JRoštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
 priiojp.
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
57.
nos.
LJUBLJANA, dne 23. septembra 1931.
Letnik II*
VSEBINA:
360.
361.
362.
363.
364.
365.
366.
Ustava nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v Jugoslaviji.
Zakon o podaljšavi proračunskega leta banskih uprav. Zakon o izpremembi uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah.
Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o ukinitvi carinskih ugodnosti.
Zakon o prodaji pšenice v tuzemstvu.
Zakon o dopolnitvah v zakonu o prodaji pšenice v tuzemstvu.
Zakon o dopolnitvi zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke.
za izvrševanje zakona o prodaji pšenice v tu-
367. Naredba zemstvu.
368. Uredba o cenah kruha v državi.
369. Pravilnik o kontroli nad izvrševanjem predpisov zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu.
370. Pravilnik o prodajnih cenah pšenice v tuzemstvu.
371. Uredba	o besedilu prisege uslužbencev v	resortu	ministrstva za	socialno politiko in narodno zdravje.
372. Odločba	o postopku za izbris odsvojilnih	in	obremenilnih '
prepovedi pri izvajanju agrarne reforme.
373. Razpis o ocarinjanju mrtvaških prtov.
374. Razne objave iz »Službenih novin*.
Zakoni in kraljevske uredbe.
360.
Mi
ALEKSANDER I. po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
ustavo
nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji.*
I.	POOLAVJE.
Osnovna načela.
§ 1.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji sloni izključno na podlagi svetega pisma in se drži v nauku in življenju neizpremenjenega augsburškega veroizpovedanja in ostalih evangedjsko-luteranskih veroizpovednih spisov, kakor tudi apostolskega, nicejskega in atanazijskega veroizpovedanja.
§2.
Nemško evangeljsko-krščansko cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji tvorijo vsi njeni
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. decembra 1930., štev. 293/01/025.
verski pripadniki, bodisi da žive v organiziranih občinah bodisi v diaspori.
§ 3.
Nemška evangelj sko-krščnnska cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji ima popolno svobodo, da javno izpoveduje svojo vero, da vrši javno svoje bogoslužje in da urejuje in upravlja v mejah zakonov samostojno vse svoje posle.
Cerkev določa sama svoje verske praznike, službe božje in njih red, kakor tudi celotno čaščenje Boga. 0 tem izdaje odredbe edinole pristojno cerkveno oblastvo.
Cerkev postavlja in odpušča sama svoje duhovnike, častne funkcionarje, uradnike in služitelje vsake vrste in vsake stopnje. Cerkveni uslužbenci so v svoji cerkveni uradni lastnosti podrejeni edinole svojim cerkvenim ob-lastvom in cerkveni disciplini.
§ 4.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja kraljevine Jugoslavije in njena cerkvena samoupravna telesa so pravne osebe in so sposobna, da izvršujejo vse pravice, ki jim kot takim pripadajo, zlasti pa da pridobivajo in uživajo tako premičnine, kakor tudi nepremičnine po predpisih te ustave in v mejah zakonov. Isto velja tudi za one cerkvene ustanove, katerim priznava to svojstvo ta ustava.
Imovina cerkvenih samoupravnih teles in ustanov nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja služi samo cerkvenim namenom in se jim ne more z nobenim pogojem odvzeti niti uporabljati za druge namene, razen primera ekspropriacije (razlastitve), določene z zakonom.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji odloča samostojno o sprejemanju zadužbin, namenjenih cerkvenim nalogam, ter jih upravlja god nadzorstvom državnega za-
dužbinskega oblastva. Cerkev sme za vzdrževanje in podpiranje svojih ustanov, ustanavljati tudi sklade (fonde), ki imajo lastnost pravne osebe.
Cerkvene zadužbine in skladi se smejo uporabljati samo za svoje namene.
§ 5.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja kraljevine Jugoslavije krije svoje potrebe iz sredstev, ki ji pritičejo po § 6. zakona o evangelj-ako-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.,* in sicer
1. iz dohodkov cerkvene imovine;
2. iz cerkvenih taks in donosov;
3. iz prispevkov in daril, kakor tudi iz dohodkov za-dužbin in skladov ter morebitnih doklad na te imovine;
4. iz morebitnih prispevkov politično-upravnih občin;
5. iz stalne državne podpore in
6. iz cerkvenih doklad v smislu § 8. zakona o evan-geljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.
§ 6.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji je enakopravna ostalim usvojenim verskim zajednicam v državi, kateri služi z vdanim bogočastjem in negovanjem moralnega življenja ter z drugim kulturnim vzgajanjem vernikov.
§ 7.
V cerkvenih občinah, katerim so se pridružili tudi verniki reformiranega veroizpovedanja, se zajamčuje tem vernikom spoštovanje njih veroizpovedanja. Njihove institucionalne pravice in dolžnosti se urede s posebnimi senioratskimi pravili, katera odobri nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovednaja v sporazumu z reformirano krščansko cerkvijo v kraljevini Jugoslaviji.
§ 8.
Cerkev skrbi, da se vršijo predavanja in nadzorstvo veronauka v šolah v mejah državnih šolskih zakonskih predpisov in zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah ter o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.
Pouk iz veronauka ima nalogo, da ustvarja iz mladine krščanske značaje in verne in pobožne člane svoje cerkve in vdane državljane kraljevine Jugoslavije, upoštevaje predpise državnih šolskih zakonov, zlasti pa § 1. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.**
Veronauk se predava v vseh šolah v bogoslužnem jeziku.
Kolikor veroučitelji ne bi dobivali nagrade odkod drugod, jih mora nagrajati pristojna cerkvena občina.
§9.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji in vsa njena samoupravna telesa imajo pravico, da ustanavljajo v mejah državnih zakonov in te ustave tečaje za nadaljnje iz-
♦ Glej zakon »Službeni list« štev. 21/7 iz leta 1930.
** Zakon glej »Uradni list« štev, 110/25 iz 1, 1929-/30.
obraževanje, da vzdržujejo take. ki že obstoje in da ustanavljajo in vzdržujejo kulturne, dobrodelne in pokojninske ustanove, kakor tudi ustanove notranje misije.
§ 10.
Radi pospeševanja cerkvenih namenov in vestnega verskega življenja sme nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji v mejah državnih zakonov ustanavljati društva, ki jih upravlja in nadzira cerkev.
. § H-
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji sme po svojih najvišjih organih vzdrževati verskobratske odnošaje z drugimi evangeljsko-krščanskimi cerkvami po svetu.
§ 12.
V nemški evangeljsko-krščanski cerkvi augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji vrši na podstavi in v mejah zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930. cerkveno ustavodajno oblast sinod. Ured-bodajno in upravno oblast vrše v mejah ustave cerkvena samoupravna telesa, določena z ustavo.
§ 13.
Samoupravna telesa nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji so: cerkvene občine, seniorati in državna cerkev.
§ 14.
Število, naziv in obseg senioratov, kakor tudi razmejitev cerkvenih občin določa zbor državne cerkve po zaslišanju dotičnih senioratov in cerkvenih občin.
§ 15.
Cerkvena občina je temelj vse cerkvene oblasti v nemški evangeljsko-krščanski cerkvi augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji.
§ 16.
V cerkveni ustavodaji, uredbodaji in upravi je zajamčen enakopraven vpliv duhovniškega in posvetnega stanu. '
§ 17.
Vsako višje cerkveno oblastvo mora paziti, da ostanejo pravice in področje podrejenih oblastev neokrnjeni.
§ 18.
Vsako samoupravno cerkveno telo ima pravico in dolžnost, da izdaje svoja pravila, ki morajo biti v skladu z državnimi zakoni, s cerkveno ustavo in s pravili višjih cerkvenih teles.
§ 19.
Vsak cerkveni častni funkcionar in uslužbenec odgovarja disciplinski, civilno- in kazenskopravno za svoje uradno delovanje in za zanemarjanje dolžnosti,
Pripadnik nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja je vsak vernik augsbur-škega veroizpovedanja, ki sam izjavi, da je pripadnik te cerkve. Ce tega ne izjavi, se smatra, da je pripadnik nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja, ako ga cerkvena občina te cerkve v kraju, v katerem biva, označi za člana in če 011 v roku dveh tednov po tem ne dokaže, da je pripadnik druge evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja in član cerkvene občine one druge cerkve v tem kraju. To velja le tedaj, če že ni postopala tako druga evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja.
§ 27.
Preselitev, smrt ali izprememba vere ne ukinjajo obveznosti za plačilo zapadlih davščin cerkveni občini.
§ 20.
Zbori cerkvenih samoupravnih teles so javni in niso vezani na dovoljenje oblastva. Le-ti, kakor tudi občinska zastopništva, prezbiteriji in senat državne cerkve izdajajo svoje odločbe z večino glasov navzočih. Količnik za izdajanje odločb na zborih samoupravnih teles določajo zadevni statuti.
§ 21.
O sestankih in sejah cerkvenih samoupravnih teles in njih organov se morajo voditi zapisniki, katere je treba overiti.
§ 22.
Cerkvena samoupravna telesa se poslužujejo v medsebojnem občevanju, kakor tudi v občevanju z verniki tistega jezika, v katerem se vrši pri njih bogoslužje. Vse drugo občevanje in dopisovanje ter izdajanje javnih listin se vrši v državnem jeziku (§§ 11. in 26. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.).
II.	POGLAVJE.
Cerkvene občine.
§ 23.
Cerkvena občina je najnižja cerkvena samoupravna edinica, ki je organizirana za skupno bogoslužje in za življenje po evangeljsko-krščanskih načelih, kakor tudi za notranjo cerkveno upravo in za upravo svoje imovine.
Cerkvena občina voli po tej ustavi in njenih izvršilnih predpisih svoje duhovnike, častne funkcionarje, uradnike in druge uslužbence, kakor tudi predsedništva višjih cerkvenih samoupravnih teles in zastopnike v sinod. Ona pošilja (§ 61.) v senioratski zbor na vsakih 500 duš po enega zastopnika s pooblastilom, in razen tega na vsakih 1000 duš po enega odposlanca z izvlečkom iz zapisnika. Presežek nad 500, odnosno 1000 se jemlje kot polno število. Odposlanci z izvlečkom iz zapisnika imajo posvetovalno pravico in so hkratu namestniki zastopnikov s pooblastilom.
§ 24.
Organizirane cerkvene občine, ki imajo župnijski urad, so občine-matice, one brez župnijskega urada pa so občine-podružnice (filialke).
Oni kraji, v katerih žive evangeljski kristjani augsburškega veroizpovedanja brez krajevne cerkvene organizacije, so diaspora.
Občine-inatice, ki imajo diasporo, so misijonske občine.
Kolikor razmerje med občino-matico in občino-po-družnico, kakor tudi med misijonsko občino in diasporo ni urejeno, se uredi to s posebnimi senioratskimi pravili (§ 18.).
§ 25.
Vsaka politična občina v kraljevini Jugoslaviji pripada iz vestni cerkveni občini (§ 14.).
§ 26.
Vsak pripadnik nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja postane član cerkvene občine, če živi v njenem območju. On izvršuje le v tej občini,, vse svoje članske pravice,
§ 28. •
Cerkveno občino upravlja in zastopa občinski zbor, ki ga v smislu pravilnika o volitvi in zboru sklicuje praviloma predseduištvo občine.
§29.
§ 30.
Posvetovalno in glasovalno pravico na cerkvenenj občinskem zboru izgubi član:
1. ki ni plačal vseh svojih cerkvenih davščin;
2. ki pride v stečaj (konkurz) ali pod skrbstvo;
3. ki je obsojen ali je v preiskavi radi zločina ali pregreška, učinjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo, za čas, dokler trajajo pravne posledice.
Za aktivne službe v vojski ali v straži, ki je vojaško organizirana, se na cerkvenem občinskem zboru ne moreta izvajati posvetovalna in glasovalna pravica.
§31.
Vsaka cerkvena občina vodi seznam članov, ki imajo na cerkvenem občinskem zboru glasovalno in posvetovalno pravico.
§ 32.
Polnoletno ženske, članice občine, ki niso poročene ali ki so vdove ali ločene, in one, ki žive v mešanem zakonu, in sicer^ ako ne vzgajajo svoje ženske dece v drugi veri, imajo na občinskih zborih posvetovalno in glasovalno pravico, če pomagajo nositi bremena cerkvene občine.
§33.
Pripadniki nemške evangeljsko-krščanske cerkve ▼ diaspori imajo pravice občinskega člana v svoji pristojni cerkveni občini.
§34.
Občinski zbor pregleda letni zaključni račun, določi na predlog presbiterija proračun in ključ dohodkov in
Vsak samostojni polnoletni moški član cerkvene občine, ki nosi občinska bremena, ima posvetovalno in glasovalno pravico na cerkvenih občinskih zborih.
Duhovniki, častni funkcionarji in uradniki cerkvene občine so člani cerkvenega zbora po svojem zvanju.
doklad, imenuje ali voli po natečaju župnika, voli pres-biterje, odnosno občinsko zastopništvo, kakor tudi občinske častne funkcionarje in uslužbence, sestavi pismo o imenovanju, določa službene prejemke uslužbencev in upravlja vobče vse občinske posle.
§ 35.
Občine-matice smejo izvoliti občinsko zastopništvo 30—120 članov, ki ima vse pravice občinskega zbora razen volitve duhovnikov, presbiterjev, članov sinoda in občinskega zastopništva samega, nadalje volitve škofa in posvetnega predsednika državne cerkve.
§ 36.
Člani občinskega zastopništva so vsi člani presbite-rija po svojem zvanju in izvoljeni člani občinskega zastopništva. Njih mandat traja šest let. Polovica izvoljenih članov se voli vsaka tri leta iznova. Po treh letih izstopi polovica, ki se izžreba.
§ 37.
Vsaka občina mora imeti presbiterij, ki je njen upravni organ.
§38.
Člani prezbiterija so po svojem zvanju župnik, inšpektor, cerkveni oče (blagajnik) in zapisnikar; izvoljeni člani pa so tisti, katere izvoli cerkveni občinski zbor y številu, ki je določeno v cerkvenem občinskem statutu.
§ 39.
Za presbiterje se smejo izvoliti cerkvi pripadajoči, svoji veri vdani in neomadeževani moški člani občine, ki so dovršili 24. leto starosti, posečajo marljivo službo božjo, se letno obhajajo in verno izvršujejo tudi druge svoje cerkvene dolžnosti. Za presbiterja se ne more izvoliti oseba, ki je v škodo cerkve dala reverz glede vere svojih otrok.
§ 40.
Presbiterij ima v glavnem te-le pravice id dolžnosti:
Skrbi za vzdrževanje reda v cerkvi in pri službi božji; pomaga v lastnih šolah župniku pri negi krščanskega življenja; skrbi za občinske ubožce, bolnike, vdove in sirote; pregleduje redno voditev občinskih knjig; rešuje samostojno tekoče manjše posle; sestavlja in predlaga občinskemu zboru zaključni račun in proračun ter pripravlja občinski zbor.
§41.
Predstojništvo cei'kvene občine, občinskega zbora, občinskega zastopništva in presbiterija sta župnik in inšpektor cerkvene občine.
§42.
Dolžnost župnika je službeno razlaganje svetega pisma in podeljevanje zakramentov, upravljanje duhovnih poslov in notranje misije (zlasti vzgajanje mladine in po-sečanje bolnikov), nadalje delovanje na kulturnem in socialnem polju, kakor tudi nadzorstvo nad šolami cerkvene občine in uradno občevanje s posvetnimi in cerkvenimi oblast vi.
Kot oporo župniku se smejo postaviti pomožni duhovnik^ pridigarji in drakonsko izobraženi pomočniki
in pomočnice, ki vrše svojo službo po župnikovih navodilih.	.•!.,*
§ 43.
Župnika postavlja občinski zbor po predpisih statuta o volitvi in o izpitu župnikov.
§ 44.
Za župnika ali pomožnega duhovnika kake občine se sme postaviti evangeljski kristjan augsburškega verOizpo-, vedanja in državljan kraljevine Jugoslavije, ki je po predpisih dovršil kako evangeljsko teološko visoko šolo, napravil strokovne izpite, določene v statutu o volitvi in izpitu župnikov, ki ga je ordiniral škof nemške evangelj-sko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji in ga pri ordinaciji zaprisegel na evangeljsko luteransko veroizpovedanje. Ob potrebi sme 1 minister pravde izjemoma dovoliti, da se postavi za žup-1 nika tudi duhovnik, ki ga je ordiniral tudi kak škof druge evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja.
Župnik mora biti nad 24 let star in je moral delovati najmanj eno leto kot pomožni duhovnik.
Za župnika v senioratih z mešanimi veroizpovedanji veljajo predpisi posebnih senioratskih statutov, določenih v § 7.
Duhovniki (župniki) cerkvenih občin ne smejo biti osebe, ki ne obvladajo popolnoma jezika, katerega govore člani cerkvene občine ali vsaj večina članov občine, razen če ga izvolijo ti sami kot takega in če to odobri minister pravde.
Službeno versko (duhovno) zvanje v cerkveni samoupravni službi smejo dobiti po dokazani potrebi tudi osebe, ki so tuji državljani, to pa samo začasno po predhodnem dovoljenju ministra pravde.
§ 45.
Za inšpektorja cerkvene občine se sme izvoliti samo cerkvi pripadajoč, pobožen, inteligenten član nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji, ki ni do cerkve v nobenem službenem razmerju in ne prejema od nje plače ali nagrade in je državljan kraljevine Jugoslavije. On je čuvar imetja in pravic cerkvene občine, vrši nadzorstvo nad cerkvenimi uslužbenci, varuje njih ugled, kakor tudi ugled cerkvenih častnih funkcionarjev; skrbi, da dobivajo le-ti svojfe službene prejemke neokrnjene in točno ter upravlja vse posle občine v sporazumu z župnikom pb enaki pravici in enaki odgovornosti.
Služba inšpektorja je častna. Voli se za šest let.
§46.
Druga častna funkcionarja cerkvene občine sta: pod-inspektor in blagajnik. Poleg tega postavlja cerkvena občina po potrebi in običaju: cerkvenega očeta, kuratorja, zapisnikarja, pravobranilca, učitelje, veroučitelje in kaft-torje. Razen tega sme vsaka cerkvena občina postaviti po potrebi tudi še druge uslužbence.
§47.
Osebe, ki so obsojene ali so v kazenski preiskavi radi zločina ali pregreška2 storjenega iz koristoljubja ali zoper
javno moralo, kakor tudi osebe, ki pridejo v stečaj ali pod skrbstvo, se ne morejo izvoliti, niti ne smejo vršiti dolžnosti v cerkveni samoupravni službi v času, dokler trajajo pravne posledice.
§ 48.
Cerkvene občine morajo svojim župnikom in uslužbencem preskrbeti zadosten dohodek in morajo vzdrževati v dobrem stanju zgradbe in zemljišča, katera so*jim dali po pogodbi v uživanje in morajo nositi javna bremena, ki jih zadenejo.
Kadar župnik umre, pripade ves župnikov dohodek, računši od dneva župnikove smrti za pol leta, njegovi vdovi odnosno njegovim nepreskrbljenim otrokom.
Župnikova osnovna plača ne sme biti ob istem stanju občine nikdar manjša od plače njegovega predhodnika. Kadi tega morajo cerkvene občine, ki ne plačujejo zadostno svojih župnikov in uslužbencev, njih službene prejemke zvišati. Ravnotako se morajo vsaj približno zopet odmeriti prvotni službeni prejemki tam. kjer jih je poprej tvorilo dajanje v naravi, pa so bili potem odkupljeni z vrednostjo, ki danes nikakor ne ustreza
§49.
Občine morajo plačevati za kritje potreb višjih cerkvenih samoupravnih teles prispevke, določene z zakonom.
§ 50.
Cerkvena občina ni samo pravno telo, nego je v prvi vrsti zajednica vere in ljubezni, živ člen v telesu Kristusovem. V njej se morajo po navodilih državne cerkve marljivo in sistematski izvajati dušehrižništvo, notranje misije in evangelizacija, vzgajanje mladine, skrbstvo siromakov in bolnikov ter krščanska ljubezen vobče.
III.	POGLAVJE.
Seniorat.
§ 51.
Več cerkvenih občin skupaj sestavlja seniorat, ki je njihovo neposredno višje oblastvo glede njih uprave in ureditve.
§52.
Na čelu seniorata sta senior in inšpektor seniorata. Ta dva sta predsedništvo seniorata in senioratskega zbora ter opravljata vse posle seniorata z enako pravico in enako odgovornostjo. Če sta zadržana, ju sme nadomeščati konsenior, odnosno podinspektor seniorata ali po službi najstarejši župnik, odnosno občinski inšpektor
§53.
Seniorja in inšpektorja seniorata volijo cerkvene občine v območju seniorata izmed župnikov in posvetnih oseb tega območja, ostale častne funkcionarje seniorata pa voli senioratski zbor iz svoje sredine. Vsi se volijo za šest let in morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije.
Če se izprazni mesto senidrja pred potekom mandata, traja služba novega seniorja do poteka mandata ostalih eenioratskih funkcionarjev,
§ 54.
Senior upravlja senioratsko pisarno in posreduje v uradnih stvareh s posvetnimi in višjimi 'cerkvenimi ob* lastvi.
§55.
Poglavitne naloge seniorja so:
1. da nadzira dušehrižništvo in upravno delovanje župnikov, delovanje občinskih organov ter vseh ustanov občine in seniorata;
2. da skrbi za točnost evangeljskega nauka in za pravilno izvrševanje zakramentov;
3. da skrbi, da vlada v vsaki cerkveni občini pravi evangeljski duh; da se z vnetim dušebrižništvom, z evan-gelizacijo in notranjo misijo budi in krepi vera, ki deluje z ljubeznijo, zvestoba do cerkve in evangeljska vzajemnost; da se vzdržujejo red, složnost in mir;
4. da gleda na to, da izpolnjuje vsak častni funkcionar in uslužbenec, vsak organ in član občine ter seniora(a točno in redno svoje dolžnosti, ki jih nalagajo evangeliji, cerkveni predpisi in odredbe;
5. da zahteva, kadarkoli smatra to za potrebno, od občin točno poročilo o vsaki grani dušebrižništva in upravnega delovanja,
§ 56.
Radi temeljitega vpogleda v razmere občin in v delovanje častnih funkcionarjev in uradnikov ter radi učinkovitega pospeševanja verskobratske vzajemnosti mora senior s senioratskim inšpektorjem, dokler traja mandat, vsaj enkrat posetiti občine in njihove podružnice.
Če nastanejo v kaki občini nerodnosti, mora senior osebno oditi tja in poskrbeti za njih odstranitev.
§ 57.
Senior mora točno obveščati senioratski zbor o svojem uradnem delovanju in o vseh važnih cerkvenih dogodkih.
.	§	58.
Za senioratskega inšpektorja se izvoli cerkvi pripadajoč, šolan, v širokih krogih ugleden član nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpove-danja v kraljevini Jugoslaviji.
§ 59.
Drugi častni funkcionarji seniorata so še: konsenior in podinspektor seniorata, zapisnikarji, pravobranilci in blagajniki. Razen tega sme seniorat po potrebi postaviti tudi izredne častne funkcionarje in uradnike.
§ 60.
Seniorat upravlja in zastopa senioratski zbo*. katerega sklicujeta senior in senioratski inšpektor redno enkrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat.
§ St-
Clam senioratskega zbora so:
a)	po svojem zvanju:
1. predsedniki in vsi častni funkcionarji seniorata ter člani senioratskega sodišča:
2. župniki ali župnijski upravitelji in inšpektor*! občin j
b) po volitvi:
zastopniki cerkvenih občin.
§ 62-
Senioratski zbor je pristojen, da razpravlja o vseh cerkvenih in upravnih vprašanjih, ki se tičejo seniorata.
V prvi vrsti pretresa senioratski zbor poročilo pred-seduištva; odloča kot prizivno oblastvo o pritožbah zoper občinske odloke in odredbe senioratskega predsedništva; določa proračun seniorata; skrbi v smislu § 5. te ustave za kritje izdatkov; določa senioratskim uradnikom plače; daje odredbe glede popolnitve izpraznjenih mest seniorja in senioratskega inšpektorja; voli razen seniorja in senioratskega inšpektorja, vse častne funkcionarje in uradnike seniorata ter člane senioratskega sodišča in izvali zastopnike v zbor državne cerkve.
V zbor državne cerkve pošljejo seniorati s petimi ali manj župnijskimi mesti dva, s šestimi do deset župnijskih mest štiri, z enajstimi do petnajst župnijskih mest šest, s šestnajstimi do dvajset župnijskih mest osem, z nad dvajset župnijskih mest deset zastopnikov, polovico iz vrste duhovnikov in polovico iz vrste svojih posvetnih članov in jim izdajo potrebna potrdila, ki jim dajejo v zboru državne cerkve posvetovalno in glasovalno pravico. Razen tega sme odposlati vsak seniorat v zbor državne cerkve prav toliko odposlancev z izvlečkom iz zapisnika, ki pa imajo tam samo posvetovalno pravico.
§ 63.
Seniorati trpe stroške za upravo državne cerkve.
IV.	POGLAVJE.
Državna cerkev.
§ 64.
Vsi seniorati skupaj so državna cerkev, ki vodi in upravlja njih skupne posle.
§ 65.
Državno cerkev upravlja in zastopa zbor državne cerkve, ki ga sklicujeta škof in posvetni predsednik praviloma enkrat na leto, razen tega pa po potrebi.
§ 66.
Člani zbora državne cerkve so:
a) po svojem zvanju:
1. predsedniki in vsi redni častni funkcionarji žavne cerkve ter člani sodišča državne cerkve;
2. predsedniki senioratov;
3. po en zastopnik tistih cerkvenih ustanov in-društev, katerim prizna članstvo zbor državne cerkve;
b) po volitvi:
zastopniki senioratov.
§ 67.
Zbor državne cerkve je vrhovno upravno oblastvo in v vseh stvareh, za katere niso pristojna cerkvena sodišča, vrhovno apelacijsko in razsojajoče oblastvo.
Zbor državne cerkve je poglavitno pristojen:
1. da izdaja odredbe glede vseh vprašanj državne cerkve, ki jih ni rešila cerkvena ustavodaja; radi tega izdaja potrebna pravila;
2. da voli razen škofa in posvetnega predsednika častne funkcionarje državne cerkve, župnika škofije in po potrebi ter možnosti misijske duhovnike in jim določa službene prejemke in pravni položaj;
3. da voli člane sodišča državne cerkve;
4. da odreja, kar je potrebno za popolnitev izpraznjenega mesta škofa in posvetnega predsednika;
5. da bedi kot vrhovni čuvar nad pravicami in imetjem državne cerkve in vseh cerkvenih teles;
6. da daje navodila svojemu predsedništvu zaradi predlaganja stvarnih potreb, kadar ga zasliši minister pravde, v smislu odredbe drugega odstavka § 6. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16 apr. 1930.;
7. da sestavlja proračun dohodkov in izdatkov d. žavne cerkve in ustanov, ki jih upravlja kot skupne državna cerkev. Radi tega ima pravico, da odmeri in pobira za potrebe državne cerkve v smislu §§ 8. in 9 zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930. doklado na neposredni državni davek, ki ga plačujejo člani cerkve;
8. da nudi občinam moralno podporo, njihovim duhovnikom, učiteljem in ostailim uslužbencem pa tudi materialno v mejah svojega proračuna, kjer se pokaže potreba;
9. da nadzira po svojem predsedništvu delo podrejenih cerkvenih oblastev;
10. da skrbi za šolanje duhovnikov, učiteljev, kan-torjev in pridigarjev;
11. da si prizadeva, da se izvajajo razjaganje svetega pisma in podeljevanje zakramentov, dušebrižništvo, krščanska ljubezen, notranja in zunanja misija ter uprava vse cerkve in vseh cerkvenih teles, organov in ustanov, vestno in pravilno in da se vzdržuje med člani in telesi eerkve prisrčna evangeljska verska vzajemnost in živo bratstvo.
§ 68.
Predsedništvo državne cerkve sta škof in posvetni predsednik, če pa bi bila zadržana ali bi ostali njiju mesti izpraznjeni, po službi najstarejši senior odnosno senioratski inšpektor.
Predsedništvo zastopa državno cerkev in daje po potrebi drugim osebam pooblastila, da zastopajo poedine interese cerkve.
§ 69.
Škofa volijo zbori cerkvenih občin iz vrst stalnih občinskih župnikov. Izvolitev je doživljenska; vendar s® dT- podeljeno zvanje izgubi, če prestane škofu služba občinskega župnika.
Za škofa se sme izvoliti samo državljan kraljevine Jugoslavije.
Izvolitev škofa se potrjuje s kraljevim ukazom ua predlog ministra pravde, ki se stavi v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
Škof je vrhovni poglavar cerkve. On gleda na to, da se ohrani točnost pouka v cerkvah in šolah, nadzira občine in duhovnike in skrbi, da se izvaja v vsej cerkvi, vseh občinah in v diaspori pri mladini in pri odraslih pravilno dušebrižništvo. .
Škof upravlja škofijsko pisarno in predlaga o svojem delu poročilo zboru državne cerkvej kateremu j®
odgovoren za svoje delo. Organizacijo in poslovanje škofijske pisarne določajo posebna pravila.
§ 70.
Samo škof ima pravico, da ordinira kandidate za duhovno zvanje. On posvečuje cerkve, vendar ga sme pri tem zastopati tudi pristojni senior.
§ 71.
Škof vrši po potrebi kanonično vizitacijo.
§ 72.
Posvetnega predsednika, ki vodi s škofom posle cerkve z enakimi pravicami in dolžnostmi, volijo zbori cerkvenih občin iz vrst posvetnih članov nemške evan geljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji za dvanajst let. Izvolitev potrdi minister pravde.
Predsednik mora biti pobožen, cerkvi pripadajoč, visoko izobražen, v cerkvenih pravnih vprašanjih izkušen in ugleden človek. Biti mora državljan kraljevine Jugoslavije.
§ 73.
Škof in posvetni predsednik posredujeta v službenem občevanju med centralnimi državnimi oblastvi in poedinimi cerkvenimi telesi in organi.
§ 74.
Redni častni funkcionarji državne cerkve so še: zapisnikarji, blagajniki, pravobranilci in računski revizorji. Razen teh sme državna cerkev postaviti tudi še izredne častne funkcionarje. Vsi se postavljajo za šest let.
§ 75.
Izvršilni organ zbora državne cerkve je svet državne cerkve. Rešuje nujne in tekoče posle državne cerkve od enega zasedanja zbora državne cerkve do drugega, izdaja svoje odločbe v imenu in v zastopništvu zbora, mu predloži poročilo in mu je odgovoren
Člani sveta državne cerkve so:
1. predsedniki zbora državne cerkve, ki so tudi predsedniki sveta in
2. dva po službi najstarejša seniorja in senioratskn inšpektorja in prvi pravobranilec državne cerkve.
V.	POGLAVJE.
Sinod.
§ 76.
Sinod je ustavodajni organ nemške evangedjsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji. Sklicuje ga vsaka tri leta predsed-ništvo državne cerkve po predhodnem dovoljenju kralja
§ 77.
člani sinoda so:
1. po svejem zvanju: škof, posvetni predsednik in predsedniki »enioratov;
2. po volitvi: zastopniki senioratov, in sioer iz vsakega seniorata, v katerem je deset ali manj župnijskih
mest, po dva; iz seniorata z desetimi do dvajsetimi župnijskimi mesti po štiri; iz seniorata z nad dvajset žup nijskimi mesti po šest zastopnikov, in sicer polovica ii staleža duhovnikov in polovica iz vrste posvetnih članov cerkve.
§ 78.
Zastopnike seniorata volijo občinski zbori.
§ 79.
Izvoljenim članom sinoda daje senioratsko predsed-ništvo pooblastila.
§ 80.
Sinod odloča pod predsedstvom predsednika po starosti o veljavnosti izvolitve zastopnikov ter o njih sprejemu v sinod, voli z večino glasov svoje predsednike, in sicer dva predsednika in dva namestnika ter štiri zapisnikarje, polovico iz duhovnega in polovico iz posvetnega staleža.
§ 81.
Sinod izdaja svoje odločbe redom« z absolutno
večinoi
Sinod ne more izdati odločbe, če ni prisotnih najmanj dvajset pet članov.
§ 82.
Člani sinoda svečano prisežejo tako-le:
>Obljubljam pred Bogom, da bom pri svojem delu v sinodu po svojem najboljšem znanju in vesti čuval notranjo in zunanjo blaginjo evangeljske cerkve in gledal, da cerkev napreduje v vsem v Kristusu, ki ji je glava. <
§ 83.
Sinod določa sam zborovalni red in preloži 'svoje seje, sme pa tudi pred potekom triletne dobe izdati odločbo, da zaključuje svoje delo ali pa, da se razide.
VI.	POGLAVJE.
Cerkvene šole.
§ 84.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroiz povedan ja v kraljevini Jugoslaviji vzdržuje šole, ki so ji zajamčene z državnim zakonom, jih upravlja, jih smatra, kakor tudi svoje dobrodelne in kulturne ustanove, za svoje sestavne dele, vzgaja v njih svojo mladino po svojih temeljnih načedih in jo poučuje v mejah državnih zakonov tudi v maternem jeziku.
§ 85.
Cerkvene samoupravne duhovniške šole ustanavlja v smislu § 24. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930. državna cerkev
§ 86.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji upravlja svoje vzgojne in poučne zavode v smislu svojega šodekega statuta in v skladu z državnimi zakoni,
VII.	POGLAVJE.
Uprava imovinskih poslov.
§ 87.
Nemška evangeljsko-krščanska cerkev atigsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji upravlja samostojno svoje imovinske posle v smislu temeljnih cerkvenih načel in v mejah državnih zakonov, vendar pod vrhovnim državnim nadzorstvom.
§ 88.
Uprava cerkvenih imovinskih poslov se vrši po predpisih o cerkvenem računovodstvu in gospodarstvu, katere izdaja zbor državne cerkve, odobruje pa jih minister pravde.
§ 80.
Cerkvena nepremičnina in imovina zadužbin in skladov, katere upravljajo cerkvena oblastva, se sme odsvajati le s pristankom državne cerkve.
§ 90.
Nepremičnina se mora tako upravljati, da se ne zmanjšata njen obseg in možnost dohodkov.
§ 91.
Zaduzbine in skladi se upravljajo ločeno od druge imovine. Dohodek zadužbin se sme uporabljati samo za to, za kar so namenjene. Če je to radi izpremenjenih razmer nemogoče, tedaj mora zbor državne cerkve na predlog cerkvenega telesa, ki upravlja zadužbino, po pristanku- državnega zadužbinskega oblastva odloči, da se uporabi dohodek za namen, ki je podoben namenu zadužbine.
Glede skladov izda točno odločbo na predlog telesa, ki upravlja sklad, državna cerkev samostojno.
§ 92.
Za kritje rednih izdatkov cerkvenih samoupravnih teles se ne sme nikdar uporabiti cerkvena imovina, nego samo njeni dohodki.
§ 93.
Vsako cerkveno samoupravno telo sestavi vsako leto redni proračun glede svojih letnih potreb, kakor tudi glede dohodkov, ki naj služijo za njih kritje, in skrbi za pobiranje dohodkov.
Za občine, ki nočejo sestaviti proračuna, ki ustreza njihovim potrebam, in ki nočejo poskrbeti za potrebne dohodke, napravi oboje na predpisan način seniorat, razen odmere doklad.
Zaključne račune občin in senioratov odobravajo neposredna višja cerkvena telesa, državne cerkve pa njen zbor.
§ 94.
Državna cerkev eme v smislu toč. 2. § 5. te ustave naložiti senioratom prispevke, le-ti cerkvenim občinam, cerkvene občine pa svojim članom, nadalje vsa ta cerkvena samoupravna telesa na dohodke zadužbin in skladov, katere upravljajo.
§ 95.
Vsak član nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugoslaviji
mora plačati cerkvene davščine v tisti cerkveni občini, katere član je.
§ 96.
Vsi člani nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja morajo prispevati po svojih dohodkih in po svoji imovini za potrebe cerkve, neglede na to, v katerem kraju kraljevine je njihova imovina in odkod imajo dohodke. Razen tega mora vsak Član plačati cerkvi doklade, ki se naložijo in odmerijo v smislu zakona po njegovih neposrednih davkih.
Člani nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja kraljevine Jugoslavije se smejo obremenjati s cerkvenimi davščinami samo v korist te cerkve.
§ 97.
Če ima kaka oseba, ki je član' kake občine, v območju drugih občin davčne objekte, imajo tudi te druge občine pravico, pobirati od nje, dasiravno ni njih član, cerkvene davščine glede na davčno vrednost njenega davčnega objekta, ki je v občini, odnosno po stopnji doklade, ki se v njej pobira. Taka oseba sme te davščine plačati tudi svoji občini, le-ta pa jih mora izplačati občini, kateri pripadejo.
§ 98.
Prispevke v denarju ali v naravi, ki pripadajo duhovnikom in občinskim uslužbencem od posameznih članov občine, morajo za to poklicani uslužbenci cerkvene občine pobirati ter jih jim izročiti v določeni količini in ustrezni dobri kakovosti.
§ 99.
Cerkvene občine smejo odkupiti v sporazumu z do-tičnimi uslužbenci in z odobritvijo višjih cerkvenih oblastev dajanje v naravi od leta do leta.
§ 100.
Vsako cerkveno samoupravno teflo ima pravico in dolžnost, da izteka zapadle davščine od svojih članov s pomočjo državnega oblastva. Odločbe in sezname cerkvenih občin v tem pogledu mora potrditi pristojni senior.
VIII. POGLAVJE.
Cerkveni sklad.
§ 101.
Za zavarovanje morebitnih potreb cerkve sme zbor državne cerkve ustanoviti poseben sklad, v katerega se 9mejo, dokler ne doseže višine, ki mu jo določi zbor, poleg lastnih dohodkov in njemu namenjenih dobrodelnih prispevkov in volil po odločbi zbora odvajati tudi še deii splošnih cerkvenih dohodkov.
§ 102.
Cerkveni sklad upravlja državna cerkev.
Dohodki sklada se smejo porabiti šeile, ko doseže sklad določeno višino.
IX. POGLAVJE. Cerkvena sodišča. § 103.
Pod cerkveno sodstvo spadajo cerkveni paeetopkL sporni cerkveni upravni posli in bračni spori, kolikor
niso imovinskopravne narave ter ne spadajo v pristojnost državnih sodišč.
§ 104.
Sojenje o cerkvenih prestopkih in njih kaznovanje, kakor tudi sojenje v spornih cerkvenih upravnih poslih, ureja statut o cerkvenem sodstvu. Za cerkveno bračno pravo in bračni sporni postopek veljajo posebni predpisi
§ 105.
Cerkev vrši svojo sodno oblast po svojih sodiščih. Cerkveni sodišči sta:
a) senioratsko sodišče in
b) sodišče državne cerkve.
X.	POGLAVJE.
Končne odredbe.
§ 106.
Ko dobi ta ustava moč, nehajo veljati cerkvene ustave in drugi organizacijski predpisi, ki so dotlej veljali v posameznih delih države.
§ 107.
lzpremembe in dopolnitve te ustave izdaje sinod z dvotretjinsko večino vseh članov sinoda, minister pravde pa jih po usvojitvi predloži kralju v uzakonitev.
§ 108.
To ustavo je izdal sinod nemške evangeljsko-krščanske cerkve augsburškega veroizpovedanja v kraljevini Jugosilaviji v smislu § 28. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije Z dne 16. aprila 1930., moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Beograd, dne 19. septembra 1930., štev. 113.950.
Aleksander, s. r.
Minister pravde:	Predsednik
Dr. M. Srškič s. r.	ministrskega sveta,
minister
Videl	za notranje posle,
in pritisnil državni pečat	častni adjutant
čuvar državnega pečata.	Nj. Vel. kralja,
minister pravde	divizijski general
dr. M. Srškič s. r,	P. R, Živkovič s. r.
361.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra I za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o podaljšavi računskega leta po proračunih kraljevskih banskih uprav za proračunsko leto 1930./1931.*
§ i.
Kljub odredbi odstavka 2. člena 19. uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskih iil oblastnih samouprav z dne 23. oktobra 1929. smejo vršiti kraljevske banske uprave izplačila v breme kreditov, njim odobrenih po proračunih za leto 1930./1931., do vštetega 30. septembra 1931.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj prestane veljali zakon o podaljšavi računskega leta po proračunih kraljevskih banskih uprav za proračunsko leto 1930./1931. z dne 18. julija 1931.**
V Beogradu, dne 1. septembra 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general Peter Živkovič s. r.
362.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembi uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah.***
§ 1.
Odstavek 1. člena 1. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilni pravdni
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	septembra 1931.; št. 207/LXVI/429.
** »Službeni list« št. 301/48 iz 1. 1931.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. septembra 1931., št. 202/LXV/420.
Minister za finance: dr. D. Durič s. r. Videl
in pritisnil državni pečat m var državnega pečata, minister pravde: dr. Drag. Kojič s. r.
postopnik) z dne 9. julija 1930.* se izpremeninja in se glasi:
(l)	Zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnik) z dne 13. julija 1929.** stopi, razen sedmega poglavja, v veljavo in dobi obvezno moč za vso državo dne 1. januarja 1933.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 2. septembra 1931.; št. 106.330 »Z« — 357.
minister pravde:
Dimitrije V. Ljotič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dimitrije V. Ljotič s. r.
863.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembi in dopolnitvi zakona, s katerim se ukinjajo ugodnosti iz pripomb k tar. št. 5, 25 in 29 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi z dne 2. oktobra 1929.t
Clen 1.
Člen 1. se izpreminja in se glasi:
»Ukinjajo se ugodnosti iz pripombe 2, k tar. št. 5, pripombe k tar. št. 25 in pripombe k tar. št. 29 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi,ff po katerih se plačuje za riž, sirovo kavo, čaj in začimbe, uvožene pri naših pomorskih pristaniščih, za 10% nižja carina.«
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko se razglasi v »Službenih uovinah«.
V Beogradu, dne 31. avgusta 1931.
Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. R. Zivkovič s. r.
* »Službeni list« št. 76/12 iz 1. 1931.
** »Službeni list« št. 76/12 iz 1. 1931. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. septembra 1931., Št. 212/LXVIII/439.
Izpremenjeni in dopolnjeni zakon gl. »Uradni list« št. 418/105 iz 1. 1929.
tt -Uradni list« št. 231/72 \i 1, 1925.
Minister za finance: dr. D. Durič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar drž. pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general P. živkovič s .r.
364.
Mi
Aeksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o prodaji pšenice v tuzemstvu.*
§ i.
Vsak trgovski mlin je dolžan, kupovati pšenico za mletev pri Privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije.
Trgovski mlini so mlini, ki pšenico kupujejo, moko pa prodajajo; tem mlinom ni dovoljena mletev na merico (ujčm).
§ 2.
Mlini na merico smejo mleti samo enotno (kmetsko) moko za potrebe kmetovalcev, toda je ne smejo prodajati. Vse naprave, ki služijo izdelovanju tipizirane moke, se morajo zapečatiti ali iz mlina odstraniti.
§ 3.
Prodajno ceno pšenici v državi ustanavlja minister za trgovino in industrijo sporazumno s Privilegirano delniško družbo za izvoz deželnih pridelkov; pri tem služijo za osnovo naslednje cene pšenice vrste Tisa I.:
240-— Din	za	prevzem	v	septembru,
250-— Din	za	prevzem	v	oktobru,
260-— Din	za	prevzem	v	novembru,
270-— Din	za	prevzem	v	decembru.
Če treba, sme minister za trgovino in industrijo iz-premeniti te osnovne cene z uredbo.
Cene za ostale mesece, kakor tudi cene drugim vrstam pšenice se ustanavljajo po gornji osnovi s pravilnikom, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno s Privilegirano delniško družbo za izvoz deželnih pridelkov.
§ 4.
Vse zaloge pšenične moke v mlinih, pekarnah in prodajalnah kruha, komisijskih skladiščih, kakor tudi v ostalih obratih in pri zasebnikih se morajo, če so večje od 200 kg, ( pri mlinih pa tudi vse zaloge pšenice, večje od 200 kg, prijaviti glavnim oddelkom, odnosno pododdelkom finančne kontrole, kjer pa teh ni, občinskim oblastvom zaradi popisa. Prijavo mora ona oseba, pri kateri je blago, podati v treh dneh po razglasitvi tega zakona. Označena oblastva popišejo zaloge v naslednjih treh dneh, uspeh popisa pa vročč ob označbi lastnika zaloge' ministrstvu za finance — oddelku za davke najkesneje v nadaljnjih treh dneh od izvršenega popisa. Podrobnejšo odredbe o tem izda minister za finance.
§ 5.
Lastniki popisane pšenice in pšenične moke morajo vplačati razliko med kupno in prodajno ceno pšenice, ki velja za mesec september, v poseben žitni fond, ki se osnuje pri ministrstvu za finance zaradi pokritja morebitnih izgub Privilegirane delniške družbe za izvoz de-
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. septembra 1931., št. 202/LXV/421.
želnih pridelkov ob nakupovanju pšenice. To razliko ugo-tove oblastva, imenovana v § 4., na podstavi izvršenega popisa; lastniku, odnosno komisionarju pšenice ali moke pa se vroči izpolnjen ček za vplačilo razlike; to vplačilo se mora izvršiti v desetih dneh.
§ 6.
Ce bi se pokazali iz dohodkov, ostvarjenih s tem zakonom, presežki, se uporabijo ti presežki po pravilniku, ki ga v ta namen predpiše minister za trgovino in industrijo.
§ 7.
V državi se sme prodajati samo ona moka, ki so jo zmleli trgovski mlini. Prodaja kmetske moke je prepovedana.
Moka, ki prihaja v promet, mora imeti plombo, predpisano po Privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov.
§ 8.
Kontrolo nad izvrševanjem predpisov tega zakona vrše uslužbenci finančne kontrole in posebni kontrolor ji, ki jih postavlja Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov. Podrobnejše odredbe o tej kontroli izda minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo.
§ 9-
Mlini, ki kupujejo pšenico zoper odredbe § 1. tega zakona, dalje mlini in osebe, ki prodajajo kmetsko moko (§§ 2. in 7.), osebe, ki prodajajo ali kupujejo moko v vrečah brez predpisane plombe (§ 7.), kakor tudi osebe, ki ne prijavijo svoje zaloge (§ 4.), se kaznujejo z zaplembo moke ali pšenice, z zaporom do 30 dni kakor tudi z denarno kaznijo, ki sme biti trikrat do desetkrat višja od prodajne cene pšenice, ustanovljene s tem zakonom.
Trgovski mlini, ki bi mleli na merico (§ 1.), mlini na merico, ki bi mleli trgovsko moko (§ 2.), kakor tudi osebe, ki opovirajo popis moke (§ 4.) ali ne plačajo predpisane razlike v določenem roku (§ 5.), se kaznujejo, razen z denhrno kaznijo do 10 000 dinarjev, tudi še z zaporom do SO dni.
Te kazni izrekajo upravna oblastva prve stopnje. Zoper odločbe teh se sme podati v treh dneh pritožba na upravno oblastvo druge stopnje.
§ 10.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme po potrebi z uredbo uravnati cene moki in kruhu.
§ 11.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj ta zakon razglasi, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 4. septembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino	Predsednik
in industrijo:	ministrskega sveta,
dr. K. Kumanudi s. r. minister za notranje posle, Videl in pritisnil državni častni adjutant Njegovega pečat čuvar drž. pečata,	Veličanstva kralja,
minister pravde:	armijski general:
D. Kojič s. r,	P. R. Živkovič s. r.
365.
Mi
Acksandcr f., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta
zakon,
o dopolnitvah v zakonu o prodaji pšenice v tuzemstvu.*
§ i.
Za členom 10. se dodaja nov člen 10. a, ki se glasi:
Kdor prodaja kruh in moko po višji ceni, kot jo določi uredba ministra za trgovino in industrijo, predpisana na podstavi § 10. zakona o prodaji pšenice v tuzem-stvu, se kaznuje prvikrat v denarju do 15.000 dinarjev in z zaporom do 15 dni, drugikrat pa v denarju do 15.000 dinarjev in z zaporom do 30 dni. Kdor stori tudi še po drugi kazni, izrečeni na ta način, isto kaznivo dejanje, se kaznuje razen s temi kaznimi tudi še z zatvoritvijo obratovalnice in z dokončno prepovedjo obratovanja.
Vse te kazni izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje, odnosno policijska oblastva. Zoper odločbe teh oblastev se sme vložiti v treh dneh pritožba na upravno oblastvo druge stopnje, čigar odločba je izvršna.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Niški banji, dne 11. septembra 1931.
Aleksander s. r. Minister za trgovino	Predsednik
in industrijo:	ministrskega sveta,
dr. K. Kumanudi s. r. minister za notranje posle, Videl in pritisnil državni častni adjutant Njegovega pečat čuvar drž. pečata, Veličanstva kralja, minister pravde:	armijski general:
D. Kojič s. r.	P. R. živkovič s. r.
♦ — -------
366.
Mf
Aeksander I., po milosti božji in narodni volji krali Tnn-oel-ivije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o dopolnitvi zakona o izvozu pšenice, rži in pšenične moke.**
Člen 1.
Za § 3. zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931.*** se dodaja nov paragraf, ki se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	septembra 1931., št. 210.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	septembra 1931., št. 207/LXVI/430.
*** »Službeni list« št. 247/41 iz 1. 1931.
§ 3. a
Privilegirana agrarna banka se pooblašča, najemati posojila za finansiranje izvoza in uvoza po tem zakonu, in dajati v ta namen ob državnem jamstvu kredite Privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Jamstvene izjave v imenu države i*daj* banki minister za finance po odobritvi predsednika ministrskega sveta.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 4. septembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino	Predsednik
in industrijo:	ministrskega sveta,
dr. K. Kumanudi s. r. minister za notranje posle, Videl in pritisnil državni častni adjutant Njegovega pečat čuvar drž. pečata,	Veličanstva kralja,
minister pravde:	armijski general:
D. Kojič s. r.	P. R. Živkovič s. r.
(Ta zakon je objavljen v »Službenih novinah« št. 206 z dne 8. septembra t. ., od katerega dne je v veljavi.)
Uredbe osrednie vlade.
367.
Naredba
za izvrševanje zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu.*
Za izvrševanje zakona o prodaji pšenice v tuzem-stvu z dne 4. septembra 1931. in na podstavi § 4. tega zakona predpisujem:
1 I.
(’) Pri ministrstvu za finance — oddelku za davke se osnuje »Žitni fond« skladno s § 5. zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu.
V ta fond se stekajo:
a) doplačila za količine moke in pšenice, ki so se-zatekle pri zasebnikih in lastnikih mlinov in
b) kazni, izrečene po zakonu o prodaji pšenice v tuzemstvu.
(2)	Za količine moke in pšenice, ki so se zatekle, se pobirajo ta-le doplačila:
a) od zasebnikov za moko, ki se je zatekla — po 060 dinarjev od 1 kg;
b) od lastnikov mlinov za količine pšenice, ki so se zatekle pri njih — po 050 dinarjev od 1 kg;
c) od ostalih lastnikov, odnosno komisionarjev moke za količine moke, ki so se zatekle pri njih, in sicer:
n) na zdrob; št. OGG; št. OG; št. 0 po Din 0-70 od 1 kg,
/?)	na	moko	št.	2 — po	Din 0-65	od 1	kg,
na	moko	št.	5 — po	Din 060	od 1	kg,
d)	na	moko	št.	6 — po	Din 0 55	od 1	kg,	•
e)	na	moko	št	7 — po	Din 0-45	od 1	kg	in
tJ)	na	moko	št.	8 — po	Din 0-30	od 1	kg.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	septembra 1931., št. 203, s popravkom v »Službenih novinah« z dne 8. septembra 1931., št. 206; objavljena nato tudi v prilogi »Službenih novin« z dne 15. septembra 1931., št. 212/LXVIII/441,
II.
•
(*) Vse zaloge pšenične moke v mlinih, pekarnah in prodajalnah kruha, v komisijskih skladiščih, kakor tudi v ostalih obratih in pri zasebnikih se morajo, če so večje od 200 kg, pri mlinih pa tudi vse zaloge pšenice, večje od 200 kg, prijaviti oblastvom, označenim v od stavku (“) te naredbe.
(s) Prijave, predpisane s to naredbo, so oproščene plačila takse po . zakonu o taksah.
(3)	Zasebniki morajo prijaviti moko s prijavo, v kateri je treba označiti količine, ki so se pri njih zatekle na dan, ko se vloži prijava. V prijavi je treba točno označiti naslov prijavnikov, kakor tudi kraj, kjer je blago.
(*) Vsi -stali lastniki in komisionarji moke morajo vložiti prijave, kakor- je to označeno v prednjem odstavku, samo s to razliko, da morajo označiti v prijavi poedince in posebej količine moke po vrstah (zdrob; OGG; OG; O; 2; 5; 6; 7 in 8).
(s) Prijave se morajo vložiti najkesneje do vštetega
10.	septembra 1931., in sicer pri glavnih oddelkih in oddelkih, odnosno pododdelkih finančne kontrole, kjer pa teh ni, pri občinskih oblastvih.
Od nepismenih oseb se sprejemajo prijave pri zgoraj označenih oblastvih v zapisnik.
O predanih prijavah se izdajajo vlagateljem potrdila.
(") Če so količine moke in pšenice, na katere je treba pobrati doplačila iz oddelka I., odstavka ("j te naredbe, ob času, ko se morajo ti predmeti prijaviti, na potu (transportu), jih mora prijaviti oni, ki jih prejme, o pravem času; če pa je prijavni rok že potekel, jih mora prijaviti zaradi doplačila najkesneje v 48 urah po prejemu blaga.
Železniška in parobrodna podjetja morajo vsako pošiljko teh predmetov, ki so jih prevzela za odpremo pred
10.	septembrom 1931., pa jih niso tega dne naslovnikom izročila, prijaviti onemu oddelku finančne kontrole, na čigar področju leži iztovorna postaja, in sicer takoj, čim dospe pošiljka na to postajo.—V tej prijavi, ki jo mora iztovorna postaja vložiti neposredno, je treba označiti ime pošiljalca in prejemnika, vrsto in kosmato težo blaga. Po tej prijavi, ki se mora poslati oddelku finančne kontrole, pristojnemu za kraj prejemnika blaga, se ugotovi, ali je prejemnik, ki je dolžan pšenico prijaviti istega dne, ko jo prevzame, izpolnil svojo dolžnost.
Če bi opustilo železniško in parobrodno podjetje to prijavo, se kaznuje dotični uradnik te naprave kot sokrivec dejanja, kaznivega po § 9., odstavku (a) zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu.
(7)(Prijavniki so dolžni, dopustiti oblastvom iz odstavka (5) te naredbe pregled in pretehtanje količine moke, odnosno pšenice.
(’) Uslužbenci finančne kontrole ,so zavezani, izvršiti na svojem področju podroben pregled vseh obratov, ki se bavijo s prodajo moke ali s predelovanjem moke. Istotako vrše tudi pregled mlinov glede zaloge moke in pšenice.
Ob tej priliki morajo proveriti vložene prijave 8 stanjem blaga takoj ali najkesneje v treh dneh; ta rok se računi od dne vložene prijave.
Proveritev se vrši po službeni dolžnosti in so prijav-niki oproščeni glede tega posla plačila kakršnekoli odškodnine.
Če bi bil uspeh proveritve ta, da se je vložila netočna prijava, se mora o tem sestaviti zapisnik in vročiti pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
(“) Lastniki, odnosno komisionarji pšenice in moke i morajo v 10 dneh po prejemu položnic vplačati znesek, | označen na doposlani položnici. Vplačilo se vrši po najbližjih poštah, in sicer na položnice, ki se vroče po občinskih oblastvih ali uslužbencih finančne kontrole [oddelek III., odstavek (2) te naredbe].
(10) Ce se najde pri lastniku moka, odnosno pri mlinih moka ali pšenica, za katero se ni podala prijava, morajo uslužbenci finančne kontrole tako blago popisati, sestaviti o tem zapisnik, blago lastniku odvzeti in ga postaviti pod zaporo, lastnika zaslišati in vročiti predmet pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje v nadaljnje postopanje.
(“) Po prednjem odstavku je postopati tudi, če se najde pri lastniku, ki je vložil prijavo, presežek blaga, ki ni prijavljen; v tem primeru pa se mora lastniku odvzeti samo neprijavljeni presežek blaga.
III.
(*) Prijave, ki se vlože po odstavkih (3) in (4) oddelka II. te naredbe, morajo vpisati oddelki finančne kontrole in občinska oblastva v posebne seznamke, in sicer:
a) v seznamek za zasebnike: ime in priimek onega, ki je vložil prijavo, njegovo prebivališče, prijavljeno količino moke in znesek doplačila za moko, ki se je zatekla, izračunjen po odstavku (2) oddelka I. te naredbe;
b) v seznamek za ostale lastnike in komisi ona rje: podatke iz točke a) tega odstavka, toda z razliko, da je treba preračunati znesek in doplačilo za količine moke, ki so se zatekle, posebej za vsako poedi-no vrsto po odstavku (s) oddelka I. te naredbe;
c) v seznamek za lastnike mlinov: količine pšenice, ki „o se zatekle pri njih in preračun doplačila po odstavku (2) oddelka I. te naredbe.
Prepis teh seznamkov je treba poslati ministrstvu za finance — oddelku za davke v treh dneh od dne izvršenega celotnega popisa.
(®) Po seznamkih iz prednjega odstavka pošlje ministrstvo za finance — oddelek za davke potrebno število golih položnic občinskim oblastvom in organom finančne kontrole. Cim prejmejo ta oblastva položnice, jih morajo popolniti z naslovi prijavni kov, s skupnim zneskom doplačila za vsako poedino osebo [oddelek II., odstavek (“) te naredbe] in vročiti tako popolnjene položnice naslovnikom.
(s) Ce ne plačajo lastniki blaga najkesneje do vštetega 25. septembra 1931. zneska po položnicah, ukrene ministrstvo za finance — oddelek za davke vse, česar treba, da se ti zneski izterjajo po izvršilni poti.
(*) Stroški, ki nastanejo finančni upravi ob izvrševanju te naredbe, gredo v breme žitnega fonda.
(5) Oddelku za davke pri ministrstvu za finance postavljam v dolžnost:
a) da dajejo za izvrševanje te naredbe obvestila, ki se zahtevajo, in
b) da vrše po predloženih spiskih o prijavah takoj revizijo, da se ugotovi, ali je doplačilo za dotično blago pravilno izračunjeno. Ce se je pogrešno izračunilo, morajo izračun popraviti in ukreniti vse, česar treba, da se popravek izvrši.
(*) To naredbo morajo občinska oblastva takoj po prejemu razglasiti v svojih sedežih na običajni način.
V Beogradu, dne 5. septembra 1931.; št. 61.950/1II.
Minister za finance: dr. D. Durič s, r,
368.
Na podstavi pooblastitve iz § 10. zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu z dne 4. septembra t. 1. kakor tudi po § 10. a zakona o dopolnitvah v zakonu o prodaji pšenice v tuzemstvu, z dne 11. septembra t. 1. predpisujem to-le
uredbo
o cenah kruha v državi.*
Clen 1.
Kruhu se določajo v .državi te-le cene: belemu kruhu Din 4-— za 1 kg, polbelemu kruhu Din 3-50 za 1 kg, črnemu kruhu Din 2-50 za 1 kg.
Te cene veljajo do nadaljnje odredbe.
Luksuznemu pecivu ostanejo cene svobodne.
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. septembra 1931.; II. št.
30.201/c.
Minister za trgovino in industrijo: dr. K. Kiimanudi s. r.
369.
Da se izvrši zakon oprodaji pšenice v tuzemstvu z dne 1. septembra 1931. in na podstavi § 8. tega zakona predpisujem ta-le
pravilnik
o kontroli nad izvrševanjem zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu.**
Clen 1.
Kontrolo nad izvrševanjem predpisov zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu z dne 4. septembra 1931. vrše uslužbenci finančne kontrole in posebni kontrolorji, ki jih postavlja Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov.
Clen 2.
Vsak mlin mora priobčiti najkesneje do dne 10. septembra 1931. s priporočenim pismom družbi, označeni v predhodnem Členu, ali se hoče baviti z mletvijo kot trgovski mlin ali kot mlin na merico (na ujem).
Člen 3.
Vsak mlin, ki se je prijavil po predhodnem členu kot trgovski mlin, mora predložiti najkesneje do 10. septembra 1931. družbi, označeni v členu 1. tega pravilnika, prepis prijave, predložene po naredbi ministra za finance z dne 5. septembra 1931., štev. 61.950/111, »Službene novine« z dne 5. septembra 1931., štev. 203.
* »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	septembra 1931., št. 210.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9, septembra 1931., št. 207/LXVI/431,
člen 4.
Trgovski mlini so pod posebnim nadzorstvom in sme ministrstvo za finance — davčni oddelek v ta namen na zahtevo družbe, označene v členu 1. tega pravilnika, postaviti mlin pod stalno nadzorstvo uslužbenca finančne kontrole, ki se nastani v mlinu samem. Tak mlin mora dati dotičnemu uslužbencu dostojen prostor z najpotrebnejšo pisarniško opremo, kakor tudi kurjavo in razsvetljavo brezplačno na razpolago. Drugače mlini niso zavezani nositi katerakoli druga bremena za izvrševanje kontrole nad mlinom.
Člen 5.
Vsak trgovski mlin mora voditi kontrolno knjigo, v katero je treba vpisovati:
1. vsako količino pšenice, kupljene od družbe, označene v členu 1. tega pravilnika;
2. vsako prodajo moke po količini in kakovosti;
3. prodajno ceno za vsako vrsto moke;
4. ime in priimek, kakor tudi prebivališče kupca moke, nadalje tudi kraj, kjer se mora moka izročiti;
5. število vreč in uporabljenih plomb;
6. dan, ko je moka izšla iz mlina;
7. prevozno sredstvo, ki se je uporabilo za prevoz od mlina do kupca.
Člen 6.
Vsaka vreča moke, ki jo da trgovski mlin v promef, mora biti opremljena s firmo mlina in s plombo, na kateri je okroglast napis na eni strani: »Privilegirana d. d. za izvoz«, na drugi strani pa: »Beograd«. Te plombe morajo kupovati mlini pri družbi, označeni v členu 1. tega pravilnika, in edino ta družba je upravičena, plombe izdelovati.
O vsaki količini nabavljenih plomb mora voditi mlin poseben seznamek, v katerega je treba vpisovati nabavljene količine, število plomb, postavljenih na vreče, ki jih dii mlin v promet, kakor tudi število pokvarjenih plomb, ki se morajo hraniti, dokler jih ne odvzame uslužbenec finančne kontrole, o čemer napravi ta potrebno pripombo v seznamku o plombah.
Člen 7.
Vse trgovine, ki se bavijo s prodajo ali s predelovanjem moke, morajo voditi kontrolno knjigo, v katero je vpisovati:
1. ime mlina, odnosno prodajalca, od katerega so nabavile moko;
2. nabavljeno količino moke po kakovosti;
3. nabavno ceno;
4. prevozno sredstvo, s katerim je moka do njih dospela;
5. zaznamek o tem, ali so bile vreče moke opremljene s firmo mlina in s plombo, predpisano v predhodnem členu. Noben prodajalec niti predelovalec moke ne sme sneti plombe, dokler ne prične moke uporabljati; snete plombe pa je dolžan hraniti, dokler mu jih uslužbenec finančne kontrole ne odvzame, o čemer napravi ta potrebno pripombo v kontrolni knjigi.
Člen 8.
Vsak mlin (trgovski ali na merico) kakor tudi vsak prodajalec in predelovalec moke mora dopustiti uslužbencem finančne kontrole in posebnim kontrolorjem (člen 1. tega pravilnika) ob delovnem času vstop v svoje
prostore in jim dati ha razpolago kontrolno knjigo, kakor tudi ostale poslovne knjige s pripadajočimi listinami zaradi vpogleda in ugotovitve pravilnosti poslovanja.
Člen 9.
O vsakem protizakonitem ravnanju, kakor tudi o. vsakem ravnanju, ki bi bilo protivno predpisom tega pravilnika in ki ga opazijo uslužbenci finančne kontrole, odnosno posebni kontrolorji (člen 1. tega pravilnika) v mlinih ali pri prodajalcih, odnosno predelovalcih moke, se mora sestaviti reden zapisnik z lastnikom mlina, odnosno s prodajalci ali predelovalci moke; ta zapisnik je vročiti upravnemu oblastvu prve stopnje v nadaljnje postopanje po odredbah § 8. zakona o prodaji pšenice v tuzeinstvu.
Izpisek iz tega zapisnika vročč kontrolni uslužbenci tudi družbi, omenjeni v členu 1. tega pravilnika.
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 8. septembra 1931., št. 62.707/111.
Minister za finance dr. D. Durič s. r.
  ... v
370.
Pravilnik
o prodajnih cenah pšenice v tuzemstvu.*
Na podstavi § 3. zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu z dne 4. septembra 1931. se ustanavljajo naslednje cene, po katerih bo Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije prodajala pšenico v državi trgovskim mlinom:
I.	Za pšenico, natovorjeno v vlačilno ladjo:
za mesece
(D	Jr;	M
&	.	S
»	E	ca
o	pQ	«	9
•*-»	o
d.	-M	>	O
.	Ož	&	O	a>
'	tn	o	P
(dinarjev za 100 kg) Tisa I. do Baškega Gradiška . .	240	250	260	270
Tisa II. Žabalj—Titel ....	236	246	256	266
Begej ................................284	244	254	264
Banat	230	240	250	260
Bačka	  .	228	238	248	258
Kanal Tisa do	in	od	lvule	.	.	.	234	244	254	264
Kanal Dunav	do	in	od	Crvenke	226	236	246	256
Srbija Dunav.................................................. 220	230	240	250
Srem	,	220	230	240	250
Srbija—Sava, Bosna—Sava . .	219	229	239	249
Kanal kralja Aleksandra I.: od križišča pri Malem Staparju
do izhoda pri Novein Sadu . 222	232	242	252
Baranja	.	228	238	248	258
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	septembra 1931., št, 202/LXV/422,
11.	Za pšenico, natovorjeno v vagon:
za mesece
Ut	,
oj	S:	*-
^	S	®
£	®	S	a
Oi	J3	o	S
--	o	®	a>
O.	*-	>	tj
<U	-^5	O	O)
«/>	o	d
(dinarjev za 100 kg)
Bačka Gornja.......................235	245	255	265
Sombor in Bačka Donja . .	.	225	235	245	255
Banat............................. 225	235	245	255
Glavna proga Srbija do Cuprije 215	225	235	245
Glavna proga od Paračina na
jug................................ 215	225	235	245
Kumanovo.......................... 215	225	235	245
Kosovo............................ 215	225	235	245
Srem, Slavonija in Hrvatska .	.	215	225	235	245
Na vseh nenavedenih železniških postajah Bosne in Srbije	215	225	235	245
Baranja........................... 225	235	245	255
Bosna............................. 215	225	235	245
Slovenija, Medjimurje, Prekmurje	215	225	235	245
Srbija, okrožne železnice . .	.	215	225	235	245
Slavonija, privatne železnice .	.	215	225	235	245
Cene je umeti franko vlačilna ladja ali vagon nato-vorne postaje.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 4. septembra 1931.
Minister za trgovino
in industrijo: dr. Kosta Kuinanudi s. r.
371.
Na podstavi člena 1. zakona o prisegali in obljubah z dne 15. lebruarja 1929. predpisujem
uredbo
o besedilu prisege uslužbencev v re-sortu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.*
Člen 1.
Uslužbenci resorta ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje opravijo po odredbah § 68. zakona o uradnikih to-le prisego:
»Jaz, I. I., prisežem na edinega in vsegamogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju in domovini zvest, da bom vršil svojo dolžftost po zakonih in zakonitih nared-bah vestno, marljivo in nepristransko in imel pri tem edino obče javne interese na umu ter se izogibal vsega, kar bi moglo biti na škodo meni poverjene službe, da bom varoval svoj ugled in ugled svojih starešin, da bom
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
81. avgusta 1931., št, 197/LXVIII/412,
varoval uradno tajnost in se vobče ogibal vsega, kar bi moglo škoditi zaupanju v moj položaj.
Tako mi Bog pomagaj!«
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 18. avgusta 1931.; 0. št. 9.495. Minister za socialno politiko in narodno zdravje: M. Kostrenčič s. r.
372.
Odločba.
Ministrstvo za poljedelstvo v Beogradu, dne 11. septembra 1931., št. 57.390/Via
V § 65. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih je odrejeno, da »se uradoma izbrišejo vse odsvojilne in obremenilne prepovedi, ki so se doslej vknjižile po prejšnjih zakonih o izvedbi agrarne reforme na zemljiščih prejšnjih veleposestnikov«.
Take prepovedi so zaznamovane v zemljiških knjigah na podstavi odstavka 2., člena 38. finančnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 81. julija 1925-* in člena 291. finančnega zakona za leto 1927./1928.**, odnosno § 76. zakona o poda;ljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah z dne 29. julija 1929.f
Ker se morajo izbrisati te prepovedi ex officio, je, da se uprosti vse to postopanje in se olajša poslovanje meni podrejenim oblastvom in sreskim sodiščem, namenu prikladno, da vlože poedinci, ki prosijo za izbris take prepovedi, svoje prošnje pri pristojnih sreskih sodiščih, pri katerih so zemljiške knjige, v katerih je vpisana taka prepoved.
Srezka sodišča so po § 65. pozvanega zakonaff pooblaščena, da izbrišejo prepoved, ne da bi čakala posebne privolitve meni podrejenega ministrstva.
Na podstavi § 65. pozvanega zakona zato
odločam:
Vse desetletne odsvojilne in obremenilne prepovedi, vpisane v zemljiških knjigah po zgoraj pozvanih zakonih, se morajo izbrisati.
Interesenti naj ne čakajo posebne privolitve meni podrejenega ministrstva, marveč naj vlože svoje prošnje naravnost pri pristojnem sreskem sodišču, pri katerem se vodijo zemljiške knjige, v katerih je vpisana zaznamba prepovedi, ki obremenja njih nepremičnine.
Te prošnje so oproščene po § 77. istega zakona vseh državnih in samoupravnih taks.
Odločbo je vročiti banskim upravam v Novem Sadu, Zagrebu in Ljubljani.
Minister za poljedelstvo!
___________ Neudorfer s. r,
* »Uradni list« št. 252/79 iz 1. 1925.
** »Uradni list« št. 184/25 iz 1. 1927.
f »Uradni list« št. 28/9 iz 1. 1929./1930.
tt ^Službeni list« št, 263/42 iz L 1931,
373.
Razpis
o ocarinjanju mrtvaških prtov.*
Dasi je z razpisom z dne 4. septembra 1913., C. št. 12.622, jasno predpisano, da se morajo mrtvaški prti iz tkanine s prilepljenimi ali tiskanimi okraski iz volnenega in kovinskega prahu, papirne ali podobne zmesi oearinjati kot tkanina, tiskana, z dodatkom po določeni dolžini, vendar ocarinjajo poedine carinarnice take prte kot šivano blago.
Zaradi tega in zaradi enotnosti carinjenja odrejam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, naj carinarnice ocarinjajo mrtvaške prte in tkanine s prilepljenimi in tiskanimi okraski iz volnenega in kovinskega prahu, papirne ali podobne zmesi kot tkanino, tiskano, z dodatkom po določeni dolžini.
V Beogradu, dne 26. avgusta 1931.; št. 29.743/IV.
Minister za finance: D. Durič s. r.
374.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 165 z dne 23. julija 1931.:
Z odlokom ministra za promet z dne 23. maja 1931., P. t. štev. 48.871, sta bila premeščena: k. p. t. uradu Ljubljana I Redjič Marija p. t. uradnik 9. položajne skupine p. t. urada v Murski Soboti in Mežik Josip, p. t. manipulant 10. položajne skupine p. t. urada v Vra-ništu po prošnji; k p. t. uradu Šmartno ob Paki Eber
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. avtfusta 1931., št. 197/LXIII/415.
Hedvika, p. t. manipulant 10. skupine pri p. t. uradu v Celju, po potrebi službe.
Številka 166 z dne 24. julija 1931.:
Oprostitev plačevanja takse. Z odlokom ministra za finance z dne 21. junija 1931,. štev. 36.726, je oproščeno Zgodovinsko društvo v Mariboru plačevanja takse po tarifni postavki 1 taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih vlaga na državna oblastva razen onih v civilnih sporih. To se priobčuje vsem državnim oblastvom radi znanja.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 16. julija 1931., I. št. 22.604, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Sokol«, glasnik hrvatskega Sokola, ki izhaja v St. Louisu (Amerika).
Številka 172 z dne 31. julija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. julija 1931., so bili postavljeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v 7. položajno skupino: za kontrolorja in šefa skladišča Maribor gl. kol. Gruden Leopold, dosedanji knotrolor iste položajne skupine in postaje-načelnik v Poljčanah, po potrebi službe; za kontrolorja in postajenačelnika v Novem mestu Jarc Štefan, dosedanji kontrolor iste položajne skupine in postajenačel-nik v Sevnici, na lastno prošnjo; v prometno-komercialni oddelek za kontrolorja Vurcinger Ivan, dosedanji kontrolor iste položajne skupine pri postaji Maribor gl. kolodvor, po potrebi službe.
številka 175 z dne 4. avgusta 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. julija 1931. je bil odlikovan z redom sv. Save tretje stopnje dr. Praunseis Alojzij, zobozdravnik v Ljubljani.
Dajanje v promet novih dopisnic po Din 1'50. Gospod minister za promet je z odločbo z dne 24. julija 1931., štev. 64.853, odobril, da se dajo takoj v promet poštne dopisnice po Din 1'50, ki veljajo za mednarodni promet.
Dopisnice prejšnje izdaje po Din 1*50 z naslovom: »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«, se radi dajanja v promet novih dopisnic vzamejo iz prometa in veljajo kot vrednotnice, kolikor se bodo zatekle v prometu, do 31. oktobra 1931. Po tem roku se ne sprejmejo več v odpravljanje in se ne morejo zamenjati z drugimi poštnimi vrednotnicami.
O tem se obvešča javnost radi znanja in ravnanja.
i
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik In odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga: Tiskarna iMerku« a Ljubljaaii njen predstavnik; plinar MiMlek a Ljubljani,