Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. ± Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; $ vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, ‘26. marca 1907. C, kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina : Kratko navodilo za izdelovanje čajnega masla. Ureditev in razširjenje kmetijskega poduka za slovensko mladino in njega pomen za povzdigo kmetijstva. O govedoreji in mlekarstvu na Dolenjskem. Računski zaključki. Občni zbori. Inserati. Kratko navodilo za izdelovanje čajnega masla. Zadružnim mlekarnam spisal Jakob Legvart, deželni mlekarski nadzornik za Kranjsko. Ako hočemo doseči visoke cene za surovo maslo, mora isto biti najboljše kakovosti. Dobro maslo se vedno lahko proda za visoko ceno; slabo se pa le težko spravi v denar in le tedaj, ako je splošno pomanjkanje masla. Mlekarna, v kateri se izdeluje dobro surovo maslo, ima vedno dovolj odjemalcev, kateri navadno plačajo visoke cene; s tem si pridobijo mlekarne tudi dobro ime, kar bi naj bil ponos vsakemu mlekarju. Splošno izdelujejo naše zadružne mlekarne blago le srednje kakovosti, čemur je vzrok deloma nevednost našega mlekarskega osobja, deloma pa tudi zanikrnost osobja, kakor tudi načelništva zadrug. Ne zadostuje samo, ako ima mlekarna veliko množino mleka, glavno je temveč, kako blago iz tega izdela in spravi v denar. Največje mlekarne lahko propadejo, ako se v njih izdeluje slabo blago. Glavni pogoj za dobro uspevanje mlekarne je tedaj dobro izdelovanje blaga. To kratko navodilo je namenjeno našim mlekarjem, po katerem naj bi se ravnali pri izdelovanju čajnega masla. Mleko za izdelovanje surovega masla, mora biti popolnoma zdravo, snažno in okusno. Iz slabega mleka še najboljšemu mlekarju ni mogoče izdelovati masla najbolje kakovosti. Mleko starih molznih krav da maslu grenak in neprijeten okus, in te napake se najdejo večkrat v naših mlekarnah. Mleko od samo ene stare molzne krave pokvari celo množino surovega masla. Mleko, katero se molze v zaduhlih, nesnažnih in s slabimi plini napolnjenih hlevih, daje neokusno, žarko, grenko in netrpežno maslo. Krave se toraj naj molzejo v snažnih in zračnih hlevih in kjer teh primanjkuje, pa zunaj hleva; mleko se naj takoj spod vimena dobro precedi in v mlekarni se to še enkrat ponovi. Za cejen je mleka, bodi si v hlevu kakor tudi v mlekarni, so najboljša cedila iz dobro počinjene pločevine z vatno podlago, katera se mora pri vsakem cejenju obnoviti; cena vate je tako nizka, da ni v nobenem primerju z boljšim okusom mleka. Zelo so za priporočati tako imenovana ,,Ulanska cedila11, katerih se naj posluži vsak zadružnik in ga v to odbor lahko prisili. Vsak mlekar, oziroma načelništvo naj se v iz-polnovanju teh zadev kakor tudi o stanju hleva in zdravju živine zadružnikov večkrat prepriča, preišče mleko od vsake posamezne krave, pri tej priliki se naj ljudi zadostno pouči. Pri sprejemu mleka bodi vsak mlekar zelo strog in brezobziren; isto naj se vsakokrat iz vsakega vrča posebej pokusi; ako se najde v njem napako, se mleko brez pomisleka zavrne. Mleko vseh zadružnikov se mora vsaki mesec večkrat preiskati; podatke zapisati je v posebno knjigo. Ce prinaša zadružnik slabo ali sumljivo mleko, tedaj se mu večkrat preišče in v nepričakovanem času vzame poskušnja v hlevu, ter se ista primerja s poprejšnjimi poskušnjami. Vsak mlekar naj preišče okus, barvo, specifično težo, tolščobo, nesnago, v potrebi tudi kislino mleka. Mleko se posnema od 30—36°C; če se bolj hladno mleko posnema, tem slabejše je; bolj gorko se sicer ne posname slabejše, trpi pa pri tem posne-malnik in tudi tolščoba, maslo iz take smetane postane mehko. ' Ravnanje s smetano največ vpliva na kakovost masla. V mleku, oziroma v smetani je na milijone majhnih prebivalcev, katerih s prostim očesom ne vidimo, imenujemo jih glivice. One igrajo v mlekarstvu zelo važno vlogo. Te glivice povzročijo, da se mleko skiše, da dobi maslo neprijeten, grenak okus, da je maslo žarko, netrpežno i. t. d. Teh glivic je polno v zraku, krmi, gnoju, stelji, v nesnažnih mlečnih posodah in v temnih zaduhlih hlevih, svetloba jim je sovražnik. Pri molži padejo v mleko, ter se silno hitro razvijejo, ker imajo ravno pravo gorkoto od 30—36" C; ko je mleko shlajeno, tedaj se ne morejo razvijati, ker jim primanjkuje gorkote, pri 70 0 C se v */2 ure večinoma pomore. Razen omenjenih glivic so pa v mlekarstvu tudi dobre in koristne, ki dajo maslu fin, prijeten in aromatičen okus. Umetnost mlekarja za napravo okusnega masla je tedaj, da v smetano spravi one glivice, katere napravijo isti dober okus, ter uniči one, katere dajo slab okus. Ako pustimo smetano navadno kisati, tedaj se razvijejo one glivice, katerih je slučajno največ padlo v mleko. Če se je z mlekom slabo ravnalo ali se je molzlo v slabih hlevih, tedaj pridejo v mleko samo škodljive glivice. Katerih glivic je več, tiste izpodrinejo ostale. Najbolj hitro se razvijejo škodljive glivice. Kakor imamo na njivi koristne rastline in pa plevel, tako imamo tudi v mlekarstvu koristne in škodljive glivice. Kar je plevel na njivi, to so v mleku nekatere vrste glivic, katere se morajo odstraniti. Maslo se izdeluje iz popolnoma sladke ali pa kisle smetane. Maslo iz popolnoma sladke smetane; ako pinimo takoj, ko smo posneli, ima sladek in čist maslen okus. Takšnemu maslu primanjkuje fini aromatični okus, kakoršnega se zahteva dandanes na trgu. Masla iz sladke smetane se pridela 2—3 °/0 manje, nego iz kisle. Takšnemu maslu se takoj na okusu spozna vsaka tudi najmanjša napaka; takšno maslo ni trpežno. Iz takšne smetane se po naših mlekarnah po največ izdeluje surovo maslo. Maslo je prve dni primeroma okusno, ali že v teku osem dni, t. j. ravno tačas, ko pride konzumentu v porabo, postane grenko, kislo in neokusno. Ta napaka se mora iz naših mle-karen v najkrajšem času odpraviti. V pozimskem času stoji smetana v mrzlih, nezakurjenih prostorih, takšna smetana se le težko izpini. Sladka smetana se težko pini, to je vzrok, zakaj se v pozimskem času dalje časa pini nego poleti. Iz teh vzrokov se ne priporoča izdelovati surovega masla iz popolnoma sladke smetane. Maslo iz kisle smetane je okusneje in trpežnejše, kakor iz sladke, seveda, ako je smetana pravilno kisana. Smetano kišemo na naravni in umetni način. Naravni načinje ta, da pustimo smetano, kakor se je posnela, na gorkem prostoru več ur stati. Kakor smo poprej omenili, je pa v smetani veliko škodljivih glivic, katere povzročijo maslu slab in neprijeten okus; zatoraj se mora v boljših mlekarnah, kjer se hoče pridelovati maslo prve vrste, smetana kisati na umetni način. Umetno kisanje smetane vrši se na ta način, da uničimo v nji slabe glivice, katere povzročijo v maslu, kakor že omenjeno, slab okus in nadomestimo iste s takšnimi, katere dajo maslu dober okus. Kakor dodamo testu drože, da se nam isto pravilno skiše, isto tako damo tudi smetani neke posebne vrste drože, tako imenovane čiste kulture za kisanje smetane (Reincultur); te se dobe v bakteriologičnih zavodih, kjer se goje čiste v podobi belega praška ali pa v posnetem mleku. Tako kisanje smetane ima to prednost, da se ona zelo lahko pini, da se dobi več masla in da je takšno maslo fino, kislo aromatično okusno, zelo trpežno, in vsled tega pri konsumentih zelo priljubljeno. Marsikatera napaka se prikrije v tako izdelanem maslu, vrh tega je tako maslo dosti bolj trpežno. Na ta način izdelujejo surovo maslo na Danskem, Švedskem, Angleškem, Francoskem in že doloma v Avstriji, in dosežejo zelo visoke cene. Smetana se mora v ta namen najprvo takoj iz posnemalnika segreti za 30 minut na 68° C, to imenujemo pasteriziranje smetane. Za pasteriziranje smetane imamo posebne stroje s paro, kar se le izplača za večje mlekarne. V majhnih mlekarnah, ki nimajo takih strojev na paro, si lahko pomagamo tudi s tem, da posodo s smetano postavimo v gorko vodo, katera mora imeti zgoraj omenjeno gorkoto (68 0 C); da se ne zasmodi, se mora pridno mešati, Ko smo smetano pasterizirali ali lahko tudi rečemo skuhali, se mora ista takoj shladiti saj na 10° C boljše še na 5° C, ker drugače dobimo premehko maslo. Cim bolj se smetana, pasterizirana kakor tudi sladka iz pod posnemalnika, shladi, tem ložje bomo pinili in tem več masla bodemo pridelali. Za shlajenje smetane vzamemo v večjih mlekarnah najbolje hladilnike z ledom in soljo, v manjših mlekarnah pa hladimo samo z mrzlo vodo i. s. z okroglim hladilnikom ali pa postavimo posodo z smetano v tekočo mrzlo vodo. Bolj je priporočati hlajenje s hladilnikom, ker smetana v tanki plasti curlja skozi mrzle cevi in pri tem spuhti ž nje veliko slabih in škodljivih plinov. Majhne okrogle hladilnike lahko napolnimo v sredini z ledom ali pa rabimo za to dva hladilnika, tako da se hladi z enim in se steka tako shlajena smetana na druzega, kjer se še enkrat nižje shladi. Hlajenje smetane je zelo važno pri pasteriziranju smetane in ravno tako tudi tam, kjer se smetana ne pasterizira; v tem zadnjem slučaju se hladi 87 — takoj iz posnemalnika. Hlajenje smetane naj se vrši v vsaki mlekarni. Tako shlajena smetana se potem segreje na 15—16° C, pri kateri gorkoti se mora smetana celi čas kisati. Za kisanje smetane imamo posebne kadi iz trdega lesa in znotraj prevlečene z dobro počinjeno pločevino; v kad se postavi zvita počinjena cev, v katero se napelje lahko mrzla voda ali pa para, kakor je pač potreba smetano hladiti ali segreti; na ta način se smetana vedno pri enaki gorkoti kiše, kar je za pravilno kisanje zelo važno. Ako nam primanjkuje posebne posode za kisanje smetane, tedaj se lahko poslužimo podolgastih, tako imenovanih Svarcovih posod, katere postavimo v vodo in tisto po potrebi segrejemo s paro ali pa dolijemo mrzle vode. Posoda, kjer se kiše smetana, naj bo pokrita, vendar pa morajo imeti pokrovi luknje, skozi katere prihaja v posodo za kipenje neobhodno potrebni sveži zrak. Smetani se potem pridajo drože, katere se pripravijo na sledeči način: 1. ) Vzame se posneto mleko i. s. 8—10°/o od množine smetane, ter se kuha pri 95 0 C 2 uri in se med tem večkrat premeša. Posoda s posnetim mlekom se postavi v čeber vode v katero se napelje para, da se doseže omenjena gorkota; kuhati mleko pri ognju bi bilo napačno. 2. ) Tako pasterizirano mleko se shladi na 35° C s tem, da se postavi v mrzlo, če mogoče v tekočo vodo. 3. ) Tako pripravljenemu posnetemu mleku se primeša.jo drože; to mleko naj se potem kiše pri 30—350 C toliko časa, da je postalo trdo, kar traja navadno 24 ur. 4. ) Smetana se segreje, kakor že omenjeno na 15—16° C, nakar se ji primeša tako skisano mleko. 5. ) Mleku z drožami, katerega se prilije smetani, in mora biti močno kislo, trdo in aromatično okusno, se odvzame gorna plast 1—2 cm, ostalo pa se dobro premeša in prilije smetani; 3—5 litrov tako skisanega mleka se pusti za kisanje prihodnjega dne, to se pravi na mesto drož damo posnetemu mleku pripravljeno kakor omenjeno v točki 1., 2. in 3.; to se ponavlja vsaki dan. Tako pripravljeno posneto mleko z drožami se nastavi vsaki dan, katero se rabi potem še le drugi dan. 6. ) Tako pripravljene drože s posnetim mlekom se prilijejo smetani, katera naj ima gorkoto poleti 16—18 0 C po zimi pa 20 —22° C; v prvih urah se smetana večkrat dobro premeša, pozneje pa se pusti popolnoma mirno kisati. 7. ) Vsaki mesec enkrat je potreba drože obnoviti. Ena steklenica čistih drož stane 3 krone, katera zadostuje za celi mesec. Take drože se dobe za poletno kisanje pri „Blauenfeld v Kopenhagenu11, za zimsko kisanje pa pri ,,Bakteriologisches Institut der Land-wirtschaftskammer in Kiel“. Drože se lahko naroče za dva meseca skupaj, starejše se ne priporočajo; shraniti jih je do porabe v temnih prostorih in v dobro zaprtih steklenicah. Ena steklenica je le za enkratno porabo, če bi se odpirala večkrat tedaj pride v njo zrak in ž njim tudi več škodljivih glivic. Omeniti se mora, da se pasterizirana smetana tudi brez drož po omenjenem navodilu lahko kiše, vendar ne bodemo dosegli posebnega uspeha. Pri nižji gorkoti, kakor v točki 6 omenjeno, se smetana kiše bolj počasi, pri 10° C preneha, najbolje se kiše med 16—20 0 C v 24 urah, če je gorkota višja, se kiše hitreje, vendar bi pa pri višji gorkoti trpela tolščoba v smetani. Kedaj je smetana zadosti kisla, o tem se prepričamo s tem, da vtaknemo v njo leseno palčico in jo potem odstranimo; smetana se mora še ravno skupnodrže odteči, ne sme kapljati in tudi ne ostati na lesu. Skušen mlekar mora poznati že na okusu, kedaj se je smetana zadosti skisala. Kislina naj ne znaša pod 28 in ne čez 35 °, najbolje skisana smetana naj ima 30—32° kisline. Ako je smetana dovolj kisla in še nimamo časa piniti, tedaj se naj shladi pod 16° C, če je še smetana premalo kisla, tedaj jo je segreti bliže 20 0 C vendar ne čez. Ako je smetana premalo skisana, tedaj dobimo ž nje manje masla, a če je preveč skisana, ga dobimo zopet manje, ker je tolščoba vezana v sirnino in beljakovino. Razen tega se v maslu razvije preveč sirnine oziroma beljakovine, katere ni mogoče pri gnetenju odstraniti. Maslo je vsled tega manj trpežno, ima mlečno barvo in se v pozimskem času močno lomi. Smetana naj ne bode starejša, kakor 24 ur, sicer trpi kakovost masla, ('e imamo smetano od jutra in večera, ali celo od dveh dni, tedaj se naj ne kiše vsaka posebej in potem skupaj pini, nego shlajena smetana ostane pri nizki gorkoti toliko časa, da pride zraven še ostala s katero se potem skupno na kisalno gorkoto segreje. Prostor za kisanje naj bode vedno ločen od drugih prostorov, kjer naj ne manjka čistega in svežega zraka, za to tudi dobrih ventilacij. Nikdar pa se ne sme smetana kisati v zaduhlih in vlažnih prostorih ali celo, kjer bi stanovali ljudje in živali. Ravno tako slabo je kisanje smetane v ledenicah ali v kleteh, kjer so spravljeni še drugi različni pridelki n. pr. repa, krompir, korenje i. t. d. Prostori za kisanje naj so na zahodni strani, kjer je gorkota bolj jednakomerna. V kisalni prostor naj ne pridejo naravnost solnčni žarki, ker bi isti lahko škodljivo uplivali na tolščobo; tudi naj ne bodo v bližini stranišča ali gnojišča, hlevi ali tovarne, sploh kar bi lahko pokvarilo zrak. Pi njen j e smetane se naj vrši takoj, ko se je dosti skisala. Tolščoba je v smetani v zelo malih kroglicah, katerih s prostim očesom ne vidimo; v enem litru smetane jih je na milijone in miljarde, nekatere teh so večje, druge zopet manjše. Cim večje so te kroglice v smetani, tem ložje in bolje se ista spini; prav male kroglice se pa le težko združijo, zatoraj jih je težko spraviti v maslo. Ako vozimo mleko po več ur daleč, tedaj se tolščne kroglice razbijejo in razdelijo v manjše, zatoraj se smetana od dolgo voženega mleka težko spini; mi pravimo takšnemu mleku, da je ubito. V tem slučaju bi se priporočalo, raje mleko na mestu posnemati in smetano v mlekarno dovažati, za to se lahko napravijo posnemalne postaje, ki so primerne tudi radi tega, ker ni potreba odvažati posnetega mleka tako daleč nazaj. Tolščoba je v smetani čista, zavita v tanke in fine mehurčke v obliki kroglic. Pri pinjenju se morajo najprvo ti mehurčki razpočiti, še le potem postane tolščoba mehka, otrpne in se sprime z drugimi v večje in vedno večje kosce — do prosenega zrna debele, ako se še dalje pini, v velike kepe. To se zgodi v pinji z drganjem in valenjem smetane od ene strani na drugo. ('e je smetana že nekoliko skisana, tedaj so tolščni mehurčki že nekoliko razpočeni, zatoraj se tudi takšna smetana bolj hitro pini. V maslu imamo več vrst tolščob; najpoglavitnejše so tri, to je šterin, palmetin in olnik; prvi dve sta pri navadni gorkoti trdi, zadnja pa čista. Cim več je v maslu olnika, tem mehkejše je maslo, čim manj ga je, tem trdejše je. V zeleni krmi je primeroma veliko olnika, v suhi pa manje, posebno malo ga je v slami, pesi, beli repi, krompirju in v nekaterih vrstah tropin; tu tiči tudi vzrok, zakaj je po zimi maslo bolj trdo, nego poleti. Gotove krme naredijo toraj mehko maslo, druge zopet trdo; pri umnem krmljenju se lahko ta napaka odstrani. Zelo vpljiva pri pinjenju gorkota; ako je ista prenizka, tedaj je tolščoba pretrda in se vsled tega ne more sprijeti; če je toplota zopet previsoka, tedaj je tolščoba prečista, vsled česar se zopet ne more združiti. Ce pinimo pri visoki gorkoti, tedaj dobimo premehko in slaninasto maslo. Prava gorkota smetane pri pinjenju je 16—18° C, v poletnem času segrejemo smetano vsled zračne gor-kote 1—2° C nižje, pozimi pa 1—2° C višje, ker je v okolici pinje zrak bolj mrzel; sladka smetana se pini pri 14° C. V pozimskem času naj se ne pini v premrzlih prostorih, ker bi se sicer smetana v sodu preveč shladila in pinjenje onemogočila. Ozirati se mora pri grenju smetane tudi na to, da se smetana med pinjenjem v sodu 1—2° C segreje. Pri višji gorkoti se smetana sicer preje spini ali maslo je bolj mehko in se ga manje pridela, tudi je izdelovanje takšnega masla težavno. Pri nižji gorkoti, kakor omenjeno se pini dalje časa in se pridela manje masla. Smetana se pred pinjenjem dobro zmeša, da se kepe, katere so se sprejele med kisanjem, razpuste. Je smetana pregorka, tedaj se postavi v mrzlo vodo, je premrzla, potem se postavi v gorko vodo ali pa se položi v njo grelna cev napolnjena z gorko vodo. Nikdar pa ne postavljamo smetane naravnost na ogenj, ker bi se nam lahko zasmodila in maslo bi dobilo kuhani okus. Pri pinjenju se je nadalje ozirati na sledeče: 1. ) Na množino smetane v sodu. Napolnimo sode preveč, tedaj je spinjenje nemogoče ali vsaj nepopolno. Dasiravno imamo različne vrste pinj, vendar je pri vseh enako, namreč je prenapolnjena tedaj se težko izpini in maslo ostane mehko. Večinoma sodov ne sme biti napolnjeno črez polovico vsebine. Viktorija pina, katero imamo večinoma v naših mlekarnah, se napolni do ^s, Holštajnska pa do 2/3 cele vsebine. 2. ) Jednakomerno vrtenje pinje upliva veliko na kakovost in množino masla, vrteti se mora vedno enakomerno, ne enkrat hitro in spet počasti; tudi se ne sme med pinjenjem prenehati toliko časa, dokler se ne vidi, da je šipa na pokrovu čista postala, ali dokler se ne počuti v pinji, kedaj da je maslo v zadosti velikem zrnju. Se med pinjenjem dostikrat preneha, vpliva to na množino masla. Od začetka se pinja počasi zaverti, potem se ventilce na pokrovu parkrat zaporedoma odpre, da izhlape iz njega plini potem pa se začne popolnoma enako vrteti. Pri Viktorija pinji vrtimo v eni minuti 40—45krat, s hol-štajnsko 110—IdOkrat. Se vrti bolj hitro, se izpini preje, a maslo postahe mehko, se vrti bolj počasi, tedaj se pini bolj počasi. V pozimskem času vrtimo hitreje, kakor poleti. 3. ) Koliko časa se pini. Naši mlekarji pinijo kolikor mogoče v kratkem času, da se preje dela rešijo, v ta namen se poslužujejo višje gorkote smetane ali pa hitrega vrtenja. Ako hitro upinimo, tedaj dobimo. mehko, testnato maslo, v katerem je veliko pinjenca in se ne da potem popolnoma izdelati. Tako maslo je belo mlečne barve, netrpežno in se ga tudi manje pridela. Niso tiste pinje narbolje, katere pinijo v najkrajšem času. Pini se naj vedno 30 — 35 minut, ne več in tudi ne manje, oboje bi vplivalo na maslo slabo. Večkrat se brezuspešno trudimo smetano spremeniti v maslo ali vse zamanj; posebno se to pokaže v hudi vročini in pozimskem času. Vzrok temu so neizpolnovanje že preje navedenih točk, nadalje ne snaga v pinji in mlekarni, v kermi, v bolanem ali starem mleku in smetani. Na površju smetane se pokažejo v pinji mnogoštevilne pene, kar dokazuje veliko kisline; ako isto — 89 poduhamo ima grenkokisli pekoči duh. Zato je potreba takoj preiskati, kje da tiči napaka, ki se mora v najkrajšem času odstraniti. Imamo enkrat takšno smetano, tedaj ji prilijemo da jo zamoremo spiniti nekoliko natrijeve tekočine (verdiinnte Natronlauge), toliko časa dokler omenjeni duh ne izgine, potem se nam bode lahko spinilo. Smetana iz mleka od starih molznih krav se nam istotako ne izpini, zatoraj ne sprejemajmo takšnega mleka v mlekarno 6—8 tednov pred porodom molznie. S p inje njem naj se neha, ko je maslo v sodu postalo od prosenega do grahovega zrnja debelo. Ne pinimo nikdar toliko časa, da je maslo v debelih kepah, ker tedaj sklene maslo veliko pinjenea, katerega se pri izdelovanju na gnetilniku ne more več odstraniti. Takšno maslo je mlečno in netrpežno, postane v kratkem času grenko in žarko. Teh napak najdemo v vseh naših mlekarnah. Barvanje masla naj bi se saj za domači trg opustilo; vendar pa zahtevajo nekateri trgovci barvano maslo, katerega izvažajo na Angleško in Špansko. O pozimskem času dobi maslo večkrat belo barvo; ker pa nekateri odjemalci zahtevajo rumeno barvo, zato se takšno maslo v mnogih hrajih večkrat barva. Maslo se barva na ta način, da se smetani pred pinjenjem, prilije maslene barve 5 kubičnih cm na 100 litrov smetane, je maslo bolj belo se vzame več barve, je bolj rumeno, se vzame manje. Maslo naj ima vedno enako barvo; zahteva se navadno rumena ovseni slami podobna barva. Gnetenje masla. Po končanem pinjenju ima maslo veliko pinjenca, katerega je treba do malih odstotkov odstraniti, kar so doseže z gnetenjem in pranjem. Najbolje bi bilo pinjenca iz masla odstraniti brez gnetenja, ker vsako gnetenje upljiva slabo na kakovost masla. Z gnetenjem se tolščne krogljice večkrat razmažejo, posebno tedaj, ako smo pri visoki gorkoti pinili in ako smo maslo zelo gnetili. Se je maslo v pinji zadosti spinilo, tedaj se potegne čep v spodnjem delu pinje, pred ljuknjo se nastavi sito skozi katerega se izteče skozi maslo pinjenec. Cep se zopet zatakne, na maslo se vlije vode enake množine kakor je bilo pinjenca, pinja se zavrti 10—15 krat; potem se voda zopet odlije in se zopet na novo dolije, se parkrat zaverti, to se ponavlja toliko časa, da priteče čista voda iz pinje. Pustimo potem maslo nekoliko časa mirno stati, da se za gnetenje osuši. Nikdar naj ne leži maslo dalje časa v pinji v pinjencu ali v vodi, ampak isto se naj takoj odstrani. Preveliko prati maslo z mrzlo vodo škoduje maslu s tem, da mu voda odvzame aromatičen duh. V neizpranem maslu ostane veliko pinjenca, ki škodi trpežnosti masla; takšno maslo je navadno bele barve. Maslo naj se vzame iz pinje s posebnim zato pripravljenim sitom, nikdar pa ne z golimi rokami, kakor naši mlekarji zelo radi store. Roke so vedno gorke in se vedno nekoliko pote, kar provzroči maslu slab okus. Gnetilnik, modeli in lopatice za maslo naj se pred porabo umijejo dobro z gorko vodo in potem splahnejo z mrzlo, da se maslo ne prijema lesa. Maslo pride potem na gnetilnik, kjer se valja in pridno obrača toliko časa, da ne pridejo iz njega več male kaplje vode ali pinjenca, ako v njega vrežemo z lopatico. Znamenje kedaj je dobro izgnjeteno, je tudi to, da se maslo dobro skupaj drži kakor kuhani vosek (da se ne lomi) in da ima bledo rumeno barvo. Od časa do časa se med gnetenjem maslo z mrzlo in snažno vodo poškropi da se odstranijo žnjega zadnje kaple pinjenca. Kolikorkrat naj se gnetilnik zaverti, oziroma, kolikorkrat naj pride maslo pod valjer je odvisno od vode oziroma pinjenca v njem, navadno zadostuje 10-—1 Škrat. Predolgo gnetenje masla je zelo slabo, ker je takšno maslo premazasto se ne drži skupaj in se zatoraj trdo lomi. Skoz dolgo gnetenje ne odstranimo nikdar žnjega pinjenca ampak nasprotno; tolščne krogljice, namesto da bi ostale zrnaste, kar se zahteva od dobrega masla, se razmažejo in ne razpuste iz svoje sredine pinjenca. Ta napaka se godi večinoma v naših mlekarnah. Rajši torej manje gnetite kakor preveliko. Je maslo premehko, tedaj ga najprvo ohladimo s tem, da ga postavimo v hladni prostor v posodo mrzle vode ali ledenico šele potem ga gnetimo. Se je maslo pri veliki gorkoti pinilo, tedaj je premehko in se ne pusti gnetiti; ako vendar takšno maslo gnetimo, potem je mehko mazasto, trdo, pa se močno lomi. Je v pozimskem času maslo pretrdo, tedaj se tudi ne gnete dobro; v tem slučaju postavi naj se v gorko vodo, ne prevročo ali pa blizu parnega kotla. V premrzlo gnetenem maslu ostane veliko pinjenca, kar provzroči drobljenje masla. Gnetilni prostor naj ne bo v pozimskem času premrzel, da voda med gnetenjem v maslu zmerzuje, poletu pa ne pregorak, da ne bode maslo premehko. Se gnete maslo zopet premalo, tedaj ostane v njem veliko pinjenca; takšno maslo ni trpežno. Za priporočati bi tedaj bilo splošno, maslo takoj iz pinje ohladiti s tem da ga pustimo nekoliko časa mirno ležati, potem pa parkrat na gnetilniku valjat potem zopet v velikih kosih mirno ležati in potem zopet gnesti. Gnete naj se vedno v velikih kosih in debelih plasteh; nikdar naj ne bo na gnetilniku tanka in majhna plast. Spod gnetilnika se maslo zvije v debele bale od kjer se potem takoj razdeli v oblike. V nekaterih krajih se maslo tudi soli s 3 °/o dobro zdrobljeno kuhinsko soljo, katero se maslu pred gnetenjem prida; slano maslo je namreč bolj trpežno. Maslo pride potem v modele, v katere se posamezni koščki dobro stlačijo, tako da se potem na kosih masla dobro izpolnijo vsi vogli in robi. V modelu naj bodo imena mlekarn ali podobe cvetlic, kar naredi očesu prijetno obliko. Pri namiznem maslu se mora posebno paziti tudi na zunanjo podobo posameznih kosov, lepo zavijanje v papir, na kar se nekateri odjemalci strogo ozirajo. Papir za zavijanje masla naj ne bo prevelik in tudi ne premajhen, pri vsakem kosu enak in enako upognjen. Dobro je tudi, ako ima mlekarna imena na papirju n. pr. „Mlekarna Vrhnika11. Papir, v katerega se zavija maslo, naj se nikdar preje ne zmoči, ker črez nekoliko dni začne pod njim in maslom rasti plesnoba. Za zavijanje masla se vzame dober pergamentni papir, kateri naj ne duha po žvepljeni kislini ali po gliee-rinu, ker bi se potem maslo navleklo tega duha; papir pa tudi ne sme izpuščati vlažnosti, kar bi škodovalo trpežnosti masla. Pergamentni papir naj se vedno naroči pri zanesljivih tvrdkah. Zaboji za odpošiljatev masla se vzamejo za večje množine leseni, za manjše pa iz trdega papirja. Kosi v zaboju se naj naložijo en do drugega trdo, tako, da se med vožnjo vsled premikanja ne zmečkajo. Navadno se vzamejo kosi od 1ji do */2 kg veliki, kakoršne zahtevajo odjemalci. Leseni zaboji naj so znotraj gladki, dile naj bodo tako ena do druge, da ne pripuščajo med vožno skoz špranje vsled dežja mokrote. Ako imamo maslo po več dni v zalogi, tedaj ga položimo nezavitega na hladni prostor, najbolje v ledenico. Kosi se položijo na v nalašč zato prirejeno štelažo, en poleg druzega, nikdar pa en na druzega. Da se maslo več časa drži, mora biti, na suhem prostoru 4 0 C gorkote. Maslo naj ne zmrzuje, kar bi povzročilo drobljenje, polaganje masla naravnost na led se ne priporoča. Kjer se shranjuje maslo, mora biti gorkota vedno enaka. Omeniti je še, da svetloba, posebno solnčni žarki maslu škodujejo, že v nekaterih minutah na svetlobi postane bledo in dobi lojnati okus. Maslo tedaj naj ne leži na mizi ali kakšnem drugem prostoru razpostavljeno svetlobi, ampak naj se vedno dobro pokrije, za kar zadostuje pergamentni papir. Lastnosti dobrega masla. Dobro čajno maslo izgleda poleti enakomerno rumenkasto do močno rumeno, nikdar pa progasto ali rižasto, pozimi bledo-rumeno, včasih skoraj belo. Dobro maslo naj bo svetlo, nikdar pa temnosvetlo. Nadalje dobro maslo, pravilno trdo, ne sme biti premehko mazasto pa tudi ne pretrdo suho in drobljivo. Ako ga namažemo na kruh, se mora jedna- komerno prevleči, kakor testo, nikdar pa drobiti, kar dokazuje slabo izdelovanje. Dobro maslo ima gotovo množino vode, 12 do 15 °/0, ne več in tudi ne manje; zato je dobro, da se maslo večkrat preišče na vodo in tolščobo. Prerežemo maslo z nožem, se pokažejo majhne kapljice vode, katere naj ne bodo prevelike pa tudi ne pregoste, one morajo biti čiste in ne mlečno skaljene. Tolščobe naj ima dobro trpežno čajino maslo 83 do 85 °/o. (Za preiskovanje tolščobe v surovem maslu se priporoča Bernstainerjev preskuševalnik, kateri naj ne manjka v nobeni mlekarni. Dobro čajno maslo mora imeti čisti masleni okus in masleni duh, ne sme pa imeti posebnega duha ali okusa n. pr. po hlevu, po oprhlem lesu, po kovinah, repi, pokvarjenih oljnatih tropinah ali pokvarjeni plesnjivi krmi sploh. Maslo iz sladke smetane naj ima čist in sladek okus, maslo iz skisane smetane ima okus orehovih jederc in močen, posebno aromatičen okus, kateri se je med kisanjem razvil. Od dobrega masla se zahteva, da je trpežno. Napake surovega masla. Največ napak spravimo v maslo z nepravilnim izdelovanjem, redkeje z nepravilnim ravnanjem z mlekom in slabo krmo. Veliko napak povzročijo tudi glivice v maslu. Potreba je torej gledati v prvi vrsti na snago. Poglavitne napake masla so: progasto, gosto, temno belo, presvetlo, mehko, trdo, suho, drobeče, okus po nesnagi, grenko, žarko, zadubio, okus po krmi, kislo, plesnjivo i. t. d. Da se prepričamo o trpežnosti masla, tedaj ga prihranimo od vsakega dne majhen kos in ga prekosimo tekom 8 dni, pri čemur bomo prišli na marsikatero napako. Ne zadostuje, kakšno je maslo prvi ali drugi dan, ampak kakšno je tekom 8 dni; teh poskušenj naj se poslužujejo vse mlekarne. Vsak mlekar naj poskuša po teh navodilih narediti maslo najboljše kakovosti in trpežnosti; če se že prvi poskusi popolnoma ne posrečijo, se pa drugi; skušnja je narbolji učitelj. Vsaka mlekarna naj se potrudi, da bo njen izdelek dober. Ureditev in razširjenje kmetijskega poduka za slovensko mladino in njega pomen za povzdigo kmetijstva. (Konec.) V tej starosti naj dado tedaj kmetijski stariši te za kmetijstvo namenjene sinove v kmetijske šole. Tisti oče, ki ima manjša sredstva, naj ga da v enoletno kmetijsko šolo, kjer se bode njegov sin vsaj toliko naučil, da ne bode pozneje v življenju navadni hlapec ali kmetijski delavec, ampak si bode znal priboriti boljšo službo na večjih posestvih, kjer bode služboval. Enoletno študiranje stane le nekoliko sto — 91 kron. Ta izdatek naj bode sinova dota, ki jo pričakuje od starišev. Tisti sta riši pa, ki morejo takega svojega sina vzdržati po dve ali tri leta v kmetijski šoli, naj ga dado v tak gospodarski zavod. Ko bode isti dovršil tako šolo, sposoben je za dom ali pa za nižjega uradnika pri veleposestvih in pri raznih drugih gospodarskih inštitucijah n. pr. pri mlekarskih in drugih zadrugah itd. Sposoben je, da postane pri posojilnici, mlekarni itd. tajnik ali načelnik; sposoben je, da postane v moški dobi v občini župan. S temi študijami mu je pomagano pri vojaškem stanu in ako ga sili potreba ali veselje, sposoben je tudi za nižji uradniški stan. Razlogov dovolj, da stariši žrtvujejo zanj toliko, kolikor velja študiranje na teh šolah. Študijam na srednjih in visokih kmetijskih šolah naj se posveti seveda pa le ista mladina, ki ima poleg sposobnosti in veselja do tega poklica ne le dovolj denarnih sredstev, ampak ki ima že prej na-črtan program, kako si bode pozneje vedela te študije v korist obrniti, naj ostane na očetovem posestvu ali se vdinja v službovanje. V obeh slučajih bode morala po več let naporno delati in se z majhnimi rezultati zadovoljiti, predno si osigura načitano prihodnjost, oziroma pride v boljšo službo. Ker se pa to dandanes tako ne izvršuje, ker vidimo, da ne pošiljajo boljši kmečki stariši redno in večinoma svoje' sinove, namenjene za kmetijstvo v kmetijske šole, ampak raji v srednje ali trgovske šole, zato ti v življenju nimajo ne veselja in ne prave sposobnosti do kmetijstva. Veleposestvo v obče pri nas pa itak ne ve ceniti vrednost svojih zemljišč. To najbolje vidimo pri razprodajanju naših grajščinskih posestev. Naj kupi vsak še tako duševno omejen človek tako posestvo, pri parceliranju si vsak napravi velike dobičke. Namesto, da bi posestnik sam znal ceniti zaklad, ki ga ima v veleposestvu, ki je skozi stoletja se umno obdelovalo in zboljšalo, zanemarja ga, kolikor mogoče in si ne ve ž njim pomagati. V tej zadevi je podoben neizobražencu, če mu izročiš v oskrbovanje moderno urejeno tovarno, ki deluje s stroji. Tudi ta ne bode vedel iz nje dobivati dohodkov, stroji se mu bodo pokvarili in vse podjetje v kratkem propade. Temu se ni čuditi. Kakor se temu industri-jelno podjetje ne sponese, ker ga ne ume, ravno tako se veleposestniku njegovo kmetovanje ne splača, ker ga ne pozna ali ker svoje zemljišče obdeluje po starokopitnem načinu, ko je bila še tlaka in je imel delavsko moč brezplačno na razpolago. Kmetijstva se je treba dandanes učiti in naj si bode kmetič, kmet ali veleposestnik Kdor tega pravila ne pozna in se po njem ne ravna, ne bode na kmetiji dobro izhajal še manj pa napredoval. Najbolj velja ta izrek za mladino. Kakor smo v vseh stvareh na tako zvanem prehodnem štadiji, tako smo tudi pri kmetiji. Naši severni brati Cehi in Moravani so nam v izgled. Tam je slehern kmečki posestnik strokovno izobražen; tam je kmetijski stan trden, neodvisen, materijelno dobro stoječ. Po zgledu teh slovanskih bratov in po zgledu Nemčije, Francoskega, Švice, kjer ima kmetijski stan iste pogoje obstanka in napredka in kjer se je ta pospel na visoko stopinjo izobraženosti ter je vsled tega postal tudi materijelno trden, je pri nas na Slovenskem zadnji čas, da dejansko storimo kaj za kmetijski stan in ga rešimo propada. Samo v tem, če bodemo ta stan intelektuelno in v strokovni izobrazbi povzdignili, moremo pričakovati za ta stan in ž njim vred za vse druge stanove boljšo prihodnjost. S tem napredkom edino rešimo naš narod. Za vse sloje našega naroda, za vsa naša oblastva, za vse naše poslance in za vsakega izobraženca veljaj narodna dolžnost, da deluj po svojih močeh za tem, da priborimo in pridobimo strokovno izobražen kmetijski stan. V to svrho začnimo pri mladini. Kdor ima mladino, ima prihodnjost. Da pa mladino strokovno izobrazimo, delujmo na to, da dobimo enoletne gospodarske zavode, s katerimi moremo našemu manjšemu kmetijskemu stanu najhitreje, najbolj obsežno in najceneje pomagati. Za enoletno študiranje se kmečki mladeniči raje in hitreje odločijo, kakor pa za dve ali triletno šolanje. Zato pa je treba te šole specializirati. Pri nas, kjer se goje skoraj vse kmetijske panoge, bi bilo treba več vrst takih šol; zato se pa priporoča, da se na že sedaj obstoječih dve in triletnih gospodarskih zavodih, dokler nimamo imenovanih enoletnih kmetijskih zavodov, uvedejo daljši in temeljiti gospodarski tečaji, kamor se naj pošilja naša odrastla kmečka mladina v poduk. Za vzdrževanje teh tečajev pa je treba globokeje v žep poseči, kakor se to navadno vrši. S premajhnimi podporami se podpira le slabše elemente; raje dajati večje podpore, zato pa jih dajati boljšim mladeničem. V programu vsake za naš slovenski narod delujoče stranke bodi na prvem mestu zahteva in težnja, da se izgoji strokovno izobražen kmetijski naraščaj! — V dosego tega smotra zahtevajmo poleg sedaj delujočih gospodarskih inštitucij enoletne kmetijske šole za splošno kmetijsko izobrazbo namenjene manjšim posestnikom, nadalje specijelne gospodarske šole kakor mlekarske, sadjarske itd. za posamezne kmetijske panoge. V vso organizacijo uvede naj se nek sistem, s čimer se stremi za tem, da bode prišla tu izšolana mladina do njej primernega dela, zaslužka in stalnega kruha. Le potem imajo te naprave pomen in koristijo. Slovensko agrarno vprašanje naj se tedaj začne s snovanjem kmetijskih šol, z vzgojo strokovno izobražene kmetijske mladine. V dosego tega namena zastavimo vse moči. Vsi sloji našega naroda naj delujejo na to ter postavodajni činitelji naj vplivajo na državno upravo v tem smislu. V dobi nekolikih let zadobile bi naše slovenske pokrajine drugo in veselejšo podobo, liki Češka in Moravska, postale bi torišče trdnemu, materijelno neodvisnemu kmetijskemu stanu. 1 Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner«? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Hathreinerjeva kava. Zakaj le Hathreinerjeva Kneippova sladna kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Ka hreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathrei-nerjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. S 0 govedoreji in mlekarstvu na Dolenjskem. Po zadnjem štetju z leta 1900. imamo na Kranjskem 253.839 govedi; od te živine pripada na Dolenjsko 125.269 glav t. j. nad 49,4°/o — skoro polovico. Po velikosti rodne in obdelane zemlje, ki obsega 951.547 ha, spada na Dolenjsko 44 °/0 ali tudi blizu polovica. Po številu prebivalstva, ki se ga je naštelo imenovanega leta 508.348, pripada k Dolenjski najmanj 226.430 duš t. j. 44 °/0 ali zopet skoro polovica. Tudi z železnicami je Dolenjska zvezana s svetovnim prometom in z večjimi mesti. V prvo teče dolenjska železnica z obema progama do Novega mesta in Kočevja, nadalje pa vozi južna železnica z dvema progama ob njeni periferiji, tako, da je i v tem oziru poskrbljeno. Nekatera mesta in trgi se nahajajo na Dolenjskem; pridno in inteligentno ljudstvo prebiva tod; povsod se kaže velik napredek, kamor prideš, odkar je stekla dolenjska železnica. Pojdi v dolenjska mesta ali na deželo — v vasi — povsod se prepričaš o tem; spomnimo se le vinogradstva, koliko je v tem Dolenjska napredovala in spoštovati moramo tak rod, ki si je v najkrajšem pridobil toliko uspehov v tej kmetijski stroki. V enem oziru pa ne opazimo napredka, v kmetijski stroki, ki bi mogla donašati naši Dolenjski — merodajne dohodke in to je povzdiga živinoreje in ž njo združenega mlekarstva. Tu smo še, žal, tam, kakor pred 25 leti, da, morda pred 50 leti in popred. Dolenjska, ki je po svoji legi in rodovitnosti naravnost v to ustvarjena, da bi producirala ne le veliko goveje živine, ampak da bi se tu izrejala taka pasma, ki bi zbog svojih dobrih kakovosti zaslula med svojimi vrstniki v alpskih deželah, tega žalibog tu ne nahajamo. Naši živinorejci in kmetovalci najdejo višek živinorejskega napredka v tem, da pokupavajo in prekupavajo sestradano hrvaško, bosensko in prekmursko govejo živino ter jo doma opitajo za prodajo na semnje, kakor se je vršilo pred 50 in 100 leti, ko so v teh deželah dobivali to živino na pol zastonj. Ne upoštevajo, da so se razmere popolnoma spremenile. Goveja živina, ki jo dandanes na hrvaških semnjih dobodo, je le izmeček in ostanek, kar je ostalo veletrgovini z živino in še ta izmeček je drag in postaja vedno dražji. Dolenjska je bila nekdaj založnica goveje živine za mesarje in prekupce z govejo živino. Tu so zlasti dobivali naši domači mesarji, ki obrtujejo pri nas na Slovenskem, ali ki zalagajo naša večja mesta kakor Ljubljano, Trst, Reko i. t. d., obilo primerne goveje živine, navadno imenovane „buše“, govejo živino, ki jo kupi zelo sestradano in izmučeno na hrvaških semnjih ter posebno skrbnim pitanjem zredi in primerno odebeli. Tako opitano živino se potem pridom gori imenovanim obrtnikom prodaja. Dasi je ta način reje goveje živine še vedno v navadi ter dobičkonosen, vendar se ta trud zelo manj izplačuje ob visokih kupnih cenah medle živine na zgoraj imenovanih semnjih. Odtod izvira manjša rentabiliteta in nje opuščanje, ki se zlasti kaže še v tem, ker vedno bolj primanjkuje moških, kateri bi opravljali to delo. Kajti to intenzivno pitanje potrebuje obilo in težkega dela. (Konec prih.) VABILO obOtni z bob Hranilnice in posojilnice v Vodicah, regislr. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. Načelstvo. 93 Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Preski, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1906. Člani: začetkom 1. 1906 78, v upravnem letu pristopilo 15, odpadel 2, koncem leta 1906. 91. Deleži: začetkom I. 1906. 78. v upravnem letu prirastlo 15, izplačano 2, koncem 1. 1906. 91; odpovedano: 0. Denarni promet: K 78.499 80 Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži — vplačani . 30 Deleži — izplačani . 4 Hran. vi. s kap. obr. 23.283 95 Vzdig. hran. vloge . 7 924 50 Vrnjena posojila 3.150 — Dana posojila . . 11 000 — Tekoči račun z zvezo 10.750 24 Tek. račun z „Zvezo1 17.926 90 Obresti tek. računa. 714 54 Obr hr. vi. izplačane 76 59 Plač. obr. od posojil 1.517 23 Obr. hr. vi. kapitaliz 1 748 85 Upr. in uradni prisp. 27 87 Upr. in urad. stroški 122 59 Pristopnine . . . 15 — Rent. d. in nep. prist. 19 92 Gotov, začet. 1. 1906 187 62 Got. koncem 1. 1906 843 10 39.676 45 39.676 45 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri Zadr. zv. Gotov. 31. dec. 1906 30.660 18183 421 6 1.000 853 34 24 30 10 Deleži Hranilne vloge s kapital. obrestmi Predpl. obr. od pos. Rez. zaklad . . . Čisti dobiček . . . 182 50 299 294 176 171 26 41 96 35 1 51.123 98 1 51.123 98 1! 1 Hranilnica in posojilnica pri sv. Jurju ob juž. železnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906. Člani: začetkom leta 1906. 201, v upravnem letu pristopilo 32, odpadlo 5, koncem leta 1906. 228. Deleži: začetkom leta 1906. 201, v upravnem letu prirastlo 32, izplačano 5, koncerni. 1906. 228; odpovedano: 7. Denarni promet: K 427.382-94. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) 1 K h Imetje (Aktiva) | K h Dolgovi (Pasiva) jj K j h Deleži — vplačani . Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Vrnjena posojila . . 'tekoči rač. s Zvezo Obr. tekoč, računa Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Najemnine .... Obresti delež pri Zadružni tiskarni Got. začetkom 1.1906 64 141.617 8.738 48.172 6.236 6.466 424 32 171 39 3.557 21 36 69 67 37 50 80 22 Izplačani deleži . . [ 25 Vzdig. hran. vloge . | 107.696 Obr. hran. vlog. izpl. | 712 Obr. hran. vlog kap. 11 018 Dana posojila . . 43 093 Tekoči rač. s Zvezo 48.195 Inventar premični . | 5 Obresti posoj. povrn. i 3 Upr. in urad. stroški j 972 Rent. dav. in nep. pr. 95 Zemljiški davek . . 2 Najemninski davek . 30 Zavarovalnina • ■ jj 13 Gotov konec 1. 1906 j! 3 656 07 05 01 09 81 66 37 25 77 54 50 70 Posojila Tekoči rač. s Zvezo Inventar premični . Inventar nepremični Zaostale obresti pos Vrednost tiskovin . Vrednost kolekov . Delež pri Zadr. zvezi Delež pri Zadružni tiskarni .... Obresti od tega . . Zaostale najemnine Got. 31. decem. 1905 151.674 135.052 1 514 7.077 1.486 100 32 1.000 1.000 259 137 3 656 25 08 62 35 99 60 25 70 Deleži Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi . Predplačane obresti posojil .... Dolg na rentnini Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 905 298.828 332 175 2.080 668 25 10 89 79 81 I 215.519 | 82 215.519 82 302.990 84 302.990 84 II 1 II 1 II II 1 | Hranilnica in posojilnica v Zgornjih Gorjah pri Bledu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1906. Člani: začetkom leta 1906. 304, v upravnem letu pristopilo 13, odpadlo 3, koncem leta 1906. 314. Deleži: začetkom leta 1906. 304, v upravnem letu prirastlo 13, izplačano 3, koncem leta 1906. 314, odpovedano: 8. Denarni promet: K 346.240" 19. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) " 1 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vplačani deleži . . 52 Izplačani deleži . . 12 Posojila .... 268.952 09 Deleži 1.256 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hranilne vloge 63 374 06 Tekoči rač. s Zvezo 45.229 88 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 74.478 48 Dana posojila . . 58 532 23 Inventar premični . 360 — obrestmi . . . 330 968 49 Vrnjena posojila. . 31.456 97 Tekoči rač. s Zvezo 33.203 19 Inventar nepremični 17 527 70 Rezervni zaklad . . 15.482 34 Tekoči rač. s Zvezo 50.122 04 Inventar nepremični 402 90 Zaostale obr. posojil 8.205 12 Čisti dobiček . . . 1.297 91 Obresti tek. računa 3.129 54 Ohr. hran. vlog izpl. 389 59 Delež „Zadr. zvezi“ 1.000 — Plač. obr. od posojil 11.983 38 Obr. hran vlog kap. 12.450 53 Delež pri „Unionu1 1.000 — Upr. in urad. prisp. 98 38 Upr. in urad. stroški 477 99 Delež pri Zadružni Pristopnine . . . 13 — Rent. dav. in nep. pr. 182 29 tiskarni ... 500 — Dohodki zadr. hiše 521 — Tisk., knjige, časniki 189 41 Gotov. 31. dec. 1906 6229 95 Obresti deleža Za- Koleki in poštnina . 61 11 družne tiskarne . 19 90 Stroški zadruž. hiše 120 82 Gotov, začet. 1. 1906 4 360 38 Podpore .... 609 — Got 31. decem. 1906 6 229 95 176.235 07 | 176.235 07 349 004 74 ! 349 004 74 II 1 II 1 1! 1 | Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IV. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 68, v upravnem letu pristopilo 9, izstopilo 5, koncem leta 1906 72. Deleži: stanje zač. 1. 1906 68, v uprav, letu prirastlo 9, odpadlo 5, koncem 1. 1906 72; odpovedano: 2. Denarni promet: K 278.52V27. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) . | i K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži — vplačani . 27 Deleži — izplačani. 25 Posojila .... 34.306 84 Deleži 342 Hran. vloge s kapi- Vzdig. hran. vloge 49.419 37 Tek račun z zvezo . 182.404 52 Hran. vloge s kapi- talizovanimi obr. 92.940 93 Obr. hr. vlog izplač. 440 19 Inventar premični . 643 12 talizovanimi obr. 221.448 72 Vrnjena posojila 13511 16 Obr. hran. vlog kap. 7.762 92 Zaostale obresti pos. 142 76 Predpl. obr. posojil 257 25 Tekoči rač. z Zvezo 20 551 89 Dana posojila . . 16.730 — Vrednost tiskovin 100 — Rezervni zaklad . . 737 83 Obresti tek. računa 7.435 30 Tekoči rač. z Zvezo 61.535 30 Vrednost kolekov . 8 25 čisti dobiček . . . 631 51 Plačane obr. od pos. 1.551 53 Obr. pos. povrnjene 30 68 Delež pri Zadr. zv. 1 000 — Upr. in urad. prispev. 213 06 Upr. in urad. stroški 115 46 Delež pri Zadružni Pristopnine . . . 16 — Rentni davek in ne- tiskalni .... 2.500 — Izposojila .... 2 000 — posredne pristojb. 97 73 V7 poštni hranilnici. 103 85 Prehodni .... 320 80 Vrnjena izposojila . 2.000 — Gotov. 31. dec. 1906 2.207 97 Obresti deležev pri Gotov, konec 1.1906 2.207 97 Zadružni tiskarni 99 30 Gotov, začet. 1. 1906 1.697 65 140.364 62 1 140.364 62 223 417 31 223.417 31 1 1 II 1 || 1 Hranilnica in posojilnica v Robu, registrpvana zadruga z neomejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 193, v upravnem letu pristopilo 12, izstopilo 1, koncem leta 1906 204. Deleži: stanje začetkom leta 1906 386, v upravnem letu prirastlo 24, izplačano 2, koncem 1. 1906 408; odpovedan 1. Denarni promet: K 283.050'10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) || K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži — vplačani 24 Deleži — izplačani . 2 _ Posojila .... 170.668 71 Deleži 408 Hran. vloge s kap. Vzdig. hran vloge . 41 363 06 Tekoči rač. z Zvezo 82 18 Hran. vloge s kap. obrestmi . . . 68.974 35 Obr. hr. vlog izplač. 286 51 Inventar premični . 121 27 obrestmi . . . 176.873 94 Vrnjena posojila 11.900 — Obr. hr. vlog kapit. 5.903 95 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Rezervni zaklad . . 5.025 36 Tekoči rač. z Zvezo 46 148 99 Dana posojila . . Tekoči rač. z Zvezo 43.810 — Delnica pri Union . 500 — čisti dobiček . . . 1.070 02 Obresti tek. računa 130 68 43.780 68 Got. koncem 1. 1906 11.005 16 Plač. obresti od pos. 8.091 34 Upr. in urad. stroški 465 97 Upr. in urad. prisp. 29 30 Rent. davek in ne- Pristopnine . . . 12 — posredna pristojb. 78 38 Za hranilne knjižice 12 50 Tožbeni stroški . . 81 92 Povrnjeni stroški 67 68 Nagrada načelstvu . 70 — Gotovina začet, leta 11.636 79 Darila 180 — Got. koncem 1. 1906 11.005 16 147 027 63 147.027 63 183 377 32 183.377 32 II 1 II ! | II 1 Mlekarska zadruga na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo za II. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 294, v upravnem letu pristopilo 55, izstopil 0, stanje 31. decembra 1906 349. Deleži: stanje zač. 1. 1906 K 1.34450, v uprav, letu prirastlo K 1.353, izplač. 0, konc. 1. 1906 K 2.697'50; odpovedano: 0. Denarni promet: K 177.843-48. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K Blag. preost. 1. 1905 530 22 izplačana vpisnina . 2 Vplačani deleži . . 1.353 — Vrnjena izposojila . 4.000 — Pristopnine . . . 722 — Izdatki za blago 51.917 23 Izposojila .... 26.140 — Voznina 3.161 84 Prejemki za blago . 59.640 91 Inventar nepremični 22.653 20 Prispevki članov za Inventar premični . 1.171 82 vožnjo .... 130 59 Pridobninski davek. 2 20 Prispevki za obresti 66 59 Pristojb. kupne po- Prispevki k stavbi . 586 97 godbe .... 60 02 Tekoči račun . . . 38 22 Upravni stroški . . 3.331 47 Obresti vlog . . . 49 60 Obresti izposojil. . 215 70 Dvig vloge. . . . 34 01 Vloge 2.561 19 Tekoči račun . . . 4 92 Gotov, konec 1. 1906 210 52 89 292 11 89.292 11 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 225 60 Deleži 2.697 50 Terjatve na blagu pri Izposojila .... 42.140 — zadružnikih . . 465 17 Dolg na blagu zadr. 5.229 04 Terjatve na blagu pri Dolg na voznini. . 190 — nezadružnikih . . 7.486 93 Dolg na obrestih od Inventar nepremični 46.196 49 izposojil . . . 806 25 Inventar premični . 1.229 68 Dolg na kolekih . . 182 22 Vloga pri hranilnici 2.527 18 Dolg na nepr. inven. 2 765 38 Tekoči račun. . . 96 87 Rezervni zaklad . . 2.705 16 Deleži 235 — Čisti dobiček . . . 2019 83 Terjatve na voznini 61 94 Gotov. konc. 1. 1906 210 52 58 735 38 I 58 735 | 38 | II 1 95 — I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1906. Gani: stanje začetkom leta 1906 255, v upravnem letu prirastlo 20, izstopilo 13, koncem leta 1906 260. Deleži: stanje začetkom leta 1906 409, v upravnem letu prirastlo 25, odpadlo 13, koncem leta 416, odpovedano: 5. Denarni promet: K 157 97330. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) T h Blag. preost. 1. 1905 246 27 Izplačani deleži . . 155 08 Vplačani deleži . . 250 — Vrnjena posojila 2.943 14 Pristopnine . . . 60 — Izdatki za blago 65.912 73 Izposojila .... 1.107 64 Voznina . . . . 1.606 60 Prejemki za blago . 78.000 35 Užitnina . . . . 381 — Najemščina . . . 201 76 Davki 475 28 Upravni stroški . . 2.982 68 Obresti deležev . . 77 — Obresti izposojil. . 855 05 Dividende iz čistega dobička 1. 1905 . 2.718 72 Gotov. 31 dec. 1906. 1.758 74 79.866 02 79 866 02 | II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 16.551 22 Deleži 4.178 76 Terjatve na blagu pri Neizplač. obr. delež. 77 33 zadružnikih . . 10.914 02 Izposojila .... 15.730 02 Vred. neprem. inven. 5.835 63 Dolg na blagu neza i. 5.061 13 Vred. prem. invent. 871 21 Dolg na obr. od izpo. 63 56 Delež „Zadr. zvezi' 20 — Posebna rezerva 1.390 17 Predplač. obr. pos. 70 22 Rezervni zaklad . . 5.277 49 Delež pri Gosp. zv. 200 — Čisti dob. za 1 1906 4.443 18 Gotov. 31. dec. 1906 1.758 74 | 36.221 C4 36.221 64 II 1 II 1 1 1 Mlekarska zadruga v Selcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo za V. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 112, v upravnem letu pristopilo 1, izstopilo 2, koncem leta 1906 111. Deleži: stanje začetkom leta 1906 132, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 2, koncem 1. 1906 131, odpovedano: 1. Denarni promet: K 26.740'62. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost 1. 1905 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Podpora hranilnice na Češnjici. . . Vzdig. nalož. denar Vzdig. obr. nal. den. 155 6 1 90 11.168 100 1.800 58 36 51 40 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago. Voznina Neposredne pristojb. Upravni stroški . . Obresti izposojil. . Naložen denar . . Gotov. 31. dec. 1906 12 2.000 8.152 210 1 384 2 1 600 17 26 47 20 26 16 92 13 379 27 | 13 379 27 1! 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Terjatve na blagu Deleži 786 _ pri nezadružnikih. 350 — Izposojila .... 490 51 Inventar premični . 1.922 26 Dolg na blagu zad. 688 40 Delež pri Zadr. zv. 200 — Deželni inventar 187 58 Delež pri Gosp. zv. 60 — Rezerv, zaklad . 20 21 Gotov, konec 1. 1906 17 92 čisti dobiček . . . 377 48 2.550 18 2 550 18 1 | 1 1 Mlekarska zadruga v Sorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VII. upravno leto 1906. Člani: začetkom leta 32, v upravnem letu pristopilo 1, odpadlo —, koncem leta 33. Deleži: stanje začetkom leta 78, v upravnem letu prirastlo 1, izplačano —, koncem leta 79; odpovedano 0. Denarni promet: K 13.264-74. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost 1. 1905 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Prejemki za blago . Vzdig. nalož. denar Najemnine .... Obr. del. p. Gosp.zv. 430 6 2 6.035 300 112 1 12 15 Izplačani deleži . . Izdatki za blago . . Pridobninski davek Upravni stroški . . Obresti izposojil. . Naložen denar . . Got. koncem 1. 1906 18 4.763 22 1.285 118 600 77 76 45 72 66 68 6.886 27 1 6 886 27 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vred. blaga . . . 55 10 Deleži 474 Zaostala najemnina 73 90 Izposojila .... 2.500 — Terj. nablag prinez. 214 80 Dolg na blagu zadr. 704 15 Vredn. nepr. invent. 2.487 91 Dolg na blagu nezad. 47 10 Vred prem. invent. . 1.019 04 Rezervni zaklad . . 1.012 25 Nal. den. z obr. vred 612 12 Delež pri Zadr. zv. 20 — Delež pri Gosp. zv. 20 — Del. pri posojilnicah 4 — Zguba’ 152 95 Gotov, konec 1. 1906 77 68 4.737 50 4.737 50 II 1 1 1 96 Kmetijsko društvo v Podkorenu, registrirana zadruga z omejeno zavezo, za IX. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 180, v upravnem letu pristopilo 6, odpadlo 0, koncem leta 186. Deleži: stanje začetkom leta 180, v upravnem letu prirastlo 6, izplačano 0, koncem leta 186, odpovedano: 0. Denarni promet: K 141.020-62. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blagajniški preosta--nek 1. 1905 . . Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Prehodni .... Povrnjen davek . . Najemnina .... 2.400 560 12 3.170 67.354 62 2 8 21 30 83 50 40 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Užitnina .... Inventar premični . Davki Neposredne pristojb. Upravni stroški . . Obresti Naložen denar . Gotov, konec 1. 1906 2.380 59.836 2.962 69 11 128 1.221 898 41 5.994 28 17 54 32 70 13 16 74 20 73 570 24 73.570 24 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 4.067 48 Deleži 6.172 86 Terjatve na blagu pri Neizplačane obr. del. 1.017 60 zadružnikih . . 12.577 49 Izposojila .... 12.316 — Inventar nepremični 2.488 10 Dolg na obr. od izpos. 401 12 Inventar premični . 546 32 Kavcija 100 — Delež pri Zadr. zv 200 — Rezervni zaklad . . 5 521 27 Naložen denar . . 41 74 čisti dobiček . . . 386 48 Gotov, konec 1. 1906 5.994 20 25 915 33 25915 33 II 1 | Kmetijsko društvo v Gorjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za IX. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 202, v upravnem letu pristopilo 17, izstopilo 3, koncem 1. 1906 216. Deleži: stanje začetkom leta 1906 212, v upravnem letu prirastlo 17, odpadlo 3, koncem leta 1906 226, odpovedano 2. Denarni promet: K 165.825-81. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blagajniški preosta- Izplačani deleži . . 80 nek 1. 1905. . . 666 66 Vrnjena izposojila . 2.000 — Vplačani deleži . . 122 15 Izdatki za blago . . 74.828 04 Pristopnine . . . 22 — Voznina 2.497 28 Izposojila .... 1.000 — Užitnina .... 151 53 Prejemki za blago . 81.499 79 Inventar premični . 55 40 Povračilo železnice . 16 90 Davki in nep. prist. 49 17 Upravni stroški . . 1.983 77 Obresti 828 12 Letni prisp Zadr. zv 25 — Gotov, konec 1. 1906 829 19 83.327 50 I 83.327 50 II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . 14.192 02 Deleži 5.247 12 Terjatve na blagu pri Neizplačane obr. del. 657 46 zadružnikih . . 10 085 02 Izposojila . . . . | 12.500 — Inventar premični . 593 56 Dolg na blagu nezad. 3 212 21 Delež pri Zadr. zv. 200 — Varščina voznika 20 — Delež pri Gosp. zv 20 — Rez. zaklad z obr. . 3.022 44 Delež pri hranilnici 4 — čisti dobiček . . . 1.264 56 Gotov, konec 1. 1906 829 19 25.923 79 25 923 79 II 1 Konsumno društvo v Staremtrgu pri Ložu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XI. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 500, v upravnem letu prirastlo 8, odpadlo 8, koncem leta 1906 500. Deleži: začetkom 1. 1906 500, v upravnem letu prirastlo 8, izplačano 8, koncem 1.1906 500, odpovedano : —. Denarni promet : K 218.422-34 Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) h Blag. preost. 1 1905 3.354 31 Izplačani deleži . . 148 Vrednost blaga . . 14.401 30 Deleži 9 732 _ Vplačani deleži . i 32 — Vrnjeni glavni deleži 540 — Terjatve na blagu pri j Neizplačane obrest. Pristopnine . . . 16 — Vrnjena izposojila . 2.000 — zadružnikih . . 12.735 70 deležev .... 570 — Izposojila .... 5.000 — Izdatki za blago . . 90.276 79 Vredn. prem. invent. 5.227 50 Izposojila .... 14.880 — Prejemki za blago . 101 461 59 Voznina .... 5.027 89 Vredn. nepr. invent. 6 351 15 Dolg na blagu ne- Užitnina .... 999 41 Naložen denar . . 134 62 zadružnikom . . 8.504 57 Inventar premični . 5,143 88 Obr. nalož. denarja 6 06 Rezervni zaklad , . 6.426 02 Davki 359 14 Deleži 202 — Cisti dobiček . . . 481 20 Neposr. pristojbine . — 60 Predplačana voznina 200 46 Upravni stroški . . 3 496 55 Gotov. konc. 1. 1906 1.305 Obresti izposojil. . 366 18 Predplačana voznina 200 — Gotov, konec 1.1906 1.305 46 109.863 90 109 863 90 40.593 79 40.593 79 II 1 II 1 II II 1 Oglas. Podpisana ovime pozivlje svoje družinave na redovitu glavnu skupštinu, koja će se držati u Uredu (kuća Slujo) dne 2. Travnja t g. na 3 sata po podne sa ovim Dnevnim redom: 1. Izvještaj Uprave o ustanovi Blagajne i o njezinu cilju. 2. Odluka do koje granico Blagajna smije po svakom družinaru primati pasivni tereta i sa kolikim postotkom dobiti. 3. Odluka do koji granica Blagajna smije po svakom družinaru davati aktivne zajmove i sa kolikim postotkom dobiti. 4. Početne ustanove zadružnoga poslovnika o opremanju i rokovima. 5. Odnosni predloži za dojduću skupštinu. Hrvatska Blagajna za Štednju i Zajmove u Trilju, registrana zadruga s neogranićenim jamčenjem. VABILO k občne hiti zboru Hranilnice in posojilnice v Boh. Bistrici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. aprila 1907 ob */2 3. uri popoldne v društvenem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi občni zbor 7. aprila ne bil sklepčen, sklepal bode pol ure pozneje drug občni zbor brez ozira na število navzočih udov. VABILO na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lambertu, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v uradnici gori imenovane zadruge. Dnevni red: 1. Volitev nadzorstva. 2. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na I. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Št. Lambertu, registr. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v uradnici gori omenjene zadruge. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na IV. redni občni zbor Mlekarske zadruge v Horjulu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v mežnariji št. 97. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo k ZIBOZETCT Hranilnice in posojilnice na Češnjici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. aprila 1907 ob 4. uri popoldne v prostorih „Gospodarske zadruge" na Češnjici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročila nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO k obenem n z bor n Kmečke mlekarne v Cerkljah, registr. zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila 1907 ob 4. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Igu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vršil se bode isti dan, v istih prostorih in z istim dnevnim redom ob ‘/24. uri popoldne drug občni zbor v smislu pravil brezpogojno. — 98 VABILO REDNI OBČNI ZBOR „Ljudske posojilnice, registrovane zadi-uge z: 1100zavezo66 kateri se vrši 8. aprila 1907 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4. Sklepanje o porabi dobička. V Ljubljani, Dnevni red: 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*) 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. dne 16. marca 1907. Za načelstvo: Dr. Ivan Šušteršič, načelnik. Josip Šiška, odbornik *) V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Anton Belec, Anton Kobi, Franc Povše, Gregor Šlibar. Denarni promet za leto 1906. Prejemki K V' i Izdatki K v. Račun glavnih deležev: vplačila . . . 600 I Račun inventarja: nakup inventarja . 152 „ opravilnih deležev: vplačila . . 1.016 — v glavnih deležev: vrneni deleži . 400 — „ hranilnih vlog: vloge .... 4,113.573 90| n opravilnih deležev: vrneni deleži 152 — „ tekoči: vloge, vzdignen, naložen n hranilnih vlog: vzdignene hra- denar in vrnena posojila . . . 20,248.100 48 nilne vloge 3,363.638 33 „ posojil: vrnena posojila . . . 949.712 99 tekoči: posojila, vzdignene vloge „ efektov: izžrebani efekti . . . 400 — in naložen denar pri raznih za- „ menic: plačila 514.454 33 vodih 21,531.418 88 „ nepremičnin: sprejemki . . . 219.025 95 posojil: izplačana posojila . . 1,069.893 52 „ terjatev od prodanih posestev: menic: eskomptovane menice . 568.954 70 sprejemki na kupnini .... 48.462 36 nepremičnin: plačila in inve- 06 „ pro diversi: razni sprejemki . . 741.303 06 stijski stroški 77.149 „ pristopnine: vplačila .... 254 — terjatev od prodanih posestev: „ posojilnih obresti: plačila. . . 357.673 74 prodane nepremičnine .... 115.168 83 r tekočih obresti: prejete obresti 290.109 76 pro diversi: razna izplačila . . 742.672 86 „ efektnih obresti: prejete obresti 1.458 20 obresti hranilnih vlog: izplačane 99 zamudnih obresti: prejete obresti 6.455 09 obresti 36.341 „ obresti prodanih nepremičnin: posojilnih obresti: vrnene obresti 1.596 97 prejete obresti 1.070 71 n 'tekočih obresti: izplačane obresti 38.229 26 „ meničnih obresti: prejete obresti 11.593 02 meničnih obresti: povrn. obresti 27 71 „ upravnega prispevka: prejemki. 23.635 47 n davkov in pristojbin: plačani Gotovina v blagajni začetkom leta 1906 191..471 68 davki in pristojbine 12.254 82 dividend: izplačana dividenda . 170 — upravnih stroškov: izdatki . . 37.904 19 ” razpoložnega zaklada : vzdigneno za penzijski zaklad uradnikov . 4.000 — Gotovina v blagajni koncem leta 1906 120 245 62 27,720.370 74 27,720.370 74 I 1 Denarni promet: Sprejemki........................................K 27,528.899 06 Izdatki............................................. 27.600.125 12 Sprejemki..............................................K 27,528.899 06 Izdatki.................................................... 27.600.125 12 Skupna svota prometa ... K 55,129.024-18 Račun zgube in dobička za leto 1906 „Ljudske posojilnice11 v Ljubljani. Debet Kron vin. Kron vin. Kredit Kron ll . vin. Kron vin. Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih kapitalizovanih . . 36.341 477.489 99 24 513.831 23 l i Račun posojilnih obresti : prejete obresti leta 1906 357.673 74 Račun inventarja: 10°/o 'odpisa od K 6.928-39 .... 692 84 predplačila 1. 1905 zaostale obresti leta 1906 22.864 84.340 45 90 10°/o odpisa od K 152— 15 ‘20 708 04 zaostale obresti 1. 1905 K 126.172-38 464.879 09 Račun davkov in pristojbin : predplačila leta 1907 povrn. obresti 1. 1906 ” 28.521-68 1.596-97 156.291 03 308 588 06 izplačani davki . . zaostali davek. . . 12.254 130 82 71 Račun tekočih obresti: prejete obresti . . 290.109 76 251.880 12.385 53 izplačane obresti . 38.229 26 50 zaostali davek za leto 1905 703 29 11.682 24 Račun menič. obresti: prejete obr. 1. 1906 K 11.593 02 1.869-64 13.462 Račun efektov: predplačila 1. 1905 povrnj. obr. 1. 1906 predplač. za 1.1907 66 kurzna izguba. . . Račun uprav, stroškov 520 37.904 80 19 K 27-7) 3.309 70 3.337 41 10.125 25 Račun bilance: dobiček 43.687 10 Račun efektnih obresti: prejete obr. 1. 1906 zaosl. obr. 1. 1906 zaostal, obr. 1. 1905 K 1.458-20 525-45 1.983 388 65 31 1.595 34 Račun zamudnih obr. „ uprav, prispev. „ pristopnine . . „ nepremičnin . Račun obresti od prodanih nepremičnin: prejete obresti . . zaostale obresti . . 1.070 570 71 27 6.455 23.635 254 4.158 1.640 09 47 91 98 608.333 60 608.333 60 1 VABILO -v na OBOKI ZBOB Kmetijskega in koiisumnega društva v Št. Jurju ob južni železnici, registr. zadr. z om. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila 1907 ob 8. uri zjutraj v novi hiši na Kokoeovem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potr-jenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi radi prepičle udeležbe ne bil ta občni zbor sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev. VABILO na IX. redni občni zbor Kmetijskega društva v Metliki, reg. zadr. z om. zavezo, ki se bo vršil na belo nedeljo, dne 7. aprila 1907 ob 9. uri zjutraj v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potr-jenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Predavanje o koristi in stanju zadružništva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ob omenjeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. Vabilo na III. redni občni zbor Obrtnega in konsumnega društva pri Svetem Ivanu pri Trstu, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil v sredo, dne 17. aprila 1907 ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Po-trjenje račun, zaključka za 1. 1906. 4. Nadomestna volitev odbora. 5. Volitev 5 članov nadzorstva. 6. Razni nasveti. Načelstvo. NB. V slučaju nezadostnega števila članov v prvem sklicanju, sklepa v drugem sklicanju eno uro pozneje glasom § 36. z vsakim številom navzočih zadružnikov. Račun bilance z dne 31. decembra 1906 „Ljudske posojilnice11 v Ljubljani. Debet Kron vin. Kron vin. Kredit Kron vin. Kron vin. Račun posojil: na vknjižbo .... na poroštvo .... 4,700.735 1,488.142 41 26 6,188.877 67 Račun glavnih deležev „ opravil, deležev „ hranilnih vlog: 11.823,559 477.489 5.200 8.796 Račun tekoči : naložen denar. . . 903.411 73 stanje kapitalizov. obresti 72 24 12,301.048 96 posojila 4.923.359 72 Račun meničnih obresti 3.309 70 pri nas vloženo . . 5,826,771 559.111 45 5,267.660 45 „ dav. in pristojb. „ dividend .... „ rezerv, zaklada „ razpolož. zakl. „ posebne rezerve za zgube Račun posebne rezerve za zgube iz hipotekarne kupčije . Račun penzij. zaklada „ zgube in dobička: 130 190 24.477 93.393 62.719 44.618 15.328 71 01 v* 563/4 14Č1 36l/2 46 Račun terjatve od prodanih posestev . . Račun menic „ efektov .... „ nepremičnin . „ inventarja . . . 10°/o odpis od K 6928-39 10°/o odpis od K 152 — . . . 5.003 708 87 04 74.954 248.375 101.072 521.392 4.295 83 42 80 68 83 Račun posojil, obresti: zaostale obresti na vknjižbo zaost. obresti proti poroštvu 73.862. 10.478 63 27 dobiček 43.687 10 za leto 1907 pred-plačane obresti . 84.340 28.521 90 68 55 819 22 Račun efektnih obresti „ obresti od ter- jatev prodanih posestev Račun pro diversi . . „ blagajne .... „ penz. zaklada: last. knjiž. št. 8388 obresti 14.725 602 84 62 525 570 3.780 120.245 15.328 45 27 32 62 46 H 12,602.899 02 12,602.899 02 1 1 j | j Poročilo za XI. upravno leto 1906 in izkaz hranilnih vlog se nahajata v tisku, in bodeta po občnem zboru slavnemu p. n. občinstvu pri blagajni brezplačno na razpolago, dokler ne bode zaloga istih pošla. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice pri Sv. Emi (Štajersko), registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v sredo, dne 10. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 3. Volitev enega člana v nadzorništvo. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO k OBČNEMU ZBORU Konsuinnega društva pri D. M. v Polju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila 1907 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje račun, zaključka za 1. 1906. 3. Volitev treh odbornikov. 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Slučajnosti. Načelstvo. — loi — VABILO na XIII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tirnicah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 7 aprila 1907 ob 3. uri popoludne v uradnem prostoru. Priporoča S6 " ^zaie.mna zavarovalnica proti požarnim ško- Edini domači zavod le stroke: Ljubljana, Medjalova hiša. Seme kašeljskega zelja Ok'SStiStf SSMS; p. D. M. v Polju po V60 K za 2 dkg. 3—3 Cenjeni naročniki naj blagovolijo vzeti na znanje, da je vsled lanske slabe letine cena tako visoka, ker bode zaloga itak prav kmalu pošla. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obe. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Načelstvo. VrbOVP sadike ^ePe s3-1*'!16 žlahtnih vrb niminalis amihdalina v uvo oa ivo. pUVpUrea jn rubra ima na prodaj Jože Jama v Vinjah p. Dol pri Ljubljani. 3—3 Jajca za valenje od velicih grahastih Slymonth-Roks kokoši, najboljših zimskih jajčaric, ducat po 4 krone brez pošte in košare. Po zaklopnih gnezdah so izbrane samo pridne jajčarice. Prodaje: Ludovik Ševar na Rakeku. 8—3 VABILO na IX. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tomaju, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. aprila 1907 ob 4. uri popoludne v prostorih vinarskega društva. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO k OBČNEMU ZBORU Gospodarskega društva v Hovražu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil na belo nedeljo, dne 7. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO k ob č n e m u % b o v 11 Hranilnice in posojilnice v tiobrunjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila 1907 ob'/24. uri popoldne v posojilničnih prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. ODBOR. 7fl valiti Najboljih vrst, vzgojenih na velikih posestvih: valili Minorka črne in bele, Plyrnouth R, hamburške zlatice, italijanske bele in jerebičje barve a 40 vin., Faverolke, Viandotke srebrne in bele barve a 50 vin., Minorke črne rdeč. greh. amer., italijanske bele rud. greb. (novosti) a 60 vin., Velike pekinške race bele a 60 vin , Amer. vel. br. purani a K 1-20, Bisernice sreb. viš. a 40 vin. Perutninstvo Smržice, Morava (Smržitz, Mahren). Z Tl Poshusiie in priporočile iv N = izdelke = !TydroDetorarne hranil d Pragi Vlil. Cenonnihzastonj # • Q ® ® ® Q Kranjska tovarna lanenega olja, Kranj Zabret & Huter priporoča Sladko laneno olje in lanene tropine (preše) najboljše kakovosti v vrečah po 50 kg. Naroča se pri „Gospodarski zvezi11 ali naravnost pri tvrdki. Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nika-kega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). Analiza lanenih tropin znaša: 40—41°/o surovega proteina (beljakovin) z 9—10o/o olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju. 274 x_12 — 102 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION11 se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. eWlllkemm' 6$ 9 Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila. *—4 Oskrbništvo oraščine Golic pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne ,mr blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstiiigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 21 247 24-6 I § :§: 'o 8 5» Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. )K(latllniCČ vsakovrstne z vratilom (gepeljnom). Mlatilnice z motor. jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah pri i Karol KavšeUa nasled. 248 x—6 Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča pvedno kupi kaki stroj ! XXXXXXKXXX xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx XX -------1 XX Berite! XXXXXXXXXX XXXXXXXXXX XXXXXXXXXX 1 i8i XX XX XX XX XX 4 XX Gospodarsko društvo Badema v Istri 262 24—20 ima v svojem zadružnem skladišču pristnega terana in izborno belo vino! Cene zmerne! Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji: 1. Vino se pošilja franko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Šumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj. 2. Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika. 3 Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa) 4. Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani. 5. Vinosetudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke 6. Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja 7'lf1nio>! Trgujmo med seboj! Poma-v b ' gajmo druga drugi! Vsaka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! XX XX XX XX XX i I i XX I XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX i XX I XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX SKF" Berite! xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx - 103 - \m m m* & si® d* sp m w ** ®s'o) ** Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši | e |< i:- naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila 2 ■§ 1 mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. § ^ $ s S Velilia zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od o< S preprostih do najfinejših, po naj nižjih cenah, brez konkurence. *-• fCŽ o- ‘g Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in ^ ^ druge javne zgradbe. 257,24-23 ^ <>^ S Zaloga v Seni Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljani, g Dunajska cesta št. 18. — v hiši Kmetske posojilnice. £ ©s s s s V 1 $ S' X * S' n: bK S' v 1 * * ■# r® [V 1 r/ i i* 'M * 'M * M * M m ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► Najboljše patentirane brane nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste, ♦ Cena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K Nadalje vse vrste dobro varjenih verig za živino, vozove itd., kakor raznovrstnih kovanih žebljov priporoča 258, 24-23 Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici registr. zadruga z omejeno zavezo. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust. - 104 — -i -s i I -ž §r S- p- gf- 5-i-g^ I- I: (2^ (If- i- r r I i 6- |: '& IN a j Tb o 1 j š a, i n najslgiir*nejšia 1 Stanje vlog 30. junija 1906: pr-ili R a Denarni promet 30. junija 1906: čez 12 milijonov kron za štedenje! čez 27 milijonov kron Ljad^l^ci posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. junija 1906: K 12.485.874'93 — Denarni promet v letu 1905: 54,4I8.440,28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. 4'h° 2 0 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906. 249, x —6 Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Josip Šiška, kanonik, podpredsednik. O čLTo ©rnilcl: H ^ Fran Povše, Anton Belec, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Kobi, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Karol Pollak, Ivan Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku iM (v) J L M (y ijCM ©t Delniška družba Alfa Separator, Dunaj, xn. wienerbergstrasse 31 Zaloge: PRAGA, GRADEC, KRAKOVO. Največja specijalna tovarna mlekarskega orodja, strojev in pločevinskega blaga. Popolne mlekarniške oprave, ledenice in hladilnice. 1 iiiiiiiiiii iiii*iiiiiiiniiiiii;niii; am i ii i i i i im i im-nmmi i iii*iiiiiiiiiiiii!| iiiiirinii,* ■ i m Originalni illfa taval posnemovalniki model 1906. Naj večja popolnost posnemalnega stroja Izredno zboljšanje. Zvišana delavna zmožnost. Vsi konkurenčni stroji zamenjujejo se z Alfa Separatorji pod najugodnejiini pogoji. ia aileko prevaZeralie ročke [kangle] Patentome Isselbriove ladilne naprave iz posebno močne jeklene oklopne pločevine. Nizke nabavne cene. — Shlajenje 1—2° C. ." Vse najbolje mlekarniške priprave vedno v zalogi. Na željo obsežni katalog brezplačno in franko. mom. gl® S h Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni ravnatelj „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. zoni. zav. v Ljubljani