GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ OEOSM) leto XXV. MAREC 1984 ŠT. 3 Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov. Izdaja ga Odbor za obveščanje pri Konferenci OO sindikata Titovih zavodov Litostroj, ki je hkrati izdajateljski svet — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Tone Erman, Franc Kostevc, Marjan Sigulin, Toni Skušek, Srečko Pirc in odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc. Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 Programsko volilna konferenca osnovnih organizacij sindikata Titovih zavodov Litostroj O svojem delu in nalogah Ob koncu februarja je bila programsko volilna konferenca osnovnih organizacij sindikata naše delovne organizacije. Delegati tozdov, delovnih skupnosti in vodstev osnovnih organizacij so ocenili delo sindikalne organizacije v preteklem obdobju in sprejeli programske usmeritve za nadaljnje delo. Izvolili so novo vodstvo konference osnovnih organizacij delovne organizacije ter ostale organe in komisije. Sprejet je bil tudi predlog proračuna za leto 1984 v višini 4.409.200 dinarjev. Osnova za sklic te konference so bili januarski občni zbor osnovnih organizacij sindikata vseh tozdov in delovnih skupnosti, na katerih smo člani sindikata razpravljali o svojem delu in o delu izvršnih odborov. Iz poročila konference osnovnih organizacij sindikata, v katerem je krnjena skupna aktivnost osnovnih organizacij sindikata, povzemamo nekaj bistvenih značilnosti minulega dveletnega obdobja. Organizacije zveze sindikatov v tozdih in delovnih skupnostih so si skupaj s samoupravnimi organi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prizadevale za uresničevanje gospodarske in družbene stabilizacije. To svojo vlogo so izpol- Za predsednika je bil izvoljen Fadil ZEC, za podpredsednika Mihael ŽILAVEC in za sekretarja Nenad DJENIČ. Sposobni za več Konec letošnjega februarja smo na delavskih svetih in zborih delavcev Uravnavali zaključni račun za leto 1983. V nekaterih TOZD/DS so obravnavali rezultate poslovanja tudi na izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata, predsedstvu mladine in na osnovnih organizacijah Zveze komuni- Iz pregleda zapisnikov, napisani! °b obravnavah zaključnega računa smo ugotovili, da je bila v različni! tozdih in delovnih skupnostih raz-Prava o zaključnem računu za lete 1983 različno temeljita in obširna. Zal ugotavljamo, da ponekoc Posvečajo še vedno premajhno pozornost poslovnim rezultatom in dž s° vse prehitro zadovoljni s splošne oceno, da je rezultat poslovanja de-ovne organizacije pozitiven. Pri ob-navah rezultatov gospodarjenje 1 s<~ morali zavedati, da dosežen ezultati nikoli niso tako dobri, da ne 1 mogli biti še boljši. Boljše letate lahko dosežemo z večje količino vloženega dela, z dobre Preskrbljenostjo z reprodukcijskim materiali itd. Za ugoden poslovn Uspeh je potrebnih več faktorjev. Tc Pa pomeni, da mora obravnave uance gospodarjenja segati tud: Preko golih številk, iz katerih je raz-^den skupni prihodek, ki se deli ne dohodek, čisti dohodek itd. Ob šte-j kah moramo ugotoviti, kateri Cementi so prispevali k rezultatu gospodarjenja; enako pozornost (če de še večjo!) pa je potrebno posvetiti 'stirn dejavnikom, ki so bili ob izpolnjevanju poslovnih obvez prema-0 aktivirani. Obravnavo rezultatov Poslovanja torej ne smemo jemati t°l dolžnost, ki nam jo nalaga zakon, mveč kot del poslovnega procesa, ozi katerega vidimo, kaj delamo 0 ro, kaj slabo ter kaj prav in kaj narobe. Ob obravnavah rezultatov poslo-dpL*3 leto 1983 so bile na javavsLih svetih oziroma zborih de-n .»ev sprejete nekatere pomemb-iz^.ugotovitve oziroma ukrepi za Y lsanje poslovnega uspeha. /'za iptrazPravah o zaključnem računu / Tisnt ° pa so v nekaterih tozdih t veči0Vl*'’ c*a je potrebno v bodoče njuJ0, Pozornost posvetiti uveljavlja-ohodkovnih odnosov, poveča- SJ nju izkoriščanja zmogljivosti na vseh področjih dela ter tako vplivati na produktivnost. Seveda pa je zlasti slednje možno uveljavljati z večjo delovno disciplino ter individualno in kolektivno odgovornostjo. Ponovno so bile poudarjene že znane pobude, ki temeljijo na dejanskih potrebah, in sicer o posodobitvi, dopolnitvi in razširitvi tehnično-teh-noloških zmogljivosti. Skratka, zopet je v ospredju potreba po vlaganju v težko obdelavo. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi izvozni usmerjenosti na konvertibilni in kliriniški trg. Seveda pa bodo naša izvozna prizadevanja poplačana, če se bomo v proizvodnem ciklusu držali rokovnih obvez, hkrati pa nastopali na zunanjem trgu s sprejemljivimi cenami, ki bodo konkurenčne drugim proizvajalcem tovrstne strojne opreme. Seveda pa je bil del obravnav zaključnega računa posvečen tudi osebnim dohodkom. To je razumljivo, kajti prav osebni dohodki delavce najbolj zanimajo. Mnenja so bila enotna. Litostroj je namreč skrbel, da živ-Ijenski standard delavcev ni padal, da osebni dohodki niso zaostajali, hkrati pa se je držal resolucijskih okvirov o dvigu osebnih dohodkov. Prav je, da na tem mestu omenimo tozd NABAVA, ki je ob obravnavi poslovanja za leto 1983 sprejel vrsto konkretnih zadolžitev, ki se nanašajo na službe kot celote, kakor tudi na posameznike. Kaj bi lahko zapisali za zaključek prispevka? Veseli smo, da vsaj v večini tozdov niso zadovoljni z obstoječim stanjem in da se zavedajo, da smo v Litostroju sposobni narediti in doseči še več, čeprav so že sedanji uspehi za marsikaterega proizvajalca strojne opreme vredni zavidanja. S. Mrkun Iz letne konference sindikata (Foto: K. G.) njevale z spodbujanjem članstva k večji aktivnosti in boljšemu izpolnjevanju delovnih obveznosti, izpolnjevanju posamičnih in skupnih nalog na ravni tozdov, delovnih skupnosti in delovne organizacije. V preteklem dveletnem mandatnem obdobju so bili zaradi izrazito težkih gospodarskih razmer potrebni veliki napori vseh delavcev za doseganje čimboljših uspehov v bitki za gospodarsko in družbeno stabilizacijo. Spopadali smo se s številnimi problemi, ki so nas v različnih obdobjih prizadevali. Kljub velikim naporom pa lahko ugotovimo, da je bil naš izvoz na konvertibilno področje še premajhen, kar je oviralo potrebni uvoz surovin in reprodukcijskih materialov. Pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala na domačem trgu je še dodatno vplivalo na naše (Nadaljevanje na 2. strani) HE MOSTAR NAŠA NOVA POSTAJA NA NERETVI 13. marca smo prejeli teleprintersko obvestilo, da je naša ponudba za turbine in žerjave za HE MOSTAR sprejeta kot najugodnejša. Prvi razgovori o tej nadaljni energetski stopnji na Neretvi segajo še v čas priprav gradnje HE Grabovica in Sala-kovac, ki zdaj že neutrudno proizvajata dragoceno energijo. V HE Mostar bodo vgrajene tri Kaplanove turbine, ki bodo na padcu H = 21,5 m, iztisnile skupno 70,8 novih Mw iz komaj umirjenega teka divje Neretve. To naročilo, pridobljeno v močni mednarodni konkurenci največjih svetovnih proizvajalcev turbinske opreme priča o velikem posluhu za moderne tehnične rešitve, pa tudi zrelem komercialnem občutku sestavljalcev ponudbe. Obenem nas zavezuje, da strnemo svoje moči za čim uspešnejšo realizacijo zaupane naloge. ETO Doklej še na repu razvoja? V organizacijah Zveze komunistov Slovenije tečejo priprave na problemsko konferenco ZKS o nalogah komunistov pri krepitvi inovacijske sposobnosti delavcev v združenem delu. Poziv predsedstva CK ZK Slovenije k tej aktivnosti prihaja v pravem času, saj vemo, da nas gospodarski in splošni družbeni razvoj v svetu čedalje bolj prehiteva v stopnji razvitosti in preobrazbi kvalitetnih dejavnikov razvoja. Naš splošni družbeni in tehnološki razvoj bo moral bolj kot doslej temeljiti na uveljavljanju množične inovacijske dejavnosti, ki se bo morala izraziti v večji produktivnosti dela, v boljši organiziranosti proizvodnje, v kvalitetnejših proizvodih in racionalnejši izrabi surovin in energije. Pri izvajanju investicijske dejavnosti smo v preteklem desetletju naredili številne razvojne napake. Premalo selektivno smo kupovali in uvajali tuje tehnologije, pri tem pa nismo dovolj razvijali in spodbujali domače razvojno — raziskovalne zmogljivosti. S tem smo podcenjevali uporabo lastnega znanja in zavirali množične inovacijske procese. Množično inovacijsko dejavnost lahko zato utemeljeno opredelimo kot širši družbeni problem saj je le-ta pri nas na neustrezno nizki ravni. To dejstvo nam pove, da imamo v našem gospodarstvu pa tudi drugod še velike neizkoriščene rezerve, ki niso le v glavah strokovnjakov, temveč v slehernem delavcu v združenem delu. Prav zato smo dolžni predvsem v združenem delu zagotoviti vse pogoje za krepitev množične inovacijske sposobnosti delavcev. Tudi vse osnovne organizacije Zveze komunistov naših temeljnih organizacij in delovnih skupnosti bodo ob obravnavi litostrojskih razmer na področju inventivne dejavnosti pred odgovorno nalogo. V Litostroju moramo kritično oceniti proces uporabe znanja za razvoj naših proizvodov in njihove kvalitete. Tudi za spodbujanje množične novacijske dejavnosti med delavci nismo ničesar storili. Porumeneli pravilnik o pospeševanju inventivne dejavnosti v TOZD in DS, ki smo ga sprejeli v letu 1981, je v marsičem preživel in ne spodbuja dovolj stimulativno avtorjev izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. To nam potrjuje tudi podatek, da je bilo v zadnjih dveh letih prijavljenih le 30 do 40 inventivnih predlogov na leto, kar je za tako delovno organizacijo kot je Litostroj, s 4200 zaposlenimi, odločno premalo. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da je med inventivnimi predlogi (zelo) malo, za razvoj naših proizvodov, pomembnih izumov, kar nedvomno kaže, da ne dajemo izumiteljem ustreznega materialnega in moralnega priznanja. Pri ocenjevanju gospodarske koristi inventivnih predlogov zavlačujemo s postopki in skeptično gledamo na izračunane nagrade in nadomestila avtorjem. Pravilnik o pospeševanju inventivne dejavnosti torej ni dorečen, še posebno v tistem delu, kjer je opredeljeno izračunavanje gospodarske koristi inventivnega predloga, ki je podlaga za izračun nagrade ali nadomestila delavcu. Razveseljivo je, da je od vseh inventivnih predlogov na leto, 90 odstotkov predlogov delavcev iz neposredne proizvodnje, predvsem iz tozdov livarne, proizvodnje zvarjencev in odkovkov, obdelave in vzdrževanja, in žalostno, da je le 10 odstotkov prijav iz projektive, tehnologije in drugih strokovnih služb delovne organizacije. Pri ocenjevanju preprostih koristnih predlogov delavcev iz neposredne proizvodnje so bile komisije mnogokrat prestroge. Gledale so le na trenutni ekonomski učinek koristnega predloga, pozabile pa so na delavca, ki je ob tem — čeprav preprostem, koristnem predlogu veliko razmišljal in poizkušal ustvarjalno razmišljati, da bi zboljšal obstoječe stanje. Novih spoznanj, zamisli in idej posameznikov ne znamo primerno in spodbudno oceniti, še manj pa si prizadevamo, da bi te ideje postale množično gibanje delavcev. Razprava o problemih množičnega inovacijskega gibanja v naši delovni organizaciji je že zaradi navedenih problemov potrebna in nujna. Pri tem ne smemo zanemariti vseh pozitivnih izkušenj iz preteklosti. Potrebujemo drugačen in ustvarjalen odnos, ko govorimo o inventivni dejavnosti, o raziskavah in razvoju, če hočemo z znanjem graditi našo prihodnost. ^ q O svojem delu... (Nadaljevanje s 1. strani) (ne) izpolnjevanje delovnih obveznosti. Težave smo imeli tudi z likvidnostjo, velikimi obrestmi na bančne kredite itd. Težke razmere so nas sproti prisiljevale k vedno boljšemu delu in organiziranju, kar se je tudi pokazalo v primernih in, ob upoštevanju vseh navedenih težav, ugodnih rezultatih gospodarjenja. Doseženi rezultati so lahko trdna podlaga za še učinkovitejše in boljše gospodarjenje. Vso pozornost moramo posvetiti problemom, ter zlasti odpraviti vzroke težav, ki lahko resno ogrozijo naš obstoj. Ob upoštevanju vseh objektivnih težav v jugoslovanskem prostoru ter v svetu moramo poiskati vzroke tistih težav, ki so v nas samih in ki jih moramo in jih lahko odpravimo. Tudi v naši delovni organizaciji imamo še premalo razvite samoupravne odnose, kar se kaže v oživljanju birokratskega in tehnokratskega načina reševanja problemov. Skupno vsem negativnostim je nespoštovanje dogovorov, sporazumov in zakonitosti pa tudi pomanjkanje odgovornosti in doslednosti pri uresničevanju zakona o združenem delu in praksi. V preteklem obdobju je sindikat skupno z ostalimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi organi vodil naslednje akcije: — strokovne službe so ocenile in pripravile prave podloge za planske usmeritve, — vključitev strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v pripravo osnutkov za spremembo in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — organiziranje predkongresne aktivnosti tematske konference s področja nagrajevanja po delu, raziskovanja in inventivne dejavnosti, družbene režije in usmerjenega izobraževanja, — uresničevanje delegatskega sistema, — sodelovanje pri pripravi na tretjo konferenco ZSS, ki je obravnavala socialno politiko ter priprava akcijskega programa, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še ni v celoti realiziran, — priprava pravilnika o normah, kakovosti in samokontroli, — sodelovanje pri pripravah samoupravnega akta o usmerjenem izobraževanju, — sodelovanje v pripravi na vajo »GOLOVEC ’83«, — redna obravnava rezultatov gospodarjenja, — počitniško-športna in kulturna izmenjava s ČSSR ter s Sovjetsko zvezo (razgovori o sindikalnem, delu, delu ZKJ in strokovno poslovnem sodelovanju). Omenimo lahko tudi, da je sindikat dobro sodeloval z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi, vodstvom delovne organizacije ter z občinskim, mestnim in republiškim sindikalnim svetom. Delo različnih komisij pri konferenci osnovnih organizacij sindikata v preteklem letu Osnovna naloga Komisije za kadrovska vprašanja je bila skrb za uresničevanje in izvajanje kadrovske politike. Razkorak med teorijo in prekso je na tem področju še prevelik in ni le posledica objektivnih, temveč tudi številnih subjektivnih vzrokov (neupoštevanje dogovorov, ignoriranje demokratičnih postopkov, nedoslednost, premajhna politična zrelost in zavzetost pri uresničevanju nalog, ki smo jih zapisali v družbenih dogovorih). Kljub temu, da je bil ponekod dosežen napredek pri podružabljanju kadrovske politike, pa o pomembnih kadrovskih zadevah prepogosto odloča le ozek krog ljudi mimo dogovorjenih načel. V osnovnih organizacijah sindikata, mladine i zveze komunistov je ta razkorak še prevelik! Podružbljanje kadrovske politike je možno le če bomo delavci, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in delegati SIS ter ZZD dovolj aktivni in če bomo pri svojih odločitvah upoštevali tudi splošne družbene interese in razmere.Komisija za socialna vprašanja in družbeni standard je pripravila akcijski program za uresničevanje stališč tretje konference ZSS o vlogi in nalogah sindikata pri uveljavljanju delavca kot nosilca socialne politike. Zavzela je stališča do obstoječih pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj, obravnavala prehrano delavcev med delom, organizirala in vodila krvodajalske akcije ter organizirala možnost 10-dnevnega preventivnega zdravljenja v zdraviliščih. Poleg tega je obravnavala najbolj pereče socialne probleme, organizirala obiske delavcev v bolniški, porodnic ter tistih delavcev, ki so zaradi nesreče pri delu zapustili našo delovno organizacijo. Osnovo dela Komisija za kulturo je tudi v letu 1983 predstavljalo delo sekcij (Pihalni orkester, ansambel ljubljanskih možaretk, Veseli Šent-vidčani, mešani pevski zbor, Foto — filmsko društvo). Ob različnih priložnostih pa so se vključevali tudi različni ustvarjalci (slikarji, kiparji in drugi) ter recitacijska skupina naše šole. Organizirane so bile razstave Ostal sem pri svojem mnenju. Drugi so šli naprej treh ustvarjalcev (Ariana Batič, Bojan Štine, Mario Vilhar), zaživelo pa je tudi kulturno življenje v nekaterih tozdih in delovnih skupnostih. Storili pa bi lahko še veliko več, če bi bila na razpolago nekoliko večja finančna sredstva. Komisija za šport in rekreacijo je spodbujala in organizirala takšno športno udejstvovanje, ki omogoča množičnost in hkrati ugodno vpliva na zdravje, delovno storilnost in počutje delavca. Program izvajajo športne komisije za balinanje, kegljanje, šah, namizni tenis, rokomet, mali nogomet, košarko, smučanje in kolesarjenje. Poleg teh pa delujeta v Litostroju tudi planinsko in strelsko društvo. Največja akcija, ki jo je v preteklem letu organizirala ta komisija, je bila kolesarska akcija »1000 km po Sloveniji«. Poseben problem, ki se pojavlja že vrsto let, je ta, da že precej časa ne uspemo zaposliti strokovnjaka — redno zaposlenega organizatorja športne rekreacije. Delo Komisije za spremljanje uresničevanja ZZD že od vsega začetka poteka zgolj na zahtevah po izdelavi samoupravnih aktov in pravilnikov, pomembno vprašanje pa je, kako se ti uresničujejo v praksi. Ni pomembno le izdelati samoupravni akt, ampak ga v praksi tudi izvajati. Žal pa komisija uresničevanja samoupravnih aktov v praksi ni mogla analizirati. K temu bo morala v prihodnje usmeriti svoja prizadevanja. Odbor za obveščanja, ki naj bi bil hkrati izdajateljski svet za sredstva obveščanja in komuniciranja v delovni organizaciji, se je sicer konstituiral in sprejel osnovne naloge, kasneje pa se ni več sestajal. Kljub slabi aktivnosti odbora pa se je obveščanje in komuniciranje v delovni organizaciji v preteklih dveh letih izvajalo po zaslugi aktivnega delovanja uredniškega odbora in centra za samoupravljanje, DPO in informiranje. Naloge sindikata v letošnjem letu V skladu s programi dela osnovnih organizacij sindikata tozdov in delovnih skupnosti ter s sklepi in stališči, ki so bila sprejeta na 10. kongresu ZSS in 9. kongresu ZSJ in na L, 2. in 3. konferenci ZSS, bo konferenca OOS Litostroj usmerjala težišče svoje aktivnosti na naslednje naloge: • Uresničevanje politike dolgoročnega programa stabilizacije. Stabilizacijski ukrepi morajo postati naš vsakdanji način dela in gospodarjenja, pa tudi temeljna in trajna naloga družbenega razvoja. Sodelovali bomo pri soustvarjanju razmer, v katerih bo delavec spoznal, da je od njegovih odločitev odvisen njegov položaj v družbi in prihodnost organizacije združenega dela. •Uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Rast osebnega dohodka bo odvisna od tega, koliko bomo delavci z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo dela, znižanjem stroškov, dobrim gospodarjenjem in boljšim urejanjem odnosov med tozdi sami prispevali k večjemu dohodku. Obstoječi Pravilnik o delitvi dohodka in sredstev je potrebno spremeniti tako, da bo spodbujal delavce k povečevanju produktivnosti, kvalitete dela in dohodka. Uveljavljanje strokovnih zaključkov mora biti temelj za uresničevanje načela: Za približno enak prispevek in rezultate dela približno enak osebni dohodek. • Delegatski odnosi kot osnova za uveljavljanje družbenoekonomskih družbenopolitičnih ciljev. Nadaljnji razvoj delegatskega sistema in odnosov bo konferenca OOS spodbujala z ustvarjanjem boljšim pogojev za uresničevanje odločujočega položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Konferenca OOS bo namenila posebno skrb kadrovanja delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Svojo vlogo v delegatskem sistemu bo sindikat uresničil z dajanjem pobude in usmerjanjem aktivnosti delavcev v tozd/ ds ter tako, da bo iz množice interesov in Naši gostje v spremstvu generalnega direktorja med ogledom tovarne (Foto: t. š.) Predstavniki ZS Hrvaške na obisku V ponedeljek 12. marca je našo delovno organizacijo obiskala delegacija Zveze sindikatov Hrvaške. Vodil jo je predsednik predsedstva ZS Hrvaške tovariš Ivan Puškar, člani delegacije pa so bili še: Mladen Herceg in dr. Zoran Jašič, oba člana predsedstva ZS Hrvaške, Bernardo Jurlina in Čedomir Stankovič, oba izvršna sekretarja ZS Hrvaške ter Josip Klisovič, direktor Zavoda za samoupravljanje iz Zagreba. Delegacijo je spremljal podpredsednik predsedstva ZS Slovenije tovariš Lojze Fortuna in predsednik ZS mesta Ljubljane tovariš Franc Hribar. V Litostroju je delegacijo sprejel generalni direktor Mirko Jančigaj, skupaj s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Predstavniki Zveze sindikatov Hrvaške so si najprej z zanimanjem ogledali proizvodnjo, nato pa so se z odgovornimi delavci pogovarjali o delu in o gospodarjenju v zaostrenih razmerah. »Rezultati gospodarjenja v Litostroju so bili v preteklem letu dobri, kljub zaostrenim gospodarskim razmeram,« je povedal generalni direktor Mirko Jančigaj. »Prizadevanja za ugodno rast izvoza, vlaganja v modernizacijo proizvodnje, racionalna izraba materiala in energije in prizadevanja za večjo delovno storilnost so bili osnovni motivi gospodarjenja v preteklem letu. Ta prizadevanja so dala dober rezultat in dobro osnovo za gospodarjenje v letu 1984. Seveda pa ne smemo zanemariti dejstva, da tudi nas pestijo številni problemi, ki jih povzročajo sedanja gospodarska gibanja doma in v svetu. Predelovalna industrija se še vedno bori s pomanjkanjem domačih in tujih surovin in reprodukcijskih materialov. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev so za redno proizvodnjo potrebni bančni krediti, ki pa so iz dneva v dan dražji in tako hromijo uspešnost gospodarjenja. Tudi neenakomerni prilivi deviznih sredstev iz tujine povzročajo nelikvidnost, kar pomeni dodatne težave pri tekočem poslovanju. V Litostroju tudi nismo zadovoljni z izvozom na konvertibilno področje. Čeprav precej zagnano obdelujemo tuja tržišča, je vse težje pridobivati večja naročila zaradi močne svetovne konkurence in pogojev, ki jih naši tekmeci nudijo kupcem v obliki ugodnejših posojil in podobno.« Prisotni so v nadaljevanju spregovorili o novem deviznem zakonu, ki je močno razburkal gospodarstvenike in druge, saj smo ob sprejemanju zakona govorili o delitvi kot o ustvarjanju in pridobivanju deviz. Ko so govorili o socialnih razmerah delavcev in o gibanju osebnih dohodkov, so skupno ugotovili, da so le-ti odvisni od učinkovitega gospodarjenja. Kljub temu pa je še naprej zelo zaskrbljujoča višina inflacije in z njo povezano upadanje življenjskih ravni delavcev. Če hkrati dvigujemo cene in osebne dohodke, s tem ne bomo nič spremenili. Potrebna je večja produktivnost in kvalitetnejše gospodarjenje. Ob koncu so se gostje v Litostroju pogovarjali še o vlogi Gospodarske zbornice Jugoslavije pri kreditiranju gospodarske politike in ekonomskih odnosov s tujino. Skupno so ugotovili, da GZ Jugoslavije pa tudi zbornice drugih republik in pokrajin ne igrajo ustrezne vloge pri ustvarjanju osnovnih elementov tekoče in načrtovane ekonomske politike. K. G. problemov izločal tiste, ki so posebej pomembna za delavce. • Uveljavljanje sistema družbenega planiranja in izvrševanje planskih obveznosti TOZD/DS v delovni organizaciji. Samoupravno družbeno planiranje mora izražati takšno gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije, pri katerem je dohodek merilo za uspešnost dela in gospodarjenje ter hkrati ekonomski kriterij za ugotavljanje racionalnosti gospodarjenja. V planih morajo biti izdelani tudi kri-;riji za pridobivanje dohodka in njegovo azporejanje za posamezne namene. Komunisti in vsi delovni ljudje v te-reljnih organizacijah se moramo vztraj-o bojevati za samoupravno oblikovanje porazumov in dogovorov o temeljih lanov. To je bistveni pogoj, da bodo de-ivci v razmerah socialistične blagovne tenjave obvladali pogoje, sredstva in szultate svojega dela in tokove družbene sprodukcije v celoti ter da bo družbeno- dinamičen in usklajen. • Dograjevanje družbenoekonomskih odnosov v DO. OOS se mora zavzemati za izboljšanje samoupravnih odnosov v delovni organizaciji in posebno pozornost posvetiti dograjevanju družbenoekonomskih odnosov pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka med tozdi. Naš cilj je ustvariti čimveč dohodka ob racionalnem gospodarjenju in s čim-večjim prispevkom vsakega člana naše delovne organizacije, kar je predpogoj za zagotavljanje uresničevanja osebnih in družbenih interesov. • Socialna politika. Sindikat si bo prizadeval za uveljavljanje družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje. V okviru občine je potrebno poenotiti kriterije za presojanje upravičenosti za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. Ob občutnem padu življenjskega standarda bo potrebno zagotoviti socialno varnost naših delavcev. Analizirati j6 potrebno stanje v DO in na osnovi ugotovitev sprejeti in predlagati ustrezne (Nadaljevanje na 4. strani) 10. SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS IN MI Odgovornost članov ZK V ponedeljek 27. februaija je centralni komite ZK Slovenije na svoji 10. seji razpravljal o usmeritvah Zveze komunistov Slovenije Pri uresničevanju ekonomske politike za leto 1984. To je bila osrednja tema te seje, obravnavan pa je bil tudi program dela CK ZKS za prvo polletje letošnjega leta, kadrovski predlogi za odgovorne naloge v CK ZKS ob poteku dveletnega mandata, sprejet je bil sklep o ustanovitvi obalne organizacije ZK ter finančni načrt Zveze komunistov Slovenije za tekoče leto. Po uvodnem poročilu Štefana Korošca so v razpravi, v kateri je sodelovalo dvajset razpravljalcev, največ pozornosti posvetili številnim problemom ob zamrznitvi cen in naraščajoči inflaciji, ki je v lanskem letu presegla vsa pričakovanja (tudi najbolj pesimistična) ter nujnosti uveljavitve delitve po delu, kar bi Preprečilo nadaljnjo poglabljanje socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela in ki povečujejo družbene napetosti in nezadovoljstvo ljudi. Razpravljali so o administrativnih posegih v gospodarstvo o pojavih etatističnih, birokratskih in tehnokratskih teženj. Posamezniki ali ozke skupine pogosto skušajo svoje posa-ntične interese prikazati kot skupne, kar zavira proces usklajevanja stališč in vodi v prenašanje urejanja vprašanj na državne organe. Precej časa na seji so posvetili tudi našim ekonomskim odnosom s tujino. V minulem letu se je naš srednjeročni in dolgoročni konvertibilni dolg povečal, in to v Sloveniji za 3,2 odstotka t. j. na 1,4 milijarde dolarjev, v Jugoslaviji pa v devetih mesecih leta 1983 v primerjavi z letom 1982 za 5,8 odstotkov, t. j. 17,2 milijarde dolarjev. Razpravljali so o zadnjih dogodkih, o potrjevanju oziroma zavračanju reprodukcijskih celot, o izgu-bah prenekaterih ozdov, ki so v Sloveniji narasle že na 12,6 milijard dinarjev, o finančni konsolidaciji našega gospodarstva ter o številnih idejnih vprašanjih in Problemih, ki se ob težavah hitreje pojavljajo in širijo. Idejne probleme lahko uspešno prepreči le jasna usmeritev vseh subjektivnih socialističnih sil, za kar pa je potrebna odločnost in osebna pripravljenost komunistov za uresničevanje sprejetih usmeritev v njihovem delovnem in življenjskem okolju. Andrej Marinc je v sklepni besedi pozitivno ocenil dejavnost komunistov v Preteklem obdobju. Omenil je tudi, da vsi premiki v dejavnosti komunistov ne ustrezajo sedanjim ekonomskim in poli- tičnim le, če razmeram. Napredek bo možen celovito se bodo komunisti lotili problemov - tako razvoja proizvajalnih sil ot socialističnih samoupravnih odno-Sov’ ne pa zapostavljali eno na račun drugega. »Malodušja in brezperspektivnosti, ki se vtihotapljata v naše javno življenje, ne smemo več dopuščati, kajti imamo dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ki na podlagi analize stanja opredeljuje poti za nadaljnji uspešni razvoj. To je naša trajna usmeritev in ne dajmo si tega vzeti iz rok! Marsikatera dežela, ki je v resnih težavah, takšnega Programa nima«, je dejal Andrej Marinc m na koncu pozval k odločni bitki vsepovsod in z vsakomer, ki nasprotuje začrtanemu cilju — oblasti delavcev, ki razpolagajo s presežnim delom. • Načelno pisanje in razpravljanje o sPlošni problematiki je pogosto nezanimivo in rado odbija bralce. Ti ezko opazijo povezavo tovrstnih razglabljanj z življenjsko resnič-uostjo, marsikdo je tudi pripravljen raiti, da je to nesmiselno in br-uzztvljenjsko fraziranje. _at° smo se skušali približati as,m dejanskim problemom in ce-,0Jvn° problematiko osvetlili s sta-*Sca naše delovne organizacije. K Pogovoru smo povabili predsednika ctjske konference Zveze komuni-, ;;v Josipa Klobučarja. V zvezi z nj .sei0 CK ZKS je dejal, da komu-nir 1 na^e delovne organizacije pod-b al° njena stališča in sklepe. Z r 0 za nadaljnje uveljavljanje sa- Josip Klobučar, predsednik akcijske konference osnovnih organizacij ZK Litostroj moupravnega socializma na osnovi spoštovanja ustavnih načel bodo komunisti najučinkoviteje prispevali k uresničevanju stabilizacije. Prizadevati pa si bodo morali tudi za zaostrovanje odgovornosti tako v naši delovni organizaciji kot tudi v širši družbi ter z ustrezno kadrovsko politiko zagotavljati, da bodo odgovorne naloge prevzemali res najbolj sposobni in predani kadri, ki jih bodo mogli izpolniti. Po zadnjem kongresu ZKS je prišlo do sprememb pri organiziranju komunistov. V večjih delovnih organizacijah so bile ustanovljene akcijske konference ZK. Predsednik litostrojske akcijske konference nam je takole pojasnil njen pomen in vlogo: »Pred uvedbo akcijske konference je bila povezanost med posameznimi OO ZK TOZD/DS v naši delovni organizaciji pa tudi drugod precej slaba, s tem pa je bila tudi manjša njena moč in vpliv, s katerim bi se komunisti v okviru delovne organizacije lahko borili za doseganje skupnih ciljev. Boljši so bili stiki med osnovnimi organizacijami TOZD/DS ter občino, kot pa med osnovnimi organizacijami delovne organizacije. Naloga in cilj akcijske konference je, da preseže to razcepljenost in z usklajevanjem dela vseh osnovnih organizacij v delovni organizaciji omogoča in spodbuja med njimi dialog in doseže dogovor o skupnih problemih ter ciljih, ki jih je potrebno doseči v korist vseh. Akcijska konferenca ni organ odločanja, je le usklajevalec in spodbujevalec delovanja vseh osnovnih organizacij, iz katerih so na podlagi delegatskega sistema tudi oblikuje. Pozitivni rezultati delovanja akcijskih konferenc so že vidni. Problemi znotraj delovne organizacije se uspešneje rešujejo, pa tudi naš nastop zunaj delovne organizacije je enotnejši in močnejši. Z akcijsko konferenco so komunisti v delovni organizaciji povezani v celoto, kot jih v celoto povezuje tudi sam proizvodni proces.« Tovariš Klobučar nam je še povedal, da od konkretnih nalog, trenutno obravnavajo množično inovacijsko dejavnost in njen položaj v naši delovni organizaciji. K tej akciji in k aktivnemu sodelovanju v pripravah na problemske konference ZKS o množični inovativni dejavnosti ter o nalogah komunistov pri krepitvi inovacijske dejavnosti in sposobnosti delavcev v združenem delu je komuniste pozval prav CK ZK Slovenije. Potrebno je ugotoviti kakšno je stanje v naši delovni organizaciji na tem področju in pregledati možnosti, s katerimi lahko pri nas, glede na to, da ni še bilo veliko storjenega, kar precej prispevamo k boljšemu gospodarjenju, racionalnejši proizvodnji, zmanjšanju uvoza ipd. Pogosto se pojavlja vprašanje, kako plačati oziroma nagraditi delavca, ki s svojo izboljšavo prispeva k uspešnejši in bolj smotrni proizvodnji. Tovarišu Klobučarju se zdi precej neoprijemljiv in odvečen strah pred tem, kaj bodo ob takšnem nagrajevanju dejali ostali delavci. Slabše je to, da je zaradi neustreznega nagrajevanja inovativnih izboljšav teh tako malo. Zavedati se moramo, prednosti, ki jih takšne izboljšave prinašajo, zato delavcev ne smemo podcenjevati. Če jim bomo ustrezno razložili in utemeljili potrebo po inovacijah, o prihranku oziroma boljši proizvodnji, ki jo omogočajo, ne bo nikogar, ki bi nasprotoval nagrajevanju delavcev — inovatorjev. Nasprotno! Ponosni bi bili nanje. Treba pa bo tudi spremeniti in oživiti zdajšnji pravilnik o nagrajevanju inovacij, ki s svojimi določbami ne spodbuja delavcev k tej dejavnosti. Pomembna naloga komunistov je tudi sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju planskih zadolžitev, ki morajo zajemati vsa področja (od proizvodnje do socialne varnosti) ter biti ambiciozni in hkrati dovolj realni). Spremljati morajo njihovo izvajanje, poslovne rezultate in se zavzemati za dosledno uresničevanje teh realnih planskih zadolžitev. Ne le v naši delovni organizaciji, tudi drugod je veliko govora o neaktivnosti članov Zveze komunistov, o zgolj formalnem članstvu, ki mu je edina aktivnost plačevanje članarine, ter o kadrovski politiki, kateri je potrebno posvetiti vso pozornost. »Po mojem mnenju,« pravi tovariš Klobučar, »so vzroki, ki pogojujejo neaktivnost komunistov, raznovrstni, večinoma pa so objektivni, zunanji, in manj subjektivni.« Med vzroki za neaktivnost je omenil težak gospodarski položaj, ki vpliva na večjo ravnodušnost in nedejavnost. Tudi neodgovorne nasprotujoče si izjave naših najvišjih funkcionarjev, ki so očitno skregane z resničnostjo, zbijajo moralo in zaupanje komunistov. Marsikatere aktualne probleme rešujemo prepočasi, tako da izgubijo svojo aktualnost. Najmočneje vpliva na plane Zveze komunistov občutek in pogosto prepričanje, da o pomembnih vprašanjih kljub proklamirani široki demokraciji odloča manjšina, pa naj bo to birokracija, tehnokracija ali pa obe skupaj. Občutek, da je dejanski vpliv in možnost odločanja posameznika zelo majhna in je vse bolj mehanizem, ki z dviganjem roke potrjuje že vnaprej sprejete odločitve, zmanjšuje zanimanje posameznika za družbenopolitično delovanje, ki v njegovih očeh ostaja vedno bolj nesmiselno. To so le nekateri izmed vzrokov, ki vplivajo na aktivnost članstva, je povedal predsednik akcijske konference. Obstaja pa še mnogo drugih, npr. preobsežno in težko razumljivo gradivo, prehiter življenjski tempo in premalo časa za družbenopolitično delovanje. »Kljub vsem težavam,« je na koncu razgovora dejal tovariš Klobučar, »pa se moramo zavedati tega, da imajo delovni ljudje in Zveza komunistov še dovolj moči. Pripravljeni so se spoprijeti z vsemi težavami in se marsičemu odreči zato, da bi težave, katerih ni malo, premagali in dosegli zastavljene cilje. Imamo še dovolj energije, poguma in moči, vendar pa moramo sproti videti rezultate svojega dela in uspehe. Le ti so nam spodbuda pri našem nadalnjem delu. t. š. Iz prvega letnika časopisa Litostroj =a litost roj 25 let časopisa Litostroj 25 1 uiaJjJ^Z£trQ_L25J.et časopisa litostroi 25 L Kar težko je izbrati najzanimivejše članke iz celega prvega letnika našega časopisa. Značilno za vseh dvanajst številk je, da so bile vsebinsko zanimive in bogate, saj so polne člankov in informacij z vseh področij dogajanja. Tako je veliko političnih, gospodarskih in proizvodnih člankov ter člankov, ki se nanašajo na družbeni standard, šolstvo, občinsko dogajanje, pa še humor, potopisi in reportaže. Zanimiva je tudi grafična ureditev časopisa, ki za današnje pojme deluje že malce staromodno, je pa z večjo mero »ročnega« oblikovanja toplejša in priljudnejša. K pestrosti so v mnogočem pripomogle tudi krajše novičke in zanimivosti, poživljale pa so jih najrazličnejše prikupne vinjete. Danes, ko tako težimo k dovršenosti oblike in vsebine, je prav užitek prelistati 25 let stare časopise, ki nam obudijo utrip življenja in dela leta 1960. Zanimivo je, da je že tedanji urednik pozival k sodelovanju nove dopisnike, kar je tudi razumljivo, saj je bil to začetek izhajanja časopisa. V januarju leta 1960 je bil zgrajen nov sodoben internat za učence poklicne šole, ki so do tedaj stanovali v lesenih barakah. Februarja smo objavili načrte za rekonstrukcijo livarne sive litine, istega meseca pa je bilo zgrajeno tudi moderno 6-nad-stropno občinsko poslopje (približno pol leta prej je bila zgrajena tudi osnovna šola Hinka Smrekarja)- April je minil v znamenju velikega uspeha plesne dvojice Kramer v Švici, kjer sta na tekmovanju med Švico in Jugoslavijo zakonca Kramer osvojila 1. mesto. Mimogrede povedano — to je bil že 62. mednarodni nastop tega para, tovariš Kramer pa je še vedno član našega kolektiva. Maja tega leta je v livarni jeklene litine stekla iz električne talilne peči desettisoča šarža. Tudi na področju informiranja se je dogajalo marsikaj novega. 6. maja je bilo v Domu sindikatov organizirano prvo republiško posvetovanje urednikov tovarniških časopisov kovinarske stroke. Organizacija je bila zaupana uredništvu našega časopisa. Kot zanimivost lahko dodamo, da je tedaj v Sloveniji izhajalo že blizu 50 tovarniških časopisov v skupni nakladi okrog 70 tisoč izvodov, prebiralo pa jih je 120 tisoč bralcev. V Jugoslaviji je bilo takrat okrog 200 tovarniških časopisov. 4. julija smo slovesno odprli spodnji dom na Soriški planini, ki je bil zaradi premajhnih zmogljivosti že prej zgrajene koče nujno potreben. Nekaj mesecev pa so že gradili novo delavsko restavracijo. Oktobra smo začeli izdelovati projekt do tedaj največje turbine za HE Benomore v Novi Zelandiji, ki je bil zaupan Leopoldu Malovrhu. Novembra se je pravzaprav začelo spreminjati življenje delavcev Litostroja, saj so začeli spoznavati učinek in ugodje preživljanja vikenda. Začel se je prehod na osemurni delavnik in prosto soboto, čemur je časopis posvetil zelo dolg članek v obliki ankete. Značilen za december je obsežen članek z naslovom »V boju za 20 milijard«. Načrtovana količina proizvodnje za leto 1961 je bila 11.700 ton, kar pa po besedah glavnega direktorja Ivana Kogovška še ni predstavljala optimalnih količin, ki bi jih Litostroj lahko dosegel z uvajanjem organizacijskih in tehnoloških izboljšav. V tem letu je bil izdelan tudi urbanistični plan občini Šiška, zgrajena je bila nova sodobna Celovška cesta, v tem času smo gradili tudi vrstne hiše za delavce Litostroja. Življenje je teklo s polno paro in velikim delovnim elanom. M. M. Uspešno zaključene volitve V ponedeljek, 12. marca 1984 so ob 6. uri zjutraj že začeli prihajati prvi volilci na 16 volišč, kolikor smo jih imeli v delovni organizaciji. Volilci niso imeli lahkega dela, saj so morali npr. na volišču PUM izbrati kar 64 kandidatov za delegate v delavske svete tozda, delovne organizacije in sozda ZPS, v odbor samoupravne delavske kontrole tozda, delovne organizacije in sozda ZPS ter disciplinske komisije in zbor uporabnikov tozda SŠTS in tozda IRRP. Obkrožili pa so še dva kandidata na nadomestnih volitvah v delegacije SIS. V drugih tozdih in delovnih skupnostih je bilo kandidatov nekaj manj, pač odvisno od števila delegatov, ki so jih volili. Večina volišč je bila ustrezno opremljenih in dovolj prostornih, tako da je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Najustreznejše volišče imajo že nekaj let v tozdu Obdelava. Primerno volišče in aktivnost volilnega odbora vpliva tudi na volilne rezultate, zlasti na manjše število neveljavnih glasovnic. Hkrati pa opozarjata volilce, da je glasovanje resno dejanje. Z glasovanjem se je volilec odločil za delegate v samoupravnih organih s katerimi se bo srečeval v naslednji dveletni mandatni dobi, ko bodo odločali o gospodarjenju in delu v tozdu in delovni skupnosti, pa tudi o obveznostih in pravicah. Svečano obeležje volitvam so dajala tudi okrašena volišča in jutranje predvajanje partizanskih in narodnih pesmi. Od 4257 volilnih upravičencev je glasovalo 3693 ali 86,78 odstotka. Volilna udeležba bi bila verjetno še večja, če volitve ne bi bile v ponedeljek. Zato smo morali še posebej omogočiti volitve nočnim izmenam, pojavile pa so se tudi nekatere druge težave. Vendar pa so vsi predlagani kandidati dobili večino glasov v tozdu ali delovni skupnosti, tako da se bodo lahko novi samoupravni organi sestali in začeli delo v svoji mandatni dobi. Vsi upamo, da bodo upravičili zaupanje glasovalcev in še dosledneje sklepali v korist gospodarjenja in razvoja samoupravljanja. V. Kreft Informativni dan Skoraj 700 obiskovalcev se je zglasilo 9. in 10. marca na naši šoli, ko je bil na vseh srednjih šolah v Sloveniji organiziran informativni dan. 384 učencev osmih razredov osnovnih šol se je zanimalo za vpis v našo šolo, skoraj vsakega je spremljal eden od staršev. Značilno za letošnji obisk pri nas je prav velika udeležba staršev. Informativni dan na srednjih šolah se je uveljavil kot pomembna sestavina usmerjanja učencev v izobraževanje po osnovi šoli. kovinarstvo in strojništvo — srednji program obdelava kovin in upravljanje strojev — skrajšani program metalurgija — srednji program elektronika — srednji program 180 mest 220 udeležencev 30 mest 60 mest 90 mest 44 udeležencev 12 udeležencev 108 udeležencev Skupaj 360 mest 384 udeležencev Na informativni dan smo se dobro pripravili. Izdelali smo pisno informacijo s pregledom štipendij, ki jo je prejel vsak učenec. Z njo smo jih seznanili s programi in predmetniki kovinsko predelovalne, metalurške in elektrotehniške usmeritve, s potekom izobraževanja v šoli in z usposabljanjem po njej, z usmerjanjem in preusmerjanjem med šolskim letom, z izobraževanjem deklet, z možnostjo zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja, s pogoji za izobraževanje in organizacijo pouka v šoli, z možnostjo bivanja v domu učencev, s postopkom ob vpisu. Seznanili smo jih tudi z izkušnjami prvih dveh let usmerjenega izobraževanja, z delovanjem organizacij in interesnih dejavnosti učencev. Vse to smo ponazorili v učilnicah s pomočjo folij in grafoskopov. Učenci in starši so se zbrali v skupinah, večinoma velikih kot razred, tako da je po ustni informaciji laže stekel še razgovor. Po njem so si ogledali učilnice in šolske delavnice. Litostroj si je večina že ogledala, bodisi ko so osnovne šole organizirale ekskurzije, bodisi ob dnevu republike, ko je bil načrtno organiziran obisk osmošolcev v naši delovni organizaciji. Da bi dobili obiskovalci čim več podrobnejših informacij tudi iz prve roke, so sodelovali v razgovorih še učenci naše šole. Ti so se sploh dobro izkazali pri sprejemu gostov in pri spremljanju na oglede. Pa si oglejmo podatke o udeležbi po posameznih programih v primerjavi s številom vpisnih mest: Še vedno je kljub našim prizadevanjem najmanj zanimanja za izobraževanje v metalurški usmeritvi. Potrebni bodo dodatni napori, da bomo vpisali vsaj 1 oddelek učencev v srednji program metalurgija, medtem ko bomo za drugi oddelek skraj- šanega programa laže pridobili učence. Številke seveda še ne pomenijo, da se bodo vsi ti učenci tudi vpisali v navedene programe na naši šoli. Sedaj se bodo doma še posvetovali, nekateri primerjali informacije še iz drugih šol in potem se bodo odločili. Izkušnje prejšnjih let kažejo, da se od tistih, ki so bili na informativnem delu na naši šoli, vpiše nakaj več kot dve tretjini učencevv. Učenci so izpolnili tudi vprašalnik. Iz podatkov je razvidno, da se zanimajo za vpis učenci s približno enakim učnim uspehom iz osnovne šole kot prejšnje leto in velika večina učencev z ožjega ljubljanskega območja. Sedaj pričakujemo do konca marca prijave za vpis. Te bomo analizirali, po potrebi bomo še organizirali individualne razgovore z učenci in starši, se povezovali z osnovnimi šolami. Kasneje pričakujemo še podatke o vpisanih učencih iz skupnosti za zaposlovanje, ki vodi evidenco o učencih za zadnja 3 leta osnovne šole. Vse to je podlaga za dokončno odločanje o tem, ali kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v program, ali ga je potrebno preusmeriti v drug program, v drugo šolo. Seveda pa vplivajo na odločitev tudi zasedenost oz. razpoložljiva mesta na šolah, pri nas pa še posebej potrebe (npr. v metalurški usmeritvi). Veliko dela nas torej še čaka do zaključka vpisa, namen informativnega dne je, da bi bile odločitve mladih čim bolj usklajene z njihovimi željami, zmožnostmi in s potrebami združenega dela. H. Premelč ■BS«! Člani gasilskega društva na občnem zboru (Foto: V. Štruklec) Gasilski občni zbor Po štirih letih smo imeli člani Industrijskega gasilskega društva Litostroj zopet občni zbor. Zbrali smo se v petek 17. februarja v jedilnici tozda TVN. Tov. Štine je s kratko razlago in predstavitvijo nekaterih izdelkov učencev SŠTS, poizkušal vzbuditi zanimanje za livarski poklic (Foto: T. Š.) Na informativnem dnevu so si osnovnošolci in njihovi starši z zanimanjem ogledali delavnice naše šole (Foto: T. Š.) O svojem delu... (Nadaljevanje z 2. strani) ukrepe za zmanjševanje obolelosti delavcev, izboljšanje njihovih življenjskih ter delovnih pogojev. Preučiti je treba tudi stanje in razmere na področju družbenega standarda, posebno na področju družbene prehrane, in večje možnosti letovanja naših delavcev v počitniških domovih Litostroja. Sindikat se bo tudi aktivno vključeval v nadaljnje uveljavljanje usmerjenega izobraževanja, spodbujal množično inovacijsko in raziskovalno dejavnost kot sestavino gospodarske stabilizacije. Povečati bo potrebno število delavcev na področju rekreativne športne dejavnosti ter preučiti možnosti za nadaljnji razvoj in povečanje števila delavcev, ki bi se želeli ukvarjati z ljubiteljsko kulturo dejavnostjo. • Uresničevanje vloge ZSS pri oblikovanju kadrovske politike. Zveza sindikatov bo dosledno uresničevala svojo vlogo in odgovornost za razredno usmerjenost kadrovske politike in njeno podružblja-nje. V vseh oblikah samoupravnega povezovanja in samoupravnih odločitvah bo uveljavljala odgovornost delavcev za uresničevanje kadrovske politike ter izpolnjevala svoje naloge pri volitvah delegatov za organe upravljanja in delegatske skupščine. • Samoupravno obveščanje delavcev. Ustrezno obveščanje delavca v združenem delu je pogoj za samoupravno odločanje, zato si bo sindikat še naprej prizadeval za izpolnjevanje in oblikovanje takšnega sistema obveščanja, ki bo zagotavljal sprotne in razumljive informacije in podatke, ki omogočajo boljše in učinkovitejše odločanje povsod in o vsem. Oblikovati bo potrebno ustrezne samoupravne splošne akte za področje obveščanja, utemeljene na Zakonu o javnem obveščanju, ki je pravkar v razpravi v skupščini SRS, kakor tudi na naših potrebah in opredelitvah v statutu delovne organizacije, tozdov in delovnih skupnosti. • Uveljavljanje sistema SLO in DS v delovni organizaciji. Konferenca sindikata bo posvetila vso pozornost nadaljnji krepitvi in izpopolnitvi sistema SLO in DS, posebno pa usposabljanje delovnega kolektiva za delo pod izjemnimi pogoji. Vzgojnoizobraževalna in politična dejavnost bo usmerjena k uresničevanju načela ustave, po katerem so delovni ljudje v temeljnih organizacijah odločujoči dejavniki in neposredni organizatorji SLO in DS. • Mednarodno sodelovanje. Še naprej bomo sodelovali s tujimi sindikalnimi organizacijami na području rekreacije in z njimi navezovali tudi gospodarske stike. Konferenca sindikatov si bo še naprej prizadevala, da kljub omejitvam pri zaposlovanju priskrbi delo tistim, ki se bodo vrnili z začasnega dela v tujini in se zavzemala, da bodo imali naši državljani, ki živijo v tujini zagotovljene družbenoekonomske pravice in varnost, kot jih imajo državljani dežel, kjer živijo in delajo danes. • Osebna in kolektivna odgovornost. V tem obdobju se mora pričeti izvajati politika osebne in kolektivne odgovornosti, kot je zapisano v dokumentih ZSS ZSJ in ZK. e Proizvodno delovno tekmovanje delavcev — kovinarjev. Taka tekmovanja omogočajo tekmovalcem spoznati sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežke na posameznih področjih. Omogočajo tudi večje sodelovanje med delovnimi organizacijami posameznih občin, republik in avtonomnih pokrajin. Temu tekmovanju moramo v naši delovni organizaciji posvetili posebno pozornost, kar utemeljujejo in potrjujejo tudi rezultati, ki smo jih na njih že dosegli. S temi usmeritvami za prihodnje obdobje konferenca OOS opredeljuje predvsem tiste naloge, ki terjajo trajno ter organizirano aktivnost organizacij sindikata. Sproti bodo dopolnjene z vsemi družbenopolitičnimi nalogami, ki se bodo pojavljale v vsakdanji praksi. t. š. Po običanjem dnevnem redu in poročilih predsednika, poveljnika in nadzornega odbora društva se je razvila živahna, prijetna in spodbudna razprava, v kateri so sodelovali gostje in domači gasilci. Od gostov so se občnega zbora udeležili predstavniki IGD SOZD ZPS Metalne iz Maribora, od okoliških gasilskih društev pa predstavniki iz Zgornje in Spodnje Šiške ter Industrijskih gasilskih društev iz Integrala, IMP Trata, Avtomontaža in Dekorativne. Prvič se je shoda članov našega društva udeležil predstavnik gasilskega društva iz podjetja Tuba, ki se je nedavno preselilo na Verov-škovo ulico in je tako postalo bližnji sosed Litostroja. Od predstavnikov podjetja smo videli na občnem zboru samo direktorja tozda PZO Iva Sabola kot pooblaščenca generalnega dikretorja in predstavnika konference ZSMS Litostroj Fikreta DULOVIČA. Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik občinske in mestne gasilske zveze in SIS za požarno varstvo tovariš Janko Kopač. V razpravi smo ugotovili, da je preventivno delo gasilcev najpo-mebnejše in da mora vsak član društva, ne glede na to, kje je, ravnati kot gasilec in širiti požarno kulturo v svojem okolju. Precej besed je bilo povedanih o opremljenosti gasilskih društev in o njihovih materialnih težavah ter o pomembnosti društva v delovni organizaciji. Brez primerne opremljenosti in potrebnih prostorov vsako društvo zelo težko opravlja ah širi svojo dejavnost. Naše društvo je lansko leto sicer uredilo prostore za garderobo, nimamo pa še primernega prostora za zbiranje in izobraževanje članov. Tak prostor bi nam tudi omogočil večje zbliževanje med člani društva in izmenjavo izkušenj. Naše društvo pa mora najprej poskrbeti za opremo gasilk, ki že od 1981. leta nastopajo na tekmovanjih IGD SOZD ZPS. Predstavnik delovne organizacije nam je obljubil, da bo letos tudi to urejeno. Ne glede na navedene težave pa člani društva z znano gasilsko vztrajnostjo in včasih tudi s trmo le dosegajo uspehe pri svojem delu in na tekmovanjih. V zmanjšanju števila začetnih požarov od 22 v letu 1980 do 5 začetnih požarov v letu 1983 imajo prav gotovo svoj delež tudi prostovoljni gasilci in gasilke, prav tako pa tudi visoka požarnovarnostna kultura delavcev v ceh delovni organizaciji. Zato delovna organizacija kot ustanovitelj društva ne sme pozabiti na nas. Večja udeležba predstavnikov delovne organizacije, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na letnih konferencah in občnih zborih je tudi priznanje društvu za njegovo delovanje. Naše gasilsko društvo ima namreč po pravilniku o varstvu pred požari enake obveznosti kot poklicna gasilska enota. Skupni nastopi operativnih desetin prostovoljnih in poklicnih gasilcev s pripadniki civilne zaščite v vaji »GOLOVEC 83«, na obrambnih dnevih OŠ Hinka Smrekarja in v našem izobraževalnem centru nakazujejo pravilno smer dela našega gasilskega društva. Po razrešnici sedanjim organom društva smo izvolili nov upravni in nadzorni odbor, samoupravno sodišče in odbor za SLO. Za 4 leta pa sta bila zopet izvoljena dosedanji predsednik društva Franc KOLAR in dosedanji poveljnik Vinko KLEMENČIČ. Ob zaključku tega zapisa o občnem zboru vabimo vse mlade Li-tostrojčane, ki jih veseli delo v gasilskem društvu, da se vključijo! V. Kreft Predsednik društva Franc Kolar izroča gasilske simbole: šlem, ročnik in sekirico Dominiku Selanu kot priznanje za dolgoletno delovanje v društvu (Foto: V. Štruklec) Obveščanje v OZD se izboljšuje 2. in 3. marca je bilo v Ljubljani že 6. srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Srečanje je bilo tokrat prvič v Ljubljani, zato je bila udeležba iz celotne Slovenije precej velika, sorazmerno najmanj je bilo ljubljanskih predstavnikov. Za nami so že srečanja na Bledu, v Portorožu, Mariboru, Rogaški Slatini in Krškem. Lahko bi rekli, da je bilo letošnje najkvalitetnejše ali vsaj med najboljšimi. Udeleženci so v razpravah aktivno in konstruktivno sodelovali, kar se je na prejšnjih srečanjih običajno izjalovilo v tožbe nad težavami pri opravljanju poklicnih dolžnosti. Začetek srečanja je bil dokaj splošen — namenjen sedanjemu družbenopolitičnemu gospodarskemu trenutku, v katerem živimo. O tem je razpravljal tovariš Miha Ravnik, sekretar Centralnega komiteja ZK Slovenije. Njegove misli lahko strnemo v ugotovitev, da moramo biti pri ocenjevanju sedanjih razmer realni in konkretni in da se moramo ob težavah ozreti tudi na uspehe, ki jih kljub vsemu dosegamo. Tovariš Ravnik je opozoril, da težave niso nastale zaradi sistema, temveč zato, ker ga vsi dosledno ne izvajamo, prav tako tudi ne sprejetih usmeritev, zakonov, dogovorov in sporazumov. Kljub težki situaciji še nismo začeli izvajati cele vrste potrebnih zakonov, kar kaže na pripravljenost za spreminjanje stanja. Pri tem je tovariš Ravnik govoril tudi o odgovornosti, vendar ne splošni oziroma skupni, temveč o posameznikih, ki bi morali za svoje napake tudi odgovarjati. Proti koncu je spregovoril ' dele/enci srečanja organizatorjev obveščanja v združenem delu na predavanju v ' ankarievem domu Pravnike si navadno predstavljamo Puste in resne ljudi, sploh pa, če so ob I sc pravni svetovalci generalnega dir orja. Po pravilu moraju biti dolgoča P" Postavi podobni paragrafom, šport uiorali poznati največ s televizije, hi pa z razglednic. Ko spoznaš Toneta, se ta izdelana sl Postavi na glavo. Pred tabo je člo’ srednje postave, poln elana in nemirn uha, ki ga ob pravu zanima še ti rugih reči. Tone je zelo odprt človek |a v enaki meri zanima kultura, razli Porti, rad pa se loti tudi fizičnega dela j^^bremenjuj6 in mu sprošča ush Takšen bi bil Tone, če bi ga sku Prsati na kratko. Sodelavci, vse bolj i ostali, ga poznajo tudi kot izrei drI*-K n-e®a človeka, ki zna žaba’ čuti t*11 za njeno dobro dn • • P.titie do izraza njegovo vesi 'Scanja in smisel za humor. Sam pri nai,ie Prav 1 igranjem povezano i sai ; . obdobij v njegovem življei tnvcb V s,u<*enlskih časih igral v štud urnaziji11 gle i ' * V. ' > v/ Hotelsko udobje visoko v nepalskih gorah (Foto: Alič) mladina in vojaški poklici Častnik - zakaj pa ne? Prepočasi in premalo zavzeto smo se ukvarjali z mladimi, prav posebno Pa še pred pomembno odločitvijo o izbiri poklica. Posebno težka je odločitev za vojaške in obrambne Poklice, saj smo jih doslej vse pre-rnalo prikazovali ter premalo poudarjali njihovo značilnost in vlogo v jugoslovanski socialistični samoupravni družbi. Teh poklicev je veliko. Kar 70 različnih strokovnjakov potrebuje-mo na vojaškem poklicnem področju, hkrati pa lahko trdimo, da je veli- ko vojaških poklicev v bistvu zelo podobnim civilnim. Toda večina ta poklic izbere zaradi njegovih posebnosti, ki so v marsičem drugačne kot v civilnih poklicih. Kdo ne želi postati: — pilot nadzvočnih letal, kontrolor letenja, pilot helikopterja, inštruktor letenja ali vojaški padalec, vzdrževalec vojaških letal, helikopterjev in njihove oborožitve; — strokovnjak za vodenje raketne baze, vzdrževalec elektronskih naprav, radarskih sistemov; Strelci pod streho Te dni smo, lahko bi rekli po dvaintridesetletnem prizadevanju za svoj prostor, končno le dobili tako zaželjeno novo strelišče v domu učencev. Prvotna varianta, da bi zgradili strelišče v načrtovani novi telovadnici, Je Potisnjena v ozadje. Ker še nič ne kaže, da bi končno že pričeli z gradnjo tako potrebnega objekta za našo šolo, smo bili prisiljeni iskati drugo možnost. S skupnimi močmi in z veliko mero razumevanja se je pokazala možnost v nepopolno zasedenem domu učencev naše šole. Tu smo s prebojem stene združili dva prostora in tako pridobili površino v izmeri 12 x 4,8 m. to J® P° vseh normah zadostovalo za postavitev šestmestnega strelišča za zračno puško in zračno pištolo. Strelna mesta so opremljena z modernimi nienjalci tarč, kar omogoča hitro in vamo delo. To je velika pridobitev za strelski šport v šoli, DO Litostroj, KS Litost-r°j in občini Šiška. Ker je strelišče družbenega pomena, iščemo finančne Podpore tudi od zgoraj navedenih. V mesecu marcu zaključujemo zimsko ligo. To je ligaško tekmovanje, v aterem smo sodelovali v prvi, drugi, tretji in ženski občinski ligi. Po prvih podatkih nismo izpadli iz nobene lige. Uradnih rezultatov še ni, ker tekmujemo vedno samo na svojem strelišču, rezultate pa seveda kontrolira dele-časa” S°t*n’*c' Na ta način se izognemo prevoznim stroškom in večji izgubi m tekmovalni sezoni je bil za nas brez dvoma naš največji uspeh prvo esto v občini Šiška na tekmovanju v počastitev dneva JLA, kjer smo slavili •Pni zmagi člani in mladinci. Seveda pa ima veliko vrednost tudi zmaga ed sindikalnimi ekipami Šiške, kjer je naša ekipa zmagala z odličnim rezultatom 719 krogov od 800 možnih, pred Iskro AVN s 692 krogi in Co-or]em s 684 krogi. Te uspehe smo dosegli pod slabšimi pogoji dela, kot jih imamo sedaj, zato upravičeno pričakujemo dvig kvalitete — kvantitete streljanja. Prvenstvo tozdov Litostroja bomo organizirali na novem strelišču v do-•nu učencev na Djakovičevi 57 od 16. — 21. aprila 1984. Petčlanske ekipe Pnjavite na telefon 479 tovarišu Gromu najkasneje do 7. aprila 1984. v. Preizkusite te svoje strelske sposobnosti na našem novem strelišču v c,m večjem številu! J. Grom N h: P (ludnifhu 'di/cj/r?/' M£ct«CCl^ 6>£ £ A iecp' -M — strokovnjak za opravljanje zapletenih del na raketni, torpedni ali patrolni ladji, minolovcu, podmornici ali žepni podmornici; — voznik tankov, oklepnih transporterjev ter drugih bojnih vozil, vojaški meteorolog, vezist ali eden izmed mnogih drugih strokovnjakov na vojaškem poklicnem področju? Usmerjanje mladine v vojaške in obrambne poklice je kot poklicno usmerjanje nasploh kontinuiran, dolgoročen proces, ki mora načrtno potekati skozi vse učne vsebine v osnovni in srednji šoli, pa tudi skozi vse učne vsebine drugo obrambno vzgojne aktivnosti, kot so: — obrambni krožki (obstajajo v vseh naših osnovnih šolah), — obrambni dnevi, na katerih izvajajo razne obrambne aktivnosti, kot npr. strelstvo, orientacijski pohodi, taborništvo, Rdeči križ, vse dejavnosti civilne zaščite itd. — ogledi vojašnic in določenih vojaških objektov s predstavitvijo dela in življenja v Jugoslovanski ljudski armadi, izleti v kraje iz narodnoosvobodilne borbe, obiski v vojaških šolah — pri nas v splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane in razgovori s starši. Usmerjanje mladine v vojaške poklice in za rezervne vojaške starešine sodi med najpomembnejše skupne naloge družbenopolitičnih organizacij, ki jim morata ZRVS in ZSMS posvečati največ pozornosti: od razumevanja in občutenja idealov partizanskega osvobodilnega boja, do tistega, kar je najlepše in najvažnejše v vojaškem poklicu — ljubezen do domovine. Brez dvoma si bomo morali v okviru usmerjevanja mladih v vojaško obrambne poklice močneje prizadevati, da bodo že prvi razredi mladih dobili predstavo o vojaških obrambnih poklicih in se nato v vseh razredih, do osmega, ki pomeni zaključek kontinuiranega procesa oblikovanja poklicnih interesov mladega človeka, seznanjati z oboroženimi silami SFRJ in njenim udarnim delom — Jugoslovansko ljudsko armado. To je po svoji organiziranosti razdeljena na tri zvrsti: — kopensko vojsko, ki je glede na geografski položaj Jugoslavije tudi najštevilčnejša; — vojno letalstvo in enote protizračne obrambe in — vojno mornarico. Na kratko še povejmo, kdaj je nastal poklic častnika ali oficirja. Oficir izvira iz latinskih besed offi-cium — dolžnost in officiarius — uradna oseba ter se pod pojmom oficir, starešina, častnik v elementih vojaške hierhije pojavi v XV. stoletju, vendar se nato v zgodovini vseskozi spreminja. To pomeni, da je njihova narava vedno konkretno zgodovinsko določena. Vsekakor pa njegova vloga armade pogojena z naravo družbenoekonomske ureditve. V kapitalističnih družbah služi vojska interesom vladajočega razreda v naši samoupravni socialistični družbi pa varuje interese delovnih ljudi in občanov. Vse o vojaških šolah pa v naslednji številki! Stana Roman Vrana vrani oči ne izkljuje... (Razen če ne gre za isti stolček.) • Bolje vrabec v roki... kot nepokrite investicije na veji. 8. marcu ob rob Nesmiselno postaja globokoumiti o praznovanjih kot so ta ob dnevu žensk, saj se vsako leto odločamo za nov, deloven način praznovanja, ostaja pa več ali manj po starem. Namesto skromno..., brez razlik..., delovno itd., se vedno očitneje kaže, kje je na razpolago več denarja in kje ga je manj. Res je edino to, da so dražje zabave malo bolj prikrite. In navsezadnje: kaj je ostalo bistvo praznovanja? Razredno vprašanje Klare Zetkin, za katerega se je zavzemala, še zdaleč ne več. Pokazalo se je, da ženske (no, ne vse) z neko evforijo in zlobnim zadoščenjem čakajo »svoj« dan, ko si želijo nadoknaditi tisto, za kar so bile prikrajšane med letom, potem pa dovoljujejo, da tečejo stvari po starem naprej. Čisto od človeškega faktorja postaja odvisno, koliko se borijo za poklicno in družbeno enakopravnost ali pa za enakopravnost in delitev dela doma — o neki skupni ženski zavesti pa ni več govora. Feministične organizacije (k sreči) tonejo v pozabo, vloga revolucionarne žene se z oddaljenostjo revolucije oddaljuje, aktualne so le »uboge« ženske in matere, ki poleg službe opravljajo še vsa gospodinjska in večji del vzgojnega dela. In glede na to so tudi na delovnem mestu že po prepričanju manj učinkovite, saj je breme preveliko. Človek se pri tem vpraša, ali ženske sploh potrebujejo »svoj« dan oziroma čemu naj bi bil ta dan namenjen. Zakaj ravno na 8. marec govorimo o ženskem vprašanju, ženskih problemih, nasploh o ženski v naši družbi, ko smo vsi skupaj člani samoupravne socialistične družbe? Zakaj ravno na ta dan govorimo o razlikah, ko imamo na razpolago celo leto, da jih izbrišemo? V enem samem dnevu ne bomo storili ničesar! Zato si raje prizadevajmo, da bi oboji enakovredno in vsak po svojih močeh prispevali tako h gospodarskemu kot političnemu in družbenemu razvoju, da bi enakovredno odločali o vseh pomembnejših stvareh in skušali obema spoloma enakovredno porazdeliti vsa opravila. Bistveno je, preseči miselnost, da na ženski leži dom in družina, mož pa naj se izkazuje v službi in družbi. Gotovo je, da morajo k temu prispevati zelo veliko tudi ženske same, oboji pa z lastnim vzgledom in vzgojo otrok. Vse to je že bila in tudi bo tema razprav na 8. marec, stvari pa se v praksi ne spreminjajo. To, da 8. marca ne slavimo več tako gromko, je bolj zavrla krizna situacija kot sprememba miselnosti. Zato bi bilo nemara pametneje ukiniti tak sporen dan v letu in vsaj delček teh misli prenesti na ostale dneve. M. M. V avli Srednje šole tehniških strok Litostroj so učenci v okviru kluba OZN skromno, a vendar prisrčno obeležili 8. marec, mednarodni ženski praznik. Na panojih so razstavili nekaj svojih slik in risb na temo mati, žena, dekle, in pa nekaj zelo lepih spisov o materah. Objavljamo spis učenke Nataše Korivec iz 2. a razreda. Naj dražji biser Gledala sem jo vračajočo se s polja. Obraz ji je ožarjal sij zahajajočega sonca. Na vzhodu seje nebo rahlo temnilo, žareča krogla sonca pa se je potapljala za obzorje. Še zadnji žarki so ji božali obraz, poln nedopovedljive miline in lepote. O, mama! Gledala sem jo in nisem verjela, da je to v resnici mama, moja mamica. Na vrt se je spustil mehak mrak, še ves prežet s poletno vročino, ona pa je gorela v siju poslednjega žarka. Mrak ji je tisti hip šel z božajočo roko preko oči. Približala se je domu, s košaro zelenjave v naročju. Tedaj me je zagledala, uprla je svoje lepe oči v moje in se nasmehnila. V tistem trenutku se mi je zazdela lepša od sonca, lepša od zvezd, lepša od večerne zarje, ki se je razlila preko neba. Bilo je kot da se je pravkar prebudila iz razmišljanja, iz lepih sanj in je bila še vsa prežeta s čarobnimi občutki poletnega večera. Vrnila sem ji nasmeh in hrepeneče dahnila: »Mama!«. Mati! Kaj mi pomeni beseda mati? Zgolj besedo, zgrajeno iz štirih črk? Nadležno mamo, ki mi neprestano stoji za hrbtom in oprezno išče, ob kar bi se spotaknila? Mi menda pomeni le žensko, ki me je rodila in mora sedaj skrbeti zame? Ali človeka, ki mi je odveč in me ubija samo misel nanj? Srečna sem ob misli, da lahko na vsa ta vprašanja preprosto odgovorim: Ne! Mama mi je najbližje bitje na tem pustem, neusmiljenem svetu. Kakor mi božajoči žarki jutranjega sonca ogrejejo zaspane ude, tako mi mamina pesem razveseljuje duha, kadar sem obupana. In — kakor mi večerna sapa prijetno ohladi razgreto čelo, tako so mi mamine besede hladilo za dušo — kadar sem zelo žalostna in trpim. Ko bi znala napisati najlepše verze na svetu, draga mama, bi jih podarila tebi, ko bi znala zapeti najlepšo pesem, bi jo zapela tebi, ko bi našla najlepšo rožo na svetu, bi ti jo podarila, o mama, položila bi ti jo na srce in solza, ki bi ti kanila nanjo, bi se spremenila v biser. A te rože nimam, pesem se je izgubila v svetu in verzi so zamrli. Ničesar nimam zate, ki si mi dala vse, ničesar, razen zaupne ljubezni. Sprejmi jo! Kakor nežen cvet se dviga k tebi, ki si sonce mojega življenja. Draga mama, ostani še dolgo med nami, brez tebe bi bil svet mrtev in žalosten. Mama razumi vendar, brez tebe mi sploh ne bi bilo mogoče živeti! Nataša Koprivec SŠTS 2. a ABC sarajevskih dni in diplome z lastnoročnim podpisom Branka Mikuliča. Isto velja za vso organizacijo iger, saj ni bilo težjega spodrsljaja, tako da so celo nenaklonjeni obiskovalci morali priznati svojo pristranost — »da se jim ne bi smejal ves svet.« Gotovo so le redki dogodki v zgodovini naših narodov naleteli na tak odmev v svetu kot minule olimpijske igre v Sarajevu. Kljub temu, da se že skoraj pol stoletja tako ali drugače ukvarjam s smučarijo, je bila to moja prva olimpiada »v živo«. Kot sodelavec v tehnični organizaciji sem med dvajsetdnevnim bivanjem na ožjem področju iger videl morda manj kot spremljevalci televizijskih prenosov doma na toplem, vendar pa ima neposredno doživljanje takih srečanj svoj poseben mik. Verjamem, da so se nekateri že močno naveličali poplave poročil, ki so dajale vsebino februarskim dnevom, ko je domala ves svet vedel za Sarajevo — mesto neverjetnih nasprotij, mesto upov, pričakovanj, uresničevanja sanj, pa tudi grenkih razočaranj. Zato tega zapisa ne nameravam raztegovati z rezultati: te so že tako rekoč med rojevanjem zaznamovali spomini in raz-množevalniki najsodobnejših elektronskih strojev, za marsikatero resnično, pa tudi polresnično novico se je potrudila množica časnikarjev in fotografov — saj sta kar dva prišla na enega tekmovalca. Naj zato pričujoči zapis posreduje nekaj bolj osebnih vtisov, misli in opazovanj, ki pa nimajo namena bralcem kakorkoli megliti že ustvarjene slike olimpijskega slavja. Zaradi omejitve članka na zaka-snelosti ustrezen in pomenu primeren obseg sem izbral telegrafski način zlaganja pisanih vtisnih kamenčkov v mozaik kar po abecedi. Akreditacija — v polivinilni ovitek vložena izkaznica z barvno fotografijo naslovnika in nedvoumnimi grafičnimi in barvnimi oznakami o njegovi delovni ali častni zadolžitvi, obsegu gibanja na področju olimpijskih naprav, pravici do proste vožnje v vseh sredstvih mestnega prometa itd. — skratka dokument, ki je nekaterim delal največje preglavice prav tedaj, ko ga niso imeli pri sebi. Baščaršija — področje olimpijskega mesta, množično obiskovano, fotografirano, občudovano kot posebej izbrana poslastica tisočerim obiskovalcem z vsega sveta, kraj, ki mu slikoviti, ponoči z reflektorji obsijanimi minareti dajejo videz ostankov pravljičnega mesta iz Tisoč in ene noči, naselje mini obrtnih delavnic za najrazličnejše stroke — od zlatarn, kleparij, mizarskih popravljalnic do radio in TV delavnic, urarnic itd. Vse v tem času odprto od jutra do desetih zvečer, gostinski obrati, kot kavarnice, čevapčičame in podobno pa po potrebi še dolgo naprej... Cene — iz uradnega biltena, ki navaja cene le v trdni valuti, sem razbral, da velja vstopnica za svečano odpiranje iger 52, za zaključno slovesnost z drsalno revijo pa 62 dolarjev. Tečaj dolarja te dni ponuja okrog 124,- din za enoto. Prizorišče je bilo obakrat nabito polno. V trgovinah so prodajali blago za dinarje. Kolegi-nakupovalci so mi zatrjevali, da cene niso pretirane. Tujci so kupovali veliko, še več pa ogledovali. Cene znakov in drugih spominkov so bile morda malo visoke, vendar je tega skoraj zmanjkalo. Časnikarji — obiskal sem enega likovnih centrov in opazoval dopisnike pri delu. Vrsta pisalnih miz z obveznim strojem in ostalimi pripomočki, pred vrsto na policah ob treh stenah po trije barvni televizorji, tekmovalna dokumentacija v posebnem predalniku, sortirana po akreditiranih agencijah, številne telefonske govorilnice. Ugodni delovni pogoji, ljudje so bili zadovoljni, o tem so govorila tudi njihova poročila križem v svet. Domačini — »Izvolite«, mi je ponudila svoj sedež starejša tovarišica v tramvaju, ki je kot zanesljivo prometno sredstvo ubiral svoje enosmerno kroženje od Ilidže na Baščaršijo in nazaj, »pa vi ste funkcionar«. Zahvalil sem se ji za prijazno povabilo, ki ni bil edini dokaz dobre volje, uslužnosti in prijaznosti gostiteljev. Iz priložnostnih razgovorov je dihala iskrena želja, da hi bili obiskovalci pri njih zadovoljni. V domu slepih, kjer smo stanovali, me jv kuharica vsak večer tako zavzeto pozdra\ Ijala, da se mi je zdela grda že sama misel na opozorilo, da je juha vrela, krompir pa mrzel. Ekskluzivnost — je bila parola, ki so jo pripenjali na vse, kar je le malo dišalo po igrah: ekskluzivni so bili dobavitelji pijač, hrane, opreme, vseh vrst papirja, računskih strojev, prevoznih sredstev, ekskluzivne pravice je imel ameriški ABC (— pa še dobro jih je plačal —). Ekskluzivni merilci za maksimalne dolžine na skakalnicah so bili npr. Jeseničani in Mojstrančani, ekskluzivni sodnik pri poskusnih elektronskih meritvah pa ETO. Zakaj ne bi prišlo na vsakega nekaj ekskluzivnosti? Franko — ta kamenček je srebrn in mu je ime Jure. Brez njega bi bil mozaik prvih olimpijskih iger na naših tleh medel, brez leska tiste neposrednosti, ki s prav posebno lučjo oplemenjuje sicer tolažilno olimpijsko načelo sodelovanja. Veselje vseh je bilo zato pristno, pošteno in vrednosti športnega dejanja primerno. S tiskovne konference pa me bo dolgo spremljal zrel odgovor mladega fanta: »Ne razmišljam, v čem sem boljši od drugih, ampak v čem bi se pri drugih lahko še izpopolnil.« Gorišek — brata Lado in Janez (znanci ga kličemo za Dušana) sta po sodbi strokovnjakov s skakalnicama in pripadajočimi objekti na Malem Polju ustvarila gotovo najlepšo olimpijsko napravo, ki je v novem puhastem snegu, posebej pa še ob redkih trenutkih sonca kot čudovita prikazen iz pravljice. Zares škoda, da fanta ne moreta povsem ukrotiti tudi vetra. Morda bi bil potem ta kamenček v mozaiku še bolj žlahten. Holiday Inn, hotelska novogradnja, bleščeča v tisoč lučeh, z najmoderneje opremljenimi prostori za vse, kar k temu turističnemu blišču spada. Po eni strani je to nov poudarek nasprotij, ki jih srečuješ v tem mestu, obenem pa spet dokaz, da nasprotja niso samo vzrok razdora, ampak služijo kot most k boljšemu sožitju in razumevanju. Številni muzeji, galerije in kulturno umetniški spomeniki pričajo o velikem duhovnem bogastvu tega mesta, kipečega v enkratni barvitosti sožitja in novega, pravovernega in... Glej: druga ob drugi se vzpenjajo katedrala in džamija, pravoslavna cerkev in sinagoga. Igman — planina z Velikim in Malim Poljem v neposredni soseščini Bjelašni-ce. Svet, ki je v nekaj letih do olimpiade utrpel neslutene posege v svoj tisočletni mir. Ko se bodo zacelile rane izkopov, nasipov, parkirnih prostorov, posek in se bo med košate smreke spet vrnila od rohnjenja motorjev in človeškega kričanja pregnana srna in se čez goličavo pognal plašni zajec, bo morda našel svoj nekdanji mir tudi volk samotar in z vetrom, ki ni bil in nikoli ne bo pregnan odtod, načel razgovor o starih dobrih časih... Smučino v letošnji zimski pravljici pa je bilo treba doživeti... Jugoslavija. Ko je na 80. zasedanju mednarodnega olimpijskega komiteja 18. maja 1978 v Atenah padla odločitev, da je za 14. olimpijske igre izbrana Jugoslavija, so si le redki upali sanjati, da bodo igre uspele. Težka leta gospodarskih pretresov so dajala pripravam svojevrsten pečat. Pa je bilo do roka vse nared — prav vse, kar je bilo odvisno od prizadevanj organizatorjev (še celo lito-strojske črpalke so pognali v hotelu na Mrazištu tik pred zdajci, čeprav je bilo precej ropota zaradi njih). In ime dežele s tega »divjega Balkana« je obšlo svet, švigalo skozi eter, blestelo z ekranov in polnilo časopise. S ponosom so ga nosili na svojih oblačilih tekmovalci in spontan pozdrav vseh prisotnih je veljal razviti trobojnici. Križaj — nesrečen fant. Ko sem se v krasnem sončnem vremenu zadnji dan olimpijskih dni spuščal z Bjelašnice proti štartu slaloma, sekajoč z gojzerji stopinje v suhi sneg, nisem bil prav nič dobre volje. In ko so prvi tekmovalci zapeljali med vratci in so preko zaščitne ograje začele leteti opiate s sicer skrbno pripravljene, vendar za divjo vožnjo mojstrov premehke proge, sem vedel, da Bojanu tokrat ne bo šlo. Nič ne dam na srečne in nesrečne številke in zagotovo ni bila trinajstica kriva, da je smučar, ki ga poznajo vsi — od najmlajših kratkohlačnikov do betežnih upokojencev — ostal brez tako zaželenega odličja. Kako sta si blizu zmaga in poraz, solza veselja in pelin razočaranja! Ko sem zapuščal slalomišče, pa sem bolj kot o zmagah razmišljal o neozdravljivo bolnem enajstletnem Marku, ki mu Bojan že nekaj let pošilja pozdrav- ne kartice iz vseh krajev svojih tekmovanj. Prepričan sem,da je bi Marko sarajevske prav tako vesel kot vseh prejšnjih. Lopate vseh vrst — tudi uvožene — so bile pogosto uporabljano orodje za pripravo, urejanje in vzdrževanje tekmovalnih prog. Na skakalnicah je prišla ena na dva moža. Način uporabe tega orodja je bil večini poznan brez tečaja in treba je priznati, da je prirojena ljubezen nekaterih akreditirancev do fizičnega dela prišla v polni meri do izraza. Lopat v času iger ni zmanjkalo, čeprav si jih nekatere dvojke sploh niso izmenjavale ali pa je celo ta ali oni, naslonjen nanjo, razmišljal o seksu, mozgajoč, kam bi jo... JVLedalj so na igrah veliko podelili — zlatih, srebrnih, bronastih, prav nobene pa ne na zahtevo gledalcev. Prav vse so si morali tekmovalci zaslužiti sami. Morda je temu ali onemu pri tem stala ob strani sreča, velika večina pa se je pošteno trudila zanje. Primerjal sem: igralce hokeja z vozači boba, tekače na dolge proge s skakalci, slalomiste z umetnostnimi drsalci — povsem različni časi zbranosti, naporov, samostojnega odločanja, akcij, so odločali o njihovi uspešnosti. Ena želja pa je bila vsem skupna: biti čim boljši. — Za dodatek k temu kamenčku mozaika še tole: dvojčka Mahre tokrat zanesljivo nista menjala številk, ampak le rezultate v prvem in drugem teku slaloma, domov Razglasitev olimpijskih zmagovalcev na ploščadi Skenderije so bila posebna doživetja. Slučajno sem bil prisoten na vaji za razglasitev zmagovalcev v skokih na 70-metrski skakalnici. Če bi šlo vse tako kot na vaji tudi zares, bi imeli zlato medaljo... Sicer pa je razglasitev potekala po natančno določenem ceremonialu, ki so mu dajala mik brhka dekleta — nosite-Ijice medalj in cvetja ter seveda tekmovalci na zmagovalnih stopnicah. Po napovedi v uradnih jezikih iger — domačem, angleškem in francoskem — je ob dviganju zastav zadonela himna zmagovalca — višek doživetja. Jneg, oj ta sneg. Ob našem prihodu v Sarajevo 3. februarju ga sploh ni bilo. Z njim smo se srečali šele naslednji dan pri skakalnicah. Večje težave so se obetale tekačem, če ne bi zapadel nov. Potem je kot za pozdrav prav čez noč na prvi tekmovalni dan pobelil pokrajino vse do hišnih pragov, nato malo predahnil, naslednjega dne pa začel svojo tridnevnico z vetrom in prekril hrib in dol z več kot pol metra debelo odejo. Bilo ga je za vse dovolj — nekaterim pa tudi preveč. Pustimo veter in mraz, ki sta vplivala na pripravo tekmovališč po svoje — ljudje in stroji so delali od zore do mraka in naredili, kar se je dalo. Če je bila smučina na skakalnici morda preledena in slalom premehak, ne krivite pripravljalcev — v takem tudi v slavnejših mestih ne bi pripravili boljših. Daj no, daj! Kar lepo se vrni! Kaj pa, če malo žvižgajo! pa odnesla zlato in srebrno odličje. Sta imela srečo? V čem je ta: v številkah, sotekmovalcih, občinstvu ali kje? Naši, naši. . Tekmovalci v smučarskih disciplinah so bili izključno Slovenci, tudi tehnično organizacijo so prevzeli že v času priprav na olimpiado izkušeni dolgoletni smučarski delavnici in delo z bosanskimi pomočniki tudi privedli do uspešnega konca. Prav zato v Sarajevu ni bilo vprašanje, kdo je »naš« — ne pri tekmovalcih, ne pri organizatorjih in ne pri tistih, ki so tekmovalce bodrili. V tej enotnosti je bila velika odlika iger, kajti tam, kjer smo morda Slovenci predrobnjakarski, so organizatorji zajeli s polno žlico. To pa je bilo prireditvi samo v prid. X^ZUmpij>KV V«S» 3V111 immvi aval uui- skati proti koncu svojega bivanja, vendar mi je zmanjkalo časa in sem se moral zadovoljiti s tistim, kar so mi o njej povedali drugi. To pa je bilo predvsem, da je ograjena in zavarovana pred vsakršnimi presenečenji, zato vse, ki stopajo vanjo, pregledajo; da imajo v njej tekmovalci na razpolago telovadnice, igrišča, prostore za razvedrilo in vse, kar jim je potrebno za prijetno tekmovalno počutje in medsebojno spoznavanje. Red, ki ga je organizator predpisal in vzdrževal, je bil v korist prebivalcem vasi in pogoj za njihovo varnost. »Problema nema!« Na to smo se navadili že lani na predolimpijskih tekmovanjih, ko smo zaman spraševali po tem ali onem, kar bi moral opraviti zadolženi tovariš, ustanova, skupina. »Problema nema!« je bila parola tudi letos, čeprav nam je — navajenim predhodnih časov in rešitev — ta parola gnala kri v glavo. Toda, glej: tokrat skoraj ni prišlo do težav — vse se je nekako uredilo, vse je bilo pripravljeno — izkaznice, prevozi, povrnitev stroškov, vstopnice, delovni pripomočki, spominske plakete ijlibar Jože ni neznano ime v smučarskem svetu. V Oberstdorfu, na skakalnici, kjer so bili tudi letošnji poleti, se je ob pravem trenutku stegnil daleč naprej in letel, letel. 141 metrov so mu namerili — dovolj za nov svetovni rekord, ki so ga dotlej zaman naskakovali 10 let. Danes — 13 let po tem dogodku je svetovni rekord že 182 m ima ga zlati Finec Nykanen, še do pred nekaj dnevi pa ga je imel Čehoslovak Ploc — bronasta medalja iz Sarajeva — prijazen fantič, ki bi ga Čehi po tekmovanju skoraj snedli. Tudi za Šlibarja je bila sarajevska olimpiada prva. Veliko nekdanjih tekmovalcev, domačih in tujih, se je zbralo tiste dni. Ob pivu in kavici so obujali spomine in razvijali svojo »teorijo in prakso« nekdanje in moderne tekmovalne tehnike. Mnogi od njih so postali trenerji, strokovnjaki FIS ali pa so kako drugače še vedno zvesti zimskemu športu. Prav prijeten je kratek razgovor s kom od njih. V vse pa je kot rdeča nit vpletena naša Planica. Televizija je medij, ki danes omogoča domala vsemu svetu živo spremljanje izbranih prireditev. Po vrnitvi domov so me prijatelji spraševali, kako je bilo na tem ali onem tekmovanju, ki so ga gledali v neposrednem TV prenosu ali pa v izvlečkih pri dnevniku. V resnici so videli več, kot pa sem mogel ujeti v mestu dogajanj sam. Zato udeležba na igrah danes še daleč ni tako pomembna kot v antičnih časih, ko so tekmovanja lahko spremljali le izbranci. Zdaj gre slika in glas v vse strani sveta. Za to skrbi na desetine dragocenih kamer, aparatur, teleobjektivnih podaljškov, zvočnikov, magnetofonskih trakov itd. In kaj vse odkrivajo te skrite oči in prisluškovalci? Nihče ni varen pred njimi, zato: Pozor! Obnašaj se lepo — morda te bo na TV prepoznala pozabljena prijateljica v Ameriki! Ulaga. Preden sem začel obdelovati tale kamenček za mozaik sarajevskih vtisov, sem nameraval stopiti v Vižmar-je, kamor so se Ulagovi preselili izpod Krima. Je nekaj stvari, ki me zanimajo. Pa ni bilo nič s tem in morda se bova za razgovor srečala v Planici. Sicer pa to ne spreminja stvari — ostale bodo take, kot so. Pred letom je bil Primož na mali skakalnici za Nykanenom drugi, na veliki pa prvi... Letos na treningu čez teden ni imel nobenega dobrega skoka; sicer pa tudi drugi niso bili kdo ve kako stanovitni v formi. Merilci nismo bili prav nič živčni, kajti ni lažjega kot točno izmeriti dolg skok. Prišla je nedelja. Tisoči so napolnili naravni amfiteater pod skakalnico. Tisto, kar sem doživljal ob Primoževih skokih, bi rad za zmeraj pozabil. Zdi se mi, da sem vsaj zase našel razlago za polom. Če imam prav, se bo pokazalo najkasneje v dolini pod Poncami. VVeissflog bo praznoval dvajseti rojstni dan 21. julija, Nykanen ga je slavil lani 17. julija, Primož leto prej 20. julija. Mar ni to nekaj, kar ga povezuje z najboljšimi? Vučko — maskota iger, ki je pozdravljala iz številnih kioskov, mežikala s stenskih plakatov, obeskov, nalepk, pletenin — skratka figura, ki se ji nisi mogel ogniti. Zamisel je zrasla v Kranju, kjer nimajo ne volkov na svobodi ne živalskega vrta. Tudi v Sarajevu jih je zmanjkalo — žive so vsaj za nekaj let pregnali obiskovalci, spominske maskote vseh vrst in oblik pa so v glavnem pokupili Američani. No — nekaj sem jih tudi sam prinesel vnukom za spomin. Da so jih bili veseli, sklepam iz odgovora navihanega Mihca, ki je na vprašanje, kaj imamo novega pri hiši, teti kot iz puške izstrelil: »Vučka!« čeprav je prav tisti dan dobil novo sestrico. Kljub začetni obilici spominkov se zdi, da so bili prodajalci presenečeni nad velikim povpraševanjem in bi se iz tega dalo iztržiti še kaj več. Zetra — »Zelena transverzala« je kompleks športnih naprav, ki ga zaradi koncentracije objektov in dogodkov lahko imenujemo srce XIV. olimpiade. Sploh velja, da je tako ugodno lokacijo, na kakršni je bilo razvrščenih vseh sedem olimpijskih tekmovališč, treba iskati. V Calgaryju leta 1988 bo treba prevoziti od olimpijske vasi do smučarskih terenov za alpske in nordijske discipline kar 200 km, medtem ko iz Sarajeva nikamor ni bilo več kot 45 minut vožnje. Prevoz je bil dobro organiziran, saj so z vozili priskočili na pomoč prevozna podjetja iz vse Jugoslavije. Zanimivo, da v vseh dneh bivanja v Sarajevu nisem videl niti ene prometne nezgode. Žvižganje na športnih prireditvah mi ni bilo nikoli všeč. Zdaj ga sovražim in se bom najbrž odvadil še rahlo požvižgova-ti, kar sem doslej počel iz dobre volje. Športna dejanja sem vedno jemal kot pošteno, odkrito merjenje sposobnosti, moči, znanja, vztrajnosti, boj, v katerem zmagujejo najboljši in izjemoma tisti, ki jih ima Fortuna rada (ta pa pogosto menjava svoje ljubimce). Lepo in prav je, da gledalci spodbujajo svoje tekmovalce, še lepše je, če znajo dajati zasluženo priznanje tudi boljšim. Po tem obnašanju lahko sodimo o športni zrelosti in moralnih vrlinah gledalcev. Užitek je bilo opazovati pri spodbujanju tekačev Skandinavce, nehote so te spodbodli, da si se še sam razvnel. Žvižganje, ki je spremljalo zlasti tekmovanje v skokih in alpskih disciplinah, pa v celoti odklanjamo, naj mu bo vzrok protest ali pa želja po zmagi za vsako ceno. Tekmovalci so se pošteno borili, mnogi izmed najboljših pa so bili nagrajeni z žvižgi. Kakšen paradoks! Prišli smo vendar gledat najboljše! Žvižgalo pa se ni samo v tujih jezikih, ampak tudi v Slovenščini, zato sem bil še posebej razočaran. Tako. Končan je mozaik olimpijskih dni, doživetij in vtisov iz številnih srečanj in razgovorov v čudovitem mestu ob Miljacki. Tudi če me nikoli več ne bo zanesla pot v te kraje, se bom rad spominjal dni, ko je bila naša domovina središče športnega sveta v znamenju olimpijskih krogov in gesla: Hitreje, močneje, višje! Ekskluzivno za Litostroj — ETO Poročilo o delu uredniškega odbora V preteklem mandatnem obdobju je imel uredniški odbor 21 rednih sej, na katerih je ocenjeval časopis in ostale publikacije informativnega centra ter Podajal predloge in sugestije za naslednje številke, kot tudi splošne usmeritve za delo uredništva. Odbor se je zavzemal za to, da strokovne službe pravočasno pripravijo informacije, posebno še gradivo za zbore delavcev, ter da se v postopku informiranja upoštevajo roki, določeni v samoupravnih splošnih aktih. Žal ta cilj ni bil vedno dosežen in je treba v bodoče temu Posvetiti še več pozornosti. V časopisu Litostroj je bilo v nekem obdobju prema-*° člankov s strokovnega, predvsem tehničnega področja, kar je uredniški odbor ugotovil in podal ustrezno pobudo, nakar se je stanje izboljšalo. Seveda pa morajo biti ti članki posebej prirejeni, tako da so razumljivi čim širšemu krogu bralcev. Z uvodniki, vodilnimi članki pa tudi s samo obliko se je časopis prilagajal tekočim razmeram in problemom, s posebnim poudarkom na praznikih, jubilejih in delovnih zmagah. Pri tem je skušal hiti čimbolj aktualen, kljub časovnemu zamiku za obdobje med oddajo člankov in izidom časopisa. Prvi pogoj za odmevnost časopisa pa je seveda njegova zanimivost in pestrost, zato je v njem vedno Prostor tudi za članke s področja rekrea-hvne, športne in kulturne dejavnosti. Od stalnih rubrik sta v zadnjem času zaživela Predvsem Planinski kotiček in Jezikovni ostružki. Nepogrešljiva začimba pa so seveda postale kvalitetne karikature. Uredniški odbor pa niti na svojih sejah niti v tem poročilu ne gre vedno le po poteh hvale, ampak je tudi kritičen, saj bi kljub kvaliteti časopisa vsaka pretirana samohvala predstavljala nevarnost za stagnacijo ali celo nazadovanje. Predvsem je v časopisu še premalo kritičnih člankov s predlaganimi konstruktivnimi rešitvami. Krog dopisnikov je še preozek. Tudi sicer je odziv delavcev prešibak, nabiralne skrinjice ostajajo prazne. Za takšno stanje je treba vztrajno iskati vzroke in iskati nove načine stimuliranja k večji aktivnosti. Uredniški odbor je preko posebne komisije temeljito pregledal način honoriranja člankov in pri tem odkril tudi nekaj nepravilnosti oziroma neustreznosti. Ob tem je postavil izhodišča za pripravo posebnega pravilnika o honoriranju prispevkov. Pri tem bi veljalo razmisliti tudi o možnosti, da bi honorirali tudi sodelavce v Internih informacijah. Za to publikacijo je namreč težko vzdrževati stalen krog dopisnikov, posebno za poročila o delu blagovnih skupin. Člani uredniškega odbora so se udeležili tudi seminarjev in posvetovanj na temo obveščanje v združenem delu. Na okrogli mizi v Jugoslavanskem centru za teorijo in prakso samoupravljanja v januarju 1983 smo sodelovali tudi s posebnim prispevkom na temo Odnos med kvaliteto in kvantiteto informacij. Tu smo prikazali problem interesne pogojenosti informacij, ki jih posredujejo strokovne službe, ter smiselnost postavljanja alternativnih rešitev. Kako si razlagate gornji znak? Mi si ga tako, da mora biti čvrsta zgradba Litostroja podprta tudi z razvito kulturo njegovih delavcev. Sicer pa si ta znak zapomnite in kjer ga boste videli, se ustavite ter preberite. Pomenilo bo, da ste nekam povabljeni, da yas čaka kvalitetna prireditev, razstava, kulturni dogodek... Kulturna komisija pri konferenci osnovnih organizacij sindikata bo za yas izbrala tisto, kar bo privlačno, a tudi kvalitetno. Ne bo samo koncertov zabavne in narodne glasbe, karnevalov in cirkusov (čeprav bo tudi to), ampak bodo tudi koncerti resne glasbe, dramske in filmske predstave, folklore, opere in zborovsko petje. Naj vas pri glasbi ne odvrne beseda »resna«, kajti kvalitetno izvedene Beethovnove simfonije ali Straussovi valčki so lako še kako živahni in ko se jih človek enkrat navadi (nauči) poslušati, pomenijo lahko veliko notranje doživetje. Sicer pa vam bomo za uvod skušali predvsem predstaviti Cankarjev dom, ki je res lepa kulturna ustanova, zgrajena s prispevki nas vseh. Res bi bilo škoda, če sedaj, ko imamo priliko, ne bi izkoristili možnosti udeleževati se kulturnih prireditev v prijetnem okolju. Ker kulturna komisija želi, da bi se izboljšal splošni okus, bo seveda iz sredstev, namenjenih za kulturo, nekoliko več primaknila k ceni vstopnic pri tistih prireditvah, za katere se člani sindikata (v začetku) nekoliko težje odločijo, manj pa pri tistih predstavah, ki pritegnejo že same po sebi. Konec koncev so sredstva precej skromna in moramo z njimi dobro gospodariti, da ne bomo na koncu leta »suhi«. Po objavi prireditev za en mesec vnaprej bodo kulturne komisije vsem, ki se bodo prijavili, vstopnice tudi poskrbele. Seveda pa prav na krožniku kulture tudi ne bo mogoče servirati. Predvsem se bo moral vsakdo pozanimati, kje in kdaj bodo programi objav-•jeni, saj bo po temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih različno potekalo. Ponekod bo obveščanje možno preko oglasne deske, drugje s kroženjem med oddelki in pisarnami. V vsakem primeru pa se za kakršnokoli informacijo ali pojasnilo obrnite na svojo kulturno komisijo, tudi (in predvsem) v pri-meru, če bo vaša kulturna komisija »zaspala« in obvestila o kul-turmh prireditvah ne boste našli nikjer. Člani kulturnih komisij smo se pač dali izvoliti in sedaj moramo delovati po načelu: Tu smo — vaši smo. A. Tomažič Ob koncu mandata uredniški odbor predlaga, naj bi imenovali nove člane predvsem iz temeljnih organizacij, saj bo takšna »osvežena« sestava novega uredniškega odbora znala še bolj prisluhniti potrebam in interesom delavcev glede obveščanja. Od nalog, ki čakajo nov odbor, pa bi poudaril predvsem potrebo po izdelavi samoupravnih splošnih aktov na področju obveščanja, od konkretnih akcij pa izvedbo ankete, ki je že pripravljena, ter nadaljevanje začetih akcij okrogle mize (kot sta bili npr. glede oskrbe z materialom ali o premakljivem delovnem času). Na koncu uredniški odbor izreka pohvalo članom uredništva za njihovo prizadevnost in zavzetost, ki jo kažejo iz meseca v mesec pri urejanju časopisa in drugih publikacij, kar je bilo uredniškemu odboru pri izpolnjevanju njegove funkcije v veliko oporo. A. Tomažič sa litostroj 25 let časopisa litostroj 25 1 litostroi 25 let časopisa litostroi 25 li Tretje srečanje V začetku marca smo se pevci sozda Združeni proizvajalci strojne opreme zbrali v Rušah na svojem tretjem srečanju. Prvič smo se srečali 12. februarja 1982 v trboveljskem Delavskem domu, drugič 19. marca 1983 v Domu svobode v Žireh, tokratno tretje srečanje pa je bilo 10. marca v Kulturnem domu v Rušah, ko smo istočasno počastili tudi desetletnico našega sozda. Na srečanju je sodelovalo šest pevskih zborov, in sicer: mešani pevski zbor Svobode Ruše, ki združuje pevce iz vseh ruških delovnih organizacij, moški pevski zbor Viktor Kager iz Maribora, katerega člana so upokojenci Metalne, trboveljski oktet, moški pevski zbor trboveljske strojne tovarne, mešani pevski zbor Anton Jobst, ki združuje pevce iz vseh žirovskih delovnih organizacij, in še mešani pevski zbor Litostroj iz Ljubljane. V dvorani kulturnega doma v Rušah je več kot eno uro in pol zvenela ubrana pesem pevcev — delavska, revolucionarna, narodna. Poslušalci so pozorno spremljali vsako pesem in jo glede na kvaliteto izvedbe tudi nagradili s ploskanjem. Rušani so se potrudili, da nam je bilo v njihovi sredini prijetno. Po koncertu smo se vsi udeleženci zbrali v prostorih delavske restavracije na tovariškem srečanju. Tako srečanje je bilo že tretje in tako ni bilo nič posebnega, če smo med pevci iz drugih zborov imeli prijatelje. Stiski rok so bili pogosti in prisrčni. Trema, ki je vladala pred nastopom, je popustila in srečanje je bilo res sproščeno in prijetno. Žal nas je čakala še vožnja v Ljubljano, sicer bi se naše veselje zavleklo kar v zgodnje jutranje ure. Prihodnje leto pa se bomo spet srečali, če bodo člani kulturne komisije pri koordinacijskem odboru konference sindikata SOZD ZPS tako delovni kot doslej. M. K. Alojz Metelko Ideja je hipna, ustvarjanje »Ko se urednik zresni, pa dolgotrajnejše vem da je karikatura dob- ra...« Dober dan, Lojz! Pred kakšnimi tremi leti smo ugotovili, da je naš časopis strašansko pust brez karikatur, oziroma da nam manjka kakšna dobrodejna poživitev. In takrat smo izvedeli, da je menda v Montaži nekdo, ki kar na hitro nariše portret ali šalo. Pa še to smo slišali, da riše dobro. Kmalu zatem je Lojz prvič prišel v uredništvo. Ne vem, kaj smo pričakovali, ampak tako resnega človeka s prav otroško nedolžnim pogledom prav gotovo ne. Čisto resno nas je poslušal, kaj bi radi, se malo zamislil in se poslovil. Naslednjič pa nam je predstavil novega časopisnega »zvezdnika« Ludvika. Tako se je rodil najpopularnejši Litostrojčan, s kapo preko oči, ki ga je Lojz označil takole: »Ludvik predstavlja delavca, ki ga lomi na vse načine. Včasih je priden, včasih len, sem in tja se ga naleze, po potrebi naredi neumnega, zna pa opazovati okrog sebe. Ne predstavlja intelektualca in tega tudi noče. Obvlada okolje, v katerem živi, in se ne pusti imeti za norca.« Lojz je iskal lik Ludvika dva dni in z osnutkom smo bili vsi skupaj zadovoljni. Priznati moramo, da je lik v treh letih dodobra izrisal, njemu ob bok pa je sem ter tja postavil še lik »pisarniškega škrica«, s katerim Ludvik prihaja v spore. Zanimalo nas je, kdaj in kako se je Lojz začel ukvarjati z risanjem, kaj misli o karikaturi nasploh. Po treh letih sodelovanja smo ga tudi bolje spoznali (celo toliko, da mu zvabimo še kakšen nasmešek), zato nam ga je uspelo tudi pripraviti, da nam je povedal kaj več o sebi. Alojz Metelko je bil rojen 1949 na Raki, kjer je končal osnovno šolo, zatem pa je prišel v Litostrojsko šolo, kjer se je izučil za strojnega ključavničarja. Če ne bi bilo šolanje predrago (njegovi starši so namreč kmetje), bi se verjetno vpisal na šolo za oblikovanje, tako pa s tem ni bilo nič. Že kot otrok si je iz papirja za zavijanje marmelade naredil majhno knjižico, v katero je risal, a jo je izgubil. Ko se je zaposlil, se je z risanjem ukvarjal vse manj. Sem in tja je narisal portret prijateljev ali kakšno karikaturo, ves čas pa ga je veselilo tudi slikanje akvarelov in risanje s svinčnikom. Naša ponudba za sodelovanje ga je spodbudila, da se je vrnil h karikaturi. Ko je razvijal lasten stil, je ugo- tovil. da mu najbolj leži čista karikatura, brez množice likov in brez risanega ozadja. Skušal je neko stvar izraziti tudi z več sličicami, pa s tem ni bil preveč zadovoljen. Ko se mu ideja porodi, začne razmišljati, kako bi jo narisal. Potrebna je precejšnja koncentracija, saj mora dogodek vedno s čim povezati, dejansko ga mora posplošiti in poosebiti. Ideja je hipna, izdelava karikature pa je veliko daljša. Do danes je Lojz narisal približno 400 karikatur. Večino smo jih objavili v našem časopisu, velikokrat pa opažamo, da jih po našem časopisu povzemajo tudi drugi časopisi in tovarniška glasila. Nekaj časa je Lojz risal tudi za Pavliho — za stran Toz-darna, zdaj pa riše še za glasilo sozda ZPS in za Dolenjski list. Po njegovem mnenju bi morali biti časopisi bolj kritični, s karikaturo pa se lahko pove celo več kot s kritičnim člankom. Karikatura ni namreč namenjena samo temu, da se ljudje nasmejejo, temveč mora koga tudi prizadeti. Sele ko kdo začuti ost, karikatura doseže svoj namen. Lojz svoje karikature kar dobro ocenjuje, napol v šali pa je dejal, da šele tedaj ugotovi, da je karikaturo dobra, ko se odgovorni urednik zelo zresni in je ne upa objaviti. Lojz je sedaj že dokaj znan karikaturist. med karikaturisti tovarniških glasil pa je prav gotovo med najboljšimi. Dosti ponudb za sodelovanje je dobil od drugod, vendar pravi, da bi kvantiteta gotovo šla na račun kvalitete. Veseli smo, da je naša pobuda obrodila tako dobro sodelovanje — saj smo s tem zadovoljni vsi. Mi v uredništvu, bralci in Lojz sam. Upamo, da bomo na tak način še dolgo sodelovali. M. M. Ludvik Ljubitelji - pozor! Da bi še popestrila ljubiteljsko ukvarjanje z raznimi dejavnostmi na ožjem in širšem kulturnem področju, bo kulturna komisija skušala razviti nove sekcije. Zato vabi vse, ki so zainteresirani za posamezna področja, da sporočijo svoj naslov, tako da jih bomo lahko obvestili, ko se bodo sekcije formirale. DRAMSKA SEKCIJA Na začetku bi pripraviti skeče in krajša dela, kasneje pa morda kaj zahtevnejšega. LIKOVNA SEKCIJA Likovno nadarjenih posameznikov je v Litostroju brez dvoma precej in prav bi bilo, da bi se spoznati in z razstavami predstaviti kolektivu. VIDEO SEKCIJA Ta naj bi se razvila vzporedno in s pomočjo — kino sekcije. Problem je tu seveda oprema, vendar: z združenimi močmi se da doseči več. LITERARNA SEKCIJA Tu se morda še najmanj poznamo, čeprav je tudi časopis Litostroj odprt za vse oblike literarnih prispevkov. RAČUNALNIŠKA SEKCIJA V njej bi se lahko združevali predvsem ljubitelji osebnih (hišnih) računalnikov, izmenjavati programe, izkušnje itd. Popestrite svoj prosti čas, dajte prostor svoji ustvarjalnosti! Prijavite se na tel. 203. Zdravo, vojaki! Zima nas je zapustila, temperatura se počasi dviguje, pri vas, vojaki, pa raste lenoba za pisanje. Nikakršnih prispevkov iz vašega vsakdanjega vojaškega življenja nam ne pošljete in rubrika »ZDRAVO VOJAKI!« še vedno čaka na vašo popestritev. Iz pozdravov, kolikor smo jih pač prejeli, je razvidno, da ni več problemov s sprejemanjem časopisa. Se vedno pa vas zanima, v kakšnem času po odslužitvi vojaškega roka se morate zaposliti v delovni organizaciji. Zato ponovno poudarjamo naslednje: Delavec, ki je odsoten z dela zaradi odslužitve oziroma doslužitve vojaškega roka, se ima pravico v 30 dneh od dneva, ki je v vojaški knjižici zapisan kot zadnji dan vojaškega roka, vrniti na delo v temeljno organizacijo združenega dela (TOZD) k svojim prejšnjim delom in nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Priporočamo vsem delavcem, ki se vračate iz JLA, da se čim preje zglasite v kadrovski službi — sprejem zaradi dogovora, kdaj boste pričeli z delom. Prav tako poudarjamo, da morate imeti ob nastopu službe naslednje dokumente: vojaško knjižico, osebno izkaznico, začasno prijavnico (odjav-no-prijavni list) samo tisti, ki niste stalno v vojaški evidenci v Ljubljani, čeprav prebivate v tem mestu. Brez navedenih dokumentov si povzročate težave in nezadovoljstvo. Po dolgem času so letos ponovno prejeli denarno nagrado naši delavci, ki so odšli na odslužitev vojaškega roka v času od 1. 7. 1983 do 20. 10. 1983. Denarno nagrado so prejeli: Branko Cafuta, Marijan Petak, Boris Lipoglavšek, Darko Vrabec, Janez Pucelj, Edvard Plut, Božo Maloča, Andrej Peterlin, Marjan Erbežnik, Dragi Naumov, Ciril Kuhelj, Marjan Klemenčič, Ivan Pekolj, Marjan Koprivec, Branko Gruškov-njak, Robert Porenta, Ignac Sadar, Janez Štrubelj, Danijel Volek, Darko Merkeljc, Slavko Miklavčič, Asim Gerzič, Ljubo Pavlin, Franjo Štefan, Cveto Horvat, Jože Zupančič in Marko Dodič. Tu našteti preverite, če ste prejeli denarno nagrado. Če jo niste, nam sporočite oziroma preverite v svoji vojaški enoti, ali denar res ni prispel. Delavci, ki ste odšli na odslu-ženje vojaškega roka januarja 1984, pa boste prejeli denarno nagrado v mesecu maju 1984. Pogoj pa je, da nam pravočasno posredujete naslove z vsemi morebitnimi spremembami. Od zadnje objave rubrike »ZDRAVO VOJAKI!« seje nabralo sorazmerno malo vaših pozdravov. Vsem ki ste nam pisali, pa se zahvaljujemo. Pozdrave so poslali: Vinko Uršič iz Slavonske Požege, Anton Babnik iz Travnika, Miro Jagoš iz Sombora, Edvard Plut iz Kraljeva, Ljubo Pavlin iz Koprivnice, Cvetko Horvat iz Beograda, Gorazd Vilfan iz Kraljeva, Janez Štrubelj iz Titograda, Janez Božič iz Ohrida, Dare Dolenc iz Skopja, Picek Stjepan iz Kragujevca, Darko Kranjc iz Skopja, Vojko Zrim iz Bijeljine, Ivan Vičar iz Novega Sada, Žarko Pejčič iz Slavonske Požege, Franc Strniša iz Dakovice, Aleš Janša iz Kraljeva, Boris Šoštarič iz Bele Crkve. Ibrahim Bašič iz Štipa, Sreten Bogomolec iz Skopja, Gazič Jasmin iz Svilajnca, Drago Fleišman iz Beograda, Andelo Prosen iz Sombora, Sead Perič iz Štipa, Ličer Andrej iz Sombora, Antun Tomašič iz Pulja, Franjo Štefan iz Pulja, Janez Pucelj iz Kosova, Anton Prunk iz Banja Luke, Ismet Miskič iz Banja Luke, Božo Maloča iz Uroševca, Franc Miklič iz Banja Luke, Vinko Fabjan iz Kičeva, Matjaž Rupnik iz Delnic, Franci Kužnik iz Maribora, Željko Dubravac iz Surdulice in Darko Markeljc iz Banja Luke. Vsem vojakom pošiljamo prav lepe pozdrave ter jim želimo veliko uspehov v svojih enotah širom naše domovine. Vinko Štruklec Naslovnik neznan Februarja smo dobili vrnjenih 13 izvodov časopisa Litostroj. Naslovniki so bili: Božidar BARTOLIČ, Cesta v Rožno dolino 3/7 Lj.; Mehmed BEŠIC, Gosposvetska 13, Lj.; Ranko BUGONOVIČ, Srednja vas 6/A, Šenčur; Refik DRUŽANOV1Č, Podvozna pot 17 A, Lj.; Cveja ERKMAN, Makučeva 30, Lj. Štentvid; Janez GROZNIK, Šmartno pri Litiji 49, Litija; Joško JERAK, Pipanova pot 22, Lj. Šentvid; Selim KOVAČEVIČ, Hudovernikova 2, Lj.; Filip KRAGELJ, Celovška 506, Lj. Šentvid; Zoran LOSIČ, Rimska 2, Lj.; Ljubomir LEKIČ, Cesta dveh cesarjev 34/b, Lj.; Jože OVČAK, Gerbičeva 31, Lj.; Duro VINCEK, Hudovernikova 8, Ljubljana. Pravilen in predvsem natančen naslov nam lahko sporočite pisno na naslov: ZPS TITOVI ZAVODI LITOSTROJ, Informativni center, 61000 Ljubljana, Dakovičeva 36, ali po telefonu na številko 566-021, interna 246. gpm Odšel je v pokoj ZAHVALA Ob mojem odhodu v zasluženi pokoj se najlepše zahvaljujem direktorju ing. Letnarju za lepe poslovilne besede, kakor tudi ostalim članom družbenopolitičnih organizacij tozd NABAVA. Posebej se zahvaljujem tovarišu Francu BABIČU za razumevanje in vsestransko pomoč v času moje bolezni. Vsem članom kolektiva Litostoj želim še mnogo delovnih uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Ivanka Torkar Ob koncu lanskega leta je bil invalidsko upokojen Albin TRLEP. V Litostroju se je zaposlil v letu 1960 kot izpraznjevalec v livarni sive litine, nekoliko kasneje pa je delal kot talilec pri EFC peči. Bil je skromen in discipliniran delavec. Želimo mu, da bi se še mnogo let kar najbolje počutil, ter čim več zdravja in sreče v pokoju. Sodelavci! ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za dragoceno darilo in izkazano pozornost, inž. Letnarju in predstavnikom DPO pa za zahvalne besede. Še posebno se zahvaljujem tovarišu Babiču za vsestransko razumevanje v času moje odsotnosti. Kolektivu Nabave, kakor tudi vsem ostalim želim v prihodnje mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Ivanka Torkar Bedenica ZAHVALA Sodelavcem, samoupravnim organom, osnovni organizaciji Zveze sindikatov in vodstvu tozda Montaža se iskreno zahvaljujem za tople besede, izrečene ob mojem odhodu v pokoj, kakor tudi za vsa darila, ki sem jih prejel. Kljub težkemu slovesu po tolikih letih dela je prijetno spoznanje, da si pri svojem delu pridobiš toliko prijateljev in delovnih tovarišev. Zato še enkrat iskrena hvala in nasvidenje! Pavle Drabik V SPOMIN V torek, 14. 2. 1984, smo se za vedno poslovili od naše dolgoletne sodelavke Simone PERME. V Litostroj je prišla pred 22 leti. Delala je na več delovnih mestih, zadnjih dvanajst let v tozdu PTS kot skladiščnik — manipulant. Bila je vseskozi delovna in uspešna, s svojim humorjem je spravljala svoje sodelavce tudi v dobro razpoloženje, vse dotlej, dokler je ni zahrbtna bolezen v njenih najlepših letih priklenila na posteljo in ji ugasnila življenje. Za njo je ostala praznina, ki jo bo težko zapolniti. Vedno boš ostala v mislih z nami, draga Simona, kot dobra sodelavka in tovarišica, kljub bridki resnici, da te ni več med nami. Ohranili te bomo v lepem spominu. Sodelavci tozda PTS ZAHVALE Ob smrti moje mame Monike PERME se iskreno zahvaljujem delavcem tozda PTS za izraze sožalja, venec, udeležbo na pogrebu ter poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujem sodelavcem tozda Prodaja — posebno v prodaji ulitkov — za vso pomoč, ki ste mi jo nudili v težkih trenutkih. Iskrena hvala za izraze sožalja, cvetje in udeležbo na pogrebu. Hčerka Irena Sajovic Ob smrti drage mame in očeta, Marije in Alojza VOVK, se iskreno zahvaljujem tovarišu Kocjanu, tovarišu Tonetu Vidmaiju ter vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD ZSE za izraze sožalja, vence in spremstvo na njuni zadnji poti. Marija Markeljc z družino Ob smrti najinega očeta Izidorja BREZAVŠČKA se zahvaljujeva njegovim sodelavcev iz tozda IVET za izrečeno sožalje, venec in udeležbo na pogrebu. Zahvaljujeva se tudi godbi na pihala. Sinova Cveto in Izidor z družinama Ob smrti mojega očeta se sodelavcem iz tozda OBDELAVA zahvaljujem za rože ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Jožica Kužnik V letošnjem februarju se je upokojil vodja Kadrovsko splošnega sektorja Stane VOGELNIK. V Litostroju je preživel 33 delovnih let. Deati je pričel kot strugar, kasneje pa si je s študijem ob delu pridobil naziv inženirja organizacije dela. Nekaj časa je delal kot organizator, od 1972. leta pa je bil vodja Kadrovsko splošnega sektorja. Doživljal je razgiban razvoj Litostroja na poslovnem, samoupravnem in kadrovskem področju. Tudi on je s svojim delom in delovanjem aktivno vplival na delo in spremembe v Litostroju. Tovariš Vogelnik je s svojim vzgledom in izkušnjami vplival na to, da smo delavci KSS zahtevane naloge opravljali pravočasno in kvalitetno ter da je kadrovsko splošni sektor sledil razvoju delovne organizacije. Na ta način smo tudi mi prispevali k razvoju in uveljavljanju naše delovne organizacije, k čemur je tovariš Vogelnik kot vodja sektorja prav gotovo prispeval odločilni delež. Poleg svojega dela pa je bil ves čas tudi aktivno udeležen v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju naše delovne organizacije. Med svojimi sodelavci je gojil pristne tovariške odnose. Vedno je bil pripravljen pomagati s prijateljskim ali strokovnim nasvetom, zaradi česar je bil in bo ostal cenjen in v lepem spominu vsem svojim sodelavcem. Ob odhodu v pokoj mu želimo, da bi ohranil še dovolj zdravja za doživljanje prijetnih in sproščenih trenutkov, ici ga čakajo in da bi se z veseljem spominjal Litostroja in Litostrojčanov. Sodelavci ZAHVALA Zahvaljujem se sindikatu TOZD PUM za denarno darilo, čestitko in koledar ob novem letu. Milan Erjavec Da ne bo pomote. Šef me je prosil, da mu ga operem ČESTITKA V februarju se je srečal z Abrahamom naš dolgoletni sodelavec Rajko KOPAČ, serviser v tozdu PT»- Od tem lepem jubileju mu sodelavci iskreno čestitajo in mu želijo še mnogo srečnih in zdravih let. ZAHVALA Marjan LOBOREC, upokojenec iz tozda PUM, se iskreno zahvaljuje za finančno pomoč, ki mu bo zelo drobrodošla. Obenem pa pozdravlja vse svoje nekdanje sodelavce in jim želi še mnogo uspeha pri njihovem delu. 10. zimskih pohod na Snežnik Snežnik ni kar tako Že kar lepo število let ima naše planinsko društvo v svojem programu izletov tudi vsakoletni zimski pohod na Snežnik. Dokler smo se vozili na te pohode z vlakom, ki je odpeljal v ranih jutranjih urah do Ilirske Bistrice in naprej do 20 km oddaljenih Svišča-kov (1242 m) z avtobusom, je bilo na teh izletih od 15 do 20 udeležencev. Tudi sicer je bil obisk zimskega Snežnika v prejšnjih letih manjši. S pojavom energetske krize je prevzel organizacijo prevoza za ljubljanske planince meddruštveni odbor ljubljanskih planinskih društev, in to s posebnimi avtobusi. Direkten prevoz iz Ljubljane na Sviščake, kasnejša ura odhoda in spet povratek brez prestopanja so prav gotovo vzroki, ki so vplivali na porast števila ljubiteljev zimskega Snežnika. Tudi mi smo tako lani kot letos, izrabili možnost tega prevoza. Obakrat nas je bilo več kot 40 udeležencev. Lani je bil to po številu udeležencev sploh naš najbolj obiskan izlet. Tudi letos smo se ob 7. uri zjutraj odpeljali izpred Planinske zveze (bilo je 6 avtobusov) proti Ilirski Bistrici. Ko smo se bližali Sviščakom, je bilo ob cesti, ki je bila dobro splužena, vedno več snega, ponekod kar do višine strehe avtobusa. Malo pred koncem vožnje, še v avtobusu, smo se dogovorili za uro povratka nazaj v dolino. Sprejela nas je prava zima z vetrom in rahlim naletavanjem snega. Večina pohodnikov se je odpravila takoj na pot, mi pa smo počakali toliko, da je glavnina odšla naprej. Medtem smo tudi slišali iz zvočnikov obvestilo, da je vrh Snežnika v glavnem v megli, da je zunanja temperatura zgoraj —10°C, hitrost vetra 80 do 100 km/h in snega ponekod tudi do 3 m na debelo. Menda takih razmer kot letos doslej ni bilo še na nobenem zimskem pohodu na Snežnik. Dobro oblečeni in razpoloženi smo dobili kontrolne kartončke in vstopili smo v kolono pohodnikov. Na poti nas je spremljalo šumenje vetra v krošnjah dreves. Čeprav pomešani z ostalimi pohodniki, smo se držali tempa hoje. Ko smo se povzpeli nad gozdno mejo, je burja pokazala vso svojo moč. Posebno na sedlih je bila hoja neprijetna, ko je veter dvigal s tal zmrznjen sneg, ki je udarjal v obraz kot ostre igle. Vsak se je branil ostrega vetra kolikor je bilo mogoče in stopal za svojim predhodnikom, proti v megli skriti koči na vrhu Snežnika. Gneča v koči je bila velika, prihajali so še naprej novi pohodniki, ki so vsi hoteli priti v kočo. Potrdili so nam vzpon in prepustili smo prostor v koči tistim, ki so prihajali za nami. Pri povratku smo imeli enake razmere kot pri vzponu. Megla in veter s snegom do sedla — Obračališča. Boljše je bilo spodaj v gozdu. Ko pa smo prišli nazaj na Sviščake, je celo posijalo sonce. Do predvidenega odhoda avtobusa smo imeli še dovolj časa, tako da smo lahko lepo počasi opravili formalnosti potrditve vzpona v posebno izkaznico. Ker so šoferji že odprli vrata avtobusov, smo se lahko preoblekli v suha oblačila in se podprli z okrepčilom iz nahrbtnika. Kdor pa je želel, se je lahko okrepčal in odžejal v bližnjem planinskem domu. Bližala se je predvidena ura odhoda. Naša vodnika sta v planinskem domu opozorila še nekaj udeležencev, da se pripravijo na odhod. Avtobus se je napolnil in ko smo še enkrat pogledali, če smo vsi, je eden od naših ugotovil, da je brez soseda. Ker je bilo na parkirišču polno ljudi, smo skušali preko zvočnikov priklicati manjkajočega. Nekaj časa smo še čakali, ker pa ni bilo odziva, smo se dogovorili, da avtobus odpelje, vodnika pa ostaneta z namenom, da poiščeta pogrešanega. Začelo se je sistematično iskanje. Ker na ponoven poziv po zvočniku spet ni bilo odziva, smo začeli pregledovati kontrolna kartončka, ki so jih pohodniki predali izpolnjene s svojimi osnovnimi osebnimi podatki. Kazalec na uri se je bližal 16. uri, zadnji planinci so se vrnili z vrha in treba je bilo pregledati okoli 1200 kartončkov, kolikor je bilo ta dan obiskovalcev na Snežniku. Ker tudi v seznamih obiskovalcev tega dne, niti med pregledanimi kartončki ni bilo pogrešanega, se je iskanje nadaljevalo, sedaj z reševalci. Zadnji avtobusi so odpeljali še preostale pohodnike v dolino in na s soncem obsijanih Sviščakih je zavladal mir, ki ga je motilo samo še šumenje vetra. V soncu se je pokazal vse bel tudi vrh Snežnika. Predsednik PD — Ilirska Bistrica Takšen korenjak pa je zastavonoša se je povezal preko radia s kočo na planinskega društva Litostroj tovariš vrhu Snežnika in ekipo reševalcev, ki Rudi Veber. Znan je tudi kot izkušen so bili zgoraj. Ti so takoj krenili z 'n zanesljiv planinski vodnik, na lito- vrha navzdol, druga skupina pa se je strojskih izletih pa vedno dobrodošel in napotila s Sviščakov navzgor. Oboji Poljubljen zaradi svoje šegavosti in naj bi se srečali na Obračališču, kjer aružabnosti. je bil veter najhujši. Preko radijske zveze, ki so jo vzdrževali radioamaterji, smo bili na Sviščakih ves čas seznanjeni z delom reševalcev. Ti so temeljito pregledali vsako sled, ki na srečo ni vodila daleč od glavne gazi, zaradi globokega in udirajočega se snega. Največ iskanja je bilo pod sledom, kjer je bil zaradi močnega vetra sneg trd in so bile tudi kakršnekoli sledi manj vidne. Medtem, ko so bili reševalci na poti, je čakala na Sviščakih tudi ekipa prve pomoči, ki bi sicer že lahko odšla v dolino. Po približno enoinpolurnem iskanju, medtem se je že začelo mračiti, so se reševalci vrnili na svoja izhodišča, ne da bi koga našli. Imeli so namen nadaljevati z iskanjem takoj naslednje jutro. Vsi prisotni pa smo se vse bolj oklepali misli, da seje pogrešani odpeljal proti domu z enim od avtobusov, ki so odpeljali kasneje. Težko si je bilo namreč misliti, v kakšnem stanju bi bil človek, ki bi ostal čez noč nekje na prostem pri razmerah, kakršne so bile ta dan na Snežniku. Zvezo z domom pogrešanega so vzpostavili miličniki, ki so bili na Sviščah, preko svoje radijske zveze s postajo milice v Šiški že tedaj, ko so stopili v akcijo reševalci. Domačim so naročili, naj takoj sporočijo nazaj, če se pogrešani vrne domov. Sporočilo, da je pogrešani doma in da se je pripeljal z drugim avtobusom je prišlo na postajo milice v Ilirski Bistrici ob 19.45. S tem je bilo iskanje zaključeno. Opis navedenega primera naj bo opozorilo vsem, ki se udeležujejo naših planinskih izletov, posebno še pohodov. Zavedati se morajo, kako važno je, da se vsi držimo dogovorjenega reda, da ne pride do nepotrebnih zapletov. Nepravilnosti se maščujejo, če ne s hujšimi posledicami za pogrešanega, pa s fizičnimi in psihičnimi napori tistih, ki ga iščejo. Škoda bi namreč bilo, da bi zaradi takih primerov opustili to vrsto izletov PD Litostroj. Janko Ogrič Znak tabora na Polževem smo vam že predstavili. Naj dodamo, da smo ga izdelali sami planinci (Anton Tomažič) in da bo kmalu na voljo tudi v obliki značk in nalepk. Oboje boste lahko dobili pri poverjenikih, ne bo pa odveč kakšna rezervacija. VREME IN PREGOVORI April — mali traven Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. Maj — veliki traven Če maj se s poletno vročino začenja, mraz še po Urbanu pogosto ne jenja. Junij — rožnik Vid, dežja ne daj, da bo dobre žetve kaj! Julij — mali srpan Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Avgust — veliki srpan Če na veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije. Tone Tomažič: SEDLO Tega ne preberite če nimate volje po svojih močeh pomagati Planinskemu društvu LITOSTROJ Na planinskem taboru 27. maja na Polževem bomo organizirali tudi velik srečelov, katerega čisti dobiček (po kritju stroškov tabora) bo namenjen izgradnji ter vzdrževanju visokogorskih planinskih postojank in kot tak nakazan Planinski zvezi Slovenije. Glavna nagrada — lep moped — že čaka srečnega dobitnika, medtem pa moramo pridobiti še čimveč ostalih nagrad, kajti radi bi, da bi bila skoraj vsaka srečka »polna«. Zato prosimo vse ljubitelje planin, da nam po svojih močeh pomagajo. Dobrodošel je prav vsak predmet, primeren kot dobitek, tudi ideje so dobrodošle, kot na primer tista, ki smo jo že dobili: da bi bila ena od nagrad tudi živa — koza, kot asociacija na znano kozlovsko sodbo v Višnji gori). Predvsem pa nam lahko pomagajo tisti, ki imajo kakšne znance v podjetjih, ki proizvajajo blago za široko potrošnjo in bi nam lahko priskebeli večje število drobnih predmetov. Za te akcije imamo pripravljene tudi pismene vloge, programm tabora itd... Potrebne so nam torej le zveze in poznanstva. Prepričani pa smo, da je teh niti spleteno iz Litostroja kar precej — po službeni in zasebni plati. Torej, če nam lahko kakorkoli pomagate, pokličite predsednika komisije za srečelov tovariša Franca Lovšeta (tel. 601) ali predsednika prijavljalnega odbora tovariša Antona Tomažiča (tel. 793) in dogovorili se bomo. Odločite se — bolje danes kot jutri. Pa še to: če bo vaša pomoč uspešna, vas bomo povabili na tabor kot gosta (pogostitev, značka, nalepka itd.)! T. Tomažič IZLETI V MALEM TRAVNU Na sporedu bodo trije izleti in dva vodnika: 14. april: Po bratski planinski poti Ljubljana—Zagreb nas bo vodil vodnik Pečjak, vendar ne po celi transverzali, temveč le od Žužemberka do Mirne peči. 22. april: Po bratski planinski poti Ljubljana—Reka bomo odšli proti pobratenemu mestu, vendar se vodnik Kreft še ni odločil, kateri odsek bo izbral. 27. april: Obletnico ustanovitve OF bomo proslavili na lepem pomladanskem izletu Boč (nad Poljčanami). Vodnik Pečjak, ki je sicer znan poznavalec gorskih cvetic, nam bo skušal najti in pokazati rožo velikonočnico, ki je značilna za to področje. Jezikovni ostružki Danes pa samo majcen ostružek. Ogledali si bomo eno samo besedo oziroma eno samo napačno, bolje rečeno odvečno črko v njej. In vendar moramo prav to jezikovno ostružiti. Kaj vam povedo naslednji stavki? Potrebno je podružabljanje kadrovske politike... Podružabiti moramo vzgojo in izobraževanje... Naše delovanje mora biti močno podružabljeno... Mar pomenijo, da se moramo zavzeti za to, da bo kadrovska politika postala bolj družabna (to je takšna, ki je vesela, razigrana, rada med ljudmi, ki rada hodi v družbo)? Ne! Besedi družben in družaben sta sicer res zelo podobni, tudi po izvoru sta sorodni, saj sta obe izvedeni iz glagola družiti se. Vendar ima ena samo eno črko več kot druga in prav tista drugi manjka. Mora manjkati, saj sta to različni besedi in njuna pomena sta različna. Zato ju ne mešajmo in ne uporabljajmo besede podružabiti za tisto, kar hočemo povedati z besedo podružbiti. Beseda podružbiti se nanaša na družbo — ne na družabnost, torej bi se morali zgornji stavki pravilno pisati takole: Potrebno je podružbljanje kadrovske politike... Vesna Tomc Predvodilni obroč za HF Haditha v pripravi za nadaljnjo montažo. Zunanji premer obroča je 12 metrov, njegova celotna teža pa bo 96 ton (Foto: K. G.) NOVI PROIZVODI Oprema za obdelavo kamna Pri gradnji novih zmogljivosti proizvodnje preoblikovalne opreme smo v vseh dokumentih zapisovali, da so le-te namenjene proizvodnji opreme za obdelavo kovin in nekovin v skladu z registracijo proizvodne dejavnosti Litostroja. Pri iskanju proizvodov, ki bi zagotavljali najugodnejše izkoriščanje razvojno tehnološke zmogljivosti, smo mislili le proizvode, ki ne bi podvajali obstoječih proizvodnih programov. Uporaba naravnega kamna za gradbeni material je bila in bo cenjena še naprej. Njegova obdelava za gospodarno uporabo pa je že od nekdaj povzročala težave, zato so bila potrebna najtežja fizična dela. Mehanizacija obdelave za zmanjšanje fizičnega napora in povečanje obdelovalnih zmogljivosti je v petdesetih letih dosegla zavidljive uspehe. Diamantna rezila in hidravlične transmisije v pogonih namenske opreme so za razvoj napravili svoje. Razvojno stanje današnje opreme je na nivoju gradnje strojev za obdelavo kovin z nujnostjo upoštevanja pogojev (prah, vlaga itd.), ki terjajo še dodatno prilagojenost. V zadnjem času se uveljavlja numerično krmiljenje procesa (CNC — sistem krmiljenja). To je še en dokaz, da tudi na tem področju poskušajo slediti sodobnim težnjam razvoja strojegradnje. Za vključitev tovrstne opreme v proizvodni program smo se odločili iz več razlogov: • V Jugoslaviji ni proizvajalca te opreme in jo izključno uvažamo. • Naša država ima praktično neomejene zaloge naravnega kamna. • Tehnični nivo in gabariti opreme za obdelavo kamna ustrezajo razpoložljivemu tehnološkemu procesu v proizvodnji preoblikovalne opreme. • Za začetek že imamo naročnika za to opremo. • Na začetku te proizvodnje ne potrebujemo dodatnih vlaganj v materialne osnove dela. In kako bomo zastavili trženje in proizvodni proces? V okviru trženja smo napravili nekaj analiz. Obiskali smo specializirano razstavo tovrstne opreme v Italiji in ugotovili število proizvajalcev ter vrsto opreme, ki jo Jugoslovani uvažamo. V okviru splošnega združenja smo dobili spodbudo za nastop Tudi v okviru ZPS ni nasprotovanj. Z našim namenom je seznanjen tudi Mašino — Savez Beograd. Ker imamo že odprta vrata, je treba začeti. Začeli smo z oblikovanjem proizvodnega programa, ki bo potekal pod PT-K (preoblikovalna tehnika za kamenine). Tudi kamenine se preoblikujejo in to z ločevanjem. Zato bomo te postopke za obdelavo kamna imenovali rezanje in lomljenje kamna. V delu so prospekti za informacijo kupcem na področju trženja. Pridobili smo naročilo za enolistni rezalnik. Izvedba opreme bo strogo v modulnem sistemu gradnje, izključno iz domačega materiala in sestavin. Predvidevamo, da bomo morali vsaj na začetku uvoziti največ l0/0 delov. Izvedbo in tehnološko dokumentacijo bomo izdelali po načelu: konstruiraj uporabni izdelek po teh- noloških možnostih izdelave, z nenehno prisotnostjo večkrat potrjenega spoznanja, da izdelek doseže svojo popolnost takrat, ko mu pri njegovi uporabnosti v sestavi ne moremo ničesar več odvzeti. Za pridobitev namensko tehnoloških izkušenj bomo k sodelovanju pritegnili uporabnike tovrstne opreme. V preglednici je podan program izdelave in dobave opreme glede obdelovalnih postopkov za pridobivanje uporabnih kamnitih izdelkov. Podoben program smo izdelali v letu 1963 za proizvodnjo hidravličnih preoblikovalnih strojev. Ta se je do danes popolnoma uresničil in se še za večkrat razširil. In kaj bomo dosegli z novimi proizvodi? Domačim uporabnikom tovrstne opreme bomo omogočili opremo brez uvoza ter jim prihranili devize in druge odvisnosti. Odprli bomo še za eno možnost izvoza opreme s področja strojegradnje. Z novim delom bomo povečali socialno varnost vsem, ki združujejo znanje in delo v tehnološkem procesu proizvodnje preoblikovalne opreme v okviru Litostroja. P. Vogrič sa lito st roj 25 let časopisa litostroj 25 1 itostroj s.t litostroi 25 let časopisa litnctrm' 25 L VE/TI IZ PROIZVODNE OPREMA ZA OBDELAVO KAMNA [pjH IME OPREME IZVEDBA OPREME IN VELIKOST I OBOELOVAINFPOSTOPEK NOVO PRI DZS • NOVO PRI DZS • NOVO Edgar VVallace: ZELENI LOKOSTRELEC V zbirki 10 najboljših detektivskih romanov Edgarja Walacea je izšel kot prvi roman. Ljubitelji srhljivih dogodkov, zapletov in romantike bodo gotovo prišli na svoj račun. Vsako četrtletje bo izšel en roman. 224 str., pl., 640.- din. Salvatore F. Romano: GRAMSCI Romanova knjiga zapolnjuje pre ne katero belo liso v dosedaj prevedenih delih o znanem italijanskem marksistu, komunističnem borcu in enem od najvidnejših teoretičnih utemeljiteljev sodobne marksistične misli v Italiji. 580 str., pl. 960.- din. Gino Pugnetti: VSE O PSIH Je izčrpen in koristen priročnik za vse ljubitelje psov. 324 pasem iz vsega sveta, 405 barvnih fotografij. 448 str., pl., 1.200,- din. France Stele: GRINTOVCI Jubilejnemu letu slovenskega planinstva — je posvečena foto-monografija Kamniških in Savinjskih Alp, nadarjenega fotografa in navdušenega planinca. V spremnem besedilu ji je Janez Marolt dodal izčrpen bibliografski seznam vsega, kar je pri nas v pisani besedi in sliki doslej izšlo o teh gorah. 236 str., pl. 960,- din. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana Spodnji vodilnikov obroč za HE Mavčiče. Premer obroča je 7060/ mm in visok 440 mm. (Foto: K. G.)