubiti te". In
tO vprašanje zdaj tu v sklepu poet naravnost ponovi: ,Al ljubiš me, al me sovražiš"! Prehodna besedica ,Takö* res zdaj tu naravnost povzame in izreče oni iz uvoda vznicajoči „Zakaj?", ki ga je poet gori pa zamolčal: saj zakriva ta „tako* tu isto misel, ki jo sicer izrekamo z deduktivno besedo .zatö*! Tiče pa ta, na čelu dvostišja z loči lom osamosvojeni »tako* zato) pred oba sklepna verza; ponovili si nam ga je v drugem:
Zato, — ali me ljubiš ali sovražiš, ne vem; zato, — kako bi ti vstrcgci, siromak, ne vem;
ali naj se ti bližam ter tc ljubim, ali pa naj se te izogibam — ter ne mislim nate ...
Naglasim naj še, da se skončuje prvo (uvodno) dvostiSje z isto besedo kakor zadnjo (sklep); zvem — včm.
Iz vseh teh dejstev pa izvajam ta-Ie arhitektonski obraz:
Uvod (tera); Oči sim vččkrat [se tvoje) präJal. ali sm^ra Ljubiti te; odgövora ne z vi m-----
Osrednji del: « verza 3.
:) verzi 5.
6.
s
7.
8.
Sklep (rezultat); Tako, al ljubih me, nI me sovräii^, | ^ Kak bi ti vsirčgel, siromak ne včm. j
Primerjaj si to lice s svojimi začrtki, ki si jih sam si zarisal s svinčnikom v svoj, pred täbo ležeči izvod .Poezij" I A začrtal sicer ob stopinjah mojih misli, toda hkrati na podlagi svojega presojanja in samolastnega spoznavanja! Ali se vjema vse? če ne, čitaj moje misli še enkrat dotu, preden nadaljuješ! —
Toda, kaj sledi iz te arhitektonske slike?
Prvič to-le; Poet je porazdelil gotove kose in celote vsebinske redovito na Isto količino tvarinsko; strogo dosledno na natančne dvojice verzov. „Uvod" obseza eno dvojico, „sklep" (kot odmev uvodu) spet eno, a seveda drugo (zadnjo). V ta objem pa položi umetnik — spet neko novo, vsebinski samostojno celoto; ta pa je v primeri z uvodom samim veča, in sicer ravno in natančno trikrat veča celota; a ravno tako v primeri s sklepom. Šteje namreč šest verzov, ali tri dvojice, ko uvod in sklep vsaki zase le po e n o. Kakor je pa Prešeren v uvodu in sklepu položil v eno dvojico verzov po eno gotovo, v sebi začeto in v sebi zaključeno skupino misli, tako tudi v tem osredju. To sem dokazal. Zato sledi iz vsega tega; Prešeren
si je izbral za arhitektonsko merilo ali „arhitektonsko cnotko" po dvoje verzov, po eno dvostišje. Ta enotka pa že živi v metriški zasnovi in tehniki gazelski, kot „metriSki stavek" vsake gazele! Tista količina metriška je to, ki jo spaja in veže v eno celo enoto — vsaj rima, dostikrat pa tudi še — stalni refren. Zato je kot „arhitektonska enotka" gazele že v tej sami organsko utemeljena.
In omenim naj kar tu že, da nima te dvoverzne enotke le ta gazela edina za arhitektonsko merilo, ampak — vse Prešernove.
Sledi pa iz gorenje arhitektonske slike drugič tudi to-le: Tista osrednja, mej uvodom in sklepom ležeča, vsebinski samostojna, iz treh dvostišij zložena celota — ima tudi sama zase spet neko svojo arhitektoniko. In kaka in katera ideja arhitektonska, kakov arhitektonski princip je nji — podstava?
Že smo naglasih, da dele ona tri v nji našteta dejstva vso to celoto na tri — enake dele; od teh treh pa da od-krhne in hkrati v sebi samem krepko zvari vsebina pr\'o dvostišje, odločevaje to od naslednjih dveh. Dva verza: v njih dve misli (v prvem prva cela; v drugem druga cela): loči ju ono, za prvim verzom stoječe, tu nam arhitektonski važno podpičje; spaja pa ju obe veno organsko, nerazdružno celoto oni mej obema ležeči kontrast vsebinski. — Na koncu tega dvo,stišja imamo — piko za ločilo.
In kje imamo sedaj v gazeli prvo za tem sledeče enako ločilo: t. j. — prvo piko spet?
Ne na koncu koj naslednjega, ampak šele na koncu drugega dvostišja, neposredno pred — sklepom. Zaobseza tedaj ta kos dve dvostišji. Dva para verzov: v njih dve misli za vsebino (v prvem paru pr\'a misel cela; v drugem druga cela): loči ju pa tu šele za celim prvim dvostišje m stoječe, nam arhitektonski pomembno podpičje; a spaja ju tudi te dve kontrast vsebinski, ki leži tu mej obema paroma verzov in objema tedaj tu obedve dvostišji. Verz od verza v teh samih loči šibkejše ločilo, le — vejica.
Potemtakem nam ta ločila, ki so lastnoročno poetova in ki so taka ko tu 1. 1847 v Poezijah tudi že v obeh prvih natiskili (Illyr. BI. 1833 in Zhbel. IV.) ter tudi v Rudolfinskem, lastnoročno Prešernovem rokopisu Poezij, — ta ločila niso le navadne vrste ločila, le gole, slučajne interpunkcije, ampak vse kaj več: izrazila so arhitektonskih idej v tej gazeli, a idej Prešernovih, ter nam potrjujejo jasno ona, iz vsebine že deducirana dejstva formalna! Globlji pomen, vsebinsko - arhitektonski namreč krijejo torej v tej pesmi — pike, podpičja in vejice ...
Arhitektonski princip tega osrednjega dela zaosnove je ta-ic: ViTzi. 3.) , _ .
4 , » - .
Verzi: 5.
6.
8
7.
8.
Z besedami bi se dalo izreči to tako-le: v te ga/ele osrednjem delu (C) si stojita oba dela «: > v istem razmerju kakor »s:*:.!
Nima pa to o s red je v sebi glavne misli vsebinske, ampak ta sledi šele za njim — v sklepnem dvostišju vse gazele.--
Opomniti pa mi je še nekaj. Določili smo si že, da je arhitektonska enotka gazelska Prešernu — eden „metriški stavek* gazelski: dvostišje. Rekel sem tudi že, da je to v metriški tehniki gazele utemeljeno.
Gazela, ki o nji govorimo tu, šteje pet takih enotk arhitektonskih. Ali ima morda tudi ta pet o ri ca kak globlji vzrok?
Oglejmo si posamne verze te gazele. Koliko „metriških elementov (t. j. stopic) pa šteje vsakateri ?
O^i sim vCfkrat prašal, ali smčm... —
Od dčleč	drdg.i! mc pcfja/no... —
u — |u — — |u — u —
Po pet celih! V drugem gorenjih verzov pa pet celih in ene pol. z tega se nam odkriva naslednji zakon o Prešernovi zaosnovi te (druge!) gazele:
Vsaki celi, popolni .metriški element* poedinega (recimo: pr\ega) verza, t. j. vsaka poedina stopica njegova, razvij iz sebe po en „metriški stavek*, t. j. po eno ^trofo.
Posledica tega je: Kolikor je popolnih stopic v posamnem verzu (t. j. v poedinem .metrlškem motivu*), toliko dobi in imej cela umetnina — strof. Število stopic v verzu določa potemtakem — število strof. Pač skrajna strogost in organič-nost oblike!
A to zaenkrat — le tu v tej gazeli. To naglašam.
Naj sklenem. Privoščil sem tej gazeli nalašč nekoliko daljše besedovanje. Zagrešil sem pravo težaško, pristno šolsko uro ko za otroke. A storil sem to, da pokažem, kako nadrobno in natančno je umetniški premišljena ta nežna stvarica, kar je vse zaodeto in zakrito pa v toliko dozdevno priprostost in toliko resnično poezijo, da se ji vsega tega kar nič ne vidi! Naglasiti sem pa posebej hotel oni novi princip nje tretjinsko-arhi-
tektonski, da ustvarim takö — trdno podlago za nadaljnje raziskovanje sebi in hkrati vsem čitatcljem, ki so dobre „volje".
Na široko sem hotel poudariti, kaj in kakšna so v tej gazeli formalna fakta: a dasi le formalna, vendar pa — komentar vsebini. Tu so, vsaj zame. Naj jih vidi, kdor jih hoče, a kdor jih seveda noče, pa — naj pusti. Komur so take precizne, s toliko lahkotno dovršenostjo obvladane umetniške kvalitete le „umetničenje" (!), vrže naj svoje kritikujoče pero na polico. Če se pa komu pozdeva, da teh fakt v resnici ni, izpodbije naj jih — z dokazi; Če jih vidi pa kdo drugačna, omaja naj moj uk z drugimi fakti; pove naj, kako stvar vidi on: če je pa ne vidi in dokler je ne vidi drugače, bodi spodobno tih. A ko se oglasi, pobijaj fakta — s fakti. Hvaležen mu bom sam za to — v prvi vrsti, ker sem pouka željan in ga cenim in smatram za storjeno mi dobroto, naj mi pride od tiste strani ki hoče. Toda, nikar naj mi samo z glavo ne maja in ne skomiga vzvišeno z rameni ter naj mojih rezultatov nikar le nago ne — sumniči! Tako delo je dokaj lahko. Čutiti umetnost (ponavljam: umetnost) ter govoriti o tem, kakö in kje in v čem jo čutiš, in to govoriti celö po slovensko, no, to pa se mi zdi že kaj drugega še ko — samo kritikastriti in se nad zaznavavci umetnosti obregati.
«
Gazela 3.! Na prvi pogled nas zapuste tu ločila kot arhitektonski kažipot in kot formalno izrazilo idej arhitektonskih, „Poezije" imajo 1. 1847 pravkakor tudi oba prvotna tiska (v Illyr, BI. 183;J in v Zhbel. IV.), vsi enolično piko za vsakim drugim verzom. S tem je le dvostišje golo označeno in določeno kot i te gazele „arhitektonska enotka", sicer nič. Imamo pa vendarie tudi tu neki arhitektonski prst: naglašeno anaforo „ve", ki je prava posebnost te pesni, nele mej gazelami samimi, ampak sploh v vsej poeziji Prešernovi. Izmed vseh sedem dvostišij je prvo nima in četrto. Ali naj je to brez globlje, brez posebne misli — in sicer umetniške misli?
Vzel sem si za ključ tiste verze, ki so v gazeli brez anafore, ter pričel s tema dvema:
PrcbivdI $a m()j'ga stenam, mirni jc samoti znano. Tudi nepokuju iii^ta ni novica, dc jo Ijiiblm.
Kje stoji ta arhitektonska enotka? Ravno na sredi mej gazele sedmerimi dvostišji, ter loči vso umetnino v dva, strogo si enaka dela: pred sabo šteje tri, in za sabo spet tri sebi po velikosti enake kose. Ta spoznana kvaliteta mi je kazala nadaljnjo pot, in pa, seve, kot vedna in prva vodnica: vsebina posamnih delov. A vsebina četrtega, na sredi ležečega dvostišja pa je ta: v pnem njega verzu pove poet, da je tista
„žalostna resnica" znana mirni samoti njegovega stanovanja; v drugem verzu pa: da to resnico vedo tudi izven sten stanovanja njegovega že — po mestu nemirnem. S to vsebino pa poet v prvem verzu združi in zajame v en stavek — vse misli prvih treh dvostišij, ki leže pred dotično vrstico; potemtakem sklene v tisti vrstici sami — vse poprejšnje misli. V drugem verzu pa leži kal, ki se iz nje razvijd navzdol vsi nadaljnji stavki. V pn'em delu gazele imenuje namreč poet vse tiste čase, ki jih preživlja domä, v mirni samoti (noč, zarja, jutro, poldne, mrak, večer; „mračni hlad večera"); v drugem delu pa kraje in stvari, ki so vsi izven njegovega stanovanja, v — „mestu" (pot, koder draga hodi; mokri prag nje hiše; vsaki kamen blizo njega; stezica, ki njega mimo vodi; sploh: vsaka stvar). Dispozicija vsebinska vse umetnine je tedaj potemtakem skrila v tisti sredi (v četrtem dvostišju) kot vse umetnine vrhu!
A še več. Kakor nimata ta osrednja dva verza, tako tudi ne prva dva, pričet na dva — anafore „ve". Poglejte to! Dobro; s tem se spet ta dva v gazeli odUrhneta od naslednjih. In preostanejo še štirje (t. j. dve dvostišji še); ti štirje verzi pa — imajo tisto anaforo — vsi? — ne vsi, ampak le pr\i trije: zadnji ne; a ta je — zadnji v koncu pr\'ega celotnega kosa arhitektonskega, zadnji — pred onim osrednjim dispozicijskim dvostišjem (v 6. verzu). Kakor pr\'i, uvodni verz lega dela ne, tako nima anafore ta njega zadnji verz: s tem odgovarja tu soglasno začetek koncu!
A kako pa zdaj tretji del, ki sledi za osrednjo dispozicijo? Vsi verzi razun zadnjega imajo tu po vrsti: „ve" na svojem čelu; le eden ne: dvanajsti ne, ki mu je poet skrhal čisto anaforo tako-le: „I no vč, ki m^mo vodi me stezica, de jo Ijiibim." Zakaj to? LImeti je, zakaj je nima zadnji verz te gazele: zato ne, ker je — zadnji; s tem je označen za sklep vse pesmi in hkrati zadnjega nje dela, kakor so verzi 6. in 8. z istim sredstvom označeni kot zaključki pr\'ega in drugega arhitektonskega odstavka vse umetnine; tudi dobi na ta način prvi, uvodni verz: „Žalostna komu..." svoj soglasni odmev v sklepni tej vrstici. A zakaj pričetek brez anafore —v 12.verzu? Iz istega vzroka; označiti mu je naloga — konec nekega tam dovršenega arhitektonskega dela, kar se docela vjema tudi z vsebino: poprejšnji štirje verzi naštevajo posamne, določene stvari (s katerimi določa kraje), tu pa posploši poet misel z izrazom: „vsaka stvar"; a povrhu stoji zadnja misel gazele še v kontrastu z vsem, kar pripovedujejo poprejšnji verzi: vse jo ve, le — ona je vedeti noče tiste žalostne resnice. Enako imajo pa (udi oni, tem štirim v I. delu odgovarjajoči verzi — sorodno vsebino: vsi naštevajo posamne, določene čase!
Na podlagi teh dejstev dobimo naslednjo arhitektoniko:
I. del:
») Uvodna verza:
I »časi (k>Iočcnl („dom"): 3.
4.
5.
6.
II. del: Vrh; verzi: j	^ J c
,V) kraji dolofenlf.mesto"): 9.
10.
11.
12.
III. del:
Sklepna verza:
13.
14.
Toda, I. in III. del imata zase vsaki .svojo zaosnovo spet. Štejeta vsaki po tri dvostišja; in ta se družijo in deI6 spet na dva dela, in sicer na podlagi vsebine, kar sem sicer že s povprečno črto gori označil:
I. del
II- del : z = V, : '/J.
Tako to na podlagi vsebine. Dobil sem pa za pravilnost lega umevanja še drug dokaz — v Rudolfinskem rokopisu Poezij, po katerem pa, kakor danes vemo, niso bile tiskane Poezije (ampak po onem, ki je danes Blaznikov). V tem rokopisu stoji namreč za drugim dvostišjem podpičje na mestu tiskane pike, in prav tako v osrednjem dvostišju za prvim verzom na mestu tiskane vejice. Prvo združi one štiri verze, ki so gori v I. delu pod *J) v eno ožjo celoto, ker oslabi krepko piko na tem prehodu mej 2. in 3. dvostišjem, katera sicer za 1. stoji kot krepkejša zaseka; drugo pa loči tista dva verza, ki sem jih označil kot dispozicijska. kar potrja mojo trditev, da se ozira po vsebini prvi navzgor, drugi navzdol! —
A je Ii pa določila tudi v tej gazeli število njenih dvostišij (strof) — množica stopic v posamnem nje verzu?
Ždlostna koinii neznana je resnica, dc jo ljubim...
1 2 3 4 5 6 _7__^
Stopic, in sicer tu trohejskih, šteje verz tu po osmero popolnih. Dvostišnih stiof pa ima vsa gazela sedmero. Tu tedaj nt soglasja.
A če primerjamo to gazelo s poprejšnjo (z drugo), opazimo, da ima ta za rimo še neki stalni odmev, neki refren, ki zaobseza dve stopici, poprejšnja pa je brez njega. Vsied tega
dodatka postane pni verz dvodelen: pr\i del gre do rime ter šteje 6 stopic, drugega pa tvori ravno oni refrenski pri\'csek.
In poet je res štel prvi del za glavni kos verza, drugega pa za neko v sebi enotno celoto sicer, a hkrati za postranski nekak pristavek glavnemu delu verza. In kaj stori? Razvil je iz vsake stopicc prvega dela prav kakor v poprejšnji gazeli po eno dvostišje; na mesto celega tistega refrenskega kosa, ki je sicer dvostopen, pa je postavil (smatrajoč ga za eno samostojno enoto, a razlikujočo se od poprejšnjega dela in nekako inekvi-valentno njemu) — eno samo novo slrofo. Potrdilo se nam bo to iz nadaljnih gazel že še!
«
Gazela 4.! Očitno gredo po vsebini in ločilih prvi štirje verzi v eno celoto kot I. del. Primerjaj! Za tem sledi eno dvostišje kot prehod zase, ki stoji s I. delom v kontrastu po svoji misli („Al poslušaj mojo spoved ..."), a pomeni pa navzdol dispozicijo, napoved nadaljnje vsebine; „spovedi" poetove same. Ta prehod je II. del vse umetnine. Z dvopičjem se za njim krepko odkrhne III. del, ki šteje spet štiri verze; tudi teh ne loči nobeno krepkejše ločilo (le same vejice), a druži jih istost vsebine: namreč dve primeri iz prirode: *) primera o roži, 'f>) primera o slavcu. In sledi potem še ena primera iz družabnega življenja y) o kraljici; a ta del se loči od poprejšnjih (* + ||i) — po sintaktični obliki: prej trditev, zdaj retorično vprašanje (z „al" na čelu!); s tem se osamosvoji to dvostišje kot poseben IV. del. In dvoje parov še, ki ostaneta, tvori spet eno celoto: V. del; loči ju sicer trdna pika na dvoje, a veže ju — vsebina, misel, ki preide od rože in slavca in kraljice spet naravnost na „drago" (Julijo) samo.
Iz tega je posneti ponekoliko na podlagi vsebine in po-nekoliko na podlagi ločil to-le zaosnovo:
I.	del. Uvod: verzi I.
2.
5 I
II.	del. Prehod: verz« "ŠT» ,
m. del. Sreda: verzi 7.1
8- ' b
»I 10. I
IV.	del. Prehod: verza II. \ „
12./ y
V.	del. Sklep: verzi 13.1
14.1 -
15.	( «
16.	I
Če pomislimo, da je a = b = c, pač spoznamo, da so to — tri tretjine ene celote, a mej posamnimi tretjinami stoje dvostišni, preiiode nagiašujoči intermezzi; ti prehodi (x = y) so si enaki, odgovarjajo si simetrično, kai<or si tudi takraj uvod in onkraj sklep. Za vsak prehod je postavljena po ena arhitektonska enotka, ki obklepa vsaka od svoje strani sredino, katera šteje dve enotki, kakor uvod in sklep. Iz tega je raz-videti, da imamo tudi tu neko po tretjinah razdeljeno zaosnovo, a modificirano s tem, da so mej posatnne tretjinske dele, kot nekaki mostovi od ene do druge, vdelani markantni prehodi. Če pa gremo iskat mejsebojne blizkosti mej temi predeljenimi tretjinami, odkrije se nam, da stoji prva (uvodna) zase — po vsebini, a druga (osrednja) in tretja (sklepna) pa spadata druga k dmgi, ker s prehodom (y) vred izrekata ravno — ono, prej napovedano „spoved" poctovo. Glavna rnisel vse pesmi, nje pointa, pa stoji v zadnji, tretji tretjini.
Mejsebojna stalna, zavestna proporcionaliteta pa vlada tudi mej prehodi zase in onimi tretjinskimi kosi zase: za prehode stoji po ena arhitektonska enotka sama (eno dvostišjc), glavni deli pa, posamne tri tretjine namreč so vsaka zase po še enkrat veČe, obsezajoče vsaka po dve enotki. —
Arhitektonska enotka je tudi tu v tej gazeli: dvostišje. Šteje pa jih vsa gazela osmero. In ostnero je tudi stopic v pr\'em (in vsakem posamnem) verzu:
Dräga! vt^m kako per Itbi mc opravljajo ženice .. — u| — u| — u| —	— w
I 2 3 4 5 6 7 8
Gazela ta spet nima tistega refrena v koncu verza; zlaga se v tem principu torej docela z drugo. In kakor tam, razvije tudi tu dosledno in natančno poet iz vsake posamne stopice
—	po eno dvostišno strofo! Potemtakem ista organska zakonitost: Vsaka stopica je kal in korenika po eni arhitektonski enotki.
Gazela 5.: „čšs hiti"! Zaosnova je tu priprosta. Vrh pesmi je ono bolestno očitanje deklici, oni vzklik na čelu sedmega verza: „Deklica prevzetna"". Vsled tega direktnega ogovora se deli celota na dva kraja: tri dvostišja navzgor, tri — navzdol. Odmev svoj pa ima ta vzklik, ki stoji tu prav na čelu prehoda v 11. del, dii, ki sam tvori naravnost prehod ta, kratko in krepko,
—	odmev svoj ima gori v prvem verzu, v začetku 1. dela, kjer stoji (v kontrastu s tem očitkom) ljubeznivi, mirni ogovor: „draga I"
Vsaki del ima po tri enake si odstavke, po tri dvostišja, tri — tretjine; izmed teh se v prvi polovici odloča vsebinski
prvo dvostišjc od naslednjih dvcli; v drugi pa pr\'i dve od zadnjega, in sicer spet po vsebini svoji.
Zato dobimo naslednjo arhitektonsko sliko:
I.	del. «) Uvod: verza 1.
2.
verzi: 3.
4.
5.
6.
*
II,	d«rl. >•): ..vrni: 7.
8,
9,
10.
t —
a) Sklep: verza 11.
12.
Zaosnova je potemtakem docela simetrična, kakor v obeh poprejšnjih dveh gazelah, le da je tu simetrična sreda ne-naglašena (idealna, abstraktna), tam pa markirana s posebno traverzo.
Kakor prej že, imamo tudi v tej gazeli poleg te simetrije še tretjinski princip, in sicer spet — recipročni:
I. del
II. del = V, :•/,).
Poet prične namreč v tej elegiji o .časa bistrem begu" z verzom, ki se ozira na neki izven pesni že ležeči, ubegli že čas: „lani" (= v letih, ki leže pred letošnjim letom) si igrala med otroci. Poet jo je najbrže sam videl kdaj še täko ter pove to tu kot neki spomin svoj. Človeku zapre s tem pesnik in zadrži vsako misel, ki bi šla še preko tega le lanskega leta tja v otročžtova prva leta; nehote jo zagledaS pred sabo sicer še kot kratkokrilko, a nc več, kakö oblači in polaga spat še svojo — punico: ampak že kot bodro deklico. Poet ni hotel vzbuditi slike in spomina o Juliji kot otročetu.
Iz tc misli o bivših dneh te strmö pokliče poet v drugem verzu s krepko naglašenim, na čelu stoječim „Letos" na tla žive še sedanjosti. — Prva tretjina arhitektonska je s tem potekla. A že ti je s tistim poklicom podal poet ko v kali — vsebino neposredno naslednjih vrstic: Sedanjost! Kaj se godi zdaj; kakšni so dogodki sedanji! Zdaj hodijo za njo ko sateliti za zvezdo svojo že, zdaj srca njim vsem strahuje kakor je Hanibal nekdaj strahoval Rim! Zdaj! Kako hitro je to prišlo, prav ko od lani do letos, ,Čas hiti., ." Ta slika o sedanjosti pa zaobsega dve dvostišji, namreč obe ostali dve izmed treh pr\'e polovice (•/.,: Vj)-
A kakor od lani do letos bo preblisknil v niinolost tudi ta sedanji čas, čas slave in časti tvoje, ti dnevi tvojega aetii... Tako naglo, kakor si za otroškimi tihimi dnevi, ko tc ni še nihče videl in se ni še nihče zanimal zate, dočakala te dni svoje splošne slave in občega zanimanja, ker zmagiijočega cvetii, tako naglo — kakor od lani do letos — boš doživela spet dni, ko se spet ne bo nihče zanimal zate, ker boš izgubila sedanjo zmagujočo moč svojo, čar sedanjega cvetu svojega: „kratek je vsaki cvet", ko ob noč boš iz rože — ovenelo steblo... Boš! Tu prestopi poet iz sedanjosti, kakor je prej vanjo iz preteklosti, z brzim korakom v — bodočnost. A tu smo že v II. delu vse celote, onstran karajočcga, krepkega poziva, ki naj bi nekako kar vzdramil, streznil njo, ki je vsa zamaknjena in kar izgubljena v sladko sedanjost svoje slave, da preko nje ne ponnsli ni z eno mislijo, prav ko da bi ji imela trajati večno! A v te sanje ji tu zagromi svareče in karajoče poet: »Deklica prevzetna! zmisli.. .*, pomisli, kako vse to mine, ter piisti vsako prevzetnost!
Zdaj je pač pomlad še tvoja; a ne dolgo, in srpan bo tu — tudi tebi, ta sedmi že mesec v letu (julij, Julija!): in ž njim, pomisli, je že minila polovica leta — „začne se leto stärat'".. .
In ko se to zgodi (zgodilo pa se bo, če boš prevzetno odlašala in takö ko zdaj še kaj dolgo čakala!), kaj bo posledica temu?
Minil bo tvoj sedanji, zmagoslavni zdaj in tako mogočni čar, ki zamore zdaj še vnemati! Ob moč boš li sedanjo svojo! To, kar se tiče tebe. (Dvostišje prvo druge polovice.)
A kar se tiče mene? „Stärost bo Mahäon (zdravnik) — rani", rani sedanji moji, rani pevca ubozega. Starost bo ohladila mi in pogasila sedanje žareče hrepenenje srčno, meni pevcu! In takö bo ostala neizpolnjena moja namera, da bi rešil tvoje ime pozäbe, rešil je — v pesmih svojih ... To bo končni sad te tvoje sedanje prevzetnosti, škoda na moji in na h-oji strani! (Dvostišje drugo druge polovice.)
Prehodna misel: Ne ceni pa te škode, ki bi tc s tem doletela in ki bi si jo sama zakrivila, — prenizko. Zakaj pesem je edina moč, ki je večja ko silna moč časa; edina sila, ki zmaguje časa silo in jej kljubuje; edina stvar, ki preživi čas in pretraja vekove; le pesmi ne more uničiti bežeči, hiteči čas, ki sicer postara in uniči in stre ter odnese s sabo vse, kar je: tudi nas in spomin za nami o nas, in naj smo še takö sloveli »svoje dni" — kakor Helenina lepota in junaštvo grško pred Trojo. A glej, kdo bi danes o njih še kaj vedel več, pozabljena bila bi danes ta tolika slava nekdanja — če bi je pevec ne bil proslavil; pokopal bi jo bil in odplavil vso brez
sledu s sabo — čas, ki hiti ... A — da ni pozabljena vsa la slava, le pesem sama brani. .. Homer jo je otel pozabe (Zadnje dvostišje druge polovice).
Zato — „pevca vböziga usliši, ki ga ränil tvöj po{^led" ... Če me že nočeS radi mojih lastnosti, ki jih imam kot človek, pa me usliši — radi te, ki jo imam — pred drugimi kot poet... Saj sicer, če si izvoliš drugega, ne bodo po tolikih in lolikili vekih vedeli (,ko mene in tebe na svetu ne bo") nič tudi o tebi in tvoji lepoti, ki zdaj takö slovi, kakor ne bi danes po tolikih vekih ničesar ne o Helenini, ki je radi nje šlo celo v smrt toliko junakov!
To je ena stran vsebine, A nadaljujmo ono poprej že začeto.
Že misel o srpanu prestopi iz sedanjosti Julijine in hkrati poetove — v bodočnost. To smo si naglasili Že. A kakor misel o srpanu, ki bo njej osul sedanji njen cvet in čar ter ubil sedanjo moč njeno, moč inspirativno, tako je tudi misel o starosti, ki bo njemu pogasila sedanji njegov žar duševni in njegovo moč sedanjo, moč produktivno, — le misel še na bližnjo in najbližjo njuno bodočnost, ki jo lahko še oba doživita samä, poet in Julija (in ki sta jo tudi res); in ta misel o najbližji njuni prihodnosti spaja in druži kot ena misel — dve dvostišji v eno notranjo celoto: tisti dve, ki ju obe obsega ta misel, dvostišje četrto namreč in peto. In že sta se s tem iztekli dve tretjini — druge polovice.
Iz te najbližje bodočnosti, ki jo utegneta še oba sama na sebi učakati, pa stopi zdaj v sklepu poet ko od pobrežja tja ven v široko brezkrajno morje z mogočnim, orjaškim korakom tja ven v odprto, daljno prihodnost, ki je onadva ne bosta nikoli dočakala in videla samä, ker bo in ki bo tako daleč za njima, kakor je bila njuna sedanjost bodoča lepi, za Homerovih dni živeči Heleni in radi nje okoli Troje se borečim in padlim junakom ... Ta misel obsega eno, zadnje in sklepno dvoverzje: tretjo tretjino drugega dela vse celotne umetnine.
Kakor pomeni .uvod" (prva samostojna tretjina I. dela) po svoji vsebini pogled tja v neko, že izven sedanjosti Julijine m poetove ležečo preteklost, tako tu »sklep" (zadnja, samostojna tretjina II. dela) pogled v daljno, daleč še za njuno sedanjostjo, a tudi izven nje stoječo bodočnost: vmes pa leži (v obeh dvotretjinskih odstavkih) sedanjost njuna in najbližja jima, takorekoč sedanja še bodočnost.
S tem sem utemeljil na podlagi vsebine gorenje arhitektonsko lice o tej gazeli. In končno zdaj o odvisnosti števila arhitektonskih enotek (dvostišij) od kolikosti stopic v posamnem verzu še tu kratko opombo!
Pr\'i verz tc gazele šlejc 7 celih slopic trohejskih in še osme pol:
Med o- I Iröci | si i- | gr)«a. | driga! | Idni. | — e4s lil- ti;
1 2 3 4 5 6 II 7 8
Toda, dvostišnih enotek (strof) pa le — šest.
Kaj spoznamo tu novega ? Temeljni (pr\'i) verz je tudi tu zaradi refrena dvodelen: prvi Šteje 6 stopic, drugi refrenski pa 1 Vi- In poet je tu kakor v 3. gazeli razvil iz vsakega troheja v p'rvcm delu — po eno dvostišno strofo: tedaj šest dvostišij! Iz refrenskega priveska je v 3. gazeli izdelal eno dvoverzje, tedaj eno arhitektonsko enotko; tu pa ta del kar zavrže brez vsakega vpoštevanja.
Iz tega sledi, da je bilo poetu res nekaj nebistvenega, kar je po potrebi v arhitektoniki celote včasi vpošteval ter izkoristil za kal — eni novi enotki arhitektonski, drugič pa, če tega ni potreboval, kar prezrl, ko da bi tega dela niti ne bilo tu.
Gazela 6.! Njena arhitektonika je zelö sorodna licu 4. gazele. Kakor se loči 5. gazela arhitektonski od 3. le po tem, da je v peti simetrična sreda nenaglašena, v tretji gazeli pa nagla-šena: tako se loči šesta od četrte po tem, da niso prehodi mej posamnimi tretjinami markirani, ampak idealni, abstraktni.
Gazele 6. arhitektonska podoba je namreč taka-le:
I. del (brez uvoda): verzi 1.
2.
3.
4
II. del (sklep): verzi	9.,
10.1
11.
12.
V.
C =
Potemtakem imamo (a + b): c = :»; zakaj ? Prvič: zaradi vsebine.
Ves I. del, t. j. vseh prvih četvero dvostišij, ima same primere, štiri primere, katerih vsaka obsega po eno čisto in popolno dvoverzje: *) primera o sadivcu drevesa; fi) o nomadu; y) o kupcu, ki gotov denar šteje; ä) o vojščaku. To je ena organska celota — radi istosti misli.

A ves 11. del, zadnja dvojica po dvovcrznili strof, obme zdaj smisel prejšnjih primer na lastno delo poetovo: poje, pa ne ve, ali dobi zaželjeno plačilo za svoj trud, kakor ne vedö tega oni našteti delavci o tistem času, ko vršč vsaki svoj posel, enako kakor ga on, poet, svojega. In to njemu zaželjeno plačilo je kakšno ? Da se nji „smel bo razodeti vsaj pozneje." A dalje! Drugič: stvar je taka tudi radi «) vnanje oblike in [i) radi ločil, s katerimi je Prešeren izrazil fdko arhi-tektoniko kot svojo umetniško misel v tej gazeli, kakršno sem označil gori. Kakö to?
Prvi verz in zadnji gori imenovane prve tretjine (verz 1. in 4.) imata oba na čelu isto besedo: »Al"; obklene tedaj ta anafora vse štiri verze — v eno v sebi zaključeno celoto. Ker umetnik ni mogel doseči z vsebino, ki je ista v tej kakor v naslednji tretjini, našel si jc, da doseže in izrazi svoj arhitektonski namen, formalno sredstvo.
Drugi par verzov tvori spet eno tretjino zase: poet je to idejo izrazil spet z anaforo, a z drugo in pa drugače kakor v prvi tretjini: , n", ki stoji na čelu vsakega dvostišja, veže ju obe mejsebojno spet v en kos.
Obe tretjini pa spaja spet v dvetretjinsko celoto, kakor sem že rekel, ista vsebina: v vseh štirih parih so po smislu si enake primere.
Od teh primer pa se odkrhne — applicatio comparationis: .Lej tak' .. A samo v sebi veže to zadnje dvostišje poleg istosti vsebine še anafora spet: .Al", ki pa ne .stoji zdaj tu (ko v prejšnji tretjini) na čelu 1. in 3. vrstice, ampak na čelu 2. in 4. verza te celote. Opozoriti je še, da na pričetku tega odstavka stoji .Lej", t. j. od vseh poprejšnjih čel razlikujoča se beseda, ki krepko markira začetek tu novega dela; na pričetku drugega para pa imamo .In" (kakor v prejšn i tretjini) dvakrat: s tem zveže tudi formalno poet ta i. del vse umetnine s poprejšnjim I. njenim delom arhitektonskim. Pač dovolj mojstrstva umetniškega, kaj ne I In vse to je — čujte! — slovensko in naše!
A to še ni ves dokaz. V Poezijah (1847) stoji na koncu vsakega dvostišja enakomerno — pika. Ne tako v prvih tiskih, in tudi ne — v Rudolfinskem rokopisu. Vsi ti trije prvotni viri (rečeni rokopis, Illyr. BI. 1833, in Zhbel. IV.) imajo na mestu pike tiskanih .Poezij" le — dvopičje; ponavljam: dosledno na mestu vsake pike — dvopičje. No, to izpremeni situacijo le malo. A prvi tiski imajo eno — izjemo; vsi imajo na mestu pike za predzadnjim dvoštišjem — vejico, da se tedaj zlijeta zadnja dva para brez zaseke v en kos: v zadnjo tretjino kot eno celoto.
A*
Ni tedaj po vsem tem dvojbe, da smo pogodili unictniško-arhitektonsko idejo prav, namreč: ('/, -f * '/» — Vj: Vs* —
Strof dvostišnih ima 6. gazela spet šest, kakor peta. A posamni pr\'i verz šteje kot temeljni — prav kakor v poprejšnji gazeli — sedmero trohejev in pol:
Al bo I käl po-1 gru-ilo I sčmc, | kdor ga | seje, | säm ne | vč;
1 2 3 4 5 6 II 7 «
In kakor v 5. gazeli razkraja se tudi t u ta verz na dva kraja: prvi šteje tu ko tam 6, a drugi refrenski del pa 1' , stopice. In kakor tam, razplete poet tudi tu iz vsakega troheja v pr\'em, glavnem delu po eno arhitektonsko enotko, po — eno dvostišje; drugi del (kot refrenski) pa kar opusti brez vpoštetja.
Potemtakem isti predpogoji arhitektonski tu ko tan»; in isti zakon tu ko tam; zato kot posledica — ista obsežnost vse umetnine: Šest dvostišij tu ko tam!
In vendar ni lice arhitektonsko tu isto ko tam! Tam dve veliki simetrični si polovici — za temelj; a vsaka se kroji še v sebi po tretjinskem principu ('/., ■+■ % : V» + Vi)- Tu pa vzame poet vso umetnino kot eno celoto, kot en kos, ki ga razdeli po tretjinah: •'/, + '/j! Naglašam nalašč ta lepi .slučaj", ker govori jasno vsakomu, ki hoče slišati, o — slučajih, ki niso slučaji! —
Gazela 7. in 1.! Zakaj sem združil te dve, da govorim tu obenem o njima? Iz dveh razlogov. Ker sta pr\'ič prolog in epilog Gazelam kot eni vsebinski celoti, drugič pa, ker imata enako arhitektoniko! A kakšno? Skoraj da enako kakor gori 2. gazela; a vendarle ne do pike täko.
Vzemimo si te gazele uvod in sklep zase, a zaporedoma:
Oči sim vcfkrat prašal, äli smčm ljubiti te; odgovora ne zvčm.
Takö 1= zatö], al ljubiš me, al mc sovražiš, kak bi ti vstrigel, siromäk ne vim.
Po vsebini sta si, kakor smo že o tem zadosti govorili, ta dva dela jako blizu; prvi del vpraša: ,ali smem ljubiti te", drugi nadaljuje v prvem delu (v uvodu) že pričeto misel: .odgovora ne zvem: al Ijiibiš me, al me sovražiš." Od tega je namreč odvisno vse, ali ga ona .ljubi ali sovraži", ali mu ona vrača ljubezen ali ne; od tega je odvisno, ali jo .sme 1 ubiti". A ona — se vede tako, da ne v6 siromak, ali je tako a i tako, ali ga ljubi ali ne: vede se tako, da ostaja on vedno — v negotovosti.
Avgust Žigon: Tretjinska arliUektonlka v PrcJcrtiu.	53
Vmes mej obema deloma, mej uvodom in sklepom, pa leže dejstva, ki jih na njej (v njenih očeh) opaža, in ki so vzrok, da ne vč, ali želi ona, naj se jej približa, ali naj se jej izogne.
Tako v 2. gazeli. — In sorodno tudi tu, v — epilogu:
Kdor jih bfrc, vsak drugäfl jicsmi m6je söUi; cdeii livall in spit driigi vpije: Jej tc bodi!"
Jčz pa tCbi sdml, draga! žSlel sim dopasti, driigili nisim priiSal, kikj se jii» po glavi bl6di. —
Sklep nadaljuje misel uvoda in jo dopolni! Stojita pa si obe misli mejsebojno v kontrastu, ki ga izraža tudi besedica ,pa" docela jasno. Poet označi v sklepu svoje stališče nasproti — različnim kritikam in željam javnosti in posamnih bravcev; ni mu ob teh pesmih za drugih ugodno sodbo, ampak njemu je le eno na skrbi, ko poje te pesni, edino le to, da bi njej ugajale, ogrele nje srce ledeno; .tebi sami želel sem da naj bodo po srcu, po godu, po čustvu, po duši te moje pesmice."
A mej te dve, v uvodu in sklepu se dopolnjujoči, a mejsebojno v krepkem kontrastu stoječi misli položi poet osrednji del gazele, tri dvostišja!
In kaj je teh treh vsebina?
Poet našteva različne želje in misli o pesmih svojih: kaj pravi ta, kaj oni, kaj želi prvi, kaj drugi, tretji o njih I Izpolnil je poet potemtakem ta osrednji del z razprezanjem onega dejstva, ki ga je izrekel v uvodu; uvoda drugi verz je torej po svoji vsebini nekako dispozicijska kal mej uvodom in sklepom ležeče sredine. In kakor ležita v dispozicijskem verzu dve si kontrastni misli: a) o hvali, h/ o graji, tako se ta kontrast razpreza tudi v nadaljnem, srednjem delu.
Arhitektonski pa se deli ta sredina na dva dela; in sicer:
«) verzi: 3.
5.
6.
verza: 7. \ ,,
8.1 •
Poet združuje po njih misli vedno po dva in dva verza v eno celoto, katera v sebi začne in zaključi vsebinski po eno misel, a formalno — po eno periodo (3 + 4: ta ... uni ... tretji; 5 + 6: bo temu...unipa...; 7 + 8: Razujzdani... Al tercjalke). Vendar zveže prvi dve izmej teh treh dvostišij spet ožje mej seboj v enoto, od katere se odloči tretji par verzov; a s kako mislijo? V prvih dveh dvostišjih obeh našteje poet take sodbe, ki se tičejo umetniške kakovosti njegovih
pesni; v tretjem pa stoji graja o njih vsebini — s stališča morale! Poleg tega pa združi tudi na v na nje prvi dve dvostišji poet s tem, da postavi v konec pr\'ega in konec drugega — neko lastno ime, ko sicer v celi pesmi nima nobenega imena več! A tu: .Pindarova oda" — .Vödnik*.
Kar se tiče ločil, imamo v zadnji izdaji (Poezije 1847) tu za vsakim dvostišjem krepkejši odmor: pike, klicaj, prašaj; za vsakim prvim verzom vsakega para pa dosledno slabejše podpičje, le v sklepu —celo samo vejico. V prvih dveh natiskih (illyr BI. 1833 in Zhbel. IV.) je stvar enaka sicer, le za pr\'im verzom stoji dvopičje v obeh izdanjih, a za besedo »prenedolshne" v Zhbel. IV. (kakor tu) podpičje, v Illyr. BI. (tedaj v najpn'otniSem natisku) pa — vejica. Moral sem to omeniti tu radi nadaljnih izvajanj.
Arhitektonsko lice osrednjega dela se pa loči tu (v gazeli 7.) od onega v 2. gazeli po tem, da stoji tam 'pred naslednjim večjim dvotretjinskim kosom, tu pa narobe; tam tedaj V,	pa
In sedaj h . gazeli, kot prologu cele skupine Gazel!
Uvod: P^sem möja je posöda tvöjißa imün.i, Mcijiga strai gospoda, Ivcijiga imena;
Sklep: Bölj ko DOlie, Korine, Cintie al Lavrc Bi bilö poz/itiit Skdda tv6jiga Imt^na
Kako vsebinsko razmerje imamo tu mej obema mislima ? Vzročno. Sklep pove, z a k a j je vsebina Prešernove pesmi njeno ime: ker je poetu njeno ime (t. j. ona sama, ki nosi dotično ime) tolikega pomena, tolike cene, da se mu zdi škoda, ako bi pozabili njen spomin; in da bi se njeno ime ne pozabilo, odtod — njegova pesem, ki naj ohrani, pozabitve obrani njeno ime, spomin o njej, ko nje več in njega ,na svetu ne bo!"
Mej tem uvodom in sklepom pa leži spet— troje dvo-stišij. In kaj nam ta pripovedujejo? Vsa tri govore o imenovani .posodi" njenega imena ter prerokujejo, kaj bodo posledice tistega v uvodu izrečenega dejstva. O pesmi svoji, pesmi njenega imena napoveduje poet troje: V nji bo zanesel po vsem slovenskem (ali morda slovanskem svetu .sladki glas njenega imena;" na nji bodo brali narodi »slavo njenega imena', iz nje bo gorela .svitloba njenega imena" Še po njiju obeh smrti.
Kakšna pa je teh treh misli mejsebojna sorodnost ali pa morebitna oddaljenost ?
Pr\'a misel se tiče slave, ki jo bo pesem Prešernova o nji razglasila — na širino: (,od zahoda do izhoda") tiče se ,na daleč okrog razglašene slave."
Drugo dvostišje pa ni tako jasno po svojem pomenu ko pr\'o. Ali misli poet z besedami: ,od naröda do naroda" morda
istotako ko v prejšnjih dveh verzih proslavo Julijinega imena — na daljavo in širjavo, na daleč okrog po raznih slovanskih deželah v sedanjosti? Ali misli pa morda izraziti z besedami ,od naröda do naröda" tdko svojo misel, ki bi jo mi izrekli danes z izrazom: ,od roda do roda" = ,od generacije do generacije* ? Če to, potem bi se ozirala ta misel na bodočnost, ne na sedanjost, kamor se ozirata prejšnja dva verza! Kaj je tedaj tu Prešernova misel? Če misli poet na bodočnost, če tedaj misli z besedami „od naroda do naröda" kcsnejše generacije, ki jih o njegovi dobi še ni, ampak bodo šele rojene kot vnuki in pravniki in pravnukov vnuki njegove in njene sedanjosti, umevati nam je potem tudi poprejšnjih dveh vrstic ,slovenske brate" kot naš slovenski narod, ne pa kot .slovanske brate;" poet bi potemtakem z mislijo svojo objemal tu le našo slovensko zemljo, ne pa vsega slovanskega sveta! Ako pa tiči v besedah: „med slovenske brate" Prešernova misel na ves slovanski rod, razlagati bi nam bilo .od naroda do naröda" v istem smislu proslave njenega imena na š i r i n o, torej kot misel Prešernovo na r a z 1 i č n a plemena slovanska: češko, rusko, poljsko, hrvaško-srbsko (.ilirsko")... Odgovor je potemtakem tu težaven na prvi hip!
A oglejmo si tretje dvostišje še in njegovo misel. Brez vsake najmanjše dvojbe meri teh dveh verzov pomen jasno in očito — v bodočnost: takrat še, ko bosta oba že v grobu, ki zdaj živita, (.ko mene in tebe — na svetu ne bo" je bilo geslo prvemu izdanju Gazel v Illyr. BI. 1833!), takrat še bo njenega imena žar gorel iz njegove pesmi. Ne na široko in na daleč po sočasno živi sedanjosti, ampak daleč tia v prihodnje čase bo nosila njegova pesem — glas. slavo, svetlobo njenega imena.
Po sili mi tu prihaja na misel, kako je Jenko prepel to vsebino 1. gazele v prvi strofi svojega prologa .Moja pesem" (1865., 2):
MoJa pespm bo nosila Tvojo livalu kflžcin svet. "L ust mKidcnfcv se glasila Bo ic v Času poznih let.
Pr\'0 misel te pesmi Jenkove o .hvali križem sveta", o proslavi njenega imena po sodobno živeči sedanjosti, izraža jasno v Prešernovi gazeli prvo dvostišje osredja. Drugo misel gorenje strofe Jenkove imamo očitno v tretjem dvostišju sredine:
"2 nje svidolM l>6 gnrrla » takral. ko büva un.str.in KIronov'ga broda, tv6jiga imena.
Toda, kaj pa srednje dvostišje? Kakö naj umemo to? Kakor smo spoznali, meri njega misel lahko na široko po sedanjem svetu, ali pa tudi tja v daljna še pozna leta
bodoča; odvisno je to od pomena besedi „od naröda do naröda*. Ali pomenijo te besede kar ,od generacije do j^ene-racije* bodočih rodöv, ali pa kar: od enega slovanskega plemena do drugega, do vseh, kar jih je sedaj od zahoda do izhoda? Ali nam je po pomenu in smislu to dvostii^je (da izrečem stvar s pravo besedo), pridružiti k prvemu ali k tretjemu dvostišju osredja te gazele?
In tu so nam zadnji komentar naslednja dejstva:
V	prvem natisku Gazel 1.1833. (III. BI. Beilage, Nr. 28.) stoji:
V nji bom med f^ovčnfkc brate rbdk) glar luincfil Od sahoda do is-tioda t\'AjlKa Imi^na, Na pofödi v slatih zhcrkah flava fc bo brala Od naroda do naröda tvAjiga Imena| 'S njč fvitlAba bu gurčla fhl- lakrät, ko böva Unftran Mronov'ga bröda. tvöjiga initna.
V	drugem natisku Gazel leta 1834 v Zhbelizi IV. (na str. 18) je stvar, kar se tiče interpunkcijskih znamenj, docela enaka.
Kaj bi sledilo iz tega?
Neznatniši interpunkcijski odmor (vejica) mej pr\im in drugim dvostišjem bi spajal ono preporno, srednje dvoverzje s prvim delom; tretji par se potemtakem po Prešernovem odkrsi kot tretja tretjina zas6; zatorej:
«) verzi: 3.
4.
I
6.
{>) verza: 7. ^ ,, 8. f '*
Potemtakem bi bilo torej umeti ,slovenske brdte' kot ves slovanski svet, a besede .od naroda do naroda" bi mislile na posamna slovanska plemena. Zakaj? Ker kaže prosta vejica mej obojim pr\'ira dvostišjem, da nam je združiti prva dva para v eno celoto vsebinsko. A kaj pa bi bila vsebinska vez mej obema? Ena ter ista misel: da bo pesem Prešernova razširila njeno slavo — daleč na široko po sedanjosti, tja mej vse Slovence in še preko njih mejä, tudi mej — Slovane celö.
A dalje. Leta 1847 so prišle mej slovenski svet Prešernove .poezije*. In tu ima naš prepomi del 1.gazele naslednjo obliko:
v nji bom mfcd slovanske Iwäte slidki glAs zanosil Od zahoda do izhöda tvAjiga imčna| Na p<js6di v zMUh «rkah sl.iva se bo brila Od naroda do naröda tvöjiga Imčna, "Z njč svitldba gorčia šč takršt, ko lx>va Unsiran Kironov'ga bröda tvöjiga imina.
AvgusJ Žigiiii: Treljlnska arhitckUtnlka v PrcSi-mii.	57
In prav täka je stvar tudi že leta 1846 v Rudoliinskcm rokopisu „Poezij", ki je ves lastnoročno Prešernov.
In kaj sledi iz tega novega, v primeri s pnim poznejšega dejstva?
Arhitektonsko lice osrednjega dela te gazele se je izpre-menilo takole:
») verw; 3. \ ,
4 I •
» verzi: 5.
6.
V
7.
8.
Ako z besedami povem to misel, glasi se tako: Prešeren je s podpičjem odločil prvo dvostišje od naslednjih verzov kot en arhitektonski kos zäse, kot prvo tretjino; naše prepomo, srednje dvoverzje pa je pridružil k tretjemu, ter ga spojil ž njim v drugi, od pr\'ega veči, dvotretjinski kos arhitektonski, ker je mej drugo in tretje dvostišje postavil le slabotno ločilo, — vejico. S tem je pa dal osrednjim dvem verzom enako misel ali vsaj sorodno — misli tretje dvojice vrstic, ki pa meri jasno (kakor smo že spoznali) v — bodočnost! Zato dobi izraz ,od naroda do naroda* pomen besedi: ,od generacije do generacije bodočih rodöv", a prvih dveh verzov „slovenski bratje* zaobjemajo le sodobno živeči, takrat sedanji naš slovenski rod, ne pa vseh slovanskih plemčn, ki so živela na široko po svetu v takratni sedanjosti.
In ta misel Prešernova, to umevanje te gazele, se mi zdi tudi kronološko tu bolj na mestu ko „slovanski bratje": Prešeren se je čutil v tej dobi le slovenskega še pevca, objemal je s svojo mislijo le slovenski še narod, toda hkrati že ves slovenski svet, ne le „Kranjce". Dokaz temu je Sonetni venec, ki je nastal šele za Gazelami, leta 1833. Kako dokaz?
Omenim naj najpoprej, da ima isto mise!, kakor tu v tem prologu Gazel, tudi v 2. sonetu Venca:
Ran mojiti Iki fpomfn) in tvoje tivälc (jlafil ^lovčnz.im fe prihodnje zhafc, Ko rni nn si^odnim grobi mah porafc. V njim bodo sdajne bolezhinc ipalc.
fPrvi natisek son Venca.)
Ali ni to isto, kar poje v 1. gazeli o svoji pesmi?
V nji bom möd siovinskc brAtc slddki glas zanesil od nnrödn du naroda tvAjiga imčna;,.. "Z nji svitlöba bö gorela Sč lakrAt, ko böva L'nstran Karonöv'ga bröda, tvöjiga imena.
Isti dve misli! Saj je pač tu beseda .Slovencain* isto, i<ar v gazeli .slovenski bratje"! Naravnost komentar je ta strofa Venca — prvi gazeli. Loči se smisel v Vencu le v toliko, da obrne poet pogled svoj tu že docela v prihodnjost, in da zaobjame širino slave le z edino besedo .Slovencam", ki jo je zaobjel v gazeli s celim prvim dvostišjem osredja. In zdi se mi, da je prav, ker po Prešernovo, če umevamo, da polaga tudi v gazeli poet glavni povdarek, kakor tu v tej strofi Venca, na — bodočnost, kar se vjema potem tudi z mislijo gesla, ki je stalo nad prvo objavo Gaze! v Illyr. BI. 1833:
Ljubescn jc bila,
LjuWsen fhe bo, Ko tebe in mene Na fvitt ne bo
K rain. Volksspruch*)
A hkrati se tudi vjema ta povdarek slave in spomina v bodočnosti z idejo 5. gazele, kjer imamo na koncu isti akccnt o vrednosti pesmi:
De Helenina lepAta. tüljkanj mdž pred Trojo smtrt Ni pozabljena. Ic pčsctn sama brdni...
Enako je poet (kakor se mi zdi, da priča zadnja oblika 1. gazele v Poezijah 1. 1847) tudi v tej pr\'i gazeli — pred vsem in kot glavno naglasil isto idejo, da pesem opevanemu imenu življenje in spomin mej ljudmi tudi daleč za njegovim grobom, a naglasil tako živo to s tem, da je tej misli odmeril dve tretjini, tedaj večji kos arhitektonski v gazele osrednjem delu, ko je proslavo na širjavo naglasil (prav kakor v re^ni strofi Venca le z eno besedo „Slovencam") tudi tu v gazeli 1. le z enim dvostišjem.
To bi bilo pa le eno, a ne edino. Kakor tu v tej strofi, tako objema Prešeren sploh v vsem Vencu s svojo mislijo vedno in vedno samo svoj slovenski narod, a ne še vseh Slovanov.
Da to dokažem, oslanjati se mi je seveda na prvo obliko Venca, na prvi njega natis, ki je (po moji sodbi) dasi nedatiran do danes, a iz prve polovice leta 1835. In zdaj dokazi o tozadevni misli Prešernovi:
O, deb" Mcmnosinc nam hzliere sale, OtJijat' Kranja nalhiga finiivc, Njih in Slovenzov vflli okroy rodove, S domazhim pcfmam' Orfeja poflalc!
De bi nam ferza vnžl sa zliaft dcshile. Med nami potolAshi! rafpertije. In fpet sedinll rod Sflovvnfn'nc z4lc ..
[Venia 7. sonet )
') Kar je debelcje tiskano, sem naglasil jaz	PisalelJ
I
Ali tiaj misli poet lu na vse slovanske dežele? Ali ne govori jasno ona dvojna misel a) o Kranju kranjski deželi) kol središču naših pokrajin, ter ft) o rodovih vseh Slovencev okrog, namreč okrog ,Kranja*, kranjske dežele?
A dalje!
Viharjov jcsnih inersle domazhije Siovenfkc fo pukrAjne bli. kar, Samo! Tvoj duh Jc sgiiill. kar nad tvojo jamo PoMbljeno od \nukov veter bfije.
Ohl<'>!ihilc ozh«ov rafpertije S llpinovim fo jarmam flushno ramo. Od tod faniö kervävi punt p<isiiAmo, Boj Vitovza, in rop.mjc Turzhije.
Minuli frczhe fo In flave zhafl. Ker vredne dčla nifo jih budile, Omölknili fo pefini Hädki glafl;
Kar nifo jih satiric zhafov file. Kar rafe rosh na mNdiniu Parnafl. hdihleji, folsi fo jih redile
(IVnru Ä sortfl.)
In dalje:
Isdililejl. folsč fo jiii tcdilc "S Pamafa moj'ga rAshizc prlzhjozhcr Sulü^ 's ljubesni fo do tebe vruzhe. Is domazhije fo ljubesni lile.
Ne oinezhi dc tebe pefmi mile. De tebi vnčti ni ferzä niogözhc; Dc domazhije rod ljubiti nözhe, Ki ga Slovčnfkc mitere rodile.
Isdihlvjl in sheije hrepenezhe, imi deb' tvoje takrat flie flovčlo. Ko velo bo oMizhje sdaj zvctčzhe;
^lov^nze deb' sa fvojo vnd dcshčio, K' nji deb' vernili fpet fr zhafl frčzhe.
Jim mozh fo dale rafti nevcfilo.
(Venca 9. sonet.)
To so vsa mesta, kjer omenja Prešeren v pr\'em natiska Venca Slovencev in slovenščine; le eno samo nam je še prišteti:
Vrcmčna bodo Kranjzam fe sjafnile. !j>lov6nfkim pev/ani milflii svesde fjalc, In pčfmi boj ilovizhe fe glafile...
(Venca 2. sonet.)
Tako. In sedaj vprašam: Ali so to razmere slovanske, ki jih poet tu objokuje? Ali sploh morejo biti te? Ali je le ena sama misel tu, ki objema vse Slovane? Nobena ne. Le pomisli sam ! Ali niso to naši kraji, naše narodnostne razmere za časov tistih, ki so bili Prešernovi? Analiziraj le misel za mislijo, pa presodi, ali je mogoče, da bi jo razširil lahko na Prešernu sodobne Ruse, Cehe, Poljake in vseh njih — razmere narodnostne? Ali so boj Vitovca n. pr., ropanje Turčije itd. imeli kdaj Rusi, Čehi, Poljaki? Ali je bil njih Parnas tiste čase —
res tako mlad? Ali je Pipinov jarem tudi nje obložil? Ali so Rusov, Poljakov dežele bile pokrajine jeznih viharjev po Samovi smrti ? Res je, da pripovedujejo o državi Samovi, kako je segala od Krkonošev in Karpatov pa do Triglava in nmrja Adrijanskega. A je li obsezala tudi Poljake in Ruse? In vendar so ti tudi Slovani! Če je resda morda tudi Čehe. a v glavnem je pa le naše dežele vladal Samo, ker je sama Panonija segala od Karpatov pa do Adrije.
Ne. V Vencu misli Prešeren na vseh sedmerih mestih, kjer stoj^ v prvem natisku »Slovenci, slovenščina cela, slovenske matere, slovenski pevci, slovenske pokrajine", enotno in dosledno vedno le res samo naše slovenske dežele, a nikjer ne vseh slovanskih; le slovenske, ki stavi v kontrast ž njimi „Kranj" (kranjsko deželo) kot eden, a glavni del vse slovenske zemlje, in pa — .svoj Parnas*. In vendar je Sonetni venec kronološki nastal za — Gazelami.
Ves slovanski svet je Prešernov duh zaobsegel šele v obsmrtnicah tistemu možu, ki je s svojo učenostjo, s svojimi znanstvenimi mislimi ob jemal ves slovanski svet: v Krstu, in prej še v nagrobnici .Dem Andenken des M. Zhöp" (1835.)! Takrat je vzkliknil v svoji poeziji: »Največ svda otrokom sliši Slave", in poslal Črtomira mej rojake Slovence — in daleč čez njih mejo.
In takö, sodim, mislijo tudi „slovenski bratje" v prologu Gazel res le Slovence, kakor „Slovenci* v pr\'i strofi 2. soneta Venčevega; a besede ,od naroda do naroda" pomenijo kar „od ene slovenske generacije do druge generacije bodočih naših, slovenskih rodöv.*
Morda bi mi kdo utegnil omeniti, da so Gazele izšle leta 1833, ko je bil že prej.leta 1832 ocenil in Čehom ter drugim Slovanom pokazal Čelakowsky Prešernovo poezijo! Zanesel je v ČČM. 1832 glas o njem preko slovenskih niejä in ime njegovo razglasil med druge Slovane. Kaj, če se Prešernove besede .med slovenske bräte* ozirajo že na to dejstvo, na za-slovelost njegovo takratno — zunaj slovenskega plota po slovanskih deželah, posebej med brati Čehi?
Dokazal sem v »Časopisu za zgodovino" (Maribor 1906, 3. in 4.), da Gazele niso šele iz leta 1833; tega leta so le izšle pr\'ič. Nastale pa so že 1. 1832, in sicer vseh sedmero, in v taki obliki že, kakršno imajo danes. Kako to? Gazele so bile pr\'otno namenjene za Zhbelizo IV., ki naj bi bila izšla 1. 1833, a je v resnici pa šele 1. 1834 doživela svoj natisk, dasi — z letnico 1833, ki jo je in ker in kakor jo je to imel pr\'i cenzurni nje rokopis! Povzročile so to zamudo znane Pavškove in Kopitarjeve cenzurne šikane.. Imamo pa že z dne 14. marca 1833 poročilo Prešernovo Čelakowskemu o dokončani cenzuri
Čopovi (ki jc bil takrat lokalni cenzor ljubljanski) glede Zhbelizc IV. (Zb.Vl.str. 179). Potemtakem sta bila takrat že a) obadva cenzurna rokopisa Zhbelize IV. dogotovijcna, b) uradno že v rokah cenzure, c) pa tudi že uradno cenzurirana v prvi cenzuri. Vse to sc je moralo dogoditi in dogotoviti v tistih 2', mesecih I. 1833, ki leže pred 14. III. 1833. — Iz tega, kakor iz čiste, dovršene oblike gazelic, ter iz njih sedmeroštevilnc skupine, a tudi iz jasno premišljene, točno zasnovane arhi-tektonike vsake posamne gazelice in pa posebej gazel kot ene mejsebojno celotne skupine, sem že tam sodil, da so morale Gazele pred letom 1833 že biti skončane; da segajo tedaj že po obliki, a zatorej predvsem pa po idejah svojih vsebinskih in arhitektonsko - umetniških v leto 1832; in sicer vse, tudi naša 1. gazela, ta prolog vse skupine, čeprav ne sodim, da bi bil moral tudi nastati kot pr\'i del vse celote (dasi stoji na nje čelu) — najpoprej in kot najpr\'a gazela.
Celakowskega ocena o Krajnfki Zhbelizi (I.—3. bukv.) je izšla v IV. kvartaiu ČČM. v Pragi. Toda ne, kdaj je izšla, ampak to je važno, kdaj je prišla Prešernu pred oči, ko govorimo o te ocene vplivu na Prešerna in ko hočemo dognati pričetek morebitnega njenega vpliva nanj. In tu imamo dobrodošel datum; ohranilo se nam je prvo pismo Celakowskega Prešernu, tisto pismo, ki pošilja i njim češki kritik oceno v Ljubljano. To pismo nosi datum: .Prag den 24. December 1832." In v njem stoji:
.Ich habe über dieses PrtnliiM ihrer LUeratur (naiiireC o Zhbelizi) einen kurzen Aufs,iU in »las 4. Hell unserer vaterl. .Muscums-Zeitschrifi einrücken lassen, davon Sie beiliegend ein p.i.ir Auslianycbßgcn finden..(Let. M. Slov. 1875: 160,1).
Bilo je tedaj na sv. večer 1. 1832 to pismo še v Pragi, odhajalo je ta dan šele odondod. Moralo jc po takratnih poštnih zvezah torej ravno nekako za novo leto priti Prešernu v roke. Takrat je potemtakem šele prvič izvedel Prešeren o zanimanju češkem zanj! A o novem letu 1833. leta pa sodim, da je gazele ter tudi njih prolog, nele po vsebini zamislil, ampak že oddal Kastelcu, uredniku in prirejevavcu rokopisov Zhbelize za cenzuro! Sodim tedaj, da misel .med slovenske brate" še ni zaobsegala misli Prešernove na Celakowskega oceno in to Češko pohvalo poezije njegove, ker ob tistih besedah svojih v prologu Gazel še ni ničesa vedel Prešeren o tisti kritiki in o zanimanju češkem za njegove pesmi. —
A tudi terminologija Prešernova v drugih pesmih, ki jo rabi za »kranjski svcf in „Kranjce", za .slovensko deželo" in svoje rojake .Slovence, brate", a — govoreč pa o Slovanih kot „otrocih, sinovih Slave", tudi ta nam potrjuje našo razlago! Seveda, zahtevalo bi to vprašanje posebne razprave; zato to tu le mimogrede omenim! A tudi iz tozadevnega raziskavanja bi
in bo sledilo, da je Prešeren _dvignil svoj pojjled na vse Slovane šele v spomenicah svojih Čopu: posebej šele — v Krstuf Dotlej so ga pekle v prvi vrsti le kranjske (dä, celo Ic lokalno ljubljanske) rane, toda vštricno tudi — vseslovenske! Omenim pa naj, da se dobro zavedam, kakö sem se tu dotaknil spet neke še popolne ledine; zato se ne kaže dosti zaletati tu ob ta rob. Počakajmo — pravega dne! . . .
Na podlagi vsega tega, posebej pa na podlagi v Poezijah I. 1847 in v njih rokopisu že (I. 1846) izpremenjene inter-punkcije — odkriva se nam torej v tej uvodni gazeli kot arhitektonska misel Prešernova — izpod zadnje pile in redakcije slednjič in končno ta-le:
Uvod: Pisem m6ja jc posöda t\Ajiga imfena, mojigj serci gospöda tvi^jig.f imiiia;
Osrednji del: i) verza 3. I , 4. ( '
'■) verzi: 5.
6, •
7.
8.
Sklep: Bolj ko Dtlie, Korinc. Cintic al Lavre bi bilö puz.ibit' ik6da tv6jlga im^na.
Osrednjega dela prvo tretjino določa misel poetova o proslavi njeni — na širokost, a zadnji dve tretjini pa spaja v eno posebno celoto ena ter ista misel o proslavi njeni tja v davno daljnjo bodočnost. —
Če primerjamo prologa arhitektonsko lice z onim epiloga, odkrije se nam kar na prvi pogled potemtakem, da si nista docela enaki.
V epilogu si stoje tretjinski deli osredja kakor Vj
1
/m
prologu pa zdaj (kakor v 2. gazeli) Vs-Vs; tedaj narobe.
Ce pomislimo, da je v prvih natis ki h interpunkcija delila pa tudi prolog prvotno v smislu razmerja 7j:spoznamo tu vzrok tiste delitve: poet je hotel tam pač označiti, da sta si I. in 7, gazela v nekem mejsebojnem razmerju, da si druga drugi odgovarjata arhitektonski, da imata obe isto ali sorodno si vsaj funkcijo v celoti Gazel: prva da jo zapričenja kot prolog, sedma pa da jo sklepa in zaključuje kot epilog, a obe vkup da sta arhitektonski obkov ostalim, mej njima obema ležečim peterim gazelicarr. Takö je bilo prvotno. Leta 1847 pa je poet, ko ni več stal pod tako živim vplivom tistih arhitektonskih kakovosti kakor 1. 1833 še, dal prvo besedo — vsebini; in takö je pridružil srednje (tretje) dvostišje — četrtemu, kar mu je po misli dotičnih verzov bolj in edino prijalo, kar pa je dalo razmerje '/,: ko ima epilog Vj:	ravno ta kesnejša
predriigačba, ta kesncjc nastopivša razlika, ki se jej je poet I. 1832 in 1. 1833 še upiral, mi je nov dokaz, da unievamo prav tiste gazele vsebino, če polagamo glavni naglas na misel o največji vrednosti proslave „imena tvčjiga" — v bodočnosti.
Še o eni točki mi je govoriti, tičoči se obeh gazel, kakor sem o isti točki govoril dosledno ob vseh drugih gazelicah dozdaj: o številu arhitektonskih enotek (t. j. dvostišij) v obeh dveh.
Uvodna gazela jih šteje petero, in sklepna — tudi; torej tudi tu neka mejsebojna jima sorodnost in celo enakost!
To je pa le eno. Ali je to število tudi tu utemeljeno v številu metriških elementov (stopic) prvega njunega verza?
V 1, gazeli:
Pčscin I mftja | jc p[>- soda tv6ji- | «a i-1 mena ...
12 3 4 5 6 7
I.	II.
Verz šteje dva dela: prvi, glavni (recimo: korenski) del njegov ima četvero trohejev; drugi del — refrenski del — pa njih troje.
Ce bi postavil na vsake stopice mesto po eno gazelsko strofo (dvostišje), šteti bi morala vsa ta gazela sedmero arhitektonskih enotek. A poet-umetnik razvije le iz vsakega izmed trohejev v I. delu po eno strofo: štiri potemtakem! A — peto pa postavi na celega 11. dela mesto: ves refren mu dä le eno samo enotko arhitektonsko, tisto sklepno dvostišje.
Ali nimamo že enakega .slučaja* v neki drugi gazeli? Da, v tretji. V tej in v prvi je torej Prešeren refrenski kos uporabil in arhitektonski izkoristil — a obakrat dosledno za eno samo arhitektonsko enotko, dasi si nista po številu stopic oba enaka: v 1, gazeli ima tri troheje (.tvoji-ga i - m6na*), v 3. pa le dva (,de jo | ljubim"). Dolžina refrena je umetniku potemtakem povsem postranska stvar; vzame si celega za — eno enotko.
Razun v 1. in 3. imamo pa še v dveh gazelah refren: v 5. in 6.; a kaj smo tam opazili? Da Prešeren tega dela niti vpošteva ne, da ne razvije iz njega niti ene enotke ne, ampak ga kar prezre v arhitektoniki dotične umetnine, a prezre ga — dosledno — celega, ter mu ne dä nobenega vpliva nanjo; in to spet — v dveh .slučajih*, dosledno v obeh dveh. To je druga in drugačna arhitektonska pozicija umetnikova nasproti refrenu.
Poleg teh imamo pa še tri gazele — brez refrenskega pristavka; in te so — druga, četrta in naša sklepna: sedma. Opazili smo ob 2. in 4. gazeli, da razvije v obeh poet dosledno iz vsake stopice prvega verza v arhitektoniki dotične gazelske cclote po eno gazelsko strofo kot enotko arhitektonsko. Umetnik ostane s tem v soglasju tudi z ostalimi gazelami,
64	Avjj'isl Žig>jn: Trctjitisk« ariiltektünikü v PrcScrnu.
tudi S tistimi namreč, ki imajo refren: iz vsake tistih stopic, ki stoje v verzu zunaj refrena, razvije brezizjemno doslej po — eno arhitektonsko cnotko, po eno dvostišje. A kako pa sedaj tu — v sedmi?
Nje pr\'i verz šteje sedmero trohejev:
Kd6r jih | Mre, | vsÄk dru- i gači | postni | moje | sotli;
1 2 3 4 5 6 7
Iz tega bi sledilo po dosedanji zakonitosti — celili sedmero arhitektonskih enotek, sedmero strof gazelskih! In koliko jih ima Prešernova gazela v resnici? Lc — petero! hi naglasiti je, da je gorenji temeljni verz — brez refrena! Kaj tedaj opazimo? Da je umetnik tu opustil celi dve stopici, a to v takem »slučaju", ko bi tega nikakor ne smel in nc mogel, čc je imel res kako täko zakonitost v mislih in zavestnem načrtu, kakršno bi rad izvil in dognal tu jaz. Zgromela je ob tej nenadni izjemi, kaj ne, potemtakem vsa tista moja — teorija, ali recimo rajši: domišljija!
Pribiti ter pošteno naglasiti je treba resda to izjemo kot — izjemo, a hkrati tudi kot edino izjemo v vsej Gazel skupini! Tisti temeljni pr\'i verz ni določil v tej gazeli njene arhitektonske velikosti. Tu tedaj n i organske zveze .. .
Toda, ima Ii ta izjema kak globlji vzrok svoj? Kak drugi, a organski vzrok morda?
Ima ga. In sicer je to tisti, ki sem ga že gori razložil: tisti je, ki je celo arhitektonsko kakovost, nele njeno arhitektonsko velikost določal že a priori: organska namreč arhitektonika vseh Gazel kot ene celote, ene vsebinske in arhitektonski-umetniške skupine!
Kot taki sem prvo gazelo pripisal za prolog, a to, sedmo, pa označil — za epilog njen! Razpravljal sem poprej gori, kakšna je arhitektonika prve gazele kot Gazel prologa, ter da je umetnik oviral tam celo poeta v Prešernu, ki je hotel — na kvar jasnosti vsebinski — dati prvi gazeli isto, do pičice enako lice arhitektonsko, kakršno ima sedma: namreč % + + Kesneje da je pa poet dal prvo besedo vsebini, zaradi česar smo dobili v Poezijah leta 1847 v gazele prve osrednjem delu proporcijonaliteto '.,: ^/3, a v sedme osrednjem delu pa : Zakaj pa je hotel Prešeren v obeh teh dveh gazelah to isto lice? Da naglasi s tem neko njuno arhitektonsko mejsebojnost v celoti vseh Gazel: da je namreč 1. gazela ~ prolog, 7. pa — epilog jim!
Tu ob sedmi gazeli pa se nam odkrije nova mejsebojnost in recipročnost ter s tem hkrati —- nov dokaz za tisto trditev, da je sedmo si mislil poet res sam kot epilog, a prvo kot prolog vseh Gazel! Kako to?
Ravno tista gori naglažena izjema arhitektonska je novo dokazilo za mojo trditev! Ni namreč v sedmi gazeli tisti pr\'i nje verz organska kal, ki iz nje vzraste tu arhitektonska kakovost in obsežnost pesmi; ampak arhitektonika vseh Gazel kot ene skupine je, kar tu odloča in določa arhitektoniko sedme gazele — kot Gazel epiloga. In da je tu potemtakem vendarle neka organska zahteva, ki določi arhitektoniko epiloga kot takega, o tem ni potemtakem več dvojbe; le da ta organska zahteva ni v gazelici sami, ampak da leži resda izven nje, a leži pa — v Gazelah kot enem samem organizmu! Epilog bodi namreč soglasen odmev — prologu! In ta zahteva je mogočnejša kot zahteva one sicer organske in dosledne zakonitosti, ki smo jo opazili sicer v vseh ostalih gazelah in po kateri določa prvi kot temeljni verz vnanjo nje, formalno — velikost. Prva gazela je kot prolog vplivala tu na svoj arhitektonski odmev, na — e p i 1 o g in njega arhitektonsko kakovost! —
Ne poruši potemtakem ta izjema v sedmi gazeli one moje teorije, ampak naravnost potrjuje jo kot — edina izjema v celi skupini. Exceptio firmat regulam! Hkrati pa potrjuje sedmo gazelo kot iz zavestne Prešernove misli vznikel epilog vseh Gazel kot ene v sebi začete in v sebi enotne ter v sebi zaključene celote, ki ima temu epilogu svojemu soglasen odmev v 1. gazeli — kot svojem prologu!
Zdi se mi na podlagi vsega tega tudi, ko da sta 1. in 7. gazela nekako vStricno raslli, ter da ni morda pn^a nastala kot prva, a zadnja kot zadnja. Pozdeva se mi celö, da je kot prva nastala tista, ki jo imamo danes v skupini kot 2. gazelo; zakaj? Ker je ta edina, ki ima jambsko mero, vse druge pa trohajsko; nekaka izjema je tedaj ta mej ostalimi gazelami. In hoče se mi zdeti, da je poet najprej začel z jambsko mero, a opustil jo kesneje ter ostal potem dosledno, ker se mu je kazala bolj primerna tonu in koloritu gazel, pri trohajski. Izreči sem hotel to, in naj si bo še takö — problematično. Dejstvo je pač tu: iščimo mu razlage in dokazov!--
A preden se ločim od te dvojice, od epiloga in prologa Gazel, naj omenim tu še enega vprašanja, tičočega se 1. gazele kot prologa!
Profesor slovenske literature, znani .prešernoslovec" dr. K. Oswald je v 2. št. letošnjega .Popotnika" (dne 15. febr. 1907, str. 42—45) presenetil slovenski svet s popisom svojih zaslug za umevanje Prešernove poezije v bistvu njenem, a povrhu pa še z dvema novicama: 1.) da je „Sonetni venec nastal najkasneje 1. 1833.", in 2.) da Krst ni epos, ampak — elegija!
Prvo sem dokazal jaz lani v .Lctnici ISSS* (Časopis za zgodovino, Maribor 1906), a drugo trdil (in dokazoval vsaj) tudi že lani (Zbornik VIII. 1906) v »Tercinski arhitektoniki*. G. profesorju sem jako hvaležen, prav od srca hvaležen za to pridno razširjanje mojih rezultatov in idej. O Krstu kol elegiji je n. pr, čital meseca decembra 1906 tisto moje dokazovanje, a meseca februarja 1907 je potrjuje že s svojim podpisom v .Popotniku"; le vir mu je zopet ostal v peresu (kar je pa le malenkost). O letnici Sonetnega venca pa je bil g. profesor tistega mnenja, ki sem ga jaz izrekel šele lani, že pred par leti, seveda — privatno; a mar li na podlagi istih dejstev, ki sem jih jaz lani vporabljal za dokazila? Ne. Njegov dokaz, da je »Sonetni venec nastal najkasneje 1. 1833", je mnogo bolj enostaven:
„Tako že par let semkaj ufim svoje osni«>Solce, sklicujoč se pri tej trditvi na 1. gazelo Prcicmovo. A gazele Je pesnik objavil I. 1833." (Popotnik 1907^ 43).
Causa finita. Omeniti moram resnici na ljubo, da ja/ nisem bil nikoli njegov osmošolec, in da takrat, ko sem jaz poučeval na isti gimnaziji, kjer g. prof. Oswald, ni sam učil celo tisto leto nič (radi dopusta), in pa da je bilo to — še prej ko pred par leti, ko sva bila skupno v istem mestu. O »letnici 1833" pa nisva govorila nikoli. To tu zaradi skrite namere njegovih besedi, ki je — preočita.
A k stvari. Ali nam naša 1. gazela res podaja kak datum za datiranje Venca?
Dejstva so ta-le: o) Gazele so izšle 13. julija 18;i3 prvič; b) Gazele so pa bile vsaj 14. marca 1833 že v rokopisu Zhbelize IV. gotove (po Prešernovem pismu do Čelakovskega : Zborn. VI. 179), dä, takrat so prišle že iz prve cenzure, iz cenzure Čopove; c) nastale pa so Gazele vse (s prvo vred) že leta 1832. Vse to sem dokazal že lani v »Časopisu*, preden je Popotnik objavil tisti člančič Oswaldov.
Kaj pa sledi iz gorenjih dejstev, tičočih se Gazel, za Venec?
Če so Gazele izšle I. 1833, in posebej že eksistirale 14. marca 1833 v rokopisih Zhbelize, sledi iz tega, da je takrat že bil na svetu ta-le verz 1. gazele, govoreč o Prešernovi »pesmi" kot njenega (Julijinega) imena »posödi":
„Na posödi v zWtili «rkah sliva se Iw brala — tvöjiga imžna."
Toda ta verz ni iz 1. 1833 šele, ampak pač že iz I. 1832, ker so nastale Gazele tega leta.
Dobro. A če je stvar täka, ne priča ta gazela še nič o letnici Venca samega. Zakaj ne?
Predvsem se treba povprašati, ali je sploh njene besede nanašati na Venec ali ne? Poet govori a) o »pesmi* svoji, b) o dejstvu, da je »piJsem" njegova »posöda* Julijinega
imena, c) da ,na posodi v zlatih čerkah" slava se bo brala Julijinega imena.
Odgovarjam na to: Ali je besedo ,p^sem moja" umevati po njenem pomenu specielno za eno določeno pesem, ali kolektivno za vso poezijo Prešernovo? Ali meri ta beseda, tu na čelu prologa Gazel stoječa, le na pričujoče Gazele same, ali — je razširiti njeno misel na vso poezijo Prešernovo, in sicer vsaj na sedanjo in morda tudi bodočo še, če že ne na preteklo? Da je v prejšnjih dobah poetova poezija (.pčsem' kot kolektivum!) veljala dr ur i m imenom, to je zgodovinski fakt in to izreka indirektno tudi 4. gazela sama: „Pred dekleta so imele... nam dopästi — pravico*! To je Prešernova izjava. Potemtakem more ,pesem moja* misliti le sedanjo, in morda tudi še bodočo poezijo. Za svojo osebo bi jaz umeval to .pesem* tu v prologu Gazel kot besedo, ki se omejuje nje misel na te same, na vse Gazele sicer, a le na Gazele, kot eno celotno vsebinsko in arhitektonsko skupino, kot eno samo, dasi iz več gazelic sestavljeno umetnino! Odmev temu dejstvu bi bil epilog Gazel, ki jih zaključuje govoreč, kakor prolog, spet o Prešernovi poeziji in o njeni kakovosti, češ taka je, da poizkuša njej ugajati: zato pa govori le o njej sami, in ne o takih predmetih, o kakršnih bi si želeli drugi (a pač ne ona), da bi jim poezija njegova prepevala! Toda, tu. v epilogu, ima Prešeren množino: .pesmi moje*, v kontrastu s prologa ednino: .pesem moja"' Tu zaobsega Prešernova misel očitno da vso dotedanjo, vso bivšo poezijo njegovo; zato — množina: .p^smi moje". Novo pisarijo, Povodnjega moža. Slovo od mladosti, sonete graški nemškuti, vse te zaobjemlje z resnico soglasujoče — ta množina. A v kontrastu s to mislijo pa stoji druga, ožja misel, tista, ki jo izreka poet v .sklepnem dvostišju" iste gazele:
.J6z pa tfbi »imi. draga! ž^lcl sim dopdsti,
Dnigih nisim praäal, kdj se jhn po glivi bl«idl.* —
Ali naj obsega ta trditev vse dotedanje pesmi Prešernove? Tudi Novo pisarijo n. pr., tudi Povodnjega možji. Učenca, ali celö — petorico sonetov o graški ljubezni (Očetov ndših .., itd.)? Po resnici — pač ne. Zato je omejiti teh verzov misel najmanj samo na tiste pesmi, ki jih je do tedaj pel Prešeren o — Juliji: saj oblika .želel sim* zre v dotedanjo preteklost! A koliko pa jih velja pač dotedaj Juliji? Celi dve izven Gazel. In še od teh dveh je dotlej izšla ena sama: .Že miru* (= P^rva ljubezen; Zhbel. III. 1832), .Dohtarja* pa mu je bil tisto leto zatrl Čop; vse to sem dognal v tistem, pone-koliko tudi Oswaldu posvečenem spisu „Letnica 1833*. Toda, kam meri vse to? Da naglasim tu spet še enkrat: Gazele
SO pravzaprav prva večja pesem o Juliji! In tej pesmi je dal poet tisti značilni prolog o „svoji pesmi" — kot posodi njenega imena. In tej pesmi dd za epilog poet tisti značilni sklep, češ: le .tebi sami, draga! želel sim dopästi". Stem postavi poet v kontrast s svojimi .pesnimi" (množina!) — to svojo ,p^em" (ednina!) pričujočo svojo pesem: Gazele. Kakor prične prvo dvostišje vseh Gazel z mislijo edninsko („pesem moja jc posoda . .."), tako tu poet zaključi Gazele v njih zadnjem dvostišju (v sklepu epiloga) z mislijo le o poeziji Julijini v svoji umetnosti, ki je pa do tega hipa, do teh besedi Prešernovih obsezala pravzaprav le eno samo pesem: Gazele ... Tedaj tisto pesem, ki jo to zadnje dvostišje, izrekajoče ono trditev, da je le njej sami hotel „dopasti", zaključuje, a uvaja in pričenja pa preporna „pesem möja*!
Iz teh razlogov trdim, da se ozira „pesem moja" le na Gazele, kakor pač misli sklep epiloga (v kontrastu ž njega uvodom tu že plur. .pesmi moje" = dosedanje) — tudi Gazele, v katerih se ni oziral, ko jih je skladal, na nikogar, ampak le nanjo, hoteč ž njimi ustreči le njej, zadovoljiti le njo, brez ozira na druge, ki mu bodo nemara to pesem (Gazele) grajali; a če le njej ugodi njegova ustvaritev pričujoča, ki jej je vsebina „njeno ime", potem je dosegel svoj namen.
In to umevanje je tudi v soglasju z duhom Prešernove umetnosti sploh (nele s historično resnico). Po tem umevanju začenja, otvarja umetnino v prologu kot prva nje misel — misel o pričujoče umetnine vsebini, o pesnicah, ki bodo za tistim uvodom sledile; zaključuje pajovsklepuepiloga kot zadnja misel vse umetnine — spel neka edninska misel o iste pričujoče umetnine vsebini: umetnine namreč, ki jo tisti sklep skončuje, kakor jo tam oni uvod prologa začenja. Takö se umetnina v sami sebi zaprične in v sami sebi spet zaključi kot en venec, kot ena vsebinska in arhitektonska celota zase! In to je docela v soglasju z arhitektonsko funkcijo 1. in 7.gazele v skupini vseh Gazel, ki jim je 1. gazela prolog, 7, pa epilog, — Če pa razlagamo „pesem" v prologu kot vso poezijo Prešernovo obsegajoč pojem, potem ne odgovarja prvič to zgodovinski resnici, a drugič pa meri ta prolog Gazel preko pričujoče umetnine same —tja v drugo umetnino, v Venec, ter je potemtakem pravzaprav prolog Vencu ta 1, gazela, a ne Gazelam! To pa stoji v živem protislovju že z nalogo arhitektonsko vsakega prologa samega po sebi, drugič pa z mestom, na katerem stoji ta gazela — v celotni skupini vseh Gazel kot ene umetnine, ki bodi v sebi započeta, a tudi v sebi zaključena.
Takö umevam Gazele jaz, in zatö takö tudi ono prvo, kot prolog vse umetnine!
Avgust ^igon: Treljittska arliitckhinika v Prcšcrnii.	69
Toda, ne govori Ii jasno naslednje besedilo: .Na posodi v zlatih ččrkah siäva se bo bräla... tvöjiga imtna* ?
.Zlate čerke" bi bilo mogoče umevati kot slovenski terminus za to, kar sicer izrekamo s tujko .inicijalke", ker so te v starih misalih in rokopisih pogosto pozlačene. A je Ii to uinevanje edino mogoče? Ali nimajo morda te besede (,v zlatih ččrkah") tu prenesenega pomena? Ali ne pomenijo morda toliko kakor .v lepote bogatih, ko zlato žarečih verzih* se bo brala .släva ...tvöjiga imena", v lepih, poezije polnih, zanosnih besedah, ... od naroda do naröda?
Čul sem tudi misel že, da morda tu .ime" pomeni kar .sloves" (farna), v kakršnem potnenu je rabimo v izrazih .dobro, lepo, čisto, slavno, a tudi slabo ali nič kaj dobro ime". Spomni se tu človek pričevanja Ernestine Prešernove v Spominih njenih na očeta, ki pravijo o Juliji: .In pa še neko prednost je imela Julija: njena preteklost je bila brez madeža in graje" (str. 87). A jaz ne bi hotel tako ostro naglaSati razlike mej pomenom „imena" tu v naši gazeli in pomenom „im^na" v epilogu Venca, kjer stoji, da Venec „nösi čerke tvöjiga imena". Ni treba. Domneva se mi celo, da je pomen le „čerk" tisto, kar loči obe mesti, ne „imena". V epilogu Venca mislijo gotovoda resnične, posamne črke rodbinskega imena Julijinega, črke napisa: „Primicovi Jul'ji". Tu pa se mi zdi pomen drugačen, bolj širok, ne tako specificiran po svoji misli; besede, izraze, verze, v nanj a izrazilna znamenja sploh, se mi zdi da pomenijo tu „črke", v kakršnem pomenu sem tudi med narodom slišal to besedo (v ednini in množini) več ko enkrat. In to umevanje se mi vidi tudi s celo sliko, s celo primero, ki jo vporablja poet v tisti 1. gazeli, docela enotno in soglasno. Kako to?
Poet primerja svojo .pesem" v tistem prologu Gazel s „posodo". Vzdržujem tu umevanje, da pomeni „pesem" tam eno določeno umetnino, tisto namreč, ki ji je ona gazela — prolog.
Gazele tedaj kot eno celoto, kot eno umetnino, primerja poet — s „posodo". S tem ravno naglasi v pr\ih besedah, v uvodu že prologa, da so vse Gazele ko e n a posoda: le ena sama umetnina, kar pa ni kar tako samo ob sebi umevno, ampak nekaj tu specifično Prešernovega; njegova individualna ideja umetniška je bila to, da združi več gazel v eno celoto, v eno umetnino. A kaj je vez, ki jih vse te gazelice druži in spaja v eno celoto? „Njeno ime"! „Sladki glas", „sIäva", „svitlöba — tvöjiga imena!" S tem je označil hkrati, ali vsaj namignil na vsebino, na pomen v naslovu stoječe besede: „Gazele". Vemo vendar, da je gazela orijentalskega izvora in da pomeni „gazela" kar: „hvalivna, si a vi vn a pesem",
„hvalnica", nekak „magnificat"! In res so naslednje gazelice. ki jim jc prva — prolog, slavo prepevajoče pesmice, — slavo „njenega imena." Tudi iz te strani meri prva gazelica tja v sredino Gazel samih, v jedro pričujoče umetnine, a ne preko nje tja v Venec! Nekaj enakega vidim tu v tej prvi gazeli kakor kesneje v 1. sonetu Venca, kjer je za uvod obrazložil poet bistvo in arhitektonsko-umetniško kakovost tam nasledujoče umetnine: Sonetnega venca samega, —• a ne morda n. pr. kake druge umetnine, recimo Gazel ali Krsta! LImeli smo to, kaj ne.
A dalje. In ko poet koj v pr\'ih besedah dvigne čitatelju tisto sliko o „posodi", da ti kar vstane pred dušo, ko da si ugledal kako vitko grško vazo, drži se poet te primere in slike tudi v nadaljnjem: sledi opis te posode, ne „pesmi"? „V nji" — ko sladka, opojna vsebina — glas njenega imena. „Na posodi" — siäva njenega imena; ne — črke njenega imena (kakor v Vencu), ampak slava njena. „Iz nje" pa goreči plamen, „svitloba" — njenega imena.
Ne vem, kako da mi stoji, vsdj meni vedno, ko to berem, pred duhom — grška vaza ... vitka in nežna, brez ročajev ... a nežna kakor te gazele same... A na nji... vidim grških slik okraske... okoli in okoli, prizor za prizorom, slika za sliko .., Niso grških bojev slike ... ne grških junakov ... ne dionizijskih praznikov... ampak same apoteoze enega Imena, ene Lepote, enega Ideala, ene Popolnosti... Vprašuje jo poet, a „odgovora ne zve". Mirna samota njegovega doma... nepokoj mesta: mokri prag nje hiše (ta staroklasični motiv!) ... roža, ki pri poti raste... ki nad potjo leta, ptica... in stezica, ki mimo vodi. Ženice pri kofeti, ki opravljajo... zbirališče, ki v njem ni kraljice ... Mladenči ko sateliti okoli zvezde ... Ona — ko Hanibal... Helenina lepota, toljkanj inož pred Trojo
smrt.., Vojščak, ki ga trobenta vabi... itd----in pevec teh
gazelic!
In v „zlitih ččrkah" teh — le slava nje se bere, povsod le njena, nad vsemi prizori le njen magnifikat...
Iz posode pa svetel plamen...
Vem še, da me je kar razočaralo, ko nisem te ilustracije našel na naslovu Gazel 1. 1900!
In okoli te „posode", te nežne vitke vaze, nad tistimi apoteozami, razvrščenimi po vzboklem njenem obočju pa leži in se vije venec, „ki nosi čerke njenega imena". Opletel, okrasil je umetnik to samotno, prej že ustvarjeno vazo pa šele kesneje z drugo umetnino, in v to položil šele — njeno ime, a ne — na vazo Gazel. Ali naj mar na obeh stoji njeno ime? Naj li na obeh žari „Primicova Jul'ja"? — Tako sem umeval vedno te dve umetnini, obe kot eno, kar sta tudi resnično, a — po vsebini le, ne po „črkah njenega imena". V slikah bere se
tia vazi slava njena, na vcncu pa — ime njeno.,, Da bi imel Klin>ierjcvo roi<o in ost njegovega peresa ! Vaza grškolepa, a ne v grškem, ampak v klasično mirnem, nežnem slogu Gazel.., a vendar orijentalska... na nji slike o apoteozah Lepote in Popolnosti... a plamen iz vrha... In okoli te vaze je privil genij umetnikov Venca venec: novo umetnino, ki šele nosi „Črke njenega imena", da okrasi posodo to vse — Popolnosti...
Toda, recimo, da obeta tisti prolog Gazel res že Venec in njeno ime v njega inicijalkah. A — naglašam: recimo, d a! Tako je umela to gazelo že doba Stritarjeva, in ne šele dr. Oswald kot prvi; jaz je ii e tako. Kaj bi pa potem sledilo iz tega dejstva, Ceš da tu Prešeren že obeta Sonetni venec? Naslednje: da je poet takrat že nameraval ustvariti svoj Sonetni venec, ko je pesnil ta prolog Gazelam. SIcer nič! In kedaj je to bilo? Leta 1832 že! In ne šele 1. 1833! To izrekam danes kot dejstvo, ki sem je izvrtal, dognal in dokazal v „Letnici" že lani. (Časopis za zgodovino, Maribor 1906.)
No, če je pa (recimo!) poet imel idejo Venca že leta 1832, če ga je že takrat spesniti nameraval, ali sledi iz tega. da ga je leta 1833 že res tudi ustvaril? Ne.
Vemo n. pr., da započnem lahko letos kako umetniško idejo ali da dozorim letos že kako znanstveno resnico, a — delo samo, umetnino, razpravo pa izgotovim morda šele po 10 letih. Vzgledov imamo in vemo pač dovolj.
In mar sledi celö morda iz tega, ker je poet Gazele objavil leta 1833, da je takrat nastal Venec? Tu pa ženi več, da bi izgubljal kako besedico. — — Ljuba logika! —
Zaradi tega, da je objavil Prešeren Gazele leta 1833, in da so nastale leta 1832, bi še danes lahko stala neomajno še hipoteza Marnova, da je Sonetni venec iz 1. 1839, in naj ga prav (recimo!) Prešeren že obeta v tistem prologu Gazel in ga že namerava tam, v letu tistega prologa, ustvariti z akro-stihom njenega imena.
Tista trditev in „argumentacija" prof. dr. Oswalda je — tih, skrit sofizem. Če obeta res Prešeren Venec v tistem prologu Gazel, (kar pa le recimo! jaz sem druge misli!), potem nam to priča, da nam je prvo idejo Venca datirati že v 1. 1832! Ko sem pisal „Letnico" ter dokazoval v nji leto 1833 kot leto „Sonetnega venca", varoval sem se skrbno, omeniti tistih „zlatih čerk" v Gazel prologu; saj pač ne dvojbi dr. Oswald, da sem vedel takrat zanje tako že ko danes in prav tako vsaj ko on. A vedel sem tudi za druge besede Prešernove in za druge date izven tiste gazele! Trdim torej: edino na podlagi Janeza Čopa dveh pisem z dne 1. marca 1834 in 27. marca 1834 in pa iz kakovosti Venca samega nam je mogoče dognati, da
je Venec že iz leta 1833 po svojem postanku seve (in to je edino, kar je tu važno!), ne pa morda šele iz leta 1834, iz katerega imamo tisti pismi .lan. Čopa. Da ni nastal pred Gazelami, ki so iz I. 1832, in tudi ne nastal že I. 1831, to pa potrja sama vsebina obeh umetnin, ker slika Venec že drug, nov stadij psihološki kakor Gazele, a tak, ki je v poetu mogel nastopili in dozoreti sploh žele po oni psihološki fazi, ki jo izpovedujejo — Gazele.
Facit: Nikakor in nikoli ni mogoče ne iz prologa Gazel, niti ne iz kake druge gazele izviti trditve ter dognati dejstva, da je Vencc že iz leta 1833 ter — prav in ravno iz leta 1833, ampak le po tistih Janeza Čopa dveh pismih se dä dospeti do fakta, t.j.do prave misli Prešernove in do pomena, ki leži v Venčevega prologa danes nam po vsebini jasnem verzu, s katerim je Prešeren sam datiral postanek svojega Venca: v verzu namreč o letu — dvakrat devetsto tri in tridesetem. Drugega dokazila ni nikjer v vsej poeziji Prešernovi, a do danes vsaj tudi nikjer ne v vseh naši dobi znanih virih in dokumentih o Prešernu in njegovi umetnosti. Nisem pa tega izvedel morda pri profesorju dr. K. Oswaldu, kakor naj bi se — zdelo! Kar se tiče slednjič sklicevanja na učence v javnosti (t. j. na vsakdanjost svojo), pa v svoji grešni „nadutosti" (Oswaldov mi epitet: Popotnik 1907, 42.) — nočem za njim! Saj nismo pred — poroto.
To bi bilo eno. Tiče se to 1. gazele.
A naj nadaljujem in dovršim tu še nekaj, kar se tiče vseh Gazel kot ene celote. Skliceval sem se ob raznih dokazih že in v raznih razpravah (nele v tej) — na arhitektoniko Gazel kot ene vsebinske enote in celote. Razpravljal sem o tej točki že gori ter dokazoval to dejstvo iz formalnih kakovosti. Vendar pa je tem kakovostim vir in podlaga — šele vsebina; in to mora tudi biti! A naglasil in pokazal nisem tega doslej nikoli, ker — ni bilo prilike. Zdaj se mi je končno ponudila v temle spisu; in to priliko naj tu še uporabim — na koncu svojega govorjenja o Gazelah in njihovih kvalitetah.
Stritar je povedal Gazel vsebino tako-le:
V »ch nežnih pcsmicah se pesnik zopet obrača do svoje Ijiibc,
(üaz. I.): Po njegovih pcKmlh bo üIovcIo njeno imč na veke med narodi.
(2 ): On je med vednim strahom in upanjem, ali jo smč, ali je ne smč ljubiü.
(3.): Vse stvari ved6, česar sama ona noče vedeti, da jo namreč on ljubi.
(4.): Naj se ne ozira nazaj na njegovo prejšnje življenje; pravo življenje se mu je Se le z njo začelo
(.5.): Minljivo je vse na svetu, tudi njena Icpola; naj torej ne bt) neusmiljena do ubozcga pevca, ker le on ji more dati neumrjočnosi
(6.): Pa kaj! saj šc revež ne \i, ali bere njegove pesmi, ali ne!
Avgust Žigon: Trctjinska afhltektonika v Prrfcimi.	73
(7): Sč svojimi pcsmami nc more nlkoimir ustreči, ali tega mu ni mari Ic ona inu je .sodnica.
(Klasje im. str 37 - Zbr. sp. V. 97.) Da jc moral imeti Prešeren vsebino že pred sabo in načrt celotni tudi, še preden se je lotil Gazel v posameznili jim delih (^azelicah), to mi je, kar bi rad iz naslednje slike o vsebini njihovi pokazal. Zato se ločim od Stritarja vtoliko-le; Uvod (gazela 1.):
Pričuj<rfa pi'scm njegova prepeva, govori o njej; zaslovela bo zaradi Ic pesmi «na po vsem slovenskem nannlu, in slovela od roda do roda v narodu slovenskem na veke, ko žc obeh davno ne I» več na lem svetu, ne nje, ne njenega pevca, (a pač pa $e ta pesem o nji); vredna je tega ona: in škoda bi bilo )x>zabiti njenega imena, njene cene, vredne spomina vsaj takega in .^c vcčega kot je katerekoli v pe.smili ovckuvečenc ženske
Sredina (jedro) (gazela 2.):
Rad bi jt) (zaradi cene te ter da bi ovckovečil jo v pesnih) ljubil on; in večkrat je že oči njene vprašal, ali jo sme. Toda iz njih ne izvč tistega potrebnega, predpogojnega odgovora: .ill ona njega ljubi, ali ga sovraži! Zato ne vi, ko pričenja peti in ko poje to pesem o nji, kakö naj bi pravzaprav pel, da bi nji bilo vieč
(Gazela 3.):
On njo ljubi, z vsji du5o svojo, vse dni in noči. povsod. Žalostna je zanj ta resnica: vč že sicer, ker vidi in čuti, njegov tihi dom to in tudi vse mesto, ki se v svojem nepokoju le malo briga za posamnika; toda ona, ona sama noče vedeti in — verjeli tega.
Vrh (gazela 4.):
Zakaj laku — ona? Opravljajo ga pri njej mestne mllostive; pripovedujejo jej, da v njegovi ljubezni ni — resnosti. Ljubil da jc žc to in to in toliko njih že, a pustil spet vsako. In sam se jej izpove ter priznava ji sam: res jc to A zakaj jc bilo to tako? Učc si pač človek sorodne mu du$c in družice, ko pride njegov čas; ko je on začel si je iskati, pa nje Se nt bilo v javnosti. In izbiral jc mej tem ženskim svetom, kar ga je bilo takrat; kaj je hotel drugega, če nje ni bilol A naiel je le navadne ali srednje bire ženstvo (.vijolice, zvončke, marjetice... strnadc Sčinkovce in druge pticc"). Obstal je ob njih le, ker ni bilo 5e — nje; v časti so mu bile, čislal jih je, pi>slnšal rad, ker — ni poznal in ni mogel poznati takrat š« nje. A da je bilo tako. kriva Jc sama, ker nje takrat še ni bilo mej ženskim svetom njegove dobe mladostne. Pustil pa je druge, ker je iskal si take, ki bi bila ko kraljevskega rodu; iskal je tako, kakršna jc ona. da, ker ni bila nobena — ona. Prava ni bil« doslej nobena zanj, zadovoljila ga ni nobena, ravno ker ni bila nobena — ona; v nji pa si je našel, kar si je iskal zastonj pri drugih, ki jih jc ravno /ato puščal; naiel si: rožo, kraljico, solnce! Naj se ne ozira torej na njegove prejšnje .ljubezni*; odkar je ona nastopila mej svetom ženskim, odkar je njo zagledal, so .vzdignile se t'jdi njemu od oči temnice*: spi>znal je tudi on, da bi ona bila pristojna na prvo mesto, spoznal, da jc ona, Ic ona vrcJni prve in vse ljubezni, prve čaiti njegove mej dekleti, kakor roža mej cvetlicami prve, kakor Filomela mej pevkami pr>e.') A da jc ni dobila, kriva je sama, ker se je za njim zakesnela, ker ni prišla pravočasno: i njim vred istodobno! Naj mu torej tistega njegovega greha ne zameri, ki so ga razmere — ki ga je pravzaprav zakrivila una sama — s prokesnim svojim prihodom.
Pazi. kako nežno se je tu liognil p3:t besede .siavec* ter jo zatnenll z ženskega spola besedo: Pilomcia!
(Gazela 5.):
Naj ga torej ljuhi ter naj ne bo prev/cina! Vra^a naj nin ljubezen svojo ona, ki ga je ranila Naj nc ^aka. da se njemu in nji priCne življcnjn leto starati, k.ir se zgodi f.e v srpanu, v juliju, takoj 2c polL-nitakeni, ko mino junij in 2 njim leta polovica (.Dni mojih Icp&i polovica ..." jc pa njemu lu minula)... Naj nc iaka, da sc i nji ospč c\et, ki jc tako kratek vedno, a njemu da starost zazdravi njegovo rano, oJiladi, pogasi ljubezen njeg<iv(> sedanjo d<» nje. On, pevec, pa bo nje cvet, lepoto njeno ovekovcfil, da no bo umrla nikoli, da bo slovela, živela 5e toliko po smrti njeni, kakor dolgo jc izza Helenine lepote dni do njiju di>be; cele davne vekovc jc prelivela. Je zdaj ni pozabljena; a da ni, prihaja odtod, ker Se zdaj slovi - v pcsmi. Le pesem sama to more, le ona ulwani, da lepota nc mine, da preživi nas in cele dolge vekove. Zato — naj pevca usliäi!
(Gazela 6.):
Zato naj bere te gazclicc, ogreje naj se jej ob njih ledeno njeno srce v ljubezni do njeg.i; le bo on to vedel, potem bo üe le mogel peti lake pesni, ki bo v njih slovela in živela na veke ter preživela sedanjost in vs<» bodočnost — njena lepota; vč naj torej, da le ona ga vnema, le ona mu daj» p<)trcbn<i pevsko energijo, od nje d.i so torej odvisne pesmi, ki naj pojo njeno slavo, ki naj njene lepote spomin ohranijo prek» groba in vekov. Sam pa naj izve, ,al sc smel bo, {tc že sedaj takoj ne!) razodeti vsaj pozneje"
—	zasnubiti jo, ko bode sam, kar upa, ker vse kaže da kmalu, socialno na svojih in trdnih tleh
Sklep «gazela 7.):
Ne ugajajo vsem njegove pesmi; eden hvali, drugi jih grajajo. A kaj mari njemu to! Njemu je bilo tu In je le eno tu na skrbi: da bi ž njimi njej ustregel. Njej da bi ugodil, njo si z njimi pridotnl, njo si ogrel! Le to jc .želel*, le to je poizkuäal — doseči; le eno želel, a hkrati natihoma upal ter si obetal; .vneti si ljubezen — lepega dekleta'
Utemeljil sem pač prej že zadostno, da sta si 1, in 7. gazela v neki mejsebojni stiki; druga da odmeva v drugi: pr\'a da je uvodni prolog, sedma pa sklepni epilog vsej >kupini Gazel.
Mej njima obema nam jih preostaje še pet. Odločiva drugo in tretjo v eno, a peto in šesto v drugo celoto: na sredi nama ostane .kot samostojni vrh vse skupine in umetnine — četrta. In ta je tudi po obsegu že najobširnejša mej vsemi gazelami!
A kaj pa, ali se s tem sklada vsebina?
Gorenji vsebinski pregled nam pač to potrjuje! Za uvodom
—	dve glavni misli: a) poet ne ve in ne more priti do gotovosti, ali ga ona ljubi; on jo ljubi, kar vedo vsi, tudi ona, le da mu ona ne zaupa ter tega noče verjeti.
In sedaj vrh: Zakaj mu ne zaupa? Zakaj mu noče verjeti? Zaradi dosedanjih njegovih ljubezni! Nič da ni — resnosti v njih, tako jej pripovedujejo ljudje o njem. Kar se tiče ljubezni, da ne pozna on resnosti (,dc v ljubezni moji ni bilo nikdar resnice"), A čuje naj njegovo spoved, kakö je pravzaprav sUar: Našel si ni prave zase; zato jih je vse zapuščal in moral zapustiti. Saj zanj je le ena prava, zanj je ustvarjena in v
Avgust Žison: Trcljinska arliitckUmika v Prdicniii.	75
svet poslana (kakor zdaj vidi, ko je njo zagledal in našel ter so se mu od oči vzdignile prejšnje temnice) le — ona; če je dal tolikim in tolikim ljubeznim slovö, dokaz ej mora biti ravno to, da ni našel nikjer, česar je iskal — dokler ni srečal nje, ker to je bilo zanj le v eni, le — v nji sami edini! A sedaj sta se vendarle končno srečala, našel jo je vendarle, dasi po dolgi blodnji. Da pa ni njegova krivda, če jo je srečno srečal šele zdaj, ko je prej s tolikimi že govoril: saj je dozdaj ni bilo v javnosti; ko bi bila prej se pojavila, in celo zanj pravočasno prišla ter sodobno ter istodobno z njim dozorela in dorastla, ne bil bi on prej toliko Časa blodil,
bila bi ona pna in — edina. To naj pomisli, in--naj ne
bo prevzetna, nadaljuje potem naslednja gazela peta!
Zagovor ta svoj proti obtožbi, ki o njej poet tu še misli in sodi, da je edini zid, edina skala mej njo in njim, — postavil je Prešeren v ta konipozicijski vrh vseh Gazel — a vrh njih kot ene same celote in umetnine! A kako se je Prešeren v tej sodbi svoji motil! Bilo je še vse kaj dnigega vmes mej njima, česar pa takrat še niti slutil ni Prešeren: bila — visoka vdova Prinjčeva, skrbna mati Julijina! . . .
A k st\ari! Do tu ni, tostran uvoda seve, a dasi smo že prekoračili vrh, nobene besedice o dosedanjih gazelah — o pesniku Prešernu ter njegovi poeziji, ampak le o samem človeku Prešernu in njegovih samočloveških lastnostih. V nastopni gazeli peti pa preide poet k tej individualni potenci svoje duše: oslaviti jo hoče po tej svoji zmožnosti, da bo živela na veke kot nekaka Helena slovenskega naroda . . .
Ta misel pa se čudovito prepleta z ono, ki sem jo gori naglasil in ki se tiče razmerja Julijinega do Prešerna, češ: Ne bodi prevzetna, ter — odkrij svojo ljubezen, vračaj mojo s svojo! Ko je poet neposredno onkraj ,vrha" izpovedal svojo ljubezen (v gazeli 3.), pozove tu neposredno takraj .vrha" (v gazeli 5.) njo, naj — mu vrača ljubezen!
To je ena. druga misel in vsebina pa je ona o — pesniški zmožnosti poetovi.
In ta misel se razpreza dalje tudi v šesto in slednjič v sklepno sedmo gazelo! Potemtakem vidimo, da edini ves ta del umetnine, kateri leži za vrhom, ena misel in en ter dosledno en in isti govor — o pesniški, osebno Prešernu kot rojenemu poetu dani milosti. Poet se je tedaj tu že živo zaveda v sebi; da, ne le to: poet govori tu o nji kot o nekem starem, priznanem že dejstvu .., Značilno pa je, da Prešeren to stran svoje duše tako krepko naglaša Juliji, in to že tu, ko jej prvič razkriva in izpoveduje svojo ljubezen do nje. —
A kakor v peti, tako imamo tudi v šesti poleg teh misli o poeziji še nadaljevanje one vsebine o ljubezni. V peti pozove
poet Julijo, naj se mu nikar več dalje prevzetno ne umika; vrača naj mu ljubezen. Tu pa, naj te gazele čita ter si ob njih ogreje zanj ledeno svoje srce.
Ta dvojnost vsebine pa je I e v 5. in 6. gazeli! V 7. kot sklepni pa stopi v ospredje že, kakor bi odsekal, sama vsebina o pesmih Prešernovih; le o tem predmetu govori poet v epilogu. Ljubezni do Julije pa se dotakne le en sam skromen verz še: ,Jžz pa tebi särai. dräga! ž^lel sitn dopiisti" ... kot neki zadnji še izmed poprejšnje, po večini prej glavne, a v pr\'em, pred »vrhom" ležečem delu naravnost edine vsebine!
A zakaj to v epilogu takö? Ker je in bodi simetrični, soglasni, sorodni odmev — uvodu, prologu!
Upam, da sem s tem dovoljno podkrepil svojo trditev o arhitektonski enotnosti in vsebinski skupnosti Gazel kot ene same umetnine. Nazadnje naj še omenim, da ni Prešeren nikoli izdal kake posamne gazele same zase, ampak koj prvič že vse kot eno skupino (Illyr. BI. 1833); da so tudi v Zhbel. IV. tako, kakor so prvič izšle, stale že v njenem prvem rokopisu cenzurnem ter takö tudi leta 1834 (dasi z letnico 1833) v nji izšle; in da so kot ena skupina — in to pač nele radi formalne svoje enotnosti — izšle tudi v Poezijah 1847. Ta doslednost govori pač tudi nekaj! In povrhu vsega tega so imele v prvem tisku leta 1833 (Illyr. BI.) še ono geslo na čelu svojem; in to geslo meri po svoji vsebini naravnost tja v vsebinsko sredo vseh Gazel: češ, živela boš, draga, v pesnih mojih, če bodo te prepevale — ljubezen; saj ljubezen je bilä in t)o, in dokler bo ta, živele bodo moje pesmi, ne bodo jih pozabili za nama, ne bodo se postarale nikoli, ampak čitali jih bodo, dokler bodo ljudje ljubili; in ljubili bodo, dokler bodo — na svetu; ljubezen bo na svetu (kakor je — bila), ko mene in tebe več ne bo . ..
Ta misel je vezilo mej tistim geslom in za njim sledeče umetnine vsebino.
In tu naj se poslovim zdaj od Gazel. Položil sem si pa v njih podstavje in podzidje za vse nadaljnje svoje razpravljanje o — arhitektoniki tretjinski v Prešernu.
Gradec, 1. maja 1907.
Ivan Josip Herberstein.
(lOaO—IGXO.)
SpUal Ivan Steklasa.
I.
Ivan Josip Merberstein kot upravitelj varaždinske Krajine
in Viahi.
Poleg Žige Herbcrstcina, ki se je proslavil kot spreten državnik in pisatelj, je vsekakor najznamenitejši Ivan Josip grof Herberstein, ki je bil general topništva ter zapovednik hr\'aške in primorske Krajine (od 1. 1669—1689) ali karlovški general.') Ivan Josip Herberstein je bil sin deželnega namestnika vojvodine Štajerske Ivana Maksimilijana starejšega in Eleonore baronice Breunerove. Narodil se je v Gradcu 1. 1^0. Imel je sedem bratov, od katerih sta se dva odlikovala tudi v turških bojih.
Ivan Josip Herberstein je stopil še kot mladenič (1. 1643) v red malteških vitezov ter se posvetil popolnoma vojaštvu. Svoje vojaške pohode je začel pod cesarskim generalom vojvodo Lotrinškim, kateremu je bil kesneje pobočnik. L. 1664 se je že udeležil bitke s Turki pri Sv. Gotardu, in cesar Leopold I. ga je določil, da je vodil 5. maja 1665 turškega poslanca iz Carigrada na Dunaj, kjer so se začeli dogovori za mir v Vašvaru.-) Na Hrvaško je prišel Herberstein in sicer v varaždinsko ali slavonsko Krajino okoli I. 1665 za stotnika v Gjurgjevac, kjer so ga že sledečega leta tožiTTVIahi iz okolice tega mesta, med njimi še posebno desetnik Ternar, radi izgreda in grdega ravnanja."^ Še istega leta je bil Herberstein premeščen v Ivanič ter postavljen za včlikega stotnika; tukaj je ostal do 1. 1663.
■) Ivan Josip grof Herberstein se je podpisoval na hrvaSicih listinah laltole; Ivan Joscf grof od Hcrljcrstcina, slobodni gospodi« od Neuberga I Outtenluga, gospodin Lonl«ovice, Kremsa i Fludnicc. reda svctoga Ivana Hierosolomitanskoga po Vugcrsi<oj «cmlji gran prior, komcndator v PuiStu i Firslenfcldu, cesarove i l<raljeve svitlosti otajni tanafnil< i komomik, general feltcaigmaistcr, general Hcrvackih i Primorskih pokrajin i veliki kapctan Scnjsid. iR. LopaSič: Spomenici hrvatske Krajine. Knj, II. str. 3ai.).
') I. A. Kumar. Gcschidite der Burg und Familie Merbersteln. Wien 1837. 11. Str. 35.
») R. Lopašič. Povicst grada Kariovca. Zagreb 1879. str. 196.
Od tukaj je pisal zagrebškcinii škofu Petru Petrctit'u o nastopu svoje službe ter se mu lepo priporočil v dobro sosedstvo. L. 1(>63 je postal Herberstein polkovnik v Križevcih, kjer je služboval do leta 1669. Ob enem je bil nekaj časa namestnik velikega generala slavonske Krajine grofa Valtera Lesliea ter postal tako neodvisen zapovednik te Krajine.
Kakor vsi predniki Herbersteinovi v zapovedništvu varaž-dinske Krajine, tako je imel tudi on ves Čas svoje službe mnogo opraviti z vlaškimi naseljenci v teh krajih. Vlahi so mislili, da so po svojih pooblasticah v vsakem pogledu slobodni in neodvisni in da smejo delati vse, kar jih je volja. Posebno so še Vlahi odrekali pokornost stotnikom v Koprivnici, Križevcih in Ivaniču. Pr\'i odpor jc bil tedaj nanicrjen ravno proti onim, ki so jim tedaj izposlovali pooblastice. Po navadi je sodil v pravdah v prvi stopnji veliki knez stotnije, odkoder se je prizivalo na krajiško sodišče in potem na polkovniško.') Lc tega niso hoteli Vlahi na dalje priznavati, nego so zahtevali in trdili, da mora veljati, kakor razsodi veliki knez. V javni skupščini so oni svečano izjavili, da ne priznavajo sodbenosti .stotniške, da zahtevajo za sebe va.si I.jubljano in .lugovec, vlast škofa zagrebškega, pa da se odstranijo katoličani iz Trojstva, kjer je stala starinska katoliška cerkev, katero je bil pred nedavnim izročil general Herberstein katoličanom.^ Veliki knezi so hoteli naseljevati nove Vlahe iz Slavonije in Bosne, kar jim je pa izpodbijal Herberstein s pozivom na pooblast, po kateri jim je to pravo jasno za-branjeno. Določilo pooblasti, da si mora vsaka vlaška vas med Savo in Dravo iz\'oliti kneza (starejšino), si je razlagal vladika Stanisavljevič tako, da je ves zemljiški prostor med Savo in Dravo podeljen staroverskim doseljencetn; zategadelj so se oni protivili novim naselitvam katoličanov okoli Čazme pri Ivaniču, pa se radi tega pritožili cesarju Leopoldu I. in bojnemu svetu v Gradcu. Za narodno vojsko so zahtevali Vlahi posebne častnike, kakršni so bili v j<ariovški Krajini, pa jim tega ni dovolil Herberstein, češ da bi vsied take nove razdelitve voj-vodstva nastal nered, a razen tega da že pri obstoječih konjiških četah ni dobiti nastavnikov, pa da bi postalo tako tudi v narodni vojski. Knez Osmokruč je tožil Herbersteina tudi radi osvojenja trdnjave Belovara, kamor so hodila eno za drugim štiri vojvodstva iz okolice na stražo. To je storil Herberstein v sporazumu z obristlajtnantom Makaroni radi varnosti, ker so Vlahi kradli krščansko deco ter jo skrivaj prodajali Turkom. Tudi sta naseljevala oba zapovednika po vaseh okoli Belovara rajše katolike nego Vlahe, ker so bili ti nezanesljivi.') A da se
') R. Lopailč. Spomenici hrvatske Krajine. 11. str. 317. R. LopaSie. Spomcnici hrvatske Krajine. II. sti. 319. Lx>paSič. Spumcnid hrvatske Krajine. II. str. 330.
'> R ') R.
Ivan Sleklasa: Ivan Josip Hcrbcrstdn.	79
K — ---
trgovina z deco iic nadaljuje, je postavil Merberstein v Bclovaru katoliškega stotnika, da zabrani to nedostojno ravnanje. Zato je dobil ta častnik malo generalske zemlje okoli mesta, in Vlahi so od zdaj še huje režali na generala, čeravno so imeli zase še preveč zemlje. Na tožbo Vlahov proti Herbersicinu, da on zagovarja samo onega, ki ga obdaruje, in da podeljuje službe po odkupu, je on priznal, da je dobival neznatne darove od novih služabnikov, ali da na to ni silil nobenega. Slobod-nemu naseljevanju brez dovoljenja krajiških stotnikov .so se protivili krajiški zapovedniki že zaradi tega, ker bi na ta način oni mnogo izgubili od svojih dohodkov, kajti bila je navada, da je dajala spočetka vsaka nova hiša, kesneje pa po tri vkup enega vola, ki je bil vreden komaj 5 do 6 tolarjev. Herberstein je branil to navado, češ da so častniki zaslužili la dar, ker so opravljali mnogo težavnih služb ter bili po cele tedne odsotni od doma. Sploh pa je bilo mnogo takih ovadb in tožb od Vlahov, katerim so se pridružili tudi razni malopridneži iz pro-vinciala, posebno pobegli kmetje.')
Največ so podpihovali Vlahe na odpor njihovi duhovniki. Omenili smo že, da sta bila le pna dva škofa Vratanja in Maksim Predojevič privržena uniji, a vsi drugi nasledniki pro-tivniki. A ker je Herberstein hotel Vlahe s silo pounijatiti, so ga še posebno mrzili. Vladika Stanisavljevič je javno trdil, da imajo Vlahi pravico do vse zemlje med Dravo in Savo in da .so tudi v verskem pogledu popolnoma neodvisni. Naravno je bilo, da so postajali Vlahi vedno bolj predrzni tudi nasproti katoliškemu prebivavstvu. Upirali so se plačevanju propisanih davkov svojim vlastelinom ter zahtevali zase le take sodnike, ki so bili njim povoljni. Da dosežejo svoj cilj, so se prav pogostoma zbirali in dogovarjali, na kakšen način bi mogli izvesti svoje osnove. Iz takih skupščin so dohajale do predstojnikov tožbe, ki so bile po navadi neosnovane. Takih tožb je bilo vedno več, čim bolj je Herberstein opazoval njihovo delovanje. Protivil se je pa prav odločno, da se Vlahi zbirajo na skupščinah, kar je bilo tudi po propisih zabranjeno. V narodu je vedno bolj vrelo, tako da je že snoval namestni general in veliki stotnik v Križevcih grof Ivan Jakob Oaller (1648—1669) v družbi s Herbersteinom, kako bi se pomnožila vojska po trdnjavah, da se zatre vsak odpor in da se kaznijo nemirniki. Obema se je pridružil tudi še grof Honorij Traut-mansdorf, včliki stotnik v Koprivnici (1652—1665).^
Med tem je prišlo do volitve novega škofa po smrti Sta-nisavljeviča. Za to čast sta se borila arhimandrit Kordič in mnih Gabrijel Miakič. Hudi prepiri so se vneli med narodom.
') R. LupaAič Spomcnici linalskc Krajine II su. 320. »} R. LopaäW. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 3M-316.
Herberstein je odločno zahteval, da se izvoli za vladiko zanesljiv človek in dober duhovnik, ki bo branil unijo do skrajnosti. Njegov predlog je bil na dunajskem dvoru sprejet. Za Gabrijela Miakiča sta bila ban hrvaški Nikolaj grof Zrinjski in general varaždinski Valter grof Leslie (1651—1662), pa sta ga tudi priporočila na dunajskem dvoru za to čast. Cesar potrdi zares Miakiča za vladiko. Da ni uspel Herberstein s svojim predlogom, je bil največ kriv general Leslie, ki je sporočil na Dunaj, da bi se mogli Vlahi pobuniti ter bi se utegnili ž njimi zdražiti celo vsi staroverci do Moskve, in da bi se slednjič moglo celo zgoditi, da sc vsi zedinijo s Turki. Na ta način bi .se izcimila velika vojna, ako se ne dü Vlahom vladika po njihovi želji. Kordič se je tej izvolitvi uprl in se sam proglasil za vladiko; s tem je seveda provzročil med verniki mnogo nemira, zato so ga tožili sodniki iz Križevcev, Koprivnice in Ivaniča radi slabega njegovega življenja, da dela med mnihi in verniki zdražbe, da je bil že več let zaprt, da je iz temnice pobegnil, )a da ga je treba .spet zapreti.') Ta tožba pa je bila bržkone e ogovarjanje, ker jim je bil Miakič kot odločen Vlah in samo na videz za unijo vnet mož bolj po volji. Zato so ga tudi Vlahi vrlo cenili, in njihovi vojvodi so ga priporočili I. 1662 meseca septembra zagrebškemu škofu Petru Petretiču; čudijo se v svojem pismu, zakaj Petretič brani njihovemu vladiki, da se poda k patriarhu, kajti kako bi on mogel biti po njihovem zakonu vladika, ko se ne bi podal tjakaj po starem običaju in zakonu. Vlahi so tedaj smatrali Miakiča za pravega vlaškega vladiko, in vendar je on izdal revers o tem, da bo ostal veren rimski cerkvi, priznavši na Dunaju vse pogodbe, katere je priznal tudi njegov protivnik; samo na to se ni dal pregovoriti, da bo neodvisen od patriarha srbskega. Za škofa z naslovom vratanjskega ga je slednjič posvetil neki metropolit iz Moldavije, a potem je prisegel nadškofu ostrogonskemu ter bil potrjen potem tudi v Rimu. Pri vsem tem pa je bil Miakič očiten protivnik unije. Herberstein ga je dobro poznal, pa je bil za to odločen protivnik njegovega imenovanja za vladiko. Zagrebški škof Petretič je sporočil cesarju Leopoldu I. o Miakiču, da je trdovraten staroverec in da se norčuje iz katoliške vere, katero Vlahi imenujejo rimsko, a katoličane Rimljane, o sebi pa zatrjujejo, da so pravi kristjani. -) Leta 1666 in 1667 je bil Miakič zapleten v upor vlaški proti generalu Leslieju in stotnikom v varaždinski Krajini, kjer je narod podpihoval na tajnih skupščinah na upor proti oblastim, katere so mu bile na potu pri njegovih osnovah. Ko je upor izbruhnil, je Miakič pobegnil
R. Lopašič. Spomcnid hrvatsi<c Krajine 11. sti. 315.
') Pismo Skufa PctrcUča od 20. junija I. 1667 v iiaditi<ofijskem arhivu. Ildes. Tom. Xl. štev. 153.
Ivan Stcklasa: Ivan Josip Hcrl>cr5tcin.	81
ter prepustil vznemirjeni narod žalostni osodi. Podal se je v Rim ter ostal na tujem, dokler ni bil upor zadušen.
Cesar Ferdinand II. je podelil med drugimi pooblasticami Vlahom v varaždinski Krajini to, da si smejo v treh vojaških zapovedništvih v Koprivnici, Križevcih in Ivaniču voliti v^likejja sodnika in osem prisednikov, katere potrdi general, a tudi lahko dovoli, da se iznova potrdijo. Iz te svobode pa so si ti sodniki prilastili toliko pravic, da so preziraii vse oblasti ter si domnevali, da so oni edina oblast v vsem. Zato je prišlo leta 1666 do upora. Takrat je Osmokruč, bivši križevski .sodnik (v Koprivnici in Ivani<?u ga ni bilo), zatrjeval, da ni podložen niti generalu niti polkovniški sodniji, nego samo cesarju, pa da je poglavar in zapovednik Vlahom; zatorej je odpovedal vsako poslušnost in ravnal po svoji volji, prisvajal zemljo med Dravo in Savo za svojo, pa zato s Hrvati, na.seljenimi v teh krajih, ravnal kot z robovi, zbiral Vlahe, kjer je hotel, ni sodil po statutih, nego dal pravico onemu, ki ga je bolj nadaril, mesto 8 prisednikov jih je imel kar 30, katere je izvolil narod, a od oblasti potrjenih ni priznaval. Delal je vse po svoji volji.')
Najhujši vodja upornikov je bil poleg Osmokruča Nikolaj Vukovič, ki je bil izvoljen za velikega kneza v Ivaniču, a ga general ni hotel potrditi. Vukovič si je prisvajal velike zasluge, toda Herberstein mu jih ni hotel priznati, nego ga je imel na sumu kot glavnega lopova in tata, ki je pribežal v te kraje iz Otočca, odkoder je moral pobegniti radi svojih zločinov. Proti nameščenju takih ljudi se je Herberstein vselej odločno uprl. a pri tej priložnosti še posebno, ker je bilo znano, da je bojni svet odločno zahteval že davno poprej, da se Vukovič kazni najostreje. -) Tudi koprivniški veliki knez Ilija Romanič ni bil od oblasti potrjen, a službeni spisi pravijo o njem, da je bil velik prostak in da se je sam vrinil za kneza.
Ti trije uporniki, podpirani od Miakiča, so si hoteli prisvojiti v varaždinski Krajini vso oblast nad tamošnjim narodom in zemljo med Dravo in Savo. Zahtevali so od vojaških poglavarjev, da se krajiška služba ne prodajaj za denar, marveč deli po zaslugah, da se plen, ki ga zaplenijo Vlahi, prepusti le njim, in da se jim puste njihove stare pravice in posestva. ') Ker se oblasti na le zahteve niso ozirale in je velik del vla-škega prebivavstva ostal miren, je začel Osmokruč s svojimi privrženci tlačiti narod ter ga siliti na upor; toda zdaj se je narod vzdignil proti njemu ter si izvolil nekega Vukosana za protikneza, kateremu je bilo naklonjeno tudi vojaško zapoved-ništvo. Na ta način se je narod razdelil na dva protivna tabora.
') R. lopailč. Spomenici hrvatske Krajine. II str. 322.
') R. I.opašič. Spomcnici lirvatskc Krajiiic. II. str. 320.
) R. Lopaält Spomenici lir\atskc Krajine. It str. 315.
Ostnokruč ni priznal Vukosana, in ker ni hotela nobena stranka popustiti, je potrdil Herberstein Vukosana, Osmokruča in njegove privržence pa je dal zapreti. To je seveda narod silno vznemirilo. 24. aprila I. 1667 nastane očiten upor proti siotnikom in posebej še proti velikemu stotniku Herbersteinu, kot upravitelju varaždinske generalije. Privrženci Osmokrucevi se zberejo oboroženi v velikem številu ter napadejo mesto Križevce, kjer zahtevajo, da se izpuste zaprti njihovi poglavarji, če ne, pa bodo požgali in poplenili vse po okolici. Upornike sta hujskala najhuje brat in bratranec Osmokručev. Prvi je bil župnik ter je v zvezi z mnihi in vladiko imel velik vpliv v narodu. Ona sta vzdignila na orožje Vlahe, ki so ujeli Vukosana in nekoliko njegovih prijateljev ter jim odrobili glave. Po krajini pa so razširili glas, da bodo ubili vsakega, kdor se jim bo protivil.')
Osmokručevih privržencev se je zbralo iz same križevske stotnije več nego 1500 mož, a poklicani sta bili na pomoč tudi koprivniška in ivaniška stotnija, da gredo osvajat Križevce, kjer je takrat prebival Herberstein.
Toda tudi Herberstein ni miroval, in kakor je bil spreten, smel in domiseln, je hitro zbral do 3500 katoliških Hr\'atov in nekoliko vernih Vlahov, katerim se je pridružilo še 500 škofovih vojakov iz Ivaniča in Dobrave. S temi četami udari Herberstein na upornike ter jih pobije popolnoma na roviškem polju blizu Križevcev. V osmih dneh je bilo vse očiščeno od upornikov, vse poplašeno in pomirjeno. Herberstein je dobil v roke vodje, ki so zdaj izgubili svoje glave po polkovniški obsodbi na tistem mestu, kjer jo je bil izgubil Vukosan. Med obglavljenci je bil Osmokruč in oba velika kneza Vukovič in Romanič.
Upor je bil zadušen. Huda tožba se je vzdignila proti vlaškim mnihom, a posebno še proti vladiki Gabrijelu Miakiču. Herberstein jim sploh ni nič zaupal, a poznal jih je vrlo dobro. Kajti še pred uporom se je izjavil o njih v svojem odgovoru proti ovadbi glavarjev vlaških v varaždinski Krajini, češ da jim on dela krivice in da jih preganja, takole: .Oni so na videz janjd, a v resnici volki, ki so nevarni, kar se bo v kratkem pokazalo." Poslednji upor je potrdil to izjavo. O
Herberstein je hotel zdaj na vsak način odstraniti Miakiča ter postaviti za vladiko zvestega unijata. Da uredi vse zadeve na Krajini po dogovoru viših oblasti, se poda Herberstein 1. 1668 na Dunaj. Tukaj je razjasnil natančno tedanji položaj na Krajini vplivnejšim osebam na cesarskem dvoru, posebno tedanjima ministroma Vajkardu Turjaškemu in Lobkovicu ter svetniku MOllerju. Pri tej priložnosti je predložil Herberstein,
') R. l-opaSlč Spomenici hrvatske Krajine. 1! str. 322 - 324.
») R Lopašič. Spomenici hrvatske Krajine. II. str. 317-322. Ta odgovor je pisal Hcrbersieln v Križcvcih 14. junija I. 1666.
Ivan Stcklasa: Ivan Josip llcrberstcln.	83
da sc pooblastite Vlahov spremenijo ter nič več ne volijo vlaSki knezovi. S cesarskim odpisom od 20. decembra I. 1668 so se pooblastice zares predrugačile, vendar s to opombo, da se le te ne tičejo Vlahov, naseljenih po cerkvcnih posestvih, zemljiščih vlastelinov in staroselcev Slavoncev. Volitve starejšin kakor tudi sodnijske razprave so bile dovoljene po novem pravilu samo v mestih pod nadzorom častnika. Slednjič je bilo zabranjeno tukaj vsako daljnje naseljevanje iz Turške brez dovolitve oblasti. Ti novi štatuti so bili sestavljeni že 14. aprila 1. 1667 na Dunaju bržkone po nasvetu samega Herbersteina.') Obenem so se pomnožile posadke redovite vojske po trdnjavah, a Vlahom so se določila stalna prebivališča z grožnjo, da bodo izgubili vse svoje pooblastice, ako samo še enkrat prekršijo mir. .
Teže je bilo napraviti red v cerkvi. Ko se je Herberstein podal na Dunaj, se je vrnil Miakič iz karlovške Krajine, kjer je po svoji vrnitvi iz Rima živel, zopet v Marčo. A položaj se je zdaj popolnoma izpremenil. Upor je bil zadušen, in od viših oblasti se je zahtevala stroga pokornost krajišnikov v vsakem pogledu, pa tudi v verskem. Vladika Miakič je uvidel, da zanj ni rešitve, če se ne oklene unije. Zato je pisal že 19. avgusta 1. 1668 iz Marče zagrebškemu škofu Martinu Borkoviču, ,da ni imel priložnosti pokazati donacije na škofijo, katero je dobil od cesarske svetlosti," a škofu je obljubil, „da pride o Kraljevem <20. avgusta) za procesijo, ako Bog dä zdravje, pa bo videlo vaše gospodstvo, kakšno ljubezen in prijateljstvo hoče imeti. Glede procesije, ki se opravlja o Kraljevem, se trdi, da je hodil neki škof k tej procesiji, zakaj ne bi tudi Miakič, ako je volja vašega gospodstva. Povsod sem hodil na procesije, kjerkoli sem bil, tudi v Rimu in povsodi, zakaj ne bi tudi tukaj hodil. Znamo, da je ena vera, en Bog."^
Toda vse to laskanje škofu zagrebškemu ni nasproti Miakiču nič pomagalo. Herberstein je delal proti njemu, ker ga je dobro poznal, kako je nezanesljiv. Toda ravno, ko se je Herberstein najbolj trudil, da ga odstrani iz varaždinske Krajine, in da zopet oživi prava unija, zadene 28. aprila 1. 1669 smrt tedanjega kariovškega generala (^ofa Herbarda Turjaškega. Na njegovo mesto pride že 9. junija istega leta Ivan Josip Herberstein, za katerega se je bil zavzel najodločneje minister Vajkard Turjaški. Novoimenovani general ni dolgo ostal v Karlovcu, ker se je moral povrniti v varaždinsko Krajino radi preiskave proti vladiki Miakiču. Na škofovem posestvu v Gradcu pri Križevcih je imel Herberstein zborovanje s stotniki varaždinske Krajine in z zagrebškim škofom Martinom Borko') R. LopaSič. Spomenici hrvatske Krajine. 11, sir. .'»4—332.
') Epist. Tom V. — Miakič se jc podpisoval: Episcopus Valacorum in Croatia sub corona suae .Majestatis.
vičem, o čemer je sporočil bojnemu svetu na Dunaj.') V hudi stiski in borbi za svojo Čast se je naslonil Miakič na Nikolaja in Pelra Zrinjskega, ki sta mu bila mnogo pomogla do Škofovske časti. Vlahi so ju zato tudi cenili kot svoje vojvode in zaščitnike. A ko se je pripravljal Peter Zrinjski na upor, so nagibali Vlahi na njegovo stran in tudi Miakič se je nahajal v njegovem taboru že iz sovraštva proti generalu Herbersteinu, najhujšemu zatiravcu staroverskih Vlahov. Preiskovalni spisi opisujejo vladiko Miakiča kot javnega upornika in protivnika cesarskih interesov na Krajini. Pisatelji o krajiških zadevah pripovedujejo o njem, da opravičijo in operejo Vlahe nezvestobe proti cesarju, da so ga sami njegovi duhovniki živega zazidali radi nezvestobe nasproti svojemu vladarju. O Tolmačiti si imamo stvar tako, da je to pripovedovanje nastalo, ker je Miakič prišel kot politični kaznjenec med zidovje temnice v Schottenwienu pod Semeringom in na Schiossbergu v Gradcu. Še prej nego so krajiški zapovedniki dobili zapoved, da ulove Petra Zrinjskega in Frana Frankapana, se je bilo sklenilo pri dunajski vladi na svet generala Herbersteina, da varaždinski general grof Ferdinand Ernest Breuner (1665—1673) pokliče k sebi na obed vladiko Miakiča ter ga potem zapre in odpravi v Gradec, a na njegovo mesto da se postavi za škofa pravi in odkritosrčen unijat.'') Ker pa na ta način niso mogli Izvabiti Miakiča v zanjko, ga je kesneje ujel sam Herberstein, o čemer je sporočil on že 10. novembra 1. 1670 iz Kariovca ministru knezu Lobkovicu in predsednik bojnega sveta v Gradcu 5. decembra 1670 dunajskemu dvoru, kar je bilo cesarju Leopoldu posebno drago. ^) Sploh so z Miakičem oprezno ravnali, dokler nista bila ujeta Peter Zrinjski in Fran rrankapan, ker so se bali Vlahov, ki so bili privrženi Zrinjskemu. S početka so Miakiča celo vabili na cesarsko stran ter mu nudili nagrade. Kesneje so krajiškim zapovednikom naložili, naj ga ne preganjajo, samo da se Vlahi ne pobunijo. Slednjič so zapovedali Miakiča ujeti, če pa nastanejo med Vlahi radi tega nemiri, naj se izpusti. Nasvet Herbersteina, naj se Miakič zapre, se je izvel šele tedaj, ko se upornikov niso nič več bali. Miakič je žalostno končal svoje življenje v temnici na Schiossbergu v Gradcu, kjer jc živel še 1. 1686.
■) Epist. Tom. V. v nadikofijskcm arhivu Pisma Herbersteina so «d 9. septembra, 3, oktobra, 8. oktobra in 31. decembra I. 1669.
») Med drugimi: Pr. Vaniček. Spczialgcschichtc der Milltärgrenzc. I. Band. Wien. 1875. str. 379—3t$0.
•) Pismo dvornega svetnika Mitlicrja škofu Borkoviču od 9. februarja I. 1670. Epist. Tom. V.
♦) Acta conjurationem bani Petri a Ztinio et com. Fr. Frangepani illustrantia collegit Dr. Fr Rački. Edidit academia sumptus pracbentc i lius excellenti&simo protectore. Zagrabiae 1873. str. 394.; — Epist. Tom V.
Ivan Stcklas.i: Ivan Josip Hcfb«rstcin.	85
Po posredovanju generala Herbersteina in po dogovoru z glasovitim kardinalom in tedanjim dunajskim nadškofom Leopoldom Koloničem, potomcem stare hrvaške rodovine iz Bihača, so svetniki na Dunaju in v Gradcu mesto Miakiča izvolili za škofa Pavla Zorita, gojenca hrvaškega kolegija v Bolonji, ki je bil na glasu kot učen duhovnik, pogumen mož in goreč za versko edinstvo med iztočno in rimsko cerkvijo. Zorič je bil imenovan za škofa svidniškega za ves narod iztočnega obreda od Drave do morja. V Rimu, kamor je prišel Zorič meseca junija I. 1671, so mu dali tudi še naslov platen-skega (bržkone plaščanskega) škofa.')
Generalu Herbersteinu se je z izvolitvijo Zoriča za uni-jatskega škofa izpolnila vroča želja, in zdaj se je odločil, da bo pri izvrševanju unije pomagal Zoriču brezobzirno in neusmiljeno proti nasprotnikom, kajti sodil je, da so dovoljena zato tudi najstrožja sredstva, samo ako so koristna verskim interesom, in da so dolžni posebno duhovniki porabiti vso strogost, da se pridobi katoliški cerkvi^ čim več privržencev. Herberstein je pokazal pri tem delu vso svojo odločnost. Zoriču so se namreč silno uprli Vlahi v varaždinski Krajini. Staroverce je razsrdilo, ker so Miakiča ujeli in zaprli, a morda bi se bilo kmalu vse pomirilo, da jih ni podpihoval na upor arhimandrit Simon Kordič, ki jc bil poprej tekmec Miakičev ter sam obljubil marsikaj storiti za unijo, če postane škof, posebno še, da bo skrbel za unijatske duhovnike. Kordič je vznemiril vlaški narod tudi po karlovški Krajini. Najhuje so se protivili Zoriču lepa-vinski mnihi. Na škofov poklic niso niti prišli pred njega, nego so mu sporočili, da naj se odreče vseh novotarij, če ne, da so oni pripravljeni prej izgubiti svoje glave, nego priznati za poglavarja rimskega papeža. Istočna cerkev ima štiri patriarhe, pa ako bodo prisiljeni papeža priznati, bodo sprejeli rajše tudi samo latinsko vero. Mnihi so začeli odločno med narodom delati proti Zoriču.') Zoriču so oponesli Vlahi, da ni bil poprej mnih. Radi tega ga ni priznala za škofa sinoda, ki jo je bil sklical po cesarski zapovedi vicegeneral grof Ferdinand Traut-mansdorf v Križevcih (1670—1684).^) Dogodili so se hudi in grdi izgredi ter pohujšanja večidel vsled podpihovanja mnihov. Upor pa so kmalu zadušili z orožjem, a kolovodje je kaznil
') Dr. Fr. RaCkI. AcUi conjuratlonem ... str. 76-79; 141; 164; 187; 222; 394; — R. LopaJič. Poviest grada Karlovca. str. 155.
') Pismo Hcrt)c}stcinovo Škotu Borkovlču od 7. avgusta I. 1673 „traxit Dcus, ut et obdiirata corda Vallachorum ct Callugcrum adhuc in tencbris haercseos vagantium celcbrationc S. Alexy Anita ad meliorem pertrahantur lidcm et obedientiam, ad quam salubrcm intcntioncm Pcrsonac ccdesiasticae severius manus applicarc deberent." R. LopaSič. Poviest grada Karlovca. str. 20U.
•) Pismo Zoriča Borkoviču od 9. marca I. 1672, Eplst. Vol. VI.
«) Valvasor. Vil. sti. 483.
general Hcrberslein brezobzirno in strogo, kakor je bila njegova navada in kakor se je bil že poprej zagrozil. Štimajst mnihov, večidel iz samostana lepavinskega in gomirskega, je zaprl Herberstein, in ko so jih obsodili na galeje (ladje), jih je dal odpeljati I. 1671 na otok Malto na galeje. Malo kesneje so poslali v robstvo na Malto tudi predstojnika iz samostana gomirskega, ki ga je držal Herberstein dolgo časa pred tem zaprtega v Karlovcu.') Dasi so ti pregnanci prosili papeža in ruskega carja, naj se zavzemata za njih, da se rešijo sužnosti, vendarle niso bile uslišane njih prošnje, — in morali so končati svoje žalostno življenje v progonstvu. Vsaj se da jim kazni niso nikdar odpustili in da se niso povrnili v svojo domovino. Da njih prošnje na papeža niso bile uslišane, je skrbel sam Herberstein, ki je pisa dvorski kancelariji, naj se sporoči papeževemu nunciju, da nima moči priziv proti obsodbi posvetne oblasti, ki je nadležno sodila hudodelnike (mnihe). Še I. 1677 so pisali mnihi iz prognanstva svojim dnigom v Lepavini in Oomirju ter so se potožili, da so jim obrili brade in postrigli lase, da jih je šest na galejah, a štirje da nosijo kamen za zidanje trdnjav malteških. Od nikoder ne dobe niti pomoči niti tolažbe. Samo predstojnik samostana sv. Pavla na Sv. gori (Atosu) jim je sporočil, da naj potrpe ter ostane o verni. Štiri mnihe je pobrala kuga I. 1676, ki je takrat iiudo razsajala na Malti.^ Ko se je Herberstein spravljal leta 1677 na pot na Malto, kar se sicer takrat ni izvelo, se je izjavil, da mu je žal, da ni mogel s seboj odpeljati šc nekoliko takih hudobnih mnihov, ker bi se tako cerkveni kokolj hitro zatrl.')
Herberstein je nagovoril Zoriča, da se je podal meseca oktobra I. 1672 v karlovško Krajino na cerkveno vizitacijo. General Herberstein ga je sam spremljal po Krajini, zatorej se je izjavil škof Zorič javno, da mu bo pomagal pri njegovem delu Bog, blažena Devica in general kariovški (Deus, beata Virgo et Comes sint mihi). Zoriču je ostal Herberstein zvest zaščitnik prav do njegove smrti.')
Zorič je hotel na tej vizitadji pomiriti Vlahe v kariovški Krajini. Posebno so se tožili Vlahi prek Kapele na Zoriča radi cerkvene službe in prepovedi svetih zakramentov. Kordiča so
') Pisma Hcrbcrstcina od 1, novembra 1672 in od 28. marca 1673. Epist. Tom. VI.. VII.
») Pismo Zoričcvo Boritoviči od 1, avgusta 1677. — Epist. Vol XI.
') Pismo Herbefstcina Borl<oviču od 13. januarija 1677: „optarcm equidcm, ul numcrum conim pcn-crsorum caliigerorum ad triremos condem-natorum (si qui liujus farinac supcrcsscnt) mccum dnccntiiim multiplicarc valercm, zizania enim ccclesiae tempestive eradicanda". R. LopaSič. Povicst grada Karlovca, str. 200.
•) Pismo Zoričcvo na Borkoviča. Bpist. Vol. VI.; Pismo Herbersteinovo Bofkoviču. Epist. Vol. XII.
Ivan Steklasa: Ivan Josip Herberslein	87
obdolžili, da podpihuje bihaškcga pašo, naj udari na karlovško Krajino. Tega zares pokvarjenega človeka so ujeli I. 1675 in odpeljali v temnico v Varaždin.')
Lepavinski mnihi so ostali trdovratni nasprotniki Zoričevi. Sovraštvo je bilo tako veliko med njimi, da so mnihi rajši volili Turke nego li kristjane rimske vere. Mnihi so pobrali vso zlato in srebrno posodo v Lepavini in obleko škofovo, ter so vse to odnesli v Pakrac, kjer so se poturčili.^ Zoriču je ostal privržen samo samostan marčanski, kjer je živelo nekoliko mnihov in duhovnikov in v okolici prav malo starovercev. Toda tudi v Marči ni imel mira pred svojimi nasprotniki, ki so prežali nanj povsodi ter ga hoteli ubiti.') Valvasor pripo-veda, da je škof stanoval v nekem zvoniku ter vsak večer potegnil za seboj lestve. In vendar se je neki lopov popel do njegovega ležišča ter nanj ustrelil, a ni zadel njega nego samo njegovo podglavje. 25. maja 1. 1678 so napali razsrjeni škofovi sovražniki Marčo, ko ni bilo Zoriča doma. Uporniki so prodrli že na dvorišče samostana. Ko je to opazil neki star mnih, je začel zvoniti plat zvona, kar je privabilo bližnje kmečke sosede na pomoč.
Zorič je bil celo svoje življenje odkritosrčen in pogumen branitelj cerkvene unije ter je prenašal potrpežljivo vsa preganjanja svojih sovražnikov. On je pravi utemeljitelj križevske škofije za unijate. Pavel Zorič je dokončal svoje težavno a delavno življenje v marčanskem samostanu 23. januarja leta 1685, ravno ko se je bil povrnil truden in bolehen z Dunaja.
II.
Ivan Josip Herberstein karlovški general in upor Zrinjskofrankopanski.
Od vseh 27 karlovških generalov sta bila samo dva Hrvata, in sicer: Jurij Lenkovič (1593—1601) in Vuk Krištof Frankapan (1626—1652). Politiko dunajskega dvora naproti Hrvatom smo opisali že na drugem mestu, posebej še borbe za karlovški generalat po smrti Vuka Krištofa Frankapana, ko je ta generalat dobil Herbard X. Turjaški s posredovanjem svojega brata Ivana Vajkarda, pr\ega cesarskega ministra. Od tega časa (I. 1652) sta ostala Nikolaj in Peter Zrinjski zakleta sovražnika Herbardu X. Turjaškemu, a seveda tudi dunajskemu dvoru.')
') Pismo Zorida Borkoviču od 8 marc.i 1673. — Epist, Vol, Vil. in Vol. IX-
•i Omnes Tiircismiim drncgata fidc chrisHana scquentur. R. Lopatic. Povicse grada Karlovca, str. 156
>) Valvasor. VII. sir. 483.
•) Herbard X. TuijaSki Zbornik znanstvenih In poii^niii spisov. I/dala .Slovenska Matica.' Zv. III. str 99 II».
Peter Zrinjski seveda pri vsem tem ni opustil borbe za generalat i<arlovši<i, marveč se je trudil na vse načine, da si ga zagotovi še pred smrtjo Herbarda X. Turjaškega; zato je iskal zveze na cesarskem dvoru z diplomati, posebno še s tedanjim francoskim poslancem Gremonviile-om.') Tudi z ministrom V. Lobkovicem si je dopisoval zaradi karlovškega generalata, ter zahteva! zapovedništvo v hr\'aški Krajini,-) ko je bil Herbard X. Turjaški že mrtev. Toda Peter Zrinjski ni uspel, kajti že 8. junija 1669 je bil imenovan za karlovškega generala Ivan Josip grof Herberstein. Huda je morala biti borba za to mesto, a zmagali so protivniki Petra Zrinjskega in sploh Hr\'atov, kajti tudi Frana Krištofa Frankapana niso hoteli na Dunaju sprejeti za generala, dasi ga je priporočal sam papežev poslanec.^) Benečanski poslanec Marin Zorzi poroča odkrito, da je dobil Herberstein karlovški generalat ravno s posredovanjem ministra Ivana Vajkarda Turjaškega, samo da se osveti Zrinjskim.^)
Imenovanje Herbersteinovo za velikega generala in zapo-vednika hrvaške Krajine je bilo za celo Hr\'aško osodepolno. Ne samo, da so bili s tem užaljeni iznova vsi Hr\'ati, ker so morali gledati, kako se gazi neprenehoma ustava in krši ce-lokupnost hrvaške kraljevine, nego je to še posebno hudo zabolelo Petra Zrinjskega, ki se je nadjal, da dobi to važno mesto kot najsposobnejši vojskovodja onega časa. In če pravično sodimo, je bil zares Peter Zrinjski najbolj vreden te časti, saj je služil od svoje mladosti kot zapovednik žumbcrškim Uskokom, kot stotnik ogulinski in podgeneral v Karlovcu,') pa se vrluitep odlikoval s posebnim junaštvom in izkustvom spretnega vojskovodje, katerega slava se je bila raznesla po celi Evropi. Čeravno je bil Peter Zrinjski že od prej gorak tedanji dunajski vladi, ki mu je stiskala že tako nesrečno domovino ter gojil osvetljive namere proti njej in snoval na veliko o bodočnosti svoje rodovine, je vendar neverjetno, da bi se bil tako silno razsrdil ter se slednjič očitno vzdignil
') Monumenta spectnntia lilstoriam Slavorum meridionalium edidit acadcmia scicntiarum cl artium Slavorum meridionalium. Volumen XIX. Zagrabiae. 1888.
Ada conjiirationem Petri a Zrinio et Francisd de Frankopan nec rion Francisci Nadasdy illustrantia (16«>3—1671). E tabulariis gallicis desumpta redegit Dr. V. Bogiäii Edidil acadcmia scientiarum et artium Slavorum meridionalium Zagrabiae 1888. str. 3.
•) Dr. Fr. RaCki. Acta conjurationem____str. 35. Pismo Petra Zrinjskega Lobkovicu iz Prc5ova 4. maja 1669 in porofilo bcncfanskega poslanca Marma Zorzia benečanski vladi od 25. maja 1669.
») Dr. V. Bogišič. Acta conjurationcm . .. Poročilo papeževega poslanca z Dunaja od 23. junija I6ti9.
•) Dr. Fr. Rački. AcU conjurationcm... str. 36 -37. Poročilo iz Medlinga od 8. junija 1669.
») Dr. V. BogiSič. Acta conjurationcm . .. str. 25.
Ivan Stckiasa: Ivan Josip hcrbcfsicin.	ft^
proti svojemu vladarju, ko bi mu ne bilo imenovanje Herber-steinovo popolnoma razburilo duše.') Peter Zrinjski je od zdaj še bolj mrzil Nemce, odkar se je začel oholi in predrzni Herbersteiii po svojem prihodu v Karlovec mešati v deželne zadeve hrvaške in celo škodo delati po posestvih Zrinjskega.
Dasi se je Peter Zrinjski družil z ogrskimi velikaši že od začetka ogrske zarote (1666), vendar ni nikdar očitno nastopil proti svojemu kralju, hi ko je bilo na Ogrskem meseca aprila 1. 1669 že vse pripravljeno za upor. in so sami Turki ponudili zvezo Petru Zrinjskemu, jih je on odločno odbil, ker je bil vedno hud protivnik take zveze. On je celo cesarju Leopoldu I. sporočil o tej ponudbi in tudi svojemu drugu in poverjeniku Rottalu. Cesar ga je nato celo prosil, naj sporoči Turkom, kako so kristjani složni in da Turki ne morejo uspeti. Zrinjski je storil to tem rajši, ker se je še vedno nadjal pomoči od krščanskih vladarjev. Kralju francoskemu je pisa s svojim zetom Rakoczyjem, naj jima pošlje čimprej obljubljeno pomoč, češ da je Ogrska v skrajni nevarnosti. Kralj Ljudevit XIV. jima je pa odgovoril 7. julija „naj bosta pokorna svojemu kralju in naj od svoje pokornosti in njegove pravičnosti ne izzivljeta s svojim uporom nebes na osveto, ker bi od tega imel korist samo splošni sovražnik krščanstva." S tem pismom so pretrgane zveze Petra Zrinjskega s francoskim kraljem.O In Zrinjski bi se bil zdaj bržkone pomiril, ko bi bil dobil kar-lovški generalat. Toda na Dunaju so se bali združiti ta generalat z banstvom, češ da bi bil potem Peter Zrinjski vsemogočen na Hrvaškem. In to jc hotel Zrinjski vsekakor ostati.
Ko je bil Peter Zrinjski kmalu potem poklican na Dunaj, da se opraviči zaradi poprejšnje zarote pred cesarjem in ministri, ki ga niso mogli trpeti, je odbil on vsako zvezo s to zaroto, obdolžil pa je Nadažda. Cesar je bil zadovoljen, da se mu Zrinjski ni izneveril, pa se je trudil, da bana pomiri zaradi karlovškega generalata, ki ga je bil medtem dobil Ivan Josip Herberstein. Ban se je sicer na cesarskem dvoru pritajil, a se je povrnil silno zlovoljen na Hr\'aško; na Dunaju ga niso mogli potolažiti, dasi so mu obetali veliko svoto denarja za zameno karlovškega generalata.") Ban je od zdaj mislil na novo osveto. Razmišljal je, kako bi pridobil za svojo osnovo Poljsko, kjer so takrat volili novega kralja. Ker ni uspel s kandidaturo svojega zeta, se je zdaj trudil po svojih pri ateljih, da bi izvolili francoskega kandidata, da bi tako združil Poljsko s Francosko, a potem obe državi v vojski proti Turkom. Tako
')	Dr. Fr. Rački. Acta conjurallonem ... Poročilo bencčanskega poslanca	Zorzia i Dunaja od 22. junija 1669.
') Dr. V. BogiSič Acta conjurationem ... str. 271—272.
■)	Dr. Fr. Rački. Acta conjiirationcm ,.. str. 38—41.
zvezo si jc Želel Peter Zrinjski že spomladi, ko jc bil na severnem Ogrskem, kjer se je povsodi glasno razgovarjalo, da za Ogre ni rešitve brez zveze s Turki.')
Za kralja poljskega je bil izvoljen Mihajlo Višnjovecki, poljski velikaš in prijatelj Petra Zrinjskega. Od vseh dvorov so dohajali nato čestitat novemu kralju. Tudi Zrinjski je poslal do novega kralja svojega poslanca, dominikanca Bariglia, ki si jc pa vzel kot poslanec drugo ime. Zval sc jc abbate Palmerini. V pismu odgovarja Zrinjski kralja od zveze z Avstrijo: „Cesar je slaboumen — pravi v pismu — misli samo na plese in komedije, a ne na kneževska dela in važna podjetja; čisto je odvisen od svojih ministrov, nima nobene lastne volje, finance so mu razsute, kredit pokončan, svet ga prezira, a njegovi podložni ga mrzijo. Ni države, ki bi bila propala tako globoko, kakor je Avstrija. Vse dežele vpijejo za osveto." Kralju ponuja zvezo z Ogrsko in Hrvaško. Ko je prispel oče Bariglio meseca julija v Varšavo, .so bili vsi poslanci raznih držav radovedni, kdo je ta mož, ter so ga imeli za tajnega agenta. Avstrijski )oslancc mu je sporočil, da mu ravnokar odhaja glasnik na )unaj, pa da mu lahko izroči pismo, če ravno želi kaj sporočiti. Bariglio prepričan, da bi poslancc odprl njegovo pismo, odgovori, da on nima na Dunaju nobenih znancev, vendar pa poprosi poslanca, da bi sprejel pismo v Florenco za njegovo mater Katarino Palmerini. V resnici ni živela žena tega imena, a Bariglio je vendar napisal list in ga izročil glasniku. V pismu piše. da ni nade, da bi dosegel cilj svojega potovanja, da bi videl namreč kronanje poljskega kralja, ker se bo isto vršilo šele v oktobru, nego da bo samo poljubil obleko kraljevo ter se potem povrnil na Laško. Tako je javno govoril, da mu je samo to svrha njegovega pota, toda drugi poslanci mu niso verovali. Kdo ga je poslal? To vprašanje je zanimalo vse poslance. Mislili so na papeža, cesarja, kneza Lotrinškega, Lob-kovica. Turjaškega, da mu je morda kateri izmej teh dal kakšno tajno nalogo. Poljski kralj ga je sprejel v tajnem in javnem zaslišanju. V javnem zaslišanju je govoril polovico svojega govora kot zaseben človek ter izražal svoje obožavanje novemu kralju. V tajnem zaslišanju pa je govoril po svojem napotku. Nagovarjal je celo kralja za ženitbo z dansko princcso. Kralj je želel, da se poda Palmerini sam na Dansko, toda ta se je zbal dolgega pota, in da se ne bi med tem zvedelo, da je on poslanec Petra Zrinjskega. .Jaz moram," pravi sam, „izginiti tako hitro kot kvintesencija akvavite.' Palmerini se poda na to zopet V svoj samostan, toda kam, to se ne v^.
Poljski kralj se je zahvalil Petru Zrinjskemu za prijateljske čestitke ter sporočil, da se bo rad potrudil, da se izpolnijo
') T. SmWlWas. Poviest Hnatska. II. str. 176-177.
Ivan Stckiasa: Ivan Jusip Hcrbersicin.	91
želje prijatelja. Barigtia je čakala pod Karpati v Rakoczyjevem gradu Katarina Zrinjska, da pohiti sama, če bo treba, na dunajski dvor ter tam razbije zveze med Avstrijo in Poljsko. Se pred kronanjem je odšla na dvor poljski. Toda na Poljskem je odločevala tudi o ženitbi kraljevi ona stranka, ki je takrat vladala. Mihajlo ViSnjovecki se je kmalu na to oženil z Eleonoro, nadvojvodinjo avstrijsko (v februarju 1670).')
Nezadovoljen in razočaran zbog mnogih svojih propalih nad se vrne ban Peter Zrinjski z Dunaja na Hrvaško, a med tem so se na cesarskem dvoru posvetovali in razpravljali, kako bi pomirili vznemirjeno Ogrsko. Primas Szelepcsenyi je dohajal iznova na dvor ter nagovarjal cesarja in ministre, naj začno čim prej preganjati zarotnike, češ da se na Ogrskem sliši le en glas: podložnik ni dolžan zvest biti svojemu kralju, ki nima ljubezni in očetovske milosti do naroda.-') Že meseca septembra 1.1669 so povabili Nadažda na dvor, da se opraviči, a on je za svoje opravičenje dvoru izdal zveze Petra Žrinjskega s francoskim kraljem iz 1. 1665, ko je banica Katarina Zrinjska v Benetkah z benečanskim poslancen» Bezierom začela prve dogovore. -^) Ministru knezu Lobkovicu so bila posebno draga ta odkritja o zvezi s Francosko, zato je storil vse mogoče, da sprejme cesar Nadažda zopet v milost, da se zve še več in morda še o hujših osnovah Petra Zrinjskega. S tem je pripravljal propast svojemu tekmecu prvemu in vsemogočnemu ministru Ivanu Vajkardu Turjaškemu, ki je bil pridobil cesarja Leopolda 1. za francosko politiko, in sicer zato, da postane kardinal. Nadaždu je Lobkovic pri cesarju izposloval oproščenje. Turjaškemu cesarsko nemilost, a sebi mesto prvega ministra. Ivan Vajkard Turjaški je zadnjikrat sodeloval z Lobkovicem v cesarskem svetu glede ogrskih in hr\'aških zarotnikov 27, oktobra 1669. Nekaj dni kesneje je moral zapustiti cesarski dvor za vselej.*) Peter Zrinjski je lahko zvedel, kaj se godi na dunajskem dvoru, kako pletejo mreže proti njemu njegovi nasprotniki, samo da ga spravijo v nemilost pri cesarju in da se mu za vselej zapro vrata dunajskega dvora. Zdaj je stal na razpotju. Mnogi odlični Turki, s katerimi je bil znan, so mu pripovedovali, kako visoko ga ceni turški sultan, ter so ga nagovarjali, da se sprijazni z njim in z njegovimi svetniki. K temu ga je spodbadala tudi njegova častihlepna soproga, ki je kar kipela od jeze proti Leopoldovemu dvoru, kajti uvidela je, da so Zrinjski predani na milost in nemilost sovražnih Nemcev. Po hudih duševnih borbah se odloči Zrinjski slednjič meseca
') T. Smičiklas Poviest Hnntska. II.. str. 177-178. ') Dr. Fr. Rafki. Acta conjurationcm ... str. 42. ') Dr. V. BogoJif. Acta conjurationem;... str. 239-240. *) Dr. Fr. Rački. Acta conjurationcm;... sir. 49.
novembra I. 1669 ter pošlje stotnika Frana Bukovačkega s pooblastilom in pečatom v Carigrad.')
Peter Zrinjski je snoval že dve leti velike osnove, kako bi sebe in svoj rod povzdignil do časti samostalnega kralja hrvaškega, a zeta svojega kneza Rakoczyja v početku za poljskega kralja, kesneje pa za kneza Erdelja in iztočne Ogrske. -) Benečanski poslanec je nagovarjal Petra Zrinjskega že I. 1664, naj se dä izvoliti za hrvaškega kralja.') Te osnove se je poprijel zdaj ter jo je hotel izvesti s turško pomočjo. Turškemu sultanu je obljubil v to ime letni davek 12.(XX) cekinov. Nadjal se je, da se bo mogel čisto lahko opravičiti radi poslanstva na Turško, češ da ga je odpravil le na korist cesarjevo, kakor se je bil že poprej dogovoril z grofom Rottalom po želji Leopoldovi, da bo poslal svojega človeka k sultanu nagovarjat ga na mir s cesarjem.
Ban Zrinjski se je mogel za vsak slučaj popolnoma nasloniti na oduševljeno bansko vojsko, katera je štela do 4000 dobro oboroženih mož. Vsi stotniki te vojske so bili zavzeti za osnove banove ter so se pripravljali za vsak slučaj. Zrinjski je imel na svoji strani tudi Vlahe na Krajini, ki so bili pod nemškimi generali, a so se uprli večkrat radi raznih cesarskih naredeb proti cesarskim stotnikom, Zrinjski pa so jih podpirali zaradi upora. Kako je general Ivan .losip Herberstein zadušil upor v varaždinski Krajini, in kako strogo je sodil upornikom, smo že omenili, kakor tudi o škofu Miakiču, ki se je trudil, da pridobi Vlahe za upor. Najbližji zaveznik je bil banu Petru Zrinjskemu mladi knez Fran Krištof Frankapan, brat banice Katarine. Tudi on je stopil v vrsto nezadovoljnih precej po vašvarskem miru ter sodeloval z banom tudi pri dunajskih dogovorih 1. 1667. Bil je oduševljen in nežen pesnik hrvaški, poln sovraštva proti Nemcem ter je živo želel, da se jim stre njih gospodstvo na Hrvaškem. Prijateljeval je s tedanjim pa-leževim dvorom, odkoder so prihajale tudi prošnje cesarju .eopoldu I., naj ga imenuje za generala karlovškega. Leopold I. pa je odvrnil papežu, da ne more dati Frankapanu tega gene-ralata, češ da ima tamkaj v bližini velika svoja posestva, pa bi se mogel lahko v onem kraju proglasiti za čisto neodvisnega velikaša. A ko je bil 1. 1669 na prošnjo papeževo vendarie imenovan za velikega stotnika senjskega, so zahtevali poprej od njega izjavo, po kateri se je moral odreči vseh pravic, ki jih je imel njegov rod na to mesto. Knez Frankapan je mogel zbrati na svojih posestvih nekoliko stotin konjikov, ki so po postavi in po stari navadi morali služiti svojemu gospodarju.
') Dr. Fr. Rački. Acta conjuralUmcm ... str. 63.
') Dr. V, Bagišič. Acta conjurationeni... str. 115-117.
•) Dr V. Bogiiič. Acta conjuralioncm ... sir. 5—6.
Ivan Stckiasa: Ivan Josip Herber.stein.	93
Benečanski poslanec poroča 5. oktobra 1. 1669 svoji vladi, da je cesar Leopold i. podelil knezu Frankapanu senjsko veliko stotnijo samo zato, da ga pridobi zase, ker je slutil nemire na Ogrskem in Hrvaškem.')
Peter Zrinjski je računal na pomoč tudi v slovenskih zemljah. Na Štajerskem. Kranjskem in Koroškem je bil narod silno nezadovoljen zaradi velikih davkov, ki jih jc država zahtevala za vojsko. Posebne moči se je nadjal od Štajerske ter je mislil, da ga bo narod sprejel z veseljem kot rešitelja. Tam je imel prijatelja grofa Erazma Tattenbacha, ki je bil vrlo bogat in kot predsednik štajerskili stanov vrlo vpliven. Meseca septembra I. 1667 je obiskal Erazem Tattenbach Petra Zrinjskega v Ča-kovcu, kjer sta si potožila drug drugemu, kako je slaba vlada Leopoldova. Peter Zrinjski je nagovarjal Tattenbacha, naj pristopi k njegovi zvezi. Tattenbach je pristal nato ter prisegel Zrinjskemu, da mu bo zvest do zadnjega dihljeja svojega življenja, in da se bo trudil za njegovo srečo in nakano, četudi bi moral pri tem preliti kri ali izgubili življenje svoje. Za nagrado bi imel dobiti južno Štajersko kot kneževino v obsegu stare celjske grofije. Erazem Tattenbach ni bil posebno nadarjen človek, pa je bil zato bogat, da je mogel o svojem strošku spraviti pod orožje do 5000 ljudi.«) Tako je Peter Zrinjski računal, da bi mogel zbrati do 40.000 mož iz slovenskih in hrvaških dežel. Nadjal se je, da se vzdigne po dogovoru upor na Štajerskem, Kranj.skein in Koroškem, a on bi pohitel s svojimi četami v pomoč ter z združenimi silami udaril na Avstrijo kot na srce države. Ko bi se tako razširil upor iz Hrvaške v sosedne zemlje, je menil Peter Zrinjski z drugimi urotniki, da bi poleg Turške prihiteli v pomoč še Benečani in Francozi. Ta velika osnova se je izjalovila že v prvem početku. Dasi je bil Peter Zrinjski član kranjskih stanov ter občil s kranjskim plemstvom zaradi obrambe proti Turkom in je celo zahteval vlado nad Kranjsko za sebe in svoje naslednike, vendar nimamo nobenega dokaza, da bi bil pridobil koga izmed kranjskega plemstva za svojo osnovo. Še manj pa sc je mogel nadjati kake pomoči iz Koroške. Le deželni glavar goriški grof Karol Tum je bil zapleten v to zaroto, pa je bil zato in radi nekih drugih zločinov obsojen v temnico na graškem gradu, kjer je umrl 1. 1689.')
• Ko se je še Peter Zrinjski doma pripravljal za upor, je prispel stotnik Bukovački s svojim spremstvom v Carigrad. Na sultanovem dvoru so ga sprejeli prav prijazno in laskavo.
') Dr. Fr RaCki. Acta conjurationem .. str. 38. 42, 45. «» Dr. V. BogiSič. Acta conjurationcm . . str. 141-142.
•) Dr. V. BogiJie Acta conjurationem . . . str. 220 ; 262; August Dimlu. Gesdilclitc Kralns. Lalbach 1875. IV, str. 25.
Sultan skliče kmalu po prihodu svčf. PaSe so se čudili in zadovoljno poslušali, kako iSče Peter Zrinjski pomoči in zveze s Turki, katere so njegovi predniki in tudi on sam odbijali tako junaško pri vseh napadih na Hrvaško; zato tudi niso verjeli, da so te ponudbe iskrene, ter so svetovali, naj se ravna pri leni poslu prav oprezno. Sultan je poslal precej velikemu vezirju na Kandijo poslanca, da napiše odgovor. Bukovački je dobil tele pogodbe: 1.) Mogočni cesar turški izbere in imenuje bana za vladarja vseh onih krščanskih dežel, katere bo osvojil v sledečih vojskah. 2.) Ko njega rod odmrje, si Voli hrvaško kraljestvo kralja svoje krvi, ki ga pa vendar mora sultan potrditi. 3.) Vero, slobodne šole in nauke, slobodo in pravice banove domovine bo car branil zdaj in tudi zanaprej. 4.) Od vsega kraljestva in od drugih dežel, katere pridobi v tej vojski, ne bo zahteval več davka na leto nego 12.000 cekinov. 5.) Dokler bo Mohamedancev, bodo branili hrvaški narod proti vsaki sili. 6.) Peter Zrinjski ne bo primoran pomagati sultanovi vojski v daljnih zemljah. 7.) O vsem tem bo izdal sultan hatišerif (pismo).')
Stotnik Bukovački je potreboval za svoje potovanje po Turškem cele štiri mesece radi veliko zime; bilo je toliko snega, da se tisto zimo ni moglo iti niti na Turško niti s Turškega. Šele mesca marca 1. 1670 se je vrnil Bukovački po velikih mukah in nezgodah. Mesec dni pred njegovo vrnitvijo se je razširil glas, da se je podal Bukovački v Carigrad na dogovor s Turki, dasi je govoril Peter Zrinjski javno, da ga je poslal na Poljsko radi neke ženitbe. Tako je sporočil deželni glavar kranjski Vuk Engelbert Turjaški 21. februarja 1. J670 bojnemu svetu v Gradec, da je poslal Peter Zrinjski iz Čakovca v Ljubljano svojega komornika, da zbira pomoč od slovenskih plemičev vsaj kakih 200 mož in potem po slavonski krajini 100 konjikov; a sam Zrinjski da je odšel s svojim sinom na Poljsko radi neke ženitbe. Cesar Leopold je seveda zabranil, da se izroči vojska na Krajini Petni Zrinjskemu.'^)
Meseca januarja leta 1670 so se pripravljali Ogri na severnem Ogrskem kar očitno za upor; zato je postal dunajski dvor še bolj oprezen ter zapovedal, naj se pazi na vsako poročilo iz Hr\aškega in Ogrskega. Ogrski protestantovski duhovniki so govorili že kar očitno svojim vernikom po cerkvah, da pride kmalu čas, ko se bo oslobodila njihova nesrečna zemi a in zato naj vsi zahvalijo Boga za turško zmago na Kaiidiji. Narod je bil ves ginjen, ko je slišal tak glas o svoji slobodi ter se pripravljal za upor. Nemški zapovedniki so poročali iz Ogrske, da sta erdeljski knez in varadinski paša v
') Df. Fr. RaCki. Acta oinjiiralioncm ... str. 67; 69-72.
^ Dr. Fr, Kafki. Acta conjurationein . . . str. 62; 65.
Ivan Stckiasa: Ivan Josip Herbcrstcin.	95
zvezi z nczadovoljncži. Z druge strani pa se je javljalo o prihodu včlikepa vezirja v BelKtad.')
Cesar Leopold se je odločil sklicali na svoj dvor ogrske in hrvaške velikaše v početku meseca februarja. Tudi Petra Zrinjskega je pozval z lastnoročnim pismom, na katero je cesar sam napisal tudi naslov. V pismu mu pravi cesar, da naj pride na dogovore, ,češ da se brez njegove pomoä ne upa kaj koristnega začeti;" lepo ga prosi, naj pride vsekakor in naj se dobro spomni, .kar sta se dogovorila z grofom Rottalom." Ko je cesar Leopold s svojo roko pisal in pečatil to pismo, je dobil že poročilo od graškega bojnega sveta, da je odšel Bukovački na Turško, a bojni svet je slutil, da to ne bo dobro in da se pripravlja nekaj hudega. Bojni svet je dobival o dogodkih na Hrvaškem poročila večidel od generalov Herbersteina in Breunera. Dobri pomočniki generala Herbersteina v tem poslu so bili še posebej grofi Erdedi, ki so bili kr\'ni sovražniki roda Zrinjskega. Tako je že prvo poročilo o poslanstvu stotnika Bukovačkega odnesel v Gradec bojnemu svetu tedanji nadstotnik petrinjski grof Nikolaj Erded.^ Potemtakem je bilo cesarjevo pismo le vaba, ko je bil dunajski dvor že meseca januarja kupil za 100 cekinov od nekega nezvestega služabnika Tattenbacho-vega važna pisma Petra Zrinjskega pisana Tattenbachu. Pa to potrjuje tudi sam Zrinjski, ker ni sprejel laskavega vabila cesarjevega, nego je le odpisal cesarju, da ni s Turki v zvezi, pa da je poslal stotnika Bukovačkega samo zato na Turško, da izve za osnove, katere kujejo Turki proti Hrvaški.
Med tem je pričakoval Peter Zrinjski z veliko nepotrpež-Ijivosljo skoz celi mesec februar stotnika Bukovačkega., V tem neugodnem položaju je pisal Zrinjski važno pismo iz Čakovca knezu V. Lobkovicu, kateremu čestita, da se je rešil Ivana Vajkarda Turjaškega ter tako postal sam pr\'i minister. Potem opisuje nevarnost, ki preti celi Hrvaški in še posebej posestvom Zrinjskih, ki nimajo nobenih sredstev več za vzdrževanje vojske. Predati se Turku, plačevati davek ter si tako odkupiti življenje, je hujše nego sama smrt. Cesar naj vzame Mcdmurje, kjer so posestva Zrinjskih. Tukaj more cesar narediti trdnjave za obrambo Štajerske in Koroške, a more biti tudi od tukaj gospodar Hrvaške radi važnega položaja jMedrnurja. Za zameno naj da cesar Zrinjskim Pazin in Kočevje, kar naj vzame Turjaškim. Pismo je prispelo do Lobkovica šele meseca julija, dasi je bilo iz čakovca poslano že 10. februarja; pa se Lobkovic ni mogel zavzeti pri cesarju za to zameno, ker se je med tem položaj izpremenil popolnoma. Iz tega pisma se vidi, v kakšni
«) Dr. v. BDgiiit Acta .................... 128; Dr. Fr. Rafki. Acta
conjurationcm ... str 54 ; 62.
<) Dr. Fr Rafki. Acta conjurationem ... str. 58.
hudi zadregi jc bil Zrinjski in da tii mislil na izdajstvo, nego le na obrambo HrvaŠke in svoje rodovine. Na Turško je sicer poslal poslanstvo, ali se Turkom ni mislil predati.') Tem hujše )a so prežali na Zrinjskega nemški generali na čelu jim Herberstein. Oprezno so pazili po ccli Hrvaški in Štajerski na vsak korak banov ter poročali vse bojnemu svetu v Gradec ali pa na Dunaj. Herbersteinu je bilo naloženo že 17. februarja, naj pazi na Zrinjskega in njegove privržence. Stalo mu je posebno do tega, da ulovi na povrnitvi s Turškega Bukovačkega, Poglediča in Berislaviča.'-') Posebno je podpiral Herbersteina grof Nikolaj Erded. Njegovi vohuni so prinesli prva sigurna poročila o pogodbah, katere je prinesel Bukovački, ter je razglasil nemudoma, kako se je Zrinjski zvezal s Turki, katerim bo morala od zdaj Hrvaška plačevati letni davek. Erded je dobro slutil, da hrvaškemu narodu ta korak Zrinjskega ne bo niti najmatije všeč, in da si bo Zrinjski ravno s tem izpodbil vse svoje osnove. In tako je tudi bilo. Čim se je med narodom razširil ta črni glas, je vse ostrmelo in se razžalostilo, kako bo slavni ban Zrinjski izdal svojo zemljo Turkom ter jo dal pod turški jarem. Iz vseh zgodovinskih spomenikov onega časa moremo spoznati, za kako velik udarec je to dejanje smatral hrvaški narod. Ogri so seveda bana proslavljali radi tega čina ter se radovali uspehu, saj so bili na take zveze s Turki že od zdavnaj navajeni. Zrinjski pa na Hrvaškem vkljub svojemu slavnemu imenu vendar ni imel toliko moči, da bi pridobil Hr\'ate za tako zvezo. Zrinjskega je trla zato huda skrb, kako bo rešil svoje osnove, ker so se prej odkrile, nego je mogel izvršiti priprave zanje. Zato je delal prve dni meseca marca neutrudljivo, da zbere vsaj toliko vojske, da bi mogel vzdržati vsaj nekaj časa vsak napad cesarskih čet. Kneza Frana Frankapana je poklical nemudoma k sebi v Medmurje, kjer bi se imela zbrati glavna sila njegove vojske, a Orfeo Frankapan je ostal v Pri-morju, da brani s pomočjo ličkcga paše one kraje. Mladi knez Fran Frankapan ni poznal skrbi banovih, kakor se vidi iz pisma stotniku Čolniču (9. marca 1670),') v katerem omalovažuje nemške vojake in nemške generale, češ da so vsi preplašeni, odkar se je povrnil Bukovački, ker se boje hitrega napada. Zato da so kar po noči hitro poslali glasnika iz Karlovca v Gradec, da dobe na pomoč nove polke, katerih nimajo. Njegovih čet se kariovški žabari tako boje, da bodo mogle mirno mimo trdnjave prehajati, dasi jih je samo 300 mož. Zdaj je zadnji čas, da se določi, kako in kdaj se ima udariti na protivnike.
') Dr. Fr. Rački. Acta conjurationcin .,. str. .59.
') Dr Fr. Rački. Ada conjurationcm , , . str. 71.
*) ÜJ. Fr. Rački. Acta conjurationcin ... sU. 68—69 Pl.nmo jc pi>ani> v tirvaškcm jeziku iz Novcgagrada.
Ivan Stckiasa: Ivan Josip Hcrberstcln.	97
Mladi Fran Krankapan zatrjuje, da se, poda sam k bosenskcmu paši, da ga pridobi za Zrinjskega. Če se bo udarilo hitro in odlofno, bo zmaga gotova. Tako jc sodil mladi Frankapan, toda je slabo poznal tedanje okolnosti, a še manje veliko nevarnost, ki je zapretila njemu in Zrinjskemu, kajti nemški generali so imeli že gotovo osnovo, kako bodo obdali Petra Zrinjskega z vojsko od vseh strani, a zavezniki Zrinjskega so se izneverili v najbolj odločnem času.
Peter Zrinjski je iskal pomoči pri svojem zetu Rakoczyju in na severnem Ogrskem, opomnil Tattenbacha naj se čimprej pripravi za odločen odpor na Štajerskem, ter opozoril za delo pašo kaniškega in bosenskega. Paša kaniški je imel čez 20.000 mož. Ta pomoč bi bila skoraj dovoljna, toda paša ni Imel še nobene zapovedi iz Carigrada, sicer pa mu pošlje vojsko, če mu izroči sina za poroka. Ravno tako se je obotavljal s pomočjo bosenski paša, češ da tudi on ni dobil nobene zapovedi od velikega vezirja. Knez Frankapan je moral svoje ljudi siliti z grožnjami, da se zberö pod njegovo zastavo; mnogi so odbili poziv, a posebej šc glavno mesto Zagreb. Med tem pa je Peter Zrinjski zvedel, da prihajata že dva nemška polka proti Kariovcu, dva proti Koprivnici, a eden prek Optuja v Medmurje; zato je zahteval od stotnika Bukovačkega, naj vzdigne na orožje narod okoli Karlovca.')
Ko se je začel po novem letu 1670 banov svak Fran Frankapan resnobno pripravljati za upor, je general Herberstein s početka le natančno opazoval to delo urotnikov ter o vsem poročal v Gradec in na Dunaj. Herberstein je zvedel za vso osnovo zarotnikov ter poslal o tem poročilo po posebnem glasniku mustermojstru Paukerju v Gradec že 10. marca 1670.-') Drugi tožnik proti banu je bil grof Nikolaj Erded, ki se je podal zdaj osebno v Gradec in na Dunaj, da sporoči vse, kar je zvedel od svojih vohunov o F'etru Zrinjskem in Franu Fran-kapanu. Zdaj šele je uvidel Peter Zrinjski, kako ga je prehitel dunajski dvor. Spoznal je, da ni dosti pripravljen za odpor; zato sklene pomiriti se z dunaj.skim dvorom. 10. marca 1670 je poslal na Dunaj zagrebškega škofa Martina Borkoviča, da pripravi pot za pomirbo. Škof Borkovič se je izjavil v tajnem svetu, da je vlada razžaliia bana le prevečkrat, da je ravnala prepogostoma proti pravicam in ustavi kraljevine hrvaške in da cesarski stotniki delajo Hn^atom prevelike krivice ,ter se ne boje niti Boga, niti Vašega Veličanstva cesarja in kralja, niti drugih Ijudij." In takih krivic je pretrpel posebno Peter Zrinjski z ostalo imaško gospodo od generala Hebersteina le preveč. Škof priznava, da je Peter Zrinjski kriv, ker je začel
■) Dr. Fr. Rački. Acta «njuralioncm ... sir. 69-71.
») Dr. Kr. Rački. Acta conjurationcm ... str. 71.
dogovor S Turki, toda ako mu bo cesar milostljiv, inu bo Zririjski zopet veren.')
Tajili svet (20. marca) je proglasil početje Petra Zrinjskega za izdajo, katero je treba zatreti v prvi klici. Peter Zrin ski sc mora pokončati zlepa ali zgrda. Zdaj se vi, da išče od Turkov za sebe Hr\'aško, a za Rakoczyja Erdelj, zato naj ne dobi milosti. Dobro jc, da ga cesar po .tem dobrem človeku", zagrebškem §kofu, prevari, kakor je Henrik IV. po svojem lastnem bratu prevaril vojvodo Vaudomskega ter ga dovabil na svoj dvor. Cesar naj se tega ne boji, če prevari Zrinjskega, saj je tudi on njega prevaril, ko se mu je izneveril. Cesar naj lepo piše Zrinjskemu, naj pride na njegov dvor, ter ga mora tudi lepo sprejeti. Cesar bo dobil, ko pokonča Zrinjskega in njegove zaveznike, tolika posestva, da bo mogel plačati državne dolgove- in oborožiti lepo vojsko. Vidi se iz vsega, koliko sovražnikov je imel Peter Zrinjski na samem dvoru, a srd proti njemu sta provzročila največ ovaduška poročila grofa Nikolaja Erdeda in karlovškega generala Herbersteina. ')
Bojni svet je po teh poročilih določil in cesar potrdil, da se nemudoma vzdigne cesarska vojska. Avstrijske čete so prodirale na mejo, a iz Tirolskega so pozvali vojvodo Kaisersteina, da prevzame zapovedništvo. Štajerska je morala dati smodnika in streliva; cesarski stotniki so obljubjli Vlahom, da bodo dobili posestva Zrinjskega. Konjištvo iz Češke in Šlezije se je moralo podati na Ogrsko. Vrhutega se je imelo vzdigniti Še tisoč vojakov najemnikov iz Poljske proti Ogrski, a na Hnaškem sta se morala zediniti oba krajiška generala Ferdinand Breuner in Ivan Josip Herberstein. Vojakom je bila dana zapoved, da dobe v roke Petra Zrinjskega in Frana Frankapana živa ali mrtva. Herberstein je zato delal hitro, zbral je vso krajiško vojsko ter tako zabranil, da se ni upor razširil po banski Krajini, v Primorju in med Vlahi. ") Za Senjane je sporočil Herberstein, da žive z banom Petrom Zrinjskim v dobrih od-nošajih, a banske krajišnike je hvalil, da so posebno hrabri vojaki ter tem bolj nevarni. Herberstein je zbral vse krajišnike čim hitreje pod zapovedniki Oršičem, Vojnovičem in Delišimu-novičem ter okolišno plemstvo pod vodstvom petrinjskega nad-stotnika grofa Nikolaja Erdeda, vseh skup do 9000 mož. S to vojsko se podä Herberstein hitro v bansko Krajino ob Kolpi, in ko je le-to pomiril, udari na Brezovico, kamor je bil sklical mesto Zrinjskega Fran Frankapan stanove in plemiče hrvaške iz Zagreba.') Pri Zagrebu se je dogodila edina bitka za celega
Dr. Fr. Rački. Acta conjurationcm ... str. 84—86.
») Dr. Fr. Rački. Acta conjurationcm ... str. 86-88.
») Dr. Fr. Rački. Acta conjurationem ... str. 88—91; ibid str. 76-79.
«) Valvasor. XU. 130 pravi, da jc sklical Peter Zrinjski stanove v Ozalj.
Ivan Stoklasa: Ivan Josip Hcrbcrsicin	99
Upora med Herbersleinovo vojsko in Frankapanovo četo. Bitka se je končala nesrečno za Frankapana, ki je komaj živ pobegnil jroti Čakovcu, a vojska mu je bila razpršena in večidel ujeta. Nekoliko Turkov, ki so jih ujeli med uporniki, so odpeljali in zaprli v Karlovcu.') . Že 30. marca 1670 je prispel Herberstein v varaždinsko Krajino. Iz Cirkvene je sporočil bojnemu svetu o svojem pohodu ter mu obenem predložil, kaj bi se moralo storiti, da se zaduši upor čim prej.'-') S svojim naglim prihodom je Herberstein mnogo pripomogel, da se niso mogli Vlahi po dogovoru s škofom Gavrom Miakičem v koprivniški, križevski in ivaniški stotniji v večem številu pridružiti uporu in da se ni mogel razviti pravi upor po celi varaždinski Krajini, kjer je bilo radi preganjanja in nasilstev Herbersteinovih in tudi radi verskih prepirov in protivščin toliko nezadovoljnih krajišnikov. Herberstein pa se je pri vsem tem bal za hrvaško Krajino ter je v istem poročilu prosil pomoči pred vsem za Karlovec, kamor bi se moralo poslati nekoliko čet dragoncev, s katerimi bi se zasedla mesta Ogulin, Tovunj in Plaški. Tudi v Senj naj bi se poslalo radi veče varnosti 100 do 150 ljudi. Porzijeva četa bi se mogla poslati proti Reki. Smodnika ni nikjer, pravi dalje v poročilu, v samem Karlovcu prav malo, da bi se ne mogli ni mesec dni držati. Denarja za popravek trdnjav in poslopij tudi ni, a popravkov je treba mnogo. Zato prosi pomoči med ostalim tudi stanove kranjske za 600 gld., ki so jih obljubili dati. Zrinjski in Frankapan sta dala svojim ljudem slobodo ter jim zapovedala, da morajo biti vedno pripravljeni za borbo. Herberstein zato svetuje, da se imenuje drugi ban, ali da pokliče vsaj podban v cesarjevem imenu narod pod orožje. Pravi, da bi se jih našlo še dosti, ki bi bili za cesarja. Stotnik Bukovački stanuje zdaj v Degoju na Kolpi. Ta se bo podal gotovo iznova na Turško in Turki bi bili že gotovo udarili, da niso tako slaba pota, velike vode in malo bojnih sredstev. Zato prosi za odlok, bi li smel Bukovačkega, Po-glediča in Berislaviča, ki so bili na Turškem, ter obenem Zrinjskega in Frankapana, ki sta cesarju nevarna, .quocunque modo" uloviti in odstraniti (.oder solche aus dem weg zu räumen") ter njihova posestva zasesti. Zrinjski in Frankapan sta strogo zabranila svojim podložnim sprejemati cesarske službe, in Frankapan je poslal iz svojega grada Bosiljeva vse turške robove slobodne v njihovo domovino. Kaj to pomeni, more vsakdo lahko pogoditi. Herbcrstein zato prosi, da se izda o vsem tem čim prej odlok.
Med tem se je izvedelo natančneje o bojni osnovi zarotnikov. Ujeli so glasnika s pismom od Bukovačkega. Pripe-
') R. Lopaiie. Karlovac, str. 201.
•) Dr, Fr. Rafki. Acta conjiirntioncm ... str. 81-82.
Ijali SO ga v Petrinjo, kjer je povedal vse, kar je vedel o dogovorih. 14. marca ga je poslal Baltazar Pogledič v Zrin, kjer sta bila Bukovački in Pogledič celi teden ter čakata na >isnio od paše iz Banjaluke za bana Zrinjskega. Čehaj iz 3anjaluke bi imel obsesti Petrinjo, a veliki vezir z glavno vojsko Karlovec, in sicer precej, ko se otaja sneg. Turška vojska mora vse pokončati in pobiti, kar se banu ne podd. Pismo, katero je prinesel Pogledič od bana v Zrin, je pisano na celi poli s tremi pečati in ban je dal svojega konja Po-glediču, da odnese to pismo v Zrin in od tukaj čehaju v Banjaluko, Most pri Petrinji so nakanili Turki zasesti, in ako bodo osvojili Petrinjo, se bodo tamkaj nastanili, Bukovački pa v Selimu. Ban se bo proglasil za kralja, a Turki se bodo dalje vojskovali proti cesarju. Zavezniki banovi so Rakoczy, Fran-kapan in vsi velikaši Hr\'aške razen Nikolaja Erdeda, zagrebškega škofa in kapiteljna, katere pa mislijo premagati z vojsko. Turška vojska misli udariti tudi od morske strani.') Zrinjski je pisal ravno ob tem času iznova svojemu zetu Rakoczyju, da se je dogovoril s sultanom, kar je želel, in da pride v kratkem turška pomoč. -) A ker je treba za tako podjetje denarja, zato ga prosi, naj mu pošlje za zdaj vsaj 50.000 goldinarjev. Ob enem je postavil v Primorju za upravitelja Orfea Frankapana ker je Frana potreboval v Čakovcu za svojo vojsko. ')
Orfeo Frankapan je sporočil o svojem imenovanju Ali-begu stotniku v Udbini, Liki in Krbavi, ter ga prosil, naj ostane zvest banu, kateremu je prisegel vernost, pa naj pošlje čim prej pomoči proti Nemcem, ki hočejo z vso silo Hrvate pokončati Zato je cesar naložil, da se strogo pazi na Primorje, posebno še na Senj, in da se ne postavi Fran Frankapan za senjsko stotnijo, katero mu je bil pred nedavnim podelil.')
Bojni svet je zahteval posebne pomoči za Koprivnico, kamor je hotel poslati polkovnika Düppenthala s 500 vojaki; toda polkovnik se je uprl, češ da ni odvisen od bojnega sveta. Ker pa preti vedno veča nevarnost od zarotnikov za te kraje, naj se zapove zapovednikom polkov na Štajerskem, da pridejo k svojim polkom, a markgrof badcnski naj se določi za generala na Krajini. ') Cesar Leopold 1. je zares določil že 20. marca, da bo poslal posebnega zapovednika za vse polke v varaždinski in hr\'aški Krajini, ki bo poleg obeh zapovednikov Ivana Josipa Herbersteina in Ferdinanda Breunera zapovedoval na Krajini kot glavni zapovednik ter z božjo pomočjo rešil domovino vseh
') Dr, Fr. Rai'ki. Acta con jura lionem .. . str. 82. =) Ur. Fr. Rafki. Acti con jura Uoncm ... sir. 82 -83. »i Dr. Fr. Raeki. Ada conjurationcm ... str. 83.
•) Dr. Fr. Rački: Acta conjurationcm ... sU. 94. ') Dr. Fr. Rafki; Acta conjurationcm ... str. 83.
Ivan Slcklasa: Ivan Josip Herbcnifcin.	101
sovražnikov. Kranjska, Štajerska in Koroška morajo poslali a tudi vzdrževati znatno vojsi<o. Streliva in smodnika bodo dobile te čete iz Gradca, toda na račun vseh treii dežel.') Štajerski deželni glavar in stanovi so prosili radi tega generala Breunera v Koprivnici, naj jim natančno sporoči o nevarnosti, ki preti Krajini in Štajerski, ker oni pravzaprav ne vedo o vsem tem pokrelu na Hr\'aškem nič izvestnega. Boje se Turkov, pa so radovedni, kam so se namenili udariti in če so zares v zvezi z zarotniki. O Najpreje je javil bojnemu svetu v Gradec grof Trautmansdorf, zapovednik v Križevcili, da kani po verjetnih >oročilih Zrinjski udariti najprej na Zagreb ter tamkaj na capiteljnu pobrati vse premoženje, a ko pridejo na pomoč Turki, misli napasti še druga mesta. Svoje privržence pošilja od mesta do mesta ter jih vabi v društvo, toda nobeno se mu ne pridruži. Krajina in Vlahi so verni. Zrinjski je poslal iznova svoje ljudi k vlaškemu vladiki, vendar pa se ne ve, kaj mu je ta odgovoril, Trautmansdorf prosi pomoči od nemške vojske. Iz Koprivnice je izvedel, da je nakänil priti v pomoč Zrinjskemu tudi Rakoczy z nekoliko tisoči vojske. Trautmansdorfa zalezujejo povsod vohuni, katerih ima Zrinjski po celi Krajini. ) Ob istem času je pisal general Breuner iz Koprivnice bojnemu svetu v Gradec, da se je odločil Zrinjski najprej udariti na Varaždin, da prepreči tako vsako zvezo z avstrijskimi zemljami. Varaždin je za njega važno mesto, ker so mu meščani udani; tamkaj je malo ljudi, a smodnika in solitarja do 80 sodčkov, tudi nekaj topov. Radi tega bi se moralo poslati v Varaždin vsaj slo mož, ki bi se pridružili tamošnji posadki pod zapovedjo Wassermana; ta bi moral zasesti tudi Erdedov grad, če ga posestnik ne bi hotel odstopiti dragovoljno. To bi se moralo pa precej zgoditi, kajti že na 26. marca je določen hrvaški deželni zbor v Varaždinu, kamor se snide hrvaško plemstvo, pa bi se moglo zedinili s hr\'aškim banom ter združeno udariti.') Že drugi dan je ponovil general Breuner svojo prošnjo glede varaždinske posadke; poslana vojska bi morala biti dobro oskrbljena, da ne bi zatirala meščanov. Poslal je bojnemu svetu tudi nekaj vesti, ki jih je zvedel iz pisem stotnika Bukovačkega, ki so bila zajeta. Posebno važno je poročilo, kako je Peter Zrinjski poslal troja kola svojih dragocenosti v Kanižo, češ da je slutil svoj poraz. General Breuner je prosil tudi dovoljenja pri graškem bojnem svetu, da sme braniti one hr\'aške plemiče, ki so ostali zvesti, ko bi jih napadel Zrinjski, in da se vojska približa hrvaški meji,
') Dr. hr. Rački: Act« conjurationcm ...	str. 92—93.
»j Dr. Fr. RaCki: Acta conjurationcm . . .	str. 94.
Dr. Fr. Rački: Acta conjurationcm ...	str. 96.
Dr. Fr. Rački: Acta conjurationcm . ..	str. 97.
j Dr. Fr. Rački: Acta conjurationcm ...	str. ia2—103.

da bi mogla precej v boj. Streliva, hrane in vojakov še ni dobil; vse je Še v Optuju, odkoder sc ima poslati dalje.')
Tudi na Kranjskem je bil narod vznemirjen vsied poročil, ki so dohajala tjakaj o uporu na Hrvaškem. Omenili smo že, da Peter Zrinjski ni našel privržencev za svoje osnove med kranjskim plemstvom, dasi so .se njegovi ljudje zglašali pri vseh uglednih sosednih velmožih. Glas o nakanah Petra Zrinjskega je preplašil tudi župana in starejšine v Krškem ter so zato sporočili 14. marca 1670 kranjskim stanovom, da so čuli, kako misli Zrinjski 26. marca zborovati s svojimi privrženci v Turo-polju v svojem gradu Brezovici,-da se pokloni Turčinu; od tamkaj misli udariti na Zagreb. Zato prosijo vojaške pomoči, kajti kmetje so vsi za Zrinjskega, saj bi hoteli biti podložni tudi Turku, samo da ne bi plačevali tako velikih davkov.-)
Dva dni kesneje so pisali kranjski stanovi bojnemu svetu v Gradec, da so pripravljeni poslati radi nevarnosti, ki preti Krajini, dve Lessliejevi stotniji, ki sta na Kranjskem, v Karlovec, oni jih hočejo vzdrževati dva meseca, premda je to po ropar-ticiji dolžnost koroških stanov. Tudi so pripravljeni oskrbovati s strelivom Ogulin in Primorje. Toda vse to proti nevarnosti ne zadostuje; zato prosijo, naj pošlje cesar sam vojake v Ogulin in Senj in naj postavi tamkaj zveste zapovednike. Obenem so sporočili pismeno že 22. marca, da so že prišli ljudje Zrinjskega s Turškega, da sta v Čakovcu dva turška aga in da je Zrinjski pripravljen udariti z 20.000 Tatari. Frankapan je pa medtem zahteval v Zagrebu pokornost in zaprl jezuvitom šole. Radi tega prosijo še enkrat, da se imenujeta zapovednika v Ogulinu in Senju, da pride grof Porzia k svojemu polku, in da dobe cesarske čete, ki so zdaj na Kranjskem, povelje, naj bodo vedno pripravljene za odhod na Krajino, Poslali so že omenjeno pismo krškega župana ter pismo ozaljskega upravitelja Zmajloviča, ki je izdal v ime Petra Zrinjskega do naroda oglas, da naj se oboroži vsak njegov podložnik s puško in sabljo, a kdor more tudi s konjem in naj bodo pripravljeni na njegov poziv, zato jim hoče izdati Zrinjski pismo, da bodo oproščeni vseh davkov in tlake. ^ Tudi pismo senjskega stotnika so priložili svojemu poročilu. V tem pismu se javlja, da dobi Bakar streliva iz Benetek. Drugim poročilom je bilo ob enem priloženo pismo Martina Antoloviča, meščana zagrebškega, ki je prišel v Ljubljano ter pripovedal, da je Zrinjski nakanil napasti najprej Nikolaja in Emerika Erdeda in grofa Ivačkoviča, ki drže s cesarjem, njih posestva razdeliti, a njih same poslati na Turško; da je Zrinjski pisal hrvaškim stanovom, da bo vse, ki nočejo držati
') Dt. Fr. R.ifki: Actfl conjurationcm ... str. 1(M. ') Dr. Kr. Rački: Acta conjurationein ... str. 104. •) Dr. Fr. Raiki: Acta conjurationcm ... str 97.
Ivan Stcklasa; Ivan Josip Herberstein	103
2 njim, odpeljal na zbor v Brezovico ter jim tamkaj odrobil glave. Dalje je pripovedoval, da je dal Peter Zrinjski odpraviti vdovo Nikolaja Zrinjskega v Karlovec in od tukaj v Metliko, da imajo dosti hrane za zagrebško posadko. Stanovi smatrajo vse to za nevarnost tudi za Kranjsko in zato pošiljajo memorial Paradeyserja ter ga priporočajo. V tem memorialu se zahteva: I.) Naj se pošlje smodnika in svinca, ker imajo samo štiri sodčke smodnika, komaj za en dan. 2.) Naj mu pošljejo precej 500 nemških vojakov; kesneje še 500 pešcev in dve stotniji konjikov. 3.) Ogulin naj se oskrbi s strelivom in s četo 50 nemških vojakov. 4.) Ravno tako naj se pošlje v Senj 50 Nemcev. 5.) Domača vojska (Hrvati) naj se postavi na mejo proti Nemčiji, Nemci pa v Karlovec. 6.) Frankapan misli napasti Kranjsko, da izterja potrebnega denarja. 7.) Krajišnikom in njihovim ženam je treba dati denarja, da se morejo prehraniti. 8.) Ban je v Zagrebu, pa se vse boji, da bo v kratkem času napadel. Stanovi so poslali po Porzio v Benetke. Vojska se je vzdignila proti Krajini, in sicer skozi Krško, Kostanjevico, Novo mesto, Črnomelj, ravno tako proti morju v Senj skozi Lovrano, Kastav, Veprincc in Moščenice. Vojski bodo stanovi pošiljali hrano. Dalje so stanovi oglasili, da bodi ustanek vedno pripravljen. Poslali so nadalje v Ogulin 12 tovorov smodnika in svinca, 60 musket, 1 stot smodnika in 2 stota svinca v Krško, a ravno tako bodo oskrbljene s smodnikom Porzijeve in Lessliejeve stotnije. Zrinjski more pa vendar navzlic vsemu temu trudu kranjskih stanov brez truda priti na Kranjsko, ker so mu odprte vse ceste, a najlaglje čez Bakar, Grobnik, Laz, a tudi kmetje se bodo vzdignili na njegov poziv, stanovi pa ne morejo več vojske postaviti, ker ni za to denarja. Če se pa narodu naloži še več davka, se bo vzdignil na odpor, a stanovi si ne morejo nikjer denarja izposoditi; radi tega prosijo, naj jih nič več ne nadlegujejo, in cesar naj stori sam vse, kar more, da se zemlja ohrani. Naj se dasta Ogulinu, kjer je zapovednik sin Petra Zrinjskega, in Senju zvesta zapovednika ter strogo zapove trem Lessliejevim stotnijam, ki nočejo iti iz Koroške v Kar ovec, naj se podado tjakaj nemudoma. Tudi prosijo stanovi, naj se jim točno poroča o nadaljnem razvitku ustanka.') Kranjski stanovi so pisali iznova 29. marca bojnemu svetu v Gradec ter prosili lomoči od cesarja, naj zapove zasesti vse ceste in klance. )eželni ustanek je bil razglašen po celem Kranjskem, toda deželni stanovi se niso mogli nanj osloniti. Posebno zanimivo pa je poročilo o izjavi ljubljanskega trgovca Ederja, ki je bil v tem času v Zagrebu. Slišal je, da ima Zrinjski v Čakovcu 600 nemških vojakov oblečenih po hrvaški. Osem dni pred
') Dr. Fr. Rački: Acta conjiiralioncm ... str. 104-105.
jrošlim petkom so bili Biikovački, Bcrislavič iii Poglcdič v <anlži, a trije Turki iz Kaiiižc v Cakovcu; ko so se Turki vrnili v Kanižo, tedaj so se oni trije vrnili iz Kaniže v Čakovec. Frankapan je prišel prošlega petka v Zagreb s 30 konjiki ter je tukaj odšel pri vdovi Ručid. V soboto je poklical k sebi magistrat ter ga opomnil, naj bo veren Zrinjskemu. Oni so odgovorili, da bodo storili, kar bu storila vsa hr\'aška zemlja; za odpor so oni preslabi. Kanoniki niso odgovorili, oni hočejo ostali zvesti cesarju ter čakajo pomoči. Zrinjski je poklical zagrebškega škofa v Čakovec in mu tukaj zaupal, da mu je storil dvor marsikako krivico, in zato da se hoče zdaj o.svetiti. Po pripovedovanju ima Zrinjski 10.000 Turkov in 6000 Tatarov na pomoč ter kani napasti Štajersko in Kranjsko, in če se mu predado, jih bo pustil v miru, če pa nc, bo vse pobil in požgal. Škof ga je odgovarjal ter rekel, da je to vražje delo in da naj odneha, toda on je odgovoril, da je že vse gotovo in da naj svoje kanonike opomni, da mu bodo pokorni. Tedaj je odšel škof po noči natihoma iz Čakovca, pisal kanonikom, naj ostanejo cesarju zvesti, in odšel bržkone na Dunaj. Frankapan je bil prošli ponedeljek in torek v Brezovici, na posestvu Petra Zrinjskega ter tamkaj razpisal zbor; in ko se je sešlo mnogo plemičev, jim je prebral cesarski patent s cesarskim pečatom, v katerem se )oroča, da bodo od zdaj plačali Mr\'ati enake davke, kakor na kranjskem in Štajerskem. Frankapan jih je na to opomnil, naj se spomnijo svojih starih pooblastic; a da jih bo takih nasilstev branil on kakor tudi Zrinjski, če mu ostanejo verni; na to so zares mnoj^ prisegli zvestobo. Erded in mnoge stare rodovine drže s cesarjem, Zrinjski je pisal Erdedijevi ženi, naj ona nagovori svojega moža, naj se združi ž njim, da mu bo zato povečal njegova posestva trikrat; ona sama pa je nagovarjala plemiče na zvestobo cesarju. Frankapan je ulovil v Kraljevem brdu 40 sodov hrane. Zrinjskega straže so v Podsusedu pri prevozu in tam love cesarske privržence.') 31. marca so kranjski stanovi Iznova prosili cesarja pomoči po svojem poslancu Jurju Žigi Gallenbergu, ki je imel cesarju razjasniti veliko nevarnost, ki je zapretila Kranjski.^
Tudi na Goriškem je bilo vse vznemirjeno. Omenili smo že, da je Peter Zrinjski snubil v svoje kolo tudi plemstvo na Goriškem, ali da je predobil zase samo enega zvestega privrženca, namreč Karola grofa Turna. Bali pa se ni.so na Goriškem toliko Zrinjskega nego Benečanov, o katerih se je govorilo, da so zavezniki Zrinjskega in Frankapana. Zato so pomnožili straže po celi zemlji in plemstvo se je pripravljalo na boj za cesarja. Albert Turn, zapovednik Gorice, je sporočil cesarju, da je trdnjavo
') Dr. Fr. Rafki: Acta conjurationcm ... str. 120-126.
') Dr. Fr. RaCki: Acta amjurationem ... str. 133.
Ivan Slcklas.T. kan Josip Hcrbcrslein.
105
oborožil s loponi in da so neinSki vojai<i pripravljeni udariti na zapoved. Tudi javlja nadalje, da se benečanska republika pripravlja za boj posebno v Kopru in v Istri,') pa zato je zavladal večji strah od republike nego pred Turki in zarotniki. Zato so prosili goriški stanovi cesarja iznova za pomoč, češ da dobro vedo, da so poslali Benečani hrane v Kraljevico, in da bodo udarili na Trst in Reko radi dolga v znesku dveh milijonov, a isto tako da mislijo osvojiti na ta račun Gorico in Gradiško. Zato hočejo Benečani zbrati okoli Palmanove do 5000 mož, v Kopru pa brodovje s potrebno hrano.*)
Na vse te prošnje za pomoč in zapovedi je cesar odgovarjal po graškem bojnem svetu, ki je imel mnogo skrbi in težav, da sc vsaj deloma ustreže stanovom glede obrambe njihovih dežel, in da se stori vse, kako bi se čim prej zatrli zarotniki. Duša vseh osnov in priprav je bil seveda Herberstein, ki je delal neumorno, da izvede cesarjevo zapoved ter zatre vse zarotnike in prepreči izgubo Hr\'aške za cesarja.')
Takrat so se godile na dunajskem dvoru hude borbe. Vedno bolj so sumničili francoskega poslanca Gremonville-a, da je v zvezi z uporniki na Ogrskem in Hrvašken«, pa je zato zahteval zaslišanje pri ccsarju, da se opravda in uveri cesarja Leopolda o stalni iskrenosti svoji in svojega gospodarja francoskega kralja Ljudevita XIV. Seveda je bil cesar pri vsem tem oprezen ter je nadaljeval nabiranje vojske po svojih dednih deželah. To oboroževanje je še pospešil, ko se je zvedelo na Dunaju, da je v ime Zrinjskega sklical Fran Frankapan hr\'aškc stanove, da jim predloži pokroviteljstvo Turške, o čemer so stanovi hrvaški in tudi kranjski, kakor smo že omenili, sporočili cesarju. A ko se je raznesel glas po državi o nekem dogovoru, po katerem bi imeli proglasiti Zrinjskega za kralja hrvaškega pod turškim pokroviteljstvom, ga je hotel cesar predobiti še zlepa zase, posebno še, ko je obljubil, da pride sam na opravdanje. Cesar je popustil celo ogrskim protestantom marsikaj, samo da jih pomiri.') Toda Peter Zrinjski je začel že takrat gubiti na Hrvaškem svoje privržence in iz sosednih dežel tudi ni bilo pričakovati pomoči. Vendar mu je pisal cesar 21. marca lastnoročno pismo ter mu obljubil po škofu Borkoviču, ki se je takrat vračal z Dunaja, da bo dokazal s činom, kako bo njemu in vsem njegovim podelil posebno cesarsko milost, a Lobkovic je še posebej rekel škofu: .samo naj pride na Dunaj, tako povejte
') Dr Fr. Kački: Ada conjurationem ... str. 132. ') Dr. Fr. Rački; Acta conjurationem ... str. 183. ') Df. l-r. Kafki: Acta conjuralitmcin ... str. 107. Iz tabora pri Brezovici piše Herbcrstcin: .damit nit dieser ganze Wünkhl von ihrer Majestät, unsern allcrgnadiysten Herrn, zu den (^jnisamen Törkhcn aus Notli abfalle.' ') Dr. V. Bo^lSii: Acta conjurationem ... str. 133—138.
mojemu sorodniku, slobodno naj pride*.') Prej nego je dobil Zrinjski to pismo, je poslal o. Marka Forstaia z dosta ostrimi pogodbami na Dunaj,O ker jc še vedno mislil, da bo uspel s svojim podjetjem, saj je še 23. marca pisal svojemu zetu Franu Rakoczyju, da je vse pripravljeno za upor, da je sultan obljubil vse, kar je zahteval, zdaj naj mu še pomorejo gornjeogrska mesta z denarjem,') Svojega šurjaka Frana Frankapana pa je opominjal, naj bo oprezen, da ga ne ulovi cesarska vojska, ki se spravlja proti Karlovcu in Koprivnici, kar mu je ravnokar sporočil njegov konjušnik, ki se je vrnil od grofa Tattenbaciia iz Štajerske. Posebno je potrebno, da pazite, kaj se godi na sosednem Kranjskem, da se znate obraniti napada od one strani.^) Med tem so dohajala na dvor vedno točnejša poroCila o zvezi Petra Zrinjskega s Turki. Sam cesarski poslanec je sporočil o tem dogodku bojnemu svetu v Gradec in le-ta samemu cesarju. Tudi hrvaški stanovi in zagrebški škof so potrdili to vest. Na cesarskem dvoru so bili vedno bolj vznemirjeni, ') vendar so se še dogovarjali o pogodbah, ki jih je poslal Zrinjski po Forstalu, Kar so dobili na cesarskem dvoru glas, da so ujeli in zaprli 22. marca grofa Tattenbaciia radi veleizdajniških nakan. Zdaj so cesarski svetovavci odločno zahtevali od cesarja, naj se ne pogaja s Petrom Zrinjskim, češ da ni njemu raven. Sam Bog bo cesarja branil v tej pravični stvari. Že drugi dan po osodepolnem cesarskem svetu, na katerem se je pokazalo, kako so mrzili cesarjevi svetovavci Petra Zrinjskega, mu je cesar Leopold zares odvzel bansko časi, a ob enem imenoval zagrebškega škofa Martina Borkoviča in grofa Nikolaja Erdeda za namestnika banske časti.*') Narodu hrvaškemu se je izdal oglas v hrvaškem jeziku, v katerem se mu daje na znanje, .da je ban Peter Zrinjski postal nezvest naši kroni, se vzdignil proti njej z upornim zakonom ter nakanil spraviti pod svojo oblast naša kraljestva hrvaško, slavonsko in dalmatinsko."')
Po teh oglasih dunajskega dvora je mogel Peter Zrinjski razsoditi, da mu je edina rešitev, če se poda cesarjevi milosti, na katero ga je nagovarjal po napotku dvora o. Forstal. Tudi knez Lobkovic mu je pisal, naj zaupa poznati dobroti in milosti cesarjevi, kar mu svetuje kot njegov prijatelj in sorodnik.') O. Forstal je prispel 6. aprila na Dunaj ter prinesel pismo od Petra Zrinjskega, v katerem izpove svojo pokornost cesarju
') Dr. Fr. Rai'ki: Acta conjuMtioncm .. . su »5.
')	Dr. Ft. Rdčki: Acta conjurationcm ... s«r. 114—115.
»)	Dr. Fr. RaCki: Ada conjuralionem ... str. 103.
•»	Dr. Fr. Rafki: Acta conjuratiuncm ... .str. 96
urationcm ... stf. 98—100. urationcm ... sir II5-tl7.
') Dr. Fr. Rafki: Acta con
•) Dr. Fr. Rački: Acta con	................
0 Dr. Fr. Rafki: Acta conjurationem ...	stf. 136.
•i Dr. Fr. Rafki. Acta conjurationcm...	str. 136.
Ivan Stckiasa; Ivan Josip I lerberstein.	107
Icr obljubi poslali svojega sina za poroka. Tajni svet pa je 9. aprila določil, da naj vojske naglo in pogumno napredujejo, kajti če ne bo za Štirinajst dni nobenega uspeha, bi mogli priti Turki Zrinjskomu v pomoč.') Herberstein je dobil iznova zapoved, naj ulovi stotnika Bukovačkega, kar se mu pa ni posrečilo, ker je pobegnil v Bosno, pač pa je dobil v roke vladfko Miakiča, ki je prejel zasluženo kazen. Pri vsem tem poslu je moral ravnati prav oprezno, ker se je bilo bati, da se narod vznemiri. Posebno se je moralo paziti na Vlahe, da se ne vzdignejo za Zrinjskega. V mnogih listinah se nahajajo opomini krajiškim zapovednikom ravno glede ravnanja z Vlahi.^) Herberstein je seveda v tem pogledu izvršil svojo vojaško nalogo najbolje. Nadalje je tajni svet predlagal, da se ne sprejmejo predlogi Zrinjskega za nagodbo, kajti cesar se ne more pogajati s svojim vazalom. V vsakem uporu je smrt upornikov pravi uspeh stvari. Cesar ne bo imel nikdar mira, dokler bo živ Zrinjski. Samo tedaj, če se Zrinjski sam preda cesarju na milost, če sprejme v svoje gradove cesarsko vojsko, če pride na cesarjevo zapoved v Gradec in na Dunaj ter s seboj pripelje svojo ženo, sina in Frana Frankapana, šele potem se more cesar ž njim razgovarjati.') Posebno je ganil cesarja Leopolda I. prihod mladega Ivana Antona Zrinjskega s For-stalom na Dunaj. Šele pred nedavnim se je povrnil mladi Ivan Anton z naučnega potovanja po zapadni Evropi na poklic očetov v Čakovec, in zdaj je videl brezno, ki se je odprlo pred njegovim očetom, in bržkone tudi pred vso njegovo rodovino. ,Če tudi vi propadete, glejte, da reSite sinu ča.st in ime," je nagovarjal Forstal Petra Zrinjskega, .ali ga dajte cesarju, ali ga pošljite v katero zunanjo državo, a na vsak način je bolje sprejeti milost od svojega naravnega pspodarja, nego Ii beračiti pri zunanjih knezih." Sin je prinesel pismo očetovo, v katerem se brezpogojno izroča cesarju. ')
Med tem so se zbirale ccsarske Čete od vseh strani. Bojni svet je pozval iznova generala Herbersteina, da sporoči pismeno ali ustno, kaj počne Zrinjski in kako je napredoval, da se zna ravnati tudi cesarska vojska. Fran Frankapan je sicer otel cesarskim četam precej prtljage in hrane, ali so mu jo odvzele zopet Herbersteinove čete ter odpeljale v Zagreb.'') Ker se je po Herbersteinovih poročilih znalo, da je nakanil Zrinjski naglo udariti na cesarske čete, da jih pobije na ravnem polju, je tudi cesar zapovedal, naj se vojska ne pošilja v trdnjave, katerim
') Dr. V. BogiSič Acta conjuraHoncm ... str. 145-
»I Dr. Fr. Rafki. Acta conjuraUonem ... str, 164.
Dr. Fr. Rački. Acta conjitrationcm ... sir. 165.
M Dr. V. BoRišič. Acta coiijuratloneni... str. 146.
<) Dr. Fr. Ra^ki. Acta conjurationcm ... str. 128. 132.
ne preti nobena nevarnost, nego da se zbcro v taboru pod glavnim zapovednikom. General Herberstein je med tem s svojimi četami, katere je imel zbrane v taboru pri Brezovici, obranil celo Turopolje, da ga niso pokončale čete Zrinjskega in Frankapana, kakor se je bil zagrozil Fran Prankapan pre-bivavcem, ker se niso hoteli pridružiti upornikom. V Zagrebu pa se je uprl kapitelj vsem zahtevam Frana Frankapana, ko je ta zahteval, naj se preda Zrinjskemu in naj mu da pomoči za boj proti cesarski«! četam. In dasi se je Frankapan zagrozil z najhujšimi kaznimi, vendarle ni uspel.')
31. marca je sporočil cesar bojnemu svetu, da je postavil mesto barona Kaisersteina za glavnega zapovednika cesarskih čet na Hrvaškem barona Spankava, ker je nakanil z vso strogostjo nastopiti proti Zrinjskemu. V to svrho je dal razglasiti oster »oglas* in .obsodbo" proti njemu ter obenem »opomin" in .poziv" na vojsko v banovini in Legradu ter na Krajino in Vlahe. Oblastim priporoča, da drže vse tajno, a vse priprave naj vodijo tako, da se ne bo nič zvedelo, kajti Zrinjski ima v Gradcu mnogo prijateljev in le-ti bi mu mogli vse sporočiti. Naj dado oglase prevesti na hrvaški in slovenski jezik ter jih razširiti po zvestih ljudeh po Hr\'aškem in Slovenskem. -)
Bojni svet se je posvetoval z generalom Spankavom že 2, aprila v Gradcu o njegovih predlogih. General Spankav je namreč zahteval, da se mu izroči proti Zrinjskemu vsa vojska, ki se je takrat nahajala na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, toda bojni svet je določil, da se mu dd vojska v notranji Avstriji razen Porzijevega polka, ki mora ostati na Kranjskem, a vsa vojska se mora zbrati pri Radgoni in Ptuju ter oskrbeti z orožjem in s hrano. Zapovedtiikoin na Krajini so bile izdane zapovedi, posebej grofu Nikola u Erdedu v Petrinji, da ulovi stotnika Bukovačkega; a grofu Breuneru in Ivanu Josipu Her-bersteinu, da svoje čete zedinita za napade proti Kranjski in Koroški v slučaju, ko bi od tamkaj prišla Zrinjskemu kakšna pomoč, da jo precej razbijeta. Nadalje se je zapovedalo, naj se zasedejo posestva in luke Frankapanove kol Bakar, Bakarec, Novi Ozalj in Bosiljevo ter proglase za cesarjevo posestvo. Breuner naj podpira s svojo vojsko Spankava ter razširja po Hr\aškem in Slovenskem oglase in opomine proti Zrinjskemu. Slednjič se priporoča cesarju, naj udarijo na Zrinjskega tudi čete iz Ogrske izpod reke Rabice, samo da ne bi le-ta, napaden od vseh strani in premagan, mogel nikamor uiti.') Tudi je cesar priporočil bojnemu svetu, naj vzdrži prebivavce v celjskem okrožju, da bi se mogel tako laglje zadušiti upor
') Dr. Ff. RaCki. Acta conjurationcm .. str. I.T2—134 " Dr. Fr. Rjifki. Acta conjurationem ... str. 133. Dr. Fr. Rački. Acta conjurationcm ... ütr. 136-137.

Ivan Stckiasa; Ivan Josip licrberstein	HW
Petra Zrinjskega.') 4. apnla jc zapovcdal ccsar Leopold 1. generalu Spankavu, naj nastopi nemudoma po danih napotkih proti Zrinjskemu in Frankapanu, kajti to delo se mora hitro izvršiti. -) Izjave grofa Paradeiserja so prepričale cesarja o nezvestobi Zrinjskega in Frankapana, in zato naj tudi general Herberstein zasede primorska posestva Frankapana, a grad Švarčo, posest Zrinjskega, naj podere, ker je nevaren za Kar-lovec. Glede zahtevanih 2000 vojakov in 300 stotov smodnika za varstvo Karlovca naj ostane pri starih določbah, ker se ni treba bati, da bi kdo oblegal to trdnjavo. Tudi ni zdaj čas, da bi se začeli ugovori glede predaje Siska v cesarsko posest, le oskrbljen naj bo dobro proti sovražniku. ') Glede Benečanov, ki so se po raznih poročilih pripravljali Zrinjskemu na pomoč, je predložil bojni svet, naj cesarski poslanec v Benetkah posreduje v tej stvari na korist cesarjevo in naj odvrne republiko od Zrinjskega, a Herberstein je zahteval, da se začne proti Zrinjskemu pohod najkesneje v osmih dneh.') Da ne zasegne upor Štajerske, so določili štajerski stanovi, da se posebno dobro učvrstijo tri mesta Optuj, Radgona in Fürstenteid, kjer mora biti vsaj 500 mož dobro oskrbljene posadke.^) V Primorje pa je poslal cesar posebnega poverjenika Frana grofa Dietrichsteina, da preskrbi vse potrebno za obrambo Gorice, Trsta in Reke proti Benečanom, a ker misli isti poverjenik zasesti posestva Zrinjskega in Frankapana, je potrebno, da se sporazumi z generalom Herbersteinom.')
Na Dunaju so se posvetovali 9. aprila pri Lobkovicu o izjavi Petra Zrinjskega, da sploh ne misli na upor, marveč da je bil vedno zvest cesarju, kakor je dal sporočiti po o. Forstalu. Toda svetovavci, hudi protivniki Petra Zrinjskega, niso smatrali te izjave za odkritosrčno, nego so zatrjevali, da se Zrinjski le hlini, ker ni dobil še točnih poročil od Turkov in ker je bil Tattenbach ujet. Zato mora biti vse pripravljeno, da se izvede cesarjeva zapoved. Legrad in Kotoribo treba zasesti ter udariti na Čakovec. Vsi trije generali Herberstein, Breuner in Spankav morajo složno napredovati. Zapreti se mora pot na Ogrsko in v Primorje. Da ne nastane prepir radi zapovedništva, se je določilo, da ostane Spankav glavni zapovednik, Herberstein in Breuner pa v svojem mestu zapovedujta neodvisno nad svojimi četami.")
3
) Dr. Fr. Rafki, .^eta öinjurationem ... str. 137. Dr. Fr. Rafki Acta conjurationcm ... str. t H. Dr. Fr. Rafki Acta conjurationeni... str. I4t. •) Dr. Fr. Rafki. Acta conjiiratloncm ... str. 142-1 JI. ') Dr. Fr, Rafki. Acta con uralioncm ... str. 146. ») Dr. Fr. Rafki. Acta conjurationcm ... str. 157. ') Dr. Fr. Rafki. Acta conjuraUoncm ... str. 161 — 167.
O. Forstal z mladim Zrinjskim šc ni bil na Dunaju, ko je Herberstein že napadel Ozalj in druge graščine Zrinjskega in Frankapana ter zaplenil vse za svojo vojsko. Ljudje Fran-kapanovi so se predali brez borbe. Herberstein poroča zato bojnemu svetu v Gradec, da bo v desetih dneh osvojil vsa posestva zarotnikov. Zaposedli bodo vse krajišniki. Berislavič se je predal, Pogledič je v Čakovcu, za Bukovačkega pa ne ve, kam je pobepil. Na zbor, ki ga je sklical zagrebški škof, Herberstein ni mogel priti. Ko dokonča na Hr\'aškem svoje delo, bo poslal nemudoma nekaj vojske, da zapre soteske, ki vodijo na Kranjsko.') 10. aprila se je podal že v Primorje; v Bakar je prispel 12. aprila. Narod se je spočetka grozil, da se bo uprl, posebno v Brodu na Kolpi, ko je pa videl, da je stvar resnobna, se je vdal, prisegel vernost in sprejel posadke )o vseh večih mestih. Zapovedništvo v teh krajih jc izročil Herberstein polkovniku grofu Ernestu Paradeiserju. Tudi je prosil Herberstein kranjske stanove, naj mu pošljejo 150 nemških vojakov za posadko, kajti on hoče vso to zemljo (Hrvaško) v vojaškem in državnem pogledu temeljito preustrojiti. Reškemu stotniku je obljubil pomoč, a po vseh krajih je delil oglase proti Zrinjskemu. Že 15. aprila se je povrnil v Karlovec. V svojem poročilu o tem pohodu je izrazil nado, da bo tedaj ujet tudi že Zrinjski in da bo mogel potem brez skrbi udariti na Turke.O Kmalu potem pa je dobil od cesarja zapoved, naj javi turškim pašam, da cesar ne kani vojevati proti Turkom, nego da so vse vojaške priprave naperjene le proti upornikom. Benečanski poslanec Marin Zorzi je hitro sporočil benečanski vladi o uspešnem pohodu Herbersteinovem, pa se zato republika ni prenaglila, mar\'eč čakala mirno konec tega pokreta. Dasi se je pripravljala na boj, kar je razvidno iz raznih poročil vojaških oblasti v Primorju in na Goriškem, je vendar beneški poslanec na Dunaju tajil vsako zvezo s Petrom Zrinjskim in Frankapanom.')
Med tem ko je Herberstein širil svojo vlast po Primorju, je udaril tudi Spankav na Medmurje. 12. aprila je prešel Dravo pri Zavrču s 600 konjiki ter prenočil v Ormožu in Središču. Obenem se je vzdignil tudi Breuner iz Koprivnice s 4000 možmi vojske ter zasedel vso Podravino. Ko se je Spankav približal Čakovcu, ga je vprašal Zrinjski, kaj to pomeni, a general mu odgovori, da ni prišel vznemirjat njega, nego da zabrani napad Turkov na te kraje. Zrinjski je pa iznova poslal glasnika v šesterovprežni kočiji ter sporočil generalu, naj ga ne napada.
>) Dr. Fr. Rački. Acta coiijuratiuncm . . . str. 161. «) Dr. Fr. Rački. Acta conjiirationem . . . str. 182—183. ») Dr. Fr. Rački. Acta conjurationcm ... str. 172—174.
Ivan Stekljsar Iv.in Jitsip Hcrbcrstcln	111
ker je s cesarjem v dofiovoru. Glasnik se ni povrnil.') Zrinjski je želel resnobno pomirbo, odkar je poslal svojega sina na Dunaj; a zbal se je, da ne bi v sili, ko bi bil napaden, udaril z orožjem na cesarsko vojsko ter se tako pregrešil kol vazal proti svojemu gospodarju, pa ni dal potegniti niti sablje niti izprožiti puške. In vendar se je sporočilo cesarju, da se je Zrinjski odločno uprl cesarski vojski in rabil orožje, kar je bila le grda kleveta, samo da Zrinjskega še bolj očrnijo pri cesarju, ki je vsled te vesti zares iznova zapovedal Spankavu, da nastopi proti upornikom z vso odločnostjo.-) Da se ne preliva kri, .se je odločil Zrinjski s Frankapanom oditi iz Čakovca na Dunaj pred cesarja. 13. aprila po noči se podasta na pot. Banico je pustil v gradu ter se poslovil od nje z besedami: .Bog te obvari!" Ona ni plakala. Na treh ladjah se prepeljeta s svojim spremstvom prek Mure, a konji so vodo preplavali. Obrneta se proti Ogrski in potem na Dunaj, da se predasta cesarju na milost. Na Dunaju so kmalu zvedeli o begu Zrinjskega in Frankapana. Ta glas je preplašil cesarja in ministre, ker so se bali, da se podasta na severno Ogrsko ter tam še bolj pod-pihata novi upor, Odsedala sta na potu pri svojih prijateljih. Četrto noč sla prišla k grofu Ker>'ju v Goperstorf že blizu avstrijske meje. Kery je sporočil precej cesarju o prihodu obeh begunov. Cesar mu odgovori: ,Ako sta še pri tebi, nagovori jih, da gresta vsekakor na Dunaj, ko bi hotela pa kam drugam oditi, zadrži jih, da pride vojska ter jih ulovi." 17. aprila sta prišla na Dunaj ter odsela v hiši grofa Nadažda pri augustin-skem samostanu. Že drugi dan so jih ujeli ter odpeljali v gostilno .Zum Schwan". Zrinjskemu je bil pazitelj baron Ugarte, a Frankapanu grof Traun.')
Z odhodom Zrinjskega in Frankapana se je razsula popolnoma njuna stranka na Hr\'aškem. General Spankav je zdaj prišel s svojo vojsko pred grad Čakovec. Katarina Zrinjska ga je predala brez vsakega odpora, toda na veliko svojo žalost. Nemški vojaki so poplenili ves grad, konje in kočije, orožje in pohištvo, umetnine in dragocene knjige, dž, celo prosto kuhinjsko posodo in razno drugo orodje. Banico in njeno hčer so postavili pod stražo, in ona se je mogla potožiti cesarju po vsej pravici, da so jej vojaki odnesli vse, niti sklede niti ražnja jej niso pustili. Iz poročila državnih pooblaščencev, Petra Prašinskega in Frana Spoljarira o zajetju posestev Zrinjskega, Frankapana in njihovih privržencev je razvidno, koliko bogastva
') Dr. Fr. Rafki. Acta conjurationem str. 170.; Dr. V. BogiJič. Acta conjurationcm ... str. 144—146.
») Dr. Fr. Rafki. Acta conjurationem ... str. 182. •) Dr. Fr. Rački. Acta conjurationcm . . . str. 189.; Dr. V. Bogišič. Acta conjurationem . . . str. 148—150.
jc bilo nakopičenega v samem Čakovcu, saj obsega to poroälo o popisu celih trideset strani Račkega knjige.') Za kulturno zgodovino Hrvaške je ta popis še posebno važen, saj je bil ravno Čakovec z Novim Zrinjem pravi tabor Zrinjskega go-spodstva. Se huje se je ravnalo z drugimi posestvi Zrinjskega in Frankapana. Ozalj, Novigrad, Zvečaj, Ribnik, Švarča, Bosi-Ijevo, Bakar, Novi in mnogi drugi gradovi so pretrpeli hud udarec od železne roke Herbersteinove, ki je v desetih dneh zares na barbarski način, nedostojno krščanskega viteza in vojvode, poplenil in opustošil s svojima podzapovednikonia Ernestom Paradeiserjem in Friderikom Sauerom (Zavrlom), karlovškim polkovnikom, zavzeta posestva tako grozno, da se niso povzdignila nikdar več do poprejšnjega blagostanja, kar se more videti še dandanes v večidel zapuščenih gradovih. Herberstein je pripeljal s svojega pohoda v Kariovec ogromno množino blaga, dragocenosti, zlata in srebra in drugih stvari velike vrednosti, kar je vse pobral po bogatih in obsežnih posestvih Zrinjskega in Frankapana. Kar so predniki Zrinjskega in Frankapana zbirali skoz več vekov, to so v kratkem Času raznesli in pokončali nemški častniki. Koliko znamenitih narodnih umetnin je propalo pri tej priložnosti. Zdaj moremo soditi o znamenitosti teh narodnih zbirk le po opisu; nemška samogoltnost in pohlepnost jih je pokončala, a če so se Hn-ati tožili že poprej na nemške zapovednike v Krajini radi njih ošabnosti in predrznosti, so jih morali zdaj še bolj mrziti radi pravega poganskega tolovajstva. Cesar Leopold I. je sicer za-povedal, da se sestavi natančen popis vseh zasedenih posestev v Medmurju in Primorju, toda to ni rešilo propasti nniogih dragocenosti, ker so jih raznesli že poprej nemški zapovedniki in nemške čete.^ Že 20. aprila je mogel Herberstein sporočiti iz Karlovca s ponosom državnemu kancelarju Lobkovicu na Dunaju, da si je podložil vso Hrvaško, in da so se uporniki predali ali pa pobegnili,-^ a 28. istega meseca se je pohvalil v pismu škofu zagrebškemu, Martinu Borkoviču, da se je proslavil glas njegovih Karlovčanov, ko se je bilo sicer vznemirilo celo hrvaško kraljevstvo.')
Generalu Herbersteinu je bila zdaj glavna skrb, da popolnoma zatre Petra Zrinjskega in Frana Frankapana, kajti samo na ta način bi mogel pridržati zase in za svoje drugove oteta posestva in zaplenjene stvari, in samo na ta način bi se mogla izpolniti tudi želja tedanjih dunajskih in graških državnikov, da se Hrvaška ali vsaj njeni krajiški deli združijo z
') Dr. I"r. Rafki. Acta conjuratloncm . . . str. 5.56-.586.
') Dr. Fr. Rački. Acta con ») Dr Fr. Rački. Acta con'
urationem ... str. 190. urationcm ... str. 198.
•j Epistolac v nadikofijskcm arhivu. Tom. V.
avstrijskimi dednimi deželami. Herberstein je bil tolik prolivnik Zrinjskemu iti Frankapanu, da je nagovarjal vrednega škofa zagrebškega Martina Borkoviča, naj nagovori hrvaški sabor, da prosi kralja, naj bi zarotnike, ako jih ne bi usntrtili, obsodili na dosmrtno temnico, samo da ne bo daljnjih nemirov na Hr\'aškem.') Gotovo je, da so nasveti generala Herbersteina kakor tudi odnošaji na Hrvaškem, ki jih jc provzrofil, mnogo pomogli, da so ravnali z zarotniki tako strogo.-)
Na dunajskem dvoru je bila še vedno majhna in slaba stranka, ki je svetovala, da je zdaj priložnost sprejeti zarotnike v milost, ker so se sami izročili cesarjevi sodbi. Toda poročila generala Herbersteina, ki so dohajala iz Hr\aške na vsemogočne ministre na Dunaju, so sc protivila vsakemu popuščanju, in le-ti so zdaj žc za naprej določili, kaj se ima zgoditi s Petrom Zrinjskim in Franom Frankapanom, .Kakor je Ferdinand II.," so govorili, ,po belogorski bitki zatrl za vselej odpor češkega plemstva, tako naj stori zdaj Leopold I. na Hr\'aškem.* ') Da se izvede njegova osnova, je prosil general Herberstein celo dopust, da more oditi na Dunaj na dogovore, kako bi se dala Hrvaška zediniti z avstrijskimi dednimi deželami. Pred vsem se za zdaj ne sme popolniti banska čast, ki je bila seveda največa zapreka Herbersteinovim nakanam.')
Zrinjski in Frankapan sta mogla biti sojena kot velikaša hrvaška le po ogrsko-hr\'aškem pravu po kralju in po sebi ravnih sodnikih.*) Dunajska vlada ju je postavila pred avstrijske sodnike, češ da sta se pregrešila proti avstrijskim dednim deželam, da sta ujeta na avstrijskem ozemlju, in da se more v posebnih slučajih tudi po ogrsko-hrvaškem pravu soditi zunaj kraljevine ogrske in hrvaške. Peter Zrinjski je vrhutega še član štajerskih in kranjskih stanov. A ker sta oba bila tudi še cesarska komornika, je bila preiskava izročena avstrijskemu kancelarju baronu Ivanu Pavlu Hocherju.**) Vendar pa z zarotniki niso precej strogo ravnali, ker niso hoteli s prenaglo obsodbo pokvariti napredovanja cesarske vojske na Ogrskem ter nagnati mnogih upornikov na zdvojni odpor. Šele ko je Rakoczy v juniju razpustil svojo vojsko, a grof Rottal začel preiskavo in lov nezadovoljnežev, tedaj je dal dunajski dvor zapreti Zrinj-skega in Frankapana v Dunajskem Novem mestu (27. avg.), a nekoliko dni kesneje (3. septembra) je prijahalo v Pottendorf pred dvor grofa Nadažda dvesto cesarskih konjikov, ki so ga
') Epistolflc v n.idJkofijskcin arhivu. Tom. V.
«) R	Spomeniti lirvatske Krajine. II. str. 341.
») Dr. V. BogiJie .Acta amjurationcm . . . str. 194.
•) Dr. Fr. Rački. Acta conjurationem ... str. liW.
») Dr. V. BogiSič Acta ornjurationcm ... str. 182-183.
•) Dr. V. Bogiiič. Acta conjurationem ... str. 185.
ujeli in odpeljali na Dunaj. Dvor se je zdaj izjavil, da bo ravnal z zarotniki velestrogo.')
Po avstrijskih postavah je sestavil cesarski dvor po dolgotrajnih preiskavah posebno sodnijo takozvani .judicium dele-gatum", ali kakor so jo takrat zvali .nepristranska sodnija", dasi je bila ravno ta sodnija večkrat prav pristranska, kakor se je pokazalo tudi v teni slučaju. Predsednik je bil tej sodniji kancelar iocher. Preiskava je trajala proti Zrinjskemu in Frankapanu od 4. februarja do 16. aprila 1671. V obtožnici se je očitalo Petru Zrinjskemu, da seje I. 1666 združil z Vesselenyijem in Nadaždom, da je I. 1669 poslal na Poljsko o. Bariglija ter v instrukciji raz-žalil Njegovo Veličanstvo; da se je poslal vsled njegove zapovedi Poljak Giska na Francosko, da se potoži na cesarja in zahteva denarja; da je poslal poslaništvo tudi k Turkom ter jim ponujal davek, samo ako ga postavijo za vladarja; da je hotel vzeti cesarsko trdnjavo Koprivnico; da je bunil po samem Ogrskem; da so se vzdignili njegovi privrženci na orožje kot uporniki ter prelili kri cesarske vojske; da je upotrebil vladiko Miakiča za upor, a Franu Frankapanu zapovedal, naj začne z uporom; da je hotel napasti cesarske dedne dežele in da je bil ravno on pravi začetnik in glava upora. Frana Frankapana pa so obdolžili, ker ni cesarju sporočil o zvezi Zrinjskega s Turki :n ker jc prevzel vodstvo upora, da se je v pismu od 9. marca izrazil prežimo o cesarju in nemškem narodu, da je hotel mesto Zagreb zasesti s svojo četo in da je meščane pozval, naj sc predado Zrinjskemu; da je otel na Savi cesarsko prtljago in živež ter poslal poslanca na Turško.^
Peter Zrinjski je zahteval, da mu sodijo kot velikašu po pravu in postavi njegove domovine. Zdaj noče omenjati, kako so zatrte sloboščine in pravice na Hrvaškem, tudi se noče pozivati na zlato bulo, po kateri ima v tem slučaju vsak ogrski in hrvaški velikaš pravo, da se upre svojeniu kralju. Škof zagrebški mi je prinesel od cesarja pardon, ki ga ima deliti cesar sam. Ta pardon, obljubljen od samega cesarja, mi je zagotovljen tudi po pismu od ministra Lobkovica. Cesar mu je izročil pismo za slobodno potovanje .salvum conductum*. On je nato poslal cesarju svojega sina za poroka in slednjič je prišel tudi sam pokorit se cesarju. Pogodb s Francosko ni niti čitai niti pisal. Na Turško je poslal poslanca samo enkrat, a naj se uvaži,
■) Dr. V. Bogišič. Acta conjuraUoncm . . . str. 171—1/2; 190-192.
■) Df. Fr Rački, Acta conjurationem . . . su. .375 - 394 ; 40(t-430; replike obrane jir. 438 -464; ubrane Zrinjskcg.i in Frankapana str. 400-430. Pismo, katero so oponaSali Frankapanu, je pisano v hrvaškem jeziku (Rafki. Acta conjuratiuncni . . six. »>8—6<)), Prevc i so Ra na nemški in laSki jezik. Pism ) jc »animivo, ker nam dikazuje najbalje, kako so HfvaU mrzili Nemce Ic takrat radi njihove nasiliuviU in o^abnasti. A ker jc Frankapan povedal resnico, so zato vpili in ga preganjali Ista nemška neznosnost kakjr dandanes.
kako je in kolikokrat Ogrc odgovarjal od zveze s Turki takrat, ko so oni pričakovali največ od njega, kar cesar dobro ve. A kaj naj rečem, če se spominjam imena in slave mojega roda ? Komaj morem od žalosti spregovoriti. Vedno smo bili kras domovini in sirah Turkom, kar dokazuje tudi trofej, ki sem ga sam podaril Njegovemu Veličanstvu. .Kako naj osramotim c\'etočo čast imena svoje rodovine, kako naj osramotim kneza, velike ljudi, kralje, ki so z nami v rodbinski zvezi!" Prisegel je živemu Bogu, da mu ni bila nikdar v mislih zveza s Turki. .Dobro vedo moji sovražniki, kako dolgo smo se mi potili in prelivali kri pri obrambi za Štajersko, Kranjsko in Hrvaško; dokler so Zrinjski bili na straži, so oni mimo spali, da, Herbard Turjaški, karlovški general, je celo pobegnil v Ljubljano, ko sem jaz odbijal turške napade, a zdaj za nagrado svetujejo cesarju, naj nas zatre in pokonča do kraja, da si potem prisvoje in obdrže naša posestva, katera smo mi rešili in obvarovali z našo krvjo. Naj se vzdigne in postavi kdo izmed njih, ki bi se usodil reči, da so on in njegov rod več koristili habsburški hiši in krščanstvu nego li Zrinjski 1' ')
Dasi so skoraj vsi krščanski vladarji, razen španskega, a posebej še papež po svojih posebnih poslancih prosili cesarja, naj ta dva Hrvata pomilosti, O se je vendarle 18. aprila izrekla obsodba radi zločina razžalitve Ve ičanstva in izdajstva države. V.sa dostojanstva in časti imajo se jima odvzeti, imetek jima se zapleni, vsak spomin na nju se ima izbrisati, a oba naj se izročita krvniku, ki jima bo odsekal najprej desno roko in potem glavo. Za smrt je glasoval tudi krajnski deželni glavar Vuk Engelbert Turjaški, brat bivšega ministra Ivana Vajkarda, s katerim je živel Zrinjski v vednem sovraštvu. ') Grofa Nadažda so obsodili na smrt že 16. aprila.')
V tem groznem trenotku, ko se je šlo za življenje in smrt tako odličnih mož, se je Ogrom in Hrvatom silno zameril francoski kralj, ki se je prej ž njimi tako dolgo po svojem poslancu Oremonville-u dogovarjal, da jih je v tem času popolnoma zapustil. Saj je bil vendar on takrat najuglednejši vladar v Evropi in njegova beseda bi bila kaj izdala, in to tem bolj, ker se dunajski dvor še do zdaj ni bil odločil popolnoma, bi li izvršil nad nesrečnimi žrtvami izrečeno kazen ali ne. Cesar Leopold jc bil celo naklonjen za milost, toda nadvladalo je mnenje kneza Lobkovica in dvornega grofa Martinica, ki sta bila odločno za smrtno kazen.'')
') Dr- Fr. Rafki. Acta conjurationcm . . . str. 3.33 311
>) Dr. V HogBIč Acta conjurationcm ... str. 194—195
") Dr. It. Rsfki. Act« amjuraiJonem ... str. 530 -537 ; 543.
• i Dr V. BotjlJič. Acta conjurationcm . .. str. 194.
') Dr. V. BogiSič. Acta conjuraUonem ... str. 192-195; 196—197.
28. aprila popoldne so sporočili cesarjevi poverjeniki Zrinjskemu in Frankapanu smrtno kazen. Obadva je ta glas strašno pretresel. Zrinjski je pobiedel, a ni izprcgovoril nobene besede, Frankapan je pa prosil, naj se s smrtno kaznijo počaka, češ, da je on še premlad za smrt in da je zadnji svojega roda. Zrinjski se je izpovedal 29. aprila in je samo še vprašal, če ima še kaj nade za pomiloščenje. Ko so mu odgovorili, da ne, ni rekel nič, nego je ostal miren in hladen. Zvečer se je pismeno poslovil od svoje žene Katarine. Frankapan pa je bil hudo vznemirjen; vedno se je še zanašal na milost ccsarjevo, dokler mu ni rekel sodnik Abele, da ima samo še dva dni, da se pripravi na smrt. Še enkrat sta se sešla na poslednje slovo oba obsojenca. Mladi Fran Frankapan se je pos ovil od svojega svaka Petra Zrinjskega s presrčnimi in nežnimi besedami. Močno ginjena sta se razšla. Frankapan se je poslovil od svoje žene Julije v laškem jeziku.')
30. aprila so bila v Dunajskem Novem mestu zaprta vsa trdnjavska vrata in vojska je stala pod orožjem. Obsodba e bila obsojencema oglašena, a zdaj šele so jima sporočili, da jima je oprostil cesar en del kazni namreč, da se jima ne odseka desna roka. Okoli desete ure zjutraj je pala najprej glava bana Petra Zrinjskega, a potem njegovega svaka Frana Frankapana pod mečem dunajskega rabeljna.')
Tri dni poprej je pala grofa Nadažda glava na Dunaju, a nekoliko mesecev potem so obsodili tudi grofa Tattenbacha na smrt, katero je pretrpel 1. decembra v Gradcu. Mlademu Rakoczyju pa je izprosila življenje njegova mati, ki je stala ves Čas zarote in upora na strani cesarjevi.
Za to strašno obsodbo sc je zanimal ves tedanji svet. Najhuje je bilo francoskemu poslancu Gremonville-u, ki je občeval toliko časa s temi nesrečnimi žrtvami. Svet je dobro slutil, da ima Gremonville mnogo tega na svoji duši, kar se je zgodilo pred nedavnim. Na temelju izpovedeb obsojenih je bilo dokazano, da Gremonville ni ravnal pošteno, zato se je javno mnenje obrnilo proti njemu in francoski poslanec je bil prisiljen, da se opravda pred cesarico vdovo radi svojega ravnanja, a od kanclerja Hochera je prosil pomoči, naj ga brani proti klevetam, ki so iih sipali nanj radi usmrčenih velikašev. Tako grdi Gre-monville-a neki Portman, senator v Regensburgu, češ, da je varal nedolžne žrtve do kraja, a pri razpravi proti Petru Zrinjskemu je tajil vsako zvezo Ž njim, dasi je Zrinjski dokazal ravno nasprotno. Izdan je tudi opis tega žalostnega dogodka
') Dr. V, Bogišič. Acta conjuraHonero ... str. 198-199; Dr. Fr. Rafki. Acta conjurationcm ... str. 551.
») Dr. V. Bogiäit Acta conjurationcm . ,. str. 275-278.
skoraj v vseh jezikih in slike o smrti Zrinjskcga in Frankapana.') Razume se, da so se Hrvati najbolj zanimali za svoje velikane, pa se je že lela 1670 pred obsodbo širil glas po HrA^aškem med kmeti, da se povrne Zrinjski v banovino. Cesarski generali so seveda gledali, da se zatre vsak tak glas; zato so zabranili duhovnikom brez znanja škofovega, da morajo po cerkvah oglasiti, da se Peter Zrinjski ne povrne nič več na Hrvaško. Ernesl Paradeiser se je sam izpričal škofu Martinu Borkoviču, da ni hotel kršiti njegovih pravic, ko je zapovedal župnikom v karlovški Krajini, da oporečejo v svojih cerkvah glas o vrnitvi Petra Zrinjskcga na Hr\'aško. Pogovor med narodom je bil med tem zares zamolknil, ko se raznese strašni glas po zemlji, da so oba hr\'aška velikaša usmrtili. Z Dunaja ni cesar niti z bcsedico kaj sporočil hrvaškemu narodu o tem dogodku. •')
Žalostna je bila usoda Katarine Zrinjske in njenih otrok. General Spankav jo je držal zaprto v gradu Čakovcu z najmlajšo hčerko Zoro. Kcsneje so jo odpeljali po zapovedi cesarjevi v Gradec, kjer so jo zapdi še bolno in obnemoglo v samostan sester dominikank. Dvajset mušketirjev je stražilo pred samostanom. Nobeden ni mogel do banice razen spovednika, le služabnice so mogle ž njo ravnati po svoji volji. Preteklo je že nekaj mesecev, a ona ni dobila še nobenega glasa niti o možu niti o sinu. Srce jej je hotelo počiti, ko so določili, da naj jej vzemo njeno edino tolažbo in jo pošljejo v drug samostan, kjer je imela postati redovnica. Tedaj je napisala cesarju Leopoldu list, v katerem ga prosi, naj jej pusti hčerko, kajti ona jej je edina podpora v starosti in edina tolažba kot siromašni vdovi in postrežnica v bolezni, a kot mati jo bo tudi gotovo dobro odgojila. Toda tudi za njo ni bilo usmiljenja; vzeli so jej vendarle hčerko, ki je bila še slaba in )rav nežna v ženski samostan sv. Uršule v Celovcu, ker je jubljanske redovnice niso hotele sprejeti. Poročila zatrjujejo, da je nosila raztrgano obleko, ker za njo ni hotel nobeden skrbeti, dasi je bilo zapovedano od državne oblasti. Dasi je bila Katarina Zrinjska jaka in pogumna Žena, so jo slednjič vendarle strle bolezen, žalost in grozne muke v zaporu. Njen živahni duh je potemnel, zblaznela je In v blaznosti umrla v Gradcu 16. novembra 1673. Sin Zrinjskcga Ivan Anton je še v zaporu po očetovi smrti pretrpel mnogo muk. Dunajski dvor ga je kesneje izročil dvema jezuitoma, da ga odgojita in pripravita za duhovnika. Toda odgovoril je odločno, da ni voljan postati duhovnik ali pater, nego da se je že dosti učil in da bi mogel cesarju služiti kot vojak; vrhtega je po hr\'aških postavah tudi že polnoleten. Hoteli so ga poslati na Španjolsko,
Dr. V Boglšlč Acta conjurationcm ... str. 163—169; 180; 182. Dr. Fr. Ra^i. Acta conjurationcm ... str. 308-309.
samo da ga odstranijo od njegove domovine za vselej. Slednjič so mu izkazali vendar toliko milosti, da je mogel biti na cesarskem dvoru ter služiti kot vojak. Leta 1680 so ga obdolžili, da se je zarotil s Tökölijem ter ga zaprli v temnico. Celih dvajset let so ga vlačili po raznih temnicah, dokler ga ni rešila smrt vseh muk 11, novembra leta 1703 na Schiossbergu v Gradcu. Njegova žalostna usoda je tako ganila svet, da se je začel širiti glas, da ni zaprt v Kufsteinu z nobenim človekom izpregovoril skoz celih 17 let ter tako izgubil dar govora. Gotova je stvar, da je ponorel. Ko so ga nagovarjali malo pred smrtjo, na| piše cesarju Leopoldu, je napisal tele besede: »Ne vem kaj bi pisal in kaj se hoče od mene; meni ni nmogo treba, za zdaj bi potreboval pred vsem škarje, da si porežem nohte in lase."
Od vseh Zrinjskih je ostala še živa Jelena, najstareja hči Petrova, omožciia z Rakoczyjem, Iskala je zaveznikov proti cesarju Leopoldu,in mrzkim Nemcem. Ni si dala tudi še kesneje miru, samo da se osveti protivnikom Zrinjskega rodovine.')
Le dveh privržencev Zrinjskega in Frankapana ni mogel dobiti Herberstein v svoje roke. Stotnik Bukovački je pobegnil v Bosno ter ostal pri svojih prijateljih, Orfeo Frankapan pa je ušel na Benečansko, in dasi je Herberstein zahteval od bene-čanske vlade, naj mu izroči Orfea, ona vendar lega ni storila. Orfeo Frankapan je ostal od tega časa na Laškem. Da je Herberstein Miakiča ulovil in kaznil, smo že omenili. Čolnič, Berislavič, bratje Kamenjani, Crnkovič in še neki drugi so bili pomiloščeni, ker jim je milost obljubil sam Herberstein, če se predado brez odpora in prestopijo v cesarski tabor, kar so tudi storili. Tako je pridobil Herberstein zase niže plemstvo, katero bi mu bilo moglo gotovo nagajati proti njegovim nakanam, ki jih je plel že zdaj proti Hrvaški. lerberstein je to izprevidel ter je sam sporočil bojnemu svetu, naj izposluje pri cesarju milost za te ljudi. O
III.
Ivan Josip Herberstein kot upravitelj Krajine in Karlovca.
Po smrti Petra Zrinjskega in Frana Frankapana je nastopil popoln razpad obeh rodovin. Nemci so postali zdaj neomejeni gospodarji ter začeli trgati in razdirati hrvaško zemljo, kjer so le mogli. Spankavove čete so se širile med Dravo in Savo, a
•) Dr. Fr. Rafki: Acta conjuraüonein ... str. 223 ; 225—226; 269; 277 - 2iS; 302 - 303 ; 305-307 ; 311-315; 328 - 332 ; 345; 349 - 350 ; 353. Katirim-i Zrinska, Ijanica tirvatska (1625-1673). Napisau Juraj Tomljcnovtč. U Zagretni. 1893, str 1-61.
') Dr. Fr. Rafki: Acta conjuraüoncni... str. 211-212; 368-369.
general Herberstein je postal gospodar do Jadranskega morja. Zmestili so se pa povsodi po gradovih zrinjskofrankapanskih. Čakovcc so poplenili že na očigled Katarine Zrinjske nemški vojaki, a kar je še ostalo, to so vse odnesli na Dunaj med starine in umotvore cesarskega dvora, odkoder jih niso nikdar več povrnili Hrvaški. Kakor Spankav tako in še huje je ravnal Herberstein v Krajini in med Savo in Jadranskim morjem, kjer so imeli Zrinjski in Frankapani najlepša svoja posestva in gradove. Herberstein se je vrnil z bogatim plenom že iz varaždinske Krajine, a v Karlovcu je nagomilil zdaj silnega blaga in imetka s posestev nesrečnih žrtev. Posestva Ozalj, Zvečaj, Bosiljevo, Severin, Novigrad, Svarčo in Novi je zahteval Herberstein za karlovški generalat, in bojni svet v Gradcu je zares predložil to prošnjo cesarju. A da se ugodi laglje želji Herbersteinovi, je sporočil bojni svet, češ da so ta posestva malo vredna, da so zgrade večidel lesene in od ilovice, kakor stražarnice, in za nobeno rabo. Ko bi se izročila ta posestva komu drugemu izven Krajine, bi bili vedni prepiri in to bi le škodilo cesarskim nakanam. Tukaj bi se mogla povsod nav lahko vzdrževali obrambena četa za Karlovec in vso Karovško Krajino. Knez Lobkovic je svetoval že 11. septembra 1670, naj bi se v.sa zaplenjena posestva uporabila za posebno zaklado, iz katere bi se moglo lahko vzdrževati do 15.00() vojakov. Bojni svet je bil proti temu, da se izroče ta posestva cesarski komori, ki jih je zahtevala tudi zase, češ da bi se moralo na upravo vrlo mnogo trošiti, a od podložnih se ne dobi nobenega denarja, razen malo žita in tlake. Posebno pa so po mnenju bojnega sveta ta posestva potrebna za -vzdrževanje karlovške trdnjave, kajti prebivavci na teh posestvih bi se dali porabiti za tlačane pri utrjevanju Karlovca, kjer drugač ni dobiti delavcev niti za denar. Bojni svet slednjič prav lokavo omenja, da karlovški general niti ne misli zase pridržati vseh teh posestev, marveč da jih hoče porabiti le za trdnjave in obrambo dednih avstrijskih dežel; zato naj jih pridrži na vsak način karlovški general in nadstotnik senjski. Na ta način je hotel Herberstein karlovški generalat še bolj zediniti z avstrijskimi deželami ter ga za vselej odtrgati hrvaški kraljevini.')
Ravno tako je hotel storiti Herberstein tudi z bansko Krajino, ki je spadala sicer vedno pod bana. Ko jo je pa zasedel radi upora, jo je hotel pridržati tudi za karlovški generalat. Hrvaški stanovi pa so se tej nakani odločno uprli ter poslali svoje poslance glede tega k samemu cesarju Leopoldu 1. iMed hrvaškimi velikaši sta se borila za pravice banske Krajine
') Dr. V. BugiJlč: Acta conjurationem ... str. 274; dr. Fr. Rafki: Act« conjiirationem . . . str. 211-212; 221-222; Radosiav LopaMč: Spomcnlcl hr\aUkc Krajine. 11. sir. 3,V)-357.
120	Ivan Stckiasa: Ivan Josip Hcrln-rslcin.
najodločneje grof Ivan Draškovič in jji^of Nikolaj Erdcd. Lc-ta poslednji jc zahteval od škofa jMarlina Borkoviča, da zaradi tega vprašanja skliče sabor. On sam se je podal na Dunaj s poslanstvom ter izposloval pri cesarju, da je le-ta naložil Herberstcinu, naj povrne bansko Krajino zopet banski oblasti. Bojni svet se je sicer protivil temu odloku, češ da je ravno tukaj bilo gnezdo zarote, in da bi zaradi tega moral ostati ves kraj pod vojaško oblastjo, vendar s svojimi dokazi ni uspel. Zdaj je moral seveda popustiti tudi Herberstein ter umaknili svoje čete iz teh krajev.') Hrvaškega Priniorja pa hrvaški stanovi niso mogli rešiti, ker si ga je prisvojila državna komora, kakor je svetoval cesarju bojni svet, češ da se ne sme dovoliti združitev tega kraja z ostalo Hrvaško, ker je bilo ravno tukaj .pr\'o zbirališče za upor.^ In tako so na ta način Hrvaško odcepili popolnoma od morja. Senj je ostal Herberstcinu, ker je bil senjsko stotnijo general Herbard X. Turjaški zedinil s karlovškim generalatom, kateremu se je s tem povečal letni dohodek do 10.000 goldinarjev. Na ta način si jc Hcrberstein stekel poleg velike oblasti tudi najvcčo korist m največe dohodke v celi hr\'aški Krajini. A ko je hotel kesncjc bojni svet v Gradcu postaviti v Senju posebnega nadzornika za dohodke šume in celega mesta, se jc Herberstein v tej zadevi obrnil na samega kneza Lobkovica ter mu dokazoval, da je imel senjski stotnik vedno sam vse omenjene dohodke.') Hcrberstein jc moral biti silno pohlepen za imetkom ter se jc hotel okoristiti sam z ogromnim bogastvom Zrinjskih in Frankapanov. Ker je cesarska komora hotela imeti tudi svoj del pri plenu, so nastali večkrat hudi prepiri med njo in Herbersteinom. Peter Zrinjski in Fran Frankapan sta imela v Karlovcu svoje hiše. Te hiše je hotela komora zase pridržati ter jih je dala ceniti po posebnih komisijah. Toda Herberstein se je temu odločno uprl, češ da ima v trdnjavi karlovški po vseh pravicah samostalno upravljati le general in da njemu pripada vsa jurisdikcija. Potemtakem mu pripadajo tudi omenjene hiše, ki sicer niso bile mnogo vredne, ker so bile lesene.')
V hrvaški Krajini je zdaj gospodaril general Herberstein neodvisno, izdajal je odredbe, nameščal častnike in druge uslužbence po svoji volji ter se upiral celo prav pogostoma odredbam dvornega bojnega sveta v Gradcu, dokler ni postal I. 1679 pravi njegov podpredsednik. Ker je bil na Krajini neomejen gospodar, jc izmislil tudi osnovo, kako bi se dala tudi
') Dr. Fr. Rački: Acta conjuralioncm . , . str. 2^8; 256-260 ; 263, 26»-269 ; 269 - 270.
») Radoslav LopaSič: Spomenici hrv.itskc Krajine II, sir. 239.
■■) Dr. Fr. Rai'ki: Acl.i cimjurationem .. . sU. 46Ö
«) Radoslav Lopašič: Spomenici hrvaške Krajine. II. str. 346.
ostala Hrvaška pridobiti za Habsburžanc kot dedna zemlja. Seveda bi se morala najprej v državnopravnem pogledu odcepiti od Ojirske ter preustrojiti v njej dosedanja uprava. Ker je mislil tudi dunajski dvor, da je dospel zares že čas za to, da bi se mogla Hr\'aška združiti z dednimi avstrijskimi deželami kot habsburška pokrajina, poverili so tudi generalu Herbersteinu že koncem 1. 1670 nalogo za to podjetje. S to nakano je začel Herberstein tudi boj proti zarotnikom ter jc izrazil že na početku borbe mnenje, da se odstrani za vselej banska čast, katero je smatral za ščit slobode na Hrvaškem. Njemu se je pri^^ružil tudi general Breuner, ki je predložil precej po begu Zrinjskega in Krankapana iz Čakovca, naj se Medinurje zedini s Štajersko, zasede z nemškimi četami, ter uredi kot vojaška Krajina, katero bi vzdrževalo svečenstvo Štajerske.') Za Herbersteinovo osnovo je bil seveda zavzet tudi knez Lobkovic. in ž njim si je dopisoval Herberstein zaradi te stvari prav često. Posebno je zanimivo poročilo Herbersteinovo Lobkovicu o tej zadevi, pisano 28. oktobra 1670 iz Karlovca.^) Herberstein je sklenil po tem poročilu prepotovati vso Hrvaško, da pridobi plemstvo za svoje osnove. Najprej je bil v Varaždinu, potem se je podal v Zagreb, kamor pa ni mogel dospeti zaradi povodnji. Povsodi je govoril, naj se Hrvaška oslobodi banske vlasti in naj se poda neposredno pod oblast cesarjevo, pa jim bo dobrota cesarjeva dala vse one milosti, katere uživajo dedne pokrajine, a le milosti da so do zdaj uživali sami bani. Kralj je dober oče, a bani so tirani. Hrvaška potrebuje po dokazovanju Herbersteinovem pravičnega, dobrega in mogočnega poglavarja, a ni si mogoče misliti boljega vladarja, kot je blagi Leopold 1., ki jih bo branil proti vsemu svetu, a jim je že zdaj zaščitnik. Zna se, da je skozi toliko stoletij povzdignilo to prejasno rodovino do takšne veličine le poštenje, sreča in junaštvo ter se vidi na njej obramba in pomoč od nebes. V Zagrebu se je sešel ravno v tem času hrvaški sabor, da izvoli poslanstvo na dvor, da dobi Hrvaška zopet svojega bana. češ da je škof v tem težkem času preslab za vlado. Getieral Herberstein je imel na saboru svojega poverjenika, ki je delal za njegovo osnovo, obiskal mnogo gospode, in jih nekoliko pridobil zase. Za poslanca sta bila izvoljena prošt Bosak in plemič Vajda. Herberstein je o tem nemudoma sporočil knezu Lobkovicu ter ga prosil, naj dobi oba poslanca za njegove osnove. Proštu Bosaku lahko oponese, da dela proti volji vladarjevi, saj ga je vendar pred nedavnim odlikoval, poklonivši mu čast stolnega prošta. Banstvo naj bi sicer ostalo, samo naj .se počaka z izvolitvijo, a ban ne sme biti na noben način vojvoda hr\aške vojske. V nekih krajih je general Herber') Dr. Fr. K.iCki: Acta conjiirationem . .. str. 186.
') Dr. Fr. Rački: Acta conjiirationcin ... str. 370-374.
Stein obiskal sitoro vso lirvaško gospodo ter se jc žc nadjal, da bo mogel dvor sklicati sabor višjega in nižjega hr\'aSkega plemstva kakor na Poljskem na ravnem polju, kjer bi se moglo predložiti glasovanje za Avstrijo na Hrvaškem. Herbcrstein je dobil v to svrho od mnogih plemičev, ki so izgubili vero v bodočnost svoje domovine, glas in podpis, o čemer se je pohvalil knezu Lobkovicu v omenjenem poročilu. Herbersteinovi privrženci so se nahajali le med nižjim plemstvom, posebno oni, ki so bili zapleteni v zadnjem uporu, a s posredovanjem Herbersleinovim pomiloščeni. Tudi vsi vojaški zapovedniki po raznih krajih Krajine so se oklenili generala Herbersteina. Višje plemstvo je bilo pa odločno proti vsaki izpremembi hr\'aške ustave, a na čelu vseh protivnikov grof Erded, ki je težil za bansko častjo. Da dokaže general Herberstein cesarskemu dvoru in hrvaškemu plemstvu korist svoje osnove, je sestavil v Karlovcu meseca januarja 1671 obsežno spomenico, kako bi se Hrvaška izpremenila v dedno avstrijsko zemljo.') ,Zdaj, ko je zadušen upor ter dežela zopet pridobljena z orožjem,* pravi Herberstein, .moram kot ponižni sluga svetovati, kako bi si hrvaška zemlja in z njo tudi sosedne dežele stekla stalno varnost in mir in vsa Krajina boljo obrambo V to svrho naj se vsa zemlja, kolikor je je med hrvaško in slavonsko Krajino, z Medmurjcm in do morja pri Bakru odcepi od ogrske krone ter proglasi za dedno deželo Veličanstva. Zato naj se pošlje tudi precej pooblaščen komisar v deželo, ki bi moral o tem razpravljali z deželnimi stanovi, saj je znana stvar, da je plemstvo za to zavzelo in tudi prosti narod ni protiven, nego bi še rajše pri-poznal cesarja za svojega gospodarja, ko bi se izboljšala uprava in postavilo pravično sodstvo. Potem bi moral cesar neposredno imenovati banskega namestnika ali upravitelja, dva duhovnika iz kapiteljna, dva stanovska gospoda in dva viteza ter škofa kot člane deželnega sveta in odbora, kakor je to v dednih deželah. Ta deželni svet bi bil postavljen za nadzor sodstvu in banu, da ne bi ban vladal absolutno, in da bi se sodstvo, ki je zdaj slabo za plemstvo in kmeta, uredilo tako, da bi mogel dobiti pravico bogatin in siromak, kajti plemič in kmet zahtevata, da se sodniki drže strogo deželnih postav in propisov pri prizivih na bana in na vlado, da se sodi sploh po deželnem pravu, da bodo prisedniki pri deželnem odboru vešči pravoslovci, in da se vsa ta vprašanja rešijo z omenjenim komisarjem. Glede (inanc naj se imenuje poseben oskrbnik (fiskal) za cesarske dohodke; ta oskrbnik mora biti neposredno odgovoren notranjeavstrijski komori; za deželne finance pa naj poskrbi deželni odbor.
■) Radoslav UipflJič: Sporaeiiid hrvatske Krajine. II, stt. 337 .'JJl
V vojaškem pogledu mora priti vsa vojaška oblast v roke cesarjeve od Mure do morja, če lioče imeti mir na HrvaŠkem, kjer je še mnogo nemirnikov, ki so zdaj popustili le od sile, )a goje sicer še iste nazore kakor Peter Zrinjski, posebno v (Otu med Čakovccm in Kolpo. Ban ne sme imeti v vojaških vprašanjih nobene oblasti, razen če se skliče Črna vojska, pa še takrat naj bo pokoren krajiškemu generalu. To ni nič posebnega, če ima po 100 konjikov za spremstvo; tudi zemlja ne zahteva, da mora on biti stotnik kraljestva (capitanus regni), saj to ni ravno banovo pravo, pa bi ga mogel zameniti tudi kdo drugi.
Potem je treba dobiti od zagrebškega kapiteljna tudi Sisek ter ga zameniti za posestva Petra Zrinjskega, kar se je hotelo že poprej storiti, ali so se temu upirali najhuje sami Zrinjski, s katerimi je držal sedanji stolni prošt. Zdaj ga je treba za to pridobiti, in naj se mu zategadelj obljubi, da postane po smrti sedanjega škofa zagrebški škof. Morda ga je pridobiti na ta način za predlog. Tudi naj se zameni opatija Topusko in posestvo Dagoj ob Kolpi z drugimi posestvi, in vse to naj se zedini s Krajino; tudi posestva Frana Bukovačkega in njegovih naslednikov naj se vzemo zaradi krive prisege in nezvestobe. Da se pridobe prebivavci na teh posestvih za krajiško vojsko, je potrebno, da se dovoli stanovom v svoji Krajini, katero vzdržujejo, predlagati za stotnika svojega človeka, seveda da ga na predlog krajiškega generala imenuje in potrdi sam cesar.
Slednjič je neobhodno potrebno, ua zapoveda kariovški general H^rberstein v hr\'aški Krajini od morja do Save razen Petrinje, a slavonski general od Siska do Mure, Rače in Kaniže; in vsa reka Kolpa naj bo v oblasti karlovškega generala, ker bi tako bila vsa zemlja zaprta in v vojaški oblasti za vsako potrebno obrambo pod cesarjem, ki bi bil gospodar zemlje. To bi bilo edino sredstvo proti vsaki nevarnosti, kajti Turki bi ne našli na celem tem prostoru nobenega prelaza, čez kateri bi mogli s svojim topništvom; imeli bi odprto pot le na slavonski Krajini in na Kolpi, kjer bi se jim pa mogla sama naša vojska upreti z vso silo brez vsake druge pomoči. Ko bi sovražnik videl tako združeno krajiško silo, bi se tudi bolj bal nego do zdaj, ko je vedel, da je toliko poglavarjev in zapo-vednikov, katerih zopet vsak more delati po svoji volji.
Obenem je Herberstein zahteval, naj se vsa posestva Zrinjskih in Frankapanov, kar se jih je nahajalo na Krajini, z njo zedinijo, in da se pomirijo na teh posestvih vsi prebivavci, ki so živeli do zdaj v prepiru s krajišniki, na ta način, da jih uvrstijo med krajišnike, ker sicer tako težko žive od svojih dohodkov. Tako je dobil, kakor smo že omenili poprej, zase posestva Švarčo, Novigrad, Zvečaj, in na morju Novi kot posestva kariovškega generalata.
General Herberstein se je v tem poročilu zavzel tudi za karlovško trdnjavo. Svetoval je, naj se prebivavci na posestvih Zrinjskega in Frankapana v okolici karlovški silijo na tlako, ker je sicer težko dobili ljudi za tlako pri utrjevanju. Sicer pa je potrebno, da se da iz zajedniške avstrijske komore vsaj 3000 goldinarjev na leto za trdnjavo, a razen tega bi morali žrtvovati svoj del tudi hrvaški stanovi, pa bi se Karlovec tako utrdil, da bi ta trdnjava zapovedovala celi zemlji. Kako jc svetoval Herberstein postopati proti Petru Zrinjskemu in Ivanu Franka-panu, smo že poprej omenili.
Že 16. januarja 1671 je sporočil Herberstein Lobkovicu, da je plemstvo v Zagrebu oduševljeno za svojega kralja in zavzeto za njegove osnove, a obenem ga je vprašal za svet, kako naj bi se izvele te osnove.') Štiri dni kesneje je zopet poslal Lobkovicu poročilo o vsej stvari ter se pohvalil, da vse dobro napreduje. Za zdaj naj bi se onim plemičem, ki so bili zapleteni v zaroto, oprostilo vse, da se jih pridobi čim več za novo osnovo. Potem naj skličeta zagrebški škof in grof Nikolaj Erded najprej konferencijo, na kateri bi se razpravljalo o stavljenih predlogih, potem pa še sabor, da odobri zaključke kon-ferencije. Ko bi bil potreben komisar, ki bi zagovarjal cesarjeve pravice, naj postavi Lobkovic onega, kateremu zaupa največ. Za zdaj naj se sklene samo odcepljenje kraljevine Hrvaške od kraljevine Ogrske, a sčasoma se bo dalo urediti vse ostalo.'O 15. februarja 1671 je pisal Lobkovicu poln nade, da se bo izpolnilo njegovo podjetje v kratkem času. Zato pojde v kratkem zopet v Zagreb, da uvede red v Posavju in da stori vse na korist dobre službe naproti svojemu gospodarju in cesarju. V tem pismu prosi tudi Lobkovica pomoči proti graškemu bojnemu svetu, ki mu je hotel vzeti Senj z vsemi dohodki vred.') Knez Lobkovic je bil seveda zavzet za osnove Herbersteinove, vendar pa je ravnal oprezno in se ni hotel prenagliti v svojih sklepih. Vedel je dobro, da je vse višje plemstvo na Hrvaškem proti Herbersteinovim osnovam, pa bi se mogli izcimiti novi nemiri, ko bi hoteli s silo spremeniti stare državne uredbe. Na to je opozoril Herbersteina, in ta mu je odgovoril 24. aprila 1671, da je po njegovem nasvetu za sedaj prenehal delati za odcepljenje Hr\'aŠke od Ogrske, dasi so se za to podpisali mnogi hr\'aški plemiči. Obenem mu je poslal spis, s katerim je pozival plemiče na podpisovanje. Tudi poroča, da pojde Nikolaj Erded na Dunaj, kjer se ponudi dvoru za službo, saj je izprevidel, da on
') Dr. Fr. Rački AcU conjurationem . . . str. 435 -436. ») Dr. Fr. Rački. Acta cunjurationcm . . . str. 43^—137. Dr. Fr, Rački. Acta con jura tloncm ... str. 465.
prcpotrebnih izprcmctiib na Hrvaškem ne more preprečiti.') Tako je mislil Herberstein prepričan o važnosti in koristi svojili osnov vkljub zadnjemu pismu od kneza Lobkovica. Ker je pa izpregledal tudi on nakane višjega plemstva na Hrvaškem, je zdaj zbiral še bolj niže plemstvo in krajiške zapovednike okoli sebe, a da dokaže cesarskemu dvoru neomejeno privrženost svojo in teh ljudi, je izposloval pri njih, da so izročili cesarju prošnjo s svojimi podpisi za osnovo Herbersteinovo. Meseca januarja 1672 so izročili ti plemiči v imenu trojedne kraljevine (.Triregnum Croatia;, Slavonije et Dalmati®") cesarju Leopoldu I, vdanostno adreso sledeče vsebine: Cesar naj pripozna kot njihov posebni kralj to trojedno kraljevino kot posebno dedno zemljo, odcepljeno od kraljevine Ogrske ter naj v njej postavi poseben vladni in sodnijski oddelek, v katerega bi se morali izvoliti člani iz njihove sredine, pa bi se mogel cesar zanesti na nje v vsakem pogledu bolj nego na uporne Ogre. Plemiči so nadalje prepričani, da bodo prihajali prebivavci Štajerske in Kranjske Hrvatom v pomoč kakor do zdaj, in da bodo točno izplačevali vse princskc za vojaške potrebe. Slednjič pa so se oglasili proti vsakemu zatiranju in preganjanju hrvaškega jezika (Lingua absimilis, cordi terribile monstrum est. Pereant, qui linguae et cordis dissidium faciunt) ter slavili nemško poštenost nasproti ogrski prevarljivosti (Nec tam mente captus unquam invenietur, qui non sub nota Teutonum mallet aurum purum, quam sub Symbolo ungarico fictitum). To adrcso so podpisali sledeči krajiški častniki: Ladislav Crnkovič, za-povednik grada Letovaniča; Stepan Gerčenj, podstotnik v križevski Krajini; Ivan Jelačič, konjiški polkovnik karlovške Krajine; Stepan Vojnovič, stotnik ogulinski; Jurij Gottal, stotnik pokolpski; Krištof Delišimunovič, stotnik v Turnu in Vrančiču; Matija Oršič, stotnik; Baltazar Oršič, karlovški podstotnik; Vuk Jurij Mihačevič, stražmojster; Ivan Gojkovič; Vincenc Vuka-sovič, cesarski vojvoda senjski in sam karlovški general grof Ivan Josip Herberstein.-')
Dr. Fr. Raiki. Acta conjurationem ... str. 542—543. Mittticilungcn d. liist. Vereins für Steiermark. Herausgegeben von dessen 'Auschusse. XXXIX. Heft. Graz 1891. Stcicrmark.s Beziehungen zum kroat.-slav. Königrcicli. Von Prof. dr. Herrn. Ign. Bldermann; str. 11^—119. Glavna vsebina le razprave Bidcrmannovc jc dokazovanje, kako so Štajerci pomogli osnovati slavonsko Krajino. Na str. 111. piše o tirvaSki vojaJki stranki: Indessen verdient auch der eine und andere Angriff auf diese Sctjö-pfung der steicrmärkisciien Stande besondere Beachtung. Dass, wie ich nachweisen werde, die Auflehnung der kroatisch-siavonischen Militärpartei wider den Verband ihrer Heimat mit Ungarn sclion im Jahre 1672 einen Heftigkeitsgrad erreiclite, welcher an die Vorgänge in den Jaliren 1848—1849 gemahnt. ist gleich dem oben mitgetlie Iten Briefe des Christof Frangepan (o moliafki bitki proti Maiarom) ein bisher nicht beachteter Beleg für die Intensität dieses Strebens. Dasselbe liat, well den Gelüsten nach Unabhän-
S tO vojaško stranko je mislil Hcrbcrstein prisiliti dunajski dvor, da odobri njegove osnove, sestavljene v pr\'i spomenici. To spomenico je predložil graSki vojni svet cesarju Leopoldu, ko jo je proučil po višjem nalogu od 14. januarja 1672 ter se izjavil, da se sklada z vsemi točkami Herbersteinovega spisa.') Bati se je bilo, da bo slednjič tudi cesarski dvor odobril nakane Herbersteinove v celoti, ker je bila Hrvaška ravno takrat silno ponižana izza grozne katastrofe zrinjsko-frankapanskega roda. Vendar pa so imeli Hrvati še toliko poguma, da so zavrnili odločno Herbersteinove nakane. Višje in neodvisno plemstvo, med njimi tudi banski namestnik grof Nikolaj Erded, je precej izpreglcdalo osnove Nemcev in njihovih privržencev med Hrvati ter se združilo, da jih odbije. .Sada tli nikada treba za patriu stat* je nagovoril grof Erded svojega druga v namestniški časti, škofa Borkoviča. Nato je sabor hrvaški zahteval, naj cesar imenuje Nikolaja Erdeda za bana in sicer z ono oblastjo, katero so imeli oni od nekdaj, kajti ban je najvišji vojvoda in sodnik, a kadar ni pravega bana, tudi ni redovite sodnije, kajti proto-notar more sprejeti sodnijsko oblast le od pravega bana.
Hrvaški stanovi zbrani na saboru so se potožili cesarju tudi zaradi nemške vojske, ki je gospodarila po deželi in po mnogih mestih prav nemilosrčno; tožili so se na tujce, ki trgajo in cepijo hn'aško zemljo proti vsem pravicam in slobodam kraljestva in svete krone. Vsi prosijo cesarja, naj jim pomore in obvaruje kraljestvo velikih krivic. Hr\'aški stanovi so zahtevali, naj cesar ne jemlje Hrvaški, da daje Štajerski in Kranjski. S tem odločnim nastopom so odvrnili Herbersteinove osnove, da se Hrvaška zcdini bodisi izlepa bodisi s silo ali celo z denarjem s samim dovoljenjem hrvaškega plemstva z dednimi avstrijskimi zemljami, fierberstein je s svojim odločnim delovanjem toliko uspel, da cesar ni imenoval Nikolaja Erdeda za bana; cesar je pač že 1. 1671 odgovoril hrvaškim stanovom, da ostane banska čast za nekaj časa nepopolnjena. In Nikolaj Erded je bil zares šele leta 1674 imenovan in ustoličen za banskega namestnika. Cesar Leopold I. je na prošnjo stanov povrnil nekaj pooblastic hrvaškemu narodu, s katerim je ravnal samo zato milejše, ker se je na Ogrskem iznova pripravljalo vse na odpor, odkar so začeli preganjati privržence zadnjega upora. Cesar je proglasil na Hrvaškem pomiloščenje celo vsem onim, ki so podpirali Petra Zrinjskega pri uporu. To pomiloščenje
gigkcit cnlspningcn, seine SpiUc zuweilen freilich auch dem Hentojjthume Steiermark zuf^ekehrt und darf aus diesem Grunde sction hier nicht mit Stiilscliwcigen übergangen werden. Prispodobi 5e: Dr. Herrn. Icn. Bidermann. Geschichte der Osler. Gcsammtstaatsidee. 11. Abtii., Anmerkang 64 zum Hl. Abschnitt
') Radosiav LopaSič. Spomenici hrvatske Krajine. II, str 342—344.
je izposloval general Herberstein v zvezi s knezom Lobkovicein v znane svoje svrhc, kar smo že omenili. Hrvati so bili seveda zadovoljni tudi s to malenkostjo, ker niso imeli zdaj toliko moči, da bi se bili uprli z uspehom nemškemu nasilju.
Celili prvih deset let izza katastrofe zrinjsko-frankapanske ni bilo na Hrvaškem pravega življenskega pokreta, pravi Srni-čiklas v svoji zgodovini.') Ker ni bilo bana, ki je edini zakoniti vojskovodja na Hrvaškem, si je prisvajal vse te oblasti general Herberstein. Cesar je celo mislil, da bi mogel po predloženi osnovi tega karlovškega generala na cclem Hrvaškem zbirati vojsko ter jo tudi voditi. Vendar stanovi hrvaški niso dovolili, da se kršijo tako očitno pravice hrvaškega naroda tudi glede vojske, pa so zato zbirali vojake po starem običaju ter si izvolili tudi za vojvodo Nikolaja Kegleviča. Toda general Herberstein se je mešal neprenehoma v vojaške zadeve kraljevine hrvaške, ker je mislil, da bo mogel sčasoma v vojaškem pogledu tako neomejeno zapovedovati, kakor je to delal v Krajini. Zategadelj je sestavljal razne osnove o vojski in sporočal o bojni jakosti Hrvaške. Tako je sestavil spomenico o bojni moči Hrvaške leta 1673.^ Po tem poročilu se je moglo takrat izločiti na Krajini in na Hrvaškem vojske za cesarjevo porabo precejšnje število. Iz pokolpskih krajev se je moglo vzeti od 1000 konji-kov, ki so bili za stražo, čisto lahko njih 500; s posestev l-rankapana in Zrinjskega pa do 200 konjikov. Iz Karlovca je mogel general odpustiti 400 konjikov, in sicer od generalove stotnije 100, potem dve stotniji huzarjev po 50 mož, ki sla se mogli popoiniti na 100 mož. V Slavoniji je imela stotnija generalova za stražo 50 konjikov, a se je mogla pomnožiti do 100 mož, če sta se združili straži iz Križevcev in Koprivnice. Ravno tako sta mogli posadki v Ivaniču in Koprivnici poslati na mejo 50 mož. To vse izda z generalovo stražo do 600 konjikov. Sploh pa se je Herberstein izjavil, če cesar razpiše vojaški nabor na Hrvaškem, da zbere do 1000 konjikov.
Ker je bila do zdaj cesarska in pokrajinska vojska skoraj brez plače in tudi z orožjem slabo preskrbljena, je bilo treba tudi to vprašanje urediti. Kupljeno orožje se je moralo čuvati, a vsak vojak ga je moral po dovršeni službi povrniti dotični oblasti. Vojski se je moralo plačati točno vsak mescc. Konjik je dobil na mesec 5 goldinarjev. Vsa ta vojska se je morala zbrati v celo četo, zato je Herberstein zapovedal, da se mora uriti vsako leto več mesecev in da bo tako urejena in vedno pripravljena. Za to vojsko bi trebalo poskrbeti za stanovanja na <ranjskcm in Štajerskem, a kadar bi jo cesar potreboval proti Francozom, bi jo poslal na Bavarsko, kjer bi mogla biti dobra
') Tade Smifiklns. Poviest Hrvatska. II, aU. 194.
•) Radl:)sl.iv Lopašlč. Spamcnicl lirvatske Krajine. II, str. 353—355
pomoC, kajti 3500 mož urejene in dobro izurjene vojske more biti cesarju na veliko korist. Obenem je sporočil Herberstein, da pride tudi on na hr\'aški sabor, ki ga je nedavno sklical groi Nikolaj Erded, da dobi za cesarja še več pomoči. Vse te priprave pa se morajo hitro izvesti, kajti približuje se že leto 1674.
Herberstein je zahteval tudi strožji vojni red, in cesar je izdal na Dunaju že leta 1675 nov službeni napotek vojnemu svetu v üradcu, ki je imel tudi glavno skrb za obrambo Hrvaške. V glavnem so veljali še propisi vojne inštrukcije, izdane leta 1578 v Brucku, vendar pa se je moralo po potrebah časa nekaj izpremeniti in predrugačiti. Posebno se je gledalo na to, da se usredotoči v rokah karlovškega generala, a zmanjša vpliv hr\aškega bana.')
Vojni svetniki so bili dolžni vestno poskrbeti za obrambo krščanstva ter imeti vedno vse v pripravi, da se taka obramba tudi izvede v vsakem slučaju. Po napotku je bilo neobhodno potrebno, da plačajo Kranjska, Štajerska in Koroška točno vse prinose po mogočnosti v denarju, ali pa s takšno robo, ki se lahko speča na Krajini. Četam se izplačuje v Varaždinu, Kar-lovcu in v Senju, a da se cene ne zvišajo in da se odpravijo čete od tukaj, ko so dobile plačo. Ker je dozdaj vednu kaj zaostalo pri izplačevanju, naj pazi vojni svet, da se ne zgodi nič več kaj takega; na noben način pa se ne smejo dajati nič več vojakom plačilni listki (retschein), nego sanjo vdovam, sirotam in pooblaščenim strankam. Vojni svet mora točno paziti, da se vrše vojaške vaje točno vsako tretje leto in da se poskrbi za točno izplačevatije, da se ne bo vojska pritoževala zaradi plače in se ustavljala dohajati na vaje. Potem je treba sestaviti štiri popise o vojski, enega za ccsarja, enega za vojni svet, enega za dežele, kjer so vaje, in enega za mustermojstra. Vrhu tega je treba odstraniti vse nerede na Krajini, prepire med zapovedniki vojske in častniki, vsako nasilje in mučenje vojske in izkoriščanje zemlje; tudi se ne sme odvzeti nobena jurisdikcija.
Ker je bojnemu svetu izročena tudi vsa skrb za trdnjave v Krajini, je neobhodno potrebno, da se denar, zbran v to svrho od treh dežel, porabi le za te trdnjave in za nič drugega. Vsaka trdnjava mora imeti dosta orožja in streliva. Od gradi-teljske oblasti mora zahtevati bojni svet točne račune, če že ne za vsakega pol leta, vsaj za vsako leto. Računi se morajo točno pregledati po pisarni bojnega sveta ter posebni izvleček sestaviti za vladarja. Bo ni svet mora biti pripravljen izdati vsak čas račune ali v izvirniku ali pa v prepisu.
•) Radoslav LopaJlč. Spomenici hrvatsltc Krajine. II. str. 355—363.
Ivan Steklasii: Ivan Ji)sip Herlxrrslcin.	129
K vojaškim vajam se mora podati ali predsednik bojnega sveta sam ali pa kateri drugi svetnik, ki naj pri nastopu prebere pešcem cesarske prepise, a konjikom konjiško pravo, na kar morajo vsi priseči. Vsi zapovedniki nižji od polkovnika morajo ostali cel čas na Krajini ter se ne smejo nikamor odstraniti, a nikakor oditi na cesarski dvor. Vseh je dolžnost skrbeti za korist Krajine v vsakem pogledu. Vse zapovedi polkovnikove in drugih zapovednikov se morajo točno vršiti in posebno straže točno postavljati. Če se izpraznijo službena mesta, potem je poskrbeti, da se više službe popoinijo po polkovnikih ali po stotnikih, prazne morejo ostati samo dva meseca. Kolikor se prihrani na plačali, s tem se nagradijo komisarji, ki prihajajo na vaje. če pa še kaj ostane, se ima porabiti v sporazumu s polkovnikom za siromašne krajišnike ali pa za utrjevanje trdnjav. Razume se, da se mora tudi o tem denarju dati točen račun. Bojni svet ima pravico imenovati častnike, zastavnike, trdnjavske zapovednike, vojvode, straž-mojstre, vodje in druge niže službe; le v varaždinski in pet-rinjski Krajini ostane pravica imenovanja kranjskim in koroškim stanovom po previšnji dovolitvi iz 1. 1653.
Če je na Krajini treba zameniti stotnika ali katerega drugega zapovednika, mora poskrbeti predsednik bojnega sveta, da se najde za službo sposoben domačin in da se ta imenuje, a ne tujec. Ravno tako mora skrbeti bojni svet za topništvo. Topničarji morajo biti dobro izurjeni. Vsako imenovanje sc ima nemudoma prijaviti.
Bojni svet ima pravico soditi upornikom ter krivice kazniti po svoji sodbi. Pri drugih prepirih in sodbah sodi polkovniški sodnik; ker pa obsojenci večkrat niso zadovoljni z obsodbo in delajo prizive, je potrebno, da pri takih preiskavah sodelujejo tajni svetniki v vseh civilnih in kriminalnih pravdah, a bojni svet kot višja sodnija naj skrbi, da bodo 50lkovniške sodnije točne in nepristranske, in da se ljudem ne 30 godila krivica.
Ker se na Krajini nahaja nekoliko fevdnih posestev, katera deli bojni svet na krajiška in na posestva deželnega kneza, tako ravnanje ni zakonito, mar\'eč so vsa fevdna posestva knežja ter jih podeljujejo le vlada in komora, a nikakor ne bojni svet. Ker se je Krajina prepustila notranjeavstrijskim deželam, in ker so te na prošnjo dobile posebni bojni svet za upravo vojske v Krajini, se mu zato prepušča vsa vojaška uprava; pa da bodo oglasi njegovi verodostojnejSi, je prepustil vladar v to svrho svoj pečat, ki ga more bojni svet rabiti le za Krajino. Kadar se ne ujema bojni svet s tajnimi svetniki glede Krajine, se mora v takem slučaju predati posebno poročilo samemu vladarju.
Bojnemu svetu se tudi strogo zapoveduje, naj pazi, da se točno vodijo i<njige bojnih in ßraditeljsi<ih blagajniitov v Gradcu o slavonski in petrinjski Krajini, ravno tako tudi o hrvaški in primorski ter o pomejnih trdnjavah Radgoni in Fürstenfeldu, pa o orožnicah v Varaždinu, Senju in Karlovcu. Bojni svet je na dalje dolžan izvršiti točen popis o vseh stroških za vzdrževan e vojske, trdnjav in streljiva, posebno še o deželnih izvanrednih kontribucijah ter prisiliti svojega knjigovodjo, da te račune točno pregleduje in vodi. V uradu morata biti vedno najmanje dva svetnika; nobeden ne sme brez dovoljenja oditi na štiri tedne, a vsak teden mora biti po ena seja. Ker se vabi na vojsko ne samo za domače čete, nego tudi za Španijo in Benetke, se morajo vsi vabci izkazati pri bojnem svetu; tudi morajo vabci izročiti popis vseh nabranih, in dokler so ti v deželi, ostanejo pod jurisdikacijo bojnega sveta.
Predsednik bojnega sveta mora voditi točno dopisovanje z odborniki vsake dežele ter jim poročati o vsaki nevarnosti in o vsem, kar se tiče posla in službe. Vse pa seveda mora ostati tajno. Paziti je treba tudi na sklepe deželnih odborov, da se ne sklene nič takega, kar bi bilo bojnemu svetu protivno, mar\'eč se mora vse delovanje tako prikrojiti, da stremi vse le na korist drage domovine. Za plače bojnega predsednika in svetnikov ter pisarjev so prispevale po vsakoletnih dogovorih Štajerska, Kranjska in Koroška z 8000 goldinarji. Da se ta prinos ohrani tudi za bodočnost, naj pošlje predsednik izkušenega in poštenega častnika k vojaškemu blagajniku, ki naj po dogovoru to vsoto zagotovi za redno vzdrževanje posebno siromašnih častnikov. Ker je treba poleg izurjevalnih komisij pošiljati večkrat še druge, pa se te ne morejo vzdrževati od letnega vojaškega proračuna, ki je namenjen le za vojsko, naj se odredijo za take komisije posebni dohodki, za katere naj poskrbi notranjeavslrijska dvorska komora. Ker se tajnim svetnikom ne izroče vselej potrebni spisi od bojne pisarne, kadar jih potrebujejo za svoja poročila, se ukazuje, da se morajo spisi izročiti če ne drugač pa na revers. Po odredbi iz 1. 1668 so se morale v bodoče nemudoma sporočiti vse spremembe glede izpraznjenih mest generalpolkovnika, drugih častnikov in oblasti v hrvaški, primorski, varaždinski in petrinjski Krajini bojnemu svetu, a ta zopet cesarju. Potem se po dogovoru z dotičnimi deželami in odbori popolnijo izpraznjena mesta.
General Herberstein je tudi glede vojnega zapovedništva v Karlovcu v sporazumu z bojnim svetom izdelal neke spremembe. katere je slednjič potrdil sam cesar Leopold I. 21. marca 1. 1682.') Ker so nastajali po navadi pri nameščenju raznih
>) Kadoslav UpaJič. Spomcnici hrvatske Krajine. It. str. 371—374.
zapovednikov pri karlovškem generalatu prepiri, se je moral sledn ič narediti red. Tako se je potožil žumberški veliki stotnik grof van Ernest Paradeiser (1665—1667). da ima pred njim prednost karlovški veliki stotnik grof Strassoldo, kar je bojni svet rad priznal, A ravno takö se je zdelo bojnemu svetu krivično, da je imel prednost nemški lajtnant pred krajiškim lajtnantom. Ravno tako ni bilo v redu, da je bil izpuščen žumberški stotnik iz števila generalovih namestnikov v boju, in tudi za namestnika generala, kateri je odšel iz Kariovca. Zato je predložil bojni svet, da ostane generalu karlovškemu kakor do zdaj neomejena moč v hrvaški in primorski Krajini; ravno tako je tudi z namestnikom generalovim, če ga imenuje cesar. On vodi lahko tudi vojsko, če je potrebno. Glede stotnikov velja sklep iz 1. 1665, po katerem je določen red za zapoved-ništvo v Kariovcu, če ni tam generala ali podgenerala. Mesto njegovo dobi najprej veliki stotnik senjski, za njim stotnik nemške čete v Kariovcu, a potem oni, katerim pripada ta čast po starosti, kakor je bilo določeno 1. 1670 in od cesarja potrjeno 1. 1678, a ti so: veliki stotnik žumberški, konjiški lajtnant v Kariovcu, potem komet, nemški zastavnik, in potem zapo-vedniki nemške stotnije, kakor se vrste in kakor dopušča stara navada na Krajini, zadnja dva pa le tedaj, če sta v trdnjavi v službi in če imata tukaj opraviti. Stotnik konjikov, ki služi le mimogrede v trdnjavi, pa ne more opravljati te službe. Le v enem slučaju, ko bi bili vsi ti častniki bolni, odsotni ali nesposobni, bi imel general pravico poklicati v Kariovec tudi zunanje častnike v zapovedništvo. V zunanji službi je tudi general kariovški prvi, za njim podgeneral, potem veliki .stotnik senjski, za njim veliki stotnik žumberški ter stotnik nemške čete v Kariovcu, če more in sme oditi iz trdnjave, sicer pa pride on na drugo mesto, in potem šele zapovednik žumberški ter stotnik iz Turnja in Vražiča, nato stotnik iz Otočca, peti stotnik ogulinski, šesti stotnik iz Bariloviča in Skrada, sedmi stotnik iz Tounja, osmi stotnik konjikov in po redu tudi ljudje generalovi, če so sposobni, sicer se dä pa zapovedništvo najstarejšemu. Vse drugo določi general sam, namreč; vodstvo stotnij, straž, sprejem parol, vodstvo prednjih straž, in katere stotnije morajo v boj.
Prav zanimiv je tudi propis o službi na Kra ini, ki ga je izdal general Herberstein zapovedniku Plaškega, Farkašu Kri-maniču, (zato .instructio Plascensis"), katere so se morali držati pa tudi knez otočki, sodniki gomirski s svojimi Gomirci ter knezi ponikvarski, dubravski in erdeljski.') Po tem propisu ni bil plaščanski zapovednik od nikogar odvisen razen samo od
') Radoslav I.opašič. Spomenici hrvatske Kra)inc. II. sir. 374—375. Ptopls je izdan v Kariovcu 18. niafca 1. 16S4 in je pi&in v Imaäkem jeziku.
9*
generala ali od njegovega namestnika glede davka in plena. Ce so zajeli pri čelovanju le enega ujetnika, je bil ta določen za generala, če ga vzame pa četnik, mora dati zanj generalu lep dar, če sta pa dva ujetnika zajeta, dobita general in četnik vsak po enega. Če jih zapovednik pripelje pa več nego šest, mora priti k generalu, da se dogovorita, kaj se ima storiti z ujetniki. Brez generalovega povelja ne sme zapovednik nič začeti. Glede drugega plena je bijo določeno, da dobi general od Živine vsako deseto glavo. Če pripelje Četnik samo dva komada živine, ostane prvikrat vse četniku, a od tega, kar ujame njegova četa v drugič, se mora izročiti generalu toliko, kolikor je ista četa vzela zase prvikrat. Ko bi hotel zapovednik pridržati zase eno živinče ali konja, potem dobi general zato eno ali dve četrti ovsa ali pa par jagnjet. Zapovednik ne more od četnika zahtevati ujetnika, nego samo dobre pečenke za kuhinjo, le če mu ga izroči četnik svoje volje, ga more vzeti. Ostali častniki, vojvode in knezi nimajo od četnika nič zahtevati, razen če ,se krajišniki pogode s častniki ter krajišniki na to privolijo. Če hočejo ča.stniki dati stražarjem dobre volje kako pečenje, se temu general ne bo protivil. Od vseh drugih dohodkov, katere mora zapovednik marljivo zbirati in spravljati, dobi general dva dela, a zapovedniku ostane tretji del. To velja tudi za najmanjša plačila. General pridrži zase ujetnike in dobitke od čet kot regalija, ravno tako tudi darove od plač. Tudi ako dobi od kakega junaka od dobre volje obečan dar, se temu ne protivi. Tako so dajali haramije (hrvaški strelci) od svoje plače generalu po 12 do 16 goldinarjev. S katerimi pa general ni sklenil pogodbe, jih je moral prijaviti častnik, od katerega so dobivali plačo. Zapovednik ne sme nobenega poslati v službo niti postaviti na stražo, dokler ne plača generalu določene vsote in šele potem dobi od zapovednika povelje. To je bil za generala znaten dohodek, pa so ga tudi točno pobirali. Zemlje generalove naj se pu.ste dosedanjim najemnikom, dokler plačujejo točno najemnino, kakor je bilo po pogodbi sklenjeno. Zapovednik pa ima svoje posebne zemlje, s katerimi mora biti zadovoljen, Zapovednik mora najmanje trikrat na leto ob določenem Času rešiti vse pravde. V mirnem času mora zapovednik s svojimi četami včasi iti na pohode, toda pri tem mora paziti na ljudi, za katere je odgovoren. Ko bi bil pa prisiljen z večo četo udariti na sovražnika, mora vselej o tem sporočiti generalu ali njegovemu namestniku; pa tudi o drugih važnih vprašanjih mora poročati polkovniku.
Karlovško vojaštvo je bilo objestno od prvega nameščenja v trdnjavo, a od te objestnosti je trpela cela okolica. Posebno pa se je vojska vzobjestila, ko je bil upor zrinjsko-frankapanski zadušen. Po zaplenjenih posestvih se je gospodarilo samovoljno;
a tO tej vojski še ni bilo dosta, marveč so vznemirjali tudi sosede. Tako se je potožil ban Nikolaj Erded v svoje in svojih podložnikov ime, da Herbersteiii in Karlovčani po krivici pasejo po livadah do sv. Petra in da po šumah sekajo drx'a po svoji volji, a vrhutega se ponaSajo še prav nasilno. Seveda se je proti tej obtožbi vzdignil Herberstein ter zagovarjal vojake in Karlovčane, češ da so imeli Karlovčani in podložniki Dobovca pravico sekati po šumah od početka Karlovca pa do tega časa, tedaj skoraj celih 100 let, in da jim v tem ni nihče delal zaprek razen Zrinjskih in zdaj Nikolaj Erded, sami Draganičanci pa se niso niti zglasili. Herberstein ne ve, če se teh šum poslužujejo bivši podložniki Zrinjskih in Frankapanov, pa jih zato tudi noče braniti, saj za podložnike grada Ozlja ni odgovoren karlovški general nego komora. Na ta odgovor Herbersteinov je potrdil cesar vse pravice Karlovčanov do paše in drvarjenja.') Ker so se pa ponavljale tožbe glede paše, je izdal Herberstein 17. maja leta 1687 strogo zapoved, da se Draganičaiiom ne smejo delati krivice, ne pasti po njihovih livadah več konj nego je določeno, niti teptati niti samovoljno trošiti seno. Zato je zapovedal tedanjemu arkibusirskeniu furiru Petru Jakšiču, da pregleda vsakih 14 dni vse travnike in da nemudoma prijavi vojaški oblasti v Karlovcu vsakega častnika, ali drugega vojaka, ki bi ravnal krivično, da jih zadene zaslužena kazen.^
Podgeneral Ivan Kušlan je oglasil to zapoved leta 1692 ter še dodal, da se sme pasti le do sv. Petra, a 14 dni potem pa ne dopušča paše nikomur.-^
General Herberstein sploh ni trpel sloboščin, če niso bile njemu na korist. Tako se je obnašal tudi kot veliki stotnik senjski, a nič boljši niso bili njegovi namestniki. Senjani pa so branili svoje pravice z vso odločnostjo. Ko je leta 1683 vojaška oblast proti vsakemu pravu zaprla mestnega sodnika Petra Vukasoviča in mu poplenila celo hišo ter obenem dala zapreti brez vsakega vzroka meščana Vuka Boguta in Čudi-noviča, dovolila sekati po svoji volji mestne šume, pobirati nepostavne davke kot tridesetnico in razne naklade, preganjati meščane iz mesta ter pri vsaki priložnosti žaliti pravice in sloboščine mesta Senja, niso hoteli Senjani nič več trpeti, nego so poslali na Dunaj svojega someščana Pavla Vitezoviča, da se potoži v ime celega mesta Senja cesarju Leopoldu I. ter poišče pomoči, da se odstranijo te krivice. Cesar je uslišal prošnjo Senjanov ter zapovedal v pismu, izdanem 19. aprila 1683 na Dunaju, vsem prelatom, baronom, magnatom, velikim županom, stotnikom in vsem raznim drugim činovnikom Dal-
') Radoslav I.«paSič. Spomcnict lirvatskc Krajine. II. str. 370 —371. Radoslav LopaSič. Spomcnid hr\a«skc Krajine. II, str. 381. Oba spisa sta i/dana v lirvaSkeiu jeziku.

macijc, Hrvaške in Slavonije, da imajo varovati prava in po-obiastice, katere so podelili in potrdili žc njegovi predniki Senjanom radi njihove stalne zvestobe, in da ne smejo v bodoče v svojih okrožjih trpeti takih nasilij.')
Senjani so imeli ravno v tem času mnogo prepirov z Vlahi zaradi paše po njihovih livadah. Herberstein ni trpel Vlahov, pa se je zavzel za Senjane, dasi jim sicer ni bil naklonjen. General je zabranil Vlahom od sv. .lakoba in Veljiina vsako pašo na zemljiščih senjskih, a v drugem povelju, katero je po zapovedi grofa Herbersteina imel izvesti zapovednik v Senju Ivan Portner, izdanem v Senju 1. maja 1681, se je zagrozil Vlahom Krmpočanom, da bo kaznil vsakega z denarno kaznijo od 50 cekinov, če se bodo usodili še dalje goniti svojo živino na senjske pa.Miike. S tem je rešil Herberstein Senjane teh nasilnih Vlahov, katerim je bilo že poprej (leta 1670 in 1680) strogo zabranjeno okoriščevati se s posestvom senjskim. To povelje je dal oglasiti po zapovedi generala Herbersteina Ivan Portner iznova v Senju in potem ga je poslal tudi Krmpočanom.-)
General Herber-stein si je hotel prisvojiti tudi še poleg senjske prav bogato ogulinsko veliko stotnijo, kateri je zapovedoval od I. 1687 grof Adam Purgstal, vlastclin v Podbrezju in Vinici. Bil je stotnik tudi v Skradu in Bariloviču (1679—1689).^) Zato je prosil Purgstal cesarja, naj mu podeli ogulinsko veliko stotnijo z vso jurisdikcijo, samo da se laglje vzdrži proti Herbersteinu, kar mu je tudi uspelo I. 1689. ker je ostal v Ogulinu veliki stotnik do I. 1716.') A ker si je Purgstal prisvajal pravo tudi nad Vlahi v omenjeni stotniji in še posebej v Otoku, je sporočil v tej zadevi bojnemu svetu namestnik Herbersteinov, grof Josip Rabata, da so bili ti Vlahi vedno podložni karlov-škenju generalu in da so se zato zvali tudi generalski, pa da imajo ostati tudi zanaprej pod sedanjo oblastjo.-^)
Dasi general Herberstein ni bil privržen Vlahom, jih je vendar tudi zagovarjal, če je imel od tega sam koristi. Tako so prosili Vlahi iz Dubrav in Ponikev (38 hiš), ki so bili do nedavna podložni Frankapanom, cesarja Leopolda I., da jih oslobodi kmet^stva ter jim podeli pravice, kakršne uživajo drugi Vlahi na Krajini. Oni so to zaslužili s svojo zvestobo, kajti za zarote zrinjskofrankapanske so bili oni na cesarjevi strani, pa niso zaslužili, da jih komisarji izrdče kot podiožnike posestva v Ozlju.") Herberstein je v svojem poročilu potrdil zvestobo teh
Mile Magdič. Topografija i povicsl giada Scnja. sir 144 -1+5. Radoslav Lup.-i5ie. Spomenici hrvatske Krajine II. sU. 369; 370. Valvasor. XI, 641.
Radoslav LopaSi«^: .Spomenici lirvatske Krajine. II. str. 400. R.idoslav LopaSič: Spomcnici hrvatske Krajine. II, str. 4(X)—401. '"y Radoslav Lopašič: Spomenici hrvatske Krajine. U, str. 331—352
Vlahov in da branijo mejo; zato je bolje da ostanejo na svojem mestu, nego da jih silijo na podložnost omcnjcnetnu posestvu.«)
Posebno važno vpraSanje je bilo izza zadušenega zrinjsko-frankapanskega upora glede obrambe Primorja, na katero so prežali Benečani, misleči, da je nastopil pri tej priložnosti čas, da se ga polaste za vselej. Posebno so težili Benečani za Bakrom, pa je zato postavil tamkaj Herberštein močno nemško posadko že 1. 1670, Benečani so hrepeneli pa tudi po Senju, Novem in Reki, zato je bilo treba v vseh teh mestih čvrste obrambe na suhem pa tudi na morju. Benečani so brez dvoma bili zavzeti za upornike na Hr\aškem ter so se po tedanjih poročilih dobro pripravili za vojno, češ da hočejo priti na pomoč Zrinjskemu in Frankapanu, v resnici pa so se hoteli polastiti le Primorja in Goriške. Ker pa upor ni uspel, so seveda kot zviti trgovci na ves glas zatrjevali, da niso bili v nobeni zvezi z uporniki, in da niso nameravali nič hudega z oboroževanjem, marveč da so povečali bojne sile le iz opreznosti. Toda sosedje so jih dobro poznali, pa so se po tem tudi ravnali. Tako je Herberstein zahteval za vse primorske kraje obrambeiie ladje, a ne za napad, samo da se ne bi mogli Benečani potožiti na Senjane, ki so imeli z njimi neke dogovore radi Podgorja. Seveda so bili Benečani in njihovi privrženci proti Herbersteiaovi osnovi, a jo jc on vendar izvel, češ da bodo te ladje branile le obalo, a ker bodo pod nadzorom in zapovcdništvom višjih častnikov, se ni bilo bati, da bodo gusarile po morju. Benečani so bili še vedno v strahu, da se razvije na morju novo gusarstvo, kakor je bilo Še pred nedavnim pod Senjani. Toda do tega ni prišlo.-)
Tudi v slavonski Krajini e bilo dosta prepirov radi Vlahov. Zagovarjal jih je general pof Ljiidevit de Souches (1673—1678), protivila sta se mu pa zapovednika v Ivaniču baron Ivan Stadl in veliki stotnik v Križcvcih grof Ernest Trautmansdorf. Oba ta zapovednika se čudita generalu, da zagovarja pravice Vlahov, ki so si ob svojem času hoteli prisvojiti vse pravice v deželi, celo cesarske, ter so vse one, ki so se jim ustavljali, pobili, dokler jih ni sedanji karlovški general Herberstein, ki je bil takrat polkovnik v Križevcih, premagal in prisilil na red. Paziti se mora zategadelj strogo, da ne dobe nič več v roke sodnijske oblasti, ker bi se jim tako iznova izročila v njihove roke moč proti domačim Slavoncem. Ko bi dobili Vlahi zopet svoje pravice, sledilo bi zopet izdajstvo, prodavanje otrok in rovarstvo proti obstoječemu redu. Oni imajo dosta slobodc, a še preveč nagrade za delo, ki ga tako neradi vrše za cesarja. Ta odgovor generalu Souchesu je bil sestavljen čisto v duhu Herbersteinovih
') Radosi.iv LopaSič: Spomcnici hr\'atske Krajine. II, sir. 3.52 - 353.
'j Radüsiav I.opaš:č: Spoiiienid t(fva!skc Krajine. II, str. 353.
nazorov, katere je izvajal v hr\'aški Krajini, a je vplival brez dvoma tudi v slavonsko Krajino.') Zato se je v tem času tudi prav malo Vlahov naselilo na Krajini. Veča selitev je bila I. 1680, kakor poroča ban Nikolaj Erded zagrebškemu škofu Martinu Borkoviču, da je vojvoda Bradič pripeljal na hrvaško zemljišče 120 Vlahov v Kirin, a Turki so se zato osvetili ter odvedli kesneje sodnika in še dva druga Vlaha.^) Znamenite so bile naselitve na posestvih opatije Topuskc, kjer so bili Turki pokončali vso zemljo. Da se obrani ta kraj, je naseljeval že zagrebšk škoi Martin Borkovič Vlahe okoli potoka Trepče, posebno v Gradišču, a ravno tako je sprejemal v te kraje Vlahe tudi naslednik Borkovičev Aleksander Mikulič. Ti Vlahi so dobili svoje pooblastice potrjene, ko so prisegli zvestobo škofu in banu ter drugim zapovednikom, pa da bodo branili zemljo turških napadov,') Za zapovednika tem Vlahom je dal škof Ivana Kamenjana. V slavonski Krajini pa se je naselilo iznova nekaj Vlahov pod vodstvom Ivana Čičeriča v Rečici na Čazmi. Naselbino je dovolil stotnik v Ivaniču Oto Slubcnberg (1683—1698) z vednostjo tedanjega pnerala Eneja Kaprare (1688—1701) ter določil tudi ločno meje tej naselbini. Določil je (udi, koliko zemlje se sme krčili in koliko mora ostati šume za uživanje tamošnjih prebivavcev. Obenem je izdal točen propis o službi in o vseh kaznih proti naseljencem, ko bi se upirali in delali zmešnjave.') Manjše preselitve pa sploh v tem času niso prenehale. Kar natihoma .so se doseljevale manjše čete Vlahov k že naseljenim Vlahom, kjer so si prisvojili po navadi neizkrčene zemlje ter jo priredili za obdelovanje. Tako so posegli seveda le prepogosto po tujem zemljišču, in vsled tega so nastali dolgotrajni prepin radi mej in zemlje same. A ker generali niso bili vedno na svojem službenem mestu, .se ni (udi točno pazilo na take do.seljence, marveč so o njih zvedeli šele tedaj, ko so dohajale proti njim tožbe bližnjih posestnikov. Upravitelji Krajine so morali, da zatro take prepire, točno določevati meje. A če to ni pomoglo, so jih morali siliti z velikimi denarnimi kaznimi, da se drže reda in od oblasti določenih mej. Tako se je moral Herber.stein sam podati v Krajino, ko se je bil povrnil s pohoda na Malto, določevat meje med Hrvati in vlaškimi sinovi, ki so se bili naselili okoli Budačkega in Skrada. Kar e bilo zemlje severno od Skrada med Korano in Koranico in ?adonjo, je bila izročena Vlahom, a z druge strani pa firvatom; obenem je bilo zabranjeno šume krčiti ter prodirati iz enega kraja v drugi. Kdor bi se pregrešil, temu je bila določena kazen
') Radoslav Upasii: Spamenici hrvatske Kr.ijine.	II,	str. 367-368.
») Radoslav LopaSič: Spomenici hrvatske Krajine	II, str. .368; 382.
■■) Radoslav l.opaiič: Spomenici hrvatske Krajine. II, str, 388-391).
•) Radoslav LopaSlč: Spomenici hrvatske Krajine.	II.	str. 390-391.
do 50 cekinov. General Herberstein je določil že tudi enkrat poprej poverjenstveno ustanovi ene meje glede okrožja Otočca, Vili^a, Brloga, Lučana, Brinja m Dabra.') Dasi je bilo na Hrvaškem dosta zemlje, vendar so se potegovali prav pogostoma zanjo ne samo zapovedujoči generali, stotniki in Vlahi, nego tudi domačini, posebno mesta in trdnjave, da bi služila za pašnike. Tako čitamo v listini iz 1. 1689, da so prosili meščani petrinjski zagrebškega škoia Aleksandra Mikuliča, naj jim podeli zemljišče ob potoku Moščenici, v obsegu gospoščije lirastovske, ki je spadala k zagrebški škofiji. ?>kof je uslišal prošnjo, toda s pogojem, da plačajo, dokler uživajo zemljo, o sv. Martinu po 1 cekin, a v slučaju kazni 2 cekina. Brestovčani so imeli tudi tukaj slobodno pašo, in Goričani so smeli le goniti svojo živino skoz to zemljišče. Ta dogovor pa preneha, če se odstrani trdnjava Hrastovica, in podložniki bodo morali potem skleniti novo pogodbo. Škof je izročil to zemljišče stranki po svojem namestniku Jelačiču.-) Na ta način so se izročevale zemlje tudi pri drugih mestih in trdnjavah, le Herberstein je pridržal zase vsa ogromna posestva, katera si je bil prisvojil izza smrti Zrinjskega in -rankapana, in katera si je množil cel čas svojega generalovanja. Posebno dolgo se je pravdal z banom Nikolajem Erdedom radi frankapanskega posestva Bosiljeva, ki ga je bil dobil ban po cesarski milosti, a si je Herberstein preccj po obsodbi Kranka-panovi prisvojil od tega posestva tej graščini podložne iz Imaškcga Erdelja ter vlaških Ponikev, Popovega Selišča in Vitunjcev ter neki del posestva Tounja, ki jc dajal tlako in davek Bosiljevu. Ban Erded je skušal dobiti nazaj ta posestva zlepa, toda Herberstein mu je odgovoril, da mu jih je podelil general Leslie, komisar za graščine in posestva Zrinjskega in Frankapana. Ban Erded se jc pozval v svoji pritožbi do cesarja na obtožbe proti Herbersteinu radi nasilstev v Senju in Draga-ničih, koje pritožbe so se izročile samemu državnemu saboru v Požunu. Herbersteinu seveda v.se te obtožbe niso nič škodile, in dasi se je obrnil Erded neposredno na cesarja, vendar ni uspel, ker je znal Herberstein dokazati, da banove trditve glede omenjenih posestev niso temeljite.") Ker je ves ta prepir za posestvo Bosiljevo v marsičem za tedanje velikaše prav značilen, ga hočem zato obsežneje navesti. Ban Erded zares ni imel prav, ko je zahteval zase selo Vitunj (pri Ogulinu), ker je bilo po spisih dokazano, da so ga kupili Goniirčani še za življenja Frana Frankapana. Ravno tako se je pobiral še za zadnjega Frankapana davek od Tounjske zemlje, po smrti njegovi pa se
'I Radoslav	Loi>aJič: Spomcnici hrvatske Krajine. II, str. 391-392; 346-3^.
•) Raduslav	Lopa5ič: Spomcnici hrvatske Krajine. II. sU. 390 -391.
") Radoslav	LopaSič: Spomcnici l»rvatske Krajine. 11, str. 377—
je določilo, da se ima zemljišče povrniti Tounjcem, kar so potrdile kesncje komisije, a Tounjci so to zemljo obdelovali in jo branili sovražnih napadov. Neininii Tounjci se gotovo ne bi drage volje predali Erdedii ter plačevali davek. Če je zahteval Erded Ponikve, Dobravo in Erdelj, bi moral vedeti, da se je poslednje selo Štelo vedno h Krajini. Oni so sicer prisiljeni delali tlako Frankapanom, a ko so ti izmrli, so se precej zglasili za Krajino, a ne za kmetstvo pod Bosiljcvo. Krajina bi izgubila na ta način zemlje za tri milje ter bi ostala na vodi Mrežnici brez straže, ker karlovški general ne bi imel drugih vojakov, da jih nadomesti. Zato so vsi komisarji, ki so bili tukaj, določili, da ti kraji morajo ostati za Krajino, ker bi brez straž trpela vsa zemlja veliko škodo. Razen tega je bila poslana 1. 1682 komisija pod polkovnikoma Oršičem in Saurom, da je pregledala s fiskalnimi častniki in točno določila meje tega posestva, kar pripada Krajini. Od tukaj so poslali poročilo na bojni svet, potem na Dunaj in ogrski komori, pa se ni od nikoder ugovarjalo tej razdelitvi, Herberstein je mislil, da bodo zdaj tožbe prenehale, kar bi se bilo gotovo tudi zgodilo, da ni začel irded iznova zahtevati zase teh posestev. ,A ker je zadnji sabor v Šopronju tej visoki gospodi dovolil vse," pravi Herberstein, .kar so zahtevali, so tudi mislili, da se jim mora zares vse po njihovi volji povrniti od Krajine". Ker bi to bilo na škodo Krajini in onim deželam, ki vzdržujejo Krajino, je zahteval Herberstein novo komisijo, ki se je zares sestavila pod generalom Leslie-jem, da pregleda iznova Krajino. Banu Erdedu to seveda ni bilo po volji, pa se je pritožil na dvoru proti Herber-steinu, samo da ne pridejo na dan njegove krivične zahteve. Ker je Erded oponesel Herbersteinu, da je prejel od cesarja Novigrad, pa da ga naj uživa v milosti božji, mu je odvrnil Herberstein, da naj v imenu božjem ne zahteva nič več, kar je prejel prvikrat od Veličanstva, namreč posestvo Bosiljevo, s katerim naj bo zadovoljen. Herberstein je v svojem poročilu odkril bojnemu svetu vsa kovarstva bana Erdeda, samo da dobi Bosiljevo z vsemi posestvi. Herberstein pravi, da ne ve, koliko je dobil Erded za odškodovanje od denarja nabranega po deželi in od papeževega, to pa da mu je znano, da je grof trdil, češ da ni bil dosta odškodovan. in da mu je zato cesar dal še 24.000 goldinarjev. Od te svote pa je imel Erded izročiti zagrebškemu škofu 6000 goldinarjev in 300 goldinarjev hčeri Petra Zrinjskega v samostanu v Zagrebu. Tega pa Erded ni storil, marveč je izposloval z raznimi prošnjami, da mu je ostala vsa svota, in da so izplačali škofu in redovnicam določene svote na drug način. V ime teh 24.000 goldinarjev so ponudili grofu Erdedu posestvo Božjakovino ali Bosiljevo, ker je bilo vsako cenjeno na 24.000 goldinarjev, in za to svoto je držala obe
poscsU'i Ogrska komora. Iii dasi jc bila Božjakovina v varnem kraju in se je obdelovanje izplačevalo, posebno še vinogradarstvo, in so bila v bližini še druga posestva Erdedova, se je vendar ta na nesrečo generala Herbersteina in hrvaške Krajine odločil za graščino Bosiljevo ter že takrat nameraval razširiti svoje posestvo, česar pri Božjakovini ne bi mogel. Tako se mu je v ime 24.000 goldinarjev izročilo posestvo Bosiljevo ter je kmalu potem poslal banovca Stepana Jeladča na dvor radi deželnih zadev. Herberstein se v svojem poročilu nemilo pritožuje na te poslance, ,Ti poslanci" pravi, .trosijo vse na račun deželne blagajne, ki se mora sčasoma po teh glasnikih izčrpati tako, da bo pokolpska Krajina ostala brez plače. Razen tega pa ti poslanci izposlujejo po navadi na dvoru zase velikih pooblastic. Tako je tudi slelačič za bana dosegel velike pogodnosti, da je ogrska komora izdala nova darilna pisma, katera je podpisal cesar nepoučen, ker je veroval svoji ogrski komori. Tako je Erded dobil ne samo Bosiljevo, marv^^č tudi vse pravice, ki so jih uživali I-rankapani na prostoru od Karlovca do morja, pa misli, da ima tudi zares na vse to pravico. Če se mu tedaj izroče danes omenjene vasi, bo zahteval potem jutri na isti način Ogulin, Modruše, Senj, Zvečaj in Novigrad ter se bo morala potem tudi karlovška vojska nadomestiti z drugo. Če se dä Erdedu pa Se generalat, potem bo mogel delati kakor njegovi predniki Zrinjski in Frankapani." Herberstein ni strpel, da ne bi tudi pri tej priložnosti žalil spomina Zrinjskih in Frankapanov ter vzveličeval po svojih načelih važnost Krajine v svojem poročilu do bojnega sveta, ko ga prosi, da se zavzame z vsemi silami na korist Krajine, ki je po njegovih lastnih besedah več vredna nego 50 Erdedov, da pove cesarju resnico in bana odpravi s 24.000 goldinarji, ali pa s posestvom Bosiljevskim, toda brez onih treh vasi, ker so že poprej bile izročene Krajini, in ki se ne bi nikdar dobrovoljno podale pod gospodstvo banovo. Tako bi ostalo Krajini, kar ji gre, in tudi Erded bi dobil svoje, vsa ostala darila pa, ki jih je dosegel Jelačič za Erdeda, se morajo odstopiti, ker niso pravično dobljena.')
Karlovec je bil v posesti krajiških generalov od svojega postanka. Navzlic pismu, ki ga je izdal cesar Rudolf II. leta 1580, in po katerem se Karlovec ne bi smel nikdar odcepiti od hr\aške krone, so karlovški generali precej s početka popolnoma neodvisno od bana in hrvaške kraljevine zapovedovali meščanom karlovškim ter jih podpihovali proti hrvaški samo-stalnosti. To oblast so razširili sčasoma tudi po okolici kar-lovške trdnjave. Zastonj so prosvedovali hrvaški stanovi na svojih saborih I. 1585 in 1588 ter dokazovali, da je Karlovec sezidan na prostoru kraljevine Hr\'aške, in da so Karlovčani
') Racioslav Lopašk': Spomcnlci hnalskc Krajine. II. str. 378—380.
podložni postavam Hrvaške. Generali se na te tožbe niso ozirali, ker so se oslanjali na svojo vojaško moč in na podporo, ki so jo dobivali v leni pogledu iz Gradca in Prage od najvišjih oblasti. Sodstvo in uprava je bila v generalovih rokah, a izvrševali so jo generalovi upravitelji v Dobovcu. Za generala Hcrbcrsteina jc prišel Karlovec s svojim prcbivavstvom popolnoma pod vojaško oblast. To je pospešila zarota Petra Zrinj-skega. Ker so imeli glavni zarotniki ravno okoli Karlovca največ svojih posestev, so prcžali na Karlovec, kako bi ga dobili v svojo oblast. Petar Zrinjski ni brez vzroka sezidal ravno nad Karlovcem čvrsti grad Švarčo, a Frankapan je iz Novega grada pri Karlovcu opazoval, kaj počne general Herberstein. Od tukaj je pisal Frankapan svojemu drugu Čolniču ono glasovito pismo, v katerem piše prežimo o pabežljivih, a tudi plašljivih Nemcih, nazvavši jih „plundraše in cifrake" (zaradi nemške častniške obleke) ter »žabare kariovške*. Petar Zrinjski je izprevidel, odkod mu preti največja nevarnost, ter je nakanil osvojiti Karlovec s pomočjo svojih zaveznikov, toda oprezni Herberstein ga je pretekel, oskrbel trdnjavo v vsakem pogledu ter tako razpršil vse nadc Petra Zrinjskega, da dobi kdaj to trdnjavo. V boju proti Zrinjskemu je bilo zato prvo delo Hcr-bersteinovo, da je udaril na Švarčo ter jo razrušil do temelja. Kako je gospodaril Herberstein po ostali okolici karlovški po zadušeni zaroti, smo že omenili.
Od podrtin grada Švarče je sezidal general Herberstein 1. 1686 še zdaj obstoječo generalijo s prostranimi hlevi za generalove konje. Razen lega je sezidal od omenjenih podrtin in z denarji nabranimi po konfisciranih posestvih Zrinjskega in Frankapana cerkev sv. Josipa, glavno stražarnico pri mestnih vratih s stolpom in visoki zvonik pri župni cerkvi niesto malega zvonika nad cerkvenimi vrati po polirju Šimancu. Razen dveh hiš Petra Zrinjskega si je prisvojil Herberstein tudi še Fran-kapanovo hišo in vrt pred mestom. Od tedaj je stanoval Herberstein v hiši bana Zrinjskega ter si pridržal zase tudi vse banovo pohištvo. Povedali smo že, kako je odbil zahteve komore, ko si je ta prisvajala omenjene hiše zase.
Leta 1672 so bili Turki zadnjikrat pred Kariovcem, a niso naredili nobene škode. Ko je pa ban Nikolaj Erded leta 1686 sijajno zmagal Turke pri Kostajnici, a Herberstein leta 1689 nadvladal vso Liko in Krbavo, se niso Karlovčani nič več bali turških napadov. Mesto se je moglo zdaj lepo razvijati in napredovati. Med vsemi generali pa je vendar mesto Karlovec najbolj povzdignil Herberstein, ki se je močno trudil, da postane Kariovec pristojna stolica krajiških generalov. V Karlovcu je bilo spočetka mnogo nemškega življa, kesneje pa je začel giniti, odkar so se začeli seliti v mesto zaradi trgovine mnogi
krajišniki in sosedni Slovene!. Za generala Herbersleina se je Karlovec tudi polepšal z mnogimi novimi zgradami ter je postal dosta veliko in lepo urejeno mesto, pa zato piše Valvasor,') ki je poznal osebno generala Herbersteina in iz lastnega izkustva tudi Karlovec kot častnik tia Krajini, da je Karlovec precej velik, da ima široke trge in urejene ulice, a posebno da je velika in krasna rezidencija generalova. Samo se toži Valvasor na veliko karlovško vročino in na pomanjkanje pitne vode, kajti v mestu je samo en studenec, pa še iz tega voda je nezdrava; zalo pijejo prebivavci rajše vino, katerega imajo v okolici dosta. Generali so stanovali po letu na bližnjem, prijaznem Dobovcu.
Herberstein je izvel mnoge preuredbe in odredil več stvari, kar je bilo koristno in ugodno za meščane. Izpočetka so sodili meščanom vojaški častniki, in sicer v meščanskih pravdah sami, a v kazenskih in drugih važnih prepirih v zboru, kateremu je prisostvovalo po nekoliko nižjih vojaških uslužbencev. Obsodbe je moral potrditi general ali njegov namestnik, in šele potem so se ja\ no razgla.sile in izvrši e. Proste zločince so mučili v kladi pred župno cerkvijo, na kar so se večkrat tožili duhovniki in redovniki. 16. julija 1672 je izdal general Herberstein nov sodnijski red za Karlovec. Na čelo sodniji je bil postavljen polkovniški sodnik (Regiments-Schuldtheiss); razen tega so bili prisežniki in sodnijski pisarji. V obrazložbi, s katero se je razglasil novi .sodnijski red, se omenja, da ga je izdal general zato, ker je Karlovec ščit katoliške vere (Karlstadt eine Vormauer des katholischen Glaubens). Policijski propisi so bili strogi posebno glede večega reda in snažnosti v mestu. Od 1. 1672 je bilo zabranjeno s kaznijo od 6 do 10 cekinov držati v trdnjavi goske, race in svinje ali krave; kdor ima vole, mora plačati na leto 3 cekine za čiščenje, ker ulice ne smejo biti blatne niti z gnojem onesnažene. Meščanom je bilo zabranjeno kupovati živež prek kolpskega mosta. Vino se je točilo po ustanovljeni ceni, a kazni za prestopke pri meri in vagi so znašale do 10 cekinov. Na trg in sploh na snažnost so pazili profozi, ki so imeli pravico jemati regal od prodane robe 2%. Od robe, ki se je prodavala pred mestom, je pripadal regal generalu kot lastniku grada Dobovca, a na red v tem kraju je pazil upravitelj grada. Za vso robo kakor tudi za živež so bile po oblasti ustanovljene cene, in samo po teh cenah se je smelo prodavati. Leta 1690 je bila izdana naredba, da ne sme nobeden po večernem bobnanju na ulici kričati in razsajati ter se po mestu klatariti, ker ga ima sicer profoz pravico brez vprašanja zapreti. Zidati se ni smelo brez dovoljenja, za neposlušne je bila določena kazen 10 cekinov. Vsi pravni spisi
•) Valvasor. XII. 60-61. Opis jc od 1. 1686.
SO se morali sestavljati pred polkovnijsko sodnijo; zato so ti pisani večidel v nemškem jeziku, ki je bil uradni jezik pri polkovnijski sodniji na škodo reda in pravice, kar je priznal "kesneje sam general Karol Turjaški. Ujeti Turki so boravili pri poedinih vojakih in meščanih. Ker se je pa večkrat zgodilo, da so meSčani odpuščali Turke po svoji volji, je Herberstein leta 1684 to strogo zabranil ter ukazal profozu, naj popiše vse Turke. Vojakom je bilo zabranjeno ubiti Turka, ali če se mu je lo dokazalo, je bil sam kaznovan s smrtjo. Vse te naredbe je potrdil leta 1691 namestnik generalov grof Rudolf Edling in kesneje tudi še veliki general vojvoda Croy, toda že precej po smrti Herbersteinovi so se jih Karlovčani slabo držali.")
IV.
Ivan Josip Herberstein kot vojskovodja in njegova smrt.
Ivan Josip Herberstein se kot vojskovodja ni proslavil v takšni meri, kakor se je kot upravitelj v Krajini in kot državnik, dasi se je posvetil vojaškemu stanu že v pn i mladosti ter imel dva izvrstna učitelja v vojaštvu, generala Montekukulija in ge-neralisimusa Karola Lotarinškega, kateremu je bil kesneje celo pobočnik. Že v bitki pri Sv. Gotardu I. 1664 se je prav hrabro ponašal. Ker je pa potem stopil v službo na Krajini, ie dobil na tem svojem mestu toliko dela, da .se je moral kaniti vseh večjih vojaških podjetij izven Krajine, razen pohoda na Malto 1. 1686, kjer si je stekel največ vojaške slave. Ko so 1. 1683 Turki oblegali Dunaj, sta stražila ob Muri ban Nikolaj Rrdcd in Herberstein z 8000 Hrvati hrvaško mejo, v samem boju pa nista sodelovala. Sele, ko je premagana turška vojska bežala izpod Dunaja, so se oddehnili Hrvati. Nato se je vzdignil ves narod na osveto krvnemu sovražniku krščanstva od Donave do Orne gore. Dokler se je cesarska vojska trudila I. 1684 osvojiti prestolnico ogrsko Budim, sta sklenila ban Erded in Herberstein osvojiti Slavonijo in od tukaj udariti na Bosno. Toda Herberstein je obolel na protinu, pa ga je moral nadomestiti vara-ždinski general Leslie. Hrvati so v tem boju osvojili važno trdnjavo Virovitico, ki je bila l.'iO let v turški posesti. Na Ogrskem je takrat zapovedoval Karol Lotariiiški, na Hr\'aškcm ban Nikolaj Erded, a v Slavoniji general Leslie. Toda proti Nikolaju Erdedu so se vzdignili iznova protivniki radi prevelike njegove banske moči na Hrvaškem, ter so hoteli postaviti nad bana drugega vojvodo. Toda Hrvati so tudi zdaj z vso odločnostjo obranili vojvodstvo svojega bana. Nimamo sicer dokazov.
') Hadoslav Lopaäitf. Povicst «rada Karlovca. str. 33-37.; Valvasor. XII. 60-65.
toda verjetno je, da je tudi zdaj Herberstein hotel kršiti moč bana hrvaškega ter si pridobiti glavno zapovedništvo nad vsemi četami, llerberstein vendar ni mogel uspeti, njegov delokrog je bil omejen le na hrvaško Krajino, kjer je prevzel iznova zapovedništvo v I.iki, v Slavoniji je zapovedoval general Leslie, na 1 Irvaškem ban Erded, v Dalmaciji pa vitez Stojan Jankovič. General Leslie pobil je Turke blizu Oseka, osvojil most čez Dravo, trdnjave same pa ni mogel dobiti. Tudi ban Erded je bil srečen v boju. Osvojil je namreč po hudi borbi Dubico in več drugih mest ob srednji Uni, posebno Krupo, kjer je zmagal in razbil drugo turško četo. V IJko so prodrli Hr\'ati iz Krajine čez Kolpo pod karlovškim generalom Herbersteinom. Turki so sprejemali krajiško vojsko po vseli mestih z največjo odločnostjo ter se niso predajali, dokler jim ni krščanska vojska popalila kule in mesta ter jih pobila nemilosrčno. Herberstein se je izjavil v svojem pr\'em poročilu o tem pohodu, da se po Liki raztreseni Turki ne bodo mogli držati proti krajiški vojski, a se je kesneje prepričal, da je turški bes velik in da se ne da tako lahko ukrotiti.') V drugem poročilu od istega dne^) pa je Herberstein opisal ta boj proti Turkom. Zvedel je po vohunih, da se Turki v Liki in na meji Bosne pripravljajo za nov napad, in zato je spravil vso krajiško vojsko na noge. Pohod se je začel 14, septembra, a 18 septembra se je že dovršil, ker se radi bližnje zime ni moglo misliti na osvojenje cele Like in Krbave. Vojsko so vodili izkušeni vojvode: stotnik luranjski, baron Fran Oršič, stotnik ogulinski, baron Štepan Vojnovič, stotnik tounjski, baron Ivan Juri Gušič in stotnik ba-riloviški, grof -Adam Purgstal. Vojsko je spremljal Marko Mesič kot vojni kapelan in voditelj.') En oddelek vojske je napal Krbavo ter jo očistil Turkov, a ujete Turke odpravil čez mejo na Turško. Drugi del vojske pa se je spustil v Liko ter začel oblegati trdnjavo Grebenar. Precej pri prvem napadu so kra-jišniki osvojili prednje utrdbe ter pohiteli na glavna vrata grada; ker so bila pa tako utrjena, da jih ne bi bili razsuli niti s topovi, so izmislili drug način, kako bi se polastili jake kule. Znesli so na kup pred vrata slame, drv, trnja in druge suhljadi ter vse zažgali. Kmalu se užge tudi grad. Turki so prvi ogenj pogasili, toda ubraniti se niso mogli, ker so kristjani netili vedno večji ogenj. Pri tem poslu se je odlikoval najbolj za-povednik Fran Oršič, ki je sam najprvi zažgal slamo, vzel zastavo Turku ter ga pobil na tla. Turki so ga napaii s kamenjem in ranili, ko so pa videli, da ni pomoči, so prosili za
'I Riidoslav Lopašič. Spomenici hrvatske Krajine. III. t!., str. 445 - 446. ») l<.nloslav LonaSič. Spotneniri hrvatske Krajine. III. d., sir. 446 448. PviroCilo Je pisano v Karlovcu 22 ssptemhra 1685
') Marto Mesič. ^Slovenec' 1. 1890 äiev. 194 si.
milost in mir, kar jim je pa Oršič odbil, in boj jc trajal še cele štiri ure. Turki so sc začeli slednjič spuščati po vrveh iz grada; neke so naši ujeli, druge pa pobili; kar jih je ostalo v gradu, so zgoreli. Ko je bila zvečer trdnjava osvojena, so požgali krajišniki še okoli stoječe hiSe ter odšli. Šele ob 10. zvečer so prispeli do potoka Like. Tukaj so prenočili z generalom Herbersteinom. 15. septembra zjutraj, ko se je vzdignila megla, se je odpravila vojska v točnem redu proti Budaku, glavnem mestu Like. Ko je to opazil sovražnik, je dal vse iz okolice znesti v mesto ter tukaj sežgati in pokončati, samo da ne ostane nič kristjanom. V mestu so hitro odstranili tudi strehe s hiš, da se mesto ne zažge od sovražnih bomb in granat. Krajišniki niso mogli napredovati, ker je imelo mesto čvrsto zidovje. Zvečer se je približal našim sovražnik s 300 konjiki in 300 peSci. Ko je to opazil Herberstein, pošlje hitro polkovnika Galla s 600 konjiki in pešci ter dočaka in napade sovražnika, pobije mu 250 mož, zapleni 6 zastav ter prinese v generalov tabor do 70 turških glav. 16. septembra je držal general Herberstein s svojimi podzapovedniki bojni svet. Sklenili so, da ni umestno osvajati tamošnje trdnjave, češ, da je ta del Krajine predaleč od Karlovca, sicer pa naj se vse požge in pokonča, kar so tudi storili. Tako so prišli do Novega, kjer so ujeli nekaj Turkov in požgali do 400 hiš. Nato so se vzdignili k zadnjemu gradu v tem kraju, v Ribnik, kjer se je sešel general Herberstein iznova s svojo vojsko. Ribnik je bil najčvršči grad med dvema vodama in preskrbljen z dobrimi topovi. Sovražnik je streljal celo noč, ali ni naredil krajiški vojski nobene škode. Ko je bilo predmestje pokončano, se je vzdignila krajiška vojska na daljni pohod; obrnila se je na desno, kjer je bil grad Vrebec, ki ga je bil osvojil še prejšnje leto Morlak Ivancko. Opoldne je prispel general Herberstein z vojsko do četrtega utrjenega mesta Belaja. Turki so sprejeli krščansko vojsko z velikim krikom, ker so mislili, da je prispel njih zadnji čas, toda general Herberstein ni hotel gubiti svoje vojske s takim negotovim podjetjem, marveč se je za dne povrnil do potoka Like. Na drugi strani Like je bila jaka in čvrsta kula, a preden se je mogla vojska približati, se je moral popraviti most čez vodo. Krajišniki so obseli na to grad ter ga tudi osvojili. Še tisti večer se je utaboril Herberstein pri Novem Perušiču. Sovražnik je začel iznenada streljati na našo vojsko, ki je čvrsto odgovarjala z ognjem. Grad bi bil gotovo pogorel, da niso imeli pripravljene dosti vode za gasitev. Po Valvasorju') je general Herberstein udaril na Turke že 1. 1683, osvojil Drežnik, poplenil in požgal vse po okolici, a v jeseni istega leta premagal Breznico in Bobovec. L. 1864 je napal
') Valvasor. XII. 132.
Herberstein iznova Turke, jih pregnal iz Huma in Brezovice (er vse pokončal. Valvasor omenja, da bi bil še dalje napadal, da ga nt zavrnilo slabo jesensko vreme. Islega leta je plenil in palil na turški meji žumberški stotnik Paradeiser osvojivši Todorovo, podgeneral Strassoldo pa je napal Ostrožec ter pokončal vso okolico. To so bile seveda le pomejne borbe; pravi napad se je izvršil šele I. 1685, kakor smo ga opisali po Herbersteinovem poročilu.') Herberstein se je povrnil v Karlovec z veliki») plenom, ki so ga dobili krajišniki in Vlahi, katerih se je iznova preselilo na Hrvaško do 100 rodovin. Pri vojaškem pohodu I. 1685 je izgubil Herberstein le 17 mož, a ranjenih jc bilo do 70; sovražnik pa je imel mrtvih čez 300 ljudi, a ujetih je bilo najmanj 130. Z njimi je prispel general 21. septembra v Karlovec, kjer so ga sprejeli z veseljem. V kapeli sv. Josipa se e zahvalil Herberstein Bogu za to sijajno zmago nad celo turško <rajino, kjer je požgal do 4000 hiš, razdjal mnogo kuj in mest, odpeljal mnogo žita in do 1000 glav živine ter tako Liko pokončal do kraja. Herberstein je izrekel v svojem poročilu nado, da bodo kmalu propala tudi še druga mesta in trdnjave v tej zemlji in da se sovražnik ne bo mogel dolgo držati. Generalova nada se je zares kmalu izpolnila.^) Poprej pa je izvršil še pohod na Malto kot veliki prior malteškega reda na Ogrskem.
Na to vojno se je podal Herberstein I. 1686, ko ga je prosil viJliki mojster reda in mu je cesar Leopold I. to dovolil.
V tej vojni je bil general Herberstein glavni zapovednik celemu brodovju in vojski malteških vitezov in njih zaveznikov Benečanov. Zapustivši zapovedništvo hrvaške Krajine velikemu stotniku grofu Matiji Strassoldu») odide iz Karlovca 1. prosinca 1. 1686. Špremljevala ga je četa izvoljenih hrvaških in avstrijskih pleniičev in vitezov, katere je vzel s seboj na Malto. V štirih dneh je prispel v Senj, odkoder je obiskal s spremstvom 7. prosinca Mater božjo na Trsatu, ter potem odp ul, ker ni mogel dočakati veče naročene ladje, na malem brigantinu 24. prosinca iz Senja po morju na otok Košljun, kjer je še enkrat opravil svojo molitev v tamošnji frančiškanski cerkvi. Kesneje je prestopil na benečansko ladjo ter prispel s svojim spremstvom, med katerim je bil tudi njegov sinovec Ferdinand Herberstein, srečno na Malto. Tukaj so ga sprejeli z velikim odlikovanjem tudi sami malteški vitezi in narod. 4. aprila , prevzame Herberstein zapovedništvo nad vojsko in brodovjem
') Valvasor XIl 132—133 naMeva vse kraje in kule, katere jc osvojil in po2gal Herberstein v vojaSkem pohodu I. 16R5.
>) Radosiav LopaSič. Spomcnici hr\atske Krajine. II., str. 445- 448.
►) Podgcncral StrassDido Jc umri ie 1. 168fi, a zapovedništvo v Krajini jc prevzel žuinberSki vžiikl stotnik Ernest Paradeiser; tega pa jc nasledil ie pfcj, nego se je povrnil Herberstein, kol podgenetal grotJosip Ivan Rabata.
10
malteškim, s katerim se je združilo pomožno brodovjc papeževo, bcnečansko in toskansko. Prva bitka pri Navarinu na Moreji se je srečno dokonCala za kristjane, a glavna trdnjava iModona se je predala 7. julija i68G. Od tukaj se jc odpeljal Herberstein v družbi bencčanskega zapovednika Frana Morosina z bro-dovjeni v Napoli, ki so ga kristjani osvojili po dolgotrajnem obleganju 29. avgusta 1686. Ko je Herberstein dokončal vojno na tej strani, se je vzdignil po nagovoru rimskega papeža iz Brundizija v južno Dalmacijo ter prispel v Boko Kotorsko s sedmerico papeževih in osnierico malteških galej, na katerih je bilo 1500 mož, med njimi tudi 100 malteških vitezov. Herberstein je sporočil iz Korčule benečanskemu providuru Cornani v Spljet o svojem prihodu ter ga prosil za pomoč. Radostno so počakali dalmatinski Hrvati Herbersteinovo vojsko, posebno Dubrovničani, ki so pozdravili Hcrbersteina po svojih poslancih, ko je brodovje plulo mimo njihovega mesta. To pa zato, ker so Benečani že za vojske leta 1686 osvajali turška mesta okoli Dubrovnika, a vojska njihova se je zaletala na dubrovniško zemljišče. Sledečega leta so nameravali Benečani pokončati vse dubrovniško brodovje na morju. Ko se je vračal Herbestein z Malte, je dobil od cesarja Leopolda 1. zapoved, naj brani Dubrovničane, in sam cesarski kancler Strattman se je odpravil v Dubrovnik, da v cesarjevem imenu odredi odnošaje med Benečani in Dubrovničani. Dubrovnik se je sicer s tem posredovanjem dunajskega dvora rešil benečanskega nasilja, toda dogovor s cesarjem ni nič koristil, kajti ccsarska vojska ni še niti dospela do Hercegovine, ko je napredovanje Benečanov prisililo Dubrovničane, da so začeli iznova plačevati Turkom stari davek. Herberstein se je izkrcal pri Novem gradu (Castelnuovo) ter je oblegel s pomočjo sosednjih kristjanov mesto, v katerem je bilo posadke najmanje 1000 Turkov in Arbanasov. V pomoč so priskočili tudi hrabri Črnogorci ter je bila tukaj popolnoma razbita turška vojska pod zapovedništvom Husein-paše iz Bosne in Soliman-paše iz Hercegovine. Neki Slovenec je ujel v bitki brata skadarskega paše, a padel je v tem boju tudi Žajm-beg, najboljši turški vojskovodja, paša bosenski pa je pobegnil ranjen iz boja. Po trimesečnem obsedanju so se podali Turki v Novem gradu, ki so ga imeli v svoji oblasti 149 let. Poro-čevavci o tej vojni hvalijo in slave posebno spretnost generala Herbersteina pri obsedanju in osvajanju tega mesta. 18. junija I. 1687 je pozval cesar Leopold 1. Herbersteina, na se povrne na svoje mesto v Kariovec, kamor je kmalo prispe .')
>) Fra Franc. Scallaterri da Gorizla, min. os. dclla provinda di Bosna Croatia: (2ondot.i navale e vera relatione dell viaggio da Carlstat a Malta del. III. et. ece. üiov. Glos, d' Herberstein etc. Graz 16a8. Scallateri jc bil iipovcdnik generala Herbersteina, katerega je vzcl s seboj iz Karlovca.
Ivan Stckiasa: Iv.iii Josip Hcrbcrsicin.	H7
Med tem so cesarske čete pregnale z Ogrskega turško vojsko ter udarile za njö celo v sosedno Srbijo in Vlaško, na HrvaŠkem pa je stala obrambena vojska na Savi, kjer je bil glavni za-povednik ban Nikolaj Erded; druga vojska je bila izmed Kolpe in Une, in to je vodil podban grof Peter Draškovič; tretja vo ska pa je stala pod zapovedništvom generala Herbersteina v .iki in Krbavi.
Na lini je prešel bosenski paša Husein na hrvaško stran ter se utaboril na Zrinjskem polju. Podban Draškovič je razbil na dan sv. Petra in Pavla turško vojsko tako Iiudo, da je ostalo na bojišču mrtvih do 2000 mož, a druga četa se je razpršila na vse strani. Zmaga je bila tako sijajna, da so zapisali o njej spomin v saborski zapisnik. Dvajset turških zastav je odnesel Draškovič cesarju na dar, a Pavel Vitezovič je napisal kratko poročilo o tem bo u takozvano »novljančico". Po tej zmagi je zbral ban Erded svoje vojske ter se združil s kra-išniki pod Herbersteinom, da vzame Turkom še preostali del .ike. Iz Dalmacije so prišli v pomoč Jankovič Stojan in Smi-Ijanič Elija, ki sta prodrla v Liko z juga. Od hrvaških narodnih vojvod se omenjajo Kneževič in Došen, knez Jerko Rukavina ' in Dujam Kovačevič, a na čelu vsem Uskokom junaški duhovnik Marko Mesič.')
Za ta preostali del Like so se zanimali tudi Benečani posebno potem, ko so bili osvojili v Dalmaciji Obrovec in Stari grad. General Wassenhoffen, ki ga je poslal bojni svet v te kraje, da pomore krajiški vojski, je zvedel o napredovanju Benečanov na svojem potovanju iz Senja v Bag. General jih je seveda opozoril, da naj puste Liko, vendar pa so začeli prepire v sami baški luki, samo da bi tako provzročili boj in osvojili luko. General WassenhoHen je hotel vse to preprečiti, pa je določil, da je grof Ferdinand Herberstein odše iz Senja v Karlovec zaradi pomoči, in da se zbrana vojska postavi vsaj do 14. junija pred Novim ter tako preplaši Benečane.^ Tudi iz Senja so poslali tjakaj topov. Pripravljalo sc je vse, kakor za velik pohod. Ko je prispela glavna vojska pod Novi (lički), sc je vzdignila tudi vojska iz Baga, ker pa niso prepeljali topov v Novi, je odšla vojska dalje na Udbino in Belaj. Tukaj se je general razgovarjal s Turki o predaji, a ker Turki niso hoteli popustiti, je odšla vojska dalje proti Ribniku. Tudi ta trdnjava se ni predala, pa je krajiška vojska požgala okolico ter odšla dalje. Ko se je vojska povrnila v Novi, je zapovedal drugi dan general Ivan Josip Herberstein, naj se povrne v Ribnik. Prebivavci so se zdaj prestrašili in se predali po
M Marki) Mcsič. .Slovenec" L 1890. ätev. 194. si. •j Kadoslav LopaJič. Spomenici hrvatsl<e Krajine 111. d. str. 449-458. I/, tega obsežnega poročila sem posnel le najvažnejše dogodke.
kratkem boju. Tako je bila osvojena trdnjava brez velike izgube. Ravno tako je določil general, da se vojska povrne tudi v Udbino, kar se je zgodilo že 22. junija. V Ribniku je našla krajiška vojska Kotorčanc, katere je vodil neki frančiškan. Ta se je trudil, da bi pregovoril Ribničane, da se predado Benečanom, a ne cesarskemu generalu. Posadka pa je odbila benečansko ponudbo ter se izročila cesarskemu zapovedniku. Ko so to videli Kotorčani, so odšli ter Še isto noč napadli Vrebec, da bi tako dobili neko oporišče v Liki; toda bili so tudi tukaj odbiti. Od Ribnika proti gornji Liki ni bilo nobenega čvrstega grada; le na kraju je stal Gračec. Semkaj je odšlo 200 konjikov krajišnikov pod generalom Wassenhoifnorn. Na potu je zadel zopet na 20 Kotorčanov, ki so iskali po njihovi izjavi sreče, ali jim je general odgovoril, da je Liko osvojil že cesar in da nimajo tukaj ničesar iskati. Ko je pregledal general že čisto podrti grad Gračec, se je povrnil, a na potu je našel zopet 15 Kotorčanov konjikov. Oni .so zatrjevali generalu, da so v lastni zemlji, kajti Lika spada že tako bene-čanskemu doždu. Toda general jih je zavrnil, da je lika osvojena z orožjem za cesarja in da naj se umaknejo iz teh krajev, kar so v kratkem času tudi storili.
$e tisti dan so prišli prebivavci iz Vrebca, Široke kule in Grebenarov h generalu ter so se podali pod istimi pogoji kakor Ribnik. Ko so se Vrebčani in Ribničani zedinili ter utaborili blizu Udbine, so jih napali Kotorčani, jih ujeli 20, a so jim jih Turki zopet odvzeli. 22. junija je prišla krajiška četa pod Vrebec in 23. pod Belaj. Turki v teh trdnjavah pa niso niti mislili na predajo. 24. junija so udarili Hrvati na Vrebec. Tukaj se je odlikoval posebno grof Ferdinand Herberstein, ki je nadomeščal generalnega pobočnika; popel se je prvi na hrib ter s tem tako navdušil ostale vojake, da so zasedli pečine pod trdnjavo, odkoder so mogli streljati na sovražnika. Boj je trajal dva dni. 27. junija pa se je razširil glas, da se zbira turška vojska pri Bihaču, kamor je imela prispeti tudi pomočna četa iz Banje luke z namero pokončati krajiško vojsko. Ta je pa navzlic temu glasu dalje oblegala trdnjavo, dokler ni v njej zmanjkalo hrane; tedaj se je predala kakor Novi. Vseh tristo mož posadke odide v Široko kulo, kjer so morali počakati, da se izvrši predaja Budaka in Perušiča. Glas o turški vojski je prisilil krajišnike, da so delali hitro in odločno. Trebalo je še dobiti Budak in Perušič. Budak se je predal kmalu, čim so izvedeli obleganci, da je padel Belaj in da prihajajo krajišniki s topovi iz Novega. Teže bi bilo s Perušičem, da so znali obleganci kaj o turški pomoči. Zato jih je nagovoril na predajo krajiški zapovednik sam in sicer pod istimi pogoji, kakor pri vseh drugih trdnjavah. Zapovednik trdnjave je zares obljubil predajo. Med tem so bili
Turki odpravljeni iz Budai<a pod spremstvom v Široi<o kulo. Ko se je povrnil na to general v Perušič, so sc Turki vzprolivili predaji. Drugi dan se podä general Herberstein sam v trdnjavo. Tukaj se mu je ustavil brat zapovednikov ter je nastal hud prepir. Ko se je pa general zagrozil ter zapovedal protivnika prijeli in odpeljati, so se vsi preplašili in predali. Drugi dan so odšli tudi oni v Široko kulo. Bilo jih je do 150,■ ostalo pa je še celih 20 hiš, v katerih je bilo 45 mož. Ti so bili celo pripravljeni sprejeti krščansko vero. 30. junija so bili odpravljeni Turki pod stražo od Široke kule na Udbino. Tako se je Lika oslobodila sovražnika, ki jo je tlačil 150 let, skoraj brez prelitja krvi s cesarskim in krajiškim orožjem. General Herberstein je zapovedal na to odpeti v Perušiču zahvalno pesem; Turki so prisegli vernost ter obljubili pristopiti h krščanski veri, kar se je v Budačkem zgodilo že drugi dan, ko je deset hiš sprejelo krščansko vero.
Med tem se jc zvedelo, da so odšli Turki iz Bihača, pa se je moglo zdaj pomisliti tudi na osvojenje Krbave, da bo tako združena vsa hnaška kraljevina razen Bihača in kar je spadalo podenj. V Krbavi sta bila samo dva važna grada: Bunič in Udbina. Ko je padel Perušič, je zapustil sovražnik Bunie, ga požgal ter se podal v Udbino, da bi se tam branil do skrajnosti. 2. julija se jc vzdignila na pohod tudi krajiška vojska ter se ustavila na prelazu PloČi. Čim se je uredil tabor, jc odšel general Wassenhoffen s Ferdinandom Herbersteinom na prelaz, odkoder se vidi Udbina. Srednja gora med Liko in Krbavo je ozka in nizka, da se more brez težave prekoračiti. 3. julija se je začel boj proti Udbini, kjer je bilo še 300 Turkov. Boj je trajal do noči. Krajišiiiki so zvedeli, da so bili Turki, ki so hoteli priti Udbini v pomoč, pobiti pri Novem pod vodstvom Poprženoviča, stotnika iz Bihača. 4. julija jc prispel iz Udbine glasnik ter povedal, da jc v trdnjavi 500 mož, a da nimajo vode, če se jim tedaj vzamejo studenci, so gotovi za predajo, dasi imajo sicer dosta hrane. Ko sta zapovednika ogledovala trdnjavo, kjer je najslabša, bi bilo generala skoraj ubilo, ko mu je sovražna kroglja odnesla del klobuka. Vodo pa jc bilo sovražniku teško zapreti, ker je bilo na istem bregu več studencev; vendar so krajišniki pod zapovedništvom grofa Ferdinanda Herbersteina zasuli glavni studenec, drugega pa okužili s tem, da so vanj vrgli ustreljenega Turka, katerega so poprej namazali z gnojem. Slednjič je bilo Turkom tako hudo za vodo, da so mesiti kruh z živinsko kn'jo. Zdaj se niso mogli več držati, nego so se predali, a šele po dolgotrajnih pregovorih. Naši so jih odpravili čez goro Plešivico. Bilo jih je okoli tisoč. Ko so bili že tri ure od Udbine, so se Turki popravdali s spremljači, a neki Turek je ubil našega vojaka.
Nato nastane strašno klanje, tako da jc komaj 30 Turkov pobegnilo na dobrih konjih. Tudi v Udbini je bral Marko Mesič svečano mašo zahvalnico v razvalinah starodavne stohie ccrkve krbavskih škofov. Še dandanes .spominja kamenit spomenik na polju Visučkem na to slavno hrvaško zmago. Krajiška vojska se je podala za tem v Krbavico, a drugi dan na Plaški, odkoder se je karlovški general Herberstein povrnil v Karlovec, a jMarko Mcsič se je odpotil s primorskimi krajišniki v Zrmanjo, kjer se je združil s četami Štepana Jankoviča in Elije Smiljaniča, pa so osvojili Zvonigrad in Rakovnik. Zbog teh sijajnih zmag lirvaških čet se je razlegala slava Hrvatom po vsej Evropi. V zavodu, ki so ga imeli Hr\'ati v Bolonji na Laškem, so Hrvati svečano proslavili zmago ličko in zrinjsko, a Bolonjani so se zbrali pred hrvaškim zavodom ter oduševljeno klicali: Živeli hrabri Hrvati in ban hr\'aški! Ti osvojeni kraji niso imeli svojih posebnih poglavarjev, nego so bili podložni deloma senjski, deloma pa otočki stotniji. Pravi upravitelj vseh vojnih, upravnih in cerkvenih poslov v Liki pa je bil za nekaj časa sam Marko Mesič, ki je od tega časa živel večjidel v Liki.
General Herberstein je nagovarjal ličke Turke, da ostanejo na svojih starih mestih, ter jim obljubil, da jim ostanejo vsa njihova do.sedanja posesf\a, če se dado pokrstiti. Ce.sar je ta odlok Herbersteinov potrdil 1. 1690 ter še posebej priporočil dotični duhovni oblasti, naj pošilja v Liko sposobne in za krščansko vero goreče duhovnike.') Mnogo Turkov je zares ostalo in največ jih je pokrstil sam junaški Marko Mesič na povelje generala Herbersteina, kakor Mesič sam poroča iz Brinja meseca julija 1689 senjskemu kanoniku Štepanu Božiču ter ga obenem prosi, naj mu pošlje še enega pomočnika s svetim oljem v čim večji meri, ker ima dosti Turkov. Obenem ga prosi za knjigo ,doktrinu hrvacku* in še za druge hrvaške knjižice ter za «circulum aureum". Tudi poroča kanoniku, da je rekel general Herberstein, naj pošlje v Liko pater Lazari jezuite. Na to pristavlja Mesič, da naj pazijo v Senju, da ne bi to kesneje škodilo duhovnikom senjske škofije v Liki in Krbavi.-) Marko Mesič je med tem neumorno delal med mu-hamcdanci v I,iki in Krbavi ter jih spreobračal na krščansko vero od vasi do vasi. Ker je ostala pa med tem župa v Brinju brez duhovnika, je sporočil kanonik Božič generalu Herber-steinu. da ni nobenih zaprek misijonarstvu Mesičevemu v Liki in Krbavi, samo svoje župe pri tem ne sme preveč zanemarjati. General Herberstein se je seveda zavzel za Mesiča ter oponcsel Božiču njegovo očitanje. Toda kanonik Božič je vršil le svojo dolžnost, če je opomnil Mesiča, ker tudi senjskemu škofu Gla-
'I Radoslav Lüpaäif. Spotncnici lir\-atskc Krajine. II., str. 395—39f)
') Radoslav LopaSič. Spomcnid hrvatske Krajine. II., str. 393.
viniču ni bilo po volji tako ravnanje Mesičevo. Za Liko in Krbavo se jc dalo pa pri vsem tem mnogo storiti, kar sta dokazala tudi kanonika Račič in Domažetovič, ker sta poleg svoje službe opravljala tudi dnhovna opravila med ličkimi inu-hamedanci. Zato je oba priporočil generalu Herbersteinu; na Mcsiča se je pa potožil, češ, da se ponaša tako, kakor da je sam prelat in da ne pripozna Božiča za svojega predstojnika.') Že kesno v jeseni I. 1689 po osvojenju Like in Krbave in malo časa pred svojo smrtjo je udaril general Herberstein s krajiškimi četami pod sam Bihač. Sploh je bila namreč priznana potreba, da se ta trdnjava osvoji čim prej in da se Turki vržejo potem nazaj čez Uno. Za to podjetje pa Herberstein ni imel dovolj vojske niti bojnih priprav ter se je moral vrnili v Karlovec brez zmage. O Tukaj je kmalu potem vsled velikih naporov obolel in 30. novembra umrl v Gradcu, kamor se je bil podal na lečenje. V vsem jc služil Ivan Josip Herberstein na Hr\'aškem 34 lel, 1-1 v varaždinski, a 20 v karlovški ali hrvaški Krajini. Truplo so pripeljali iz Gradca v Karlovec ter ga pokopali v cerkvi sv. Josipa. To cerkev je dal sezidati sam general I. 1680 od blaga zaplenjenih posestev Petra Zrinjskega in Frana Frankapana. Bila pa je ta cerkev zidana v lepem slogu v podobi rotunde; imela je troja vrata ter majhen zvonik na okroglo streho. OzaljSana je bila z lepimi oltarji in slikami; v njej so bile shranjene kosti sv. Prospera. Zunaj na pročelju je bila lepa slika, ki je predstavljala boj malteških vitezov s Turki na spomin vojevanja generala Herbersteina, ki je bil malteški vojvoda I. 1686. Pri tej cerkvi sv. Josipa je utemeljil Herberstein z dovoljenjem velikega mojstra malteškega reda 1. 1689 komendo, kateri je zapisal v oporoki graščino Novigrad na Dobri, nekdaj frankapansko posestvo in graščino Lienberg na Koroškem. V oporoki je določil general Herberstein, da bo upravljal komendo sam, dokler bo živ, po smrti svoji pa izroča vso skrb svojemu sorodniku grofu Ivanu Ferdinandu Herbersteinu, vitezu malteškega reda, in Maksu Schiangenbergu nadzor nad cerkvijo in nad duhovniki; oba naj si po svoji smrti zopet določita tiaslednike. Tudi je general Herberslein priporočil svojo oporoko vsem svojim naslednikom v karlovškem generalatu, vsem krajiškitn oblastim in polkom, ki bodo stanovali v Kar-lovcu. Ker ni bilo v Karlovcu še duhovnikov malteškega reda, je določil Herberstein, da se podeli služba Ignaciju Stelzu, profesorju bogoslovja v Strassburgu in dvema kaplanoma. Ko ne bi bilo sčasoma duhovnikov jeruzalemskega reda, naj vzamejo izvršitelji oporoke tri kaplane za službo božjo brez razlike
') R.idoslav l-opaSič Spomonici linatsku Krajine 11, str. 396. Porodilo je pis.-ino v Senju v hrvaškem jeziku I
') Radoslav LopaJič. Bihač i bihačka Krajina. Zagreb l89D.sU. 105-106.
narodnosti (wessen nation sie immer seynd), a najzaslužnejši med njimi naj bo predstojnik. Stanovati pa morajo vsi v eni hiši in potem prositi velikega priorja, da jih sprejme v malteški red. Komendator pa more biti le Nemec. Potem je določil Herberstein tudi vse glede službe božje v cerkvi sv. Josipa. Od te službe božje se opravljajo še dandanes v župni cerkvi vsako sredo popoldne litanijc in blagoslov. Pri volitvi komendatorja imajo tujci (razen Nemcev in Hrvatov) le aktivno pravico, a ne tudi pasivne. Malteški redovnik dobi na leto deset ogrskih goldinarjev, če je duhovnik tega reda, sicer pa je hiša v mestu, kjer stanujejo, prosta vsakega davka. Postaviti se ima tudi organist z dvema pevcema, ki bota pela pri službi božji. Če se dobe trije kaplani, naj bo eden od njih opat, če jih pa ne bi bilo, naj se izroči služba božja frančiškanom v Karlovcu, ali se mora z njimi prej pogoditi glede nagrade. Če bodo nameščeni duhovniki njegovega reda, naj uživajo zgoraj imenovana posestva; če bodo postavljeni pa posvetni duhovniki, naj jim dä grof Ferdinand Herberstein vse potrebne stvari, kolikor morajo dobivati, sam pa naj upravlja posestva. Po smrti njegovi pa ostane vse duhovnikom, kateri imajo pravico nad cerkvijo in opravljajo službo božjo. Le nadzor imajo oblasti, da se vrši vse in vedno točno po oporoki generalovi. Nevredne duhovnike ima oblast pravico odstraniti.')
Ker se pa ni po propisih oporoke nastanil na Hrvaškem niti kesneje noben član malteškega reda, je izročil sinovec za-kladateljev grof Ferdinand Herbcrstein oskrbovanje zaklade pri cerkvi sv. Josipa karlovškim frančiškanom za letno nagrado v znesku 550 goldinarjev od dohodkov Novega grada. Ko so pa Maltezi 1. 1745 prodali Novi grad baronu Štepanu Petačiču, je izplačeval frančiškanom novi posestnik Novega grada tudi toliko vsoto. Ko so prišli v Karlovec piaristi, so se trudili, da dobe oni to zaklado sv. Josipa, posebno po požaru cerkve sv. Barbare I. 1774. Cerkev sv. Josipa je bila sicer izročena piaristom, zaklade pa niso dobili, marveč je bila za vselej zagotovljena karlovškim frančiškanom po posebnem odloku papeževem. Skoda, da je cerkev sv. Jpsipa zadela žalostna usoda že sto let po njenem utemeljenju. Že I. 1788 so jo porabili za magazin, kjer se je hranil smodnik in strelivo, kesneje pa za klet, kjer so hranili vino, konser\'e in drugo hrano za vojsko, a I. 1790 so jo priredili za navadno krčmo. L. 1833 jo je zapovedalo karlovško mestno poglavarstvo podreti. Herbersteinovo truplo, ki je bilo tukaj pokopano, počiva še dandanes na tistem trgu, le nadgrobna ploča je vzidana v župni cerkvi sv. Trojice na desni strani.
') Radjslav LopaSič. SpDtncnici hrvatske Krajine. 1!.. sir. 397— 4C/0.
Napis na,plošči se glasi:')
Jtwnncs Josephvs S. R. I, Comes Ab Herberstein .Mclita; lam Saccr Cjcrmanix Rcdditvü In Varasdinenslvm Conflnis Qirolostadiens«- üreatum Mcrvit, Jbi XIV: Hie XX: AnnU Emcnsis. Keligioni Hvngariae Prioratv Magnvs l.copoldo Wmo S. A. a Consilio Arcanvs Evaslt, Svorvm Maritime Classis Archithalassvs Dvm Ponlifidis Etiam, Et Etrvscis Trlremibvs Imperaret Venet« Victoriis Eivs Opc In Peloponeso Ditati. In Eqvitc Rcligiuneni Iti Consiliario Prvdentiam: In Strenvo Generali Magnanimitatem, Qvia Cjpere Nequibant Adniirari Debuerant, D. ><arcvm Debitoren! Nict' Vt Et Foen' Glon® Sv« Dcberetw Net)castrvm Pyralarvm Bimcsüis Obsidione Crventa Christianis: Adriatico Sinvi vero Div Svspiratam Secvritatcm Reddidit: Post Bicnivin Cacsari Restitvtvs. Svis Carolostadiensib', Likam Et Corbaviam Eerro Icneq. Primvm Tervit Dein Lcopoldo InvicUssimo Viclam Svbdidit. Q\®ri Nesdens, Divinor\m Amans, Deo Charvs, Caesari Acccptvs Confiniis Vtilis, Inimico Semper Svspcctvs. Sic Oinnib' Dvm Pr®lvit. Tvtvs Profvlt. Viator, Vt Spcctcs, Qvod Expectas. Famam Consvie, Terra Mariq. Vestigia Repete Qvi LVl. Annis Visit Oratvs, Hie Qviesdt Desideratvs Tv Ne Abeas Ingratvs Die Cvm Joanne Ferd."»" Eivs Ex Fratre Nepotc, Relig. vero Conlrat. Vt Hie ReLlglosVs (-"VDator VlVat itternvm Beatvs. C. P.
') Radoslav LopaSic, Povlest grada Karlovca. str. 123; 206.
Jan Lego.
^ i v I j e I I j e p i k.
Spisjl Iv. Lah.
Ne spominjam se več natanko, kako sem se prvič seznanil z Janom Legem. Bilo je to mcnd.i v praškem muzeju, ko smo ga skupaj obiskali slovenski akademiki v Pragi. Spremljal nas je po vseh oddelkih in nas opozarjal na različne znamenitosti v zbirkah. Posebno dolgo smo se zamudili v geološkem oddelku, ker so tam zbirke njega najbolj zanimale. Čudili smo se nemalo, ko nam je razlagal vse v lepi, čisti slovenščini. Takrat sem torej videl prvikrat slovenskega konzula v Pragi. Ponudila se je kmalu prilika pobliže seznaniti se z njim. Jan Lego je zbiral vsako nedeljo popoldne na svojem stanovanju slovenske goste. V muzejski pisarni se je nerad dalje časa mudil z obiskovavci, ljubše mu je bilo, da so ga ob prostih urah obiskali na njegovem domu. Posebno veselje je imel s tem, da je zbral vsako nedeljo popoldne pri svoji mizi nekaj praških akademikov ter se z njimi pogovarjal o raznih sočasnih vprašanjih. Zašel sem bil kmalu v ta domači krog in imel sem tako priliko spoznati mišljenje, stremljenje in delovanje Legovo. Stanoval je na Žižkovu v Miličevi ulici Sf. 2. Hišni posestnik gospod Ružička, pivovarnar. je bil nam Slovencem zelo naklonjen in nas je rad vabil tudi k sebi na gosti ter nam je postregel z izbornim pivom in s češkimi kolači. Jan Lego je stanoval v drugem nadstropju; tam v oni sobici je bil torej nekak slovenski konzulat. Ko sem vstopil, me je pozdravila gospa Legova s svojo znano ljubeznivostjo, s katero je sprejemala znance in neznance. V drugi sobi je okoli široke mize sedelo nekaj mladih Slovencev in skoncema je sedel stari Jan Lego s svojim izrazitim, resnim obrazom ter si gladil srebrno-sivo brado. Na mizi so stale steklenice s pivom, na krožnikih so ležali »zakuski". Nisem bil ne prvi ne poslednji, ki je tako prišel v to prijazno družbo. Hodili so sem slovenski študentje, odkar so študirali v Pragi.
Pogovor pri mizi se je gibal navadno le okoli slovenskih razmer. Ob času, ko sem prišel v njegov krog, je bil Jan Lego že siv starček, saj je imel že svojo sedemdesetletnico za seboj.
Iv. Lah: Jan Lego.	155
Poznala se mu je starost in trpko, trudapolno življenje je bilo zapustilo na njem svoje sledove. Vendar je bila vedno jasna njegova misel in mladih idealov ni mogla uničiti teža let. Čudili smo se vsi velikemu zanimanju, s katerim jo zasledoval vse naše kulturno gibanje. Zgodilo se je, da smo govorili o naSih razmerah in smo lahkomiselno skakali s točke na točko, ne da bi bili skušali stvar globlje premotriti. Jan Lego je utihnil med pogovorom ves zamišljen in ko smo bili že daleč s svojim pogovorom, prišel je on s svojim vprašanjem nazaj na točko, ki se mu je zdela važna; kar mu ni bilo jasno, je hotel izvedeti natančno in je skušal dati primerne zglede in nasvete. Malo je ljudi, ki bi po svojih .sedemdesetih letih ohranili isto čilost duha, ki bi z isto eneržijo zasledovali velike smotre, kakor jih je zasledoval Jan Lego. Tri važna vprašanja, se mi zdi, je čutil, da mora še razrešiti, da izpopolni svoj pomen, ki ga je imel v češko-slovenski vzajemnosti: vprašanje slovenskega salonskega jezika, mladinske knjižnice na Koroškem in zbližanje češkega in slovenskega dijaštva in učiteljstva. Deloval je v tem smislu že dolgo vrsto let, a dela je preostalo še toliko, da se mu je zdelo, da smo v vsem šele v začetku. Govorili smo vsak kolikor toliko v svojem narečju, Jan Lego pa je govoril Čisto slovenščino in narečja mu niso bila po volji: .Glejte", je rekel, „privaditi se -morate, da govorite čisti književni jezik, ker je le tak razumljiv n.pr. nam Čehom. Slovenci potrebujete čistega salonskega jezika, ki naj bi bil bogat na izrazih, ki se nahajajo tudi v drugih slovanskih jezikih. Tako bi se vedno lahko razumeli." Zato je z velikim zanimanjem zasledoval boj med bralci in bravci in je — s praktičnega stališča — stal na strani elovcev ... Ustanavljati mladinske knjižnice po Koroškem, se mu je zdelo za nas življcnskega pomena. A težko je ustanavljali mladinske knjižnice, kjer ni mladinskih knjig. Jan Lego se je trudil, da bi pospešil našo mladinsko književnost in je v tem dosegel vsaj nekaj uspehov, mladinskih knjižnic na Koroškem pa ni dočakal... Pri zbliževanju in medsebojnem spoznavanju češkega in slovenskega dijaštva in učiteljstva je pred vsem želel, da bi prišlo čim več slovenskih akademikov študirat v Prago in da bi obiskovali češke kolege na počitnicah, da spoznajo deželo in narod, posebno v narodno eksponiranih krajih; želel je posebno ozke stike med češkitn in slovenskim učiteljstvom, ki naj bi se o počitnicah obiskovalo in seznanjalo drug druzega z jezikom in literaturo. To so bile nekako točke, pri katerih se je tako rad ustavil Jan Lego, saj so bile to tri glavne smeri njegovega dela, katerega cilj je bil: zbližanje češkega in slovenskega naroda. Mnogo je dosegel s svojim neumornim delom, mnogo je prinesel čas sam s seboj, a mnogo več je še hotel Jan Lego. Hotel je, da bi na večeru svojega življenja videl, da je krepke
korenine pognalo drevo, kateremu je bil on v mladosti skrben vrtnar; sadov ni čakal za sebe, hotel je, da jih uživajo drugi. Bil je požrtvovalen in nesebičen delavcc na polju češko-slovenske vzajemnosti.
Beseda „vzajemnost" je sčasom rodila delo. Živimo v dobi dela in delo govori zdaj mesto ljudi. Nič na svetu, pravi Emerson, ne stoji osamljeno; vse je produkt časa in ima svoje ozadje. Tako je bila vzajemnost produkt časa in je imela svoje ozadje, tako je danes delo vzajemnosti produkt časa in ima svoje ozadje, tako je bil Jan Lego pojav časa in je imel svoje ozadje.
Govorimo Ii o češko-slovenski vzajemnosti pri Janu Legu, ni bila pri njem nikdar to, kar je bila pri drugih. Njemu je bila vzajemnost delo in temu delu je posvetil vse svoje življenje in vse moči. On je bil, ki je tudi v oni dobi lepih besedij kazal pot dela. Celo njegovo življenje je bilo posvečeno temu delu, skromen in tih delavec je bil v tem oziru — in ravno v tem je kos onega čežkega mirnega značaja, ki se ogiblje javnemu vpitju in dela, tiho, počasi, neprestano. Delo, ki ga je vršil on, se imenuje drobno delo, delo, ki je na videz brezpomembno, ki je skrito in brez šuma, a ima velikanske uspehe. Treba bo nadaljevati za njim ... Zato je bilo skrito in brez šuma njegovo življenje, ni dosegel niti visokih služb, niti velikih časti. Ves njegov trud je bil posejan daleč od njega, videli so ga samo delavci, ki so šli za njim ... In vendar, če pogledamo v našo polpreteklo kulturno zgodovino, vidimo v njej jasno njegovo osebo, kako gre s trdimi koraki po dolgi beli cesti in več in več jih gre za njim. Bolj in bolj se širi cesta, bolj in bolj jo polnijo delavd.
Vzajemnost slovanska je bila velika misel, ki jo je kakor rešilno zvezdo vodnico zagledal slavni pesnik ,Slavy Dcer}'", Jan Kollar. Kakor je po razbitih Napoleonovih vojskah začela vstajati skupna Germanija kot ideal mladih Nemcev, tako se je zasvetila mladim Slovanom — Slava. Stara zgodovina in idealen polet sta dva karakteristična znaka one romantične dobe. Delo te dobe je Slava in ima na sebi oba znaka dobe. Kollar sam je postal prvi svečenik te Slave in je klical ves slovanski svet, naj pride in moli veliko novo božanstvo, katerega svetišče je vzajemnost slovanska. Kollar je bil idealist. Iskal je Slovanov po celi Nemčiji in celo v Italiji, budil je mrtvece iz grobov in je pri tem skoraj pozabil živih. A našli so se delavci, ki so iskali potov k uresničenju velike ideje in našli so pot medsebojnega zbliževanja, spoznavanja in izpopolnjevanja. Na jugu hiti Stanko Vraz z llird budili narod ter združevati Slovence in Hr\ate, na severu se oglaša Celakovsky in išče zvez in znanja s Prešernom. Ako pomislimo na vse okolnosti, vidimo,
kako težka je bila takrat pot vzajemnosti. Toda delavci so bili pridni in se niso strašili težav. Malo so govorili o vzajemnosti, a njih cilj je bil jasen. Nismo imeli takrat posebnih glasnikov te ideje in še dolgo pozneje ne. Ilirci so pomrli. Prešeren in Celakovsky sta utihnila in prenehalo je — vsaj pri nas — medsebojno zbliževanje in spoznavanje. „Novičarji" so se joprijeli dela doma in niso iskali ne Slave ne vzajemnosti, .eto 1848 nas je našlo nepripravljene. Šele .Glasnik* je začel nekako opominjati na druge slovanske jezike, ko je prinašal kratke tekste iz vseh slovanskih literatur. „Cvetje iz domačih in tujih logov" je imelo pomnožiti našo malo literaturo in tu zadenen^o že na .Babico", ki jo je preložil Cegnar s pomočjo Legovo. Od te dobe se začne tudi politično zbliževanje Čehov in Slovencev in na poti zbliževanja in spoznavanja, ki smo jo hodili poslej, stoji neutrudljivo de avni — Jan Lego.
Življenje dela človeka, toda ljudje tvorijo življenje. In tako bi lahko rekli, da so prinesli časi in razmere, da je postal Jan Lego to, kar je bil, ko bi ne videli stotero ljudi na isti poti, v istih časih in istih razmerah, ki niso postali to, kar je bil on. Trdna, resna, neomahljiva volja je bila, ki je zmagovala nad ljudmi in razmerami, jasen cilj je bil, ki je vodil Jana Lega v nejasnih časih po poti naprej.
Jan Lego je bil sin češkega učitelja. Rodil se je 14. kimavca 1832. leta v Lhoti pri Zbirovu. Ljudsko šolo je obiskoval v Strašicah, leta 1845 je prišel na gimnazijo v Plzenj. Tu je doživel nemirno 1848. leto, ki je prineslo izpremembo tudi na gimnazijo, kajti zavod je postal dvojezičen, češčina je dobila isto pravico z nemščino. Češki profesorji, kakor Kariik, Smetana .so bili narodni buditelji in so vplivali tudi na šolsko mladino. Razmere v mestu so se hitro izpremenile, prej ponemčena Plzenj je pokazala svoje češko lice. To vse je vplivalo na mladega Jana Lega, ki je kot gimnazijec pokazal tudi pisateljski talent. Leta 1851 je končal študije v Plznji in stopil kot pomožni uradnik v službo pri eraričnih železnicah na Zbirov-skem. Poslej je služboval v Strašicah, v Holoubku, v Dobfivi, nazadnje v Karlovi Huti pri Ekrovnu. Povsod je bil vnet narodni buditelj in priden ^delavec na polju prodirajoče češke kulture. Tako je pomagal Špatnemu pri slovarju v češki ogljarski terminologiji, predaval je delavcem o češki zgodovini itd. V Karlovi Huti je prišel v hišo češkega rodoljuba Machdčka ter postal domači učitelj njegovih hčerk; ustanovil je gledališče in je bil na njem sam igravec in režiser. Gledališče so smatrali Čehi vedno za eno najvažnejših kulturnih naprav in to jim je ostalo od časov prerojenja pa do danes. Tako se je Lego poprijel vsega dela, ki je bilo potrebno k probujanju naroda in pri tem skoraj pozabil nase in na svojo bodočnost.
Tisti čas je postal Legov rojak A. Nedved dirigent filhar-moničticga društva v Ljubljani. Po nasvetu svojega prijatelja je prosil Lego za službo pri deželni vladi na Kranjskem in je dobil mesto kancelista pri glavarstvu v Kamniku. Bilo je leta 1857 na vernih duš dan, ko je dospel Lego na Kranjsko v Kamnik. Toda mesto je bilo med tem že zasedeno in zadovoljiti
se je moral z malim mestom pri sodnem oddelku z 20 gld. mesečne plače. Prihajalo je takrat in pozneje k nam mnogo Cehov z različnimi poklici; mnogo njih je ostalo za nas brez pomena; izpolnili so svojo dolžnost in so odšli. Mnogo njih pa je storilo več kot svojo dolžnost in so dobili svoj pomen
V našem kulturnem življenju. Ne more se reči, da smo s .slovanskim" gostoljubjem in bratsko ljubeznijo sprejemali tudi one Čehe, ki so prišli k nam z najboljšimi nameni; prepogosto smo videli v njih samo kviškusileže, — delavni in marljivi Čehi so naše ljudi nadkriljevali in — zavist ter nevoščljivost sta bili posledica različnih avanzma. Tako tudi Lego v Kamniku ni našel prijateljskih src in če je prej sanjal o .bratih Slovencih", je doživel tu nemalo razočaranje. Pri nas v onih letih po mestih daleko ni bilo onega navdušenega narodnega življenja kakor na Češkem, posebno naše uradništvo one dobe je bilo Še dovolj nemčursko. Toda Lego je vedel, da brez dela ni uspeha in da ena lastavica še ne napravi pomladi, S prijaznostjo in ljubeznivostjo je skušal počasi uničili predsodek o .Pemcu' in si je kmalu pridobil v Kamniku prijateljev. Najzvestejši prijatelj mu je bil M. Močnik, učitelj na tamošnji dekliški šoli, poznejši urednik .Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani. Pri njem se je Lego temeljito naučil slovenščine. Že takrat je Lego videl v učiteljstvu ono veliko silo, ki leži v nji cela bodočnost naroda, kajti ona ima vzgojo. Ostal je slovenskemu učiteljstvu do smrti zvest prijatelj.
Leto dni je skoraj ostal Lego v Kamniku, ko ga je srečen slučaj seznanil z namestnikom grofom Chorinskym, ki ga je poklical v svojo pisarno v Ljubljano. Tako je prišel Lego v središče Slovenije, kjer pa nikakor ni našel tega, kar je pričakoval. Pred vsem je videl, da imajo Slovenci zanemarjeno društveno življenje, da jim manjka delavnih narodnih društev, ki bi s svojimi prireditvami budila Ljubljance-zaspance. Vstopil je kot pevec v moški zbor filharmoničnega društva in je skušal v društvo zanesti več slovenskega duha. Nabral je med svojimi prijatelji 29 gld. ter jih izročil Bleiweisu, da jih razpiše kot nagrado za najboljšo slovensko skladbo. Značilno za one čase in za gotove ljudi je, da je nagrada ležala tri leta pri Bleiweisu. Lego se je tega še v pozni starosti pogosto spomnil. Šele leta 1862 je dobil to nagrado K. Mašek za skladbo .Kdo je mar." Kaka indolenca je vladala vsa ta leta po Ljubljani, nam je povedal že dr. Vošnjak v .Spominih". Jan Lego je bil, ki je povzdignil društveno gibanje posebno v filharmoničnem društvu, vzbudil je zanimanje za slovensko pesem in od te dobe je rastlo zanimanje in vzrastla je iz njega naša .Glasbena Matica", ki ima svoj začetek prav v teh prvih slovenskih pevskih zborih, O gibanju na Slovenskem je Lego poročal v češke časopise (tako o slovenski pesmi in o pevcih Slovencih v praškega .Daliborja") in enako je izčrpaval razne stvari iz čeških časopisov za Bleiweisove .Novice". Zdi se mi Jan Lego kakor oratar, ki uči orati. Znal je zasaditi drevo in je urezal globoko brazdo, da je dokazal, da se dä orati. .Glejte, tako
je treba*, je rekel in prišli so delavci in so orali za njim, oii pa jo moral drugam, da je istotako vzbudil delavce drugod. Komaj se je dobro udomačil v Ljubljani, že so ga leta I860 prestavili k namestništvu v Trst. Dasi je deloval Jan Lego previdno in pazno, kakor so zahtevale tedanje razmere, vendar so zapazili ljudje, ki jim slovensko gibanje v Ljubljani ni bilo po volji, da more tudi tak mlad uradnik, ki ne razpolaga z velikimi sredstvi, zanesti v družbo mnogo njim neljubega ognja, zato so ga od.stranili. Toda Lego jc tudi v Trstu hitro našel svoje polje dela. Ustanovil je .Slovansko pevsko društvo', ki jc prirejalo koncerte in zbiralo k sebi tržaško inteligenco. Iz društva se je kmalu razvila tržaška ,Slovanska čitalnica". Kmalu je Lego dobil novo mesto pri tržaškem pomorskem zapovcd-ništvu; sestavljal je pri tej priliki Češko pomorsko terminologijo in pridno dopisoval .Narodnim listom* v Prago o naših tamošnjih razmerah. Glavna prijatelja v Trstu sta mu bila Levstik in Cegnar. Zadnjemu je I.ego pomagal pri prevajanju krasne .Babičke*. Toda tudi tu je bilo njegovo delo kratko, kajti že koncem istega leta so ga prestavili k pomorskemu ministrstvu na Dunaj. Tu je imel priliko poslušati predavanja slavistov Fr. Miklošiča in Šembere in to priliko je tudi porabil, da je izpopolnjeval svoje doneske k češki terminologiji, ki jo je sestavljal za Riegrov .Slovnik Naučn>". Leta 1869 se je hudo prehladil pri Tegetthofovem pogrebu in je odšel na Češko v iVlyto pri Rokycanih v začasni pokoj. Ustanovil je tu žcn.sko izobraževalno društvo .Milado" in po njegovem prizadevanju se je ustanovila tam češka delniška pivovarna. Leta 1872 je bil poklican v službo k puljskemu arzenalu. Ker pa se je bolezen povrnila, so ga upokoji i kot adjuiikta c. kr. pomorskega komisarijata. Zdravil se je nekaj časa na Bledu, potem jc pa odšel v Prago, kjer je v „Svetozoru" začel priobčevati članke o slovenski zemlji in o našem narodu pod naslovom „Obrazy z Krajiny". Poslej je bil Jan Lego prost in mogel je prosto vršiti svojo nalogo. Isto leto je tudi nekak mejnik v našem narodnem življenju, kajti to leto so si odločno stopili nasproti stari vsezaverodomcesarjevci in novi ljudje, katerih geslo je bilo: vse za omiko, napredek in svobodo. Napredek pa pomeni korak od malega k velikemu in tu je dobila vzajemnost svoj pomen. Leta 1873 je obiskal Jan Lego zopet svojo priljubljeno slovensko zemljo, ki jc živel za njo prav kakor za svojo domovino. Nastanil se je na Bledu in je delal izlete na razne kraje. Imel je dobiti mesto pri deželnem odboru kranjskem, kar .se pa končno ni zgodilo. To nam spričujeta sledeči dve pismi Levstikovi, ki ob enem v jasni luči kažeta dobro prijateljsko Levstikovo srce. To sta edini dve pismi, ki se nahajata v Lcgovi korespondenci od Levstika; priobčiti jih hočem doslovno:
Iv Lah: Jan Ugo.	161
Dragi prijatelj!
Uže incsec dnij je, kar sem Ti .pisal, a odgovoril mi tiijsi. Ali iiijsi prejel mojega pisma? Če si še v Bledu, pridi naglo v Ljubljano. Za zdaj pri deželnem odboru dobodeš diurnum, pozneje tudi kaj boljšega, če Bog da ; a deželni odbor diurnista naglo potrebuje, ker se začne zborovanje deželnega zbora, kakor veš, uže 26. novembra, torej naglo pridi! Pozdravlja Te	Tvoj stari prijatelj
Levstik.
Ljubljana 21. nov. 1873.
Drugo pismo se glasi:
Dragi prijatelj!
Oba Tvoja poslednja lista sem dobil še le včeraj, ležala sta v šoli pri prokletem vratarja Wolfu. Naglo Ti odgovarjam: mahoma pridi v Ljubljano, pri deželnem odboru dobodeš precej delo. Priložil sem Ti 5 gld. in to karto, katera ti utegne pomagati, če stanuješ pri Pelranki, kajti g. Arko je tam vrlo dobro znan.	Na svidenje
Tvoj	Levstik.
Ljubljana, 28. nov. 1873.
(Priložena je vizitka: Albin Arko, Journalist, ki priporoča Lega „auf das Wärmste.")
Znano je, v kakem položaju je takrat živel Levstik, in znak velikega prijateljstva je, kako se je zavzel za Lega. In vemo, da je bil Levstik brezobziren in ne vsakemu prijatelj. Lego torej mesta pri deželnem odboru ni dobil in morda je bilo prav, kajti bližali so se časi, ko je bilo zelo potrebno, da smo imeli slovenskega konzula v Pragi. Med drugimi izleti, ki jih je Lego napravil po slovenski zemlji, je bil velikega pomena izlet na Triglav, Šel je skupaj z jeseniškim učiteljem Bernardom. Videl je, kako si Nemci svojijo kras slovenskih gora, in videl je tudi tu potrebo dela. Na njegov nasvet se je pod starosto Iv, Hribarjem v ljubljanskem Sokolu osnoval nekak planinski odbor, ki je imel skrbeti za markiranje potov v slovenskih planinah. Iz tega odbora se je rodilo pozneje naše ,.Slovensko planinsko društvo*', ki je do danes zasedlo žc skoraj vse važne postojanke v naših gorah. Jan Lego pa je sodeloval (udi pri ustanovitvi češke podružnice slovenskega planinskega društva, ki je ena najdelavnejših, ki privabi vsako leto sto in sto čeških gostov v naše kraje in na naše planine. Leta 1874 se jo vrnil Lego nazaj na Češko, kjer je dobil v Pragi službo v muzeju kraljestva češkega. V novem muzeju je urejeval zbirke bakro- in jeklorezov, in glasbeni oddelek, kateremu je ostal potem upravitelj do konca svojega službovanja
V muzeju. Bil je v muzeju izvanredno delavna moč, svoj prosti čas pa je porabil za to, da seznani češko javnost s Slovenci. Poročal je o naših razmerah v razne češke časopise ter ustanovil „češko-slovensky spolek", ki je prenehal šele z njegovo smrtjo, ko je že izpolnil svojo dolžnost. V tem društvu je zbiral svoje prijatelje in ljudi, ki so se zanimali za Slovence, predaval je o naših krajih in razmerah. Predaval pa je tudi po drugih društvih, tako v „Americkem klubu dam", v akademičnem društvu „Slavija" in v „Umelccki Besedi". Zanimanje za Slovence je bilo takrat veliko in sam Fr. L. Rieger je prisotstvova! n. pr. pri njegovem predavanju o Bleiwcisu. Oživotvoril je v Pragi tudi „Šolo slovanskih jezikov", ki se je po mnogih izpremembah ohranila prav do danes. Lego sam je poučeval slovenščino in hr\'aščino. Ostal je v dopisovalni zvezi z vsemi svojimi prijatelji na Slovenskem. Kako dobro je pisal slovenščino, nam daje izpričevalo sam dr. Gregor Krek, ki mu je bil poslal Lego neki rokopis v pregled:
„.. . Vračam Vam takoj rokopis, kajti razvcn dveh treh malenkostij ni ničesar drugega dvomljivega; pišete prav, kakor bi se bili med nami Slovenci porodili . .."
Tako je ostal Lego delaven v Pragi in je pripravljal oni veliki dan leta 1885, ko je vsprejela češka zemlja prvič v večjem številu slovenske goste ter jih pozdravila z nepopisnim navdušenjem. Postal je pravi slovenski konzul.
Slovenski konzul! Mislil sem, da je to nekak paradni naslov, kot jih radi dajemo in si jih radi svojimo pri nas v raznih oblikah. Pregledoval sem obširno korespondenco in zapuščino Legovo, ki se zdaj nahaja v deželnem muzeju v Pragi, in sem videl, da ni bil brezpomemben ta naslov Jan Lego se je zavedal važnosti svoje naloge in jo je vršil z njemu res prirojeno vnemo in odločnostjo. Koliko prevar, koliko ponesrečenih poskusov, koliko ovir na vseh straneh! A njega je življenje naučilo vstrajnosti in — vstrajal je. Poleg zvez, ki jih je imel z odličnimi slovenskimi prvaki, želel si je pred vsem zveze z dijaštvom in učiteljstvom. Zaio je med njegovo korespondenco množica dopisov od priprostih nižjegimnazijcev do abiturijentov, od učite jev in akademikov pa do visokih gospodov. In on ni pozabil na nobeno osebo, odpisal je vsakemu in ustregel je vsaki prošnji po svojih močeh. Hotel je vzgajati. „Vi bodete apostoli naroda" — je pisal mladini — „To je dolžnost starih: mladino podpirati, dolžnost mladih je učiti se, čitati. Še ne veste, kako se mora narod buditi". Od leta 1880 naprej je poslal veliko število čeških knjig na Slovensko. Dal je v ta namen vse svoje porabne knjige; zbiral je knjige pri svojih prijateljih in največ jih je v ta namen darovala »Umeleckä Beseda", Poslal je vsakemu nekaj zabavnih
Iv, l.flh: Jan Lego.	163
knjig, češko slovnico in slovar. Iz te dobe je cela vrsta pisem, ki ,so vsa iste vsebine n. pr.:
„Velccenjeni gospod Blagodušni prijatelj Slovencev!
Oprostite, da Vas nadlegujem . .. Slišal sem, da ste pripravljeni poslati brezplačno čeških knjig vsakemu, ki se hoče učiti češčine. Tudi jaz itd,...
In vsak je prejel po možnosti svoj delež.
Pisma ta so od dijakov in učiteljev. Po naših šolskih mestih so se počasi tvorili češki krožki, ki so skupaj dobivali knjige. Z mnogimi teh mladih prijateljev je ostal Lego tudi pozneje v zvezi in v prijateljskem občevanju. V istem smislu si je dopisoval z mnogimi duhovniki, ki so se zanimali za češčino in ki jih niso mogli od njega odvrniti niti oni, ki so nastopili zoper Lega .Läska bratrska neni kultus pohansky, jak nčkdo v Lublan^ mini", je odgovoril Lego na tiste napade, ki so izhajali od Rimskega Katolika. Učiteljstvu slovenskemu je želel pred vsem, da se organizira — to je dočakal — in da si pridobi čim več pedagogične izobrazbe. Mnogo pisem njegovih prijateljev-učiteljev priča o gmotni mizeriji slovenskega učiteljstva in celo v tem oziru je hotel pomagati, kolikor je mogel. Hotel jc med njimi imeti mnogo prijatelje*?, da na ta način uresniči svoj cilj, zvezo češkega in slovenskega učiteljstva. Kdor pozna danes češko pedagogično literaturo, ta ve, kakega pomena bi bila uresničena ideja Legova. Pridobil je uredništva pedagogičnih časopisov, (Komensky, Beseda učitelska), da so pošiljali nekaj eksemplarov svojega lista zastonj na Slovensko. Na ta način je hotel razširiti češko knjigo po Slovenskem ter zbuditi zanimanje za češki jezik in literaturo. Nasprotno je hotel razširiti slovenske knjige po Češkem. Kot poverjenik .Slovenske Matice* je dobil mnogo članov v Pragi in izposloval pri raznih mestnih svetih na Češkem, da so mesta postala člani „Matice". Nekatera teh mest so ostala pri »Matici" do danes. Prvotno so bila: Klatovj', Pisek, Plzenj (ustan.), Jičin, Novy Bvdžov, Česky Brod, Chrudim, Dviir Kralov^, Pardubice, Nčmecky Brod, Domažlice, Kladno, Melnik. Razširjal je pa tudi druge slovenske knjige. Tako mu je leta 1888 poslal Davorin Trstenjak nekaj svojih knjig ,za Čehe" in je pristavil: .Kaj dela gospod Matija Majar? Kedar se z njim sestanete, izročite mu moj pozdrav, rečem mu, da sem tudi jaz ni več krepak, in da me 7 križev prav neugodno nadleguje . . (Veliki Vseslovan M. Majar je živel takrat v Pragi v Šolski ulici in Lego se je mnogo zanimal za zapuščenega Slovenca, ki mu je bil opešal vid; poskrbel mu je dijaka, ki mu je čital novine in knjige) A ne samo zaradi knjig so se ljudje obračali do njega, ampak
tudi V drugih zadevah ti, pr. zaradi naročil pri raznih čcši<ih tvrdkah, zaradi nastavljatija čeških uradnikov pri nas, kjer je manjkalo slovenskih i, t. d. Opozarjal pa je tudi naše pnake na razne čežke kulturne inštitucije in na obrambne organizacije. Tako je dal povod, da se je po zgledu češke .Šolske Matice" ustanovila naša »Ciril-jMctodova družba". Poročal je o važnih književnih novostih v „Ljubljanski Zvon" ter sodeloval pri „Slovanu", nasprotno je zbiral biografije zaslužnih naših mož za Ottov ,S!ovnik naučnj^*. Tako so se ustvarjale počasi osebne in kulturne zveze, spoznavali smo se in se zbliževali.
Uspeh tega skritega in tihega dela se je pokazal šele v >oznejših letih, ko se je pomnožil krog delavcev okoli Jana .ega in je začela govoriti javnost. Čehi so v drugi polovici prejšnjega veka hitro napredovali in budili zanimanje zase. Narod, ki se je pravzaprav šele leta 1848 prebudil, je \stal s celo staro silo in slavo; postali so vzor malim za obstoj borečim se narodom . .. Dva velika pojava sta bila, ki sta privabila večjo množico Slovencev v Prago. Bilo je to leto 1885, ko se je vršilo veliko vseslovansko romanje na Velegrad in leto 1892, ko je bila v Pragi češko-slovanska narodopisna razstava. Slavnostne dni v Pragi leta 1885 nam je opisal A. Trslenjak v „Spomeniku slovanske vzajemnosti", ki jasno kaže mišljenje tedanje dobe. Tudi S. Gregorčičeva «Velegrajska kuga", ki jo je napisal v onih dneh v Pragi, nam ostane živ spomenik. Bili so to idealno kipeči časi slovanske vzajemnosti; leta 1892 smo bili že zmernejši in resnejši in danes smo še bolj. Pri obeh prilikah je imel Lego važno vlogo in trudil se e na vse sile, da bi imel v Pragi čim več slovenskih gostov. Maj so tudi prazne oddonele visoko-letečc besede slavnostnih govorov, naj se tudi ni realiziralo vse, kar se je govorilo takrat, eno je ostalo: Praga je vabila va.sc. Zapazili smo, da Praga ni več tako daleč, kakor leta 1848, ko smo na važni vseslovanski shod poslali cela dva brezpomembna politika — in to je bilo glavno: slovenska mladina je začela pohajati visoke šole v Pragi. Rastlo je od leta do leta število in je letos preseglo že število 70. Ona Praga, ki je vzbujala zanimanje, je vabila k sebi: učiti se dela. Vsem študentom, ki so prišli v Prago, je bil Lego dober prijatelj, svetovavec in podp9rnik. Kot znan prijatelj Slovencev je užival njih zaupanje. Čujmo, kako mu piše Kunšič v jmenu svojih tovarišev:
--„Čitajoči poročila o sijajti češko-slovanske narodopisne razstave, sklenila e desetorica slovenskih abiturijentov, da koncem svojih študij — pred vstopom v svet — pojde v Prago, k ognjišču slovanskega dela i slovanskega ponosa.
Ker pa ncdostajc zadostnih sredstev za tako dolgo potovanje in ker bi mi sinovi slovenskega kmeta radi izvršili svojo gorko željo, obrača se udano podpisani v imenu drugih do Vaše prijaznosti, nadejajoč se od nje najboljšega pojasnila, kako bi kolikor možno z najmanjšimi stroški prišli v Prago, to je, ako bi došli peš, koliko časa bi bilo zato najmanj potreba in če bi v ten> slučaju Vaše velerodje našo,desetorico hotelo podpirati, da bi dobili na naših postajah po Češkem prenočišča.
Ivan Kunšič."
Kako jim je Lego svetoval, ne vem, najbrže jim je svetoval železnico, najkrajšo in najcenejšo pot — 10 K. Kunšič je res prišel v Prago in je imel v Legu dobrega prijatelja. Obračal se je večkrat do njega in Lego ga je podpiral pri njegovem delu ter ga priporočil grofu Harrachu in drugim. Tako mu leta 1897 Kunšič naznanja, da je zbral gradivo za slovenska imena v Tirolski in da v septembru predloži grofu Harrachu celo delo. Lego se je na vse moči potrudil, da bi preskrbel Kunšiču v njegovem podjetju primerne podpore, islotako kakor Kunšič obračali so se na njega tudi mnogi drugi naši mladi ljudje, ki so hoteli študirati na čeških visokih, trgovskih in gospodarskih šolah. S svojimi sredstvi Lego pač ni mogel mnogo podpirati, a znal je poiskati podpor drugod. Med drugimi je bil v Pragi dober prijatelj pisatelju Oestrinu, ko je bival ta v Pragi, v njegovo gostoljubno domovanje so prišli naši umetniki S. Gregorčič, A. Aškerc (glej Ljublj. Zvon 1893), Z. Kvedrova. In ko se je pomnožilo slovensko dijaštvo v Pragi ter je tako nadaljevalo delo, ki ga je bil započel Lego, imel je med njimi svoje stalne prijatelje in v svoji hiši je zbiral krog mladih svojih znancev. Slovensko akademično društvo ,Ilirija* v Pragi ga je imenovalo za svojega častnega člana. Kar se tiče dijaštva, je dočakal Lego v svojo zadovoljnost to, kar je hotel. Zveze med slovenskim in češkim dijaštvom so se utrdile. — Drugače je bilo z učiteljstvom, ki je bolj navezano na domači kraj. Že 1886 mu je pisal Andr. Praprotnik o sestanku učiteljstva v Pragi. Iz raznih vzrokov se ta sestanek ni izvršil. A Lego je vzdrževal z učiteljstvom osebne stike, navduševal je in vspodbujal in med tem so se začele ustvarjati učiteljske zveze. Druga stvar, ki jo je hotel izvršiti, je bila mladinska književnost. Hotel je celo sam izdajati mladinski časopis v Pragi. Naslednje pismo odličnega slovenskega pedagoga nam podaja jasno sliko, kako je bil potreben mladinski časopis.
. . . Prav imate, dragi gospod, ko nam očitate malomarnost v tako važnih stvareh, kakor je slovstvo za mladino. Pri nas pač gre vse nekako bolj počasi, kakor v Čechach, to pa najbolj radi tega, ker smo zelo reven narod. Kako težko se pri nas prodä nova knjiga, zlasti če ni najboljše vsebine. Da se naš
.Vrtec" še tako dolgo zdržuje, ima zahvaliti le taktnemu uredniku, kateri z redko pazljivostjo iz poslanih mu spisov vse izlod, kar bi le količkaj utegnilo v oči zbosti naše gospode »Latince" a la Mahnič in njegove pristaše. Če ti gospodje stvari ne |>odpirajo, skoraj ne more nikaka reč prospevati, ker njih terorizem je prevelik. V očigled teh razmer se pač tudi ni čuditi, da se le težko ali pa celo ne najde založnik za katero še tako važno in blagodejno podjetje. Nam Slovencem je mogoče le s pomočjo katerega sorodnega nam naroda kaj večjega izpeljati; zatorej Vam — mili dobrotnik Slovencev — ne moremo biti dovolj hvaležni, da nam tako blagodušno ponudite svojo izdatno pomoč. Ne dvomimo, da se z Vašo pomočjo izvrši, kar bi se sicer ne dalo nikoli.
Kako sem Vas Čehe zavidal že na bogatem Vašem slovstvu, zlasti pa so mi provzročile Vaše krasne knjige za mladino neki poseben čut zavisti .. . Zlasti Vaš ,Mlady čtenaf" mi je kaj ugajal, tako da sem si vedno želel, da bi tudi naši otroci dobili kaj tacega.
Sedaj pa se hočete Vi, dragi naš dobrotnik, posvetiti trudu ter nam podati, kar mi sami ne zamoremo. O hvala Vam, podpirati Vas pa hočemo, kolikor bode le mogoče in jaz menim, da bode se .Malega bralca* ali kako ga hočete imenovati, dalo razpečati povoljno število. Najboljši posrednik pri razpečavanju utegnejo biti naša učiteljska društva, ki se nahajajo zdaj vže — hvala Bogu in na jezo dr. Mahniču — po vsej slovenskej zemlji. Vendar pa bode potrebno, da se stvar nekoliko organizira in pred vsem, da se ravnateljstvo našega osrednjega društva „Zaveza" za to pridobi. Zaveza mora na druga društva pritiskati, da store svojo dolžnost. Ravno isto morajo pa tudi društva doseči pri posameznih svojih udih. Če vsaka šola naroči le nekaj iztisov Vašega lista, utegnemo znabiti le priti vsaj nad 1000 iztisov, samo če cena ne bode prevelika.
Kedaj nameravate izdati 1. številko?,.
Mladinski časopis v Pragi ni začel izhajati, pač pa se je oglasil .Zvonček', ki mu je bil Lego cel čas podpornik. Ko je dosegel Lego, da se je ustanovil nov mladinski časopis, skušal je podpreti slovensko mladinsko slovstvo še na drug način. Zbral je med svojimi prijatelji svoto 150 K ter jo poslal .Učiteljski zvezi", da jih razpiše kot nagrado za mladinski spis. Tako nas je hotel prav prisiliti, da se potrudimo za zapuščeno našo mladinsko slovstvo. Godilo se je to (po 1. 1900) ob času, ko je razpolagala slovenska .Mohorjeva družba" z milijoni — in Čeh je moral skrbeti, za naše mladinsko slovstvo. Tudi zadnje premoženje 200 K .Česko-slovenskega spolka" v Pragi, ki je
Z Legovo smrtjo prenehal, se je porabilo v isti namen. Kako se je Lego sploh zanimal za naše šolstvo, kaže tudi to, da je gimnazijam v Kranju in v Ljubljani ter ljudskim šolam v Kamniku in Postojni poslal rudninske zbirke, višji dekliški šoli v Ljubljani češke knjige i. t. d. Bliža se čas in pripravlja se že cesta, da se bo izpolnila Lcgova gorka želja: Tudi češko in slovensko učiteljstvo se med seboj bolj in bolj spoznava in zbližuje.
Ne moremo trditi, da so uspehi, ki smo jih dosegli na jolju takozvane češko-slovenske vzajemno.sti, edina zasluga .egova. Našlo se je tu mnogo delavcev In mnogo so časi .sami prinesli s seboj, mnogo je postalo živa potreba razmer. A on je bil, ki je rezal prvo brazdo na polju resnega dela in je iskal tal, kjer je sejal plodonosne ideje. Bil je skromen človek, ki ni ljubil mnogo besed, a za kar se je zavzel, to je hotel izvesti. Ko mu je mesto Ljubljana čestitalo k sedemdesetletnici, se je zahvalil s sledečimi besedami:
.. . Izvanredno to odlikovanje me je jako presenetilo, kajti dobro vem, da na moji strani prav za prav ni nobenih zaslug, da je bilo vse, karkoli sem storil v prospeh te vzajemnosti , le izpolnjevanje dolžnosti, katere ima vsak zaveden Slovan do svojih bratov. Ako torej slavni občinski svet izraža
0	mojem delovanju pohvalo na tako iskren način, vidim v tem zopet, da je resnično, kar zatrjujem, da Čeh, kateri hoče delovati za vzajemnost med svojimi slovanskimi brati, nikjer ne najde take navdušenosti, take hvaležnosti in sploh takih uspehov v uresničevanju slovanske ideje, kakor med Slovenci. Resnično, na Slovenskem so najrodovitnejša tla, kjer vsklije vsako seme splošnega napredka, katero tja vseje rodoljub, in zato sem prepričan, da uspehi, katere sem dosegel v slovenskem narodu, nikakor niso moje zasluge, temveč da jih je provzročila le visoka in splošna nadarjenost slovenskega naroda. (Kajti kateri narod se more ponašati z razmeroma tako velikim številom izvrstnih samoukov, kakor narod slovenski). In h krati
1	njegovo srce, katero se hipoma navduši s tako gorečo ljubeznijo za vse dobro in plemenito, da se ideja lahko takoj udcjstvi. Moje delovanje je bilo tedaj čisto lahkotno in če mi je dovoljeno, da se vendar nekoliko izrazim v svoj prid, dejal bi samo, da sem pri vsem svojem prizadevanju imel vedno najboljšo voljo .. .
Ko ga je .Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* imenovala za častnega člana in ga prosila za njegov polni naslov, poslal je svoj polni naslov: ,umirovljeni adjunkt C. kr. momaskega komisarstva, kustos glasbenega oddelka muzeja češkega kraljestva kot prvi skriptor tega muzeja", a odklonil je diplomo, češ naj se dä denar za mladinske knjige ali učiteljskemu društvu, V svoji starosti je obiskal s svojo
soprogo Še enkrat našo domovino, a kakor je vse kazalo, ni inogci biti posebno zadovoljen; nekdanjega navdušenja ni bilo in reelnega dela tudi ne.
Ko je lansko leto (t 1906) zatisnil Jan Lego za večno svoje trudne oči, veljalo je, kar je pisala ob njegovi 70 letnici Z. K.(vcdrova) v .Slovenskem Narodu* o njeni: .Danes napredujemo, mladi smo, sto in sto novih ciljev vidimo pred seboj, za katere se trudimo, za katerimi hrepenimo. Ne gorimo le izključno za eno stvar, ker dar.es ni več tako važna, ker so drugi delali pot, po kateri danes hitimo dalje v pred. Ali kadar se zaustavimo, kadar se ogledamo po poti, po uglajeni cesti nazaj, takrat nas obide mehko čustvo hvaležnega spomina onim, ki so nam to pot pripravljali in gladili. Ne trebamo se sramovati te tople odkritosrčne hvaležnosti, tega mehkega spomina. zakaj tudi m i obstojimo enkrat ob cesti in drugi pohitijo po poti mimo nas naprej, po ti poti, po kateri mi zdaj hodimo in jo pripravljamo drugim za nami.
Delo, ki ga jc započel Lego, je bilo pripravljalno in za njim so ga prevzela društva in organizacije. In to je bilo, kar je hotel doseči. Saj je pripravljal nekako pot našim največjim kulturnim in obrambnim društvom: Glasbeni Matici, Slovenskemu planinskemu društvu, Ciril-Metodovi družbi. Njegovo delo v Pragi pa nadaljujejo sedaj .Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi*, slovenska akademična driišiva .Adrija" in .Ilirija* ter „Klub slovenskih tehnikov v Pragi. Poleg teh pa delujejo v njegovem smislu češka podružnica slovenskega planinskega društva in razna druga društva. Tako je izpolnil slovenski konzul v Pragi svojo dolžnost, predno je umrl. Sladko je umreti, ko vidi človek svoje želje uresničene .. . Pokazal je pot in je odšel. I.ahka postane trudapolna pol, ko vidi človek druge za seboj .. .
Med svoje ožje prijatelje na Slovenskem je štel Lego župana Ivana Hribarja, pesnika A. Aškerca, S. Gregorčiča, župnika Vrhovnika, ravnatelja Nerata v Mariboru, Rad. Knafijiča, šolskega vodjo, Andr. Gabrščeka, ki mu je bil .nejmilejši Sloviiiec" in še več drugih.
Jan Lego je bil od leta 1885 častni član .Slovenske Matice* in .Sokola* v Ljubljani, poleg tega častni član učiteljskih društev: .Zaveze", .Učiteljskega društva sežanskega okraja*, .Komenskega" na Goriškem, .Narodne šole" v Ljubljani in .Učiteljskega društva za slovenski Štajer. Bil je ustanovnik „Minerve* (žensk. gimn. v Pragi) častni član .akademičnega češkega društva „Slavija" in slovenskega akademičnega društva .Ilirija" v Pragi. Poleg tega je bil častni meščan mesta Kamnik in^ meščan stolnega mesta Ljubljane, katerej je poslal njegov .Ceško-slovenski .spolek" ob času potresne katastrofe 801-8;3gld.
Vse tc Časti, zasluge in odlikovanja mu niso napravile toliko veselja, kakor priznanja od strani njegovih ožjih prijateljev, ki jih je kot blag nio2, odkritosrčna duša in trd značaj imel mnogo v Pragi in pri nas križem domovine. Uspeh mu je bil plačilo dela.
Njegov pogreb, pri katerem je bila zastopana tudi .Slovenska Matica", je pokazal, da je bil v obče znana in spoštovana oseba.
Njegova književna delavnost se je gibala le v mejah njegovih smotrov.
Izdal je:
.Pruvodce po Slovinsku". (Vodnik po Slovenskem). — Praiia 1887.
»Mluvnice jazyka slovinskeho*. (Češko-slovenska slovnica). — 2 izd. 1893.')
„Mluvnice jazyka srbsko-chorvatsk^ho. — Praha 1888.
Poleg tega so razni daljši in krajši članki o Slovencih po raznih čeških listih in v Ottovem „Slovniku NauČnem". Njegovi spisi se nahajajo v raznih listih: Narodni Listy, Svčtozor 1872, Zlat.1 Praha 1884, Škola a život 1885, Hlas Naroda 1886, Rudi, Muzejnik. Na Slovenskem je dopisoval v .Zvon", v .Slovana", v ,Mif in v .Učiteljskega Tovariša*. Njegov grob na praških Olšanih stoji danes brez spomenika. Naša dolžnost je, da s primernim spominom zaznamenujemo kraj, kjer počiva po dolgem trudnem delu eden pr\ih dclavcev na polju češko-slovenske vzajemnosti, ki naj ga vedno budi in kliče k vztrajnemu delu naprej na pot slovanske in svetovne kulture.
■) Nova izdaja čc^ko-slovciukc sinvnicc bi bila üclu uincütna.
Slovenska bibliografija za 1. 1906.
Sestavil dr. Janko Šlebingcr.
Kratice: Č Z N — Časopis /a zgodovino in narodopisje; Dom. — Domovina; (v Celju); D S — Dom in Svet; D Prij. — D<imači prijatelj; II. N K — llu-strovani narodni koledar za I. 1907; I M K — Izvcstja muzejskega dru&lva za Kranjsko; Kol. C At — Koledar drulbe Cirila in Metoda za I. 1907; Kol. Moh. — Koledar dnižbc sv. Moliofja za 1. 1907 K O — Katoliiki Obzornik; IZ — Ljubljanski Zvon; N Z — NaSi zapiski; Pop. — Popotnik; PV— Planinski Vcstnik; Slov. — Slovenec; SN — Slovenski Narod; SU — Slovenski Učitelj; UT - Učiteljski Tovarii; Z SM - Zb<irnik
Slovenske Atatice. KraUce brez dostaska letnice, oz. letnika veljajo za leto 1906
I. Časopisi in časniki.
Akordi. Novi —. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek. izhaja 6krat na leto. Založništvo L. Schwentner v Lj. Natisnila Jo.<;. Eberle & Comp, na Dunaju. 1906 4'. Let. V. (št, 4. 5, 6) VI. (št. 1. 2, 3). Cena za leto 8 K.
Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. (Mesečnik.) Uredil Anton Kržič. Izdalo društvo .Pripravniški donr. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". Let. XIV. (Vrtčevi naročniki ga dobivajo brezplačno. Posebej naročen stane celo leto 1 K 20 v).
Blagovestnlk. Izhaja vsak drugi mesec. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Chräska. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Lj. 1906. v. 8». (6 številk, vsaka s prilogo .Veselo poročilo otrokom". Naročnina 60 vin.)
Bogoljub. Cerkveni list za Slovence. Izhaja začetkom vsakega mesca. Izdaja Katol. bukvama. Tiska „Katoliška tiskarna. (Urejuje Janez Ev. K al an.) V Lj. 1906. 4». Let. IV. (Stane za celo leto 1 K 60 v).
Cvetje z vertov sv, Frančiška. Časopis za vemo katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti urejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov
SV. Frančiška. Izhaja v prostih obrokih. V Gorici. Hilari-janska tiskarna. 1906. v. 8". Let. XXIII. (Stane cel te^aj — 12 zvezkov — 1 K 50 v).
Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. Uredil Anton Kaspret. Tisk tiskarne sv. Cirila. Maribor 1906. v 8". Let. III. Snopič 1-4, 231 str. (Za ude brezplačno, za neude 6 K).
Čebelar. Slovenski —. Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. (Mesečnik.) Uredil Frančišek Rojina, nadučiteij v Šmartnem pri Kranju. (Odgovorni urednik Mihael Rožanec.) Lastnik „Slovensko čebelarsko društvo". Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani. 1906. 4". IX. letnik.
Danica. (Prenehala koncem I. 1905.)
Delavec. Tobačni —. Glasilo slovenskih članov strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev avstrijskih. Izhaja vsaki prvi torek v mesecu. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Potter mann. Tiskal Ivan Lampret v Kranju. 1906. Let. I. (Izšli 2 številki novembra in decembra.)
Detoljub. Krščanski —. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izhaja štirikrat na leto. Urejuje Mih. Bu lovec. Ljubljana, 1906. Založilo „Katoliško društvo detoljubov". Tisk. „Kat. tiskovn. društva", prej R. Seber v Postojni. 8". Letnik XV.
Dolenjec. List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo. Štev. 1 — 12 izdajal konsorcij „Dolenjca", odgovorni urednik Franjo Pire, tiskal A. Slatnar v Kamniku (izhajal vsako soboto). Štev. 13—19 izdajatelj, založnik in odgovorni urednik Franjo Pire. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. (Z 19. št. 2. julija 1906 prenehal.) 2".
Dom in Svet. List s podobami za leposlovje in znanstvo. (Mesečnik.) Uredila dr. Mihael Opeka in dr. Evgen Lampe. Založilo lastništvo. Tisk Katoliške tiskarne. V Lj-1906. 4*. Let. XIX. (Naročnina na leto 9 kron, za dijake 6 K 80 v).
Dom. Naš —. Izhaja vsak drugi četrtek. Izdaja Katoliško tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni urednik Edv, Jonas. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. 4*. Let. VI. (Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja eno krono za celo leto.)
Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek. Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Ignacij Žitnik. Tiska „Katoliška tiskarna". V Lj. 1906. 4"". Let. XIX. (Cena inu je 3 K na leto.)
Domovina. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek. I.astnik: Konzorcij lista „Domovina". Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler. (Od štev. 102: Ljudevit F url a ni.) Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 2". Let. XVI. (Velja na leto 12 K).
Domovina Nova —. Izhajala do 1, aprila v torek, četrtek in soboto, od 2. apr.; Katoliški dnevnik. Izhaja vsak dan. Izdajatelj in lastnik John .1. G rdi na. Odgovorni urednik: C. J. S od j a. Tiska „Slov. unijska tiskarna". Cleveland, Ohio, 1906 2* Let. VIII. (Naročnina na leto po Ameriki 2-50 dol., za Kvropo 4 dol.)
Don Bosk'3. List salezijancev v Ljubljani. Izhaja vsak mesec nedoločen dan. Urejuje Josip Valja ve C. Tiska „Katoliška tiskarna" v Lj. Izdaja in zalaga vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku. 1906. v. 8". Leto lil.
Edinost. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan God i na. Lastnik konzorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost". V Trstu 1906. 2'. Let. XXXL (Velja na leto 24 K).
Gasilec. Izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat t]a leto in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Lj. Natisnila Kleinniayr & Bamberg v Lj. 1906. 4". Leto X št. 1-4.
Glas Naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. Pr\'i slov. dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Izdaja Slovensko tiskovno društvo. Frank Sakser, predsednik; Viktor Valjavec, tajnik, New York. 1906. 2 '. Let. XIV. (Na leto velja za Ameriko 3 dol., za Evropo 4-50 dol.)
Glas Svobode. Glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki. Tednik za koristi delavskega ljudstva. „Od boja do zmage!" „Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!" (Lastnik lista Martin Konda.) Chicago. Illinois 1906. 2". Letnik V. (Velja za Ameriko za celo leto 150 dol., za Evropo 10 K).
Glasbenik. Cerkveni —. Organ Cecilijincga društva v 1-j. (Mesečnik.) Urednik lista: dr. Andrej Karlin, stolni kanonik, urednik prilog: Anton Foerster, vodja glasbe v stolnici. Založilo Cedlijino društvo. Tiskala Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 4". Let. XXIX.
Glasnik. List za Slovence v .scverozapadu Zjedinjenih držav. Izhaja vsak petek. Glasilo „Slovensko-hrvatske zveze". Izdaja „Slovensko tiskovno društvo" v Calumetu, Mich. 1906. 2". Let. VI. (Stane v Ameriki na leto 150 dol.)
Glasnik. Gospodarski — za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. (Polmesečnik.) Urejuje tajnik Franc .luvaii. Izdaja in zalaga c. kr. kmetijska družba na Štajerskem. Tiska Leykam v Gradcu. 1906. 2®. Let. LVL
Glasnik najsvetejših Src. Izhaja 25. dne vsakega meseca. Urejujeta in izdajata: Ivan Krst. Trpin, župnik v Mošnjah, pošta Radovljica, in Jakob Pa lir, kapelan na Črni gori pri Ptuju. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru, 1906. v. 8". Let. V. (Stane za celo leto 80 v).
Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer. Izdaja in zalaga konzorcij .Gorenjca*. Odgovorni urednik Lavoslav M i k u š. Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju. 1906. 2«. Let. VII. (Stane za celo leto: 4 K).
Gorica. Izhaja vsak torek in soboto. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska Narodna tiskarna v Gorici. 1906. 2". Let. VIII. (Velja na leto 8 K).
Gospodar. Narodni —. Glasilo »Zadružne zveze". Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Izdajatelj: Zadružna zveza v Lj, Odgovorni urednik: Svetoslav Premrou, uradni tajnik .Zadružne zveze*, Tisek Zadružne tiskarne v Lj, 1906. 4®. Let. VII. Člani .Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno; za nečlane na leto 4 K).
Gospodar, Primorski —, List za pospeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. (Polmesečnlk.) Uredi in izdal Anton Št rekel j. Tiska Narodna tiskarna v Gorici. 1906. v. 8®. Let. II. (Stane na leto 2 K).
Gospodar, Slovenski —, List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek. Izdajatelj in založnik ,Kat. tiskovno društvo". Odgovorni urednik Ferdo Leskova r. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. 2°, Let. XL. (Velja za celo leto 4 K).
Gospodinja. Slovenska —, Izhaja vsako 1. soboto v mesecu kot priloga »Našemu listu". (Urejuje Minka Govekarjeva). Tiska, izdaja in je za vsebino odgovoren A. Slatnar v Kamniku. 1906. 4®. Let. 11. (Velja posebej prejemana na leto 3 K).
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Uredil Ant. Koblar. Izdalo in založilo .Muzejsko društvo za Kranjsko". Natisnila J. Blasnikova tiskarna. 1906. v. 8. Let. XVI. (D S. XX. 87.)
Jež. Šaljiv in zafrkljiv list. Izhaja vsako pr\'0 in tretjo soboto v mesecu. Izdaja in ureja Srečko M a go I i č. Založba in tisk Dragotina Hribarja v Lj. 1906. 4". Let. IV. (Stane na leto 6 K).
Kamniftan. Priloga .Našemu listu". Izhaja vsako soboto. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku. 1906. 4®. (Za naročnike .Našega Lista* v kamniškem okraju brezplačno.)
Kmetovalec. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo C. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega, (Polmesečnik.) Uredil Gustav Pire, ravnatelj družbe. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisek J. Blasnika naslednikov. V Lj. 1906. 4". Let. XXIII. (Stane 4 K, za učitelje in ljudske knjižnice 2 K na leto.)
Knajpovec. Časopis za negovanje zdravja po Kneippovem sestavu, za pouk, vzgojo otrok in zabavo. (Mesečnik.) Odgovorni urednik Josip Fabčič Tiska .Goriška tiskarna" A. Gabršček. V Gorici. 1906. 4«. Let. III. 192 str. (Naročnina 3 K na leto. — Prenehal z 12. številko, 1. dec. 1906.)
Komar. Humori&tičen list. (Polmesečnik.) Lastnik Frank Sakser. New York. 1906. 4«. Let. II. (Stane en dolar na leto.)
List. Letoviški — zdravilišča Bled na Gorenjskem. Kurliste des Kurortes Veldes. (Imenik gostov.) Izhaja vsako sredo zjutraj. Izdano od zdraviške komisije na Bledu. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 4»,
List. Ljubljanski Škofijski Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška (od VI. štev. dalje Viktor S t es k a). Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 4®.
List. Narodni —. Glasilo narodne stranke za Štajersko. Izhaja vsak petek. Lastnik in izdajatelj: konzorcij .Narodnega Lista". Odgovorni urednik Andrej Sever (od 9.štev.dalje: Vekoslav S p i n d 1 c r). Tisk .Zadružne tiskarne" v Krškem
(od 9. štev.: Tisk »Zvezne tiskarne" v Celju (št. 3-8: V Krškem). 1906. 2". Let. I. 9 štev. (Prva številka izšla dne 2-1. oktobra 190«). - Stane do novega leta 1 K).
List. Naš —. Neodvisno politično glasilo za Slovence, izhaja vsako soboto. Z mesečno prilogo «Slovenska Gospodinja". Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku. 1906. 2". Let. U. (Velja za celo leto 5 K).
List. Novi —. (Tednik.) Izdavatelj in odgovorni urednik Anton Švara. Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. 1906. 2«. Let. Vlll.
List. Primorski —. Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Izhaja vsak četrtek. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodna tiskarna" v Gorici. 1906. 2". Let. XIV. (Cena za celo leto 4 K).
List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. (Pol-mesečnik. — Slov, in nem. besedilo.) Urejuje glavarstvo. 1906.
List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Celju. Izhaja vsak teden enkrat. Tiska Zvezna tiskarna v Celju. 1906. 4".
List Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v jMariboru. Izhaja vsaki četrtek. Izdaja c. kr. mariborsko okrajno glavarstvo. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Marburg.) 1906. 4". Let. II. (Letna naročnina za oblastva in urade 6 K).
List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju. Izhaja vsaki četrtek. Izdaja c. kr. ptujsko okrajno glavarstvo. Tiska V. Blanke v Ptuju. (Slov. in nem.) 1906. 4». Let. IX. (Letna naročnina za oblastva in urade 6 K, za poštnini podvržene naročnike 7 K).
Mir. Izhaja vsak četrtek. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru (od št. 35: prošt v Tinjah). Odgovorni urednik Josip S t er gar. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 2®. Let. XXV. (Velja za celo leto 4 K).
Mladoslovenec. (Izhaja vsak drugi petek.) Lastnik in izdajatelj „Narodni konzorcij Mladoslovenec". Odgovorni urednik Ivan Križman. Tiska A. Slatnar v Kamniku. 1906. 2*. (Velja za celo leto 2 K. — Izšlo je 12 številk po 8—12 str.)
Mo6. Naša —. Glasilo za slovensko delavstvo. Izhaja vsak petek. Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tiska
Katoliška tiskarna. V Lj. 1906. 4Let. I. (Prva Številka je izšla dne 7. decembra 1905.)
Nada Pr\'i slovenski list za leposlovje, pouk in zabavo v Ameriki. (Prenehala s 4. štev. marca 19a5.)
Naprej! (Pol mesečni k.) Lastnik lista: „idrijska okrajna organizacija". Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 4". Let. IV. (Stane za Idrijo na leto 2 40 K).
Narod. Slovenski —. (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik Raste Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tisk." V Lj. 1906. v. 2". Let. XXXIX. (Velja za vse leto 25 K).
Notranjec. Glasilo političnega in gospodarskega društva za Notranjsko v Postojni, izhaja vsako soboto. Lastnina konzorcija „Notranjca". Odgovorni urednik in izdajatelj Maks Šeber. Tisk J. Blasnika naslednikov v l.j. 1906. 4®. Leto 11.
Novice. Coloradske —. (Tednik.) Lastnik in urednik Mr. Maks Buh (po njegovi smrti meseca aprila 1906, izdaja in ureja Mr. Rudolf Oregorič). Pueblo, Colorado. 1906. 2". Let. I—II. (Prva številka je izšla 2. sept. 1905. — Prenehal s tem naslovon« koncem 1. 19{X>.i
Novice. Dolenjske —. Izhajajo 1. in 15. vsakega meseca. Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj in založnik Urban Hor\'at. Tisk J. Krajec nasi. Novo mesto. 1906. 4*. Let. XXII. (Cena za celo leto 2 K).
Obzornik. Katoliški —. (Četrtictnik.) Izdaja „Leonova družba". Urednik dr. Aleš Ušeničnik. Tisk „Kat. tisk. društva" prej R. Šeber v Postojni. V Lj. 1906. v. 8". Let. X. (Naročnina 5 K. — Prenehal koncem 1. 1906.)
Odmev iz Afrike, ilustrovan mesečnik v prospeh afriških misi-jonov. Izdaja Klaverjeva družba. Urejuje J. Pali r, kapelan na Črni gori. Upravništvo: Trst, via Fontanone, 4. Tisk tiskarne sv. Cirila. Maribor, 1906. v. 8". Let. III.;96 str. (Stane za celo leto I K).
Oglasnik za industrijo, trgovino, obrt in splošno gospodarstvo. Izhaja kot priloga Slovenski Gospodinji vsak mesec 2—4 str. in se razpošilja brezplačno. Tiskal in založil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 4".
Oglasnik župnije sv. Jožefa v Leadvile, Colo, v Ameriki. (Cerkven lisL Izdaje Rev. John Perše.)
Omladina. Glasilo narodno-radikalncga dijaštva. (Mesečnik.) Izdaja cksekutiva narodno-radikalnejja dijaštva. Uredil Oton F e 11 i C h - F r a n k h e i ni. (Oblastem odgovoren Mihael Rožanec.) Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906—07 4". Let III. (Od aprila 1906 do marca 1907. — Stane za celo leto 4 K. za dijake 2 K).
Osa Politično-satirični tednik. Za uredništvo odgovoren Valentin Kopitar. Izdaja in tiska „Narodna tiskarna" v Lj. 1906. 2", Let. L št. 9—52; Let. II. št. 1—8. (Velja za vse leto 10 K. — Preneiiala 29. dec. 1906.)
Pastir Duhovni —. Izhaja vsak mesec. S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj. Založba „Katoliške bukvarne". Tisk „Katoliške tiskarne". V Lj. 1906. v, 8". Let. XXIII. (S prilogo „Zbirka lepih zgledov" velja 8 kron na leto.)
Perotninar. Prvi slovenski ilustrovani mesečnik za umno pe-rotninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali. Urednik in izdajatelj Anton L e h r m a n, Tržič— Gorenjsko. Tisk J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906. Let. I. 4". (Prva številka izšla 1. maja 1906. — Velja za vse leto 2 K 40 v).
Pisarna. Slovenska —. Glasilo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. „V organizaciji moč in veljava!" Izhaja vsako četrtletje. Izdaja in zalaga „Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju." Odgovorni urednik Iv. Bo v h a. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 4". Let. V. (Stane na leto 3 K).
Piščalka za abstinente, pivce in pijance. Mesečnik, posvečen protialkoholneniu gibanju na Slovenskem. „Najboljša je pač voda." Urednika Leopold Lenard in Franc Avsec. Tisk „Zvezne tiskarne". V Celju. 1906. v. 8". Letnik II. (10 številk - Priloga „Piščalki": Olga Kobylanska, Zemlja. Roman. Prevel L. Lenard.)
Popotnik. Pedagoški in znanstven list. (Mesečnik.) Uredil M. J. Ne rat, šolski ravnatelj v Mariboru. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev." Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. v. 8». Let. XXVII. (Stane na leto 6 K).
Prapor. Rdeči —, Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Lj. vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik Karel Kordelič. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 2«. Let. IX.
Pravice. Slovenske —. „Za svobodo in napredek .slovenskega ljudstva!" „Za pravice slovenskega jezika!" Izhaja vsakih 14 dni. Izdajatelj in odgovorni urednik Vekoslav Spindler. (Od št. 13. = 30. julija 1906: Ljudcvit Fur lani.) Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 4». Let. I. (Stane celoletno 1 K 60 v. — Prva Stev. izšla 31, januarja 1906, — zadnja (t. j. 22.) 17. dec. 1906. Pr\o polletje je izhajal list na 16 Str., drugo na 8 straneh).
Pravnik. Slovenski —. (Mesečnik.) Izdaja druStvo „Pravnik" v Lj. Odgovorni urednik dr. Danilo Majaron. Natisnila „Narodna tiskarna" v Lj. 190G. v. 8°. Let. XXII. (Člani druStva ga dobivajo brezplačno, nečlani za 10 K na leto.)
Prijatelj. Delavski —. (Friend of the working People). Prvi in edini slov, delavski list v Pennsylvaniji. Izhaja vsaki četrtek. Lastnik in izdajatelj: F. M. S c h 1 a n d e r, Pittsburg. Pa, 1906. 2". Let. 11. (Prenehal koncem marca 1906.)
Prijatelj. Domači —. (Mesečnik.) Izdaja Vydrova tovarna hranil v Pragi VIII. in ga poSilja svojim odjemalcem popolnoma zastonj. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik F. V'ydra. Tekst uredila Zofka Kveder-Jelovškova. Praga. 1906. v. 8". Let. lil. 312 str.
Prijatelj. Družinski —. Poučno zabavni list za slov. družine. Izhaja dvakrat mesečno. Izdajatelj Jakob Ukmar, Odgovorni urednik Ivan Gor j up, V Trstu 1906. 4". Let. III, (Naročnina za vse leto 3 K).
Primorec. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Kavčič. Tiska in zalaga „Goriška tiskarna" A, Gabršček (odgovoren Jos. Fabčič). V Gorici. 1906. 2». Let. XV. (Stane za celo leto 3 K 20 v),
Proletarec. List za interese delavskega ljudstva, „Proletarci vseh dežela, združite se!" Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj „Jugoslovanska socialistična zveza v Ameriki", (Slovenski in hrvatski članki.) (Urednik J. Za v rt ni k.) Chicago. 1906. 2", Let. I. (Pr\'a št. izšla v jan. 1906. — Naročnina za celo leto v Ameriki 50 cent., za Avstrijo 3 K),
Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fran Gov^kar, Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Lj. 1906—7. 4". Let, IV. (Naročnina za celo leto 12 K ) (Pop. 375.)
Slovenec, Političen list za slovenski narod, (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik dr, Ignacij Žitnik, Tisk
„Katoliške tiskarne" v Lj. 1906. v. 2". Let. XXXIV. (\'elja po poŠti celo leto 26 K, v upravniStvu 20 K).
Slovenec. Amerikanski —. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek .Slovensko-amerikanska tiskovna družba* (Ured. Rev. F. S. Šušteršič). Joliet. Illinois. 1906. 2* Let. XV. (Naročnina za Združene države en dolar na leto, za Evropo 2 dol.)
So6a. .Vse za narod, svobodo in napredek!" Izhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska in zalaga .Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec). V Gorici. 1906. 2®. Let. XXXVI. (Stane na leto 13 K 20 v).
Sokol. Slovenski —. Glasilo Slovenske sokolske zveze. Izhaja 25. dne vsakega meseca. Izdajatelj, zalagatelj, lastnik in odgovorni urednik dr. Viktor Murnik. Tisk .Narodne tiskarne" v Lj. 1906. 4Let. III. (Cena za vse leto 2 K 50 v).
Straža. Jeseniška —. Slovensko nacijonalen list. (Tednik.) Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Straže". Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 2». Let. II. Izšlo 15 številk do 15. marca, pozneje izhajala kot priloga .Gorcnjcu".)
Štajerc. .Kmečki stan, srečen stan!" Izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Bayer. Tiska W. Blanke v Ptuju. 1906. 2". Let. VII. (Naročnina za celo leto 2 K).
Štajerc Novi slovenski —. .Iz naroda za narod." Izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu. (Od št. 8 [10. aprila]: izhaja vsakega 10., 20. in 30. v mesecu.) Izdajatelj in odgovorni urednik Cvetko G o 1 a r (od št. 9 [20. aprila]: Peter K o š a k.) Lastnik: Narodni konsorcij. Tiska Dragotin Hribar v Lj. 1906. 4®, (Naročnina za celo leto 2 K).
Tehnik. Slovenski —. Glasilo kluba slovenskih tehnikov v Pragi. Izhaja dvanajstkrat v letu in je brezplačna priloga osmim glavnim slovenskim listom. Strokovni uredn.: J. V. Hräsky, profesor češke tehnike v Pragi. Odgovorni urednik: Ciril Jekovec, slušatelj češke tehnike v Pragi. 1906. 4". Let. I. (Prva številka izšla marca 1906. — Posebej naročen stane K 1-20 na leto.)
Tovariš. Učiteljski —. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba .Zaveze avstr. jugoslovanskih
12»
učiteljskih društev". Tiskala štev. 1—26 Narodna tiskarna, št. 27—30 A. Klein & Comp., št. 31—52 Učiteljska tiskarna v Lj. 1906. 2». XLVI. leto (Stoji na leto 8 K).
Učitelj. Slovenski —. Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. (Mesečnik.) Uredil in izdal Fran Jaklič, učitelj. Natisnila Katoliška tiskarna. V Lj. 1906. 4". Let. Vil. (Na leto 4 K).
Uprava. Občinska —. Poučni stanovski list županom, občinskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim javnim organom. Izhaja vsakega 5. in 20. dne meseca. Odgovorni urednik: dr. Vladimir R a v n i h a r. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Lj. 1906. 4». Let. I. (Stane celoletno 8 K).
Vestnik. Planinski —. Glasilo „Slovenskega planinskega društva". (Mesečnik.) Uredil Anton Mikuš. Izdalo in založilo .Slovensko planinsko društvo*. Tisk J. Blasnika naslednikov. V Lj. 1906. v. 8". Let. XII. (Člani prejemajo list zastonj, za nečlane stane na leto 4 K).
Vestnik Slovenski Trgovski —. Glasilo slovenskega trgovskega društva „Merkur" in .Slovenskega trgovskega društva v Celju". Izhaja 15. dne vsakega meseca. Izdaja in zalaga slovensko trgovsko društvo .Merkur". Odgovorni urednik Josip Kraigher, Tisk .Narodne tiskarne" v Lj. 1906.4". Let. III. (Člani društva dobivajo list brezplačno; cena nečlanom za celo leto: 5 K).
Voditelj v bogoslovnih vedah. ,Deus ... ipse sapientiiP dux est et sapientium emendator". Sap. 7, 15. — (Četrtletnik.) Izdali profesorji kn.-šk. bogoslovnega učilišča v Mariboru. Uredil Frančišek Kovačič. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1906. 4". Let. IX. (Velja 5 K).
Vftec. Časopis s podobami za slovensko mladino. (Mesečnik.) Uredil Ant. Kržič. Založilo društvo .Pripravniški dom". Natisnila „Katoliška tiskarna". V Lj. 1906. v. 8. Let. XXXVI. (Velja s prilogo „Angelček" vred za vse leto 5 K 20 v).
Zadruga. Slovenska —. (Mesečnik.) Urejuje Ivan Lapa j ne, šolski ravnatelj v Krškem. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 4". Let. XIV. (Cena 4 K).
Zakonik. Deželni — in ukazni list za vojvodino Štajersko. (Izhaja v nedoločenih obrokih, slov. in nem.) Tiska Leykam v Gradcu. 1906. 4®.
Zakonik. Deželni — za vojvodino Kranjsko. (Slov.-nem.) Natisnil A. Klein & Comp. (Učiteljska tiskarna) v Lj. 1906. 4".
i
Zakonik. Državni — za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. (Izhaja v nedoločenih obrokih. Slovenski oddelek ureja dr. Fr. Vi die.) Iz c. kr. dvome tiskarne na Dunaju. 1906. 4".
Zakonik in ukaznik za avstrijsko Primorje. (Izhaja v nedoločenih obrokih: nem., ital., slov. in hrvatski.) Tiskarna avstrijskega Lloyda. 1906. 4«,
Zapiski. Naši —. Socialna revija. Izhajajo 15. vsakega meseca. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Mlinar. Natisnil J. Pavliček v Kočevju. 1906. 4". Let. IV. (Naročnina za vse leto 3 K).
Zaukaznik. Cerkveni — za Lavantinsko škofijo. (Kirchliches Verordnungsblatt fQr die Lavanter Diöcese.) Cirilova tiskarna V Mariboru. 1906. 4(Prinaša nemške, latinske in slovenske članke.)
Zdravnik. Domači —. Časopis za negovanje zdravja, vzgojo otrok in zabavo. Izhaja 20. vsakega meseca. Izdajatelj in urednik Jan. Okič-Jereb v Dekanih (Istra). (Cena celoletno 2 K).
Zora. Glasilo katoliško-narodnega dijaštva. Uredil Ivo Pregelj. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. 1906. v. 8". Let. XI. (12 številk). (Celoletna naročnina stane 4 K, za dijake 2 K).
Zvon. Ljubljanski —. Mesečnik za književnost in prosveto. Uredil dr. Fr. Zbašnik. Tisk „Narodne tiskarne". V Lj. 1906. v. 8". Let. XXVI. (Cena 9 K 20 v).
Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. (Mesečnik.) Uredil Engelbert Gangl. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Natisnila „Narodna tiskarna". V Lj. 1906. v. 8". Let. VII. (Stane na leto 5 K).
Zvonček župnije Sv. Lovrenca v Newburgu. Izdaja Rev. F. S. Kerže. Cleveland, O. v Ameriki. 1906.
II. Zborniki.
Biblioteka. Narodna —. Tisk in založba J. Krajec nasi. Novo mesto. 1906. m. 8". — 12. snopič: Spisi Andrejčkovega Jožeta. L Črtice iz življenja na kmetih. (Drugi natis.) 91 str. (Cena 30 v).
18. snopič: Spisi Andrejčkovega Jožeta. II. Matevž Klander. Spiritus familiaris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina. (Drugi natis.) 80 str. (Cena 30 v).
Dejanje svetega Detinstva. V poduk malim in odraščcnim. Zvezek XXVI. Samozaložba. Tiskalo „Katoliško tiskovno društvo" v Postojni. 1906. 16". 76 str.
Dom. Naš —, Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. V Celju. Izdala in založila „Zvezna trgovina". Natisnila „Zvezna tiskarna". 1906. 8VI. zvezek. (Cena 50 v).
Knjižnica političnih in socialnih spisov. 1. Politično življenje Slovencev. Spisal dr. Dragotin Lončar. Ponatisk iz „Naših zapiskov". Založil pisatelj. Tiskal Jožef Pavliček v Kočevju. Prodaja L. Schwentner v Lj. 1906. m. 433 str. (Cena 60 v).
Knjižnica za mladino. Urejujeta Engelbert Gangl inivo Trošl. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabrščck v Gorici. 1906. 8®. (Vseletna naročnina K 3-20.) Knjiga 31: 1. Fran Žgur, Semena padajo. Otroške pesmi. 2. Ivo Trost. Kitica pripovednih spisov.
Knjižnica. Hrvatska —. Izdaja Matica Slovenska. I, zvezek. Uredil dr, Fran Ilešič. Tiskala Katol. tiskarna. V Lj. 1906. 8", (8) + 104 str. (L Z. XXVII, 568 —.570. <lr.J<is. Tomlnäek -D S. X,\. 139. l-r. Bfcgaf.)
Knjižnica. Anton Knezova —. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Izdaja Slovenska Matica. Uredil Franc Leveč. VLj. Tisk „Narodne tiskarne", V Lj. 1906. 8". — XIII. zvezek. 127str. Vsebina: Ivan Cankar, Martin Kačur. Življenjepis idealista. (L Z. XXV11. 246-24«. 310-311. dt. Iv. Mcrhar. — D S. .\X, 137. Fr. Tcrscgl.iv.)
Knjižnica. Leposlovna —. Založila Katoliška bukvama v Lj. Tiskala tiskarna Katol. tisk. društva v Postojni. 1906. 8".
I.zv.:	Razporoka. Roman. Francoski spisal Pavel Bourget. Preložil Andrej Kal an. 294 strani (Cena eleg. vez. 3 K). (DS. 707-709 in 777-780. dr. E. Lampč. - Slovan. V. 127. 157, Minka Ciov6karjcva.)
II.	zvezek: Stepni kralj Lear. Povest. Ruski spisal Ivan Sergjejevič Turgenjev. Poslovenil Fran J, — Hiša ob Volgi. Ruski spisal S. Step n ja k. Prevel Jos. Jurca. 180 str.
III.	zvezek: Straža. Povest. Poljski .spisal Boleslav Prus (Aleks. Glowacki). Z dovoljenjem pisateljevim po četrti izdaji iz poljskega prevel Fran Vi ran t. VII+ 327 str, (Cena eleg, vez, K 3-40.) (D S. 233 -234.)
Knjižnica, Ljudska —, Izhaja dvakrat na mesec. Založba Katoliške bukvarne v Lj. Tiska Katoliška tiskarna. 1906. 8". Vsak sešitek velja 20 v. — Prvi zvezek (1.—3. sešitek):
Znamenje štirih. Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. S pisateljevim dovoljenjem poslovenil D. B-t n.
Drugi zvezek: (4.—6. seš.): Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. CeSki napisal Al. D ostril, poslovenil —ok—. 149 str.
Tretji zvezek (7.-8. sešitek): Jernač Zmagovač (Bartek Zwyciqzca). Povest. 1'oljski spisal Henrik Sienkiewicz. Iz poljskega preložil Fr. V i ran t. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika. Nemški spisal A. Ach 1 e i t n e r. S pisateljevim dovoljenjem poslovenil E. T.
Knjižnica. Ljudska—. Izdaja Vekosl. Spindler. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. m. 8". - I. snopič: Sušica ali jetika. Kako nastane? Kako se širi? Kako jo zdravili? Hrvatski spisal dr. M. Dež m an. 22 str. (Cena 20 v).
Knjižnica. Protialkoholna —. Založilo društvo „Ab.stinent" v Lj. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". — Snopič 1.: A v se C Fr., Proti alkoholu brez dvoma! 16 str.
Knjižnica. Realna =-. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožne knjige za Ijudskošolske učitelje. Urejuje V. Bežek. Izdala Slovenska Šolska Matica. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. v, 8". — 1. del: Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Spisala Josip Apih in dr. Mat. Potočnik. Peti (predzadnji) snopič: str. 477—654; 6. snopič (konec): str. 655—716 + Vil.
Knjižnica. Svetovna —. Izhaja v nedoločenih obrokih. Izdaja A. Gabršček. Tiska in zalaga „Goriška tiskarna" .A.Gabršček. V Gorici. 1906. 8", — VII.: Dumas Alexandre, Grof Monte Cristo. Roman v šestih delih. Poslovenil J. H a ein. I.—Ill del. 684 str. (Cena broš. 4 K, eleg. vez. 6 K). (Slovan. IV. 157; V. 29.)
Knjižnica. Zabavna —. Založila in na svetlo dala Slovenska Matica. Uredil Josip Kostanjevec. Tiskal Anton Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. 8". — XVIII. zvezek. Vsebina: L. Seršen, Povest o literatu. P u gel j Milan, Anina prva ljubezen. Iv. Cankar, Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. C. Gol ar. Tesar Aleš. Milan P u gel j, Diletant. Josip Kostanje v ec. Obsojena. 172 str. (LZ. 218 - 25(t. dr. Josip Toininitck. — Slovan. V. 124 125. - ÜS XX. 138-139.)
Knjižnica. Zgodovinska —. Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. Tisek „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. m. S*. — I. oddelek: Pomožna znanstva. 2. zvezek: Prazgodovinske izkopine. 54 str. -h 7 lit. slik. (Cena 40 v). (Slovan, IV. m. -Voditelj IX, 455. - D S, 50-2)
Letoois Slovenske Matice za leto 1906. Sestavil in uredil Evgen Lah. Založila in izdala Slovenska Malica. V Lj. Natisnila J. Blasnikova tiskarna. 1906. 8". 86 str.
Letopis. Pedagoški —. Na svetlo daje Slovenska Šolska Malica v Lj. Uredila H. Schreiner in dr. Josip Toininšek. Natisnili J. Blasnika nasledniki. 1906. v. 8". VI. zvezek. 194 str. — Vsebina :I. H. Schreiner, Pedagoško slovstvo: a) Zgodovina pedagogike; obča pedagogika in njene pomožne vede. str. 1—30. h) Fr. GabrSek, Začetni pouk v čitanju in pisanju. (Konec) str. 30 -43. 11. Razprave: a) dr. J. T o ni i n š e k, O pouku latinskega jezika, str. 44—67.
I. Kren — I. Bajželj, Javen telovadni nastop. 68 — 103. III. Jak. Dimnik, Teme in teze pedagoških in drugih poročil za leto 1906. str. 104-148. IV. Poročilo o delovanju „Slovenske Šolske Matice" leta 1906. Priobčil tajnik Fr. Gabršek. str. 149—154. V. „Slovenske Šolske Matice" upravni odbor in imenik društvenikov. Uredil tajnik Fr. Gabršek, str. 156—182. VI. Letno izvestje „Društva .slovenskih profesorjev" za leto 1906. Priobčil tajnik dr. Fr. Ilešič. str. 183 191. VII. Zaznamek dozdaj izdanih in založenih knjig „Slov. Šolske Matice". VIII. Naznanilo.
Prevodi iz svetovne književnosti. Založila in izdala Slovenska Matica. Natisnili J. Blasnika nasledniki. V Lj. 1907. 8".— 111. zvezek: L. N. Tolstoj, Moč teme. Narodna drama v petih dejanjih. Prevela iz ruščine Minka Govekarjeva. 120 str. s sliko Tolstega. (Lz. .K.\VII. 230-254.di. Iv. Prijatelj. D s. XX. 137—138 A. S. - Slovan V. 254.)
Talija. Zbirka gledaliških iger. Ureja Fr. G o ve k ar. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A.Gabršček v Gorici. 1906. m. 8"'.
22.	-snopič: Žolna Fridolin ( Fr. M i 1 č i n s k i), Brat Sokol, Šaioigra v enem dejanju. Slovan IV. 253. I-r. Oovekar.)
23.	snopič: Cigani. Malomestna šaioigra v treh dejanjih. Spisal Jakob Dolinar Fr. M11 č i n s k i). 120 str. (Cena 80 v). (Sl)ivan IV, 381.)
Vočernlce Slovenske —. Izdala in založila Družba sv, Mohorja v Celovcu. 1906. 8". 58. zvezek: Uporniki. Povest. Spisal Ivan Lah. 222 str, (Slovan V. 125. 156 Fr. Ciovčk.ir. - DS 710.)
Zbornik Na svetlo daje Slovenska Matica v Ljubljani. Uredil L. Pintar. Natisnila „Narodna tiskarna". 1906. v. 8". VIIL zvezek. 236 str. (Vsebina: dr. Fran Ilešič, Češko-slovenska vzajemnost v minulih dobah. str. 1 —33. L. P i n t a r, Ivan Vavrii. str. 34—45. Dr, Ivan Žmavc, Herbert Spencer, filozof razvoja, napredka in svobode, str. 46—57. Avgust
Žijion, Tercinska arhitektonika v Prešernu, str. 58—128. J. K. Podgorja nski, Judje na Kranjskem, str. 129—149. Andr. Fekonja, Pnc šole pri Hrvatih od XIII.—XIX. veka. sir. 150—161. — Dr. Pran Ilešič, Srbski pisatelj Jovan Rajičin Urban Jarnik. str. 162—172. Dr. Janko Šle binger, Slovenska bibliografija za I. 1905. str. 173—229. P. pl. Radios, Slovenske narodne pesmi Cvetkove. str. 230—235.
III. Bogoslovna dela.
Chräska Anton. Andrej Dun, irski katoličan. Založil in prodaja Anton Cliräska v Čeških Budčjovicah. Natisnil A. Pokorny v Č. Budejovicah. 1906. 16". 68 str.
Čadež, O.A. Poglavite zapovedi mohamedanske vere. Kol. Moli., str. 72-76.
Čižek Alojzij. KatchetiČna metoda nekdaj in sedaj. Spisal--,
verouätelj. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. v, 8". 37 str. (40 v).
Godec I. O skrivnostni sili. KO. 262-275.
Grivec Fr. Vseslovanski bogoslovski časopis. (Slavorum litterae thcologicae.) Slov. 38.
Gruden Josef. Das soziale Wirken der katholischen Kirche in Österreich. Im Auftrage der Leo-Gesellschaft. Band IV. Heft I. Diözese Laibach. Verlag der Leo-Gesellschaft in Wien. „Kat. tiskarna" v Lj. 1906. 8". 98 str. (D S. XX. 43.)
Gruden Jos. Lamennais. Zgodovinske refleksije o novejših cerkvenih in politiških strujah. KO. 153-169, 242-249.
Honigman Fr, Spomin na dvestoletnico Marijine božje poti v Kropi. Tiskala „Katoliška tiskarna" v Lj. 1906 16". 32 str.
Kovač Vesciko o. V temi. Črtica iz življenja poganskih menihov. Kol. Moh. 12-16.
Kržič Anton. Kratka katelietika s praktičnimi pojasnili. Ponatis iz „Slov. Učitelja". Založilo društvo „Pripravniški dom". Natisnila Katoliška tiskarna. V Lj. v, 8". 60 str. Cena broš. 50 v. (Voditelj IX. 345- 347. Janez V o grin.)
Lenard Leopold. Počajevski listki. Zgledi ruske pravoslavne polemike. K O. 337 - 349.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega z raznimi primernimi molitvami. Z dovoljenjem preč. kn. šk. lav. ordinarijata z
dne 31. januarja 1902. št. 320. Založilo vodstvo bratovščine najčistejšega Srca Marijinega v Mariboru. Natisnila Cirilova tiskarna. V Mariboru. 1906. m. 8". 20 str.
Litanije za očitno službo božjo. (Ponatis iz cerkvenega niolit-venika.) Z dovoljenjem knezoškof. ord. v Lj. 14. marca 1906. št. 1370. Zaloga „Prodajalne Kat. tiskovnega društva v Lj." (H. Ničman). Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovem. I90(i. 12". 48 str.
Medved Anton, dr. Zgodovina slovenskega cerkvenega govorništva. Voditelj IX, 26-43, 163-185, 264 -286, 394-408 (nadalj. v 1. 1907).
Molitvenik. Drobni -. Založil Fr. Blei weis. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 32". 112 str.
Napotnik Mihael, knezoškof. Pastirski list z dne 9. febr. 1906 o Cirilu in Metodu. V Mariboru. Cirilova tiskarna. 4". 21 .str.
—	Pastirski list z dne 19. marca 1906 o takoimenovanem
gibanju za preosnovo zakonske postave. (Ponatis v „Pastirskih listih" str. 714—717.)
—	Pastirski list z dne 24. maja 1906 o zadevi „svobodne šole".
(Ponatis v knjigi „Pastirski listi" str. 718-722.)
—	Pastirski list avstrijskih nadškofov in škofov, poslan na god
sv. evangelista Lukcža dne 18. oktobra 1906 katoliškemu ljudstvu o boju zoper pogubna načela sveta, zoper raz-poroko, zoper neversko šolo, pa o boju za pravi napredek v znanostih, za pravo blagostanje in o dolžnostih med bojem. V Mariboru. 1906. 4". (Ponatis v knjigi „Pastirski listi", str. 731-740.)
—	Pastirski listi. Spisal, zbral in priobčil dr.--, knezoškof
Lavantinski. V lastni založbi. Natisnila tiskarna sv. Cirila. V Mariboru. 1906. (na ovitku 1907). v. 8". 786 str. (Voditelj X. 232. dr. A. Medved.)
—	Štirje govori prevzvišenega in milostljivega gospoda dr. Mi-
haela Napotnika, kneza in škofa Lavantinskega, meseca avgusta leta 1906. V založbi pisatelja. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1906. 8". 40 str.
Obljube presvetega Srca Jezusovega z raznimi primernimi molitvami. Četrta predelana in pomnožena izdaja. Založilo vodstvo bratovščine v bogoslovju v Mariboru. Tiskarna sv. Cirila. V Mariboru. 1906. m. 8". 32 str.
Officium divinum ali kratek nauk o brevirjii. Spisal Rudolf Jancžič, špiritual. Tisk in založba Cirilove tiskarne v Mariboru. 1906. 8". 88 str. Cena broš. I K, vez. 1 K 60 v. (Voditelj X. 117 J. Voti)
Ordo providendi infirmos. Jiixta cotiectionein rituum Lavanlinac. Editio secunda. Tvpis et sumptibus typographiae s. CyrilH. Marburg. 1906. m. 8". 240 str. Cena eleg. vez. 2 K. (Ima tudi slov. besedilo.)
Pečarič M. Teženje po sreči in vera v posmrtno življenje. K O. 70-80.
Ponavljanje krstne obljube. Tisk in založba J. Krajec nasi, v Novem mestu. 1906. m. 8". 4 str.
Posvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu. (Ponatis iz Cerkvenega molitvenika.) Tisk in založba J. Krajec nasi, v Novem mestu. 1906. m. 8", 2 str.
Pot. Božja — jMatere božje na Blejskem jezeru. Peti pomnoženi natisck. Založil Anton Turk. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj; 1906. 16". 32 str.
Pot. Božja — Matere Božje na Šmarni gori pri Ljubljani. Spisal S. K. Založil in prodaja Anton Turk, knjigar. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. m. 8". 32 str. (s sliko). — (Cena 24 v).
Seigerschmied Jožef. Sveta družina. (Molitvenik.) Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 8".
f Slekovec Matej. Ljutomerski dušni pastirji. AJ Župniki. Voditelj. 54—66, 286-297, 371—380.
Škapulir presvctcga Srca Jezusovega. Založila misijonska družba sv. Vincendja Pavljanskega. Natisnila Katol. tiskarna v Lj. 1906. 16". 16 str.
Tri božje čednosti. Založila „Prodajalna Kat. tisk. društva v Lj." Tisk J. Krajec nasi. Rudolfovo. 1906. m. 8". 8 str.
Ušeničnik Aleš, dr. Analiza moderne nevere. KO. 170 — 177. - Bogoznanje v starem poganstvu. KO. 1—21. — Morala brez religije. KO. 401—415. — Nova struja moderne apologetike. K O. 250—261. — Zadnja beseda nevere. KO. 317-336.
Valjavec Josip, D. S. Skrivnost presvetega Rešnjega telesa. Založil Salezijanski zavod. Tiskala Katoliška tiskarna. V Lj. 1906. 16», 154 str. — Drugi natis. 16". 168 str.
Zgodbe svetega pisma. Slovencem pričel razlagati dr. Frančišek Lampe. Spisal dr, Janez Ev. Krek. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. 4". 13. snopič, str. 385-512. (D S. 709.)
Življenjepis Ivana Husa. Ponatisk iz „Blagovestnika". Založil in prodaja izdajatelj „Blagovestnika" Anton Chraska. V Lj. 1906. m. 8". (Cena 50 v).
Izmed fasnikov in i'asoplsov spadajo v ta oddelek: Blago\estnik, Bogoljub, Cvetje iz vrtov sv FranfiSka, Dctoljul), Cerkveni Ola.<lK-niK, Glasnik najsvetejših Src, Ljubljanski škofijski list, KatoliSki Obzornik, Odmev Iz Atrike. Duiiovni Pastir. Voditelj v bogoslovnili vedah. Zauka/nik za Lavanl. iikanjo.
IV. Državo- in pravoznanstvo. Narodno gospodarstvo.
Politika.
Abditus. Socialni boji slovenskih kmetov v srednjem veku. N Z. št. 3—9.
Bebel Avg. Žena in socializem. (Prevod.) Naš list št. 3—41 (s presledki).
D. Poglavje iz socializma. N Z. št. 1—2.
Gärtner Fr, Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju? Ponatis iz „Gorenjca". Izdala in založila deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem v Lj. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 24 str.
Gruden Josip. Kulturne in politiške struje na Balkanu. KO. 22-31.
Lampe Evgen. Nedelja v Hyde-parku. Socialna študija. D S. 493—499.
Lončar Dragotin. Politično življenje Slovencev, Z N. št. 4—10, (Tudi v ponatisu, gl. II. Zborniki: Knjižnica političnih in socialnih spisov.)
Novak Fran. Razdružljivost zakona. Revizija občnega državnega zakonika, Slovan IV, 81—85.
Oblak France. Dr. Karol Lavrič in njegova doba (s sliko). Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1906. 8 " 48 str. (Prim. „Soča", dne 1. novembra 1906 s prilogami.) iSlovan V, 124. dr. Fr. llcSif.)
Pavlica Andrej. Odlomki iz socialne vede v zasebni lasti. K O. 276—288, 350 -400.
Pengov Fran&išek. Črtice iz narodtiega gospodarstva. Kol. .Moli., 62—71.
Pravnik. Slovenski —. gl. I. Časopisi in časniki.
Ribnikar Adolf. V povzdigo smisla za narodno gospodarstvo. Omladina III, 69—71.
Rybaf Otokar. Statistika uradništva na slovenskem ozemlju. Omladina III, 20-22.
Ušeničnik Aleš. Problem splošne volilne pravice. K O. 32-57. Proporčni volilni sistem. K O. 95—99. — Svoboden zakon in svobodna šola. KO. 117—132.
Volöiö Eduvard. Civilnopravdni red in sodni pravilnik z dne I. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi civilnopravdnega obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodiščih, o odvetniški tarifi in o
sodnih pristojbinah, uredil dr.--, c. kr. deželni sodni
svetnik. I. natis. Izdalo društvo „Pravnik". Založil dr. Edv, Volčič. Tisk .1. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". XII + 909 str. Cena broš. 7 K, v platno vez. 8 K. (Iz „Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. IV. zvezek: Civilnopravdni zakon".) (L Z. 1907, 61 = ponal iz .Slov. Pravnika',)
Volči6 Eduvard Odvetniška tarifa. Določila o rabi hrvat. in slov. jezika v okolišu viših deželnih sodišč: graškega, tržaškega in zadrskega. Sodne pristojbine v postopanju po novih civilnopravdnih zakonih s stvarnim kazalom. Uredil
dr.--. Prvi natis. Založil dr. E. Volčič. Tisk J. Blasnika
nasi, v Lj. 1906. 8". 76. str. Cena 1 K 80 v.
Vošnjak Josip. Spomini. Izdala „Slovenska Matica". Drugi zvezek. Tretji del od 1868—1873. Tiskal Dragotin Hribar. V Lj. 1906. 8". 275 + (VIII) str. (Slovan V, 286. dr.Fr.lleäiC. D S. XX, 138. A. Kalan.)
Zakonik, gl. I. Časopisi in časniki.
Ž. Z. Novi državnozborski volilni red. Z zemljevidom in imenikom volilnih okrajev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Tiskal in Založil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 16". 48. str. Cena 60 v.
Čljinke so prinaiali vsi slovenski politični listi.
V. Zdravništvo.
Avsec Fr. Protialkoholna knjižnica, gi. II. Zborniki.
Demšar Jernej. Pasja steklina. Spisala dr. J. Demšar, prakt. zdravnik in P, Miklavčič, živinozdravnik. Založil mestni magistrat. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 8 64 str.
Demšar J- Spolne bolezni. Ljudstvu v pouk in svarilo. (Ponatis iz „Naših zapiskov".) Založil L. Schwentner v Lj. 1906. 8". 36 .str. Cena 40 v. (Slovan V. 156)
Dežman M. Sušica ali jetika. gl. II. Zborniki: Ljud.ska knjižnica,
GoestI Fran. Dejanja v nezavesti in omračenju. Slovan IV, 10-12. — Lajiki in blazniki. Slovan IV, 266-270.
F. š. Gori! Pomagajte! ali alkohol in nikotin. Zapeljanim in dobromislečim v premislek. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1906. m. 8*. 70 str. Cena 20 v, lUS. .564. - Cvetje XXlh SJ. 9 (n.i ovitkul o. St. Škrabec.)
Leb an Anton. Šolske bolezni. Pop. 244—246.
M. V. Kaj je torej z alkoholom ? Vsem, ki so dobre volje, pojasnjuje M. V. Založila „Katoliška bukvama". Tisk „Kat. tisk. društva" v Postojni. 1906, 8". 70 str. Cena 70 vin. (KO. 299-300 A, Ušenifnik. - D S.377. - Cvetje z vrtov sv. Franč. XXm. St. 8-12 o. St. Skrabce.)
Plečnik Janez. O kačjem piku. D S. 480 483.
Pod lesnik Ivan. Telovadba in športi. D S. št. 9 — 12.
Ušeničnik Aleš. Alkoholizem in ab.stinenca. KO. 100-106.
Zajec Ivan. O kugi. (Iz predavanja.) Slov. št. 264.
ManjSc članke so prinašali razni {asniki, posebno Knajpovec.
VI. Modroslovje.
Prijatelj Ivan. Perspektive. Estetičen načrt. L Z. 411—417.
Ušeničnik Aleš. Modroslovno nazivoslovje. KO. 115 — 116.
Žigon Fran in Ušeničnik Aleš. O analogiji in slovenskem filozofskem nazivoslovju. KO. 188—197,
2 m a v C Ivan. Herbert Spencer, filozof razvoja, napredka in svobode. Z S M. 46-54.
Vil. Vzgojeslovje. Šolske knjige.
Berilo za obče ljudske Sole. I. del: Abecednik. Pn'o šolsko leto. Sestavila F-r. üabrsek in A. Razinger. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je z razpisom dne 26. okt. 1906, št. 35.620 pripustilo. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1906. 8". 95 str. Cena vez, knjigi 50 v.
Berilo. Četrto -- za obče ljudske in nadaljevalne šole. S podobo našega svetlega cesarja. Sestavil Peter Končnik. Pregledano izdanje. V ces. kralj, zalogi šolskih knjig. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. 1906, v. 8". 308 str. Velja vez. 1 K 20 v.
Bezjak Janko. Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika
v ljudski šoli. Spisal Dr.--. Izdala „Slovenska Šolska
Matica". Natisnila „Učiteljska tiskarna v Lj. 1906. v. 8". 100 str. (Iz: .Didaktika*. — OWc in posebno ukoslovje I. dd, I. snopič.)
Čitanka. Slovenska — za tretji razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor, III. Druga izdaja. Potrjena z odlokom c. kr. naučn. min. dne 31. vinotoka 1906, št. 40.481. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. V Celovcu. 1906. v. 8". 189 (3) str. Velja trdo vezana 2 K. (I.Z. 1907, 378-379. V. Koriin.)
Čitanka. Slovenska slovstvena — za sedmi in osmi razred srednjih šol. Sestavil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Druga, predelana izdaja. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. (Natisnil Karol üorisek na Dunaju.) Na Dunaju. 1906. v. 8". 482 str. Cena mehko vez. 2 K 80 v, trdo vez. 3 K iLZ. S4-56 dr. Jas To m in Se k — Pop 22-24. Janko Bratina.-Archiv for slav. Philologie XXVIII. 152-157, Fr. Kidrlf.)
Oruzoviö Hinko, Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. V Lj. Izdala „Slovenska Šolska Matica". Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Lj. 1906. v. 8". 150 + II. str. (Iz: „Didaktika". — Obče in posebno ukoslovje. — II. del. Uredil dr. Fran Ilešič.)
Hauptmann France. Računica za meščanske šole. I. del. Spisal
--, profesor na c. kr. učiteljiščih v Gradcu. V c. kr. zalogi
šolskih knjig. (Natisnil Karol Gorišek.) Na Dunaju. 1906. 8". — Cena 80 v. (Pop. 348 -349.)
Kaj mora mladina vedeti o alkoholu? V nemškem jeziku spisala Jožef Steger, c. kr. okrajni šolski nadzornik, in dr. Adolf
Daim). Poslovenil Fran Gürtner, učitelj v I-j. V samozaložbi, Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8®. 52 str. Cena 40 v.
Katekizem. Veliki — ali krščanski nauk. (Izvirnik potrdili avstrijski škofje ...) Pripustilo visoko c. kr. niinisterstvo za uk in bogočastje z dne 2. junija 1897 št. 13.183 kot učno knjigo. Založilo knezoškofijstvo ljubljansko. Tiskala Katoliška tiskarna. V Lj. 1906. 8". 228 str. Cena vez. 80 v.
Knjige. Pomožne—za Ijudskošolske učitelje. Gl. Nauk. Nazorni.
Knjižnica. Realna —. Gl. II. Zborniki.
Kren J. Javen telovadni nastop za ljudske šole višje stopnje
ali meščanske šole. Sestavil in ilustroval--. Poslovenil
J. Bajželj. Ponatis iz „Pedagoškega Letopisa" 1906. Založila Slov. Šolska Matica. Tisk. J. Blasnika nasi. V Lj. 1906. v. 8». 38 str.
Letopis. Pedagoški —. Gl. II. Zborniki.
Mešiček Josip. Domovinska dežela Štajerska. Učencem spod-nještajerskih ljudskih šol v ponavljanje učne snovi iz domovinoznanstva. (Z zemljevidnim obrisom.) Založil izdajatelj. Tiskala „Učiteljska tiskarna" v Lj. 1906. 8". 46 str. (Pop. 349. Ant Leban.)
Na ples. Poučna knjiga za stare in mlade, za prijatelje in sovražnike plesa. Založila krščansko-socialna podzveza. Naroča se pri upravništvu „Družinskega prijatelja" v Trstu. 1906. 8". 100 str. Cena 30 v.
Nauk. Nazorni —, Zbirka učne snovi za nazorni nauk. (Pomožne knjige za Ijudskošolske učitelje.) Uredila H. Schreiner in dr. Fran Ilešič. Izdala „Slovenska Šolska iVlatica". Natisnil Dragotin Hribar. V Lj. 1906. v 8". — Prvi del: Nazorni nauk za pr\'o šolsko leto. (2. snopič; konec I. dela.) str. 69—155.
Podkrajiek H. Računske naloge za obrtne šole. Sestavil--,
C. kr. strokovni nčitelj. Z odlokom vis. c. kr. ministerstva za uk z dne 18. sept. 1906, št. 32.723 odobrena učna knjiga. Založil Karol Graeser in drugovi. Na Dunaju. 1906. 8". Cena vez. knjigi I K 10 v.
Podkrajšek H. Slovensko in nemško stavkoslovje. Učna knjiga za učence c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani. Založila c. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Lj. Tisek J. Blasnika nasi. V Lj. 1906. 8". 42 str.
Slike. Učne — iz nazornega nauka za I. in II. razred. Uredil Anton Maier. Drugi popravljeni in pomnoženi natisk. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. V Lj. 1906. v, 8". 147 str.
Slike. Učne — iz zemljepisja. Vojvodina Kranjska. Uredil Anton Ma i er. S tremi zemljevidnimi obriski. Založil L. Schwentner. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. V Lj. 1906. v. 8». 77 str. Cena broš. 2 K, eleg. vez. 2 K 50 v. Slovan IV. .J5<) - Pop. 343 - 34«. P PMbll )
Štrukelj Ivan. Šola in dom. Tisek „Učiteljske tiskarne" v Lj. 1906. 8«. 24 .str.
Šopek Šolskih pesmi. S posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu zložene napeve. Izdaja v štirih delih. Drugi del. Na podlagi II. dela Schreiner-Hubadove „Čitanke" in Josin-Ganglovega drugega berila. Priredil in na svetlo dal Anton Kosi. Založil izdajatelj (v Središču na Štajerskem). Tiskala Kat. tisk. v Lj. 1906. 8". 104 str. (C. 11. delu 1 K.)
(Voditelj 4.S8.)
Tomlnšek Josip. Latinska slovnica. Spisal dr.--. Odobrena
z odlokom c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 2. avgusta 1906, št. 28.589. Natisnila in založila Ignacij pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. V Lj. 1906. v. 8". VII + 242 str. (C. vezane knjige K 3-20.) (Occna v .Teilschritt (ür die Ostcrr. Gymnasien 1907. 728-738. dr. Jos. Piepenbachcr.)
Tominšek Josip. O pouku latinskega jezika. (Ponatis iz „Pedagoškega Letopisa".) Tisek J. Blasnika nasi. V Lj. 1906. v, 8\ 26 str.
Vadnica. Druga nemška — za slovenske obče ljudske šole. Spisala H. Schreiner, ravnatelj, in dr. J, Bezjak, profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Poprej: 1. oddelek 2. nemške vadnice. Neizpremenjen ponatis glede nemškega besedila po novem pravopisu prirejene izdaje iz 1. 1903.
V	zalogi c. kr. šolskih knjig. Na Dunaju. 1906. v. 8". 164 str. (Velja vez. 90 v.)
Vadnica. Tretja nemška — za slovenske obče ljudske šole. Spisala H. Schreiner, ravnatelj, in dr, J. Bezjak, profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Poprej: 2. oddelek 2. nemške vadnice. Neizpremenjen ponatis ... iz I. 1903.
V	zalogi C. kr, šolskih knjig. Na Dunaju. 1906. v. 8 ' 216 str. (Velja vez. 1 K 10 v.)
Arko Anton. Pouk v gluhonemnicah Pop. 225—232.
Bajželj Ivan. Učni načrt za telovadbo na realkah. Peto izvestje mestne realke v Idriji, str. 19 —36.
Bezenšek Anton. Bolgarsko ljudsko šolstvo leta 1903—1904. Pop. 54—56.
Bezjak Janko. O estetiškcm deklamovanju v ljudski šoli. Pop. št. 9—12. — V obrambo predikata „biti". Pop. 46-49. (Prim Heric Mat. in Toinlnšek Jos)
Bezlaj Josip. Perspektiva v ljudski šoli. Pop. 15—16. —Kako jc elementarno učiti stereometrijo. Pop. 171—172.
Brin ar Josip. O reklih in njih porabi v šoli. Pop. 107—116, 139-143.
Dimnik Jakob. Teme in teze pedagoških in drugih poročil za leto 1906. Pedag. Letopis VI, 104-148.
Gabršek Franc. Začetni pouk v čitanju in pisanju. Pedagogiški Letopis V. 1—13; VI. 30-43.
Goetze Waldemar. Kako in koliko se poučuj v deških ročnih delih na ljudski šoli. (Poslov, Anton Maslo.) Pop. 277—281.
Gradišnik Armin. Nekaj o avtoriteti. Pop. 193—196.
Heric Matija. Stvarna in jezikovna preosnova oblikoslovnih pravil o izračunanju ploščin in prostornin na naših ljudskih šolah. Pop. 5—12,39—46. — O bistvu, pomenu in važnosti Kernovega določnega glagola. — O glagolu „biti" kot predikatu in o povedju. Pop. št. 4—6. (Prim. T o m i n š k o v odgovor v Pop. 200—205,) — Povedkovih zavisnikov ni. Pop. 209—212.—Veljavnost Kemove teorije o predikatu „biti" je dokazana. Nekaj v obrambo napram odgovoru gospoda dr. Tominška. Pop. 233 -239.
J are Evgen. Ljudske knjižnice. DS. št. 1—2. — Vseučiliška ekstenzija in ljudska vseučilišča. KO. 221—241.
Kosi Anton. Učiteljeva pisma starišem. SI. Gospodar, št. 37—40,
Kožuh Josip. Kako je narisati šolsko okrožje na šolsko tablo? Pop. 240-243.
Krejči F. V. Umetniška vzgoja v šoli z ozirom na učno snov. (poslov. D. Pribil.) Pop, 33-38, 65 -72.
Lavtar Luka. Podrobno stopnjevanje pri računskem pouku Pop. 205-209.
Leban Anton. Šolske bolezni. Pop. 244—24ö.
(M i I č i n s k i Fr.) Zanemarjena in pokvarjena mladina. (Poročilo nemškega spisa.) N Z. 165—169.
Ozvald Karel. Poezija v slovenski uri. III. Umetnik. Spesnil Fr. Levstik. Pop. 173-175.
Požegar Avguštin. Laž in resnica. Pop. št. 9—12.
Pribil Dragotin. Higijena pozornosti. (Po A. P. Nečajevu.) Pop. 299—304. — Obitejski večeri. Pop. št. 4—6, 10. 11. O razpoloženosti otrok za pouk. Pop. 1—4.
Schreiner Henrik. Zgodovina pedagogike. Obča pedagogika in njene pomožne vede. Pedag. Letopis VI, 1—30.
Sevničan. K štirideseti izdaji Kocenovega atlanta ra srednje šole. S N. št. 276.
Sega Ivan. Šola v gozdu. Pop. 17—19.
Tominšek Josip. Pomožnik „biti" pa predikat. Pop. 13 — 15.
(Odg. dr. J. Bczjaka: V obrambo prcdikata ,bili'. Pop. 46-49.) Kernova teorija o predikatu „biti" nemogoča. Pop. 73 - 80. (Prim. HeriČcv odg. v Pop St 4-^S.i — Biti ali ne-biti? Košček odgovora. Pop. 200—205. (Hericev odgovor: Pop. 23i-239.)
Zbroj Josip. Individualna stran vzgoje in pouka v ljudski šoli. (Poslov. Drag. Pfibil.) Pop. 197—199, 271—273.
ManjSe iMankc pcdagoglškc vsebine so prinaäaU: Angcijfck, PiSčalka, Popotnik. Ufiteljskl tovariš, ^ovenski učitelj. Vrtec, Zvonček.
VIII. Klasična filologija. Jezikoslovje. Tominšek Jos. O pouku latinskega jezika, gl. VII. Vzgojeslovje. Tominšek Jos. Latinska slovnica, gl. VII. Šolske knjige.
Aškerc Anton. Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega. (Francoska doba.) I M K. 139—146.
Breznik Anton. O tujkah in izposojenkah. D S. 149—154.
Gruden Josip. Borovnica — Franzdori. (Zgodovinsko-etimo-loški donesek k študijam o slovenskih krajevnih imenih.) IM K. 115-117.
K o š t i a 1 Iv. Rodbinski priimki iz rastlinskih imen. D S. št. 8—11.
13»
Mcncej Josip. Zur Praescnsfrage perfektiver Verba im Siove-nischen. (Praesens effectivum.) Arhiv für slav. Phiiol. XXVIII, 40—51. (Skrabčcv odgovor v .Cvetju" XXIII. $1. 7. nü ovitku.)
Scheinigg Johann. Die Ortsnamen des üerichtsbezirkes Perlach, (Sonvlerabdruck aus dem 56. Programme des Staats-Ober-gymnasiums zu Klagenfurl). 1906. 4", 24 str. (LZ 629 - 633. L Pintar.)
Škerbinec Sil-Razširjanje prometnih jezikov. D S. 774—775.
Štrekelj Karol. Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju. I. ČZN. 41-64.
Vondrak Wenzel. Zur Frage nach dein Verhältnisse des Freisingerdenkmals zu einer Homilie von Klemens. Arch, für slav. Philol. XXVIIl, 256—261 (z Jagicevim dodatkom).
Vrhovnik Ivan. Ali itnamo Slovenci svoj izraz za besedo: zakrament? Voditelj IX, 230—231. (Nasvetujc besedo: sveLstvo.)
IX. Slovstvena zgodovina.
Beg Ante. Redka književna starina. (Edlingov, Sern ali von-usetek teh metodneh buqvi.) Pop. 88—90, 116—119.
Glaser Karl. „Kralj Lear" v slovenskem prevodu. Ponatisk iz „Slovenskega Naroda" (št. 186—191). Tisk „Narodne tiskarne" v Lj. 1906. 2 4 str. (Prim. Anton Funtek; ..Kralj Lear" v slovenskem prevodu. Dr. K. Glascrju v odgovor. S N. št. 135—140.)
Glaser Kari, Kritike in prevodi za poskušnjo. Spisal Dr.--,
vodja zasebnega gimnazijskega zavoda. Samozaložba. Tisk K. Graffeja v Ogrskem Brodu. (1906.) m. 4". 27 strani.
iSlovan IV. 219. Fr. Oov^kar. — odg. dr. Olsscrja v Slovanu IV, 253. — D S. 501. — L Z. 380.)
(Glagolitica). Gruden Josip: Glagolica med beneškimi Slovenci. IMK. 30—33. — Glagolitica. (Pregled doslej na Kranjskem razkritih fragmentov). 1M K. 115. dr. Jos. Gruden. — Ocena V. S t es k e o Jeličevih: „Fontes hi-storici liturgiae glagolito-romanae a XIII ad XIX seculum." IMK. 166—172. (Prim.dr.Jos. Grudna odg. v IMK. 1907,39—11.)
llešič Fran. Češko-slovenska vzajemnost v minulih dobah. Z S M. 1—33. — Kranjsko-slovenski prevod Parhamer-jevega katekizma iz sredine 18. stoletja. IMK. 128—135. Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju. ČZN. 1—32.
I
J
J u V a n č i č Friderik. Francosko gledišfe v srednjem veku. Slovan IV, 327—333.
Karäsek Josef. Slavische Literaturgeschichle. Sammlung üö-schen 277—278. Erster Teil: Ältere Literatur bis zur Wiedergeburt. — Zweiter Teil: Das neunzehnte Jahrhundert. Leipzig 1906. m. 8". (O slovenskem slovstvu v diugem delu na Str. 49- 53. 187—189. - Prim LZ. 760 -761. dr. Jos. Temlnäek.— Arch I.Slav. Pliilol. XXIX. str 140-142. Iv. Orafcnauer)
Kotnik Franc. „Nova brambovska pesem" iz I. 1809. Č Z N. 86—91.
Mole Vojeslav. Kratek pregled polj.skega slovstva. OmladinaIII. št. 11-12.
Pavlica Andrej. Poezija s Siona. Misli o hebrejski metriki. D S. 102—104, 173-174.
Pintar Luka. Dva glagoljaša iz reformacijske dobe. (Stepan Konzul in Anton Dalmata.) Slovan IV. 234—238.
Pregled polj.skih časopisov. DS. 714—715, 780-781.
Š1 ebinger Janko. „Pisanice", prvi slovenski pesniški almanah. Izvestje C. kr. II. drž. gimn. v Lj. 1906. str. 3—30, tudi v ponatisu: v. 8". ;30 str. (L Z. 567-569. L Pintar. - D S 502.) Slovenska bibliografija za I. 1905. Z S M. 173-229.
Stingl Fr. Najnovejša bolgarska književnost. D S. 574.
Št rekel j K. Nekaj prispevkov k slovenski bibliografiji. Č Z N. 78 -86.
Tersegla v Fr. Fogarzarov, „11 Santo" in Dostojevskega „Bratje Koramasov". KO. 133—152.
Življenjepisni in slovstveni podatki a) za slovenske pisatelje in umetnike.
Aškerc Anton. Petdesetletnica: L Z. 125. — Slovan IV, 92. — Anton Aškerc, poeta slowiertski. Sylweta jubileuszowa (1856—1906). Napisal Tad. Stan. Grabowski. Kraköw. G. Gebethner i spölka. 1906. m. 4". 39 str. s sliko Antona Aškerca. (Ponatis iz: „Swiqta slowiartskiego".) L Z. 248.
; Bile Janez. D S. 506. (s sliko str. 508).
Cankar Ivan. Za narodov blagor. K premijeri na slovenskem odru. Slov. št. 281. (Fr. Te rs eg a v.) — Dramatik Ivan
Cankar. (Za premijero njegove drame „Za narodov blagor".) SN. št. 283. (Fr. K o bal.)
Ciglar Janez. Natečaj za Višnjo goro 1. 1832. I M K. 119—120. (Iv. Vrhovnik.)
Cvetko Fr. Slovenske brambovske pesmi. 1809. ZSM. 2;}0—235. (P. pl. Radics.)
Čop Matija. V spomin Matija Čopa. (Prevod Prešernove elegije „Dem Andenken des Matthias Čop.) S N. št. 76. poslovenil dr. K. Ozvald.
Drabosnjak Andrej (Šuštar) in njegov ABC. Mir, št. I, 4, 5, 13. (Janko Maierhofer.)
t Einspieler Lambert. Živijenjepisna črtica. Kol. Moh. 1 —8, — D S. 186 (Slika str. 180). ~ Mir št. 6.
t Gomllšak Jakob. L Z. 319. dr. Fr. Ilešič.
Gregorčič Simon. Življenjepis: Naš List št. 70—76. — L Z. 767. D S. 782-783. — Omladina III, 129—130. Vojeslav Mole. SN. št. 270 -273. — Spomini na S.Gregorčiča. Ed. št. 358, 359. Fr. Krašovec — Slutnja smrti. Zadnje Gregorčičevo pismo. Slov. Št. 285. — O smrti S. G. (Pesem.) SN. št. 276. A. Aškerc. — Pri t S. G. Slov. št. 280. Iv. Bal oh. — t S. Gregorčič. SN. 279. Jos. Stritar — Manoni S. Gregorčiča. Šlov. št. 276. Silvin Sardenko (= Al. Merhar). — Slov. Gospodar, št. 49. — Dol. Novice, št. 23. — V Kol. CM: Gregočičeva labodnica. Jeremiji preroku — domoljubu — str. 41—42. Iv. Vrhovnik.
t Herg Lavrencij, stolni prošt. Slov. Gospodar, št. 44—47 (tudi v ponatisu). Fr. Kovačič.
Hladnik Matevž. Stoletnica. L Z. 575. A. Beg.
Jankovič Andrej. (Slov. pisatelj 17. stoletja.) IM K. 48—50. Iv. Vrhovnik.
Jarnik Urban. Srbski pisatelj Jovan Rajič in Urban Jarnik. ZSM. 162—172. Fr. Ilešič.
Kopitar Jernej. Petrovskij N.: Pervyje gody džjateljnosti V. Kopitarja. Kazanj. 1906. v. 8", XXIII + 7.57 str. (PwofalA. AS k ere v Slovanu IV. 284-285.)
Krušič Ivan. D S. 445-447 s sliko.
Langus Matevž. (50 letnica smrti.) Slovan IV, 319—320.
Lavriö Karol in iijego\'a doba. Spisal dr. France Oblak. V Gorici. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabrš^ek. 1906. 8". 48 str. (Priloga Soči 1. nov. 1906.)
Linhart Anton. L Z. 48—52, 87—93. Makso Pirn a t. — 150 letnica rojstnega dne pr\'ega slov. dramatika — A. Linharta. Slovan IV, 30—32. Fr. G o vek ar.
t Pin Alojzij. Zvonček 43. Lad. Ogorek.
Podmilžak — Andrejčkov Jože. Prenos kosti pisatelja. Slovan IV, 254—255. (Pr. Podkrajšek.) — Reminiscenca povodom prenosa njegovih smrtnih ostankov. S N. št. 105, 106. Fr. Podkrajšek. — Nekaj o Andrejčkovem Jožetu, Kol. CM. 36 40. Podlimbarski.
Prešeren Franc. Žigon Avgust: Tercinska arhitektonika v Prešernu. Z S M. 58—128. (DS. XX. i84-l&5. Fr Bregar.) — Žigon Avgust: Letnica 1833 v Prešernovih Poezijah. Odlomek iz zgodovine naše umetnosti. ČZN. 113—213, tudi v ponatisu. Slovan V. 90.) L. Pin ta r: Satura. (Schillerjeva balada „Ritter Toggenburg" in Prešeren. L Z. 174—177. — Razlaga Prešernovega epigrama na Murka, izdajatelja Volk-nierovih basni. L Z. 302 -306. — Razlaga epigramov na Repiča, Čopa-dihurja in SlomSeka. L Z. 618 -624.) — Drobnosti o Prešernu: Divnjek. Kol. C M. 27—30. Fran Leveč. — Tisti, ki so poznali Prešerna, izmirajo. Kol. CM. 31-32. I. Vrhovnik.
Pustavrh Frančišek (slovenski slikar). D S. 252. L. P.
Sedej Frančišek, novi nadškof goriški, metropolit ilirski. D S. 185—186. — Dr. Fr. Sedeju ... o posvečenju in ume-ščenju dne 25. sušca 1906. leta. (Pesem.) Kol. CM. 47—49.
5.	Gregorčič.
Stritar Josip. Analiza njegovega življenja in delovanja. Spisal dr. Josip TominŠek. L Z. št. 6 - 12. (tudi v ponatisu: Samozaložba. Prodaja L. Schwentner. V Lj. 1906. v. 8". 52 str.). Prim. NZ. V. 72-80. dr. Iv. Prijatelj. - D S. XX. 328. dr E. Lampe.) — J. Stritar. Slovstvena študija. Spisal Vlad. Levstik. Slovan IV, 217. — Sedemdesetletnica: Nagovor ob 70 letnici. D Prij. 54—56. dr. Iv. P r i j a t e 1 j. — D S. 123, 383 (slika str. 116). dr. E. Lampe. — Slovan IV, 217. — SN. št. 53. — L Z. 382. — Stritarju ob 70letnici dne
6.	marca 1906. L Z. 193—196. Zložil A. Funtek. — (Prim. Strilar: Hvalai I.Z. 341. in .Kako jc hiloV LZ. 38.'»-386.)
Svetec Luka, voditelj slovenskega naroda. Kol. C M. 51 —61 (slika na str. 50). Iv. Vrhovnik. — K 80 letnici g. notarja
L. Svetca. LZ. 449—450. Zložil R. Maister. — Ed. št. 276. (Pesem, zložila Man i ca.)
Trdina Janez. Avtobiografska pisma. Prijavlja dr. Fr. Der gane. LZ. št. 1-8. — Trdina na Reki. SN. §t. 15-19. J. Stare.
Trinko Ivan. D S. 384 s sliko.
Vavru Itfan. Z S M. 34—45. L. Pintar.
Vega Juri, baron, slovenski junak in uCenjak. Življenjepis. Ob stopetdesetletnici njegovega rojstva spisal profesor Makso Pirn a t v Idriji. Ponatis iz Koledarja družbe sv. Mohorja. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Cclovcu. 1906. m. 8". 51 str. Cena 30 v. — Vegov spomenik v Moravčah. D S. 571, slika na str. 640. — Vegov spomenik na nebu. L Z. 127—128. Ivan Tomec.
Vilhar Miroslav. Spomenica Miroslavu Vilharju. Izdal in založil „Odbor za Vilharjev spomenik." Natisnila „Narod, tiskarna". 1906. m. 8". XXXVIII. + 30 str. Vsebina: .4). Miroslav Vilhar. Spisal dr. Jos. Tominšek. — B). Venec izbranih Vilharjevih pesmij. Izbral in uredil A. Aškerc, str. 1—30. Odkritje Vilharjevega spomenika v Postojni. L Z. 574 575. D S 571. — Slovan IV, 288. — Pred Vilharjevim spomenikom. (Pesmi.) Notranjec, št. 32. Pavel Grošelj in Fran Žgur. — Nekaj spominov iz Vilharjcvega življenja na Kalcu, Notranjec, št. 32. (Pivčan Gorenji.) — Lovčevi spomini na Miroslava. Notranjec, št. 33. (Pivčan Dolnji.) Kako je Miroslav Vilhar pel o Ljubljani. Kol. CM. 33 -35. Iv. Vrhovnik.
Vodnik Valentin. D Pri j. 140—142. Iv. Lah.
Vošnjak Josip. Spomini II. del. gl. IV. Politika.
b) Neslovenski pisatelji.
Cvijič jovan. Slovan IV. 221-222 s sliko. Dr Niko Z upa ni f.
Gjalski Ksaver šandor. Literaren portrait Sestavil C. M. Logar. Slovan IV, 274 -278.
t Kozarac Josip. DS .'572-573. — L Z.
Rilski Neofit. D S 318-319. Fr. Štingl
Se lak Fran. L Z. 448.
t Tomič .losip Evgen. D S 507. - Slovan IV. 28.5.
Tor bar Josip. Slovan IV. 195 200. Jos Stare, t Zima Lul<a. ČZN. 91. Fr. Kovačie.
t Barl oš Franlišek. D S. 635 -636
Čech Svatopluk. Scstdcsctlctnic« rojstva: Rd. St. 55. Fr. KraSovec. — Pop 124-125 Drag. Pfibil. - Slovan IV. 157,
Goli Jaroslav. D S 63.5. (fioictnicat.
H a V 11 č e k • Borovskv Karel. I) S. 57-1. Fr. Stingl. -Slovan IV. 286. Fr. Oov^kar.
"f Lego Jan. L Z. 638. — Slovan IV. 351, slika na str 352. — IlustrovanI narodni koledar XVlIl. 71—73. dr. Ant. Dolar,
Heyduk Adolf. K 70 letnici ecSkcga pesnika D S 24 -30. Fr. Stingl.
Q u i S I.adislav. Šestdcsctlctnica D S. 253
SUdek Jos. V. («Olctnica. D S. 18»-189.
Št tir Ljudcvit. D S 25.3.
Tyl Jos. Kajetan. D S. 636
Bart us Marija. D S. 191. t Kalina Ant. D s. 510.
Orzeszkova Eliza. <4tiridesctletnica knjU. delavnosti'. D S. 536-^, Fr. Stingl.
t Pilat Roman. DS.Slo.
t R eni bo WS k i Aleksander. DS. 720. Fr Stingl,
G ribo jedo v Aleksander Sergjejcvič. D S. 240—242. 290-m L. Len ar d.
J a S i n S k i [Beiinskij] petindvajsctletnica pisateljevanja). D S. 575-576. Fr. Stingl.
Koiidakov Nikodim Pavlovič. üs.638. Fr. Stingl. t Lejkin Nikolaj Aleksandrovie. D S. 319. Pypin Aleks. Nikolajevič. LZ.St. l 4 dr. Ivan Prijatelj, t Skalkovskij Konstantin Apollonovič. D S. 63«.
Sokolov Matvej Ivanovič. ü S. 638.
Tolstoj Lev Nikolajcvič. Tolstoj in religija. KO. 178-187.
Hahn-Hahn Ida, grofica. DS. .W-348, dr. I O.
t Ibsen Henrik. D s, 383. - Slovan iv. 22-2-m - L Z-m
Jacobson Jens Peter. LZ. 6.58-664, 713—721. VLidimir Levstik. Prlm Iv. Podlesnik; Kako so nekateri pisatelji izvirni. Slov. Jt. 271. in Vlad. Levstika „Od)mo pismo", S. N. St. 27U )
Cervantes Miguel de. Don Quixote (vscliir.«>. D S. 378-379.
Burke Tom. P. (1830—1883). Znafajna slika i* zgodovine cerkvenc zgovornosti. S«stavil dr. Kr. Pern^. Jaliicsbcricht de.s k k. Franz Jo&epli-Staalsg\ninasiums in Krainburg 1906. (tudi separaten odtisk.).
Sharp William (Fiona iMacieod). DS 320. Fr. StingL
S pene er Herbert, filozof razvoja, napredka in svobode. Z S.M. 46—.S4. dr. Iv. Ž m a v C.
X. Zgodovina. Zemljepisje. Narodopisje.
Abditus. Socialni boji slovenskih kmetov v srednjem veku. N Z. št. 3 -9.
Andrejka Jernej pl. Črtice izza okupacije Bosne. Slovan IV, št. 2—4.
Bučar Josip. Francozje v Kranju. (Predavanje.) Gorenjec, št. 11-15.
Fekonja Andrej. Pr\'e šole pri Hrvatih od XIII.— XIX. veka. Z S M. 1.50—161.
Gruden Josip. Suzana Gornjegrajska. (Epizoda iz reformacijske dobe.) IM K. 121—128.
Ilešič Fran. Baroni Brigidi. IM K. 37—44. — Novomeški prošt Fran Nikola Peršič (1790—1794). Slika iz jožefinske dobe ljubljanskega nadškofa Mihaela bar. Brigida. I M K. 71 — 112. (tudi v ponatisu: Natisnila J. Blasnikova tiskarna v Lj. 1906. 8». 42 str.).
Kavčič Fridolin. Dva imenitna Slovenca na dunajski univerzi. (Preprost in Perlah.) Dom. št. 51, 54, 57.
Knjižnica. Zgodovinska —. Gl. II. Zborniki.
Krištof Kolumb. Dom. št. 74. (listek). — Ob četrti stoletnici Kolumbove smrti. Kol. Moh. 54—57.
Kos Franc. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.
Zbral dr.--, c. kr. profesor. Druga knjiga. (1. 801—1102).
Založila in izdala „Leonova družba" v Ljubljani. Tiskala „Katol. tisk.". V Lj. 1906. m. 4 ». LXXX1V. + 514 + (2) str. Cena 10 K.
Murko Mat. Slovensko starinoslovje. (Poročilo o Lubor Niederle-jevi knjigi: Slovanske starožitnosti I. 2.) Č Z N. 214—224.
Pintar Luka. Črtica o naših kaznilnicah (po Massburgu). I M K. 44—48.
Podlogar Leopold Kronika mesta Črnomlja in njega župe. (Zgodovina žup ljubljanske škofije Xfll. zvezek.) Ponatis iz „Danice" 1905. Zalagatelj Tomo Zupan. Natisnil Dragotin Hribar. V Lj. 1906. 8", 85 str. Cena 1 K 40 v. (I M K 1907. 11,3-tU. v. Stcska.)
Po d logar Leopold. Božja pot pri Sv. Frančišku nad Planino v Beli Krajini. 1 M K. 135-139.
Steska Viktor. Ilirska Koroška v ljubljan. škofiji. I M K. 53—70.
Šmid Walter. Ljubljanska Via Appia. Slovan IV, 123-124,
Vošnjak Bogumil. Latinsko pleme inJugoslovani. LZ.562—566.
Vrhovnik Ivan. Iz dnevnika Blaža Blaznika. I M K. 146-166 (nadalj. v 1. 1907). — Dvestoletnica kapucinskega samostana v Škofji Loki. I M K. 117—119.
Žunkovič Martin Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt? Beitrag zur Klärung eines Geschichts- und Gelehrtenirrtums. Von--, k. u. k. Hauptmann in Teschen,
Öst. Schlesien. Zweite, wesentlich vermehrte Ausgabe. Druck und Verlag von Heinrich Slovak in Kremsier. 1906. v. 8®. 212 Str. (Dom. it. 138. flionar. — Odg. dt. H. Tuiiia v Dom 1907. St. 89. 90. 92. — Nar<Klni l.isty, 23. scpt 1906. - Slovan V. 38-42 i prevod dveh feSkih poročil, priobeil hr. O o v« kar; Slovan V. 91. — Politik, Prag. 15, 17, 23. Jänner 1907 Nr. l.S, 17. 23. - CZN. 1907. 180-185. Ta. g Ion ar.)
Angeletto Josip. D Slovanih v Istri. Omladina III, 4—7,
Arnejc Janez. Koroško pravljicc in povesti. Mir, št. 2, 4.
Beg Ante. Na slovanskem jugu. Potopisni vtiski s statističnimi podatki. Slovan IV, 340-344, 355 -358.
Bučar Julij. Iz Novega mesta v Seraievo na kolesu, P V. št. 7—12.
Černy Adolf. U italskych Slovanu. ZvlüStni otisk z „Kvčtii," 1906, seš. V. a VI. V Praze. Ndkladem vlastnim. 1906. v. 8". 31 str. (D S. XX. -12. — L z. 7.58.)
Čibej Edmund. Trnovska planota in troje najlepših razgledišč v Trnovskem gozdu. P V. 109—111, 127—132.
Gora Oljka ob Savinji. Zgodovinska črtica po Orožnu. Dom. št. 91.
Holz Vatroslav. V domovini lepih umetnosti. Potopisni vtiski in utrinki. Slovan IV, št. 6—12.
Klodiö Maks, vitez Sabladoski. Nova železnica s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in čez Kras v Trst. Kratek opis železnice v tehničnem oziru. S slikami in zemljevidom. Založilo in izdalo „Slov. planinsko društvo". Tisk J. Blasnika nasi. V Lj. (1906). 8", 30 str. Cena 60 v, il.Z. .W. dr. J. C, Oblak.
K n afi ič Josip. Zapiski slovenskega kolesarja. S N. št. 231 -233, 253, 254, 288-291.
Kocbek Franc. Izlet v Savinske planine. Ilustr. nar. kol. XVIII, 88-97.
Kopališče Rogatec-Slatina in njena okolica. Dom. št. 92—95.
Koritaši ali Rumi. Narodopisna črtica. Dom. št. 77.
Kotnik Franc. Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. Č Z N. 65—77.
Kovač Veselko, o. Na valovih Rumene reke. D S. št. 3, 4, 5. Pismo s Kitajskega. Slov. št. 43. 140.
Kovačič Frančišek. „Muže" in „mužanje". Donesek k zgodovini domače obrti in narodne noše. č Z N. 33—40.
Krašovec Franc. Utisi iz Italije. Ed. št. 179—207 (s presledki). V izarskih Atenah. Ed. št. 84—94.
Kuffner Jos. Iz naših slovanskih računov. Slovan IV, 301—306.
Lavtižar Josip. Kranjska Sibirija. Krajcpisna in narodopisna slika. P V. št. 7—9. — Onstran baltiškega morja. Popotni zapiski. D S. št. I —II.
Lavtižar Josip. Pri severnih Slovanih, Potopisne črtice s slikami.
Spisal--, župnik. Izdala in založila Družba sv. Mohorja
v Celovcu. 1906. v. 8". 192 str. (DS. 7)»9~7lo.^
Lenard Leopold. Med moravskimi Slovaki. Potopisni spomini. Slov. št. 87, 88.
Lupša Ferdo. Siamsko pismo. Dom. št. 62.
Mlakar Janko. Kako je Trebušnik hodil na Triglav. Kol. Moh. stran 31—41.
Murko M. Zur Geschichte des volkstümlichen Hauses bei den Südslaven. Separatabdruck aus Bd. XXXV. und XXXVI. der Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien. Mit 9 Abbildungen im Texte. Im Selbstverlage der Anthropologischen Gesellschaft. Wien. 1906. 4«. 307—330, 11—40, 91—129 -I- 4 Str. (Kotnik Fran: O slovenski kmciski hiSi, D S. 754-758. — ČZN. 1907. 178-iat. dr. Avg. SlcgenJck)
Načela.Osnovna — za publikacijo „Avstrijske Narodne Pesmi", ki jo namerja izdati c, kr. ministrstvo za bogočastje in nauk. Natisnila Zadružna tiskarnica. 1906. m, 8". 8 str.
Navodilo in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to. Izdal po c. kr. ministrstvu za bogočastje in nauk postavljeni slovenski delovni odbor za publikacijo „Avstrijske Narodne Pesmi". Natisnila Zadružna tiskarna.
V	Lj. 1906. 8®. 36 str.
Oblak Jos. C. Izprehodi po koroški Sloveniji. S N. št. 225—228. 292, 293.
Pola. Povpraševalna — o narodnih pesmih, narodni godbi in narodnih plesih. Zadružna tiskarnica. V Lj. 1906. 2". 4 str,
Podgorjanski J. K. Judje na Kranjskem. Z S M. 129—149.
P u š e n j a k Vlado. V Nemčiji. Potopisne in narodno-gospodarske črtice. Dom. št. 106—113, 117—120.
Rihteršič Al. Planina Konjščica v Bohinju (1444 m) P V. 116-117.
Seznamek markiranih potov v področju „Slov. plan. društva".
V	Lj. 1906. 8". 96 str. Cena 1 K. ^L Z. 571-572.)
Slovenci na Ogrskem. Dom. št. 60. Slovenci v Trstu. Kol. Moh. 59-61.
SaSelj Ivan. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada.
I. V Adle^ičih nabral--, župnik. 'Založilo ,,Kat. tisk.
društvo" v Lj. Tisk I. Krajec na.sl. v Rudolfovem. 1906. 8". VII -r 329 + (2) sir, (D S. 243. dr. E. Lamp c. - ČZN. 99-105. lit. K. Štfckclj. - LMK 112-113. V Stcska — L Z. 315. Slovan IV. 190. Fr. (lovikar. — KO. X. 220.)
Šercl Vinko. Iz življenja starih Indov. Slovan IV. št. 1—5.
Š m i d Walter. Kranjska narodna umetnost na dunajski razstavi. Slovan IV. 168—173 (tudi v ponatisu: 4«. 8 strani). — (I M K. 114 V. Sleska.)
Štrekelj Karel. Slovenske narodne pesmi. Uredil dr.--.
Izdala in založila Slovenska Matica. Natisnila Zadružna tiskamica. V Lj. 1906. v. 8". 10. snopič (III. zvezka pola 28—J U = str. 433—646 -f 1 I.)
S vi gel j Anton. Suhi plaz. (Škrlatica 2643 rn). P V. 89 92. Mrzla gora v Savinskih planinah (2208m). PV. 161—164. Čez Triglav na BolSki Grintavec, Kamin in Montaž. P V. 177—181, 193—199.
Trunk Josip. Pisma iz Jutrovega. Mir, št. 12, 13. 16. 24, 30, 32, 37, 39, 41, 42, 51, 52.
Voinja< Bogumil. Na razsvitu. Ruske študije. Založil Lavoslav Schwentner, Natisnila Narodna tiskarna. V Lj. 1906. v. 8". V -h 396 str. Cena broš. 4 K, vez. 5 K 50 vin. (Slovan IV. 59-61 A. AJkcre. - LZ 312-315. dr. Iv. Prijatelj. — SN. 19aV 4t. 291. 292 - NZ IV. 63 -64. A. P. - Dom XV. Jt. 100.)
— Prim. Vošnjak Bogumil: Na razsvitu. Epilog. SN. 1905. št. 281.
Wester Josip. Slovenske končnice in folklora. Slovan IV. 22—25. (1'rim. L Pintar v L Z. 59-60.)
Zupan Ivan. Izprehodi po New Yorku. Kol. Moh. str. 43—53.
Nova železnica na Slovenskem. Kol. Moh. 9—12.
Nova železnica na Koroškem. Gorenjec št. 42—45.
XI. Prirodoznanstvo. Matematika. Tehnika.
Hauptmann Franc. Računica za meščanske šole. I. del. Gl. VII. Šolske knjige.
Kaker Ivan. Med nebeškimi svetovi. Naravoslovne črtice. Glas Svobode, št. 30—43, 45—52.
Klodič Maks, vitez Sabladoski. Goram in hribom skozi život. P V. XII. št. 1—4. (nadalj. iz I. 1905).
Nardin Julij. Nekaj fizikalnih poskusov. Peto izvestje idrijske realke, str. 5—17.
Pauli n Alfons. Die Fame Krains. Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymn. zu Laibach 1906, str. 3—44.
Poljanec Leopold. (Predavanja priob^ena v „Našem domu":) Potresi št. 3, 4. — O pljučih in dihanju, št. 5, 6. — Zvezdni utrinki. §t. 7, 8. — O fosforju in njegovi uporabi, št. 10, 11.
Računar. Novi hitri —. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupilu in prodaji potrebno, že zanesljivo izračunjeno. V. Požgaj, zatožna knjigoveznica v Kranju. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 240 str. Cena vez. knjigi 120 K.
Računica. Kubična. — Kubikations-ßüchlein. II. natisek. Založil Anton Turk, knjigar. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8». 47 str. Cena 1 K.
Robida Ivan. Naravoslovne črtice. SN. št. 36, 37, 71, 72,
82-a'>.
Sbrizaj Ivan. Kraški svet in kraške vode. (Predaval v Cerknici). Notranjec, št. 6—13.
Sei d I Ferdinand. Zgradba in geološka zgodovina Savinskih in kamniških planin. PV. 69—73; 85—89. — Sledovi ledniške dobe pri Tolminu. P V. 164-169.
Sušni k Ivan. Kaj pravi veda o koncu sveta? KO. 81 -94. — O paleontologi in mamutu. (Predaval v slov. krščanski socialni zvezi). Slov. št. 49, .50.
Švigelj Anton. Okna v planinah. (Prispevek k morfologiji Julijskih planin). P V. 75-78.
Tehnik. Slovenski —. 01.1. Časopisi.
Turk Jakob. Naš vsakdanji kruh. Slovan št. 2—6. Zamik Boris. O umetnem proizvajanju beljakovin. SN. št. 11-12.
XII. Trgovstvo. Obrt.
PodkrajSek Henrik. Obrtno računstvo. Računske naloge za obrtne šole. Gl. VII. Šolske knjige.
Podlesnik I. Nekaj črtic o knjigovodstvu. KO. 289-294.
Prenirou Svetoslav. Dvojno knjigovodstvo in njegove oblike. DS. šl. 9—11.
Škerbinec Silvester. Promet, trgovina in obrt v Iliriji. Trgovsko-zgodovinska črtica. D S. 466—469.
Ustanovilo. Organizacijsko — zavoda za pospeševanje obrta na Kranjskem. Tisek J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906. 8«. 4 str.
Zapisniki rednih javnih sej trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. (I—IV.) Samozaložba. Tisek .1. Blasnikovih nasi, v Lj. 1906. m. 8". 5 snopičcv: 166 str.
članki v	strokovnih llstili.
XJII. Kmetijstvo. Knjige za ljudstvo. Koledarji.
Gnojenje in obdelavanje travnikov in deteljišč. Izdalo društvo tvornic za Tomasov fosfat v Berolinu. Tiskala Klein-mayr & Bamberg v Lj. 1906. 8". 12 str.
Janša Antona, ranjkega veleveščega Čebelarja in c. kr. učitelja čebelarstva na Dunaju, popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Mdnzenbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju. S 45 podobami. Izdalo slovensko osrednje čebelarsko društvo v Lj. Založil I. N. Babnik. Tisek .1. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8j '. 140 str.
Jan§a Anton. Razprava o rojenju čebel. Poslovenil Avgust Bukovic, tajnik osrednjega čebelarskega društva. Izdalo Slovensko čebelarsko društvo v Lj. Založil I. N. Babnik. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 80 str.
Navodila gospodarska. Izdaja in zalaga c. kr. kmetijska družba kranjska v Lj. Ponatis iz Kmetovalca, št. 4—9. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 190t'>. 8". Cena 10 v.
Pevc Anton. Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Samozaložba. Tisek Drag. Hribarja v Lj. 1906. 8". 30 str. (DS .%5.1
Rohrman VilJ«m. Kmetijsko gospodarstvo. Za kmetijske šole
in praktične gospodarje. Spisal--, pristav kranjske
kmetijske šole na Grmu. Druga, na novo predelana izdaja. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. v. 8". 109 str. Cena 1 K 60 v. (Pop. 316.)
Venček čestitk za godove. novo leto in druge prilike v vezätii besedi, namenjenih mladini z nekaterimi spominskimi kiticami in nagrobnimi napisi. Peti prenovljeni natis. Založil J. Giontini. Tiskala Katoliška tisk. v Lj. 1906. 8 ". 84 + (2) str.
Vsevedež. Mali —. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnqsti. Nabral Silvester K(ošutnik). Založil in prodaja Anton Turk, knjigar. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 8". 128 str. Cena «30 v.
Žlindra. Tömasova — kaj je in kako se rabi". Izdalo društvo tvornic za Tomasov fosfat v Berolinu. Tisek J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906. 8". 24 str.
(Članke so prinjiiijiti simkovni in polltieni ll^ii)
Koledar Družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1907. (Vestnik XXI.) Izdalo in založilo vodstvo. Tisk „Narodne tiskarne". V Lj. 1906. 8». 159 str. + Oglasi. Cena 1 K 20 v.
Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1907. Izdala in založila „Družba sv. Mohorja" v Celovcu. Natisnila družbena tiskarna. V Celovcu (1906). 4®. 144 -t- 80 str.
(Koledar). Kreditna banka ljubljanska v Lj., podružnici v Spljetu in Celovcu. Tisek J. Blasnika na.sledniki v Lj. 1906. m. 8". 28 str.
Ilustrovani narodni koledar. 1907. Uredil prof. dr. Ant. Dolar. Leto XVIIL Last, založba in tisk Zvezne tiskarne. Celje (1906). 8«. 170 str. + Oglasi. Cena bro§. 1 K, vez. 150 K.
Slovenski sokolski koledar za leto 1907. Uredil Miroslav Ambrožič, vaditelj „Sokola" v Lj. Izdal in založil vadi-teljski zbor „Sokola" v Kranju. Tisk J. Blasnika naslednikov v Lj. 1906. 8». Let. II. (Slovan V. 29.)
Slovenski trgovsko-obrtni žepni koledar za I. 1907. Priredil in izdal Fr. Zelenik, trgovski knjigovodja v Lj. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. Samozaložba. 1906. 16®. 99 str.
Družinska pratika za navadno 1. 1907. Samozaložba. Tiskala Katol. tiskarna. 1906. 16». Let. VII.
(Vrh tega so izdale vse večje tvrdkc In kavarne ob novem letu za svoje odjcmalcc In obiskovalce stenske ozir. žepne koledarčke.)
XIV. Leposlovje.
Aleöovec Jakob. Vrtomirov prstan ali zmaj v Kistriški dolini. Ljudska pravljica iz preteklih časov. Peti nati.s. V založbi in na prodaj pri J. Giontiniju v Lj. Natisnila Zadružna tiskarna. V Lj. 1906. 8". 7« str.
Aškerc A. Mučeniki. Slike iz naše prolireforinacije. Napisal
--. Založil L. Schwenlner. (Natisnil A. Slatnar v Kamniku.)
V Lj. 1906. VIL + 168 str Cena bro§. 3 K, eloR. vez. 4 K 50 v. (L Z. 116 118 dr Jos. T o m i n Ü c k. - Slovan IV. 57; 349-3.50. 382 Fr. Kobal. - NZ 47 4S, (32. — |>op. 24 - .KO X, 215 217. - D S. .5.5-.56.)
Cankar Ivan. Nina. Založil L. Schwentner. (Natisnil A. Slatnar v Kamniku). V Lj. I90(i. m. 8". 146 str. Cena broš. 3 K. eleg. vez. 450 K. (LZ 694 -697 dr Iv Merhar.-SN. $1.197-199. Hr. Kobal. — NaS I.ist. St. 42. dr. Iv. Robida. - D S. 501 dr. E. Lampc. - Omladina III. 123-12,5.
Jadranski A Zlata bajka. Izvirni igrokaz s petjem v 5 dejanjih )o neki narodni pripovedki. Skladba, petje in godba od ir. O. Vogriča. Tiskarna „Edinost". Trst 1906. 8". 95 str. Cena 2 K. (Ed J». 221. Jos. .Mandli.)
Jelene V. F. (Zavorič-Feodorov). Nihilist. Založil in prodaja J. Giontini. Tiskala Katoliška tiskarna. V Lj. 1906. 8°. 80 str.
Kapitan Žar ali Kleč v Tihem morju. Povest za mladino. S slikami v barvotisku. Založil L. Schwentner. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. V Lj 1906. 8\ 68 str. Cena |-20 K.
Kersnik Janko. Testament. Gl. Rozman Janko. '
Medved Anton. Poezije. Zaloga „Katoliške bukvarne" v Lj. Tisk „Katol. tisk. društva v Postojni." (1906). «•. 262 str. Cena broš. 3 80 K, eleg. vez. 5 K. (IZ. 182-IÄ4. F.. Gangi - Slovan IV. 217-219. dr. Jos. Tominšek. — SN. št. 14. — D S. 51-53. dr. E. Lampe. — KO. 107-111. dr Ale$ UScnlčnik.)
(Merhar Alojzij) (Silvin Sardenko.) Roma. Poezije. Založila Katol. bukvama. — Tiskala Katol. tiskarna. V Lj. 1906. 8". 116 str. + 2 1. iSlovan IV, 350. dr Kr. IleSlC. — D S. 439 - 440. dr E. Lampc. — Slov. št. 145. F. Terseglav.)
Meško Ksaver. Mir božji. Tiskala in založila Ign. pl. Klein-mayr& Fed. Bamberg. V Lj. 1906. 8®. 188 str. C. broš. 2 K. (L/ 1907, 58 - 60. dr. Jos Tominšek. — Slovan V. 221—222. Ad. Robida. — SN. št 262. — »S. 710-711. - DS 780. dr E. Lampe. Mir. št 45. hV. Ncubancr.)
Dr Janko Steblngcr: Sluvcnska bibliugr.ifijii	211
Na divjem zapadu. Tri povesti iz življenja Indijancev za mladino. Z ilustracijami v bar\'otisku. Založil L. Schwentner. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. 8". 80 str. C. 1-20 K.
Osveta. Ciganova —. Povest. Poslovnil Silvester. Založil Anton Turk v Lj. 1906. 8". 62 str.
Plemič Ferdo. (Ferd. pl. Kleinmayr). Tilho in drugi. Zbirka humoresk in satir. Založil L.' Schwentner v Lj. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 8". 156 str. Cena broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. (Slovan V. 220-221. Vladimir Levstik
Poljanec Ljudmila Poezije. Založil Lav. Schwentner. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. V Lj. 1906. m. 8". V+ 120 str. Cena broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. (L Z. 5t>5-507 dr Jos. Tomin-Sck.-Slovan 253. Vlad. Lcvslik —Na« List, St. 25. dr. Iv. Robi da D S 441-442 dr. E. Lampe.)
Rozman Janko. Testament. Narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Po romanu Janka Krsnika spisal = —. Pevske točke priredil Emil Adamič. Založil Lavoslav Schwentner. Natisnil Iv. Prim. Lampret v Kranju. V Lj. 1906. 8". 91 strani. (L Z. 508 -509. dr V Ko run. Slovan ill 189-190. dr. Jos. Toinin$ck - N.i5 List, it. 12. F L. Turna. liorenjec. 5t. 7.)
Spillmann Jos. S. J. Lucij Flav. Zgodovinski roman izza zadnjih dnij Jeruzalema. Slovenski prevod izdala in tiskala Nova Domovina, John I. Grdina, 6119 St. Clair Ave., N. E., Cleveland. Ohio. (Ponatis iz „Nove Domovine".) 1906.8". 360 str.
Spilimannove povesti. I. zvezek. Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk v Novi Zelandiji. S štirimi podobami. Drugi natis. Založila „Katol. bukvama" v Lj. Tisk „Kat. tisk. društva", prej R. Šeber v Postojni 1906. m. 8®. 72 str. Cena 40 v. VII. zvezek, Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17, stoletja. Prevel D. Z. Založila „Katoliška bukvama" v Lj. ... 1906. m. 8". 100 str. Cena 60 v.
Šmid Krištof. Cvetina Borograjska. Poslovenil H. M a j a r. II. natis. Ilustrovana izdaja. Založil A. Turk. V Lj. 1906. 8». 116 str. Cena 80 v.
--. Spisi Krištola Šmida, Poslovenjeni mladini v zabavo in
pouk. Tiskal in založil J. Krajec nasi. V Novem mestu. 1906. 8». 11. zvezek: .lozafat. kraljevič v Indiji. Povest iz prvih časov krščanstva. Poslovenil P. Florentin H rov a t. 3. popravljeni natis. 128 str. broš. 60 v, trdo vez. 80 v. IV. zvezek: Kanarček, Kresnica. Kapelica v gozdu. Po-
slovenil P. HugoHn Sattner. Drugi popravljeni natis. 51 str. Bro§. 40 v, trdo vez. f>() v. — V. zvezek: Slavček-Nema deklica. Poslovenil P. Florentin Hrovat. Drugi nespremenjeni natis. 80 str. Cena mehko vez. 40 v, trdo vez. 60 v. — XI. zvezek: Najboljša dediSiina. Poučna povest starišem in mladini. Leseni križ. Poslovenil P. Florentin Hrovat. Drugi popravljeni natis. 80 str. Mehko vezan 40 v, trdo vez. 60 v,
Stritar Jožef. Lešniki. Knjiga za odrastlo mladino. Izdala in založila Družba sv, Moiiorja v Celovcu. 1906. 8®. 524 str. (Slovan V. 126)
Senca. Avgust. Zlatarjevo zlato. Historična povesi iz XVI. stoletja. Po petem hrvatskem natisu poslovenil Silvester Košutnik. Založil in prodaja Anton Turk, knjigar. Natisnil A. Klein & Komp. V Lj. 1905. 8^ 356 strani. Cena broš. 1 K 80 v.
Šorli Ivo. Pot za razpotjem. Roman. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Lj, 1906. 8". 172 str. Cena eleg. vez. 3 K. (L2. 1907, 184-187. dr Jos Tominick. Slovan V, 2.W—254. AdoM R o b i d a. — D S. XX. 87; 426, df. E. Lamp c )
Trdina Janez. Zbrani spisi. 111. Bajke in povesti o Gorjancih II. Založil L. Schwentner. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. V Lj. 1906. 8 M81 str. Cena broš. 2 K. eleg. vez. 3 K 20 v. (Slovan IV, 316-317. dr. Fr IleSif. — Oorcnjec, $t. .33- 34. — D S. XX. 41.)
Vedeževalka. Beneška — ali prokietstvo in blagoslov. Založil A. Turk. V Lj. 1906. 8". 68 str.
Leposlovje v časopisih in zbornikih. Andrejčkov Jože. Gl. Podmilšak Jožef.
Aškerc Anton, Egiptovske arabeske. Slovan 129—131,161—162, 257—259,353-354. — Egipčanka. (Iz .Egiptovskih arabesk'.) LZ. 534—543. — Amenhotep IV. (1392—4374 pr. Kr.) (Iz „Egiptovskih arabesk".) L Z. 649—657. — Knez Volkun. Zgodovinski prizor iz osmega stoletja. L Z. 129—141,
Balch Ivan. Zadnji večer. Slov. št. 115. (Ponatisnil „Glas Naroda" št. 146). — Sin. Slov. 134. (Ponatisnil „Glas Naroda" št. 154). — Procesija. Slov. št. 146. — Bogatin. Slov. št. 174, (Ponatisnil „Glas Naroda" št. 205).
Barle Janko. Na lovu. Amer. Slov. št. 15.
Bekš Jos Pod belo suknjo. Mir št. 7, 8, 25—28.
Bistričan. Ko sem bil urednik. S. N. §t. 20, 21, 23—25. — Mlada kri. S N. št. 277-281.
Bolan O Na Bled. (Izza sezone.) Slov. št. 249, 251, 256, 257. 261.
Bratina Janko. Kozorepova povest. „Glas Naroda", št. 226. Mici. SN. št. 103. (Ponatis v „Glasu Naroda" št. 122.) Po prvem izpitu. Dom. št. 70—71. (Ponatis v „Glasu Naroda" št. 195.) —Preveč ljubezni. SN. št. 177. (Ponatis v „Glasu Naroda" št. 195.) — Zadnji dnevi filozofa Padeža. Ed. št. 185, mi.
Bregar Fr. Medved in princesa. Slov. št. 131. Ponatis v „Glasu Naroda" št. 150 in v Amer. Slov. št. 32.)
Bučar Julij. Buci. Tragikomična pasja zgodba. S N. Št. 98—100. (Ponatis v „Glasu Naroda" št. 115.)
C. Gospa Margareta. S N. št. 128, 129.
Cankar Ivan Martin Kačur. Glej II. Zborniki. Knezova knjižnica. Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. Zabav. knj. Slov. Mat. XVIII., ()3-ll0. — Spomladi. D S. 321-327. — Pav-ličVova krona. D S. 403—409. — Zdenko Petersilka. D S. 577—583. — Poet Peter. D S. 721 -726. — Poslednji dnevi Štefana Poljanca. Literarna pove.st. L Z. št. 1—8. (Prim. LZ. 126.) Na otoku. Slovan št. 1—7, — Ministrant Jokec. Slovan št. 2—5. — Krpanova kobila. NZ. št. 5. (Oovčkarjev odg. v Slovanu 223--2'24,> — Govekar in Govekarji. N Z. št. 7. Oovčkarjcv odg. v Slovanu 28fi-2«7.) — Izjava N Z. Št. 8. todj{. Oovikatjcv v Slov,-imi 318-319.) — Domovina 11. nar. kol. 74—84. — Mrovec in njegova slava. II. nar. kol. 98—114. _ Božične zgodbe. Naš List št. 76.
Celestina S. Greh. Naš List št. I. — Vstajenje. Naš List št. 15. Ob ognju. DPrij. 133-136. — V jesenskem mraku. D Prij. 246-249.
Cvetkov Samko V nedeljo na vasi. DPrij. 143—145. — Na soinčnih poljanah. DPrij. 281—285. — Prijatelja. Gorenjec, št. 47-52.
-Česnik Ivo. Brzojavka. D Prij. 92-95. — Pred večerom. D Prij. 227—229. — Smilujte se revčkov! Črtica. Vrtec. 50—55, 66—71. — Povest o vijolici. Vrtec. 84—86. — Povest o strti moči. Vrtec. 146—148, 162-165. — Proti domu. Črtica. Vrtec. 186-191.
D. I. I. Njegov prijatelj. Nova Dom. 30, 31.
Dolenc Hinko. Črtice o burji. L Z. št. 1—5,
Fabijan Ana (Sonja). Frida. S N. št 16. (Ponatisnil „Glas Naroda" št. 40.) — Iz našiii vasi. S N. št. 22. (Ponatis v Novi Domovini št. 46.) — Povest v pismih. SN. št. 26, 27. (Ponatisnil „Glas Naroda" št. 74, 75.) — Resurrexit! SN. št. 86. — Vaški diletantje. SN. št. 293. — S poi^neba. D Prij. 216-220.
Fatur Lea. Vilemer. Romantiška povest izza turških bojev. D S. št. 6—12. — Na Hrvatsko. D Prij. 105-111.
Feige! Damir. Pozni zobje. D Prij. 277—280.
Finžgar Fr S. Kakor Pelikan ... D S. 1—6. — Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. D S. št. 1—2. — In misli moje se ustavijo .. . (Odmev z grobišč.) Slov. št. 250. — Selškega župnika sveti večer. Slov. št. 294. (Priloga.) — Bog je. Slika. Naš dom. št. 24.
GangI Engelbert. Bolnica. Zvonček 54—56. — Umetnica. Zvonček 78—80. — Gospodinja Ivanka. Zvonček 255—256.
Golar Cvetko Tesar Aleš. Zab. knj. Slov. .Mat. XVIII. 111—138. Povest o zaljubljeni deklici. L Z. št. 10—12. — Jesenske rože. D S. 748—753. — Velikonočna roža. S N. št. 86. — Na promenadi. SN. št. 119. — Mihaela. SN. št. 136. (Ponatisnil „Glas Naroda" št. 162.)
Golob Pavel. Krona. Zvonček. 98, 99.
Hacin Janko. Pohod. D Prij. 49—53.
Hoöevarjeva M. Silva. Nova Dom. ;i8, 39. (Ponatis iz S N. 1905. št. 232, 233.)
Hrastniöan F. G. Drsalke. Zvonček. 7 8. — Sprava. Zvonček. 100-104. - „Hudi mož". Zvonček. 222-224.
Iskra Davorin. Trije poljubi. SN. št. 120.
Iskrač-Drameljski I. Na sedmini. Slov. št. 10. (Ponatis v Glasu Naroda št. 56.)
Jakob L. Strahovi. S N. 249—250.
Janko Belokranjski. Črtica iz dijaškega življenja. Ed. št. 169, 170. (Ponatis v Glasu Naroda št. 174.)
Jaroslaviö. Ljubljanska romanca. SN. št. 117, 118.
Jelene Vitomil. Povest o novem možu. S N. št. 97. — Slika. D Prij. 56 - 60.
Kamenšek Oskar. Dete je umrlo. S N. št. 104, 105. (Ponatis v ülasu Naroda št. 121.)
Kersnik Janko. V „ülasu Naroda" so izšli sledefi ponatisi: Cyklamen. št. 46—69. — Testament, št. 101—112. — Lu-terski ljudje, št. 113—122. - Otroški dohtar. št. 1-25—127. Mohoričev Tone. št. 127—129. — Gospod Janez, št. 129-137. — Ponkrčev oča. št. 137, 138. Za čast. št. 122-124. — Rojenice, št. 139—140. Kmetska smrt. št. 140-141. V zemljiški knjigi, št. 142 - 143. — Mafkova očeta. št. 143—144. — Kako je stari Molek tatu iskal, št. 144 149. - Znojilčevega Marka božja pot. št. 150—152. Dva adjunkta. št. 150—155. — Kolesarjeva snubitev, št. 155-158.
Klcpčič Ljud. (Lajoš). Ciklamen in gobe. S N. št. 68.
Komac Drago. V Edinosti: Prijatelja slovo. št. 278. (Ponatis v Glasu Naroda št. 27G.) — Ljubite se med seboj! št. 279. (Ponatis v Glasu Naroda št. 273.) — Mrtvi spe. št. 250. (Ponatis v Glasu Naroda št. 265;) — Uničeno življenje, št. 281. — .V\oj oče — moja mati. št. 282. (Ponatis v Glasu Naroda št. 256.) Mladostno svidenje, št. 288. — Moja mlada sreča. št. 289. (Ponatis v Glasu Naroda št. 263.) — Omizje starih fantov, št. 290. — Iz vsakdanjega življenja, št, 291. (Ponatis v Glasu Narodu št. 267.) — Človek — človek, št. 292. (Ponatis v Glasu Naroda št. 270.) — Ko sem sc ženil. št. 297. (Ponatis v Glasu Naroda št. 275. t — Stric Anton. št. 300. 301. (Ponatis v Glasu Naroda št. 292.) Prijatelja, št. 299. — Ali je treba bilo ali ne! št. 303. — Ljubezen žene. št. 307. Danica, št. 308. (Ponatis v Glasu Naroda št. 299.) — Tribut omame! št. 311. (Ponatis v Glasu Naroda št. 286.) — Moj prvi — koš .. . §1. 312, 313. (Ponatis v Glasu Naroda št. 285.)
Kompoljski. Poštenjak. D Prij. 35 38. — Že petič ... D. Prij. 161 -164. — Žena mu je umrla. D Prij 265 — 269.
Korun Val. Hoja na Snežnik. SN. št. 59. 60, 61, 63. — Moje letovanje. S N. št, 259—268.
Kostanjevec Jas. Obsojena. Zab. knj. SI. .Mat. XVIII. 153—172,
Košar Robert. Povest o Gregi in Francu. .Amer, Slov, št. 4.
KoSir Fr. Temna ljubezen. S N, št. 208. 209.
Košutnik Silvester. Soseda. Zvonček. 175. — Koki na potovanju. Zvonček. 177—186. — V bomi suknji. Zvonček. 276—278.
Krašovec Fr. Spomini na deda. Ed. št. 69. 70, 72.
Kristan Etbin, Novo lelo. DPrij. 21—26.
Kveder-Jelovškova Zofka. Dva portreta. (I. Vida L Z. 236 -241. 2. Ana L Z. 241-245.) — Potovalci. L Z. 592-599. -Poglavje o Rozki. L Z. 723-727. — Iz spominske knjige. Slovan. 14—16. - Miriam in Nafis. Slovan. 163-167.— Slikar Novak. Slovan. 291—300. — Pijancc. Enodejanka. Slovan. 334—339. — Zlata Praga. DPrij. 1-8. — Črna noč. DPrij. 27-32. — Vladoša dela komedije. DPrij. 61^66. — Iz pisem lir\'aške učiteljice. DPrij. 87-91. — Egoizem. DPrij. 113-120. — Najin dan. D Prij. 151-154. Vladoša na deželi. DPrij. 172-180. — Vladoša se moži. DPrij. 224—227. — Dogodbica. DPrij. 241—245. - Na poti v Ameriko. D Prij. 269—276. — Večerni sprehodi. DPrij, 297 300. — Šola. S N. 151 —152. — Vaška poezija. Glas Naroda št. 300. (Ponatis iz SN. 1905. št. 293.)
Lah Ivan. Iz časov romantike. Slovan št. 1—12. — Gospod Ravbar. Pesem. D S. št. 1 — 12. - Uporniki. Gl. II. Zborniki: Slov, večernice. — Tete. Črtica. D Prij. I —6. — Boj,. . . Postna slika. DPrij. 82-86. — Povest. Slika. DPrij. 213—215. — Pripovedka. DPrij. 237-241. — Amoš in Zelda. DPrij. 289-292,
Lavrin Janko. Luč, ki je kazala pravo pot. DPrij. 6—9. — Sreča in bogastvo. DPrij. 169-170.
Lenard L. Božični večer med severnimi Slovani. Slov. št. 294.
Levstik Vladimir. Prijatelj Satan. L Z. 544—551. — Bele roke. Slovan. 134-139. — Jadranska rapsodija. Slovan. 206 - 210. Saša Lokar. Slovan. 374-375. — Odprlo pismo ali adventna pridiga vsem brumnim dušam. S N. št. 270.
Malovrh Miroslav. V hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja. SN. št. 28-97. — Osvetnik. SN. št. 132—234. - Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Glas Svobode. 1—41. (Ponatis; nadaljevanje iz leta 1905.)
Marijan. Prvi majnik. SN. 107—108. — Pomladanski sprehodi. SN. št. 121. — V Zvezdi. SN. št. 214-216.
Medved Anton. Rendez-vous. Gluma v treh dejanjih. D S. 92—101. — Žalne pesmi preroka Jeremije ob Jeruzalemskem mestu. D S. 210-211. — Sveti večer. Slov. št. 294. (Priloga.)
Merhar Alojzij. (Silvin Sardenko). V Napolj! (Pesni). D S. 162—164. — Mati in sin. D S. 230—231. — Nagelj z bratove gomile. Pesni. D S. 686 688.
Meško Ksaver. Demonske oči. L Z. 288—290. — Moji mali. Nova Dom 40. (Ponatis iz Mira leto 1905, št. 52.) — V kupeju. (Črtica s pota.) Nova Dom. št. 243, 244. (Ponatis iz D S. I. 1905.)
Milčinski Fr. Macarol. Iz življenja v prisilni delavnici. Slovan. 186 — 188. — Pomladan.ske muhe. Humoreska. Slovan. 260-264, 307-311.
Mol6 Vojeslav. Razkljujejo nas vrani... Listi iz pesimi.stovega dnevnika. L Z. 364—367. — Nori Tone. L Z. 560 -561. Igor. Slovan. 227-233. - Hrepenenje. II. nar. kol. 151-154. - Vijolice. Črtica. D Pri j. 111-119. — Faust. Fantazija. L Z. 747-749. — (Pe.smi v L Z, Slovanu in Ii. nar. koledarju.)
Molek Iv Eiožične misli. Glas Svobode št. 51.
Murnik Rado. Loa. S N. št. 4. (Ponatis v Glasu Naroda št. 25.) Re:{rut. S N. št. 45. (Ponatis v Glasu Naroda št. 74 in v Novi Domovini št. 67.) — Izlet v Trst. SN. št. 74. — General Humbug. SN. št. 91. (Ponatis v Glasu Naroda št. 108.) — Lovska smola. SN. št. 109. — Binkoštni izlet. SN. št. 126. — Stanka. SN. št. 134. — „Kcnguruj". SN. št. 142. (Ponatisnil Glas Naroda, št. 160.) — Sreča. SN. št. 146. (Ponatisnil Glas Naroda, št. 163.) — Nina. SN. §t. 159. (Ponatisnila Glas Naroda št. 176 in Nova Dom. št. 184.) - Povodnji mož. SN. št. 200. (Ponatisnil Glas Naroda, št. 217.) - .Adam in Meta. S N. št. 235. (Ponatisnil Glas Naroda, št. 252 ) — Prvi zajec. SN. št. 250. (Ponatisnil Glas Naroda št. 280.) — Stric iz Amerike. S N. št. 258. (Ponatisnil Glas Naroda št. 287.)
Nabrek J. Dobrota je sirota. Šaljiva črtica. Slov. št. 66, 67. (Ponatisnila Glas Naroda, št. 83 in Amer. Slov. št. 29.)
Novačan Anton. Na sveti večer. Dom. št. 150. — Razpoloženja. II. nar. kol. 115-118.
Ogorek Lad. V Zvončku: Bela Ljubljana, 57—60. — „Rajske ptice," 125-126. — Poletje. 149—150.
Osenski Zdravko. Padla je zadnjič pod križem ... in za njo on. Ed. št. 197, 198. (Ponat. Glas Naroda št. 187, 188.)
Pangrac Juraj. V Zvončku: Sprava. 9—17. Prepovedan sad. 33—38. — Prebrisana Belčifevka. Po narodni pripovedki. 61—65. — Ugnana trmica. 109—114. — Narodne pripovedke: O čudnem plesu. 127. — O Krištand, ki je na praznik sv. Marjete spravljala seno. 127—128. — Kroparska tožba. 162—165. — Izgubljeni sin. št. 9—12.
Perkrt Pavel. Mrakov Tomaž. Z naših gora. D S. 65—70. — Pastir Cene. Z naših goni. Kol. iMoh. 23—28. — Divji lovec. Črtica. Kol. Moh. 28 -30.
Plemič Ferdo (Ferd. pl. Kieinmavr). Vozel. SN. št. 39. — Postrešček. SN. št. 95. — 'idealist. Ed. št. 28:i-286. (Sodeloval pri Ježu, Miru . , .)
Podgorjanski J. K. Milan in Mavricij. Novela v pismih. Slovan, Št. 2 4.
Podlimbarski. Vojvoda Pero in perica. I. Z. R68-673, 728—732.
Podmilšak Joief. (Andrejčkov Jože). Spisi. gl. zgoraj, str. 212. Žalost in veselje. Nova Dom. št. 135—178. — Zgodovina motniškega polža. Nova Don», št. 122. — Matevž Klander. Obraz iz ča.sov francoskih vojsk. Nova Dom. št. 124. 125. Kako se je Pekec z vragom metal. Nova Dom. št. 126, 127,
Potočnik Vekoslav. Žrtev ljubezni. Glas Naroda, št. 10. (Ponatis iz Dom. 1905, št. 97.)
Premk Josip. Med samostanskimi zidovi, SN, 10. (Ponatisnil Glas Naroda, št. 38). — Maurida. S N. št. 89. — Judež. SN. št. m —113. - Pija pl. Kušin. S N. št. 181-185.
Prepeluh Albin. Zmota. D Pri j. 11—14.
PMbil Dragotin. Največji zločin. Glas Naroda, št. 8—10. (Ponatis iz Dom. 1905, št. 95.)
Prostran Radivoj. Strašna noč. Ed, št. 314, 315.
Pugelj Milan. Anina prva ljubezen. Zab. knj. S. M. XVIII, 51—62. Diletant. Ravnotam, 139 — 151. — Profesor Damjan Čebulovec. Nova Dom. št. 239-242. (Ponatis iz D S. 1905, 650 - 655). — Franc Koritnik in njegova družina. D S. št. 1—7. - Smrt Andrejca Adamaca. Slika. D S. 129-133. Piše . . . DPrij. 78-81.
Rap6 Andrej. V Zvončku: Kadar delimo dobrote. 2—5. — IIa se je skril. 26—31. — Odplavala je z njim. 67-70. — Urhačev Urh. 86 -90. — V majniškem jutru. 105-107.
Moj. moj oče! 129 — 135. — Petje jo je ozdravilo. 150-151. — Na semnju. 170-173. — Turki na Podreti. 201-208. — Na jelena! 249 - 253. — 2ivali, medsebojne prijateljice. 266-2ti8.
RegalI Josip. Požigalec. SN. št. 47—50. (Ponatisnila Nova Dom.. St. 74, 75.) — Gos. Proletarec. št. 8. (Ponatis iz Reliefov.)
Rozman Janko. Slikar. Črtica. L Z. 626 -628.
Rubin J. E. V Slovanu IV.: Njiva. 181-185. — Pastir Jona. 239-243. - Krištof in Magdalena. 321—326. - Muzi-kantje. Predmestna slika. D S. 257-268. — Hišni ljubljenec. Vrtec. 89- 92.
Rusič A. P. Hrepenenje. S N. 236 -244.
Seršen L. Povest o literatu. Zab. knj. Slov. .Mat. XVIII. 1 -62.
Skopuh. Humoreska z gorenjih hribov. Gorenjec, št. 6, 9, H)., (nadaljevanje v .leseniški straži, št. 16—22).
Slavin C Z lokom in strelo. Slika iz domače vasi. Vrtec. 114—123. — Rože z belih gor. Vrtec, 130-133.
Sonja gl. Fabijan Ana. str. 214.
Spindler Vekoslav. Učitelj Slekovec. II. nar. koledar, 135-149.
Steržaj Fr. Ks. V temni sveti noči. Črtica. D S. 47- 50. — Ob Bohinjskem jezeru. Fantazija. D S. 703 — 704.
Stukelj Ivan. Babičina poslednja ljubezen. Zvonček. 195—197.
Svetlič Jan. Rozalija in njen ženin. S N. št. 274, 275.
Šorli Ivo. Romantiki življenja. L Z. št. 1- 8. — Pomota. Črtica. Slovan IV, 153—154.
štefanovič Dragotin. Moj prijatelj Grigorij. D Pri). 189 —194.
Tavčar Ivan. (Ponatisi v Glasu Naroda): Čez osem let. št. 5-10. Gospod Ciril, št, 1-5. - Soror Pia. št. 10-12. —' Kuzovci. št. 13—17. — Mrtva srca. št. 69—100. - V Zali. št. 23-45. — Vita vitae meae. št. 18-22. — Izgubljeni Bog. Ponatisnil Glas Svobode št. 22— 28. — Izza kongresa. L Z. št. 1-12 (nadalj. iz I. 1905 in se nadaljuje v I. 1907).
Tavčar Mara I vanovna. V Zvončku: Lovšinov Janko. št. 225 - 228. Iz kraljevstva živali. 246. — Gos in palček. 247. — Vaška silhueta. 0 Prij, 137—139. — Berači. D Prij. št. 293 - 297.
Terseglav Franc Lazarjev sen. D S. 193—195.
Tomšič Ivan. Lov na poljskega tatu. Ed. št. 309, 310.
Tr Fr. Ks. Pot skozi mladost. Slov. št. 205. (Ponatisnila Glas Naroda, št. 225, 226 in Nova Dom. št. 218, 219.)
Trošt Ivo. Pod trdo skorjo. SN. št. 122—124. (Ponatisnil Glas Naroda, št. 136-139.)— Pozabili so. Novodobna pravljica. Ed. št. 249—251. — Mlin ob potoku. Slika. Kol. Moh. 17—23. — V Zvončku: Sto volkov in nobeden. 6. ^ Sosedov Ncjče. 81-86. — Očetov list. 123-125, 146-14«.
Vidovic J, In satan je sklenil , .. Amer. Slov, št. 9.
Vilinski SI. Na poti k ciljem. Ed. št. 210—271 (s presledki).
Vuk-Starogorski Ivan. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Slov, Gospodar, št. 1—15. — Brusni kamen. Povesi. Ravnotam, št. 20 - 24.
Zazula Joief Slava rudarstvu. Sonetni venec. D S. 220—222.
Zbašnik Fran Stroj. Črtica. LZ. št. 5—8. — Po istem tiru. L Z. št. 9 12.
Zupanec Ivan. Pri sramotnem kamenu. Amer. Slov. št. 19, 20.
Žagar A. Leonorina dota. Glas Naroda, št. 9. (Ponatis iz S N. 1905, št. 187, 188.)
h) Prevodi.
I. Jugoslovani.
Gjalski Šandor. Bukve, l) Prlj SOl-aai — Naja Ed. st 316-321 PrevcI M Cotl«. — Povest starih pisem. Dom St W)-9() — Srcc mu Ic pofllo Ed. St 349 - 357. Poslov. M. Cotič. - Svcfica na grobu. Rd. St. 171-179 Prevel M Cotie. - Zakaj? Ed 5t. 323-.136.
Sen O a Avgust. Dlogcti Dom st. 98-lite. 114-116. 121-149 (nadalj. v 1. 1907K — Kmečka vstaja. NoUanjce. St. '22-52 (s presledki). — Prijatelj Lovro Dom. St. 23—55. Ponatis v .\aSem domu VI, str. 36 -107). Poslovenil Janko Bratina. — Prukictstvo Zgodovinski roman. Nadaljeval in dovrSil F. Tom if Prevel M. CotIč. Ed. štev. 1-168 (nadalj. U I. 1904, 19051. — Zlatarjevo zlato. Historična povest i* X\'l stoletja, gl. /goraj str. 212
II. Iz češčine.
Ar be s J. Bela poročna obleka. Poslovenil Fr. Vir.int. Slov 110—112. (Ponatis v .Olasu Naroda- St. 127, 128 — Amer. Slov. St. 27.)
Dostäl Alojzij. Darovana Ol. II Zbofnikl: Ljudska knjižnica, 2. zv.
Ko S m ä k Vadav. Blazni Jakob. Sluv. si. 27. — Dimnlkarjiin tatje. SJuv. St. 68. (Ponatis v .Olasu Naroda* ät. 81 iti v mariborskem „NaSem Domu" št 14.} — V Vrtcu I. 1906: Na božične poeitnice, str. 12—13. Pogreb, str. Ä-M. — Sveti Filip in Jakob. 93 - Ajda, 157—158. (Vse preložil Jos. Gruden) - Stari Slovak. Zvonček 273-276
Preissova Gabrijela. Silhueta z nabora. Poslov. Fr Vira nt. Slov. H 81. 82.
Zcyer Julij. Blagor v vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. Dom SL 2-2i> nadalj. iz I. I9a5|.
III. Iz po I jščine.
Konopnicka Marija. Občinska milosrčnost, preložil Fr. Vira nt. Slov. 5t. 15«. 155-158.
Prus Boleslav. straža Gl. Zborniki: Leposlovna knjižnica III.
Sienkiewicz Henrik. Jernač Zmagovač. 01. II. Zborniki: Ljudska knjižnica 3.
Strowski Vladislav. Pozno, a ne prepozno. Nova Dom. ät. 78.
T e t m a j e r - Przerwa Kazimir. Zvonček utopljencev. Poslov. Fr. V i r a a t. Slov St. 137. (Ponatisnila „Glas Naroda" in mariborski „Naš dom" $1. 10.) — Laureatus Slov. it. 139.
IV. Iz ruščine.
Čehov Anton Pavlovič. Dolg jezik. Olas Naroda, it. 86. — SUva. Poslovenil Maks Verba. Nova Dom St. 79. 80. — Učitelj. Glas Naroda. It. 91.
D o S t o j e V S k i j. F. M. Paradoksist. Glas Svobode, SI. 43.
Kobylanska Olga. Zemlja. Roman. Prevel L. Lenart (Priloga „PiSčalki".)
Korolenko Vladimir. Beguni z otoka Sahalina. Sibirska povest Nai List, St 20—32 (s presledki). — Stari zvonar. Notranjec. it. 15.
K o S a t k i n ■ Rostovski Fedor. Pevčevo srce. Poslovenil Učka. NaS Dom (Celje) VI, 1-13.
Kossak Ivan. Juda Slov. št. 84.
Markovič Evgenija Marija (Marko Vovčok). čari. Glas Nannla. St. 86. i PonaUs iz Primorca 1905, ?L 51.)
Mihejev V. M. Angelj varuh. Črtica iz rusko-japonske vojske. Gorenjec, 8t. 49 51.
Puškin A. S. Metež. Prevela M. Gregorlč. FjI St. 233-238. Stepnjak S. HiSa ob VolgL 01. H Zborniki: Lcposl. knj. IL
T 01 i n a r O V A. življenjem in smrtjo. Slos'. St 258 (l»onatis v üUsu Nanjda, St. .3(>4.)
Tolstoj L. N. Moi' teme. ül. 1! Zbumiki; Prevodi lil. — Hog vidi resnico, a je ne odkrije takoj. SJov. St. 34 -36. (Ponatis v Anici. Slov. St. 39.) — llja.H. Slov. it. 39. (Ponati.s v Amcr. Sk>v. št. 16.) — KrSecncc Slov. St 35- 39. (Ponatis v Amer. Slov. ät. 21-24.) — Moje versko prcpri-fanje. Poslovenil Ivan Kakcr. Olas Svobode, št. 45-52. - Trije stard Slov. St. 103. I Ponatis v Olasu Naroda. St 130. v Novi Dom St. 101-102 in v Amer. Slov. St. 34.)
Turgenjev Iv. Stepni kralj Lear. Gl II Zborniki: Lcjwsl. knj II
V. Iz raznih slovstev.
Achleitner Arthur. Med plazovi. 01 ll. Zbotniki; Ljudska knj. III.
Björnstjerne Björnson. /agonctka življenja. Olas Naroda, st. «4. 8."") iz Primorca 1905, št. 511.
Bo urge t Pavel. Razporoka. Nova Dom., it. '261-310 (nadalj, v L 1907) Prim. II. Zborniki: Lepos». knj. I,
Daudet Alphonse. Arle/ijanka. Zvezde. Tri tlbc maše Prevel .M R. Kd. SL 272-277. - Prap<irStik. Amer. Slov. St. 14.
Delaporte P.M. Legenda o treh tiaronih. Slov. St. 241. (Ponatis v (jlasu Narod«. St. 2.59 )
Doyle Conan. Čudna služba Slov št. 237 - 240. — Inženirjev palec. Slov St 262 - 267. — O dijadcmu * vkovanimi berili. Slov. SI. 282-291. Znamenje Štirih 01. I! Zborniki; Ljudska knj. 1. — Družba rdeče-lascev. Slov. St. 185—191. — Skrivnosten umor v dolini Bascombe. Slov. št. 198-204. — Mož i brazgotino. Slov. št. 207—215. (I'onatisnHa Nova Dom SL 229-233.)
Dumas Alexandre. Grof Monte Cristo. Ol. II. Zborniki: Svetovna knj. Vil.
Ooethe J. W. Velikonočno jutro. Odlomek iz Pausta. Poslov. A. Funtek. S. N. St. 86
Kirchsteiger Hans. Pod Spuvednim pečatom, z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Etb Kristan Rdeči Prapor. St. 1-52 (nadalje v L 1907 -tudi v ponatisu)
May Karl. Winnetou. Rdeči geltleman. Glas Naroda, St. 159 do konca (nadalj. v 1. 1907)
Po C Edgar Allan. Srce ga jc izdalo. Amer. Slov. šL 5.
Sacher-Masoch, Krvava svatba v Kijevu. NaS Dom (Celje) VI. 14-35. Marija jTerezija in prostozidarji. Za Slovencc priredil Jos. l.ogačan Proletarec. St 1-5.
Sotera. Povest spisana po poročilih mučencev Anton de Vaal. Poslovenil Lavričev, Slov. St. 218-234. (Ponatisnila Nova Dom. St 231-255.)
S p i 11 m a n n Jos. s. J. Lucij Flav in Spillmannovc po\ csU. ül. zgoraj str. 211 - Hrabro In /.vcsJo Zgodovinski roman. Poslovenil V Pire. Nova Dom. St. 81 —UK), 1.54—250. — Snltan«vi snžnji (Ponatisnil Amer. Slov. St 41-51.)
S m i d Krištof. Spisi Krištofa Smida, gl. igoraj, sir. 211 in 212. Zola Emil. Kmetova smrt. Glas Svobode, Jt. 47
XV. Muzikalije. Umetnost.
Akordi. Novi - . Gl. I. Časopisi.
Besedilo in razlaga za ljudski koncert Glasbene Matice dne 2. febr, 1906. (Visoka pesctn.) Tisek J. Blasnikovih nasi. V Lj. 1906. 8". 6 str.
Dev Oskar. Slovenske narodne pesmi. Harmoniziral in deloma za koncert priredil — —. Založil L. Schwentner. V Lj. 1906. 8". Cena 1 K 40 v.
Ferjanftič Fran. Moški zbori. Založila Katol. Bukvama. V Lj. 1906. 4» 26 str. Cena 2 K 20 v. (ÜS. 31.V Fr. Kimovec.)
Glasbenik Cerkveni —, GL I. Časopisi.
Kosi Anton Opombe k pesemski zbirki „Šopek šolskih pesmi", S posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu zložene napeve. Izdaja v štirih delih. Založil izdajatelj. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 88 str.
Marolt Frančišek. Naf^robnice. Izdal in založil ureditelj. Tisk in kamnotisk J. Blasnika nasi, V Lj. 1906. 8». 74 .str. Cena vez. knj. 1 K 50 v. (Slovan IV. 384 - D S. 632.)
Sachs Alojzij. Pesmi za moške glasove. Uglasbil--, učitelj
v deželni prisilni delavnici v Lj. Samozaložba. Tiskala . Katoliška tiskarna. V Lj. 1906. Cena 2 K 70 v.
Foerster Vladimir, Oratorijski koncert „Glasbene Matice" Bossija „Canticum canticorum". L Z. 121 — 122.
Govekar Fran. Pred gledališko sezono. SN. št. 217, 218.
Hubad Matej. O zboljšanju petja s posebnim ozirom na izgovarjavo. S N. št. 295, 296.
Jakopič Rihard. Ljubljanski grad in slovenska upodabljajoča umetnost. S N. št. 55. (Ponatisnila Nova Dom. št. 72.)
Kristan Etbin. Vprašanje slovenske drame. N Z. IV, 22—24.
Merhar Ivan. PoRlavje o našem gledišču. N Z, 170, 180 — 183. Umetnost na kmetih. Ilustr. nar. kol. 120 — 134.
Steska Viktor. Stare cerkvene posode na Kranjskem. I M K. 1—30. — Župna cerkev v Starem trgu pri Ložu. IM K. 33-37.
Weis Karel in .Poljski žid". (K premijeri velike romantične opere dne 13. febr. 1906.) SN. št. 30, 31.
Oslov. gledaliSeti .so poroCali: L Z. (ZbaSnik in VI. Focrstcr), ,ati, D S. SN. Slov.
Slovan
XVI. Poročila, pravila in ostali važnejši drobiž.
Barle Ivan. Redovne vaje za slovensko gasilstvo. Ponatis iz .Gasilca". Založil zvezni tajnik. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg 1906. 8". 62 str. Cena 40 v.
Besedilo k pevskim zborom pri koncertu dne 18. februarja 1906. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str.
„Blaženi, ki bodo tebe zidali." (Okrožnica za zgradbo nove župnijske cerkve Marija Lurd v Rajhenburgu.) Založila družba. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1906. v. 8". 4 str.
Cenik H. Suttner v Lj. Izhaja četrtletno. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 4". št. 45.
Cenik o prejemanju električnega toka ljubljanske mestne elektrarne. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 2\ 3 str.
Cenik optičnega blaga Fr. P. Zajec. Natisnil A. Slatnar v Kamniku 1906. 8". 8 str.
Cenik prednostni trgovsko-sodno vknjižene tvrdke Furth & Comp, posestnik nasadov na Javi. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 4", 4 str.
Cerkev Župna — sv. Ane v Javoru pod Lj. (Okrožnica za nabiranje prispevkov s sliko.) Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8«. 4 str.
Dodatek k zaznamku književne zaloge I. Oiontinijeve knjigarne v Lj. Tiskala Kat. tiskarna 1906. 8". 18 str.
Določila o preskrbninskih užitkih posvetnim učiteljem, učiteljicam in otroškim vrtnaricam družbe sv. Cirila in Metoda v Lj. ter njihovim vdovam in sirotam. Tisk Narodne ti-.skame 1906. 8®.
Instrukcija za blazniško strežniško osobjc. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 6 str.
Izkaz dekliške Marijine družbe v Št. Vidu nad Lj. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str.
Izvestja društva v pospeševanje obdelavanja ljubljanskega barja za leto 1905. Sestavil dr. E. Kramer. Samozaložba. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8«. ;M) str.
Izvestje C, kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1905 1906. Na svitlo dal c. kr. ravnatelj Fr. Wiesthaler. Založila c. kr. II. drž. gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed Bamberg. V Lj. 1906. 8". 72 str.
Vsebina: 1 .PisanicC, prv i slovenski pcsniäki aliii.inali. Napisal dr. Janku Slebingcr. — 2. Šulska poročila. SestJivIl ravn.-itclj.
Izvestje .Glasbene Matice" v Ljubljani o 34. društvenem letu 1905 1906. Izdal odbor, sestavil prof. Anton Štritof. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8®. 32 str.
Izvestje Narodne čitalnice v Lj. za leto 1906. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8®. 20 str.
Izvestje. Letno — društva slovenskih profesorjev v Lj. (Za dobo od aprila do decembra 1906.) Sestavil tajnik dr, Fr. Ilešič. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 10 str.
Izvestje. Peto — mestne realke v Idriji za šolsko 1. 1905 1906. Izdalo ravnateljstvo. Založila mestna realka. Natisnil Iv, Pr. Lamprct v Kranju, 1906. 8". 67 str.
Vsebina: Nekaj iizikalnih poizkusov. Spisal Julij N ar din. str. 5-19. — U6ii načrt za telovadijo na realkah. Preložil Iv. Bajželj. str. 19-37. - Šolska poročila. SesUvll ravnatelj dr. S Beuk. str. .17—66..
Izvestje. Prvo — knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Lj, o šolskem I. 1905 1906, Izdalo ravnateljstvo. Tiskala Katol. tiskarna v Lj. 1906. 8». 66 str. (K0. 202-2(«.)
Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasiums in Cilli. Herausgegeben am Schlüsse des Schuljahres 1905 1906 von der Direktion. B. k. k. selbständige Gymnasialklassen mit deutsch - slovenischer Unterrichtssprache. Cilli. .Zvezna tiskarna* v Celju 1906. 8'. 46 str.
Slov. članek: L.atinsko-slovenska frazeologija k IV. knjigi Cezarjevih kamentarjev dc bello gallico za naše četrtošolcc. Spisal prof. I. F on.
Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Lai bach, veröffentlicht am Schlüsse des Schuljahres 1905/1906 durch
den Direktor Andreas Senekovič. Buchdruckerei von Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Verlaß des k. k. I. Staatsgymnasiums. Laibacli 1906. v. 8". 91 str.
Vsjbln.i: I. Die Farne Krains Von Prof A. P.iiilin. sir. .1-44. Schulnachriclitcn. Vom Dirciitor. »tt. 45-91.
Jahresbericht des k. k. Obergynmasiums in Rudolfswert für das Schuljahr 1905 1906. Verlag der Lehranstalt. Druck von I. Krajec Nachf. Rudolfswerl 190(i. v. 8". 60 str.
Vsebina: Das k k. Slaiitsjbcrgymnasium in RudoHswcri. (Kort-set/ung.) Von I Dr Kaspar Pammcr. str. .5—16. — Scluilnaclirlchtcn. Vom l)ircktor sU. 17 60.
Kažipot za izseljence. Izdal in založil škofijski odbor Avstrijske družbe sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev v Lj. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8", 48 sir.
Knjižica. Kontrolna — za obrtne nadaljevalne šole in šolski in disciplinarni red za te šole. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 16". 48 str.
Navodilo za uslužbence Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". 16 str.
Okrožnica za prispevke k gradnji .Društvenega doma" v Mengšu. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 4". 2 str.
Okrožnica za prispevke k gradnji nove cerkve na Viču. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 4". 4 str, (Dvojezično.)
Okrožnica eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke v Lj. (Ponatis iz »Slov. Naroda".) Tisk Narodne tiskarne v Lj. 1906. 8®,
Okrožnica eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke v Ljubljani na županstva. Tisk Narodne tiskarne v Lj. 1906. 8".
Okrožnica Radogoja, dijaškega podpornega društva v Lj. Tisk Narodne tiskarne v Lj. 1906. 8".
Okrožnica Učiteljskega konvikta v Lj. Tiskala Narodna tiskarna v Lj. 1906. 8".
Osnove za ljudska predavanja. Priloga .Katoliškega obzornika X. zv. 2. v. 8». 16 str.
Peticija predsedstvu državnega zbora za ustanovitev še dveh mestnih volilnih okrajev na Kranjskem. Tisk Narodne tiskarne v Lj. 1906. 8".
Poročila. Letno poročilo štirirazrednc deške ljudske šole v Rudolfovem 1905 1906. Založil krajni šolski svet v Rudolfovem. Tisk 1. Krajec nasi, v Rudolfovem 1906. 8". 16 strani.
VIII. Letno poročilo za upravno dobo od 1. januarja do konca decembra 1905 hranilnice in posojilnice za Kan-dijo in okolico, registrovane zadruge z omejeno zavezo. Novo mesto 1906. Založba hranilnice in posojilnice v Kandiji. Tisk 1. Krajec nasi. Novo mesto, 1906. 4". 6 str.
Letno poročilo Franc .ložefove ljudske šole v Črnomlju, štirirazrednice z dvema paralelkama. Založil krajni šolski svet. Tisk I. Krajec nasi. Rudolfovo. 1906. 8®. 24 str.
Letno poročilo petrazredne dekliške šole v Kranju. 1905 1906. Izdalo šolsko ravnateljstvo. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8®. 16 str.
Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta 1905 1906. Založil krajni šolski svet. .Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 20 str.
Poročilo o obrtno-nadal evalnih šolah na Kranjskem za šolsko leto 1905/1906. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 14 str.
Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Lj. Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1905 1906. Samozaložba. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8". 38 str.
Letno poročilo vnanje uršulinske petrazredne dekliške šole in drugih z njo združenih šol v Š k o f j i Loki. Samozaložba. Tisk Kat. tiskarne v Lj. 1906. 8®. 20 str.
Konferenčno poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Ljudevita Stiasnega v Zatičini dne 27. januarja 1906 in v Krškem dne 30. junija 1906. Natisnil A. Klein v Lj. 1906. 8». 36 str.
Poročilo o delovanju kmetijsko-kemijskega preskušališča za Kranjsko v Lj. leta 1905. Sestavil ravnatelj dr. E. Kramer. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 12 str.
Prvo poročilo o delovanju tujskega prometa na Kranjskem od 14. julija 1905 do 31. decembra 1906. Samozaložba. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 8". 28 str.
Poročilo stalnega odseka o osnovi za pospeševanje obrta na Kranjskem. Založila kranjska trgovinska in obrtniška zbornica. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 20 str.
Poročilo grcniija trgovcev v Lj. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 1906. 4".
Poročilo župana Ivana Hribarja v zadevi ljubljanskega Gradu. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. 1906. 2". 12 str.
Poročilo o uradnem potovanju dr. M. Zamika na Dunaj in Linec. Natisnil Dragotin Hribar v Lj. Založil mestni magistrat. 1906. 2". 16 str.
Letno poročilo deželnega odbora kranjskega. § 9. Ustanova. Natisnila Zadružna tiskarna. 1906. 4". 26 str.
Poročilo občnega zbora vdovskega in sirotinskega pokojninskega društva zdravnikov na Kranjskem, ki se je vršil 31. dec. 1906 v Lj. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 4". 4 str.
XXXII. letno poročilo in račun družbe duhovnikov Lavan-tinske škofije za leto 1905. V lastni založbi družbe. Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru. 1906. v. 8». 7 str.
Letno poročilo društva slovenskih učiteljic za leto 1905. Samozaložba. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 24 str.
Deveto letno poročilo podpornega društva za visokošolce v Gradcu. Samozaložba. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8®. 22 str.
Poročilo odbora dijaške kuhinje v Kranju za šolsko leto 1905 06. XII. leto. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8«. 8 str.
Edenintrideseto poročilo Vincencijeve družbe za Kranjsko za navadno leto 1906. Tiskala Kat. tisk. v Lj. 1906. 8". 22 str.
Poročilo Vincencijeve družbe konferencije sv. Barbare v Idriji za leto 1905. Natisnila Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8", 4 str.
Računsko poročilo Vincencijeve družbe v Tržiču za 1. 1905, Natisnila Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str, (Dvojezično.)
Poročilo in računski zaključek splošnega kreditnega društva v Lj. za leto 1905. Natisnil Dragotin Hribar v Lj, 1906. 4*.
Poročilo in računski zaključek za VIII. upravno dobo 1906 Splošnega in kreditnega društva v Lj, Tisk J. Blasnikovih nasi, v Lj. 1906. 4". 8 str.
Poročilo in računski sklep Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Lj. za petindvajseto upravno leto 1905. Tiskala Narodna tiskarna. 1906. 2". 22 str.
Poročilo nadzorstva Vzajemne zavarovalnice v Lj. za šesto upravno leto od 1. jan. do 31. decembra 1906. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 4". 8 str.
Letno poročilo in računski sklep posojilnice Sv. Peter pod Svetimi Gorami. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1906.
Poročilo in računski sklep hranilnice in posojilnice v Ribnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1906. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. 4®. 8 str.
Poročilo društva tiskarjev na Kranjskem za leto 1906. (Dvojezično.) Založilo društvo. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 4". 4 str.
Poslovnik telovadnega odseka Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Lj. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str.
Poslovnik telovadnega odseka Kat. izobraževalnega društva pri Devici Mariji v Polju. Tiskala Kal. tiskarna v Lj. 1906. 16". 8 str.
Poslovnik telovadnega odseka Kat. delavskega društva na Jesenicah. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1908. 8". 4 str.
Poslovnik za Kmečke zveze. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str.
Poslovnik za načelstvo Zadružne zveze v Ljubljani. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8". 8 str.
Pravila. Dirkalsko društvo v Žalcu. Tisk .Zvezne tiskarne". Celje. 1906. 16". 16 str.
Marijina družba. Sveti Jožef, prosi za nas! Cirilova tiskarna. Maribor 1906. m. 8". 7 str.
Pravila Društva slovenskih katehetov. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str.
Pravila Zveze lavantinskili dušnih pa.stirjev in katehetov. Cirilova tiskarna v Mariboru 1906.
Pravila učiteljskega društva za goriški okraj. Tisek Učiteljske tiskarne v Lj. 1906, 8". 10 str.
Pravila Društva slovenskih profesorjev v Lj. Založilo društvo.
Tisek J. Blasnika nasi, v
.j. 1906. v. 8". 8 str.
Pravila Društva c. kr, računskih uradnikov na Kranjskem. Tiskala Kat. tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str. (Dvojezično.)
Pravila Društva notarskih kandidatov za graško nadsodiS^c s sedežem v Lj. Založilo društvo. Tisk Narodne tiskarne. 1906. 8". 10 str.
Pravila Društva dobrodelnih gospe v pomoč dijakom. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str.
Pravila uradniškega društva .Naša zveza" s sedežem v Lj. Natisnil Drag. Hribar v Lj. 1906. 16'».
Pravila podpornega društva izučenih strojarskih pomočnikov v Tržiču. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". 16 str.
Pravila podpornega društva kovinarjev za Koroško s sedežem v Podljubelju. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". 16 str.
Pravila pomočniškega zbora zadruge gostilničarjev, kavar-narjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Lj. Samozaložba. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 4 str. (Dvojezično.)
Pravila slovenskega delavskega stavbnega društva v Lj. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8". 16 str.
Pravila zadruge krojačev, krojačic, klobučarjev, krznarjev in rokavičarjov v Lj. Samozaložba. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 82 str, (Dvojezično.)
Pravila Slovenskega društva v Lj. Tisk Narodne tiskarne. V Lj. 1906. 8". 4 str.
Pravila ljudskega izobraževalnega društva v Lj. Narodna tiskarna. 1906. 8". 4. str.
Pravila prostovoljnega gasilnega društva v Mengšu. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 16». 12 str.;
Pravila prostovoljne požarne brambe za Sv. Marjeto pod Ptujem s sedežem pri Sv. Marjeti. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1906. 8®. 8 str.
Pravila Društva za pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1906. 16®. 8 str.
Pravila Društva .Lastni dom" v Tržiču. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 16. str.
Pravila strokovnega društva premogarjev v Kočevju. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. 1906. 8". 16 str.
Pravila za vodovodno društvo v Škofji loki. Tiskal Iv. Pr. Lampre» v Kranju. 1906. 8». 8 str.
Pravila obrtnega in konsuninega društva pri Sv. Ivanu pri Trstu. Natisnila Zadružna tiskarna v Lj. Samozaložba. 1906. 8". 16 str.
(Zadružna tiskarna v Lj. jc v 1. 1906 natisnila „Pravila* sledečim .Hranilnicam in posojilnicam*: — v Boljuncu 8®. 16 str. — na Brezovici. 16 str. — v BuCki. 16 str. — v Domžalah. 8», 12 str. —pri Sv. Emi. 8". 16 str. — v Gorjah. 8". 16 str. — v Kamniku. 8". 16 str. — za prvo okrajno hran. in pos. v mestu Kamnik. 8", 12 str. — v Komendi. 8". 16 str. — za posojilnico v Košani. 8". 12 str, — v Metliki. S". 16 str. — v Moravčah. 8". 16 str. — v Mošnjah. 8". 16 str. — v Pomjanu, Istra. 8". 16 str. — za Proseško-Kontoveljsko. 16 str. — v St. Rupertu. 16 str. — v Slo-venjemgradcu. 16 str, — v Poljanah nad Skofjo Loko. 16 str. — v Št. Vidu nad Ljubljano. 16 str, — v Vodicah 16 str. — v Žičah. 16. str.)
Pravila me.stne hranilnice v Kranju. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8«. 12 str.
Pravila hranilnice in posojilnice pri Mariji Snežni na Velki. Tisk .Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 16". 9 str.
Pravila za zadrugo .Kmetska posojilnica in hranilnica" v Mirni peči, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Tisk. .1, Krajec nasi. Novo mesto 1906. 2*. 4 str.
Pravila posojilnice v Radovljici. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1906. 8". 16 str.
Pravila posojilnice za Stari trg, Lož in sosed.stvo. Tisk .Zvezne tiskarne*. Celje. 1906. 16". 9 str.
Pravila Kmetijskega društva v Cerknem, registrovane zadruge z neomejenim poroštvom. Zadružna tiskarna v Ljubljani. 1906. 8". 16. str.
Pravila Kmečke mlekarne v Cerkljah. Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8*. 24 str.
Pravila Mlekarske zadruge v Predosljah. Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8«. 24 str.
Pravila. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko. V zalogi društva. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1906. m. 8". 8 str.
Pravila Vinorejske zadruge v Leskovcu pri KrSkem. Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8" 16. str.
Pravila Živinorejske zadruge v Selški dolini. Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8". 16. str.
Pravila Zadružne zveze v Celju. Tisk .Zvezne tiskarne" v Celju. 1906. 16". 9 str.
Pravila politiškega društva .Kinetska zveza'. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8*. 10 str.
Pravila politiškega društva ,Knictska zveza" v Postojni. Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 4". 4 str.
Pravila politiškega društva „Kmetska zveza' v Ritinici. Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8'. 10 str.
Pravila društva .Krnetska županska zveza". Zadružna tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str.
Pravila okrajne bolniške blagajne v Lj. Tisek .1. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 4". 36 str.
Pravila bolniške blagajne gostilničarjev, kavarnarjev, žganje-točnikov in izkuharjev v Lj. Samozaložba. Tisek J. Blasnika nasi, v Lj. 1906. 8". 16 str. (Dvojezično.)
Pravila bolniške blagajne samostojnih obrtnikov. Tiskal Drag. Hribar v Lj. 1906. 16".
Pravilnik. .Društva slovenskih katehetov". Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. I9(KS. 4«. 4 str.
Proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1907. Založil mestni magistrat. Natisnil Drag. Hribar v Lj. 1906. 4". 134 strani.
Red. Vozni — za leto 1906. Hamburg-Amerika Linie. Tisek Narodne tiskarne v Lj. 1906. 4",
Vozni red veljaven od 1. junija 1906. Založil Iv. Bonač v Lj. Vlll. izdaja. Tisk .Narodne tiskarne" v Ljubljani. 1906. 16". Cena 30 v.
Seznamek tvarin za ljudska predavanja. Sestavili dr. Krek, dr. Lampein dr. Uše ničnik. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906 4". 4 strani.
Spored cerkvenih slavnosti povodom praznovanja 200 letnice posvečenja stolnice sv. Nikolaja v Lj. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1906. 8". 4 str. (Dvojezično.)
Statut Frana Josipa mestnega dekliškega liceja v Lj. Natisnil Drag. Hribar v Lj. 1906. 2». 8 str.
Triglav, akad. tehn. druJlvo, njegov razvoj in zgodovina tekom 30 Ict. Sestavili Jakob Kelemina, Šandor Hrašovec, Srečko Serajnik. Natisnila tiskarna A. Klein & Komp. v Lj. 190H. 8". 104 str.
(Računski zaključki posojilnic in hranilnic, zadrug, društev itd. za poslovno leto 1905 so se tiskali v raznih tiskarnah, največ v „Zadružni* v Lj. in v .Zvezni' v Celju.)
Zapisnik. Ročni - z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem, južnem Štajerskem in Primorskem in z osebnim štatutom kranjskega ljudskošolskega uči-teljstva za leto 1906 -07. XIII. letnik. Sestavil L. Jelene, učitelj v Lj. V založbi .Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev'. Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 1906. 8".
Dodatek.
V IV. oddelku: Pravoznanstvo, str. 189 pred .Zakonik* dodaj:
Zakonik. Državni — o ljudskih šolah z najvažnejšimi izvršit-venimi predpisi vštevši dokončni šolski in učni red za obče ljudske šole in za meščanske šole. S primerjalnimi opom-njami za praktično šolsko službo in s stvarnim kazalom. Izdano po naročilu c. kr, ministrstva za bogočastje in nauk. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. (Natisnil Karel Gorišek na Dunaju.) 1906. 8". 168 str. Cena 80 v.
Popravki in dostavki
k „Doneskom k slovenski literarni in kulturni zgodovini".
Nameravani časopis „Slavinja" iz I. 1824.
V tem in pa v sestavku „Dr. Jakob Zupan v preiskavah" uporabljene uradne akte sctn dobil delonia iz arliiva notranjega ministrstva na Dunaju, deloma iz arliiva kranjske deželne vlade v Ljubljani.
O Andrioliju morem sporočiti po svojih arliivnili izpiskih še naslednje podrobnosti: Ko je bil dne 10. nov. 1819 imenovan skriptor ljubljanske iicejske knjižnice l'"ranc Debelak za učitelja na gimnazijo v Kopru, se je za izpraznjeno skriptorsko mesto (plača letnili 400 gl.) poležalo 13 pro.sivcev. Bili so to koperski gimn. učitelj Bon, filozof jMartinak, neki Hladnik, Babič, Lavrin, Hušek, Preveč, Mrhar, Suhadobnik, Vesel, Ma-tetič in predčasno vpokojena duhovnika Mauser in Ksaver pl. Andrioli. Po večini so bili nedovršeni bogoslovci in pa diur-nisti, ki niso bili končali vseh šol. Bibliotekar Kalister je predlagal temo: Ban, Martinak, Hladnik; duhovski in Studijski referent pri guberniju pa: Andrioli, Mauser, Martinak, čeS da sta prva dva kot duhovnika najbolj sposobna. Dalje pravi: .Habe die Schwäche der Brust und starke Anstrengungen diese beiden jungen Priester zu zeitlichen Defizienten gemacht, imd es sey kaum zu hoffen, dass einer aus beiden die hinreichende physische Starke für die schweren Lasten der Seelsorge jemals wieder erlangen werde; dagegen würe die Skriptorstelle für einen oder den andern dieser beiden Priester ein leichteres Amt." Ostali gubernij pa je bil drugega mnenja ter je predložil temo: Martinak, Andrioli, JV\auser. O Andrioliju je bila dvorna štud. komisija naslednjega mnenja: »Den Weltpriester v. Andrioli kann nicht wohl die Wahl treffen, da derselbe nicht einmal in der Konsistorialkanzlei, wo er zuletzt dem Konsi-storialkanzler adjungiret war, beibehalten werden konnte, sondern pensioniret werden nuisste. Fin Bibliothek-Skriptor hat ausser Schreibarbeiten auch andere, einen gesunden Körper fordernde Arbeiten, als: Bücher hin und her tragen, auf die
Leiter Steigen, u. d. gl. über sich, wozu v. Andrioli nicht geeignet, ist.* (Akti V arliivu naučnega ministrstva na Dutiaju.)
Za skriplorja je bil nato imenovan Martinak.
O Ciglerju imam pripomniti, da je bil leta 1830 med mnogoštevilnimi, kompetenti za mesto bibliotekarja, ki ga je dobil naposled Cop. O Čopu kot prosivcu ia to bibliotekarsko mesto na drugem kraju!
Schulz pl. Strasznicki in Čop.
Str. 7 vrsta 15 odzgoraj namesto ihm beri: ihr. — Str. H vrsta 20 odzgoraj namesto 1828 beri: 1829
Cilede Čopovega portreta imam še pripomniti, kar piše o tej stvari Fr. Leveč v Zvonu 1879, str. 134: .Podob njegovih imamo vet, najbolj znana je Langusova v licejalni knjižnici ljubljanski in ona, ki jo je prekrasno naslikala Amalija Oblakova, hči znanega advokata dunajskega in pozneje žena nemškega pesnika in prijatelja Čopovega, Hermanna pl. Herr-mannsthala. Ta slika najberž narejena okoli I. 1828 kaže nam Čopa v poljskem kožuhu, kakoršnega je nosil, ko se je z Le-vova vernil v Ljubljano. Slika je bila najprej svojina Čopovega prijatelja Sulca Straznickega, pozneje vseučiliščnega profesorja matematike na Dunaji. Letošnjo zimo je to izverstno sliko kranjskemu muzeju od Šulcove rodbine pridobil g. Dežman, ki je drage volje dovolil „Zvonu", da jo prerisa in priobči."
V seznamku pridobitev kranjskega muzeja je res zabeležen ta Schulzov dar v I 1879. Reprodukcija te slike pa se nahaja v Zvonu 1879 na str. 97. Leveč govori o .večih podobah* Čopovih. .V\eni sta znani .samo dve (z dvema kopijama Lan-gusove).
Po muzejskem cenzurnem eksemplarju od Korytka 1 1839 izdani litografiji Vodnika in Čopa sta v resnici izšli, a sta danes zelo redki. Celo v kranjskem deželnem muzeju sem ju zastonj iskal. Končno sem našel pri Lujizi Oblakovi na Dunaju eno izmed obeh •— namreč Vodnikovo s posnetkom pesnikovega podpisa in štirimi njegovimi kiticami v gajici. Na prvem mestu je: ,Ne hčere, ne sina . . na drugem: .Drava čigava je...", na tretjem: .Dobrovčan, Kotoran . ..", na četrtem: .Od perviga tukaj..." Vodnikovo podobo in najbrž tudi Čopovo (katere pa nisem mogel zaslediti nikjer) je na kamen narisal L. Blau.
Baraga med jožefinci in janzenisti.
Str. 10 vrsta 28 odzgoraj namesto: .dem Sektengeist" beri .den Sektengcist*. — Str. 11 vrsta 6 odzgoraj namesto nachzugehen beri nachzugeben.
O slovenski jožefinski in janzenistični duhovščini v prcd-marcu je pisal najobširncje J. Bcnkovič v svojem spisu: .Blaž Potočnik in njegova doba" (Slovcnec. XX. 1892, febr. in si.); tu jc napisal marsikatero resnično sodbo, češ: „Resnice se nikomur ni treba bati, a prav se niora umeti in tolmačili.• Vendar so njegove konture, s katerimi je risal sliko takratne slovenske duhovščine, šc precej boječe in nedoločne. Mrki janzenizem se je bil moral razprostreti po Kranjskem že v prvih desetletjih XIX. stoletja. V arhivu ribniškega gradu sem nalel n. pr. pismo št.-ruperškega župnika Pr. Wutscherja (Bučarja), ki ga je pisal dne 13. marca 1815 svojemu prijatelju, ribniškemu graščaku Josipu Rudežu. V tem pismu pravi:
.Ich müsste Herkuleskräfte haben, um das zu leisten, was zu leisten nothwendig ware. So wenig kann ich unterstützende Aushilfe von meinen Kaplänen haben. Durch trotzige, grobe Verscheuchung der Leute verstehet sich die neuere Rigo-risten Sekte die schwere Bürde der Seelsorge ganz zu erleichtern, und sie auf die Schultern des sanftem Menschenkenners, und Freundes zu werfen. Ob das recht sey, wollen die höhern Vorsteher nicht überlegen und scheinen zu wünschen, dass die neueren Seelsorger — wo sie hinkommen, statt die verwirrten Schafe evangelisch liebvoll zu behandeln, nur Feuer und Schwert unter ihre Herden bringen sollen. Aber dies ist nicht der üeist dessen, sagt der selbst, der uns als Oottmensch die Religion vom Himmel gebracht. Wohl muss man sich dem Sittenverderbnis widersetzen, aber widersetzen mit Klugheit, und Sanftmuth, die unserm Vormuster eigen war. —- Behalten Sie, Freund, diese .Mittheilung für sich."
Zanimivo je v tem oziru tudi pismo, ki ga je pisal Schulz pl. Strasznitzki dne 4. marca 1828 prijatelju Socherju:
.Rembold ist, wie er mir vor kurzem schrieb, also doch um die hiesige Bibliothekarstelle eingekommen '), ich hoffe aber zu Gott, dass er sie nicht erhalten wird, denn abgesehen die ökonomischen Verhältnisse würde ich alles fürchten, wenn er unter un.sere Geistlichkeit und unter den Despotismus des Gu-berniums kommt."
Pri guberniju so vladali, kakor smo videli, spočetka bolj jožefinci (Mayr), potem janzenisti (Pavšek, Stelzich); na liceju pa je imel glavno besedo janzenist Ravnikar. Primeri, kaj piše Mazek Čopu v Lvov dne 23. dec. 1824: »Die philosophische Direktion ist ihm (kompetentu Rebiču) sehr geneigt, ohne wei') Profesor fiUiiofijc na d\inajskeiii vseufiHičii Keinbold je bil s 700 gt, pLife vpokojcti. ker se Iii uzlral na predpisano knjig» in je predaval inudru-siovjc priMito in svolxidnmiselno. Bil jc žrtev dunajske duhovSčine. Njegovo iiinirovljenje spada torej 2c v dvajseta leta, nc pa v leto 183.5, kakor plic Wiirihach v s\ojeni biografskem slovniku.
teres auch die Professoren, indem jetzt alle unter dem Hute des Herrn Raunicher stehen." Dne 22. maja 1825: ,!ch zweifle nicht, das5 der Rebitsch nicht bekommen sollte; Jenn was sich Raunicher vornimmt, das setzt er durch." Dne ll.avg. 1825: .Raunicher kann viel durchsetzen . . . und so viele Vorschlage er wahrend meiner Anwesenheit in Laibach gemacht hat, sind noch alle bestätigt worden."
Dr. Jakob Zupan v preiskavah.
Zupanova pesem na koncu sestavka, kakor vse Zupanove sploh, ni lahko razumljiva. Jaz sem jo navedel samo zato, da se iz nje razvidi, katere čase ljubljanske škofije meni referent Pietz, da si Zupan želi nazaj. V pesmi sami pa je iskati razlog, zakaj so Herbersteinovi časi Zupanu tako imponirali. Jasno je toliko, da ima v tej pesmi Zupan v mislih razmere med duhovščino, ki so se — po njegovem mnenju — z nastopom Herber-steinovim na bolje izpremenile. Ni pa jasno precej na prvi pogled, na katere specialne reforme Herbersteinove da Zupan meri. Glavna beseda, ki vsebuje (ali bolje skriva) ključ do razlage teh dveh štirivrstičnic, je ~ .plata". Gosp. skriptor Pintar misli tu na gorenjski dialektični izraz, ki v prenesenem pomenu znači tudi tonzuro, kar bi v drznem načinu Zupanovih tropov in figur pomenilo — .meništvo". Za tako razlago govori tudi ta okoliščina, da je bil Zupan res velik prijatelj protisamostanske politike Jožefa II. V znanem voščilu za god prof. Pokljukarja imenuje samostane — .mam ljuda papertje = der Volkstau-schungen Hallen.
Zoper to razlago pesmi pa meni govori ta okoliščina, da Marija Terezija, — .mat'* — ki se tu pač ne imenuje brez namena. Se ni bila nič ukrenila zoper samostane. Ravnotako ni tudi Herberstein v prvih letih svojega vladikovanja pod vlado Marije Terezije nikdar nastopal zoper samostane. — Po mojem mnenju je Zupan v teh dveh kiticah mislil na reformacijo duhovniških nravov, ki jo je Herberstein kmalu nato, ko je bil od M. Terezije poslan na škofovski sedež, započel v ljubljanski škofiji. Prim, njegovo .Epistola Pastoralis ad totum clerum tam saecularem quam regulärem", 1773, kjer med drugim govori duhovnikom takole: .Frugaliter ser\'etur in mensa, prout viros ecclesiasticos decet, fugite commessationes, & profana convivia, & super omnia sobrietas servetur in potu; nihil enim tam dedecet servos Dei, quam turpissimum ebrietatis Vitium: rixae, lites, jurgia, aliaque abominanda peccata nec nominentur in vobis*.,. .Audivimus saepe, & utinam nostris etiam occulis non vidissemus, sacerdotes esse adeo sui status oblitos, qui praeter Missae cele-brationem, & recitationem divinarum horarum (quae duo qua devotione, quo cordis affectu peragantur, Deus novit) nihil aliud
agutU, quod Ecclcsiaslicum viruiri deccat, scd rebus saecularibus, nonnunquam eliam vilibus & objedis totos ?ese occupant, cum ntaximo ordinis Sacerdotalis dedecore." Kar škof tu graja in pri svojiii duhovnikih odpraviti izkuša, je gonja za posvetnimi stvarmi res saeculares. In Zupanova pesmica bi nam bila priča, da Herbersteinova prizadevanja niso bila zastonj. Pravi namreč Zupan, da je „nehala plata plača plesati t. j. imeti glavno besedo, riniti se v ospredje, igrati v duhovnikovem življenju glavno ulogo.
Zupan je živel potem tiho in v svojo usodo vdano v Celovcu do svoje smrti 1852. V javnosti se ni več oglasil, l-eta 1841 ga je obiskal Sreznevskij. O tem svojem posetu pri Zupanu piše ruski slavist Stanku Vrazu: ,Byl u Zupana. Žirnoj, učenoj, we.seloj čelowjek, slawjanin wseju dušoju, i čto mnje vsego boljeje ponrawitoÄ wowse nepričasten černomu glazu, i ob Jarnikje, i o Siomšekje, i o Prešerinje, i o Gaje, i o wsjecli on goworit toljko dobroje, ja zastal jego w postelje, chotj bylo uže 10 čas: powidimomu on ljubit ponježitsja. Obedatj budem kažetsja wmestje s nim, i potom pojdu w Mošburg k Jarniku. Supan i rad by idti so mnoju, no ne smjejet: on prowodit menja toljko do gorodskoj zastawy.' (Neizdano pismo v zagrebški vseučiliščni knjižnici.)
Dr. Ivan Prijatelj.
Popravki
k „Tretjlnski ariiltektoniki v PreSernu":
Str. 38 vrst»	•2 od	
. 38 .	11 od	sp
. 40 ,	3 od	
. 43 .	17 .	
. 50 .	13 .	«
. 60 .	21 od	sp.
. 71 .	19 .	•
. 75 .	22 od	
. 76 .	9 .	•
> (dvopičje) (itaj: (podpičje) (ki veže....) . I ki y> veic...) Msnovi	. zaosnovi
Poglejte to! . Poglej si to! da je bilo pselu . da jc bilo to psctii od nar6da . od naröda Ljulta logika! . (Ljuba logika! Op. ur.) o dosedanji)! gazelah (Itaj: v dosedanjih
gazelah
üadnji &e izmed fitaj: zadnji $e izmev
Avg. Žigoft.