Maturanti veerif Strel v glavo sredi im slabo spali restavracije - Stran 2 Stran 15 Št. 56/ Leto 62 / Celje, 17. julij 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT □ Ü □ C^CHKWIK AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE Odgovorna urechUcaNT. Ta^na Cvim 9770353734020 Maturanti včeraj slabo spali Računalniški sistem zdržal naval maturantov, njihovih staršev in prijateljev, ki so v ponedeljek ob 5. uri preverjali, kako je šlo - Zdaj še vpis Dijaki slovenskih gimnazij so včeraj prejeli rezultate splošne mature. Po podatkih Državnega izpitnega centra (RIC) se je spomladanskega roka splošne mature letos na 88 šolah udeležilo 9.773 kandidatov. Od vseh dijakov, ki so maturo opravljali prvič, je bilo uspešnih 92,65 odstotka, kar je nekaj manj kot lani, ko jih je bilo uspešnih 93,81 odstotka. Splošni uspeh gimnazijcev, ki so prvič opravljali splošno maturo, je v povprečju 19,64 točke. Povprečna ocena pri slovenščini je 3,25, pri matemaüki 3,34. pri angleščini 3,61 in pri nemščini 3,63. Nekaj ui pred podelitvijo maturitetnih spričeval na matičnih šolah so imeli dijaki tudi letos možnost vpogleda v ocene preko spletnih strani RlC-a, kamor so vstopili z enotno matično številko in osebnim geslom. Zlatih maturantov, ki so na maturi dosegli več kot 30 točk, je bilo letos v Sloveniji 427, na Celjskem pa 43. Kandidati, ki mature niso opravili v spomladanskem roku, se lahko na jesenskega prijavijo do 28. julija, jesenski rok pa se bo začel 27. av^sta. Tiste, ki so bili uspešni, a so izbrali študijske programe z omejitvijo vpisa, čaka zdaj še nekaj dni negotovosti. Vsi pa bodo najkasneje do 25. julija izvedeli, ali so zbrali dovolj točk. 1. Gimnazija v Celju je letos zabeležila največ zlatih maturantov, in sicer kar 26. Vse točke je na maturi dosegel Urban Jezemik, zlati pa so bili še: Klara Bojanovič, Janez Bregar, Natalija Ferlež, Eva Fricelj, Veronika Grab-ner, Sebastijan Horjak, Tomaž Hribernik, Urška Hrib-šek, Anja Ivakič, Helena Jagodic, Vesna Jamnišek, Taja Kitak, Klemen Klemenčič, Karmen Knap, Lovro Kramer. Maša Lampret, Tjaša Lam-pret, Maja Marovt, Neža Prežel), Tina Primožič, Mama Simonič, Jure Simonin. in.i Šibli, Žiga Škorjanc ir Span. Maturo je skupaj ODM v Ijalo 240 maturantov, njihova uspešnost pa je bila 99-odstotna. Na Gimnaziji Celje-Cen-ter je splošno maturo opravljalo 184 dijakov, od tega jih 11 ni bilo uspešnih. Zlatih maturantov je bilo deset, in si- Mateja Jurak, Srednješolski center Rogaška Slatina: »Na maturi sem dosegla 34 točk in sem zelo zadovoljna. Mojega uspeha so bili veseh tudi sošolci in učitelji. Učno snov sem pred maturo le ponovila, učila pa se nisem, saj tik pred maturo ne moreš več veliko narediti. Zdaj imam v načrtu študij dentine medicine in upam, da mi bo uspelo.« cer Nataša Verk, Klemen Aj-dič, Ana Planine, Klemen Grobin, Nika Sajko, Katja Tepeš, Jasna Klaužar, Ana Apat, Matic Žirovec in Iris Kole-ša, ki je dosegla vse točke. Na Splošni in strokovni gimnazija Lava je bilo pri maturi letos uspešnih 96,2 odstotka maturantov. Zlati maturant pa je dijak tehniške gimnazije Pavel Mlaker. V Srednješolskem centru Rogaška Slatina imajo dva zlata maturanta. To sta Mateja Jurak, ki je osvojila vse možne točke, in Lenart Plav-čak, ki je osvojil 31 točk. Splošna in strokovna gim-naziia Velenje je imela 2 zlata maturanta, na ekonomski REiai so gimnaziji Srednje ekonomske šole Celje je maturiralo 85 odstotkov dijakov, zlatih maturantov nimajo. V Gimnaziji Slovenske Konjice je letos maturirala prva generacija dijakov. Od 48 dijakov, ki so pristopih k maturi, jo je uspešno opravilo 46 (96 odstotkov), 2 imata popravne izpite. Z dosežki izstopata dve dijakinji, ki diral pa bom matematiko ah fiziko, Mishm, da mi bo moj uspeh pomagal pri vpisu na fakulteto in mogoče tudi pri vpisu v študentski dom,« Urban Jezernik, I. Gimnazija v Celju: »Z uspehom na maturi sem zelo zadovoljen in sem ponosen nase, saj sem dosegel 34 točk. Tega res nisem pričakoval, nisem bil prepričan, ah sploh bom med zlatimi maturanti. Za maturo se nisem učil skoraj nič druge^, razen slovenščine. Mishm, da je ta predmet prava loterija in rezultat vedno zelo subjektiven. Za izbirna predmeta sem si izbral kemijo in fiziko, štu- Pavel Mlaker, Splošna in strokovna gimnazija Lava: »Matura se mi je zdela srednje težka. Fizika in matematika sta mi šli najbolje, slovenščina pa je bila kar zahtevna, predvsem esej. Za uspeh pri maturi se mi zdi najpomembnejše sprotno delo in da se predmetom posvetiš v času, ko si v šoli. Študiral bom gradbeništvo.« sta bili tudi sicer vsa štiri leta odlični. To sta Tamara Čan-der z 31 in Marjeta Špile z 32 doseženimi točkami. »Zelo smo zadovoljni, saj so naši maturanti dosegli visoka povprečja pri nosilnih predmetih. Povprečna ocena pri slovenskem jeziku je 3,96, pri angleškem 3,37 na nižjem in 4,57 na višjem nivoju, pri nemščini 3 na nižjem M in 4,67 na višjem nivoju ter pri matematiki 3,64 na nižjem in 4,50 na višjem nivoju. Poleg znanja so naši maturanti dobili tudi veliko napotkov za življenje,« je zadovoljen ravnatelj mag. Franc Šelih, za katerega je to prva in hkrati zadnja generacija maturantov, saj se bo jeseni upokojil. BJ, KŠ, TVE, MBP maturitetni uspeh bom v jetno sprejeta.« Maša Lampret, I. Gimnazija v Celju: »Dosegla sem 33 točk in sem presenečena ter vesela, saj nisem pričakovala tako dobrega rezultata. Matura se mi je zdela zelo težka, še posebej angleščina. Najdlje sem se učila psihologijo, saj se je pri tem predmetu treba veliko stvari učiti na pamet, ni tako kot pri matematiki, kjer le rešuješ naloge. Zdaj se želim vpisari na "Fakulteto za družbene vede, na tržno komunikologijo in odnose z javnostmi. Glede na Klara Bojanovič, I. Gimnazija v Celju: »Na maturi sem dosegla 30 točk in sem zelo zadovoljna. Tako dober uspeh je bil zame prijetno presenečenje, saj se nisem ve-hko pripravljala in sem zato pričakovala slabši rezuhat. Pred začetkom mature se nisem veliko učOa, saj smo se na maturo pripravljah že vse leto. Zdaj, ko je srednja šola za mano, bom študirala mikrobiologijo v Ljubljani.« Uspeh debateqev Na nedavno .končanem 19. svetovnem srednje&)l-skem debatnem prvenstvu v Južni Äoreji /e sodelovalo 35 držav z-vsega sveto. Slovenci smcf dosegi izjemen uspeh, saj smo se po osmih debätnih krogih s šestimi zmagami uvrstili na 8. mesta, kar je najvišja uvrstitev v zgodovini tega pr-venstva-za ekipo, ki sodiy kategorijo An^eščina tot tuji jezik. V ekipi, kije Slo-vemjo predstavljala na tem na)zahtevnejšem sredme-folskem prvenstvu na svetu, je bila tudi Blažka Hun-ski IZ Gimnazije C^e-Cai-ter. AB Šepetavc na čelu gimnazije Mag. Anton Šepetavc bo z jutrišnjem dnem tudi uradno prevzel v svoje roke vajeti I. Gimnazije v Celju. Tako so se dogovorili v začetku julija, potem ko so se člani Sveta šole I. Gimnazije v Celju po oceni uspešnosti iztekajočega se šolskega leta posvetili osrednji točki dnevnega reda -razrešitvi dosedanjega ravnatelja in imenovanju novega. Kot smo že poročali, je 11-članski svet šole konec maja z osmimi glasovi za novega ravnatelja predlagal m^. Šepetavca. Pozitivno mnenje k Šepetavčevi kandidaturi je 22. junija podal tudi minister za šolstvo in šport dr, Milan Zver, svet šole pa je v začetku julija zaključil postopek, ki je trajal več kot dva meseca IS, foto: CORDANA POSSNIG Türk med Laščani Na povabilo 00 SD Laško, a tudi na lastno željo, sta v času Piva in cvetja Laško obiskala predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor in predsedniški kandidat Danilo Türk. To je bil prvi Tiirkov obisk na Celjskem, odkar je junija napovedal svojo kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah, ki jo namerava vložiti s podporo državljanov. Podporo so mu med drugim izrazili tudi stranki SD m DeSUS ter društvo Zares. Danilo Türk je bil prvi slovenski veleposlanik pri Združenih narodih (1992-2000) in kasneje pomoCnßc generalnega sekretarja OZN-a za poUtične zadeve (2000-2005), BA, foto: GK „DOGODKI Vročina lahko ubija Ostanite na hladnem in uživajte večje Itoličine tekočine -Izogibajte se fizičnim naporom - Ne pozabite na zaščito pred soncem Vročina sodi k poletju, a ko se temperature začnejo dvigati čez 30,35 in celo več stopinj Celzija, kot nam napovedujejo za ta teden, moramo temu prilagoditi svoje življenje. Sicer nam ne bo samo vroče, ampak bomo tvegali številne zdravstvene težave. «Navodila za ravnanje pri visokih temperaturah moramo dosledno upoštevati, sicer lahko pride do poslabšanje zdravja, v najhujših primerih celo do smrti,« poudarja specialist interne medicine Rafael Skale, dr. med., ki dela na oddelku intenzivne interne medicine v celjski bolnišnici. »Še posebej moramo paziti na količino tekočine v telesu,« opozarja, »tudi sonce je izredno močno, zato poleg mehanske zaščite z oblačili, s klobuki in z očali zaščitimo kožo tudi s kemičnimi zaščitnimi sredstvi. Uporabimo visoke zaščitne faktorje, saj se bomo le tako zavarovali pred opeklinami. Še posebej bodite pozorni vsi, ki imate različna kožna znamenja, saj se lahko pod vplivom sončnih žarkov hitro sprevržejo v rakavo obolenje.« Najbolj ogroženi če se bodo napovedi vre-menoslovcev uresničile in se bodo sredi tedna temperature približale 40 stopinjam Celzija in če se bo vroče vreme potegnilo še v prihodnji teden, se bomo morali temu prilagoditi vsi. Visoke temperature predstavljaj o nevarnost za naše zdravje, saj mora organizem delati čez vse meje, da vzdržuje normalno telesno temperatiuo. Zato ni čudno, da se pojavljajo utrujenost, nemir in razdražlji-vost že pri sicer zdravih ljudeh. Inštitut za varovanje zdravja, ki je pripravil napotke za ravnanje prebivalstva pri visokih temperaturah, še posebej opozarja na previdnost pri tistih skupinah prebivalcev, ki jih izredne vremenske razmere pogosteje prizadenejo. Zlasti so ogroženi starejši ljudje v mestih, otroci do 4. leta, srčni in drugi kronični bolniki, ljudje s prekomerno težo, ljudje z duševnimi motnjami in tisti, ki delajo na prostem, Telo kliče po «odi Zagotavljanje zadostne količine tekočine v telesu je osnova. Ob visokih temperaturah moramo uživati veliko tekočine, tudi če nismo žejni. Ko začutimo žejo, je to že prvi znak dehidracije. Starejše ljudi, otroke in bolnike je treba stalno opominjati na pogosto pitje. NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. Ne človeka in ne živali. Strokovnjaki priporočajo, da spijemo vsaj dva litra tekočine, po možnosti vode, v vsakem primeru pa brezalkoholne pijače. Izogibati se moramo tudi pijačam, ki vsebujejo veliko sladkorja ali kofein (kava, kola in razni energetski napitki), saj sladkor, alkohol in kofein pospešuje izločanje vode iz organizma. Ce vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diu- retiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu! Paziti je treba tudi na temperaturo tekočine, ki jo uživamo. Premrzle pijače lahko povzročijo želodčne krče. Ohlajanje Če je le mogoče, preživi-mo čim več časa v zaprtih, hlajenih prostorih, a tudi pri tem ne gre pretiravati. Če imate klimatsko napravo, naj bo temperatura v prostorih le za 5 do 7 stopinj nižja od zunanje temperature. To velja tudi za avtomobile. Če imate v avtomobilu notranjost ohlajeno na 18 stopinj, nato pa izstopite na temperaturo več kot 30 stopinj, je to šok za organizem. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico - tudi nekaj ui dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini. Sicer pa se doma lahko hladimo s hladno prho ali hladno kopeljo. Seveda pazimo tudi na primerna oblačila. Najmanj nam bo vroče v lahkih, ohlapnih oblačihh svetlejših barv. Ne pozabimo na zaščito pred soncem s sončnimi očaH, po-krivalom za glavo ter z zaščitno kremo s SPF 15 ah višjim zaščitnim faktorjem. Pametna »lenoba« v vseh sredozemskih deželah, kjer je poletna vročina nekaj običajnega, se v času najvišjih dnevnih temperatur ljudje umaknejo na hladno in počivajo. Zgledujmo se po njih! Tisto, kar moramo narediti, lahko naredi- VROČiNSKA STANJA Težava kožni izpuščaji vročinska utrujenost vročinska sinkopa vročinski krči vročinska izčrpanost Kajje in kako se kaže? Kako preprečite težave? Rdeč in srbeč izpuščaj na koži Oblačite se v lahka ohlapna nastane zaradi povečanega oblačila, ki omogočajo hitro Utrujenost zaradi povišane temperature telesa. Padec krvnega pritiska In oslabljena oskrba možganov s kisikom. Boleči mišični krči. Običajno Uživajte zadostne količine se pojavijo pri fizični aktivno- soli In mineralov, sti. Med fizično aktivnostjo v vro- Omejite fizično aktivnost, čem In vlažnem okolju se telo nosite lahka oblačila, ki še dodatno segreva. Značilni omogočajo hlajenje kože, so utrujenost, omotica In mo- upoštevajte vsa zgoraj nave-tnje zavesti. dena navodila. Življenje ogrožajoče stanje. Značilni so glavobol, slabost bruhanje, onemoglost, motnje zavesti. Vročinska stanja (VIR: InštHut za varovanje zdravja) mo zjutraj ali zvečer. Še bolj kot za delo to velja za športne aktivnosti. Če se jim ne moremo ali nočemo odreči, nam priporočajo, da spijemo vsako uro dva do štiri kozarce hladne brezalkoholne pijače. Med njimi naj bodo tudi tako imenovane izotonič-ne tekočine, ki nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljamo s potenjem. Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in malih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom. Del teh snovi lahko nadomestimo tudi 2 ustrezno prehrano. Kalij, na primer, ki ga s potenjem izgubimo zelo veliko, lahko nadomestimo z uživanjem sezama, krompirja, cvetače, špinače, grozdja, pomaranč, grenivk, ananasa, zelenega čaja, breskev in marelic. V vročini moramo biti še bolj pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. Ker se hitreje pokvari, obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Še zlasti moramo biti pozorni na mesne izdelke ter izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Telo samo nam tudi pove, da mu bolj prija lahka prehrana kot preveč mastna in začinjena. Prisluhnimo mu. Saj bo šlo! Vročinski val nas je šele dobro zajel. Dlje bo trajal, težje bo, še zlasti, če bo ob visokih temperaturah tudi višja vlažnost v zraku. Če ne moremo pobegniti v hribe niti ob morje, se moramo pač prilagoditi. To pomeni, da moramo zelo resno upoštevati nasvete strokovnjakov, pa naj gre za nujno uživanje tekočine, ohlajanje, primerna oblačila ali zaščito pred soncem. Dokler so jutra Še hladna, s prezračevanjem v zgodnjih urah še lahko nekoliko ohladimo stanovanja in hiše, ki jih čez dan skrbno zapiramo in zaščitimo tudi s senčih. Ko se bodo segrele tudi noči, tudi to ne bo pomagalo. Potem lahko samo še čakamo, da bo najhujše mimo. Ta čas pa poskrbimo zase in še posebej za otroke, starejše in bolnike. Če imamo hišne ljubljenčke, ludi zanje poskrbimo tako kot za ljudi. Zagotovimo jim hladen prostor in dovolj vode. Če pa bo vročina trajala le predolgo in bo tudi vode začelo primanjkovati -prednost imajo potrebe ljudi in živali. Šele potem so na vrsti rožice in trava pred hišo. Na poljih in v sadovnjakih pa {če nimamo urejenega namakanja} tako ne moremo kaj prida narediti. Nekoliko zaležejo različne ko-prene, s katerimi prekrivamo in senčimo pridelke, pa zastiranje tal, a povsem preprečiti ne moremo ne vročinskih ožigov ne posledic suše. Lahko pa preprečimo najhujše posledice za našezdrav- MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIČ »Made inif Nazarje v podjetju BSH Hišni aparati bodo prihodnje leto v novi hali izdelovali po dva vrhunska kavna aparata na minuto - Napovedujejo 200 novih delovnih mest v četrtek je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ob navzočnosti glavnega direktorja Bosch and Simens Home Appliances Group (BSH) Kurta Ludwiga Gut-berleta ter drugih nemških in slovenskih gospodarstvenikov položil temeljni kamen za gradnjo novega industrijskega objekta v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah. Naložba za gradnjo nove hale, v kateri bodo izdelovali kavne avtomate, bo znašala šest milijonov evrov, k čemur je država iz razpisa za spodbujanje tujih investicij dodala peüno oziroma 1,2 milijona evrov. Nazarsko podjetje, v katerem je 627 zaposlenih, je lansko leto zakljuCüo s 144 milijoni evrov prometa ter dobrimi 14 milijoni evrov dobička. V novi tovarni, kjer bo našlo delo 200 ljudi, nameravajo izdelati po dva vrhunska kavna aparata na minuto, pri čemer bo letni obseg proizvodnje približno milijon tovrstnih izdelkov, kar pomeni več tovornjakov dnevno. Prve izdelke, ki jih bo sestavljalo 120 kosov in so plod slovenskega in nemškega znanja, nameravajo na trg lansirati februarja prihodnje leto- Projekt omogoča dolgoročno in stabilno naložbo, varnost zaposlenih ter tudi sodelovanje različnih dobaviteljev. Hala, ki jo bodo gradili v Nazarjah, bo imela 3.200 kvadratnih metrov, pri čemer bodo pri gradnji upo- števali vse zakonske in interne predpise. Na dveh Unijah bodo izdelovali tehnološko izjemno zahtevne proizvode, ki so tudi kakovostno na visoki ravni. Kot je poudaril direktor divizije mahh gospodinjskih aparatov v BSH-ju Peter Goetz, se večina aparatov iz Nazarij že zdaj prodaja po celem svetu, z novimi izdelki pa bodo še povečali prodajo pod oznako »made in Slovenija«. Nazarčani med najboljšimi Skupina BSH ima po celem svetu 45 podružnic, nazarski Tuš spet (pre)prodaja svoje deleže Družba Voljatel, ki se je v skladu z novim lastnikom Mirkom Tušem preimenovala v podjetje "Riš telekom, je prodala 50-odstotni delež v podjetju Tok telekomunikacije, ki je bilo že pred nakupom povezano s podjetjem Voljatel. Kot je znano, sta lani le Telekom ter Tok telekomunikacije pridobila wimax licenco, s katero naj bi s fiksno brezžično povezavo v roku treh let pokrila najmanj 60 odstotkov slovenskega prebivalstva. Kupec je ameriško podjetje, ki mu je očitno s pomočjo Tuša uspelo priti na slovenski trg. Koliko je Tušu plačalo za vstop, ostaja stvar pogodbenih partnerjev, Mirko Tuš je lani novembra iz svojega žepa za Voljatel odštel med 20 do 25 milijonov evrov. Pred kratkim je del odkupljenega državnega deleža Merkurja prodal menedž-mentu tega podjetja, kot se namiguje [resnico bo pokazal čas), pa naj bi bil tudi odkup državnega deleža v 1st ter Pivovarni Laško za nek Hišni aparati, ki so v popolni lasti koncema od leta 1993, pa sodijo med najboljše, je povedal direktor BSH-ja Gut-berlet ter izrekel vrsto poklo-nov Sloveniji, ki kot članica EU-ja dela velike korake naprej. »V Nazarjah ne želimo le proizvodnje, temveč tudi razvoj, s čimer želimo prispevati dodamo vrednost tej regiji.« Sicer je nazarsko podjetje znano tudi po svoji ino-vaüvnosü, saj dobra tretjina vseh prijavljenih patentov v Sloveniji prihaja iz Nazarij. Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja, je na novinarski konferenci poudaril, da bo nova hala z novimi proizvodi pomenila skok v Številu izdelkov, kakovosti in številu zaposlenih; da pa obstoj nazarske tovarne lahko zagotovijo visoko tehnološki proizvodi z visoko dodano vrednostjo. Vse to je prispevalo k temu, da bo država sofinancirala gradnjo v Nazarjah, saj po zatrjevanju ministra Viz-jaka podpira podjetja, ki so inovativna, nudijo kakovostna delovna mesta ter omogočajo razvoj. »Zavedamo se, da so tudi investicije tujih investitorjev pomembne za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Odpira se globalni trg, pridobivamo pa tudi nova znanja.« URŠKA SELIŠNTK Na slavju v Nazarjah je minister Andrej Vizjak pozval vodstva slovenskih podjetij, naj z višjim variabilnim delom plače stimulirajo pridne in zagnane delavce: »... da bi se visoka gospodarska rast poznala tudi na debelinah denarnic.« Potniki z avtobusi diskriminirani RP www.radiocelje.com število potnikov v javnem potniškem prometu iz leta v leto pada. Po oceni direktorja Izletnika Celje Darka Šafariča so v zadnjem letu izgubili od 4 do 5 odstotkov potnikov, in sicer predvsem na račun dijakov, ki se, kjer le imajo možnost, raje odločajo za vožnjo z vlakom. Ker Izletnik Celje ni osamljen primer, je Sekcija za javni potniški promet Gospodarske zbornice Slovenije podala pobudo za 50-odstotno znižanje cen avtobusnih vozovnic, razliko do polne cene pa naj bi pokrila država. Ta za subvencioniranje železniškega potniškega prometa že zdaj nameni skoraj 41 miUjonov evrov. Le tako bi se cene vozovnic lahko približale cenam vozovnic železniškega potniškega prometa. Z nižjimi cenami bi potnike uspeli privabiti nazaj, obenem pa bi z manjšo uporabo osebnih vozil zmanjšali negativne vplive na okolje. Kot še poudarjajo pobudniki, je z neenakimi cenami vozovnic najbolj diskriminiran potnik, ki se vozi z avtobusom, saj mora na isti relaciji plačati od 30 do 50 odstotkov višjo ceno kot potnik, ki potuje z vlakom. RP Turbulenca Vlagatelji i borzi so v preteklem tedm vnovič dokazali, da ne verjamejo čih delnic. Močna korekcija tečajev, ki se je začela v torek in nadaljevala v sredo, je opazno oklestila tečaje. Mnoge pomembnejše delnice so se ob nekoliko bolj agresivnih prodajah in previdnih nakupnih naročilih znašle kar nekaj krepkih odstotkov v rdečem, zaključek tedna pa je postregel s povsem drugačno sliko. Ontaka Ima Enotni tečaj P rometvtEUR %tpt. CICG Cinkarna Celje 176,15 66.30 2.92 CETG Celiš 108,10 5.10 -1,76 CHZG Comet Zreče 13,10 0,10 0.00 GRVG Gorenje 38,41 2.820,50 0,31 PILA Pivovarna Laiko 83,59 2.509,30 0,30 JTKS Juteks 130,19 50,20 -0,62 ETOG Etol 170,00 0,30 0.00 Močn o povpraševanje je potiskalo tečaje navzgor, s loven- ski borzni indeks pa je nadoknadil padec v višini dobrih 6 odstotkov. Najbolj aktivno se je trgovalo z delnicami Krke. V obdobju korekcije se je cena delnice spustila pod nivo 950 evrov, ob koncu tedna pa se je z delnico spet trgovalo okoli nivoja 1.000 evrov. Še močnejši nihaj so zabeležile ostale pomembnejše družbe iz najvišje kotacije. Za več kot 5 odstotkov so potonile delnice Mercatorja, Luke Koper in Gorenja, pri vseh pa je v nadaljevanju tedna povpraševaje kar občutno popravilo tržno ceno. Velika kupna moč je razveselila tudi lastnike Istrabenza, ki so v začetku tedna izgubili kar zajetno vsoto denarja. Psihološka meja 100 evrov, ki jo je delnica dosegla že v torek, je vzdržala, nakupnemu valu na celotnem trgu v drugi polovici tedna pa so se pridružili tudi kupci Istrabenza. Cena se je namreč dvignila preko nivoja 115 evrov, kljub temu pa je na tedenskem nivoju cena izgubila nekaj manj kot 3 odstotke. Najbolj vznemirljivo pa se je trgovalo z delnicami Petrola. Najnižji posli so bih sklenjeni pod nivojem 750 evrov, veliko zanimanje in močni nakupi pa so potisnili ceno delnice kar do vrednosti 840 evrov. indeks Sei2Q INDEKSI MED 9.7. in 13.7.2007 laš^tBlH 10.959,78 6.722.59 6.70 X«pr. . 0.99 -0,09 Torej smo na trgu v preteklem tednu le pričakali že tako dolgo napovedovano korekcijo, ki se je ob pogledu na zaključek tedna razpletla podobno kot vse v zadnjem obdobju, Padci so bili sladki in laatkotrajni, na trg pa se je pri nižjih cenah prelilo kar nekaj svežega denarja. O precenjenosti delnic ne razmišljajo niti v Merkurju. Skupina mene-džerjev, ki razpolaga z najboljšimi informacijami o poslovanju in vrednosti podjetja, je s poslom na Ljubljanski borzi, vrednim 57 milijonov evrov pridobila y last skoraj 15 odstotkov podjetja. Kljub temu, da je bi! posel sklenjen kar dobrih 20 odstotkov pod tržno ceno, menedžment očitno zaupa v nadaljnjo rast podjetja. Vendar se zastavlja vprašanje, kaj imajo od tega preostali delničarji. Lastniška struktura podjetja se vztrajno zapira, kar v kolikor ne obstajajo dogovori v ozadju, odvrača pozornost potencialnih strateških vlagateljev, na dru^ strani pa menedžerski odkup daje nekoHko večjo garancijo, da se bo podjetje še naprej razvijalo in raslo ter da bodo dividende, s katerimi bo menedžment poplačal vsaj del obveznosti iz posojila, ki ga je najel za nakup paketa, vse večje. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ; ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. V Sipu nič novega Včeraj so se na redni letni skupščini sestali delničarji šempetrsk^a Sipa, katerega najv^a lastnica je s slabimi 43 odstotki še vedno Slovenska odškodninska družba. Dobička, ki bi ga lahko razdelili, podjetje v letu 2006 podobno kot leto prej ni ustvarilo (pa tudi izgube ne). So pa v začetku leta izvedli dokapitaiizacijo družbe, pri čemer so osnovni kapital z menedžerskim odkupom povečali za polovico. RP Davek na onesnaževanje »Okoljska dajatev je plačilo državi in ne občini,« pravi direktor VO-KA-ja Marko Cvikl Na območjih, kjer lokalne skupnosti zaradi redke poselitve ne bodo gradile kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, je še vedno veliko nezadovoljstva, zato ker morajo prebivalci plačevati okoljsko takso zaradi obremenjevanja okolja, četudi so pridobili i^ave, da javnih vodovodov in kanalov pri njih ne bo. Prav zaradi te okoljske dajatve je bilo v zadnjem letu veliko nezadovoljstva in pritožb krajanov, ki so si ukrep ministrstva za okolje in prostor razlagali kot nekaJcšen davekna meglo. »Gre preprosto za dajatev, ki jo je ministrstvo predpisalo na osnovi izpogajanih stališč ob pogajanjih za vstop v Evropsko uni-jo. Ta dajatev ni plačilo storitve, ampak preprosto nekakšen davek zaracü obremenjevanja okolja,« pravi direktor celjskega javnega podjetja VO-KA Marko Cvikl. Že večkrat smo slišali za pritožbe, zlasti z območja okoli Šmartinskega jezera, kjer je pritožb na to dajatev največ. Jo res zaračunavate nezakonito? Ne gre le za pritožbe občanov Smartnega. Gre za območja, ki ne bodo nikoli ime- la kanalizacije, zato ker bi bilo povsem neekonomično napeljevati kanalizacijo na teh območjih redke poselitve. Toda tudi na teh območ- 5E jSKRI Postanite del mednarodnega koncema s 50-letno tradicijo! Smo eden največjih proizvajalcev umetnili baisov in tehničnih tlonin v Evropi. Visolo kakovost naših izdeikov izha|a iz tradicije in iasine inovativnosti ter pomeni našo trajno konkurenčno prednost. Naša proizvodnja je v veliki meri izvozno usmerjena, pri tem pa sodelujemo s številnimi poslovnimi partnerji iz kar 70 držav na vseh petih celinah. Zastavljene cilje izpolnjujemo v duhu partnerstva z zaposlenimi, prt tem pa nas vodijo vrednote kakovosti, odgovornosti, usWarjalnostl, znanja In sodelovanja. Za delo v enoti Vzdrževanje vabimo k sodelovanju: VZDRŽEVALCA m/ž Opis delovnega mesta: opravljaii boste enostavna in zahtevnejša vzdrževalna deia sodobne strojne in elektro opreme. Za lažje in bolj kakovostno delo boste delovali v skupinah z izkušenimi strokovnjaki in sodelovali z zunanjimi izvajalci. Kaj pričakujemo od vas? o končano poklicno šolo, smeri strojni mehanik, elektromeha- nik ali vzdrževalec industrijskih strojev in naprav, o poznavanje osnov hidravlike in pnevmatike, o ročne spretnosti, iznajdljivost in natančnost, o zaželen Je izpit za upravljanje viličana, izpit za upravljavca dvigal, A-testi varienja in vozniški izpit B-kategorije. Kaj lahko pričakujete od nas? o delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mese- o timsko delo v ustvarjalnem delovnem okolju, o možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja, o dodatnopokojninskozavarovanje. Se vam zdi, da je to pravo delo za vas? Vaše ponudbe zdokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 24.7.2007. Pošljite Jih na naslov Comet, d.d.. Splošno kadrovski sektor. Tovarniška 5, Zreče, s pripisom -VZDRŽEVALEC«. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 03/75-75-334 ali na elektronskem naslovu: sitvestra-zaiar@comet.si Veselimo se sodelovanja z vami! jih občani z izpusti obremenjujejo okolje. Problem je v tem, da predpisano okoljsko dajatev razumejo kot plačilo nekih storitev. A to seveda ni. Gre za dajatev, ki je vezana na obremenjevanje okolja in ki jo plačujejo tisti, ki okolje obremenjujejo, S tem poskuša država, ne lokalna skupnost, spodbuditi porabnike, da zgradijo svoje čistilne naprave in tako zmanjšajo obremenjevanje okolja. Toda prizadeti pravijo, da so pridobili izjave, da lokalna skupnost v teh krajih nikoli ne bo gradila kanalizacijskega omrežja, kar naj bi bilo dovolj, da dosežejo tudi oprostitev plačila te tak- Res so prebivalci teh krajev iskali in tudi pridobili mnenja ministrstva, v katerih je obrazložilo, za kaj pri tej dajatvi gre. Ko smo začeli zbirati in zaračunavati to okoljsko dajatev za državo po teh odročnih krajih, je bilo kar precej vroče krvi, a smo večinoma uspeli pojasniti, da ne gre za nekakšno muho lokalne skupnosti, ampak za generalno zahtevo države, ki poskuša doseči zahtevane evropske kriterije. A vendar številni občani pravijo, da jim »Cvikl neupravičeno zaračunava« ... Nekateri jemljejo zadeve osebno. Še enkrat poudarjam, da to takso zbiramo za državo in ne za lokalno skupnost - torej občino. Je pa res, da so se pojavila nesoglasja, ker so nekatere lokalne skupnosti z zaračunavanjem te dajatve čakale do zadnjega trenutka in so jo začele obračunavati šele konec leta. Občani Celja so jo plačevali celo leto po tromesečjih. Obremenitev, ki so jo za nazaj za celo leto plačali v ostalih občinah, je bila zanesljivo manj prijetna, skoncentrirana le na eno položnico ,., Je torej gradnja malih, individualnih čistilnih naprav edina pot, da se občani izognejo tej dajatvi? Da, edina pot je gradnja male čistilne naprave. V uredbi sicer piše, da je mogoče doseči tudi oprostilo plačila okoljske dajatve, vendar v navodilu ministrstva piše tudi, na kakšen način je to možno. Edina možnost je program izgradnje maiih čistilnih naprav, ki jih financirajo krajani sami. Zato je velika stvar, da smo se v Celju odločili za subvencioniranje takšnih gradenj. To je do občanov veliko prijaznejši način. Z enim občinskim programom pač ni mogoče doseči oprostitve plačila okoljske dajatve. To dokazuje, da še niti ena občina v Sloveniji te oprostitve nima. Potrjuje pa tudi pravilnost naše odločitve, da gradnjo matih čistilnih naprav subvencioniramo. In kakšne so te subvencije? Odvisne so od števila uporabnikov, ki se odločijo za gradnjo male čistilne naprave. Po mojih podatkih je pri subvencijah, ki so že bile podeljene, šlo za polovično subvencioniranje, kar je že kar lepa vsota. BRST Foto: GK j-^' Ktjpon poäiite na dopisnicc^ na naslov: ------ C jr-..i -rtsäemova 19, Celje ADAM AS* Za Lipo pripravljalna dela v družbi Ceste mostovi Celje, ki je bila izbrana za gradnjo nadvoza čez železniško progo v Štorah, trenutno izvajajo pripravljalna dela. Kotjepovi in še presenečenje! ^^ Vsak mesec bomo mectvedke fir^ieljaU v sanjskmn avtomoMu Mercedes SLK, veUkit . , . . klarjan Vengust, pripravljajo tehnološke projekte in opremo za izgradnjo nadvoza, prav tako izdelujejo končne rešitve preusmeritve prometa v času gradnje. Fizična dela na gradbišču nameravajo začeti v drugi polovici avgusta, pogodbeni rok za izgradnjo pa je deset / od uvedbe v delo, ki so jo opravili v četrtek. BJ Št. 56 - 17. julij 2007 - KRAJEV lovf ■'.m. Dileme državnega zbora Včeraj je velenjski poslanec SD-ja Bojan Kontič na že tradicionalni novinarski konferenci predstavil svoje delo v prvi polovici letošnjega leta. Kontič je med opozicijskimi poslanci, ki so zastavili največ vprašanj vladi in ministrom. »Sicer odgovori vlade prihajajo redno, vendar so površni in ne nakazujejo rešitev ali jih prestavljajo v prihodnost. Ponavadi smo poslanci s temi odgovori nezadovoljni,« je povedal in dodal, da kot opozicijski poslanec druge možnosti, kot da sprašuje, praktično nima. Kot primer je navedel t. i. »zakon o zofi«, ki so ga vložili v poslanski skupini in s katerim bi uredili delovanje zavodov, tudi v Žalcu, ki znotraj šol skrbijo za čiščenje, prehrano ... Ministrstvo je zakon gladko zavrnilo, potem pa v svojega, ki so ga sprejeli v četrtek, le zapisalo možnost, da občine ustanovijo centre s tovrstno dejavnostjo ... »To je način dela te vlade,« je omenil Kontič, sicer pa izpostavil svoje delo na področju zdravstva, kjer je zagovarjal prvo interpelacijo zoper ministra Andreja Bručana ter napovedal, da bodo 3. septembra zoper nje- Bojan Kontič ga vložili tudi drugo. Glede pokrajinske zakonodaje - splošno razpravo o tem paketu zakonov, v kateri so ocenili, da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, je državni zbor opravil v petek - je Kontič povedal, da se porajajo vedno nove dileme ter da je, kar se tiče števila, »duh že ušel iz steklenice.« US Kloaka na varnem v četrtek so z gradbišča prizidka k Osrednji knjižnici Celje varno odstranili ostanke najdene starorimske kloake. Šlo je za pravi gradbeni podvig, ki je bil potreben, da so ohranjene ostanke kloake dvignili in jih odstranili z gradbišča, po dogradnji prizidka pa jih bodo vrnili na prvotno mesto, kjer bodo večni spo- min pomembni najdbi. Da so lahko del kloake dvignili in odstranili, ne da bi pri tem prišlo do poškodb tega antičnega pomnika, so morali pod ostanke kloake vliti betonsko ploščo. Najdena kloaka je del starorimske kanalizacije in je bila izliv le-te v Savinjo. BS, foto; GREGOR KATIC Kmetje na prikazu pašnika pri kmetiji Adolfa Laznika v Šmiklavžu nad Taborom uspesno paso žalska izpostava Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je pripravila prikaza priprave pašnika za govedo, drobnico in konje. S tem so v zavodu pomagali kmetom, ki morajo med drugim izpolnjevati tudi načela kmetijskega okoliškega kmetovanja. Prikaza so pripravili na kmetiji Rafka Novaka v Zajesov-niku pri Vranskem in kmetiji Adolfa laznika v Šmiklavžu nad Taborom. Mag. Tatjana Pevec je pokazala pravilno za-kohčenje raznih vrst kolov, napeljavo pocinkane žice, uporabo izolatorjev in napenjalcev ter izdelavo prehodov Spregovorila je še o drugih podrobnostih, ki jih kmetje ne smejo spregledati, med drugim o pravilni višini trave in sestavi travne ruše, kar je zelo pomembno za uspešno pašo. Maja Klemen Cokan je predstavüa glavne spremembe v programu razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. Obeh prikazov se je udeležilo malo manj kot 200 kmetovalcev. TT ifinmf.radiocelje.coiti Pester oratorij v centru Don Bosko na Hudinji v Celju se je v petek končal oratorij - počitniški program, ki so ga tamkajšnji salezijand ob pomoči različnih animatorjev pripravili za mlade. Letošnji program so zastavili z reklom Preklopi sanje na dejanje, izpeljali pa so ga od 2. do 13. julija. Oratorija se je udeležilo približno 150 otrok od 4. do 14. leta, sodelovalo pa je tudi petdeset animatorjev prostovoljcev Ob koncu so pripravili zaključno prireditev, s katero so ves dan prikazovali, kaj vse so koristnega počeli in ustvarjali v dneh oratorija. Na prireditvi so peli, plesali, poslušali Radio Bober, uprizorili krajšo igro, obiskal pa jih je tudi čarodej. Oratorij je počitniški programu za mlade, ki ga vsako leto pripravijo v dvesto krajih po Sloveniji, vanj pa je vključenih več kot 18 tisoč mladih. Projekt od leta 2000 izvajajo tudi v Celju. Doslej je v njem sodelovalo več kot dvesto animatorjev programa, udeleženih je bilo več kot osemsto otrok in mladih iz Celja in okohce. BS infww.novitediiik.coiii V Rogaški Slatini še tretje icrožišče Minister za promet mag. Janez Božič in župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič sta prejšnji teden položila temeljni kamen za izgra^jo tretjega krožišča v Rogaški Slatini. Prvo krožišče so v občini dobili leta 2004, drugo so odprli včeraj, medtem ko naj bi novo, tretje krožišče končali do konca oktobra letos. Novo krožišče bo v središču Rogaške Slatine, v sklopu teh del pa bodo na tem odseku rekonstruirane in posodobljene tudi navezovalne ceste - Celjska cesta, Kidričeva ulica in Zdraviliški trg. Krožišče bo imelo premer 29 metrov, v sredini bo otok s fontano, ki bo predstavljala simbol voda, po katerih je znana Rogaška Slatina, Naložba je vredna dobrih 830 tisoč evrov, od tega bo občina zagotovila dobrih 300 tisoč evrov, ostalo pa ministrstvo za promet. ŠK Ceste pred intemetom |\|a čelu obmOČne izpostave Repnik Na razpisu za gradnjo omrežja elektronskih komunikacij v Preboldu je bil izbran edini prijavljeni izvajalec, to je Telekom Slovenije. Projekt izgradnje, ki naj bi bil po neka' terih napovedih končan v 18 mesecih od podpisa pogodbe, to je do konca prihodnjega leta, se v Preboldu še ni začel. In se v tem letu tudi ne bo. Začetek gradnje, vredne milijon evrov, je namreč odvisen od odločitve vlade, saj bodo omrežje za 1364 naročnikov gradili z državnimi in evropskimi sredstvi, ta pa se je gradnjo odločila preložiti na prihodnje leto. V Preboldu so nad takšno odločitvijo razočarani in menijo, da je poleg razvoja cest potrebno poskrbeti tudi za razvoj širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij in in-ternetnih storitev, saj marsikje v Preboldu nimajo niti ustreznega TV-signa!a. MJ Z zračnicami po drči Kot smo že poročali, so ob tekočem traku na otroškem smučišču na Celjski koči montirali drčo, ki omogoča driča-nje po toboganu z zračno blazino v dolžini 65 m. Drča v veselje večjih in manjših otrok obratuje vsak dan do 16. ure. vožnja na zračnici po rahlo adrenalinski drči pa vas bo stala evro za dva spusta. BS, foto: GREGOR KATIC www.novitednik.com Vendarle srednjeveški dan Potem ko je Turistično društvo Celje odpovedalo svojo tradicionalno prireditev Pod zvezdami Celjskih, so se v Zavodu Celeia odločili, da bodo kar sami pripravili prireditev, ki bo obujala tradicijo srednjeveškega življenja. Odločitev je vsekakor pogumna, saj je Turistično društvo prireditev razvijalo dolga leta. v njej na čim bolj avtentičen način obujalo prizore iz srednj ega veka in poskrbelo, da na prireditvi ni bilo ničesar, kar res ne bi sodilo v srednji vek. Letos so se zaradi pomanjkanja denarja odločili, da prireditve ne bo, namesto nje so ponudili nekaj srednjeveških de- V Zavodu Celeia pa so se odločih, da vendarle «spravijo pod streho« srednjeveški dan, četudi v nekoliko bolj skromni, poznavalci se bojijo, da tudi v okrnjeni obh-ki. Prireditev napovedujejo za soboto, 25. a\^sta, na Starem gradu. Ker nameravajo prireditev speljati z denarjem, ki ga je prav srednjeveškemu dnevu namenila mestna občina, že vnaprej opozarjajo, da s tem ohranjajo le ogrodje tradicionalne prireditve. Hkrati pozivajo vse posameznike, skupine in celjska podjetja, da pomagajo pri izvedbi prireditve. Načrt prireditve bodo predstavili 1. avgusta. BS Direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar je sklical prvo konstitutivno seja sveta območne izpostave Žalec. Svet šteje deset članov, predhodno pa so svoje člane vanj imenovali občinski sveti vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Tako bodo v novem svetu Sonja Jezernik (Braslovče), Stanko Novak (Polzela], Monika Lobnikar (Prebold), Ju-lijana Juhart (Tabor), Damjana Podbregar (Vransko) ter Ivo Lindič, Milan Vogrinc, Mira Kodrun, Matjaž Krk in Breda Veber (vsi Žalec). Za predsednica sveta območne izpostave Žalec so izvolüi Bredo Veber, za podpredsednika pa Stanka Novaka. Ker se je dosedanja vodja Jožica Ocvirk upokojila, je Igor Teršar seznami svet, da se je na objavljen razpis za prosto delovno mesto prijavilo 14 kandidatov. Po daljši razpravi so soglašali, da postane vodja območne izpostave Žalec Marko Repnik, akademski glasbenik in profesor trobente iz Prebolda, ki bo strokovno in organizacijsko nudil pomoč kulturnim društvom oziro-" ;vezam, skupinam in posameznikom pri iz-ue dejavnosti na območju vseh šestih občin jske doline. TT NAWIATKO Galisrija po treh desetletjih ŠOŠTANJ - Zavod za kulturo je na javnem razpisu ministrstva za kulturo pridobil 5.500 evrov za oživitev likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije. Skupaj z občinskim proračunskim denarjem bodo vsa likovna dela primemo obnovili in pripravili za razstavo, ki bo decembra v Mestni galeriji Šoštanj. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi katalog in izdelaU galerijski fond izjemne umetniške zbirke. Napot-nikova galerija s 87 likovnimi deli najrazličnejših zvrsti in tehnik zadnjih 30 let ni bila na o^ed, zato je še toliko bolj pomembno, da se zopet predstavi javnosti, saj predstavlja neprecenljivo promocijo lokalne in tudi nacionalne likovne kulturne dediščine. Galerija je bila ustanovljena leta 1963 v bivši OŠ Bibe Röcka in je bila nekaj let edina in vodilna galerija na območju Šaleške doline. US Varuhinja v Celju Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik bo jutri, v sredo, s sodelavci poslovala v Celju, Na pogovore so se lahko prijavili vsi, ki imajo težave iz pristojnosti varuha in nimajo možnosti ali časa, da bi prišli na pogovor v Ljubljano na sedež varuha človekovih pravic. Varuhinja in njeni sodelavci se bodo s prijavljenimi pogovarjah v prostorih Mestne občine Celje. BS Španci nad Šmarjem v okviru Fesüvala Brežice in Poletnih glasbenih večerov Šmarje pri Jelšah bo danes, v torek, koncert skupine Le tendre amour iz Španije. Koncert, ki bo glasbeno potovanje v Staro zavezo, bo v cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, predstavili pa bodo predvsem dela judovskih in krščanskih skladateljev 18. sto-letia. OmogočUi so ga ministrstvo za kulturo, šmarska obema. Institut Ramon Liul in špansko veleposlaništvo. Začetek bo ob 20.30, vstopnine pa ni. BJ VODNIK 10.30 in 16.30 Muzei novejše ^o^ne Celje -čevljar AntonMužič Piano bar na vrtu Loca-la-Georg Krajnc v primera dežja bopriredi-tevvLocalu iD.oOKi^lžnica Rogatec ai.QOVelgijslägrad ustvarjatna delavnica 10.00 Knjižnica Rogašto Slatina ÖbUiwränie DAS mase" Polet) KNEŽIE i ePI v Celju MESTU 10.30 in 16,30 Muzej novejše ^odovineCelje_ Demonstracija obrtnika - krojač Franjo Podbre- 17.00 do 19.00 Prostori DPM Braslovče______ gp^eigre 19.00 ^vinovlitovi^^onžalec kova fotogr^lja - Pr^- Poü okriljem Mestne občine Cefje 19.00 Galerija sodobne umernosti Celje - galerija Hodnik_ Študentske poleUie pre- 20.00 Mestni trg, La Violette ...ž^-. __ Veča- frascoskili šansonov - Ibmaž Guček (harmonika) poletje v Žalcu 20.00 Nadžupnijska cerkev sv. "'' DŽM"^ peiraW'zborMfl. Glinka iz StPetettiurga koTuxn 20.00 Vodni stolp Nuova Orchestra da Ca- 20.00 Vodni stolp__ Z glasbo do vreliSča: Da) še'nlitro koncert (v primera slabe-ga vremenaho koncert o ye-üki dvorani Celjskega doma) Vlogo gospodarja je tudi letos prevzol župan Občino Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. Kmečka opravila so nekoč b S koso in srpom Zveza društev upokojencev Kozjansko je v Svetem Štefanu pripravila prikaz košnje, žetve in drugih kmečkih opravil, ki so jih včasih opravljali ročno. Žetev, košnja, grabljenje in mlatenje so opravila, ki se jih starejši ljudje še dobro spominjajo, saj so povezovala vaščane, ki so po zaključku dela pri enem toetu navadno odšli delat k drugemu. Zdaj ti običaji tonejo v pozabo, saj jih kmetje opravljajo strojno, Prireditev, ki se seli iz kraja v kraj, je bila letos na Smoletovi domačiji. Mimica Kidrič, predsednica ZDU Kozjansko, je povedala, da je na prireditvi sodelovalo 14 društev z območja upravnih enot Šmarje priJel-šah in Šentjur, povabili pa so tudi upokojence iz Pliberka, Kumrovca in Klanjca. Letos sta bili žetev in košnja po starem prvič kot prikaz in ne več kot tekmovanje, saj na njiju sodelujejo starejši !jud je. Prireditev se je začela s po vorko, na kateri so se pred stavili furmani in vsa druš tva upokojencev s prapori Z vozovi so se pripeljale ža njice ter gospodar in gospo dinja. Gospodar je bil tudi letos župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože čakš. Najstarejša žanjica, kise je udeležila prireditve, je bila 93-letna Cilka Koprive. Žetve se je priučila od starejših in dejala je, da ji je bilo to kmečko opravilo vedno pri srcu. »Ko so prišle kosilnice, ni bilo več tako lepo, pogled na ročna kmečka opravila pa me razveseli še da- TINA VENGUST Varnega doma v Črešnjicah ne bo Akcija celjskega rotary kluba za gradnjo varnega doma za mladoletnike in mamice v stiski v Črešnjicah, pri kateri naj bi sodelovali tudi ostali rotary klubi iz Sloveniji in tujine, je zaenkrat padla v vodo. Lastnik opuščene šole Andrej Marzidovšek, ki je pred leti od vojniške občine stavbo kupil za dobrih 20 tisoč evTov, se je namreč odločil za drugega kupca, ki je bil za staro šolo pripravljen odšteti več kot občina. Ta bi namreč bila lastnica varnega doma, pri upravljanju pa bi pomagaj celjski javni zavod Socio. Nov lastnik Šole -za koliko jo je kupil, nam ni uspelo izvedeti - naj bi slavbu preuredil v slanuvauja. Zakaj je toliko časa čakal z nakupom, prav tako ni znano, RP Krvodajalske akcije v juliju in avgustu Rdeči križ vabi na krvodajalske akcije v mesecu juliju in avgustu. Kri bo mogoče darovati 24. in 25. julija v domu učencev v Velenju in 26. julija v osnovni šoli v Šentrupertu nad Laškim. 9. avgusta bo darovanje krvi v zdravstvenem domu v Vojniku, 16. avgusta v kulturnem domu v Rečici pri Laškem, 23. avgusta v gasilskem domu v Podčetrtku in 24. avgusta v domu pihalnega orkestra v Radečah pri Laškem. V Celju se kri daruje vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku SB od 7.30 do 10.30 ure. KŠ iiirww.novitednik.coiii Kar so kosci pokosili, so pograbile grabljice. z leva: Anton Rinčigaj in Maikn Balant ter enota mladink PGD Gomiislio - ŠL 56-17. julij 2007 Gasilci na oiimpijadi Od včeraj do sobote, 21. julija, bo na Švedskem mladinska gasilska olimpijada. Slovenijo bodo na njej zastopali mladinke PGD Go-mUsko in mladinci PGD Nova Cerkev. V nedeljo popoldne, pred odhodom na brniško letališče, je bila pred Domom krajanov na Gomilskem krajša slovesnost. Mladim gasilkam ter mentorjema Boštjanu Ša-lamonu in Vasji Povšetu so srečno pot in uspešno tekmovanje zaželeli braslovški župan Marko Balant, podpredsednik PGD Gomilsko Anton Rančigaj in v imenu sponzorja, Biva hiše Gomilsko, direktor Bojan Hren. Iz PGD Gomilsko se na olimpijado podajajo že četrtič, kar doslej ni uspelo nobenemu drugemu prostovoljnemu gasilskemu društvu v Sloveniji. Enoto mladink PGD Gomilsko sestavljajo Nina Weiss, Katja Kodre, Urša Strojanšek, Ana Juhart, Lea Drev, Nataša Vovk, Barbara Trogar, Živa Brinovec, Taja Jeseničnik in Nika Hruievar. TT VAŠE SKRITE ŽEUE--* URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Konji so vse tri povsem očarali. Se pozdravv slovo Zana izbrala konje Na seznam želja, ki beleži srečanja z znanimi slovenskimi glasbenimi izvajalci, se je pred kratkim vpisalo še srečanje z vse bolj priljubljeno pevko Žano »Sva Patricija in Lucija, osnov-nošoM, ki naju druži ena velika želja. Tiho namreč upava, da kdaj spoznava Žano ter se z njo zapleteva v pogovor o snemanju videospotov in snovanju njenih uspešnic,« sta v SMS-sporočilu, ki se je nekega dne zasvetilo na studijskem ekranu Radia Celje, napisali mladi oboževalki. Čeprav se je med postopki za vstopno karto za izpolnjevanje skritih želja doslej najbolj trdno usidralo pošiljanje klasičnih pisem oziroma elektronske pošte, se trudimo ujeti še tako tihe, a močne želje tudi iz ostalih virov. Medtem ko je bilo Patriciji in Luciji vseeno, kje bi se srečali s priljubljeno pevko, samo da jo že enkrat spoznata, pa je predlog za skupno preživljanje nekaj dopoldanskih ur ponudila kar Žana: »Kaj pa če bi šli h konjem, to si že tako dolgo žeUm.« Pred več leti, ko je glasba še ni povsem osvojila, je namreč približno dve leti trenirala jezdenje konj. »Te živali preprosto obožujem in zadnjih nekaj mesecev sem skušala priti do kakšne konjušnice ter se znova približati konjem, a mi zaradi pomanjkanja časa to žal ni uspelo.« Dekleti sta želeni prvi stisk roke z Žano tako zabeležili pred konjušnico v Škofji vasi, kjer nas je sprejel in med konje popeljal urener Konjeniškega kluba Celje Aleš Kučer. Ker sta Patricija in Lucija tako rekoč prvič sedli v sedlo, ju je najprej seznanil s pravilno držo ter osnovnimi veščinami gibanja na konju. Zana pa ni potrebovala prav veliko navodil, temveč zgolj listih nekaj za osvežitev spomina, potem pa smo jo že laliko občudovali v skladnem ka-siranju. Patricija in Lucija sta si vsaka na svojem konju z Žano izmenjevali besede navdušenja, zatem pa je sledil val vprašanj. Med kasnejšim »Imam občudovanjem konj sta namreč Žano povprašali o njeiiih glasbenih začetkih, številu nastopov ter o tem ah razmišlja o nakupu kakšnega hišnega ljubljenčka. »S prepevanjem sem se, tako bolj resno, začela ukvarjati pri 16. letih, ko sem začela prepevati pri neki rock skupini v Beli krajini.« Danes pa - v zadnjem času predvsem po zaslugi velikega uspeha skladbe Druga violina - njen urnik skorajda ne pozna počitka. topov, tako n koč po dva ah celo tri dnevno. Tako ne preseneča, da ne pridem do želenih konj, toda z Radiem Celje mi je to naposled uspelo in upam, da Patricija in Lucija bosta to spomin na srečanja z Žana, t Zasluge, da je bilo v Škofji vasi tako prijetno, pa ima zagotovo tudi trener Alel Kučer. se bom zdaj pogosteje napotila kar semkaj, v Škofjo vas. Konji so prečudoviti.« Katere odgovore vse sta dekleti še izbrskali ter o tem, da se utegne v žaninem vsakdanu kmalu znajti nemška doga in kje si bo privoščila poletni oddih, pa več v soboto nekaj minut čez 10. \uo v radijski reportaži. MAJA GORJUP Foto: ALEKS ŠTERN Vse oči so bile uprte v Žano. Št.56-17.julij2CM)7 - 10 ^v! mm cev, ad tega v soboto okoli 60 tisoč. Parada jo kroaa celotne prireditve ia prava paša za oči. Z njo ia s koncertom pihalnih godb seje Pivo in cvetje za eno leto poslovilo. Na zdravje spet prihodnje leto Po uspešno izpeljanem 43. Pivu in cvetju se je življenje v Laškem včeraj vrnilo na ustaljene tirnice Komentar ni potreben. Dodamo lahko samo: na zdravje! Ulice in zelenice so že očiščene, ceste prevozne, na parkiriščih so namesto stojnic in odrov spet parkirani avtomobili, organizatorji. Turistično društvo Laško, pa štejejo dobiček tradicionalne turistične prireditve, ki je v mestece s 3.600 prebivalci v petih dneh privabila okoli 130.000 obiskovalcev. Žejna množica je spila približno 270.000 pollitrskih vrčkov piva in rajala ob nastopih številnih domačih in tujih glasbenikov. Največ ljudi, okoli 60.000, se je v Laškem zbralo v soboto, ko je bU tudi vrhunec prireditve. Ob 22. uri so se vse oči ozrle v Savinjo, kjer so z osveüjenimi curki pripravili čarobno vodno simfonijo. Ta je napovedala nepozaben ognjemet ob glasbeni spremljavi z gradu Tabor. Nekoliko manjšo udeležbo kot v soboto so zabeležili ostale dni prireditve, pri čemer so bile bolje kot pretekla leta letos obiskane etno prireditve. Med obiskovalci je bilo tudi precej tujcev, zlasti Italijanov. Za vse je bilo dovolj parkirišč in tudi vlaki so vozili redno in dovolj pogosto. Predvsem mladi iz bolj oddaljenih slovenskih krajev so se odločili prenočiti v brezplačnem kampu, ki je bil povsem zaseden (našteli so okoli 400 šotorov), nekoliko bolj utrujenim pa so za počivanje prav prišle tudi klopce in stopnice. Žal letošnje Pivo in cvetje nima grenkega (pri)okusa samo zaradi piva, temveč tudi zaradi tragične nesreče, ki se je v noči na nedeljo zgodila na železniških tirih. T\idi sicer je bila ta noč najbolj burna. Pivo je nekaterim tako stopilo v glavo, da so si skočili v lase, nekoga drugega pa je zamikal avtoradio v tujem avtomobilu. Je pa na svojem mestu ostalo vsaj cvetje, ki je bilo pred 43 leti povod za največjo turistično prireditev v Sloveniji. BOJANA AVGUŠTINCIC, foto: GREGOR KATIC Na tradicionalni Ohceti po stari šegi sta v nedeljo v zakonski jarem skočila Ulijana Selčan in Mitja Obreza iz Škofje vasi. Tudi na razstavi sUroc IV je bilo kaj videti. Obiskovalci so pridelati ogromen kup smeti, 90 kubičnih metrov, ki so jih komunalni delavci pridno pospravljali. Mesto je bilo vsakdan že navsezgodaj čisto in pospravijo- Pivovarna Laško je na izviren način predstavila svoje no, kot da se še pred nekaj urami v njem ne bi nič posebnega dogajalo. blagovne znamke. udobno posteljo zamenjali kar za stopnice, V soboto je nebo nad Laškim razžaril veličasten ognjemet, kakršnega v Laškem ne pomnijo. Čarobno doživetje so bili tudi osvetljeni vodni curfci ob glasbeni spremljavi. Množica, zazrta v nebo. je čakala na vi - Št 56-17. julij 2007 - »čim bližje vriiulfc Trener MIK CM Celja Pavel Pinni sicer ne želi ničesar napovedovati Končno pod dvema minutama Celjski nogometaši bodo v uvodu državnega prvenstva, ki se bo začelo konec tedna, pričakali moštvo ajdovskega Primorja (sobota, 20.00). Na zadnji pripravljalni tekmi, šesti, so v Areni Petrol premagali varaždinski Varteks z 2:0. Prvi gol je padel po izvajanju kota Sebastjana Gobca, pred prvo vratnico je žogo zadel Dejan RusiC, tik pred golovo črto pa jo je v mrežo brcnil Brazilec Marlon. Za 2:0 je vse pripravil Gobec, kar je izkoristil Nejc Pečnik. V 2, polčasu je novi napadalec Celja Dragan Benič, ne iz idealnih položajev, zapravil dve priložnosti, na drugi strani pa je celjski vratar Aleksander Šeliga trikrat odlično posredoval pri poskusih gostov. »Generalka je bila solidna. Pozna se, da imajo igralci še 'težke noge' od priprav. To moramo odpraviti v tem tednu,« je bil kratek in jedrnat, kol vselej, trener Pavel Pinni. Udarna enajsterica je znana, le vratarja sta očitno enakovredna, Amel Mujčinovič in Aleksander Šeliga. V zadnji vrsti štirih sta osrednja branilca Marko Križnik in Marlon, levo je Jure Trav-ner, desno pa Miroslav Radulovič. V zvezni vrsti sta na sredini Simon Sešlar in Domen Beršnjak, levo je prerojeni Sebastjan Gobec, desno pa Gorazd Gorin-šek. V konici napada bosta Dejan Rusič in Darijo Biščan. Na šestih pripravljalnih tekmah so Celjani petkrat zmagali in remizirali s Crveno zvezdo, ki so jo v 1. polčasu popolnoma nadigraU. So cilji višji kot pred zadnjo sezono? »Želimo si čim bližje vrhu. Da se približamo Domžalam, Mariboru, Gorici, Dravi ... Zadovoljen pa bi bil, da najprej premagamo Pri-morje. Potem pa gremo iz tekme v tekmo po dober končni rezuhat. Prvenstvo bo zelo izenačeno. Pridobiti moramo stabilnost, kajti vzponov in padcev zna biti precej. Glede igre pa moramo ponoviti predstave s tekem proti Omonii, Crveni zvezdi, Varteksu. Ničesar konkretnega ne napovedujem, čeprav smo prikazaU dokaj dobro igro. Ekipa je ustrezno pripravljena in samozavestna!« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Za samozavest v sezoni, v kateri veliko pričakuje od svetovnega prvenstva v Osaki (čez 39 dni), je bila za Jolando Ceplak bržčas že prepotrebna zelo dobra predstava v teku na 800 metrov, takšna, ki traja manj kot dve minuti. To ji je uspelo na atletskem mitingu v italijanskem Lignanu, ko je zmagala s časom 1:59,86. Druga je bila Marian Burnett iz Gvajane, tretja pa Italijanka Antonella Riva. Jo-li sprva ni zmogla slediti prehitri »zajklji«, kije s prvim krogom opra- vila kar v 56 sekundah. Naša šam-pionka jo je prehitela 50 metrov pred ciljem. Pred tem je imela Čeplakova najboljši čas v poletni sezoni 2:00,58, ki ga je dosegla 27. junija v Ostravi. V zimski dvoranski sezoni j e petkrat tekla pod dvema minutama, njen čas 1:58,99, ki ^ je dosegla 11. februarja v Karlsrulieju, pa je ostal drugi vz ski sezoni na svetu. Po tekmi v Italiji se je Joli vrnila k vadbi v Monte Cario. DŠ Tek pod dvema minutama je ilek na Joiandine ustnice. Kaj zmorejo celjski mladinci? Spoznavali atietsice discipline in druge športe Istočasno kot n bo šurtaUudin 1. SNL iladin- ski turnir v Celju, ki bo od petka do nedelje na Skalni kleü in Olimpu. Od 1. februarja je vodja Šolskega nogometnega centra MIK CM Celje Miloš Rus, ki se je ozrl na minulo sezono; »Mladinsko moštvo v prejšnji sezoni sicer ni imelo vidnejšega dosežka, a je bilo najuspešnejše v spomladanskem delu prvenstva. Starejši dečki so se dolgo borili za naslov državnega prvaka, kadeti so prikazali nekaj solidnih predstav, selekciji U-8 in U-10 pa kažeta vehk potencial.« Cilji pa so seveda višji. Kakšni? »Celjsko zaledje je dovolj močno, da lahko klub poseže v vrh slovenskega nogometa. Prepričan sem, da mu bo to uspelo tudi s trenerskim kadrom, s katerim trenutno razpolaga. Pred novo sezono se je kar pel Igralcev iz mladinskega pogona pridružilo članskemu moštvu. V naslednjem letu si želimo, da bi dozoreli novi trije bodoči člani, ki bi uspešno konkurirali najboljšim. Torej: v ligah biti blizu vrha in obenem ustvarjati vsako sezono nekaj mladeni-čev, sposobnih za nastop v članskem moštvu.« V okviru tega sledi v Celju mednarodni turnir. »Bliža se začetek li-gaških tekmovanj, mladinci bodo na primer štartali 4. avgusta, zato jim želimo zagotoviti nekaj zahtevnih preizkušenj. Tudi mi bomo po njih vedeli več. V petek se bo moštvo MIK CM Celja pomerilo s hrvaškim prvakom Zagrebom, v soboto z varaž-dinskim Varteksom in v nedeljo dopoldne še z madžarskim ZTE-jem,« je zaključil temeljit in odločen Miloš Rus. DŠ Aüetski klub Žalec je v športnem centru tudi letos poskrbel, da lahko učenci osnovnih šol Spodnje Savinjske doline in tudi mlajši aktivno preživljajo prosti čas med počitnicami. V okviru akcije Hura, prosti čas, katere naročnik je Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, je orga- niziral brezplačno vadbo atletskih in nekaterih drugih športnih panog. Tako se je prva dva tedna v tem mesecu 45 otrok pod budnim vodstvom strokovnih delavcev s področja športa, med katerimi je vse aktivnosti usmerjal in vodil priznam trener Brane Strožar, spoznavalo s posameznimi disciplinami kraljice športa in se preizkusilo še v malem nogometu, košarki in odbojki. Obenem so se družili s sovrstniki, se učih športnega obnašanja, higiene po vadbi ii drugega. Za vse tiste, ki niso prišli na vrsto v teh prvih štirinajstih dneh, bodo v prvih dveh tednih avgusta aktivnosti ponovili. TONE TAVČAR Med vadbo tehnike teka »Dejansko smo mi prvaki!« Tako se je zazdelo Celjanu Mateju Krušlču, saj je Slovenija edina premagala prvake Srbe MA KRATKO Končalo se je evropsko košarkarsko prvenstvo za mlajše člane (do 20 let), ki je bilo v Novi Gorici in Gorici med 6. in 15. julijem. Slovenci so prvenstvo s sedmimi zmagami in z enim porazom končali na petem mestu. Mladi slovenski košarkarji, ki so bili prvi v predtekniovalni skupini, so z enim samim porazom v dnigem krogu - proti Rusiji - končali na petem mestu. Mala tragedija za Slovenijo se jekončalazzm^oz 90:81 proti Izraelu v tekmi za peto mesto. Izraelci, ki so bili ves čas prvenstva obdani z varnostno službo Mosad, so na polovici tretje četrtine vodili že s 60:40, vendar so varovanci selektorja Mira Aliloviča dosegli preobrat z razpoloženim Celjanom na pozidji centra Matejem Kru-šičem, ki je dosegel 16 točk in zbral 11 skokov: » Na nek način smo res osmoljend tega prvenstva, kajti ob enem porazu in s sedmimi zmagami je res žalostno, da smo pristali le na Matej Krušič je med vrstniki, včeraj zvečer pa se ja dagovarjal petem mesm. Rezultat je kljub temu vaki, ker s dober. Dejansko smo mi evropski pr- bom, ki nis 10 edini zadali poraz Sr-I bili poraženi že šest let.« V velikem finalu je Srbija s 87:78 premagala Španijo, tretje mesto je pripadlo Italiji, ki je bila boljša od Rusije. Evropsko prvenstvo si je ogledal tudi trener KK Zlatorog Damjan Novakovič: »Fantje so se res srčno borili in pokazali, da so izvrstni igralci. Imeli so malo smole, ampak v športu je žal tako.« Med izbrana selektorja Aliloviča sta bila tudi nekdanji član Alposa Tadej Koštomaj, ki je med pripravami na prvenstvo prebolel bronhitis, si med EP-jem zvil gleženj in poškodoval roko, ter Drago Brčina, član KK Zlatorog, ki se je vpisal med strelce prvenstva na srečanju z Madžarsko. Slovenija, ki je imela na prvenstvu Stare celine enega najbolj podkovanih in energičnih strokovnih štabov, je kljub osvojenemu petemu mestu pustila dober vtis in osvojila nagrado za fair play. MOJCA KNEZ Za vec gledaiciev Vdoije; Rdeča dvorana, ki le že dolga leta domovanje rokometašev Graaija, bo z novo sezmio bogat^ •ša za nove tnbune. Kapaciteta dvorane se bo tako povečala za dodatnih 240 novih s^ežev, ki bodo postavljeni na balkonu na južm stram. Skupno bo od konca septembra dalje, ko se začne tudi liga prvakov, tako. v Rdeči dvoram skupaj okok 2000. sedežev. , Z rekordom deveti . Ostrava, Hengel: Na 5. svetovnem prvenstvu v atletüa za mlajše mladince na Češkem je Velenjčan Rok Jovan na 2000 metrov z zaprekarm s slovaiskim mladmstam rekordom 5 mmut m 55 s^und osvojil 9. mesto. Normo za nastq) je varovanec trenerja Ibma Popettuja dosegel v »zadi^em trenutku«, potan pa povsem upraviäl svoj nastop. Živa rer Rebec (Kladivar) je izpadla vkva-liSkadtah mMa kof^a z 22. dosež-. kom. Namladinskem evropskem prvenstvu, ki bo med 19. m 22. juh-jem ru Nizozemskan, bodo Slovenijo zastopali tnje atirti-m.devet at-l^nj, po navedbah vodstva Atletske zvezs Slovaujepa-je alj: ena meda-ita.: Nastopili bodö tudi Siflt Pintar v skoku spalico.mŠpdaHus vsiiva-nju kroge, oba atJ^ celjskega Kla-divai^a, ter Velenjčaaki Maja Miha-•linee v teku na 100 metrov m Nina Kokot v skoku v daljino. (DŠ) Polzelani se krepijo . Slovenski Povratnik v 1. A slovensko košarkarsko ligo, moštvo Mopsov s Polzele, se je že okrepil za novo sezono. V klubu so najprej rešili vprašanje trenerja. Uspešni Boštjan Kuhar je po določenem časa razmišljanja ostal prvi strateg kluba. Nato so pri Hopsih začeli iskati okrepitve. V klub so pripeljali branilca Roka Cehnerja in vrnili dva nekdanja igralca. Rajko Rituper, 32-letni, 203 cm visoki izkušeni krilni center, se je vrnil na Polzelo iz Zagorja, medtem ko je Klemen Breže, 25-letni, 198 cm visoki krilni igralec, nazadnje igral v B ligi v Novi Gorici, Pri Hopsih po zadnjih informacijah še iščejo en klasični center, ki bo najverjetneje prišel iz tujine. Ni še dokončno jasno, ali bo na Polzeli ostal v prejšnji sezoni eden najboljših igralcev Jasmin Čatovič, ki ima nekaj ponudb iz tujine, pri čemer najbolj resna prihaja iz Nemčije. Vprašanje je, če Catoviča le ne bo premamila in bo ponovno zapustil Polzelo. Gebular in Hohler iz Oiimpije Dva igralca iz naših koncev, Kozjanec Sandi Čebu-lar in Zrečan Dejan Hohler, ki sta nazadnje igrala za Union Olimpijo, sta ljubljansko moštvo že zapustila. Hohler je z menedžerjem našel nov klub v Grčiji. Tam bo igral v prvi ligi za Egaleo, medtem ko Čebular še vedno išče klub. Ena od možnosti je, da ga bo na Poljsko vzel Aleš Pipan v svoj Anwil (bržkone ga bo ob številnih odpovedih povabil tudi v reprezentanco), in druga, da bo ostal v Sloveniji in se vrnil k »svojemu« trenerju Damj Atomski vosi, Podčetrtek, prodam. Telefon 031 343-913, Ž228 ENOSOBHO stanovanje, 36bli»p>sl]n]are|a,pri> dom. Telefon 5732-157. 3626 KRAVOsteletom prodam-Vetlnformocijo po telefonu 577ir721. 3818 PllAŠlČt,teilieod70del40kg,»eina dostovo-TelefonOSI 032-520. 3621 PRAŠIČE, težke ckI 20 do 30 kg. prodom. Oleite 56. laško,telefon 5739-270. 3840 DIIIiorsl(ikod,!mladlililibrei,pmdam Telefon 041 314-527- 3868 KRAVO sinumtolb, bre[o 5 mesecev, ugoit no prodom. Cena po dogovoru. Telefon (03)5773013. 3868 IIUČK05uaentulku,to!ko 110 kg,prodom. CenopuJuguvuru.Telefo> 573BT89. KUPIM MUOEGA psa, nemškega ali kraškt^o o^ (irio, I redevillour uli brez, kupim. Telefon 041 710-193. 3827 TEIJC0,težkooif250da30llkg,zaaadali-n|o roje, po možnosti brez številke, ku-piin.Te!efen[03)5772-940. 3663 PRODAM SLAMNATlbQlepro(l(im.Telefon031 296-033. Š530 SlAMO v kockah prodom. Telefon 5717-SI2. 3649 tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste iahko izkoristili izključno s svojo narofiniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. CVnOČE oleandre ugodno prodom. Telefon (03)5461-163. 3S52 PRODAM STRUŽNICO za les, slamoreznico, 200 kg lelice in gumi vo; Telefon 041 587-985, : prodam. S529 äNITHA p( mm e,kiie . v ljubezen povrnilo že več kot 10.000 «ebom, posreduje zo vso starostno obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešniks. p.,Dolenja vos 85, Prebold. n sklenjsnih z naio pomoijo. L< že. daiih bo ia ve£. Žemtna pr valrica za vse generacije. : . . Dolania vas 85. Prebold. 03/57 2 319, 031 505 495, C"----- MOŠKI, Star 54 let, iz {03|, iščem pritulelpco v zrelih letih za skupno preživljanje lepih trenutkov.Telefon030914J80. 3538 ZAP05LIM0 več delavcev za pomoč pri zidarskih delih in ročnih delih v gradbeništvu. Plačilo4EUR/uro.ZDposlitev za za nedoločen čas. Doiko Trbovc, s. p.. Hudo jomo 18,loško,telefon 041680-732. L6vet4o"^tLčrponuj'adelo''že''n- skizapomočvkuhinji. Delovni COS od 8. do 15. ure. Nedeljo prosto. Telefon 031 714-990. n PODJETJE Hal Com, d. o. o., Olimje 6, Podčetrtek zaposli elektrotehniko zo delo no terenu 5L0 (izgradnja optičnih omrežij), za določen čas 1 leto, poskusno dobo 3 mesece, Iohko začetnik. Možno zaposlitev za nedoločen čas. Pogoj: izpit B kategarije. Telefon (03) 4284-202, 041 796-336. IŠČEM delo: čiščenje ali likanje, občasno varstvo otrok, Polzelo-Žolec. Telefon 041 74+478. 36S4 sta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. ZAPOSLITEV UPOSimO itnvnllcg TGM. Tilifon 041 t5M7»,FerJ™dHtrm,i.p.,Mt 8,l.ik0, L332 KAKOVOSTNO In i» zelo ugodnih conah iiilolu|imodiinitWo.ll3M'.o. o, Cotposvolskn 3, Collo. lololon 041 771-104. 3592 USIANAVUAMO in prodniomo podjelin, d. o.o.ll|odno.Toleloi(03|491-14U, 040!7IH!0.l«rgo,d.o.o.,l(orlbotil tudi letnik 2007 ^ J prilogo TV-OKIVO! ^^ Vsak ftnk m banmih strani televiiijskai|a simeila in zanimivosti ii sveta glasile in laiuve. Prešernova 19 3D00 Celje NAROCILNICA «ä. Datumrojstva;__^ _ NeprsMicRO naročam No« tsdnik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročmške službe Novega tednika V naših srcih si zapisan, čas te ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami vedno Se živiš. V SPOMIN 17. julija 2007 minevajo tri leta, kar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi RAJKO PINTER sFrankolovega Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se spomnite nanj. Niti zbogom nisi rekel niä roke stisnil nam. Smrt te vzela je prerano, a u naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, moža, očeta in strica JANKA SRAMNA iz Ul. Cirila Debeljaka 16, Celje (25.9.1963-22.6.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano pomoč, cvetje, sveče, sv. maše, g. župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred in sosedi Anici Jesenek za večerne molitve. Hvala Modrijanom za odpete pesmi. Še enkrat hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, ati. sestra Metka in brat Toni z družinami, žena Danica, sin Miha, Primoš z Matejo ter ostalo sorodstvo Vsi ljudje smo prah, ti pa si bil zlati prah. ZAHVALA Vsem, ki ste pokojnika VLADIMIRJA ANDRENŠKA pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče, izrečena sožalja ter kakršno koli gesto v podporo žalujočim. Žalujoči: žena Frančiška, hči Tadeja, sin Samo in vnukinja Anita tednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - všentjuiju, agencija Sitra na Ljubljanski cesri, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15.,vsredood8.do 16. in v petek od 8. do 13. ure. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prosta niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosfi objav izpuščamo pogoje, kijih postavljajo delodajdci (delo za določen čas, zahtevane delovne Izkušnje, posebno znanje in morebitne dnjge zahteve). Vsi navedeni in fnanjkajočl podatki so dostopni: '^h območnih služb In uradov za delo zavoda; itrani Zavoda RS za zaposlovanje; http:// wvw.ess.Qov.si: elodajalcih. Bralce apozarjai mogoče. da so morebitne napake pri objavi Alfapet d.o.o., Letališka cesta 29,1000 Ljubljana; prodaja športne opreme, oblačil in obutve, delo na blagajni; do 20. 7, 2007; Kästner & Ohler d.o.o., Giga sport Celje, Dečkova cesta 41, 3000 Celje; prodajalec in mešalec barv, svetovanje strankam, prodaja barv ill sorodnih izdelkov, skrb UE CEUE Skladiščno transportni delavec delo v skladišču - moški; do 17.7.2007; Simon Štefančičs.p., Ulica bratov Mravljakov 1 a, 3000 Celje. Delavec brez poklica voznik taksija; do 17 7.2007; Amari d.o.o., Pod gabri 9,3000 Celje; pomožna dela v proizvodnji, posluževanje strojev za dodelavo umetnih vlaken; do 17. 7.2007; Aquaset d.d.. Proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore; čistilec; do 20. 7. 2007; Her-naus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; prevoz oseb v javnem prometu; do 20. 7. 2007; Selimir Konatar s.p.. Na otoku 6,3000 Celje; ročna dela, pomoč pri vzdrževanju cest, gradbenih objektov ter dela v zimski službi; do 24. 7. 2007; Siteo d.o.o. Celje, Ulica Matevža Haceta 10.3000 Celje. Pomožni delavec delo v lakirid, lakiranje pohištva; do 11,8.2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba montaža knauf sistemov in stavbnega pohištva; do 23. 7. 2007; Dejan Jošt s.p„ Male Dole 56, 3212 Vojnik; sestavljalec, ročna montaža, lepljenje, vijačenje, polaganje, vstavljanje in sestavljanje mehanskih in elektronskih komponent, čiščenje delovnega mesta; do 20. 7.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; čistilka; do 20.7.2007; Panby-gia d.o.o. Polzela, Breg pri Polzeli 133. 3313 Polzela; varnostnik; do 27 Z 2007; Sintal Celje d.d., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) . gospodinjska pomočnica; do 20- 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 e!)e; upra\ C peči aljenje železa, talilec livar; do 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Blagovni manipuUmt blagovni manipulant, opravljanje del in nalog v skladišču, razporejanje trg. blaga po policah, priprava odpreme kupcem; do 20. 7.2007; New Yorker d.o.o., PE Celje, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Bolničar spremlja in pomaga pri prevozu bolnikov med ambulantami, funkcionalnimi diagnostikami oz. bolniškimi oddelki, odnaša odvzete materiale; do 17 7. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova uhca 5, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) blagajnik, vršitev delnega gotovinskega inkasa in poslovanje z ostalimi plačihiiml sreds-i; vloge na naslov: 0., Kadrovska služba," Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 24. 7 2007; Engrotuš ževar apara trgovi: poslu mešanj» d.o.o.. Hiš oil, BS Celje, Mariborska cesta 128,3000 Celje. Mesar mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov; Engrotuš d,o,o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 20. 7. 2007; Engrotuš d.o.o., Tuš delikate-sa Celje, Gubčeva ulica 1,3000 Celje. Mizar mizarska dela v delavnici, del. mesto v Lokrovcu 68, Celje; do 17.7 2007; Milan Ojster-šeks.p., Rifengozd 14,3270 Uš-ko; samostojna dela v mizarski delavnici pri izdelavi pohištva; do 11.8.2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15,3212Voj-nik. Ključavničar vzdrževalec, vzdrževanje strojev, opreme in naprav in druga podobna dela vzdržre-vanja; do 26.7 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Stmgar upravljalec CNC stružnice, strugar I; do 26. 7 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3.3220 Štore. Strojni mehanik strojni mehanik, dodelava in sestava strojnih delov po načrtih v sklope, sestava in nastavitve naprav, strojev in linij v funkcionalne celote; do 8.8. 2007; MateU d.o.o.. Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje; strojni mehanik, dodelava strojnih delov po načrtih, sestava manj zahtevnih delov v celote; do 8. 8. 2007; MateU d.o.o., Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje, barv; do 20. 7. 2007; Manpower d,o,o„ PE Celje, Stanetova uhca 4,3000 Celje; prodaja tekstilnih izdelkov, svetovanje strankam; do 20,7.2007; New Yorker d.o.o,, PE Celje, Ma-n^orska cesta 128,3000 Celje; prodaja otroške opreme in igrač; do 17 7 2007; Pikapoka d.o.o., Slomškova ulica 3,2250 Ptuj; zastopnik, zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja; pirs, potrošniški vodnik, delo je terensko na območju Celja; do 18. 7.2007; Slovenska knjiga d.o.o.. Stegne 3,1000 Ljubljana. Natakar strežba pijač; do 20.7.2007; Natalija Urb s.p.. Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba strojnik I, opravljanje del 2 delo je terensko; do 27 7.2007 Dinos d.d., Predelovalni center Celje, skladišče Celje, Gaji 37,3000 Celje; pomoč v računovodstvu; do 17. 7 2007; Ovtar d.o.o.. Celjska cesta 39 a, 3212 Vojnik. Živilski tehnik delavec v skladišču sveže-2007; Celj ske ., Cest. avtomehanik; do 17.7.2007; Avtotehnika Celje d.o.o.. Bežigrajska cesta 13,3000 Celje; avtomehanik osebnih vozi!; do 1. 8. 2007; RO + SO d.o.o., Skaletova ulica 13,3000 Celje. Elektrikar energetik elektrikar vzdrževalec, obratni elektrikar; do 26.7 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore, Elektroinštalater izdelava elektroinštalacij na stanovanjskih in poslovnih objektih; do 8, 8, 2007; Kreata d.o.o.. Gorenjska cesta 39,4202 Naklo. Avtoličar avtoličar samostojno opravljanje vseh ličarskih del, poznavanje ličarskih barv in me-šanjele-teh; do 1.8.2007;Man-power d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Zidar zidar-tesar; do 21. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 4.8.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Voznik voznik specialnega dostavnega vozila za prevoz mesa in mesnih izdelkov po naročOu kupcev v Sloveniji; do 28. 7. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje. Prodajalec prodajalec v butiku za male živali, delo v Celju; do 4.8.2007; )pravila, samostojno knjiženje lokumentov, opravljanje ponovne korespodence s tujino / nemškem jeziku; do 1.8.2007; vIanpowerd.o.o.,PE Celje, Sta-letova ulica 4, 3000 Celje: sesrvlser, sprejemnik vozil; lol. 8. 2007; RO + SO d.ff.o., Skaletova ulica 13, 3000 Celje. Komercialist komercialist za prodajo vlakov in okovja; do 28. 7. 2007; npos d.o.o. Celje, Opekarniš-