SKROMNA UDELEŽBA
Vodstva krajevnih organizacij SZDL so na nedavnih konfe-rencah podala svojim članom poročila o svojem delu, ki je bilo nekje bolj, nekje manj uspešno. Uspehi, ki so bili dose-ženi med letom, so znani. Zato raje poglejmo nekatere slabosti, ki se v pretežni meri nanašajo na vse krajevne odbore SZDL v naši  občini.
Udeležba na konferencah krajevnih odborov SZDL je bila v večini primerov zelo skromna. Tako je bilo v Zgornji Šiški prisotnih od 3600 članov le 90 članov, na terenu Ljuba Šercerja od 1600 le 38, na območju terena Milan Majcen od 2000 le 40, v Šentvidu od 1550 le 46 itd. Z redkimi izjemami je bila tudi na ostalih konferencah udeležba skromna. Ob tem lahko potrdimo misel, izrečeno na eni izmed konferenc: prisostvujemo ,,bornemu sestanku najmnožičnejše organizacije".
Druga značilna ugotovitev je, da krajevni odbori delajo v ozkem, zaprtem krogu članov odbora. Politično delo je tako odvisno od peščice Ijudi, na katerih leži vsa aktivnost organi-zacije na terenu. Primeri krajevnih odborov SZDL Zgornja Siška, Ljubo Sercer in drugih, kjer so aktivno delali v odboru trije ali štirje člani, so znani. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da krajevni odbori SZDL niso zamenjali neaktivnih članov niti v primeru, da je bil to predsednik krajevnega odbora SZDL.
Vodstva krajevnih odborov SZDL so v večini primerov izgubila stik s svojim članstvom. Ni redek primer, da člani SZDL opazijo aktivnost samo pri pobiranju članarine. Zato ni čudno, da je bilo vprašanje aktivizacije članstva na večini konferenc najbolj pereč problem.
Mnogokrat se sprašujemo, ali je SZDL v krizi. Ne! V krizi so le njene metode dela. Za naše krajevne odbore SZDL je značilno, da se počasi prilagajojo novemu načinu dela. Zato slonijo demokratični odnosi še vedno na starih osnovah. Na-daljnja krepitev demokracije znotraj organizacije pa je pogoj za aktivizacijo vsega članstva.
Uspeh delovanja posameznega krajevnega odbora SZDL je močno odvisen tudi od strukture prebivalstva, njegove medse-bojne povezanosti, tradicijie, heterogenosti njegovih interesov in številnih drjgih farktorjev, ki vplivajo na družbeno politično življenje na določenem območju. Pri programiranju dela pa so krajevni odbori SZDL kaj radi pozabljali na te faktorje, saj je delo  po že  preizkušenih  šablonah  mnogo enostavnejše.
Vzroki za nezainteresiranost članstva za delo v organizaciji SZDL so nedvomno tudi programi dela. Ti so plod samih vod-stev, ki jih skušajo na skupnih sestankih vsiliti članstvu. Pro-gram naj bo odraz želja in potreb članstva kot celote, ker je le tako programiranje pogoj za nadaljnji razvoj demokratičnih odnosov.
Po obravnavani tematiki so bile konference dokaj različne, vendar je bilo pri nekaterih mogoče opaziti, da so bile na ni-voju zborov volivcev.
Kljub vsebinsko dobrim poročilom in nakazanim proble-mom je razprava skoraj povsod krenila na ozke komunalne probleme. Ti so res področje, ki zaradi svoje neurejenosti vzne-mirja vsakega občana, vendar pa smo ob teh razpravah vse premalo obravnavali druga, za nas prav tako pomembna vprašanja.
Vse zgoraj opisane pomankljivosti je bilo mogoče opaziti na konferencah. Opisane so dobronamerno v prepričanju, da se v bodoče ne bomo srečevali ob istih problemih.
Bruno Lagler