GDK: 903(045)=163.6
Potrebnost ali škodljivost vpletanja politike v razvoj
gozdarstva
Necessity or Disadvantageousness of Interventions of the Politics in the Development
of the Forestry
Jože FALKNER*
Izvleček:
Falkner J.: Potrebnost ali škodljivost vpletanja politike v razvoj gozdarstva. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 10. V
slovenščini, z izvlečkom v angleščini. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Prispevek obravnava vpletanje politike v slovensko gozdarstvo v zadnjih dvajsetih letih. Prikazuje pozitivne in
negativne izkušnje.
Ključne besede: gozdarstvo, politika, državni gozdovi, zasebni gozdovi, Slovenija
Abstract:
Falkner J.: Necessity or Disadvantageousness of Interventions of the Politics in the Development of the Forestry.
Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 67/2009, vol. 10. In Slovenian, abstract in English. Translated
by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The article deals with the interventions of the politics in the Slovenian Forestry in the last 20 years. It presents
positive and negative experiences.
Key words: forestry, politics, state owned forests, private forests, Slovenia
1 UVOD
Gozdovi so premalokrat gost v mislih in dejanjih
politike. Zaradi koristi, ki jih gozdovi dajejo, bi
lahko v političnih programih in tudi v koalicij-
skih pogodbah vseh političnih smeri zavzeli več
prostora. Iz tega lahko zaključimo, da ima politika
sorazmerno medel odnos do gozdov in tudi do
gozdarstva. Razpravljanje, ki se občasno pojavi,
je predvsem posledica občutkov posameznikov,
ki nabirajo politični kapital zase. Organiziranih
razmislekov in na njihovi podlagi načrtnega dela
za doseganje določenega političnega cilja pa ni
opaziti. Ne glede na to so za spodbujanje odnosa
do gozdov in gozdarstva dobrodošla tudi taka,
posamična razmišljanja. Bolje nekaj kot nič. Tudi
taka občasno vzvalovijo, sicer na tem področju
preveč mirno družbeno morje. Na žalost je bila
njihova posledica predvsem to, da se je gozdarstvo
preveč ukvarjalo samo s seboj, temu primerno
pa premalo z reševanjem vsebinskih vprašanj
gospodarjenja z gozdovi in njihovo vizijo.
Kot v tretji najbolj gozdnati državi v Evropi bi
morali imeti v Sloveniji že oblikovan nacionalni
odnos do gozdov, ki bi bil dobesedno viden in bi ga
čutili na vsakem koraku, tudi v gozdu in v rabi lesa.
Ker o njem še ne moremo govoriti, bi moralo biti
oblikovanje takega odnosa izziv tudi za politiko:
-	iz njega bi moralo izhajati sožitje človeka in
gozda,
-	j asno bi moralo biti, da bomo iz gozda hvaležno
in rahločutno ter optimalno jemali vse, kar
nam lahko trajno ponudi (tudi les),
-	hkrati pa tudi to, da bomo gozdu vračali, kar
je potrebno za trajno funkcioniranje vseh
njegovih vlog.
Izoblikovanje takega odnosa je mogoče samo
z vztrajnim in načrtnim delom pri uresničevanju
politik na področjih družbenega življenja, ki
lahko prispevajo k oblikovanju takega odnosa do
gozdov. Tako delo pa praviloma kratkoročno ne
prinaša političnega kapitala. Če bi bile politike
že sedaj tako naravnane, se ne bi dogodilo, da v
oblikovani politiki razvoja Slovenije gozd in les
nista opazna niti med vrsticami in tudi ne, da je
v reformiranem osnovnošolskem izobraževanju
gozdu namenjeno manj prostora.
Doslej se je naš odnos do gozda najbolj izrazito
poskušal oblikovati v okviru politike gospodarjenja
* J. F., univ. dipl. inž. gozd., Zveza gozdarskih društev
Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana
z gozdovi, ki pa objektivno ne more zajeti vseh
vsebin takega odnosa.
2 VPLIV POLITIKE NA POLITIKO -
SISTEM GOSPODARJENJA Z
GOZDOVI V SLOVENIJI
Na račun gozdov in gozdarstva si j e politika največ
političnega kapitala nabirala v obdobju od leta
1989 do 1993, ko je z velikim pokom povzročila
razpad obstoječega sistema gospodarjenja z goz-
dovi, kar bi nastato tudi samo po sebi, vendar po
botj racionatni poti, ne da bi pri tem imeta jasno
podobo, kaj s takim pristopom resnično povzroča
in ne da bi imela oblikovano jasno podobo novega
sistema. Negativen odnos politike je bil oblikovan
predvsem do sistema zbiranja sredstev za vlaganja
v gozdove prek obvezne prodaje lesa. To je bilo
obravnavano kot glavna pomanjkljivost sistema,
za katero naj bi bili krivi njegovi izvajalci, določeni
z zakonom. Gozdna gospodarstva ta izvirni greh
nosijo še dandanes, kaže pa se v še vedno pretežno
negativnem odnosu politike do delniških družb,
ki pretežno nosijo njihova imena. So pa te družbe
v pretežno zasebni lasti, organizirane po veljavnih
predpisih. Za nevzdržno je bilo prikazano tudi
tako imenovano odkazilo drevja za posek, glavno
orodj e za usmerj anj e razvoj a gozdov v sonaravnem
gospodarjenju z gozdovi. Povzročen je bil spor med
lastniki gozdov in stroko. Zaradi tega so posledice
nastale predvsem v zasebnih gozdovih:
-	ker je usahnila prodaja lesa prek gozdarskih
organizacij, so bila vlaganja v gozdove zmanj-
šana na minimum (financiranje iz javnih
sredstev),
-	povečala se je stihijska sečnja, usmerjanje razvoja
gozdov je bilo pod velikim vprašajem,
-	sredstev za vzdrževanj e gozdnih cest tako rekoč
ni bilo.
V bistvu je v zasebnih gozdovih določen čas
vladalo brezzakonje, ker je bilo ustvarjeno tako
vzdušje, da marsikaterega določila še veljavnega
zakona ni bilo mogoče izvajati.
Verjetno so prav negativne posledice, ki jih
je povzročil revolucionarni pristop v spremi-
njanju politike gospodarjenja z gozdovi in jih je
zaznala tudi politika, povzročile sorazmerno hiter
sprejem temeljnega predpisa za gospodarjenje z
gozdovi, Zakona o gozdovih leta 1993. V njem je
bil ohranjen temeljni okvir slovenskega modela
gospodarjenja: sonaravnost in večnamenskost,
ki se zagotavljata z izvajanjem usmeritev, ki jih
javna gozdarska služba izdela za vse gozdove ne
glede na lastništvo za usmerjanje razvoja gozdov
(gozdnogospodarski načrti). Ohranjena je bila
kulturno-civilizacijska pridobitev - prost dostop v
gozdove, zagotovljeno je bilo sofinanciranje vla-
ganj v zasebne gozdove v razmerju s tem, koliko
katero delo prispeva k zagotavljanju javnih koristi
(uveljavljeno je za gozdnogojitvena in varstvena
dela ter za vzdrževanje gozdnih cest).
Tri leta pozneje je bil v parlamentu sprejet
Program razvoja gozdov v Sloveniji, prvi poskus
za razvoj odnosa do gozdov v Sloveniji, ki ni
zajemal zgolj gospodarjenja z gozdovi.
Potem pa v več kot desetletnem obdobju ni
bilo resnejšega vpletanja politike, ki bi terjalo
spremembe temeljnih usmeritev v teh dokumen-
tih. V letih 2002 in 2007 so bile sprejete samo
spremembe Zakona o gozdovih, ki so jih terjali
drugi predpisi, in dodane manjše dopolnitve za
izboljšanje sistema. To kaže, da imamo edinstveno
priložnost, da sistem gospodarjenja kakovostno
nadgradimo v miru in preudarno na mestih,
kjer se za to kažejo potrebe. Politika ne bi smela
zanemariti te priložnosti, čeprav se bo morala
znebiti načina dela, ko z metanjem kamenja želi
vzbuditi pozornost družbe predvsem zase, ali rušiti
nekaj, za kar nima primerne alternative. V tem
času je imela tudi stroka načelno dovolj časa, da
bi stabilizirala svoj odnos z lastniki gozdov in da
bi v strokovnem izvajanju določil zakona poiskala
v vsebinskem in ekonomskem pogledu najbolj
racionalne rešitve. Ali je to obdobje uporabila za
to? Menimo, da ne v celoti. Tudi zato ne, ker se
je ukvarjala sama s seboj tudi takrat, ko to ni bilo
posledica vpletanja politike.
Zakonodajna politika ima v poslanskih vpraša-
njih inštrument, s katerim lahko tehta in usmerja
uresničevanje s predpisi postavljene politike. V
obdobju po letu 1993 je bil ta inštrument sicer
uporabljen, ne pa tako pogosto in sistematično, da bi
lahko dal odgovore o uresničevanju ključnih ciljev,
postavljenih v politiki gospodarjenja z gozdovi.
Dejstvo je, da bi moralo biti tudi izvršni politiki
omogočeno (zasedenost sistemiziranih delovnih
mest), da bi po letih izvajanja sistema že imela
odgovore na vprašanja, ali je treba in kako je treba
sistem gospodarjenja z gozdovi ali pa njegove
podsisteme kakovostno nadgraditi ali dograditi.
V	ospredje se že postavljajo vprašanja:
-	kako dograditi sistem spodbud in zapovedi
lastnikom gozdov, da bi se v izvajanju tistih
ukrepov v gozdovih, ki najbolj vplivajo na
njihovo ohranitev in razvoj, bolj približali
načrtovanemu,
-	kako dopolniti sistem vzdrževanja gozdnih
cest, da bi omogočili redno vzdrževanost vsaj
60 % cest,
-	kako zagotoviti usmerjanje prostega dostopa
v gozdove, ki postaja vse večja nuja za zdravje
človeka oziroma družbe, pa hkrati tudi vse
večje breme za gozd,
-	kako v izvajanje sistema gospodarjenja z goz-
dovi bolj pritegniti lastnika gozda.
3 VPLIV POLITIKE NA IZVAJANJE
SISTEMA GOSPODARJENJA Z
GOZDOVI
3.1 Državni gozdovi (DG)
V	imenu in za ime države z DG gospodari Sklad
kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG). Sklad je
nastal zaradi gospodarjenja z državnimi zemljišči,
zaradi izvajanja določene zemljiške politike in
zaradi izvajanja denacionalizacije na zemljiščih.
Glede gospodarjenja z gozdovi je specifična tvorba
in je onemogočil organiziranje gospodarjenja z
državnimi gozdovi po nekaterih znanih vzorcih
v Evropi, je pa imel v svojem času zelo opravi-
čljive argumente za nastanek (denacionalizacija).
Za gospodarjenje z DG pomeni personifikacijo
lastništva. Vsi lastniki pa imajo enake prepovedi
in zapovedi, določene z zakonom. Javna gozdarska
služba ima tako v vseh lastništvih sogovornika za
usklajevanje javnega in lastniškega interesa.
V	DG so morebitni posek in vlaganja v goz-
dove izvedena na ravni načrtovanega. Politika
pri obravnavanju programa dela in finančnega
načrta SKZG ni vsiljevala rešitev, ki bi lahko
ogrozile načrtovani razvoj državnih gozdov in
njihovo trajnost.
V	tem obdobju je bila aktivno vpletena pred-
vsem v kadrovanje vodstvenih struktur in v
razmišljanje o statusu SKZG. Njena aktivnost se
je ponavadi povečala ob poročilih o poslovanju
ali pa ob poročilih računskega sodišča. Zaradi
težav, ki jih je imel SKZG v spremljanju in izka-
zovanju poslovnih rezultatov, predvsem pa tudi v
oblikovanju sredstev za izvajanje programa dela,
je bilo vseskozi v ospredju vprašanje, ali je njegov
status ustrezen. V tem obdobju politika ni našla
zadovoljivega odgovora na to vprašanje. Očitno je,
da v obstoječi statusni obliki lahko najbolj vpliva
na sklad. SKZG še vedno posluje po pravilih jav-
nega zavoda. Prav bi bilo, da bi vsebinsko dosegel
raven podobne ustanove v Franciji, še posebno
zato, ker postaja vse večja potreba za ustrezno
izvajanje zemljiške politike.
V ospredju pozornosti politike je še vedno
vprašanje, ali država kot lastnik iz gozdov pre-
jema ustrezno rento, ker so koncesije podeljene
z zakonom in jih ni mogoče preverjati na javnem
natečaju. Pošten izračun rente ni problematičen.
Zanj obstajajo standardi, ki so zajeti tudi v naših
predpisih za izračunavanje odškodnine za konce-
sijo. Zagotoviti je treba le ustrezno količinsko in
finančno spremljanje vseh poslovnih dogodkov,
povezanih s predmetom koncesije. Tega dosedanje
vpletanje politike ni zagotovilo. V kakovostno
koncesijsko razmerje bi morala biti vgrajena tudi
merila in določila, ki bi, poleg že zagotovljene
dolgoročnosti, vzpodbujala koncesionarja za čim
kakovostnejše delo, ki bi povečevalo prihodek za
koncendenta, pa tudi za koncesionarja. Kakovosten
oziroma korekten koncesijski odnos naj bi na eni
strani zagotovil ustrezno odškodnino za koncesijo,
na drugi pa izpolnil tudi družbeno pričakovanje,
da bi bili po izteku prvega koncesijskega razmerja
oblikovani izvajalci del v gozdovih, ki bodo po
letu 2016 sposobni za domače delavce pridobiti
delo tudi na javnih natečajih.
Čeprav je poslovni interes koncendenta in
koncesionarja praviloma identičen, v celotnem
koncesijskem obdobju dosegati čim enakomer-
nejši vrednostni donos, je vpletanje politike
prispevalo, da je med njima stalni bolj ali manj
prikrit spor, ki je privedel do medsebojnega
nezaupanja. To pa na poslovanje SKZG oziroma
na korektnost koncesijskega razmerja vsekakor
ne deluje pozitivno.
3.2 Zasebni gozdovi (ZG)
V ZG se največji vpliv politike na gospodarjenje
odraža v vsakoletnem določanju sredstev, name-
njenih sofinanciranju vlaganj v gozdove. Prora-
čunska sredstva za ta namen so se zmanjševala
tako, da so do leta 1998 omogočala sofinanciranje
okoli 65 % načrtovanih del, najpomembnejših za
ohranitev in razvoj gozdov, v zadnjem obdobju
pa omogočajo le okoli 30 %. Ali povedano dru-
gače: v najugodnejšem obdobju so sredstva za
izvajanje programa Gozdarstvo pomenila okoli
17 % proračunskih sredstev MKGP, v zadnjem
obdobju pa okoli 6 %. To dejstvo škodljivo vpliva
na realizacijo del v gozdovih, ki se sofinancirajo.
Sofinancirajo pa se le tista, ki so v javnem interesu.
Politika, kljub opozarjanju na ta dejstva, ki lahko
usodno vplivajo na razvoj gozdov (zaključni računi
proračuna), doslej ni prispevala, da bi se težnje
bistveno spremenile.
V tem obdobju je vpletanje politike nekajkrat
povzročilo, da so bila oblikovana različna stališča
o istem vprašanju s področja urejanja prostora
na različnih strokovnih ravneh oziroma tudi
odločitve, ki niso bile povsem v skladu s predpisi.
To vsekakor zmanjšuje kredibilnost stroke, pa
tudi politike.
Ker je lokalna politika na podlagi zakona
aktivno udeležena pri odločanju o vzdrževanju
gozdnih cest, je bilo tudi njeno vpletanje na tem
področju največje. Predvsem je bilo izraženo v
nezadovoljstvu nad višino razpoložljivih sredstev.
Njen vpliv pa se kljub precejšnji zastopanosti v
parlamentu ni odražal v povečanju proračunskih
sredstev za vzdrževanje gozdnih cest.
Vpliv politike in predvsem njena neodločnost
za dokončno oblikovanje gozdarskega dela Kme-
tijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) sta
privedla do tega, da trenutno ni ustanove, ki bi
imela sredstva in kadre za zagon organiziranega
usmerjanja razvoja izvajalskega dela v ZG in razvoj
prihodkovno čim uspešnejšega gospodarjenja z
njimi. Glede na veliko razdrobljenost zasebne
gozdne posesti je za ekonomsko uspešno gospo-
darjenje bistvenega pomena povezovanje lastni-
kov gozdov. To naj bi se po določenem obdobju
samofinanciralo. Potrebno je, da politika sodeluje
pri rešitvi tega problema, kar bo prispevalo, da
bosta realizacija poseka in vlaganj tudi v ZG bliže
načrtovanemu. Tudi zaradi vpletanja politike je
projekt KGZS dal manj od pričakovanega.
4 VPLETANJE POLITIKE V
OBLIKOVANJE NACIONALNEGA
ODNOSA DO GOZDOV
Politika je bila aktivno vključena v delo delavnic
in forumov, na katerih se je v letih 2006 in 2007
dokončno oblikoval Nacionalni gozdni program
(NGP). S sprejemom Resolucije o Nacionalnem
gozdnem programu, novembra 2007 v parlamentu,
je bil nadomeščen Program razvoja gozdov v
Sloveniji.
Brez sodelovanja politike ne bodo mogli biti
izdelani, sprejeti in izvajani operativni programi
NGP, ki naj bi zagotavljali uresničevanje ciljev iz
vsakega od osemnajstih poglavij, ki ga sestavljajo.
Uresničevanje nekaterih ciljev bo moralo biti
vgrajeno tudi v ustrezne dokumente področnih
politik. Tako bo zagotovljena izgradnja dobršnega
dela našega odnosa do gozdov.
Ker je potrebnost ali škodljivost vpletanja
politike v razvoj gozdarskega izobraževanja in
raziskovalne dejavnosti podobna kot na drugih
področjih, ju v tem razmisleku ne navajamo.
5 ZAKLJUČEK
-	Vsako vprašanje, vsak problem, ki nastane v
družbi, se lahko spolitizira in politika ima ne
samo pravico, ampak dolžnost, da se vplete v
njegovo reševanje.
-	Če dogajanje na določenem družbenem podro-
čju poteka v dogovorjenih, sprejetih okvirih,
ni vprašanj, ni težav, načeloma ni potrebe za
vpletanje politike. Vpletanje je potrebno pri
oblikovanju politike takrat, ko v praksi nastajajo
odkloni od določene politike. Ko se poskuša
odklone od dogovorjene politike ustvarjati in
spodbujati, je vpletanje škodljivo.
-	Politika more problem tudi umetno ustvariti,
da se lahko vplete. Tega ni mogoče preprečiti.
Ponavadi je takrat vpletanje škodljivo.
-	Racionalno delovanje politike ne more biti
usmerjeno v škodljivost.
-	Neželeno je vpletanje politike po sistemu
»horuk«, še zlasti ne takrat, ko to povzroča
nezakonito stanje.
-	Tudi izrazito strokovno vprašanje lahko postane
politično, predvsem kadar je mogočih več reši-
tev, ki bi imele v okviru, na katerega delujejo,
različne posledice. Če se v takem primeru vplete
politika, je pričakovati, da bo našla način in čas,
da bo prispevala k izboru optimalne strokovne
rešitve.
-	Da bi bilo vpletanje politike potrebno, mora
temeljiti na izdelanih določilih in merilih za
spremljanje realizacije ciljev, ki jih je soobli-
kovala.