— <3 | J. SCHEINIGG P. Mraznrr-- [Jgrl? ï»j L^l^lcpic^Icv» left II& fe ~~ s > - i 1 « •vi £ ! 1 a h- * 1 ~ 7 Ê 1 # IÄ Ž vi 2 :7/' - f/V&sV/^ tff <5, Ljubljana i88g Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberp- Založila Ig. pi, Kleinmayr & Fed. Bamberg. Istotako priporočava dalje v najinem zalagateljstvu izšle nastopne knjige, koje se dobivajo po vseh knjigo-tržnicah: Godec. Po ljudski pravljici o Vrbskem jezeru spisal Anton Funtek. 8°, cena 1 goli. 20 to., elegantno vezano 1 goli. 80 ¡sr., po pošti 5 to. 760. Anton Funtek, dobro poznat kot pesnik po svojih izvirnih proizvodih in po svojemu Zlatorogu, podal nam je vGodecu slovensko ljudsko pravljico o Vrbskem jezeru, s katero se je zopet pomnožilo naše narodno slovstvo. — Godec je posebno po svoji elegantni upravi dobro došlo praznično darilo. ~ ■. / ' v- Zlatorog. Planinska pravljica spisal Baumb%eh. Z dovoljenjem pisateljevim in'zaftenikovim pretok Anton Funtek.- Cena vhuno vezani knjižici 2 gold.,'-po pošti. 10 to. več. Anton Funtek podaril je slovenskemu narodu-se svojim prevodom Baumbachove poezije «Zlatorog-. ki se je kot pravljica do denašnjega dne ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjižica, kaj bogato in najelegantneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zelo obradostila, ki imajo srce in smisel za ta pesniški umotvor, čegar dejanje se vrši na našem romantičnem Gorenjskem. Narodne pesni koroških Slovencev. Zbral in na svetlu dal J. Scheinigg Ljubljana. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1889. Predgovor. V obče je priznana važnost narodnega blaga za spoznavanje vsega kulturnega žitja narodov. Zatorej dandanes ni mu se treba zagovarjati ali opravičevati, kdor se peča s takozvano tradicijonalno slovesnostjo. Čudil pa bode se marsikdo nad podjetjem obsega-jočim samo malehen del narodiča slovenskega, češ, skrajni čas je, da bi se spravile narodne pesni vseli Slovencev na svetlo. Žal reči, že pričeto delo se je po raznih neugodnostih ustavilo in iskrena želja vsega izobraženstva slovenskega do velike kritične izdaje narodnih pesnij slovenskih se ni izpolnila. Zaman smo čakali in čakali bodemo Bog ve koliko let še. Zbirka koroških pesnij naj bode torej donesek bodočemu izdavanju vseslovenskemu. Ona ima dopolnjevati sliko narodovega života, kakoršna se nam predočuje v zbirki nemško-koroških narodnih pesnij izdanih po dr. V. -in?- IV Pogatschnigg-u in dr. K. Hermann-u. Konečno pa naj bode pojav iz Korotana, da koroški Slovenci Se žive vsaj v pesnih. Mnogo so se že nabirale narodne pesni po Koroškem. Začel je St. Vraz, ki je prehodil dvakrat, 1. 1837 in 1841, našo domovino, zapisujoč si narodno blago. Navdušil je Jarnika in Majarja, da sta se lotila nabiranja pesnij in druge narodne tvarine. V Vrazovi zapuščini, ki jo hrani «SI. Matica«, nahajata se dva zvezka koroškili pesmic, zapisanih po Majarju. Vzlasti temu gre največja zasluga in hvala, da se je rešila pogina in potomcem ohranila narodna poezija koroških Slovencev. Videč pa, da Vrazovo podjetje ne napreduje, objavljal je pozneje Majar sam izmed pesnij poslanih Vrazu iste, ki so se mu videle najlepše, po raznih časnikih in časopisih. Izdal je tudi v posebni knjižici cerkveno-narodne pesni z napevi vred. Za njim poprijel se je Janežič tega posla namenivši se izdati obširno zbirko slovenskih narodnih pesnij, prislovic in zastavic. Zalibog, tudi njegov trud si ni pridobil toliko potrebne podpore; izšla je samo ena knjižica 1. 1852. V prvem letniku celovškega «Kresa» objavil je I. pl. Kleinmayr ne- -Tn?- V -%TT- kaj pesmic, izmed kojih pa so bile nektere že preje tiskane. Da je mogla le-tâ zbirka na dan, pripomagali so gospodje duhovniki in učitelji po kmetih, vzlasti g. J. Wang v Ce-lovci in dijaki na celovški gimnaziji; slav. odbor «Slovenske Matico» je blagovolil Vrazovo zapuščino izdajatelju v pregled in porabo prepustiti. Vsem dotičnikom izraža nabiratelj najiskrenejšo zahvalo. Pesni naše zbirke razkrojene so v tri skupine: prva sodržuje vse one, ktere pripadajo večinoma starejšemu pesništvu; v drugi nahajaš ljubimske pesmice iz novega časa t. j. štirivrstičnice ali poskočnice (viže, pleperce, fa lerče); tretje skupine vsebina pa je uredjena po raznih stanovih in tvjilli narodnega života. Izmed starih jih je največ ziljskih. Da si jih je komaj 19.000, ohranili so Ziljani do najnovejših časov svoje šege, običaje in noše najmanje popačene. Istotako so radi popevali. St. Vraz priča, da se, kolikor 011 ve in zna, največ prepeva na Žili. Stare balade in romance so na Žili doma. Za Ziljani stojé Božanje ožjega pomena, t. j. naseljenci zgornjega Roža, o kterih pravi koroška prislovica: «Rožan je pevec rojàn». Najmanje pesnij ■vg- VI čuješ po Podjunskem, kjer stanuje okoli 50 tisoč Slovencev v nepretrganih seliščih. Bržkone prouzročuje to čudno prikazen značaj podjunskega govora, koji ne ugaja petju tako, kakor ziljsko in rožansko razrečje. Stirivrstič-niea je razširjena po vsem Koroškem; vendar se kaže, da hrani celovška okolica najbogatejši zaklad takih pesmic. One so jasen dokaz nemškega upliva, kajti poskočnice so pristna last južno-nemškega, izrecno bavarskega nemštva. Zapisane so pesni prvega oddelka v pismeni slovenščini; v drugem in tretjem oddelku pa se rabi ali narečje dotičnega kraja ali oblika, ktero je nabiratelj od drugih prejel. Uvrstil sem v zbirko tudi nektere umetne pesni (na pr. št. 4), ker so se udomačile v narodu, in nekaj drugih, zloženih v novejšem času, vzlasti zaradi tega, da vidimo razloček med starim in sedanjim narodnim pesništvom (n. pr. št. 715, 812, 819 i. dr.). Glede napevov smo po slovenskem Koroškem še jako na slabem. Vemo sicer, da je Vraz zapisaval tudi napeve; Majar mu je jih nekaj s Koroškega poslal. Vendar belega dne niso zagledali. Znani so nam torej samo isti napevi, ki je nahajamo ali v Aha- celjevi knjižici ali v Kuliačevem zborniku jugoslovanskih popevek; Kuliač pa jih ima zopet po Majarjevem trudu. O poskočnicali je treba opomniti, da rabi eden in isti napev pogostoma slovenskim in nemškim besedam. Koliko se da iz naše zbirke pridobiti gradiva za spoznavanje narodnega života, razložil sem v celovškega «Kresa» V. letniku. V Celovci o kresu 1889. Izdajatelj. I. Balade in romance. 1. Ljubica. (Vraz 188; Kuhač II., 20; «Kres» I.. 394.) Sem bil včeraj na semenje Pri svetem Jurji na gore: Tam je ljubica rajala, Meni v sfce nahajali: Ljubici moji, Ljubica moja! Je b'la tenka ko konoplja, Rudeča kakor gartroža, Bela kakor makov cvet, Sam Bog te zvolil na ta svet: Ljubica moja, Ljubica moja! (Ziljska dolina.) 1 -Tnf 2 2. Želje. (Šafarik «Narodopis» 167; Kuhau I , 182.) 1. Pri nas je padel velik sneg Vsakemu možu do kolen. 2. Zapadel je devet vesi, Devet vesi, sedem cerkvi. 3. Se ne vidi drugega Ko nove cerkve vrh turna. i. Tam gor sedi črni kos, Lepo žvižga noj poje: 5. Da hi skoro vigred b'la, Da hi se liribci prekopneli, t;. Da bi rastle jagodice, Jagodice noj vijolice. 7. Da bi dečle prišle trgat je, Da bi kos večbarti videl je. (Rož.) 3. Črni kos. (Vraz 134; Kuhač III., 170.) l. Lepo poje črni kos Noj trepeče z nogo skoz. a. Za njim gresta fanta dva. Rada bi mu možgane izpila. 3. Redar prideta bližje k njem'. Eden veli: Tega želim! -vg- B -%TS- i. Tič prav lepo zapoje Noj se jima nasmeje: 5. «Hočeta mene lovit, Morata bolj hitra bit. 6. Vidita, da perje imam, Lehko jaz uidem vam.» i. Ko ga nista dobila. Sta ona pa kam drugam šla. s. Miciki sta vlovila, V nji dvi se zaljubila. (Rož.) 4. Damon na Melito. (Jarnik «Carinthija» 1813.) 1. Slaba je svetloba lune, Oblaki jo zakrivajo, Žalostno na citrah strune V moje srce glas pojo. 2. Nove delajo mi rane, Srce mi prebadajo, Solze so le noči znane, Ki se le njej zaupajo. 3. Daleč, daleč je Melita, Mojega srca draga kri, Sladka je ljubezen skrita, Z rožami ovita spi. l* -vg- 4 -%T5- i. Travniki so mi puščave, Od ljudij zdaj preč bežim, Za veselje nimam glave, Jaz najraje sam sedim. 5. Saj veselja ni brez tebe, Ti le meni srečo daš, Ali te ljubi ima pri sebe, Komu se tedaj podaš ? 6. Vetri! glase te nesite K oknom, kjer Melita spi, S to besedo jo zbudite: Damon tvoj za te živi. (Povsodi.) 5. Trdosrčnica ali zlati prstan. (Kuhač II., 269.) 1. Hlapčič traca deklico, Da bi mu zlati prstan dala. Bi mu ga ne dala, Da bi duša pred njo padla. 2. «Jaz ti hočem, deklica, Zlati prstan dati, Pa ti me moraš, hlapčičeč, Pred fajmoštra peljati.» 3. ««Jaz te hočem, hlapčičeč, Pred fajmoštra peljati, -vf- 5 I'a ti mi moraš, deklica, Rumene zlate dati.»» «Jaz ti hočem, deklica, Rumene zlate dati, Pa ti mi moraš, hlapčičeč, Iz slame prt stekati.» ««Jaz ti hočem, hlapčičeč, Iz slame prt stekati, Pa ti mi moraš, deklica, Iz kropive žido spresti.»» «Jaz ti hočem, deklica, Iz kropive žido spresti, Pa ti mi moraš, hlapčičeč, Po židi v nebo zlesti.» ««Jaz ti hočem, hlapčičeč, Po židi v nebo zlesti, Pa ti mi moraš, deklica, Vse zvezdice sešteti.» » «Jaz ti hočem, deklica, Vse zvezdice sešteti, Pa ti mi moraš, hlapčičeč, Vse sproti zapisati.» ««Jaz ti hočem, hlapčičeč, Vse sproti zapisati, Pa ti mi moraš, deklica, Xa morji postelj postljati.»» -inf 6 «Jaz ti hočem, deklica, Na morji postelj postljati, i ti mi moraš, hlapčičeč, Pod posteljo ležati.» . ««Jaz ti hočem, hlapčičeč, Pod posteljo ležati, Pa ti mi moraš, deklica, Pri priči slovo dati.»» [Rož. 6. Po pušeljc pojdem. Dečva zgodaj vstala je, Je šla na polje zelene, Tam je rožice trgala, Bo meni pušeljc delala. Bom dreve k njej po pušeljc šel, Prav žavberno jej bom zapel, Oh ti dečva cartana, Ostani še ti moja. (Šmarjeta v Spod. Rožu. 7. Ni je pod solncem. l. Sem sinoči pošto dobil Na mojo belo postljico, Moja dečva svate ima, Bo pa gvišno vdala se. -Trg- 7 JlfS- Gor po cimru je hodila. Jaz sem pa pod oknom stal, Svetle solze je točila, Jaz sem pa slovo jemal. So mi druge dečle djale: Kaj da jo tako ljubiš ti? Saj ni roža celega sveta, Taka se še lehko dobi. «Take dečle ni pod solncem, Gor nad solncem tudi kar, Taka je bila moja dečva, Moja dečva cartana.» (Šmarjeta.) 8. Brez konca in kraja. (Vraz 193; «Kres» I., 35.) Cel dan sem jaz pobič žvižgal, Cel dan sem jaz pobič pel: Jaz pa drugega nisem žinjal, Kje kaj drčve bom ležal. Jaz dro imam si dečvo izbrano, Daleč tam je pod goro; Jaz jej godce bom pripeljal, Da se bom izrajal z njo. «Da boš godce lih pripeljal. To ti bode vse zastonj, ■-¡n?- 8 -fcs- Jaz imam že drugega šoceja. Da pri njem ležala bom. i. Kakor trdo je železo, Ko nikoli ne zariji, Tako najina je ljubezen, Da nikoli jej kraja ni. 5. Kakor rinčica je okrogla. Nima kraja ne ogla, Tako najina je ljubezen, Nima kraja ne konca.» (Št. Jakob. Ziljsko.l 9. Pridi. (Vraz 188; «Kres» I., 395.) 1. «V garteljnu rastejo rože lepe, Lepe rudeče in rumene; Dekle natrgaj jili mi. En pušeljc mi ven stori: Juhe! Noj z žido povij.» 2. ««Kožice že davno potrgane imam. Žido zeleno cu kupila bom. Kedar boš ti prišel, Boš pušeljc tvoj našel: Juhe! Koj gvišno pridi!» » 3. «Kedar jaz pridem, ne pridem koj sam, Z meno še pride on gorši moj špan, Daleč je, strah me je, Kje bom jaz klical te?» ««Juhe! Koj v kamro pridi.»» i. «V kamro ne pridem, za durice ne vem, Na oknu potrkam, te gori zbudim: Gor vstani, ljubica, Svetiš ko lunica, Gorše ko solnce po dni.» 5. ««Kedar greš v hirbart, koj pridi grede; Bom pa en malo pogostila te, Piti ti dobro dam, Rajat te tudi peljam: Juhe! Koj gvišno pridi.»» (R0ž ) 10. Zamorska kraljičina ga vabi. (Iz Vrazove zapuščine.) 1. Napaja pobič konjče tri Oj pri silnem morjiči. 2. Ga zamerka kraljeva Kraljiča zamorskega: 3. «Pridi pobič k meni ves, Oj črez silno morjiče.» i. ««Kak' bom prišel k tebi ves Oj črez silno morjiče? 5. Po dni ne smem, v noči ne znam Črez silno morje plavati.»» -¡n?- 10 -%tt- 6 «Ti bom poslala sveče tri, Sveče tri zasukane. 7. Prva bo ti svetila, Kedar v barko sedal boš; 8. Druga bo ti svetila, Der po morji plaval boš; 9. Treča bo ti svetila, Der v belo postelj legal boš.» (Ziljska dolina. 11. Ljubček pri ljubici. Jaz' imam pa konjča šimlasta, Dre ve ves pojezdim ga Crez tri gore, črez tri dole,'5 Crez tri zelene travnike. Da bi imel moj konjč medvedjo moč, Da bi me nosil celo noč. Konjč pred durce prileti, Dečva se že prebudi. Konjč prvobart zarezgeta, Dečva je gor vstajala. Nazotljal konjča bom moja, Da dreve i. t. d. feelega. Črez tri gore, črez tri plane (vode . Črt'Z tri travnike pliberske. -Trii- 11 n. Konjč drugobart zarezgeta, Dečva po štencah prieaplja. 7. Konjč tretjobart zarezgeta, Dečva je durce odperala, 8. Z eno roko je odperala, Z eno me je objemala. 9. Konjča je djala v štalieo, Mene pa v svetlo' kamrico." in. Konjču je dala čop sena, Meni pa vinca sladkega. it. Konjču je dala pšeničice, Meni pa rudeče ličiee. 12. Konjču je dala mal' ovsa, Meni pa malo kovterca. (Borovlje, Podgorjoni, Podkrnos.) 12. Vasovanje. (Iz Vrazove zapuščine.) l. Xa onej strani dobrave Ena lépa zvézda svéti se. a. To ni lepa zvezdica, To je dekliška kamrica. 3. Da bi skoraj nedel bil, Da bi b'la že delopust, ' toplo. 2 v kamro vclbano. -Tri- 12 ■i. Da bi konjča imel hrvaškega. Da dreve ves pojezdim ga, 5. Tja v dolino plajberško. Kjer imam mojo ljubico. 6. Po celej dolini dižej gre, Pri mojej dekleti jasno je. Po celej dolini luči ni, Pri mojej dekleti so pa tri. 8. Pred dur'mi gavje stavijo, Meni k MinkicT~branijo. 9. Jaz bom pa gavje koj podrl, Minkine duri pa odprl. 10. Že drobne tičice pojo, Ki rumeno solnce vidijo. 11. Jaz se k domu spravljal bom, Rumeno solnce pa sijalo bo. (Rož, Podkrnos.) 13. Grlica. (Čelakovsky I., 192; Vraz 192; «Kres» I., 275.) 1. Čej si hodil, čej si bil po noči, Da si tako črevelce rosil, Po noči, po noči? 2. Jaz sem bil v zelenem gozdeči, Tam, kjer so te lepe grlice. -Trg- 18 ■%»- 3. One imajo rudeče ličice In narlepše rudeče žnabelce. Lete grlice sem jaz lovil, Sem pa vendar le eno dobil. 5. Ta ima narlepše žnabelce, Noj najbolj rudeče ličice. 6. Leta grlica me rada ima Noj midva bova vkupej živela. (Na Zilji.) 14. Pri ljubici. (Čelakovsky I., 194; Vraz 191.) 1. Ti moja deklina, lepo te jaz prosim Za 'n birtih sena: Da bom konjča nafutral, napojil, Imam silno trudna. 2. Sem daleč prijezdil, črez tri planine. Kjer tiči pojo, Kukovca pa poje, da vse cengla, Meni spati ne da. (Rož ( 15. Pravi pobič. (Kuhač 1., 225.) i. «Sčm mi en pobič prileti. Pred okeneo se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le k&j si mi prinesel?» ■Trg- 14 « «Prinesel sem ti črevljiee, Oj črevljiee prav prajzaršče.»» «Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.» «Sem mi en pobič prileti, Pred okenco se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» ««Prinesel sem ti štumliče, Oj štumfice prav purgaršče.» » «Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.» «Sem mi en pobič prileti. Pred okenco se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» « «Prinesel sem ti pantelče, Oj pantelče, prav židaste.» » «Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.» «Sem mi en pobič prileti, Pred okenco se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» ««Prinesel sem ti unterfat, Oj unterfat, lep pavelnast.»* -»#■ 15 -%tr- «Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.» 9. «Sem mi en pobič prileti, Pred okeneo se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» 10. ««Prinesel sem ti volšpateč, Oj volšpatee. lep landraršei.»» «Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.» 11. «Sem mi en pobič prileti, Pred okeneo se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» 12. ««Prinesel sem ti burtašeč, Burtah lep in kortonast.» » «Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.» 13. «Sem mi en pobič prileti, Pred okeneo se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» 14. ««Prinesel sem ti paseč lep, Paseč lep, prav zaveperšči.» » «Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.» -Trf- 16 -Vo- la. «Sem mi en pobič prileti, Pred okenco se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» 16. ««Prinesel sem ti žvinkelco, Oj žvinkelco prav miglano.» » «Le beži preč, le pojclf preč, Saj nisi ti te pravi.» 17. «Sem mi en pobič prileti, Pred okenco se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» is. ««Prinesel sem ti pintele lep, Oj pintelč lep, prav zmodvani.» » «Le beži preč, le pojdi preč, Saj nisi ti te pravi.» 19. «Sem mi en pobič prileti, Pred okenco se naglasi. Le kdo si ti, le kdo si ti, Le kaj si mi prinesel?» 20. ««Prinesel sem ti rinčico, Oj rinčico prav sreberno.»» «Le pridi sem, le pojdi sem, Saj ti si moj te pravi.» (Ziljska dolina.) '¡n?- 17 -fo- ie. Pozni vasovalec. Na nébu že grmi noj bliska, Pobič po polji žvižga, piska. Lé zažvižgaj, lé zapôj, Prišel boš gvišno k mené nicôj. Prideš ti na okence, Potrkaj na zelene polkice. Kje si hodil, kje si bil. Da te tako dolgo ni? Dečva je na ganku stala, Na svetle zvezde je gledala. Zvezde grejo za goro dol, Pobič vstani in idi mov. Ljudje te bojo srečevali In te bojo spraševali : Kje si hodil, kje si bil, Da si črevljiee rosil? Ti se jim tako odreci, In prav hitro naprej teci : Da si v zelenem gozdu bil, Drobne ptice peti flčil. Kaj so to za 'ne ptičice, Ki imajo rudeče ličice, Lice rudeče, črne oči, Pri takih pticah so kratke noči. (Borovlje.) -stf- 18 -%tt- Inaöica. (Iz Vrazove zapuščine.) Moj pobič dól po pólji gré. Mi lépo žvižga nój pojé, Mi lépo žvižga nój pojé, Gvišno pride vés k mené i. t. d. (Ziljsko.) 17. Izgovarjaj se ljudem. (Iz Vrazove zapuščine.) Das Dienal is aufstónden, Je zgóda v cerkev šva, Hót schön Ringel gfúnden Na zelíenan trâvnëi. Wenn die Lait di wem frogen : Čej si dečva bva? Must nur lai so sogen: Sen rožce trgava. Wenn die Lait di wem frogen: Kaj boš rožce nucavaï Must nur lai so sogen : Bon pušelc vezava. Wenn die Lait di wem frogen: Kaj boš pušelc nucava? Must nur lai so sogen: Bon puebči dava ga. -Tri- 19 -U- Wenn die Lait di wem frogen: Cej pa dečva puebča maš? Must nur lai so sogen: V spodnjih Štajrah je doma. (Ziljsko.) 18. Ljubezen — bolezen. (Kuhač II., 210.) Dečva mi po g&nku pränga, Oj po gänku drekšlanem. Ona mi z rokami skleplje, Ko ji pobiča dolgo ni. «Al' je šel on k drugim dečvam, Bel le doma bolen leži?» On pa ni šel k drugim dečvam, Tudi doma ne leži. Pobič je na Nemško bandral, Pobič je na Nemško šel. On je dečli pošto poslal, Da na Nemškem bolen leži. ««Pošlji mi Slovenka zdravje, Bel mi pošlji belo smrt.» * «Jaz ti belo smrt ne pošljem. Zdravje sama rada imam. Je ti Nemka kraja dala, Naj ti Nemka zdravje da.» -Trg- 20 m. ««Oj vi šentrane Slovenke, Kako ste zanikerne. 11. Oj kaki) zlo hudo bolezen Ste mi vi napravile. 12. Oj ti šentrana ljubezen, Kaj ima ona za 'no moč, 13 Ven iz glavce sem jo spravil. Ven iz srca ni mogoč.» » (Ziljsko.) 19. Za ljubezen ni leka. 1. Socej je v Štot-Štajre bandral. Tovne pa bolen leži. 2. Meni pa pošte pošilja, Enej mladej Brovljančici. 3. «Pošlji mi Brovljanka zdravje, Bolj mi pošlji belo smrt.» 4. ««Belo smrt ti jaz ne pošljem, Zdravje sama rada imam. 5. Ti je Nemka kraja dala Naj ti Nemka zdravje da.»» 6. Te ferpantešne Brovljanke Mor'jo biti dro lepe. 7. K' one tako daleč slovijo Noter v nemške Štot-Štajre. -Trtf- 21 -%TT- Za bolezen so rcnije, Za ljubezen jih pa ni. (Borovlje.) 20. Žrjav svari dekleta. Oj semenj lep, oj semenj nov, Oj lepo novo žegnanje. Pobi pod lipo rajajo. Mlade dečle napajajo. Lepa ptica, lep žrjav Vrh lipe je lepo zapel: Dekličice, noričice, Da pobom vse verjamete. Po dni vas z vincem napajajo, Po noči vam krence jemljejo. Dečle pod lipico stojo, Na žrjava govoro: Le čaj, le čaj ti lep žrjav, Ki si v zelenej lipi stal; . Mi bomo tebe dobile, Vse lepo perje izpipale. . Da lih mi perje izpipate, Da mi le leben šenkate. .Jaz v planino zletel bom, Še lepši perje zredil bom. -Trt- 22 •%tS- Po planinah letal bom, V ravno polje gledal bom. Dečle se bojo plakale, Zibike potakale. (Rož, Podjunsko.) 1. Inačica. (Iz Vrazove zapuščine.) Lep je ptič, pisan ž rja v, Ki je lepo pel, še lepše znal. Da so ga vsi radi slišali V celej Laškej deželi. Dekličice, noričiee i. t. d. (Ziljska Bistrica.) 2. Inačica. (Iz Vrazove zapuščine.) Kako je pel kaj, hud žrjav. Ki je v zelenej lipi stal ? Dekličice, noričiee i. t. d. (Rož.)- 21. Ptica svari fante. Stoji, stoji lipieA, V lipici poje tičica: Kuku, kuku! Pobiči, goljufiči. Mlade dečle golfujete. 23 -%-ir- 3. «Le tiho, tiho tičica, Na steni visi flintica. 4. Al' te mi pobiči vjemamo, Ti vse perje vzemamo.» 5. Da lih mi perje vzemate, Da mi le leben šenkate. ti. Jaz pa v zelen gozd 1 zletim, Spet novo perjiče zredim. 7. Jaz spet bom prižana tičica, Dečva nikdar več devičica. 8. Jaz bom v gozdu spevljala, Ti dečva boš sinka zibala. (Borovlje, Podjunsko.) 22. Moč ljubezni. 1. Stoji, stoji ravno polje, Oj le polje žegnano. 2. Tam ne raste drugega Kakor drevje leskovo. 3. Notre v sredi leskovj a Je pa uta zidlarska. i. Tri dečle so tam smukale, Tri lepe dečle knapovske. 5. Prelepo so sprepevljale, So anzidlarja prenorile. 1 obod. -Trg- 24- to- «Moj oče so dro falali, Da so me k menihom klajdrali; Jaz pa menih bit ne mo. Imam cveč žavbern ljubico. Zapustil bom anzidlarco, Pa pojdem v jamo knapovsko.» Dečle imajo bele rokice, Gor pa zlate rinčice. Lepe zlate rinčice, Ki je jim anzidlar kupil je. (Borovlje. Ziljsko, Št. Jakob.i 23. Nežica se umori. (Kuhač I., 180.) 1. Sem b'la stara sedem let, Sem hot'la iti v klošter lep. 2. Ko še nisem vedela, Kaj je ljubezen pobovska. 3. Sem b'la stara šestnajst let, So me djali v klošter lep. i. Ko sem Nežica že vedela, Kaj je ljubezen pobovska. s. Nežica v linici stoji, Gleda v ravno poljice. 6. Kaj v ravnem polji delajo, Al' plevajo al' ženjejo. •vf- 25 -%-s- 7. Vidi svojega ljubega, Ki je rumeno pšenico sejal. s. Kaj pravi mlada Nežica Viši nuni klošterskej ? 9. Odprite vrate klošterske, Al' pa bom fercagala. 10. Kaj pravi mladi Nežici Viši nuna klošterska? 11. Kdor si v klošter izvoli. Nikoli iz njega rešen ni. 12. V tem v cerkev pozvoni, Vse v kloštru na kor leti. 13. Kje je mlada Nežica, Ki je vselej prva b'la, Zdaj je še poslednje ni. 14. Kaj je Nežica storila? .Je zadeli pobča scagala. 15. Je vzela torej roženkranc, Črez sredo ga pretrgala. 16. Kdor hoče, žebraj ga, Jaz ne bom ga nikdar več. 17. Je vzela torej bukvice, Crez sredo jih pretrgala. 18. Kdor hoče, beri jih, Jaz ne bom jih nikdar več. -vi- ¡26 br- zdaj moram Než'ca scagati. Svojo dušo ferdamati, Oj svojo dušo ferdamati. Vse nune hitro nazaj leto Gledat nje belo postljieo. Pa niso našle drugega. Ko mrzle krvi kaple tri. Ko je morala Nežiea scagati. (Kotmaravas, Ziljsko.) 24. Prepir in sprava. (Vraz 190; «Kres» I., 275. 1. Eno .pošto sem slišal, Sem žalosten stal, Ki bom moral ostati Le ledik — stanu. 2. Sem mislil, sem žinjal: Kaj bom si začel ? Ali pojdem k žovnirjem. Ali bodem jo vzel? 3. «Ne hodi k žovnirjem. Bo škoda za te, Boš videl, moj pobič, Bo grevalo te.» 4. ««Kaj grevalo bo me, Ko sem preboren za te. 27 -%tt- Te druge imaš pobe, Se sramuješ mene.» » 5. «Koj verji mi, pobič, Prav rada te imam: Bom ti pušeljc storila, Po njega pridi sam. 6. Koj pridi, koj pridi, Boš videl saj sam, Kaj jaz za 'ne rožice V garteljnu imam. 7. Oj pridi koj gvišno Noj vtrgaj eno, Katera narlepša, Narljubejša bo.» (Zvrhnji Rož, Žabnice.) 25. Sprava s prvo ljubico. (Janežič 6: Kuhač II., 72.) 1. Kje si Nežiea1 doma,2 Da te nikdo ne pozna. 2. Jaz sem pa le tam doma, Kjer teče voda izpod ogla. Dečva moja i. t. d. Voda teče, da vse cinglja Izpod ogla mirnastega. Tam se je dečva umivala. Zraven na me se spominjala. -Tnf ¡¡8 -%s- 3. Voda teče, da vse žvenklja, Ali žene mlinska kamna dva. i. Tam se ne melje dragega, Ko ljubezen najina. 5. Tam se je dečva umivala, Svetle solze pretakala. 6. Svetle solze pretakala. Mene se je spominjala. 7. «Prej ko pojdem k poroki,1 Prej še pojdem k ljubici. 8. Prej ko jo zapustil bom, Tribarti jo še kušnil bom. 9. Lepo jo zahvalil bom, Na oscet jo povabil bom.» 10. ««Na tvojo oscet priti ne mo, Tvoja oscet zlo čudna bo. n. Tebe k poroki popeljejo," Mene v črno prst zasipljejo. 12. Kedar prideš na britof žegnani, Poglej na grobič zeleni. 1 Prej ko pojdem k spovedi Prej še pojdem k ljubici. ' Tebe k poroki peljejo, Mene k pogrebu poneso. Tebe bojo poročali, Mene v črno prst zasipali. -inf 29 -fpr- 13. Tam je ljubezen najina Brez uržeha razšajdana. 14. Si rajtal, da druge štimam,1 Pa le tebe pri srci imam.»» 15. «Tri babe so k meni stopile So grdo te zatožile.» 16. ««Kdor me tožuje, nima prav, Nikoli sreče ne bo imel. 17. Bog daj vsem vernim sveti raj, Tem pustim babam ga ne daj.»» 18. «Oh zdaj pa vem, kje si doma, Moje srce te spet spozna. 19. Zdaj dam nazaj ti srček moj In na vselej ostanem tvoj.» (Povsodi.) 1 Razšajdali so jo hudi ljudi, Hudi ljudi in babe tri; Na tratici so klafale, Najino ljubezen razdirale. Ali: So pri mraku okol' letale Noj najino žlahto zrajtale. Ali: Kdo bi le bil razšajdal jo, Ko tri babe kvaterne. So pri mraku letale, So nama žlahto zrajtale. 30 -Vir- 26. Očita mu nezvestobo. En lep gartelc boni skopala. Rožmarin bom noter sejala. Rasti, rasti rožmarin, I)a bom naredila pušelje z njim. «Rožmarin je že zelena; Boš naredila pušelje mena?» « «Še storila ti ga bom. Poslala pa ti ga ne bom. Jaz bi pušelje že poslala. Ti ga je pa že 'na druga dala. Jaz pa tega ne strpim, Še rajši tebe zapustim.»» (Šmarjeta.) 27. Izbira si drugega. Nekaj sem zvedel novega Od mojega deklica zaljubljenega, Da ona si 'zbira drugega, Za me se ne mara nič več. Po garteljči je španeirala, Rožice si je nabirala: Rozenkravt, nageljč, rožmarin. «Iz 'teh ti jaz pušelje naredim.» -vč- 31 Jfar- ««Ko mi boš pušeljc delala, Z rudečo žido povijala, Le tiho stori ljubica, Da ne bojo zvedeli mamica. Le tiho stori ljubica, Da ne bojo zvedeli mamica, Da ne bojo zvedeli drugi ljudje, Da nisem za tvoje srce. Zdrava ostani ljubica In tvoja bela postljica, Sam Bog ti obvari dušo in telo, Zdaj mene več k tebi ne bo.» » (Bela pri Kapli, šmarjeta, Št. Jakob.) 28. Nova ljubezen. . Kaj je nicoj za '11 lep večer. Lep večer, ena svetla noč. . Mesene pa sije celo noč, Zaspati meni ni mogoč. . .laz pojdem klicat španiča, Da nicoj ves kam pojdeva: . Črez tri gore, črez tri dole, Tam, kjer je moja dekle. 1. Oba po polji prangava, Zažvižgava, zapojeva. 6. Oba pod gankič prideva In jo gori pokličeva. 7. Ona se hitro prebudi In se nama naglasi. 8. Ona strpeti ni mogla, Je na gankič pritekla. 9. Ona je naju barala: (Jej sta oba poprej bla? 10. Oba bi ti dro povedala, Ti bi se preveč prestrašila. 11. Oba sva pri drugej dečli bla, Dreve spet k njej pojdeva. 12. Dečva podaj mi belo roko Noj rinčico te sreberno. 13. Noj rinčico te sreberno, Oj dečva, kar za zlo. 14. Bom jo tistej dečli dal, Ktero sem si sinoči zbral. 15. Tičice lepo pojo, Ki pobiča poglajtujejo. lfi. K enej drugej dečli gre In jej rinčico nese. (Borovlje. Podkrnos, Kanalsko, Podjunsko.) 29. Ljubček pride po prstan. 1. Jaz bi 'mél pa dréve vés iti, Pa mégla na jézerd leži. 2. Oh prosite, babice, Bogá, Da bi šla megla od jezera. 3. Prosile so babice Boga, Sla je megla od jezera. 4. Ko je ladjico na vodo djal, Noter je dve baklji vžgal. 5. Ladjica po jezeru plavi, Dečva pa v višji lini stoji. c. Ko je ladjica h kraju prišla, Je dečva k jezeru tekla. 7. On pravi: Daj zad mi rinčico, Ki v spomin sem dal ti jo. 8. Ko je ona to zaslišala, Se je močno prestrašila. 9. Ona se prime za svoje lase In se vrže na črne tle. 10. Prosim vas, vi španinje, Ne 'mejte 'z daleč lubeje. (Ob Celovškem jezeru.) -Kg- 34 30. Prstan je vzela nazaj. (Odlomek.) 1. Dečva je rinčico nazaj bodrala Sinoči glih o polnoči. 2. Ona mi je srčiee zažgala, Mi zdaj s plamenom gori. (Borovlje.) 31. Zapuščeno dekle zdihuje. (Kuhač II., 65; Janežič 73.) 1. Je pa sinoči slanca padla Na zelene travnike, Je vso trav'co pomorila. Vsč te žlahtne rožice. 2. Al' meni pa ni za rožice, Da je glih slana vzela je, Meni je le za mojega poba. Ki je sedaj zapustil me.1 3. V sredi mojega srca Ena rožica cveti. Ali jej jaz ne bom prilila, Ona gvišno obleti.2 i. Kaj jej bom prilila, Ko nimam vinca ne vode; 1 Ki pustiti rajta me. 3 Obledi, ali: Se mi gvišno posuši. -Tnf 85 -%TT- Zato jej bom prilila Moje svetle solziee. 5. Zato jej bom prilila Moje svetle solziee, Ko sem jih tedaj stocila, Ko je pob zapustil me. (Povsodi.) 32. Žalovanje. (Janežič 15; «Kres» I., 35.) 1. Vse je veselo, kar živi, Moje srce nikoli ni. 2. Moje srce je ranjeno, Da ne bo veS ozdravljeno. 3. Tedaj bode ozdravljeno, Ko bo v črno zemljo spravljeno. i. Vse bom pobrala, kar imam, In pojdem dalej kam drugam. 5. Pojdem na goro visoko Noter v puščavo samotno.1 6. Tam notre bom prebivala, Svoje srce ogrevala. 7. Nosila bom bele roke, Točila bom svetle solze. 1 zidlarsko. 86 -%B- 8. Gledala bom ravno polje, Ravno polje, črno 1 morje. 9. Po morji plava barkica, Na barki pa banderica." 10. Tam se pa vozi pobič moj, Obljubil mi je zakon svoj. n. Obljubil mi je prstan zlat, Zlagal se je kakor en tat. 12. Oh žalost, žalost prevel'ka. Se hujši živa, ko mrtva. 13. Mrtvo pokoplješ, je pa ni, Se živa vlači pred očmi. (Rož.) 33. Prepozno kesanje. 1. Ta pijanost je nemarnost. Vel'ko pobov z&pelja. 2. Je še mene zapeljala. Mene poba mladega. 3. Sem pa pobič se vpijanil, Nisem imel več pameti. 4. Dečli sem jaz kljubu storil, Sam sebi pa k žalosti. 1 plavo. 2 Po morji plava barkica Z zelenjem omalana. -TR?- 37 5. Nisem hotel špane bogat' In pa mojo mamico. 6. Zdaj bom moral jaz marširat' V to deželo ogersko. 7. Nisem hotel jaz ležati Doma na belej postljici. 8. Zdaj bom moral valito stati Na tej granici ogerski. ». Kdo bo, dečva, tebe t ros t al, Ko te jaz zapustil bom? 10. «Mene bojo tiste tičice, Ki pod nebom frkajo.» 11. Kdo bo tebe, pobič, troštal, Ko me ti zapustil boš? 12. «Mene bojo tiste ribice, Ki po morji plavajo. 13. V žovti tisti ogenj, Tisti bode pa moj zvon. 14. Pred da bode trikrat vdaril, Že za gvišno mrtev bom.» (Škofiče, Rož, Portkrnos.) 34. Prvi ljubček — je bil gorši. i. Sa si tako žalostna? Al' mar prvi šocej tvoj Pri srci tebi še leži?» « «Oh moj te prvi šocile Je bil bel inoj rudeč. Njega rudeče ličice So bile ko kri in mlekice. Pred mojega prvega šocej a Ga ne bo nikoli več. Z njim sem po semnjih hodila. Sem bele birtiše nosila. Z njim sem po semnjih hodila, Sem bele birtiše nosila, Zdaj jih bom pa zrezala, Ko bom plenice nucala.» » (Borovlje.) 35. Nezvesta ljubica. (Kuhač m., 331.) Kukovca mi nosi list, Notre drugega ne stoji: (Kuku ti dralala.) Da moja ljubica druge ima. Al' jih ima, pa naj jih ima. Al' jaz pobič za kaj bom, Drugo ljubico dro dobom. (Ziljsko. Borovlje.) -oif- 39 -%TS- 36. Nezvesta ljubica. . Eno dečvo sem jaz ljubil, Ki je bila fovš srci. . Ona je zmirom tako djala. Da ima koj mene samega. . Sedaj jo pa ferata djanje, Ko bo skoraj zibala. . So tri jabolke rudeče, Na sredi so pa vse gnjile. . Take ste pa vi deklete, Ki imate fovš srce. (Borovljc.) 37. Nezvesti ljubček. (Iz Jarnikove in Vrazove zapuščine.) . Kaj mi lipica precvetuješ, Der mi sadja nč neseš? . Jaz pa lipica precvetujem Vsem veselim pobičem. . Delam jim 'no hladno senco, Vsem veselim pobičem. . Kaj mi pobič pod lipico skačlješ, Der mi nimaš ljubice nič. . Jaz imam dro lepo ljubico, Je pa stanu ubogega. 6. Kedar mi dečva to zasliši, Hitro mi je movka šla. 7. Se je v kamro zaklenila, Oj v to kamro velbano. 8. Oje, joje moja glava, Oh moje žalostno srce. 9. Saj na svetu ni človeka. Da bi mogel potroštati me. 10. Tu sem mi pa pride pobič, Oj le pobič lep in mlad. n. «Odpri mi dečva kamro. Kakor je navada tva. 12. Kam si dečva ključe skrila, Oj od kamrice tvoje, 13. Da jih pobič tako iščem, Vendar nič ue najdem je.» 14. ««Jaz pa ključe nisem skrila, Ključi so pa dro še tam. 15. Pa od moje kamre duri Se ti nič več ne odpro. ig. Da sem jaz lih borna dečva In tudi le od gmajn ljudi, 17. Tolkaj vendar sem štimana, Ko štiman si pobič ti. 18. Išči ti le tvojo gliho, Jaz pa nisem gliha tva.» » Ziljsko.) -»#■ 41 Jins- 38. Nezvesti Ijubček. (Kuhač II.. 211; Vraz 193.) 1. Tu mi stoji ena tratica, Oj lepa zelena tratica. 2. Na trati lepa lipica, Oj lepa zelena lipica. 3. Pod lipico stojo pobiči, Oj vsi veseli pobiči. i. Si nove ratc skladajo, Kani dreve k dečvam pojdejo. 5. Gre vsači k svojej ljubici, Noj jaz pa k mojej deklici. 6. Gre vsači k svojej ljubici, Noj jaz pa k mojej Minkici. 7. Bom pustil Minki sineka, Bom potem šel na bandranje. 8. Minka je za lipico stala, Je pobičem poslušala. 9. Minka hitro movka gre Inoj kamrico zapre. 10. Tu sem mi pa pride pobič, Oj dro pobič lep in mlad. 11. «Odpri mi dečva kamrico, Oj poslednjibart nicoj. 12. I)a bom še enbart videl Tvojo belo postljico. -Tri- -?pr- 13. Bom potem šel na bandranje Daleč črez ravno polje. 14. Le to te prosim Minkica, Da ne žinjaš več na me.» 15. ««Jaz ne nucam sineka, Ti pobič pa ne bandranja.» » 16. «Saj jaz nisem tebe menil, Oj le španinjo tvojo.» 17. ««Ali ti nisi mene menil Ali le španinjo mojo, 18. Potem pa mene ti zapusti, Pa koj k španinji idi.»» 11). «Oj ti prekleti špani, Da ti vsaj povejo vse.» 20. ««Niso špani mi povedali, Sem le sama slišala. 21. Sem za lipico stala, Sem vse dobro slišala.» » (Ziljsko.) 1. Inačica. 1. Stoji, stoji Ljubljanica, Oj Ljubljanica dolga ves. 2. Na sredi Ljubljanice stoji Ena lipa zelena. 3. Pod zeleno lipico Stoji miza pisana. -ST?- 43 ^TT- Okoli mize pisane Pa dvanajst lepili pobov je. Pobiči v mislili imajo. Kam dreve ves pojdejo. Vsači k svojej ljubici, Jaz pa k mojej Uršeji. Kaj mi te Hanzelj pravi, Oj te Hanzelj ofertni? V en špot jo bom pripravil, Potem pa bandral bom i. t. d. (Borovlje, Podkrnos.) 2. Inačica. Lepa je Ljubljanica, Ljubljanica nova ves. Tam stoji pa lipica, Oj zelena lipica. Pod lipico je miza, Na štiri vogle vrezana. Okoli pobiči sedo, Pobičev pa dvanajst je. . Med njimi je pa Hanzej, Oj te Hanzej ofertni. . Oni v mislili imajo, Kam dreve ves pojdejo i. t. d. (Št. Jakob.) 39. Vojak in ljubica nezvesta. 1. Ura bije štiri, Se dečva veseli: Moj šocej k meni pride, Se sabljicA svetli. 2. V eimerč noter stopi, Pogleda me ostro: Jaz njemu grem nasproti Z mojo pravo rokico. 3. Tosej se dol vsedi Na mojo pravo stran, Potlej mi pa povedi, Kak je žovnirski stan. 4. Jaz bi se dro vsedel Na tvojo pravo stran, Ko bi jaz za resno vedel, Da sem jaz pobič sam. 5. Pa tam klobuček vidim Drugega pobiča, Zatorej jaz koj pojdem. Ker dečva me goljfa. 6. Sabljiea ta svetla Se bo zasukala, In tebe bo posekla, Ti dekle goljufasta. (ŠkoEče.) -Trg- 45 40. Nezvesto deklico je zasačil. 1. Š6 le noč storila si, Sem stopil na gorico, Sem slišal poba drugega, Ki je mojo dečvo klical. 2. Jaz sem sam pri sebi djal: Jaz bom to dečvo skušal, Al' si bo drugega držala, Jo bom pa jaz zapustil. 3. Sem komaj malo po vrtu šel, Sem pa že slišal duri, Duri so se odpirale, Tantre je bil že drugi. i. «Dečva, dečva, dečva moja, Ali spiš bžl si zbujena, Ali imaš tantre poba drugega, Da se ne mevdaš nama.» o. « «Jaz nimam poba drugega, To hočem zapriseči, Boli, boli me glavica, Bom morala kmalu vmreti.»» o «Midva sva pa dva arcata, Te hočeva ozdraviti -Tnf 46 -%TT- . Spanič bo tam zraven stal, Spoznavljal bo bolezen, Jaz bodem pa ozdravljal te, Ozdravim te gvišno resen. (Podgorjani.) 41. Ljubček odpotuje. . «Kam ti pobandraš, Ti bandrovčič moj?» ««Doli na Štajersko Proti Draviei; Ali pojdeš Mieika z meno?»» «Kaj bova pa jedla, Ti bandrovčič moj?» ««Bele žemljice Noj pomarankice; Ali pojdeš Mieika z meno?»» «Kaj bova pa pila, Ti bandrovčič moj ?» ««Sladko vinčice Noj razoljice; Ali pojdeš Mieika z meno?»» «Cej bova ležala, Ti bandrovčič moj?» ««Gori na štalici Na rženi slamici; Ali pojdeš Mieika z meno?»» -Tnf- 47 ^ns- «Kaj bova odela, Ti bandrovčič moj?» ««Jaz tvojo suknjieo, Ti mojo jopico; Ali pojdeš Micika z meno?»» (Borovlie, Podjunsko.) 42. Črez morje. (Iz Vrazove zapuščine.) Pobič seka smreke tri, Pobič seka smreke tri? Oj o polnoči, Ko vse tfdno spi. Žagar žaga dilice, Tišlar puva barkico. Pobič bode barkal se, Oj črez silno morjiče. Bom vzela, mati, pobiča, Al' je za vas, pa vzamem ga. Al' ni za vas, je pa za me, Da bode ležal pri mene. Tišlar bo delal zibico, Notre se bo zibal sinek mlad. Dečva bo prižgala sveče tri, Dečva bo prižgala sveče tri. 48 Sn s. Z edno bo si svetila, Ko bode v barko sedala; ¡1 Z drugo bo si svetila, Ko sinka bo povijala; io Z trečo bo si svetila, Ko bode v postelj legala. (Ziljsko.) 43. Vlačuga. («Vodnikov Spomenik» 180; Kuhač 11.. 2; 5. Pavka drugič zapoje, Lenka že pokeč vkup spravlja, o. «Lenka ne hodi za meno. Boš masa hudo imela. 7. Daleč midva porajžava. Se kruhka ne bova imela.» 8. Pavka tretjič zapoje, Lenka že na konjea seda. -vč- 49 «Lenka, ne hodi za meno, Boš masa hudo imela. Daleč midva porajžava, Se vode ne bova imela. Še vode ne boš imela, Da bi svojega sinka umila.» Prideta k morji rujavemu, Čir dečle noter mečljejo. ««Joj, naprej ne smem, nazaj ne znam, Bom morala tu konec jemati.» » i Ziljska. dolina.) 44. Zvesta bom ostala. i. Kar sem pobič jaz prirajžal, So minule lete tri, Kedar to rajžo premišljujem, Solzene so moje oči. Sedaj pobič jaz pa pojdem Iz tega kraja na Tirol, Tebe dečva sem navajen, Pozabil te ne bom nikol'. :i. Žavber dečle sem navajen, Žalostno srce zares: Jo bom moral prepustiti Le tem drugim španom črez. -Trg- 50 -%T5~- . Kedar jaz po slovo pojdem. Tedaj naj več bom prestal. Pa še prej da jo bom zapustil. En zlat prstan jej bom dal, Da ga bo za slovo imela, Da sem jaz nje pobič bil, Da sva lih skupaj ležala, Sem jej krenčič koj pustil. «Dober večer, dečva moja, Tebi umšam lehko noč. Zdaj pa zdrava ti ostani, Mojemu srcu druga pomoč.» ««Da ne boš mene pozabil, Saj te grivalo ne bo, Zvesta tebi bom ostala, Drugega poba imeti ne mo.» » (Šmarjeta, Podgorjani.) 45. Zvesti ljubček. Sem sinoči pri dečli bil, Me je pa patrol dobil. «Pob, al' te šege dol ne boš djal, Jaz te bom k žovnirjem dal.» « «Jaz te šege dol ne dem, Se rajši bodem jaz žovnir. -Tnf- Bi -%TT- Imam pa dečvo žavberno, Še sebo popeljem jo. Jaz bom pa tam na valiti stal, Dečvo bom pa v eimerc djal. Po cimru bo špancirala Najine gvante cirala.»» (Šmarjeta.) 46. Slovo in konec ljubezni. (Kuhae II., 53.) 1. Barkica je spuvani, Od kraja preč odtisnjena: Oh od kraja preč, Oh od kraja preč, Nazaj pa nikoli več. 2. Barka začne plavati, Dečva začne jokati: «Oh ne joči več, Oh ne joči več, Ki ne pomaga nič. 3. Kaj sem pobič tebi djal, Ko zadnjič sem pri tebi spal: Oh ne vdajaj se, Le počaj na me, Jaz gvišno vzemam te.» -m?- 52 4. ♦ «Jaz pa čakati ne mo, Imam masa hudo mačeho. Jaz se vdala bom. Se možila bom, Tebe zapustila bom.» • 5. «Tam stoji zdaj lipica, Sva z mojo ljubico rajala, Tičice pojo, Rožice cveto, Najina ljubezen v kraji bo.» (Ziljsko.) Inačica. (Janežič 76.) i Je barkica od kraja šla, Dečva je zajamrala i. t. d. 2. Dečva, kaj veš, kaj sem pobič djal, Ko sem tam za zglavjem stal: Oh ne vdaj se še, Oh ne vdaj se še, Počaj eno leto, dvi na me. 3. Jaz pa čakati več ne mo, Imam prehudo mačeho, Bom koj vdala se, Bom pustila te, Ti pa ne žinjaj več na me. -¡n?- 53 4. Čir sva oba lani rajala, Že raste letos pumpava: Tičice pojo, Rožice cveto, Za me veselja več ne bo. (Po vsem Rožu ) 47. Slovo. Sinoči sem dobil pismice Od moje prave ljubice, Da bi imel dreve k njej ves iti, Troštovat nje revno srce. «Kaj tebi fala ljubica, Da si tako žalostna, Tebi se že na očeh pozna, Da si se jokala.» ««Jaz se še nisem, še le bom, Jaz se še nisem, še le bom, Jaz se še nisem, še le bom, Ko tebe več vid'la ne bom.»» «Saj si meni obljubila, Da boš koj mene ljubila, Komaj bom storil marša dva,1 Imela boš že drugega. 1 Zdaj pa vidim pobič sam, Da sem bil zapeljan. 5. Jaz bom v Celovci 1 vahto stal, Tam4 bom si drugo ljubico zbral, Jaz ne bom mislil več na te, Ti pa še menj na me. o. Kaj pa to za 'n pušeljc bo. Ko po zimi rože ne cveto. Pušeljc mora biti plav, Ko bom slovo jemal.» (Po vsem Rožanskem in Podjunskem.) 48. Slovo. (Kuhač I., 319.) 1. Moja dečva daj mi pušeljc Na to rajžo žalostno. 2. «Kako bom ga tebi dala. Jaz sem sama žalostna. 3. Moj židani facanetelj Polhen je krvavih solz. 4. Ali vendar ti ga bodem dala Iz rožmarina nemškega, 5. Iz rožmarina nemškega, Iz nagelna rudečega. 1 v Ljubljanici. 2 Pri tebi bo že drugi spal. Ti pa ne žinjaj več na me, Jaz pa še menj na te. 6. V židico ga bom zavila, V eno rudečo židico. 7. H klobuku ga ti bom pripela Z eno srebrno medenico.» 8. Jaz pa že naprej porajžam Črez tri planine zelene. 9. Črez Kanalsko, crez Špitalsko In črez Oberštajersko. 10. Tam me bojo ljudje prašali: Kdo je tebi tak puseljc dal? 11. Dala mi ga je moja dečva, Lepa mlada Kanalka. 12. Te šmentane Kanalke, Kako one daleč dišo. 13. Niso lepe ne bogate, So pa frajndlih besedi. li. Nemka ima pet tavžent, Se ne mara nikdo za njo. 15. Kanalka pa, ki ima pet rajniš, Se pa še pipljejo za njo. (Ukve.i 49. Spominja se ljubčeka. (Iz Vrazove zapuščine.) i. Zakaj mi rasteš ti rožmarin, Ko jaz tebe nueat' ne smem? Pri mojem srcu mi moj sin spi, Kjer še nikdo za nja ne ve. Moj ljubi je ražjal tja za Vin, Moje misli grejo vse za njim. Jaz mu bom en cedelc pisala In ga bom za njim pošiljala. Če ga ne bodem nikoli več videla, Saj ga bodem iz pisma slišala. Moj ljubi je en frišen žovnir, Od vseli teli višjih oficir. (Ukve.) 50. Zdihovanje po Ijubčeku. (Janežie 37.) i. Pobi k žovnirjem pojdejo, Deklete pa povečejo. i. «Zajtre prav zgodaj vstala bom, V Celovec se peljala bom. Pred havptmana stopila bom, Za pobiča ga prosila bom: k Al' mi ne daste pobiča, Bom gvišno sirota scagala.» Havptman djal je jej tako: ««Da pobič tvoj nikoli ne bo. * » «Ne bo prišel mi pobič zad. Se bom jokala noč in dan. 7. Minulo je že sedem let, Kar sem naredila ]>ušeljc lep. 8. Iz nagelna te belega, Iz mojega srca poštenega; 9. Iz nagelna te plavega, Iz mojega srca pravega; 10. Iz nagelna rudečega, Iz mojega srca gorečega. n. Te pušeljc je že obletel, Moj pobič je na vojsko šel. 12. Moj pobič je na vojsko šel, Ne bode več nazaj prišel.» (Leše.) Inačica. 1. V Celovci lepo godejo, Deklete se pa jokajo: 2. Oj sijaj, sijaj solnčice Na moje drobne srčice. 3. Zakaj bi se ne jokale, Pobrali so nam šoceje. i. V nedelje jutro vstala bom, V Ljubljano se podala bom. 5. Pred havpmana stopila bom, Za šoceja prosila bom. 6. Havpman je pa tako djal, Je svitli meč v rokah držal: 7 Jaz šoeeja ne morem dat', On je cveč en fajn soldat. 8. Puško bo on na ramo djal, V vojsko se bo on podal. 9. Sabljica je že zbrušena, Ti boš pa zapuščena. io Kuglica je priletela, Šoeeja v srce zadela. n. Socej mrtev obleži, Dušo Bogu izroči. (P0dj«nsko ) 51. Zvesta deklica. (Janežie 30; Kuhač III. 158.) 1. Stoji gartelč zagrajen 1 Z rudečo žido zapleten, Polhen rožic nasajen. 2. Notre je dečva prangala. Se z rožicami zgovarjala. 8. Rasti, rasti rožmarin, Druge rože tudi z njim. i. Notre raste lilija, Kakor je moja ljubica. 5. Tosa pride lep žovnir, Lep žovnirski oficir. 1 Stoji tam vrtič zagrajen, Z rumenimi rožami nasajen. -¡n?- 59 -%tt- 6. «Ljuba (lečva, cartana,' Daj mi malo pušeljca.» 7. «• Je že minulo sedem let, Ko sem naredila pušelje lep. 8. Pušelje je že obletel, Moj pobič je k žovnirjem šel.» » 9. «Tvoj pobič je na vojsko šel, Ne bode več nazaj prišel. 10. Saj sem jaz tam zraven stal, Ko je tvoj pobič glavico djal. 11. Jaz sem klobčič nja pobral In sem si ga na glavo dal." 12. Ali nimaš dečva drugega, Imej mene za pravega.» 13. ««Sedem let sem čakala, Sedem let bom žalovala. 14. Bom kupila suknjo židano, Jo dala v cerkev žegnano. 15. Se bojo meše rihtale Za mojega pob i ca noj za me.»» 16. «Si bila mi zvesta ljubica,3 Zdaj boš mi žena zakonska.» (Leše, Ziljsko.) 1 Dobro jutro, deklica, Mi boš kaj dala pušeljca? 2 In njemu ga pod glavico djal. 3 Lepo zahvalim, deklica, Da si tak dolgo zvesta bila. 52. Žalovanje po umrlem ljubčeku. (Šafafik, Narodopis 167.) 1. «Pobič moj je šel v planino Streljat Čudno vso zverino. 2. Al' ga bo zverina vjedla, Kaj bom dečva pobiča imela.» Srečata ga dva medveda, Ki sta pobiča vjedla. i Dečva je v potoku prala, Je pritekla voda vsa krvava. 5. Se en malo je dečva prala, Klobčič že pred njo priplava. « Klobčič pa je že poznala. Ki je žogice mu delala. 7. Se en malo je dečva prala, Pobič že pred njo priplava. 8. «Oje, joje moja glava. Kam bom dečva pobiča djala. 9. V gartelč bom ga pokopala, Rože bom po njem sejala. io. Kedar bom dečva rožice plela, Pobiča bom v žinji imela. (Ziljsko.) 53. Ne obetajte. (Kuhač II., 84.) «Štimica vpije, štimica gré; To jé lih taka štimica, Kakor mojega pôbiéâ, Mojega pobiča prvegâ.» ««Odpri dečva kamrico, Kakor je bla navada tvâ. » » «Kaj ti bom odpirala, Ko te dečva ne poznani.» « « Kaj bi me dečva ne poznala, Ko sem bil prvi pobič tvoj.»» «Kako bi to mogoče bilo, Da bi ti moj pobič bil? Ko je že minilo sedem let, Sedem let, osmega pol, Ko je moj pobič pokopan, Noter v črno zemljo djan. » ««Le povohaj mojo roko, Kako po zemlji mi diši. Kako bi ne dišala, Ko je sedem let v grobi ležala. Je sedem let v grobi ležala, Sedem let, osmega pol. Kaj si ' mi obljubila, Da ne boš drugega ljubila? -Jnf- 62 -%TT- Sedaj pa vendar drugega imaš, Mene nič več ne poznaš; Jaz sem obljubil vzeti te, Te nisem vzel, sem prej umrl. Zato me zemlja noče imeti, Me črviči nočejo snesti: Zato sem moral sedaj vstati, Pa s tebo se zglihati.» » Ne obljubujte pobi dečvam Ne po noči, ne po dni: Ne obljubujte dečle pobom, Ne po noči, ne po dni. (Ziljsko.) 54. Ne hodi na Laško. (Odlomek.) (Iz Vrazove zapuščine.) . Kramar je zjutraj zgodaj vstal. Gore je klical ženo svojo, . Ženo svojo, lepo mlado: Le gore vstani, kramarca. . Kramarca se mi izgovori. Ki na beli posteljei sedi: . Kaj bom gore vstajala, Saj ne bom s tebo rajžala: 5. Ne hodi kramar v Pergamo, Tarna so masa hudi ljudi, o. Še hujši žene ko moži, Tebe pa kramar vbijejo (Ziljska Bistrica.) 55. Nezvesta žena. (Kuhač III., 59.) 1. Zamer mi črez Ture bura, Zamer lep, žamer mlad. 2. Kedar mi žamer mov pribura, Lepo vrišče noj poje. 3. Naproti mu priteče mati, Ki je prava mati nja: 4. Kaj pa si žamer tak' vesel, Da tak' vriščeš noj poješ? 5. Ko so doma take težave, Da jih zgruntati ni mogoč. fi. Prišli so trije vandrovci, So ti peljali ženo preč. 7. «Hitro mi osedlajte konjča, Hitro konjča frišnega, 8. Da ga daleč bom pojezdil K temu birtu novemu. 9. Kedar jaz pa k birtu pridem, Našel bom ženo mojo.» to. Sedela je žena zaročena Med temi tremi vandrovei. 11. «Komu pa sina si izročila, Tvoje dete majheno, 12. Tvoje dete majheno, Ki pod srcem ležalo je?» 13. ««Jaz sem pa dete izročila Tvojej starej materi.» » 14. «Pa podaj mi žena roko, Tvojo pravo roko to.» 15. Kedar žena roko podala, Odseka jej to roko preč. 16. To imaš pa žena lečo, Zdaj pa hodi z vandrovei. (Ziljska Bistrica.) 56. Kazen nezvestobe. 1. Prijezdili so Turki tri, Na belili konjih so sedeli, So sabljice zlo sukali, Tri dečle so iskali. 2. Prijezdijo v prvo ves, Preiščejo vse črez in črez, Pobarajo tega, on'ga, Ali on te dečle kaj pozna. 3. Ko dečle ne dobojo, Strašno v konje becnajo, Obrnejo se v skok nazaj In jezdijo v drugi kraj. 4. Tam najdejo vse dečle tri, Ki so jim utekle v sredi noči; So sabljice zasukali In glavice jim odsekali. 5. «Oh grozni, grozni Turki vi, Ki ste tako nevsmiljeni! Ne smili se vam nedolžna kri, Ki ste jo zdaj prelivali.» (i. Tako oča jim govori Od prevelike žalosti; Ali Turki se zdaj vzdignejo In glasno vse tako rečo: 7. «Te dečle zale in lepe So nam se že zaročile, Postale nam so nezveste, Zatoraj naj le tam leže. s. Naj zgodi se vsem ko tem, Ki služijo le tem lažem.» In Turki se zasukajo, Nazaj jo spet odrinejo. (ško(iče , 57. Svoja glava se sama bije. (Iz Vrazove zapuščine.) 1. Mož od žegna movka gro. Veselo k hiši pripoje: «Nicoj dobom lesičice Od moje ljube Jerčice. 2. Daj Jerica, daj lesičice, Lesičice opražene!» ««Močnik skuhan, močnik jej. K' imam le malo masla zdej.»» 3. «Močnik nočem jesti zdej, Lesičice naredi prej!» ««Močnik jej, si vina pil, Lesičice ne boš dobil.» » «Lesičice mi daj, bolj pa Bo glava tvoja strupljena.» Zdej v roke pljuni, brusi je: «Jaz bom te tepel tako-le.» 5. Jerica lesičice ne da, Rajši glavo zbito ima, Lesičice prišparala. Glava v krvi plavala, o. Jera h grihte prileti, Črez hrbet lase, sama kri: ««Oh najte naju šajdati, Mož me sicer umori.» > --¡tč- 67 -%«- 7. Zdej sodi rihtar: Kdo je kriv? Bi mož lesičice dobil, Bi ženo k sebi v postelj vzel, Ne bi jo tepel, le objel. (Ziljsko.) 58. Nežica — predaleč omožena. (Janežio 17.) 1. Po izbi je Nežica prangala, Svetle solzice takala. 2. Svetle solzice takala. Že blizo je poroda b'la. 3. Mi tako pravi, govori: Oj da bi se našel pobič mlad, En pobič mlad, en hiter stan, i. Da bi mi nesel šribanje Mojemu oči noj materi 5. Daleč v deveto deželo, Da mi na čase pridejo. 6. To Nežica komaj izgovori, Pobič na durih že stoji, Za pošte se ponudi ji 7. Daleč v deveto deželo, Kjer oča, mati prebivajo. s. Po dne je tekel, po noči šel, Da bi hitrejši v svoj kraj prišel. 9. Lih v oknu stara mati stoji, Mi tako pravi, govori: 10. «Gorje, gorje glavica moja, Tam gre že spet pošta nova, 11. Je gvišno vmrla Nežiea, Preljuba moja hčeriea.» 12. Pobič pred mater prihiti, Poda jej hitro šribanje, Oči pa rožico pušpanovo. 13. Je mati list prebirala, Svetle solzice takala. 14. Napreči hlapcu ukazala Konjiča najhitrejšega, Da daleč preč pojezdiva. 15. Še komaj grad zagledata, Že z vsemi tremi vkup zvono. 16. «Gorje, gorje, glavica moja, Že gvišno šajdingo zvoni.» 17. ««Nikar, nikar mati moja, Pri nas je taka le šega: 18. Ko eno dete se rodi, Z vsemi tremi vkup zvoni.» » 19. Proti gradu ona jezdita, V vseh oknih sveče že goro: «Je gvišno vmrla Nežiea.» -in?- 69 20. ««Nikar, nikar, mati moja, Pri nas je taka le šega: 21. Ko eno dete se rodi, Da v vseh oknih sveče prižgo.» » 22. «Oj v gradu pa že trupljejo, Jej gvišno trugvo delajo.» 23. ««Nikar, nikar, mati moja, Le mlademu sineku zibiko.» » 24. Prišla sta v črno kuhinjo, 1 Tam dekle že vse večejo, Solzice svetle takajo. 25. Brž skoči v belo kamrico, Na parah vidi Nežico. 26. Se prime za črne lase, Se vrže tja na črne tle, 27. Se dolgo po tleh valjala, Je vekala, tarnjavala, 2t>. Solzice svetle točila Se k pobiču obrnila: 29. «Zahvalim te pobič lepo, Da si me troštal tak lepo.» 30. Oj Nežico že k pogrebu neso, Jo v črno prst pokopljejo. 31. Je mati padla črez njen grob, Se je po grobu valjala, Je vekala, tarnjavala, за. Solzice svetle točila, Žemljico črno močila. 33. Da se v grobu Nežica oglasi: Nikar, nikar, mati moja! Le poj te v miru brž domov. Si. Saj bode prišla ura in čas, Da Nežica prišla bom po vas. 35. «Norčave tiste matere, Ki daleč hčere vdajajo, зб. Ko sem jaz vdala Nežico, Preljubo mojo hčerkico, Daleč v deveto deželo.» (Rož.) 59. Kozarič. (Kuhač, IV., 334.i 1. Kozarič mi kožice pase Tam v zelenem borovji. 2. Kozarič mi lepo žvižga, Lepo žvižga in poje: 3. Le pasite se kožice moje Tam v zelenem borovji. 4. Kozarič stopi tam na klado, Oj na klado piravo. 5. Pod kladico se oglasi Edna drobna štimica. «. Kaj kozarič mi zdaj reče, Kozarič lep, kozarič mlad: 7. Si ti človeška štimica, Si štimica ti krščena, 8. Si krščena in birmana, Pa še enbart oglasi se. fl. «Jaz sem dro prava štimica, Kakor si kozarič ti. 10. Pa jaz nisem krščena, Ne krščena, ne birmana, Kakor si kozarič ti.» 11. Pogleda zdaj pod kladico. Pod kladico pod piravo, Tam najde mlado detice. 12. Dete kozariča poprosilo: «Prosim te, kozarič ti. is. Vzemi me na bele roke, Kozarič lep, kozarič mlad. 14. Nesi me črez ravno polje, Tota k birtu novemu: lfl. Tam pobi in dečle rajajo Mati v najlepšem krancelnu.» in. Vsi grejo sprejemat ga, Nja mati je poslednja b'la, 17. «Oj mati ne sprejemlji me. Ti si že ferdamana. 1«. Si že devet sinov imela. Mene že desetega. 19. Si vse pod klado zdevala. Ko si listje grabila, Nam nisi sveta vošila. 20. Moj koter, moja kotrica, Imajo stola pripravljena Sredi neba vse svetlega, 21. Ti ga imaš sredi pekla, Sredi pekla vse črnega.» 22. Kaj mi mati še reče: «Joj, al' vse to resen je, Oj hudič naj vzame me.» 23. Komaj ona to izreče. Vpričo zemlja se odpre, Vpričo zemlja jo požre. (Ziljska Bistrica.) 60. Jerica. (Iz Vrazove zapuščine.) 1. Jerica je šla v Radolico Na lep semenj v Radolico. 2. Tam jo je srečal ljubi nje. Kaj še ljubi govori: 3. Cej si hodila Jerica ti, Te tak' dolgo v oštarijo ni? •Tnf 73 -frr- 4. «Som lepe gvante oblačila, Si lepe kite spletala.» o. Kaj ji še ljubi govori: Kaj hočeš imeti Jerica ti ? b. Al' hočeš imeti s krame kaj, Bolj hočeš imeti prvi raj ? 7. «Jaz nočem imeti s krame kaj, Jaz hočem imeti prvi raj.» 8. Prime jo za belo roko, Pelja jo v ostarijo. ». Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala. 10. Kaj Jerica tebi le fali, Da si tako bleherna? 11. Prej, ko sva dalje plesala, Jerica si lepa prihajala. ia. Sedaj pa malo plesava, Si Jerica pa le bleherna. 13. «Kaj bi ne bila bleherna, Povila sem sinka mladega.» 14. Kaj ji še ljubi govori: Kam si djala sineka? 15. «Zavila sem ga v pečico, Djala ga pod smrekieo. io. Tako sem njemu še rekla: Obvari te Bog in Marija. 17. Tako sem njemu še rekla: Pokropi te mrzla rosa.» 18. Kaj ji še ljubi govori: Pojd'va iskat, Jerica, sineka. 19. Al' najdeva sineka živega, Pila boš vinca sladkega; 20. Al' najdeva sineka mrtvega, Pila boš, Jerica, rudeeega. 21. Sta šla iskat sineka, Sta slišala ga vekati. 22. Dobila sta sineka živega, Kupil ji je vinca sladkega. 23. Prinesla sta ga v Radolico, V Radolico v cerkvico. (Rož.) 61. Kotrica. (Iz Vrazove zapuščine.) 1. Tii stoji mi tratica, Oj lepa zelena tratica. 2. Na tratici fužinica, Oj fužinica zidana. 3. Notre sta kovača dva, Ki lepe konjče kovata. 4. /dej prijezdi lep mladenč, Mladenč na belej šimelci. «Pokovejta mi šimelco, Oj le mlado šimeleo.» « «Midva je ne pokovava, Nicoj je sobota kvaterna.»» Sta prvi žrebel vdarila Je prižebrila šimelca: . Jaz nisem mlada šimelca, Sem le tvoja kotrica. . Zdej pa bom porajžala, Ne bova se več videla. (Ziljsko.) 62. Vodni mož. (Iz Vrazove zapuščine.) Stoji zelena lipica, Pod lipo miza mirnasta. Tam se pobi zbirajo, Prve raje začenjajo. Prve raje rajajo, Pa križa nič ne storijo. Prišel je lep rajalec. Kaj jim rajalec govori: Dajte mi najlepšo rajkinjo, Da pojdem jaz tri raje z njo. 6. Najlepša je bila rajkinja Katrica Kozlarjeva. 7. Peljal jo je prvi raj. Kaj jim Katrica govori? 8. Kaj ste mi dali za 'liga rajalea. Da se mi čudno zdi do nja? 9. Peljal jo je drugi raj. Kaj jim Katrica govori? 10. Kaj ste mi dali za 'nga rajalea, Da o krese rokavice ima? li- Peljal jo je tretji raj, Kaj jim Katrica govori? 12. Kaj ste mi dali za 'nga rajalea, Da me že v srce žge od nja? 13. Tam jo je močno zasukal, Skočil v globoko jamo z njo. 14. Na lipi je pustil dva pulistaba: Katrica lepa rajkinja Do vekoma pogubljena. ;Rož l 63. Črna hudoba. (Iz Vrazove zapuščine.) i. Konjca bom jaz osedljal. Oj le konjca bistrega. 2 Daleč ga pojezdim Po zelenih brajdicah. 3. Kraljic je konjca osedljal, Oj le konjca bistrega. 4. Predaleč je ga jezdil, Oj pod lipico zeleno. 5. Kraljic pod lipico pride, Oj pod lipico zeleno. 6. Kraljic je zavrisnil, Konjič zarzgetal. 7. Nežica to zasliši, Je hitro pritekla. «. Oj pojdi tosej kraljič, Oj kraljič ti k meni. h. Konjca je prijela Za uzdo klemano, 10. Noj ga je peljala V štalico velbano. 11. Kratko ga je otvezla, Da ni mogel trepetat,'. 12. Dala mu je pšenice, Da ni mogel rzgetat'. 13. Nja je pa prijela Za nja belo rokico. li. Noj ga je peljala V svetlo kamrico. io. Njega je podjava, Kakor detice mlado, -vg- 78 Aprili. K njemu se je poravnala, Kakor žena zakonska: 17. To te prosim kraljic: Obvari me kraljic ti, 18. Ko bojo po me prišli Oj dro črni tati. 19. Jaz te kraljic peljem Na vodo Donavo, 20. In te bom posadil Oj le v lepo barkico. 21. Nežica je v barko sedla. Oj dro v lepo barkico. 22. Je prišla črna hudoba, Oj po mlado Nežico. 23. Oj daj mi kraljic Nežo Iz barkice tvoje. 2*. Jaz ti dam, kraljic, Nežo Iz barkice moje, 25. Pa mi moraš prej sešteti, Kaj v morji kaplic je. 28. Kmalu jih je seštela Oj dro črna hudoba. 27. Sedaj daj mi kraljič Nežo Iz barkice tvoje. 28. Jaz ti dam, kraljic, Nežo Iz barkice moje, 29. Pa mi moraš prej sešteti, Kaj v morji peska je. so. Kmalu ga je seštela Oj dro črna hudoba. 31. Sedaj daj mi, kraljic, Nežo Iz barkice tvoje. 32. Jaz ti dam, kraljic, Nežo Iz barkice moje, 33. Pa mi moraš prej sešteti, Kaj na svetu drevja je. 3*. Kmalu ga je seštela Oj dro črna hudoba. 35. Sedaj daj mi kraljic Nežo Iz barkice tvoje. 36. Jaz ti dam, kraljic, Nežo Iz barkice moje, 37. Pa mi moraš prej sešteti, Kaj na svetu listja je. 38. Kmalu ga je seštela Oj dro črna hudoba. 39. Sedaj daj mi kraljic Nežo Iz barkice tvoje. 40. Jaz t! dam, kraljic, Nežo Iz barkice moje, 41. Pa mi moraš prej sešteti, Kaj na svetu trave je. 42. Kmalu je jo seštela Oj dro črna hudoba. 43. Sedaj daj mi kraljic Nežo Iz barkice tvoje. 44. Jaz ti dam, kraljič, Nežo Iz barkice moje, 45. Pa mi moraš prej sešteti, Kaj na nebu zvezdic je. ¡o. Hudoba jih je štela, Jih sešteti ni mogla. 47. Zemlja se je razklenila Požrla črno hudobo. ,, . (Roz.) 64. Obsojenec. iKuhač I., 1H1; Vrazova zapuščina.i 1. Ko sem pri mojej mamici bil, Včliko sem veselja vžil. 2. Sem mojo mamo zapustil, Žleht tovarše sem dobil. 8. Oni so zavozili me, V greh so zapeljali me, o. Da sem vmoril bližnjega, Z nožem sem prebodel ga. (i. Mene v mestu vjamejo, Me pretrdo zvežejo, Me v Radolico peljejo. 7. Zdaj moram Dominik vmret' Noj špotljivo smrt storit'. s. Velika je žalost moja, Še veči bode materna. 9. Kaj moja mati porečo, K'dar zbarajo mi pošto to, Da bojo vzeli mi glavo. i«. Ena vaška palica mi rožlja, Gvišno so mati moja. 11. Le preč, le preč, mater mojo, Da prevelika žalost jim ne bo. 12. Za spovednika sem si zbral Fajmoštra radolskega. 13. Da mi bo na strani stal, Lepe nauke mi dajal. 14. Meni se pa čudno zdi, Ko vidim toliko ljudij. 15. Oje joje, ti ljudi So pogrebalci moji. m. Oje joje, kaj to bo, Frajman bo mi vzel glavo. 17. Frajman bo vzel oster meč, Odsekal mi bo glavo preč. is. «Poglej na vsmiljenega .Jezusa, Ki je na križu pribit bil, 19. Do nagega je slečen bil. Noj za nas je križan bil. 20. Poglej Marijo devico, Zemlje, nebes kraljico, 21. Je pod križem klečala, Žalostna objokana, 22. Ko je videla Jezusa Na križu pribitega. 23. Smrti se pa nič ne boj, Frajmanu se v roke daj. 24. Podaj pravo mu roko, ITmšaj srečo mu dobro.» 25. Palica je prelomljena, Sodba črez me sklenjena. 2«. Glavica že po tleh leži, Se mi pravi govori: 27. Zahvalim vas pogrebalci, Ki ste k pogrebu mi prišli. 28. Oj prosite Boga za me. Bom tudi prosil za vas vse. (Rož, Podjunsko.) 65. Ošabna deklica. (Odlomek.) (Vrazova zapuščina.) Je mraz, je mraz, da vse cvenklja, De6va mi štole besede da. Dokler mi štole besede da, Tak' dolgo, vem, me rada ima. Te pa so štole besedice Pri mojem srcu veselje. (Ziljsko.) 66. Odlomek. Tam stoji 'na hiša, Oj le hiša birtova. ...... (Ziljsko.) 67. Odlomek. Mož je žmetno drva vozil Od jutra do večera. (Ziljsko.) 68. Odlomek. Lehko nož, ljubica. II. Zgodovinske. 69. Kralj Matjaž. (Herman I., 263; Kuhač IV., 299.) Kralj Matjaž je ženil se, Je vzel cesarja turškega Mlajši hčerko Lenčico Lepo kraljico ogersko. Oj bogme, bogme kralj Matj Ko oscejt je že minila, Sta se k domu spravljala. Pelje jo v svoj beli grad, Pelje jo v svoj beli grad. . Zadosti malo pri njej spi, Zadosti malo tri noči: So prišle cajtinge po nja Da brž na vojsko se poda. . Kralj Matjaž je ptico imel, Kralj Matjaž je ptico imel; Karkoli se je zgodilo, Vse mu je povedala. . Lepo je zaročil jej: Lepo varovaj beli grad, Da Turki mi ne pridejo, Mi grada ne obropajo. Da Turki mi ne pridejo, Mi grada ne obropajo, Mi Lenčico ne vkradejo, Mi mamico ne vbijejo. Matjaž se v vojsko zdaj poda, Kjer je črna vojska nja, Tam srčno on vojskuje se, Pri svojej vojski srečen je. Zdaj pa ptica prileti, Na degneti mu obsedi: Oje, joje kralj Matjaž, Kaj bom ti jaz povedala. Prišli Turki so budi, Poropali so pol gradi, So vkradli mlado Lenčico, So vbili staro mamico. Matjaž je konjča obsedlal, Svojega konjča bistrega: Brž on k domu prileti, Da se vse za njim kadi. Poslal je po žnidarje, Po tri mlade padarje, Da ga po turško brijejo, Mu turške gvante delajo. V turški gvant se naredi In skokoma 011 prileti V Turčijo globoko, Pred hišo pred cesarjevo. 13. Turki pod lipo rajajo Noj Lenčico sprevaževajo. Turki* pod lipo rajajo Noj Lenčico sprevaževajo. 14. Matjaž pa tota prileti, Pred turškim cesarjem obstoji: Oje, joje, bratri vi, Kako raji so dragi? ir>. Kakor junaka vidimo. Tako raje šacamo, Ti pa frišen si junak, Boš pa dal nam rumen zlat. 16. Matjaž pa seže v tošnjieo, Priseže svetel rumen zlat. Ga po mizi zatoči, Da se tribarti zatoči. 17. Ga po mizi zatoči, Da se tribarti zavrti. Da se tribarti zavrti, Pred turškim cesarjem obleži, is. Cesar pa vzame v roke zlat. Obrne ga na oni plat: Oje, joje, bratri vi, Matjažev bopen gor stoji. 87 -tole. Midva sva sinoči špilala, Sva se, pa zraven skregala, Matjaža sem ob glavo djal, Rumene zlate mu pobral. 20. Zlo so Turki gmetni bli: Prav si storil, brater ti! Prav si storil brater ti! Zdaj bomo imeli Lenčico mi. 21. Matjaž pa prime Lenčico Za njeno belo rokico, Pelje jo pod lipico, Pod lipico pod zeleno. 22. Sta prvi raj zarajala, Je Lenčica ga barala: Kje si kraljic ti doma, Da te nikdo ne pozna? 23. Jaz sem pa le tam doma, Kjer meni solnce gori gre, Jaz sem pa le tam doma, Kjer meni solnce gori gre. 24. Sta drugi raj zarajala, Je Lenčica ga barala: Kje si kraljič ti doma, Da te nikdo ne pozna ? 25. Jaz sem pa le tam doma, Kjer solnce mi na poldne je, Jaz sem pa le tam doma, Kjer solnee mi na poldne je. 26. Sta tretji raj zarajala, Je Lenčiea ga barala: Kje si kralj ič ti doma, Da te nikdo ne pozna. 27. Jaz sem pa le tam doma, Kjer so v belem gradu line tri, Kjer so v belem gradu line tri. V enej si že stala ti. 2». Oje, joje, kralj Matjaž! Ali te Turki spoznajo, Ali te Turki spoznajo, Saj ti Ieben ne šenkajo! 29. Se enbart zarajajva, Proti konjču se zasueiva, Jaz bom potegnil te sebo Na mojega konjča hitrega. 30. Ali sekam jaz na pravo stran, Se drži ti na levo stran, Ali sekam jaz na pravo stran, Se drži ti na levo stran. 31. Sta še enbart zarajala, Proti konjču se zasukala, Je potegnil jo sebo, Turki se za njim uspo. Dvebarti gor in dol leti, Gromada Turkov že leži. Tretjobart 011 prileti, Ko enega samega dobi. Tretjobart on prileti, Ko enega samega dobi: Tebi pa šenkam leben tvoj, Tebi pa šenkam leben tvoj. Da boš mogel povedati, Kak Matjaž je korenjak, Kak Matjaž je korenjak, Med vami ni nobeden tak! (Šmarjeta, Ziljsko.) 1. Inačica. (Odlomek.) (Iz Vrazove zapuščine.) Lepa je krona ogerska, Pa še lepša je Matijeva, Matijeva, Matjaževa. Matjaž ma konjča frišnega, Po turškem obsedlanega. Jezdi pa daleč ga V to deželo Turkovo. Tam mi dva Turka rajata, Mlado Lenko sprevažata. Matjaž je baral Turka dva, Oj Turka dva, noj godce tri, Kak bi raji dragi b'li. Jedni so po svetlem tolarji. Drugi po zlatu rumenem. Pa še Lenkin je najdrajši, Ga ne smemo derlavbati. (Št. Štefan na Žili. 2. Inačica. (Odlomek.) (Iz Vrazove zapuščine.) Lepa je krona ogerska. Še lepša je Matijeva, Matijeva, Matjaževa. Matjaž ma konjča frišnega Po turškem obsedlanega. Turki pod gradam dirjajo. Po mladej Lenki barajo. Oni po gradu letajo Po mladej Lenki barajo. i..... .......(Ukve, Ziljsko.) 70. Knez Marko. (Odlomek.) («Novice» 1856, str. 277.) Turki pod gradom dirjajo, Po knezu Marku barajo. ziljsko.) 71. V boj za vero. (Herman I., 261.) Ena konjča bom si kupil, Ena konjča šimlasta, < >j pa daleč ga pojezdim Ta dol na mejo ogersko. V eno roko vzamem puškico, V drugo svetlo sabljieo, Pa prav frišno se bom skusil Za sveto vero katoliško. (Kotmara Vas.) Inačica. Na konjča bodem sedel, Na konjča frišnega, Daleč bom marširal Na mejo zatursko. Daleč bom marširal Na mejo zatursko, Tam se bodem skusil Za vero katoliško. (Kanalsko.) 72. V vojsko. (Herman I., 259.') Al' jaz pobič v vojsko pdjdem, Saj ne pojdem ko jaz sam: Z meno pojde še Marija, Jezus bode pa moj špan. 2. Al' jaz pobič v vojsko pojdem, Saj ne pojdem sam za se: Pojdem le za svojo žlahto, Noj za svoje bratre vse. 3. Al' jaz pobič v vojsko pojdem, Prosite Boga za me; Al' jaz v nebesa pridem, Bom pa prosil za vas vse. i. Belo suknjico mi dajte, Dajte sabljico ostro. Da pobič frišno pomarširam, Daleč v deželo ogersko. (Gorice pri Ziii.) 73. Kremljica. (Odlomek.) (Herman I., 258.) Oj ti preljuba Kremljica, Ki si naša zabranica. (Železna Kaplja.) 74. Na boj. (Odlomek.) (Herman I., 261.) Sabljico sem že nabrusil, Da se bom na fajnta skusil, Ednim bom djal glavico prež, Drugim pa skoz srce meč. (Borljani na Žili.) 75. Marija — pomočnica. (Odlomek.) (Herman I.. 259.) Oh Marija, oh Marija, Pojdi z nami v kompanijo. (Podgorjani.) 76. Miklova Zala. (Odlomek.) (Herman I.) Tu je b'la, tu je ni, Kršanski duh diši. (Št. Jakob.) 77. Lavdon pri Belem Gradu. (Ahacelj II. nat. 10«; Vraz 10.) 1. Oj stojaj, stojaj Beli Grad, Za Gradom teče rudeča kri, Za Gradom teče rudeča kri, Da bi gnala mlinske kamne tri. 2. Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži: On hoče imeti Beli Grad In turško vojsko dokončat'. 3. Ošaben Turk se mu smeji In Lavdonu tak govori: Si prišel mene ti čestit, Al' prišel zajcev si lovit? 4. Ne pridem zajcev jaz lovit, Al' prišel tebe sem čestit, S svinčenimi kroglami te škropil In s črnim prahom bom kadil. 5. Cesarske puške pokajo, Se turške žene jokajo, Cesarski bombe mečejo, Se Turki iz Grada vlečejo. 6. Glej tak' mogočen Lavdon je, Premagal vse sovražnike, In dokler Beli Grad stoji, Naj slavo Lavdonu slovi. Inačica. Lavdon je vojsko skiipaj zbral, Zdaj sâm ne vé, kam bô jo djâl, Al' bo jo djâl pod Béli Grâd, Pod Béli Grad, 41' na ravno poljé. (Ziljsko.) 78. Radeckijeva. («Kres» I., 394.) 1. Radécki imâ že sivo glavo; On pâ še gré na vojsko z njo. 2. Močno se bojo prepirali, Bojo Majland noter jemali. Vse 011 premagal bo, Vse koj z božjo pomočjo. Se sabljice že bliskajo, Lahje se pa stiskajo. Dečle se že jokajo: Avbe, avbe, ojojo! Zdaj pa pobiča več Nikoli nazaj ne bo. 79. Radecki. Fantje mi na vojsko gremo. Nazaj nas več ne bo, Notre se bomo skušali, Kdo premagal bo. S Sardincem se bomo skušali. Naše sablje sukali, Notre močno pokamo, Da se Lahi jokajo. Radecki pa ne jenja več. Da more iti vse pod meč, Radecki pa koražo ima, Ker dosti mladih fantov ima. Fanti bodimo veseli, Ker smo Majland noter vzeli. Verona se je močno vstavljala, Pa je bla premagana. Mi smo še Verono noter vzeli In več te drugih mest, Verona je bla Sardinčeva, Sedaj pa je že Radeekijeva. Doma se mamice jokajo, Ker mi na Laškem kri prelivamo, Zahvalimo Boga, Ki nam tak močen žegen da. (Borovlje. i 80. Osem let. Sedaj je prišel tisti čas, Ko svetli cesar kliče nas. Juhe, juhe, le pojmo le, Saj ni ga vbranit se. Kdo se bo branil v te stan, Koj ima križ, kdor se vgane v stran. Stanu na svetu brez križa ni, Križ vsakega tišči. So bratri sestre pustili, Od starišev se ločili, So šli, ko so poklicani b'li, Zakaj bi mi ne šli. ■Trg- 97 jfa- 4. Veselo prepeva vsak fant, To je nam šenkal Ferdinand, Na štimajst let je dolgo b'lo, Zdaj pa ni več tako. 5. Potroštana bodi dekle, Da moram zapustiti te, Juhe, juhe, zad pridem spet, Grem koj na osem let. 6. Ko bo te osme leto forbaj, Al' bodem živ, pridem nazaj, Al' me pa trofi kugljiea, Bo pa ta smrt moja. (Borovlje.) III. Obredne pesni. 81. Koledn'ca božična. («Slov. Bčela» 1851, 27.) 1. Je éno déte rójenó, aj rójenó Nótre v méstu Bétlehém. 2. V enej priprostej štalici, aj štalici, V enih oslovih jaslicah. 5. Spoznal ga je oslič, volek, oslič, volek. Da je to dete pravi Bog. Ki je stvaril zemljo, nebo, zemljo, nebo. Človeku dal dušo, telo. Pastirci na polji pasejo, aj pasejo, Angeljsko petje poslušajo. In so prišli kralji trije, kralji trije: Kašpar, Melihar, Baltazar. In so dari mu prinesli, aj prinesli Miro, kadilo, čisto zlato. Pa darujejo Jezusu, aj Jezusu. Aj le kralju nebeškemu. Za rojstvo mi zahvalimo, aj zahvalimo, Rožo devico Marijo. Ker je rodila Jezusa, aj Jezusa, Zveličarja vsega sveta. V tem času božičnem, božičnem, Oj bodi dete hvaljeno. (Ziljsko, Bornvlje 82. Kolednica božična. («Slov. Bčela» 1851. 27.) i. Je nova zapoved venkaj šl&, Te den je svet, Od cesarja Avgusta, Te den je svet, te den je vesel, Te den je vsega veselja živ. 2. Jožef se spravlja v Betlehem Po cesarjevej zapovedi. 3. Jožef se vzdigne ino gre, Osliča jezdi, volič za njim gre. i. Jožef Marijo na plači pusti, Herperje išče, za njo skrbi. 5. Jožef pri Mariji obstoji In svoje reve jej razode. o. Jožef Marijo na osliča posadi, Gresta iz mesta, se že mrači. 7. Gresta po enej gmajnici, Prideta k bornej štalici. 8. Jožef hitro ogenj stori In štalico lepo pokadi. 9. Jožef vzame bariglico In hila po frišno vodico. 10. Marija je rodila Jezusa In ga položila v jaslica. 11. So vse gore zlate bile, So vse vode z vinom tekle. 12. Jožef pa hitro priteče, Mariji sladko vince prinese. 13. Jožef štalico hitro odpre, Jezus v jaslicah rojen je. 14. Pastirci štalico vahtajo, Angeljci nad štalico pojo. (Rož, Podkrnos.) 4* 83. Kolednica božična. («Slov. Bčela» 1851, 58.) 1. Stoji garteljč zagrajen, Z rudečo žido zapleten, Polhen rožic nasajen. 2. Notre raste lilija, Se lepši si ti Marija. 3. Notre rastejo nageljni, Se lepši so nebeški angelji. Notre raste rožmarin, Se lepši je Marijin sin. 5. Notre raste lep marjon, Se lepši je Marijin tron. 6. Marija pa v tronu sedi, Jezusa v krilu drži. 7. Vse duše na njo vpijejo, Marijo na pomoč kličejo. 8. Oh Marija pomaj, pomaj. Vernim dušam v sveti raj. 9. Kedar bo življenja kraj, Pelji tudi nas v sveti raj. (Železna Kaplja, Ziljsko. Inačica. i. Na rajžo se bom jaz podal, Jezusa bom za varha djal. Za roke ga bom jaz prijel, Ga bom kušnil in objel. (Žabnice.) 84. Božičnica. Horé, horé, ti bráterc mój, Vzémi sebój móntelS tvój. Kedar tota pojdema, Kaj seboj ponesema ? Aje noj masla vzemi ti Inoj en par belih gosij; Jaz bom pa tiste jagnje vzel, Ki sem je volku otel. Notre v štalici pa lepo Pojejo angeljci, Kjer je to dete cartano, Ki je od mraza zmartrano. Ko bi jaz vedel, da bi smel, Bi moj móntele na njega odel. (Podjunsko.) 85. Božičnica. Angelj pride nój oznani, Da glih je že polnoči: O le pójd'te nój poglejte, Káj je v štalici zá 'no déte 2. Veselimo se vsi skupaj Tega rojstva božjega, Tega kralja pomočnika, Našega odrešenika. 3. Kar nam je Eva izgubila Z nje pregrešnostjo, To je nam Marija dobila Z nje ponižnostjo. (žabnice ) 86. Božičnlca. («Besednik» 187*, 4.) Tu dol sem gre en mihen fant, Ki mu se lepo sveti gvant, Je lepo pel, je bil vesel Noj je mene gor budil, Kakor bi moj angelj bil: Le vstani, le vstani, preljubi moj brat! Pojdi z meno v Betlehem, Tam je detice rojeno, V jaslice položeno, Okoli štalice pa snežej leži, Pri šprangicah noter pa vetrič buči. To dete v jaslicah milo ječi, Ki je stvarnik vseh ljudij. (Podjunsko.) 87. Šapelica (dan nedolžnih otrofiičev). Šip, šap, Bog daj vam srečo in zdravje, Da bi b'li veseli ko tičiee v gozdu, Zdravi ko ribice v vodi, Močni ko medved v gori, Da bi imeli toliko otročič, Kolikor ima vejica vršič. (Borovlje 88. Koiednica o novem letu. («Slov. Bčela. 1851, 2>U 1. K temu letu novemu, K temu rojstvu božjemu, K temu letu novemu, K temu rojstvu božjemu, Marija je rodila Jezusa. 2. Marija spleta krancelj zlat, To ni nobeden krancelj zlat, To je le Marija z Jezusom, Marija je rodila Jezusa. 3. Marija trga rožmarin, To ni nobeden rožmarin, To je le Jezus, Marijin sin, Marija je rodila Jezusa. 4. Marija trga lep marjon, To ni nobeden lep marjon, To je le Marijin zlati tron, Marija je rodila Jezusa. 5. Marija trga lilijo, To ni nobena lilija, To je le nebeška zarija, Marija je rodila Jezusa, e. Marija trga nageljne, To niso nobeni nageljni, To so le nebeški angelji, Marija je rodila Jezusa. (Žabnice.) 89. Kolednica o Sv. treh kraljih. («Slov. Bčela» 1851, 42.) 1. Dober večer vam Bog daj, Gospodarju in gospodinji Noj vsej hišnej družini! 2. Mi gori in doli hodimo, Gospoda Boga lepo prosimo, Za eno dobro leto, Za veselo novo leto. 3. Da b' nam Bog dobro leto dal Noj vsi sveti tri kralji. Ki so se na pot podali. Mi smo nekaj novega zaslišali, Ki so angeljci lepo peli: Od tega rojstva božjega, Od tega kralja novega. Te kralj je bil rojen od Marije, Od Marije v mestu Betlehem, V enej priprostej štalici, V enih oslovih jaslih. Pri jaslih stoji oslič, volek, Tukaj Jezusa častimo, Častimo noj hvalimo. Nicoj je nam 'na zvezda gori šla Na onej strani črne gore, Kjer nam ni nikoli izhajala. Ta zvezda nam sveti prelepo, Oj široko noj visoko Po celem volneni svetu. Na zvezdi kleči dete mlado, Zlati križ je v rokah držalo. Na križi je b'lo zapisano Le sedem zlatih puhštabov. Kaj mi še zlati pulištabi pomenijo Da se je en kralj na svet rodil, Da je en kralj črez vse kralje Preljubi, usmiljeni Jezus. 11. Kašpar je pa tama doma bil, Kjer mi solnee gori vzliaja. 12. Melhar je pa tama doma bil. Kjer mi solnee nad poldnem počiva. 13. Baltazar je pa tama doma bil, Kjer mi solnee k božjej gnadi gre. i+. Oni gredo k ofru Jezusu, K temu kralju novemu. 15. Lep žlahten ofer mu neso, Miro, kadilo, čisto zlato. 16. Lepo ga oni obdarujejo, Daruj nas tudi Bog noj Marija, Noj vsi sveti trije kralji, Noj preljubi, usmiljeni Jezus. 17. Tota bodi vam sprepevljena. Vsem, ki radi poslušajo, Gospodarju in gospodinji Noj vsej hišnej družini! (žabnice.> 90. Kolednica o Sv. treh kraljih. i. V zjuternčj deželi je prišla gore Ena nova zvezda lepe svetlobe: Ta zvezda opomeni to rojstvo božje Novega kralja nebes inoj zemlje. Ti sveti tri kralji podajo se na pot In grejo te novega kralja iskat, Po mestu Jeruzalemu so barali srčno Po tem detetu, kje je b'lo rojeno. Herodež se vstraši in pravi tako: «Le pojte, iščite detetiee mlado, Le skrbno poprašujte, kje je tisti kraj, Kedar ga bote našli, spet pridite nazaj.» Ti sveti tri kralji, ti brumni moži, So iz mesta Jeruzalema potroštani šli. Zvezda gre pred njimi, jim sveti prav lepo, Grlih tam je obstala, kjer je dete b'lo. Sveti tri kralji pri jaslicah klečo, Noj temu detetu dari ofrujejo, Miro inoj kadilo, vse čisto zlato, Enemu človeku in samemu Bogu. Ti cartani Jezus, mi prosimo te, Daj nam ti tvoje gnade, vsliši naše prošnje: Kedar bo preteklo naše življenje, Tedaj nam ti dodeli večno zveličanje. Prvi kralj drugemu: Gospod kralj, čej ste vi doma? Jaz sem tam doma, čir solnce gor gre. Drugi kralj tretjemu: Gospod kralj, čej ste vi doma ? Jaz sem tam doma, čir solnce na poldan stoji. Tretji kralj prvemu: Gospod kralj, čej ste vi doma? Jaz sem tam doma, čir solnce k božjej gnadi gre. Prvi kralj drugemu (zamorcu): Gospod kralj, kam je vaš pot? — Moj pot je za to zvezdo; čir bo ta zvezda ostala, tam se bo kralj rodil; te bo kralj črez vse kralje in črez kralja Herodeža. Prvi drugemu: Nikar, nikar, ti si en neusmiljen kralj; tebi se vzame sceptar in krona preč, ti ne boš kralj nikoli več. (Vzame mu sceptar ali sabljieo.) (Borovlje, Podkrnos.) 91. Pustna. Hopsasa, liopsasa Pustna nedelja, Lani sem bil krapov sit, Letos pa zelja. (Borovlje, Poreče jri Velikovcu.) 92. Šent-Jurijeva. («Slov. Bčela» 1851, lOfi.) i. Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno. Je še le prišel v deželo, Ga je že vse veselo, Tičice v grmovji, Kukovce v bukovji. Rumene rožice lepo cvet6, Se svet'ga Sent-Jurija veseld. 2. Bog obvari vašo živino : Vaše krave, vaše vole, Vaše konje, vaše svinje, Vaše kure, vaša teleta, Pa vaša lepa dekleta, Miši pa grile naj zlodej vzame. 3. Naj pokrepa vaša živina: Vaše krave, vaši voli, Vaši konji, vaše svinje, Vaše kure, vaša teleta, Pa tudi vaša dekleta. Miši pa grili vse naj snedd, Ogenj naj vam vse požge, Toča pobije, voda zalije. (Po vsem Rožu.) 93. Kresova. (Janežu: 77.) i. Oj sijaj, sijaj solnce, Oj solnce rumeno. Kako bom pa sijalo, Sem zmirom žalostno. Al' zgodaj vstanem, Me dekle kolnejo; Žalostne so one, Ko zgodaj vstati morajo, Al' pa pozno zajdem. Se pastirci jočejo ; Žalostni so oni, Ki dolgo pasti morajo. (p0vaodi.) Inačica. («Slov. Bčela» 1851, 186. > «Zarja mi gori shaja, Lépa zarja mi gôri gré. Za zarjo mi gre solnee, Oj rumeno solučice. Le čakaj, čakaj solnee, Oj rumeno solnčice! Jaz ti imam veliko povedati, Pa Se veliko več prašati. » ««Jaz pa ne mor'm čakati, Imam masa veliko obsevati. Vse dolinice ino hriberce, Tudi vse uboge sirotice. So zjutraj toven izgnani, Toven na mrzlo roso. Ali jaz zgodaj sijem, Se dekle kregajo. Ali jaz pozno zajdem, Mi pastirji jočejo.»» (Ziljsko.) 94. Kresova. («Slov. Bčela» 1851, 187.) Device tri kresujejo, Na sredi vesi kres netijo. Bog daj dro oj kraljic ml4d. Tako lepo sprepevljejo, Da se je daleč slišalo, Daleč v deveto državo. Kaj mladi kraljič govori: Ali je to glas žegnanih zvonov. Bel je to glas drobnih ptic, Bel je to glas čistih devic? . Daj mi konjča frišnega, Da hitro tja pojezdim ga. . Da jaz sam slišal bom, Kaj je to kaj za en glas. . Sedaj pa kraljič prileti, Tam device tri dobi. 8. Bara starejšo deklico. Kako kaj ti poješ. 9. Ona kraljicu odgovori: Jaz pojem, ko bi zvonil. 10. Bara srednjo deklico: Kako kaj pa ti poješ? 11. Ona kraljiču odgovori: Jaz pojem, ko bi cingljal. 12. Bara mlajšo deklico: Kako kaj pa ti poješ? 13. Ona kraljiču odgovori: Jaz le pojem kakor znam. 14. Bara starejšo deklico: Kaj tvoj oča delajo? 15. Ona kraljiču odgovori: Moj oča drugega ne delajo. Ko rumene zlate merijo. 16. Bara srednjo deklico : Kaj tvoj oča delajo? 17. Ona kraljiču odgovori: Moj oča drugega ne delajo, Ko bele tolarje preštevljejo. 18. Bara mlajšo deklico: Kaj tvoj oča delajo ? ■-B7?- 118 ^ Ona kralj iču odgovori: Jaz nimam oče bel matere, Sem le zapuščena sirotica. Kraljic vzame jo sebo Daleč v deveto državo. In kraljič ji še govori: To je tista štimica, Ki se je v deveto deželo slišala. (Podgorjane.) Inačica. (Kuhač I., 113.) Kres le gori, kres le gori Na sredi morja silnega. H kresu hodijo dečle tri, Lepo pojo, kresujejo i. t. d. (Ziljsko.) 95. Visoki raj na Žili. . Bog nam daj en dober čas Te prvi raj začeti. Tekaj da smo ga začeli, Še nah ga ne b'me neli. . Kdor je z Bogom, Bog je z njim, Sam Jezus je Marijin sin. Dežela Indija. (Kuhač ni., 325.) Oj Indija, oj Indija, Ti srečna dežela, Kjer nikdar snég ne pade, Kjer nikdar déž ne gré. Je vendar vsako jutro Od preobilne vode Vsakatera stopinjica Polhena hladne rose. Tam dvebarti vsako leto Pšenica lepo prizori, Tam dvebarti vsako leto Pšenica lepo prizori. Okoli hodi pečen vol, V ledjih ima zaboden nož, Da vsak si odreže, Kdorkoli hoče. Na rogih mi pa sodič ima, Je polhen vinca sladkega, Da vsak se napije, Kdorkoli hoče. Oj Indija, oj Indija, Ti srečna dežela, Iz klobas ruče delajo, Iz špeha rante cepijo. «Pleperce», Itirivrstične. Madele kum, madele kum, Pes je mleko snedel. Al' je sne, pa naj je sne, Saj je bil potreben. Vinka, vanka v Vajuave, Kako tam so delali ? Tako so vgonavljali, Z vinom so mizo umivali. Pri Žili rože rastejo Po zimi noj po letu. Kdor hoče trgat je, Naj gre k Žili po nje. Kteri mojo dečvo vozi. Moje srce v pesti nosi. Le suči jo, le. vozi jo, Jaz bom pri njej ležal. «Pleperce», dvevrstične. . Sem jo videl pri Potoce, Je imela zlato puče v roce. Jaz pa pojdem črez Predel Le za dečvo, kar za del. . Jaz pa pojdem v Kanal, Ko je vino bolje, ko bokal. Gor in dol po Bistrici, Dokler je kaša v piskerči. Lepa je Goriška ves, K' je pobčev notre lili za '11 | Gor po Žili štrejne vil, Kar zaslužil, vse zapil. Gor po Žili, dol po Dravi, Kjer so ljudje kakor krave. Kje je tisti Bistričan, Ki je na Čajni dile kradel? Niste videli jazbeca, Na onein kraji grabenča? IV. Legende. 96. Dva popotnika. («Slovenska Bčela» 1851, 9«.i Marija po pôlji prângalâ, Srečata jo dvâ popotnika. Kaj je rekla roža Marija: Oj kam še vidva pojdeta? «Midva greva v mesto Jeruzale; Bova Jezusu štriče spletala.» 4. Kaj je rekla roža Marija: Lepo vaju prosim popotnika, 5. Ne spletajta Strice preostre, Da bo Jezus ložje trpel je. fi. «Kaj je nama za Jezusa, Saj Jezus nama žlalita ni. 7. Saj nima bratrov, sester nič, Da bi se Jezus smilil jim. s. Saj vsak človek žlahto 'ma. Samo Jezus in Marija je nimata.» 9. Marija po polji prangala, Srečata jo dva popotnika. m. Kaj je rekla roža Marija: Oj kam še vidva pojdeta? 11. «Midva greva v mesto Jeruzalem, Bova Jezusu gajžle spletala.» 12. Kaj je rekla roža Marija: Lepo vaju prosim, popotnika, i.i. Ne spletajta gajžle prehude, Da bo Jezus ložje trpel je. 14. «Kaj je nama za Jezusa, Saj Jezus nama žlahta ni. 15. Saj nima bratrov, sester nič, Da bi se Jezus smilil jim. 16. Saj še vsak človek žlahto ima, Samo Jezus in Marija je nimata.» 17. Marija je po polji prangala, Srečata jo dva popotnika. ih Kaj je rekla roža Marija: Oj kam še vidva pojdeta? i». «Midva greva v mesto Jeruzalem, Bova Jezusu krono spletala.» 20. Kaj je rekla roža Marija : Lepo vaju prosim, popotnika, 21. Ne spletajta krono preostro, l)a bo Jezus ložje trpel jo. 22. «Kaj je nama za Jezusa, Saj Jezus nama žlahta ni. 23. Saj nima bratrov, sester nič. Da bi se Jezus smilil jim. 24. Saj še vsak človek žlahto ima. Samo Jezus in Marija je nimata.» 25. Marija po polji prangala. Srečata jo dva popotnika. 2«. Kaj je rekla roža Marija : Oj kam še vidva pojdeta ? 27. «Midva greva v mesto Jeruzalem, Bova Jezusu križ delala.» 28. Kaj je rekla roža Marija : Lepo vaju prosim, popotnika. 29. Ne delajta križa pretežkega. Da bo Jezus ložje nesel ga. 30. «Ivaj je nama za Jezusa, Saj Jezus nama žlahta ni. 31. Saj nima bratrov, sester nič. Da bi se Jezus smilil jim. 32. Saj še vsak človek žlahto ima, Samo Jezus in Marija je nimata.» 33. Marija po polji prangala, Srečata jo dva popotnika. 31. Kaj je rekla roža Marija: Oj kam še vidva pojdeta? 35. «Midva greva v mesto Jeruzalem, Bova Jezusu žreblje delala.» 36. Kaj je rekla roža Marija: Lepo vaju prosim, popotnika, 37. Ne kovajta zlo tumpaste, Da bo Jezus ložje trpel je. 38. «Kaj je nama za Jezusa, Saj Jezus nama žlahta ni. 39. Saj nima bratrov, sester nič, Da bi se Jezus smilil jim. 40. Saj še vsak človek žlahto ima, Samo Jezus in Marija je nimata.» (Ziljska Bistrica.) 41. S kolei leži cesta uglajena, Marija je po cesti rajžala. ¡2. Srečali so jo hudi Judi; Marija jih je barala: rs Kam vi greste, hudi Judi? «Mi gremo v mesto Jeruzalem». 44. Kaj je rekla roža Marija: Kaj vi boste tarna delali ? 45. «Mi gremo v mesto Jeruzalem, Da bomo Jezusa križali.» 46. Kaj je rekla roža Marija: Ali se Jezus vam kaj smilil ho ? 47. «Kaj se nam Jezus smilil bo. Saj Jezus nam nobedna žlahta ni. 48. Saj nema bratrov, sester nič. Da bi se Jezus smilil jim. 49. Saj Se vsak človek žlahto ima. Samo Jezus in Marija je nimata.» (Zabnice.) 1. Inačica. 1. S kolci leži cesta uglajena, Marija je po cesti rajžala. 2. Srečata jo zalarja dva, Marija jih je barala: 3. Kam gresta vi zalarja dva? «Mi greva v mesto Jeruzalem.» -iT?- 121 Kaj vi bosta tarna delala? «Mi bova Jezusu strice spletala.» Kaj je rekla roža Marija i. t. d. 2. Inačica. S kolci leži cesta uglajena, Marija je po cesti rajžala. Srečata jo eimpermana dva, Marija jih je barala: Kam gresta vi eimpermana dva? «Mi greva v mesto Jeruzalem.» Kaj vi bosta tama delala? «Mi bova Jezusu križ obsekala.» Kaj je rekla roža Marija i. t. d. 3. Inačica. S kolci leži cesta uglajena, Marija je po cesti rajžala. Srečata jo dva popotnika, Marija jih je barala: . Kam gresta vi kovača dva? «Mi greva v mesto Jeruzalem.» . Kaj vi bosta tama delala? «Mi bova Jezusu žreblje kovala.» Kaj je rekla roža Marija: Lepo vaju prosim, kovača dva, Zlo tumpaste ne kovajte, Da bo Jezus ložje trpel je i. t. d. IŽabniee.) 97. Mornar. (Janežič 58.) Marija se vzdigne z Ježušem fn s štirim možem Jožefom. Marija je tak' dolgo šla, Da je blizo morja prišla. Gor je mornarja klicala, Gor je mornarja klicala: «Prepelji mene tamej črez Za skozibog, za božji Ion.» Kaj jej še mornar odgovori, Kaj jej še mornar odgovori ? «Jaz pa ne vozim za skozibog, Za skozibog, za božji Ion. Le vozim za svetle tolarje I no za zlate rumene.» «Oj prepelji me tamej črez Za skozibog, za božji Ion.» Kaj jej še mornar govori, Kaj jej še mornar govori? 10. «Jaz ne vozim za skozibog, Za skozibog, za božji Ion. 11. Le vozim za svetle tolarje lno za zlate rumene.» 12. Marija se vzdigne in mi gre Oj noter v silno morje. 13. Pred njo se voda razklanjala, Za njo se voda spet sklepala. 14. Marija sred' morja postoji, Mornarjeva hiša že gori. is. Mornar pa vpije na pomoč, Mornar pa vpije na pomoč: 16. «Marija, pridi tavžentbart, Jaz te prepeljem vsakokrat.» 17. Kaj še Marija govori, Kaj še Marija govori? 18. «Pomago ti svetli tolarji lno pa zlati rumeni.» 19. Mornar spet vpije na pomoč, Mornar spet vpije na pomoč: 20. «Marija, pridi tavžentbart, Jaz te prepeljem vsakokrat. 21. Marija, al' ne zašonaš mene. Saj zašonaj mlado detice.» 22. Na sred' izbe zibica stoji, Notre majhno dete leži. 23. Marija s krilcem mahnila, Mornarjeva hiša vgasnila. (Dole zraven Rožeka.) 98. Marija in ribica. (Iz Vrazove zapuščine.) 1. Ena ptica priletela Je od silnega morja. 2. Je na turni obsedela, Oj na turni cerkovnem. 3. Prelepo je zapela, Je zapela štukelce tri. i. Prvi štukelc je zapela Od device Marije. 5. Drugi štukelc je zapela Od vsmilen'ga Ježiša. «. Treči štukelc je zapela Od svet'ga zakona. 7. Marija je iz oltarja vstala. Je po cerkvi doltej šla. 8. Na cerkovnem pragu je obstala. Ptičico je barala: 9. «Si to pesem sama zložila. Bolj si jo le peti slišala?» 10. « «Jaz nisem jo sama zložila, Sem jo le peti slišala; 11. Ki je jo riba pela. Ki je po morji plavala.»» 12. «Ptica, ptica, ptičica, Pojva k morji ta.» 13. Ptica je na viš sfreala, Marija je pa k nogam šla. 14. Marija bila prej pri morji Kakor drobna ptičica. 15. Marija je ribo barala, Ki je po morji plavala: 16. «Si to pesem sama zložila, Bolj si jo le peti slišala?» 17. ««Jaz nisem sama jo zložila, Sem jo le peti slišala, 18. Ki so jo moja mati peli, Ki so mene zibali. 19. Jaz sem pa močno jokala, Ki sem mater zdražila. 20. So me pa v morje vrgli, Oj dro noter v silno morje.»» (Po Rožu.) 99. Marija in ribica. (Inačica.) (Janežič 45.) i. Tičica je priletela Neka zamorska devica. 2. Vrh turna je obletela, V zelenej lipiei obsedi. 3. Je že tak' lepo zapela, Oj od device Marije: 4. Cešena si ti Marija, Gnade božje polhena, 5. Si nam na svet rodila Našega zveličarja. 6. Je Marija to zafiula. Je venkaj iz oltarja šla: 7. «Al' si ti to pesem cula, Al' si jo sama zložila?» 8. « «Je nisem sama zložila, Ampak sem jo le slišala, y. Sem črez morje črez letela, Je neka ribica spevljala: 10. Cešena si ti Marija, Gnade božje polhena, n. Si nam na svet rodila Našega zveličarja.» » 12. «Pomaj, pomaj mi iskati To ribico, ti drobna tičica.» 13. Tičica je v luft zletela, Marija je pa k nogam šla. 14. Je že Marija prej tam bila, Prej da drobna tičica. ■vg- 127 -%tt- 15. Tam okol' sive skaliee Se je ribica vozila, i«. Je še tak' lepo spevljala, Oj od device Marije: 17. Ah, češena si Marija, Gnade božje polhena, ix. Si nam na svet rodila Našega zveličarja. 19. «Kaj je pa tebe sem spravilo, Oj ti drobna ribica?» 2n ««Mene je pa sem spravila Moja huda mačeha.» » 21. «Oj ribica, h kraji, h kraji, Jaz bom ti ven pomagala.» 22. In razgrnila sveto krilce, Je jo neslo v zveličanje. (Rož, Podjunsko.) 100. Marija Podgorjanska. (Inačica.) (Iz Vrazove zapuščine.) 1. Ena tičica je priletela, Oj od solčne dežele. 2. Na turnič je zletela, Oj na turnič cerkovni. a. Prelepo je zapela Od device Marije: +. «Ceščena si ti Marija, Božje gnade polhena. а. Oj Marija Podgorjanska, Oj Marija pri Kapelici.» б. Se niže je zletela, Oj na britof žegnani. 7. Se lepši je zapela Od martre Jezusove. 8. «Ceščena si Marija, Božje gnade polhena. 3. Oj Marija Podgorjanska, Oj Marija pri Kapelici.» 10. Marija to zaslišala, Je iz oltarja stopila. 11. Ona ta po cerkvi gre, Tam na pragu obstoji. 12. Kaj pa je Marija djala, Oj tej drobnej tičici? 13. ««Al' si to pesem ti zložila, Bčl si jo le peti slišala?»» 14. Kaj je pa djala tičica. Oj le tičica drobna? 15. «Jaz to pesem nisem zložila, Sem jo le peti slišala. 16. Ko sem visoko letela Pod jasnim nebesom. nf 129 Jfcrr- 17. So jo angeljci sprepevljali, Tebe, Marija, hvalili: 18. Oj češčena si Marija, Božje gnade polhena. 19. Oj Marija Podgorjauska, Oj Marija pri Kapelici. 101. Grešnikovo obhajilo. (Iz Vrazove zapuščine.) 1. Stoji, stoji ravno polje, V ravnem polji klošter je. 2. Mimo kloštra cesta leži Noter pod vrate klošterske. 3. Marija po polji prangala, Na klošterske vrate trkala; 4. Je klicala menišeka, I>a bi šel spovedat grešnika: 5. Gori, gori, menišek mlad, Idi obhajat grešnika. g. «Kako bom obhajal grešnika, Ko oblata ni žegnan'ga?» 7. Hola, hola, menišek mlad, Oblat bo žegnal Jezus sam. 8. Bolnik že sedem let leži, Po rešnjem telesu želi. iti- 130 -frr- Grešnik se začne spovedati In iz tega sveta šajdati. Kako je ta grešnik srečen bil, Ki je od Marije vslišan bil. (Podjunsko, Tinje, Rož.) 102. Marija na Svečnico. Na same jutro svečnico Je Marija v cerkev šla, Oh Marija, oh Marija, Ki si nam rodila Jezusa. Na cerkovni prag je pokleknila. Je svoje molitve ofrala. Marija je okoli oltarja šla, Ofrala je dva golobica; Marija je dol po cerkvi šla, Lepo so jej pele tičice. Marija je možem talala Lepi zeleni rožmarin. To ni nobeden rožmarin, To je le Jezus, Marijin sin. Marija je pobom talala Lepe rudeče nageljče. To niso nobeni nageljči, Ki so le nebeški angeljči. 9. Marija je ženam talala Lepe bele lilije. 10. To niso nobene lilije. Je le roža Marijina. (podjunsko. 103. Pesem «od sv. roženkranca». 1. Lepa roža mati božja, Oh Marija sedem žalosti: Ljubi Jezus, čej si hodil, čej si bil Tam sem hodil, tam sem bil, Kir sem krvavi pot potil. 2. Lepa roža i. t. d. Tam sem hodil, tam sem bil, Kir sem krvavo gajžlan bil. 3. Lepa roža i. t. d. Tam sem hodil, tam sem bil, Kir sem s trnjem kronan bil. i. Lepa roža i. t. d. Tam sem hodil, tam sem bil, Kir sem težki križ nosil. 5. Lepa roža i. t. d. Tam sem hodil, tam sem bil, Kir sem križan bil. Lepa roža i. t. d. Tam sem hodil, tam sem bil, Kir sem za verne duše Boga prosil. (Podjunsko.) 104. Pesem «od dveh bratov». Po cesti gresta brata dva, Prot' hiši se obfneta. Bil je sveti Valentin Noj njega braterc Peregrin. Notre v tistej hišici Je 'na mlada vdoviea. Za herperje jo prosita: «Bog vam srečo večo da.» ««Jaz sreče tak' zadosti imam, Hiše lepše ne poznam. V hiši dosti pevcev je, V kleti polhno vinca je. V hlevih dosti živine imam, V skrinji polhno dnarcev imam.» » «Merkaj ti vdoviea, Še nicoj me boš na pomoč klicala.» Saj še ura ni devet, Že začne vince v sodih vret'. Žena vsa prestrašena Je milo k Bogu klicala: 11. Pomaj mi Bog noj sveti Valentin Noj njega braterc Peregrin. 12. Saj še ura ni deset, Že popada v hlevu vsa goved. 13. Žena vsa prestrašena Je milo k Bogu klicala: 14. Pomaj mi Bog noj sveti Valentin Noj njega braterc Peregrin. lo. Saj še ura ednajst ni, Hčera že mrtva leži. 16. Vdova vsa omamljena Je milo k Bogu klicala: 17 Pomaj mi Bog noj sveti Valentin Noj braterc njega Peregrin. i». Saj še ura dvanajst ni, Že vsa hiša s plamenom gori. i». Je žena vsa prestrašena Milo k Bogu klicala: 20. Pomaj mi Bog noj sveti Valentin Noj braterc njega Peregrin. (Podjansko} 105. Tri kaplje krvi Jezusove. i. Štam dolta, štam dolta 'Na cesta leži: 'Na cesta lepa, Ki je Jezusova. -Trti- 134 . Štam dolta, štam dolta 'No polje leži: 'No polje lepo, Ki je Jezusovo. Na polji, na polji 'Na hiš'ca stoji: 'Na hiš'ca lepa, Ki je Jezusova. V hiš'ci, le v hiš'ci 'Na miza stoji: 'Na miza lepa, Ki je Jezusova. Na mizi, na mizi En kelih stoji: En kelih lep, zlat, Ki je Jezusov brat. V kelhi so pa Tri kaplje krvi: Tri kaplje lepe, Ki so Jezusove. Ta prva je padla Na žitno polje: Na žitno polje, Ki je Jezusovo. 8. Ta druga je padla Na vinske trte: Na vinske trte, Ki so Jezusove. 9. Ta tretka je padla Na verne duše: Na verne duše, Ki so Jezusove. ,. . , (Podjunsko.) 106. Od žovnirja Izidorja. Ne jokajte se vi matere, Ko vaše fante v žovt vabo, Poglejte svetega Izidorja, Kaj je on za 'n velik svetnik. Na oljski gori ovčice pase, Prelepo žvižga noj poje. Kedar je malo gori prirastel, Podal se je v žovnirski stan. Zvesto je služil svojemu kralju, Še veliko lepši gospod Bogu. Za tem gradom Baničanom Je bil pokopan tri sto let. Na njega grobu je trava rastla, Lepo zelena travica, Ven iz groba so prirastle Tri bele rože lilije. Zvečer so bile pokošene, Zjutraj so veliko lepše bile. so prišle Tri lepe uune klošterske. One so vse preduhtovale, Kaj bi tukaj notre bilo. Šle so, gor ga odkopale, Našle so truplo sveto, One niso drugega našle Tri lepe kapljice krvi. Še le več so pri njem našle, 'No lepo pismo pisano, Notre ni drugega stalo, Kje sveti Izidor prebival bo. Na oljski gori pri materi božjej Stoji 'na lepa cerkev malana, Notre stojo tri oltarji, Ko je eden lepši, ko sta dva. V prvem stoji sveta Neža, V drugem stoji sveti Jošt, V tretjem pa velik špegov, Kjer sveti Izidor prebival bo. (Žabnice.) 107. Sveta Barbara. (Janežič 54.) Stoji, stoji beli grad, V gradi žlahtna gospa, Žlahtna gospa, žlahten gospod. Pa sta imela samo jedno hčer, Samo ljubo sveto Barbico. Oča z Barbico govori: «Ti imaš zdaj ženine tri. Jedeu kralj, kjer solnce gori gre, Drugi, kjer solnce na poldni je, Tretji, kjer solnce k božjej gnadi gre. Al' vzameš kralja španjskega, Vse bode tebe hvalilo; Al' vzameš kralja dežclskega, Se ti bode vse priklanjalo.» Kaj pa Barbica odgovori? «Jaz imam že izbran'ga ženina, Jezusa Nacarenskega.» «Al' hočeš španjska kraljica bit' Al' raji tri leta v turnu sedet'?» «Jaz nočem španjska kraljica bit', Raji hočem tri leta v turnu sedet'.» Oča je poslal po zidarje: «Zidajte turen temen, globok.» 11. Barba je okoli prangala Lepo se jim je smejala: 12. «Če delate turen temen, globok, Delajte mu tri line ven. 13. Eno, kjer solnce gori gre, Drugo, kjer poldan stoji, Tretjo, kjer k božjej gnadi gre.« 14. Barbico zdaj v turen vržejo, V turen globok, v turen temen. 15. Barbica pa še govori: «Jaz že imam izbran'ga ženina, Jezusa Nacarenskega.» 16. En angelj k njej prileti, Na nizkem okenci obsedi; 17. Barbici je oblat podal, Jeden je pa v kelih djal. — 18. Oče pa k njej gledat gre, Al' kej Barbica še živa je. 19. Pretekle so že leta tri, Je poslal oče po žlosarje: 20. «Odklenite mi turen temen, Poberite Barbine kosti ven.» -stf- 1H9 21. Barbica pa v turni sedi, Lepa rudeča kakor kri, Pred njo pa kelih zlat stoji. 22. Oče spet z Barbieo govori: «Ti imaš zdaj ženine tri. 23 Jeden kralj, kjer solnce gori gre, Drugi, kjer solnce na poldni je, Tretji, kjer solnce k božjej gnadi gre. 24. Al' vzameš kralja španjskega, Bel vzameš kralja deželskega? 25. Al' vzameš kralja španjskega, Vse bode tebe hvalilo, 26. Al' vzameš kralja deželskega, Se ti bode vse priklanjalo.» 27. Barbica pa še govori: «Jaz imam že izbran'ga ženina, Jezusa Nacarenskega.» 28. Oče pa popade Barbieo Za nje rumene lasiče, 29. Potegnil je svoj meč, Odsekal Barbici glavo preč. (Kazaze na Žili, Zvrhnji Rož.) -ST?- 140 -%ir-108. Egiptovski Jožef. (Ahacelj 37.) 1. Z mojimi braterci sem rajžal, En pobič še le štirnajst let, Pri Sihemu na pašo peljal Sem moj šočeč bmmnih jagnet. Jaz nisem vedel, kaj je žalost. Sem pel, s pastirci se veselil, Sem zraven svojih ovčie skakal, Nedolžen kakor one bil. 2. Pod eno drevce sem se vsedel, In svojega Boga molil, Tam strašnost svojih bratov zvedel: «Ti boš zdaj svojo kri prelil.» V vodnjak so hotli mene vreči, Da bi moral tamkaj konec vzet', Nič nisem imel, ko mile solze Se grozovitnežem otet'. 3. Pa je že tako moralo biti, Ravno kupci mimo pridejo, Zaupajo dosti dobiti, Naprodaj me ponudijo. Barant je bil koj hitro sklenjen, Veselo denar med sebo delo; Ce so me ravno tam prodali, Jim nisem vzel jaz to za zlo. (Zvrhnji Rož.) 109. Dežela Indija. («Slovenska Bčela» 1850, 131.) 1. Je tičica priletela Iz dežele Indije, Prav lepo je zapela Od vinea sladkega. 2. Le pijmo bratri vinee, Najmo, da voda stoji: Voda je trodovična, 1 Vinee pa trod mori. 3. Smo pili bratri vinee, Smo zraven pa zadremali In trdno smo zaspali To uro dvanajsto. 4. Ko je Jezus mimo rajžal Z svojimi jogri dvanajstimi, Jim je talente talal, Štiri tale ta sveta. 5 Tomaža je postavil V globoko Indijo, Čir nikoli sneg ne pade, Čir nikoli dež ne gre. 6. Čir nikoli sneg ne pade, Čir nikoli dež ne gre, Je vendar vsako jutro Stopnja polhena rose. (Zvrhnji Rož.) i trodljiva. 110. Grešnik. Poslušajte vi, moji bratri, Kaj jaz duša vam povem, Da ne boste semkaj prišli, Kjer jaz duša entekaj trpim. Jaz sem bil dro dobro učen Od teh božjih pridigarjev, Sem tudi želel v nebesa priti, Kjer naš večni Bog živi. K spovedi sem pokleknil, Da bi se grehov spovedal bil, Te male grehe sem povedal, Ta velike sem zatajil, lvedar bi moglo meglih biti 'No samo uro na ta svet. Jaz bi hotel delati pokoro, Da bi zgruntati ne b'lo. Kedar boš pokoro delal, Delaj jo le prav zvesto; Jaz sem pokoro le odkladal Na svoj poslednji cajt. Ti dro rajtaš moj grešnik, Da ti dolgo živel boš, Pa 'na pošta tebi pride, Da hitro umrl boš. 7. V peklu je zlo goreče, V vicali je zlo temno, Jaz pa v nebesa pojdem, Tam je pa dro prav lepo. (Žabnice.) 111. Vinska trta. («Novice» 1844, 152.) 1. Tam stoji gartelc ograjen, Z zlatim koljem obsajen. 2. Z srebernim protjem zapleten, Polhen rožic nasajen. 3. Notre rastejo rožice tri, Vse tri rudeče kakor kri. 4. Prva rožica je le ta Sprelepa rumena pšeničica. 5. Pri vsaki maši jo nucajo Oj za presveto liostijo. fi. Nobena maša brana ni Brez te svete liostije. 7. Druga rožica je le ta Spreljuba vinska trtica. 8. Pri vsaki maši jo nucajo Oj za presveto rešnjo kri. 9. Nobena maša se ne moli Brez presvete rešnje krvi. 10. Tretja rožica je le ta Spreljuba devica Marija. 11. Nam je rodila Jezusa, Oj le kralja nebeškega. 12. Je stvaril zemljo in nebo, Dal človeku dušo in telo. 13. Bog oče, sin in sveti duh, Vse tri peršone en sam Bog. (Št. Kocijan, Zi'jsko.) 112. Zlata češčena Marija. (Odlomek.) («Slov. Bčcla» 1851, 75.) Vse duše so gori shajale, Samo tri so notre ostajale, Se tiste so močno zdih'vale in jokale. Kaj pa je tistim trem dušam b'lo? Edna je kater s kotro grešila, Edna je dražje vmorila, P2dna na Bogu obupala. „ .. ° r (Gorice na Žili.) 113. Dvanajst osobitostij. («Slov. Bčela» 151, 185.) i. Marija je barala Jezusa: Kaj je eno naj boljšega? -mč- 145 -%TT- Jezus je rekel Mariji: Sam eden je Hog na nebu, Ki je bil rojen od Marije, Vesvolen svet kraljuje, V nebesih gospoduje. Marija je barala Jezusa : Kaj je dve najboljšega? Jezus je rekel Mariji: Dve sta dve živi glavici, Solnčice in lunica. Marija i. t. d. Trije so patrijarhi, Žitnega polja varhi. Marija i. t. d. Štirje so evangeljisti, So naši pomočniki. Marija i. t. d. Pet je ranic Jezusovih, . Ki so mu jih Judi dali, Ki niso Boga poznali. Marija i. t. d. Sest je šest vrčov vode, Ki je Jezus v vino sprebrnil Pri Kani-Galilejskej vojscejti Je svojim jogram piti dal. Marija i. t. d. Sedem je sedem žalostij Ljube device Marije. Marija i. t. d. Osem je veselje Marije, Naše preljube matere. Marija i. t. d. Devet je korov angeljev Usmiljenega Jezusa. Marija i. t. d. Deset je božjih zapovedij, Ki je sam Bog jih dal. Marija i. t. d. Jednajst so svete zlate meše, Ki se bero po vesvolnem svetu. Marija i. t. d. Dvanajst jogrov Jezusovih, Ki so po svetu hodili, Ki so gnado zadobili. (Gorice pri Žili. i 114. Jutranja molitev. Marija je zjutraj zgodaj vstala, Sla je v mesto Jeruzalem. Tam tri žlahtne rože rastejo. Marija jih jc vtrgala, V svojem srcu ohranila: Prva je Bog oče, Draga Bog sin, Tretja Bog sveti duh. Amen. (Ziljsko.) 115. Večerna molitev. Prva ura v noči. Dela se noč, dela se mrak, Marija spleta krancelj zlat. Marija se spravlja k Jezusu, Pojdimo še mi, poglejmo še mi, Bomo videli Jezusa, Jezusovih pet krvavih ran, Jezusovo desno stran. Kri in voda teče iz njega ran, Srce je ranjeno žalostno, Okice so zlo objokane, Vse zavoljo križa težkega, Ki je Jezus za nas nesel ga, Nja kri za nas prelil. Ti si nam obljubil sveti raj, Si nam ga obljubil, nam ga daj Kakor si ga dal svojim jogrom dvanajsterim. Amen. Draga ura v noči. Dela se noč, dela se mrak i. t. d. Tretja ura v noči. Dela se noč, dela se mrak i. t. d., i. t. d. (Ziljsko.) 116. Večerna molitev. Bog je zlat, Peljaj nas spat, Po teh vozkih stezicah, Po teh mrzlih vodicah, Kir je Marija Jezusa kopala, Ino svečo prižagala. Posveti še tudi nam K večnemu zveličanji Noj pa k večnemu veselji. (Klobasnica.) Inačica. O Jezus zlat, Peljaj me spat, Po vozkej stezici, K mrzli vodici, Kir se Marija Noge vmiva; Tam je prižgala Vsem vernim dušam luč. -»#■ 149 -%tt- Prižgi jo tudi ti Meni in mojem starišem, Bratom ino sestram, Da nobeden brez luči ne umrje. (IUobasnica.) 117. Večerna molitev. Bog je vkazal Lepo dolvleč' Rahlo zaspat', Nikogar se bat'. Bog bo nam poslal angeljce tri: Eden bo nas špižal, Eden bo nas vižal, Eden bo nas varoval po noči in po dni. (Šmihel.) Inačica. Marija mi je vkazala dolvleč', Rahlo zaspat', Nikogarja nič bat', Tri ljube angeljce k meni poslat': Te prvi me bo špižal, Te drugi me bo vižal, Te treči me bo varoval pred vsem špotom noj grehom. Amen. (Št. Jurij na Vinogradih.) 118. Večerna molitev. Bog je nam rekel dolvleč', Trdo zaspat', Ničesarja se bat'; Je nam dal šest angeljcev, Dva v znožj i, Dva v zglavji, Na vsaki strani en'ga, Eden me špiža, Eden me viža, Eden me pred lmdim varuje. (Klobasnica.) 119. Večerna molitev. Angeljci tri so ena dobra pomoč, Ti mene obvarujte den in to noč, Da moje telo počije, Da moja duša ne obide. Bodi pekel zaprt, Bodite nebesa ofen, Pridi sam Bog Jeziš Po mojo vbogo dušo, Peljaj jo sebo v nebo. Amen. (Št. Jurij na Vinogradih.) 120. Molitev o Velikej noči. Jezus je na velkonocno jutro zgodaj vstal, Stopil na svoje zlate noge, Pogledal proti božjemu grobu, Proti solnčnemu zahodu, Tam je videl tri angeljce, Je djal: Sem pojte, moji prijatelji, Poglejte moje pet krvave rane, Ki sem jaz na križi prijel za dušic delj. (Ko bi se človek znašel, da bi to molitev vsako jutro in zvečer požebral, bi rešil tri duše: očino, materno, svojo pa najgvišnejši.) (Klobasnica.) Drugi oddelek. Ljubimske pesni (poskočnice). I. Začetek ljubezni. Ljubezen. Kaj je ljubezen. 121. Kdor hoče vedeti, Kaj je lubiezen, Koj mene naj praša, Jaz mu poviem. Dovha lubiezen Je hvišna boliezen, Hvišno ho ranjeno Moje srce. Dohtar in padar, Oba sta hodiva, Nobene rcnije Nča nucajo se. Pride moj šocej, Me kužne, objeme, Je pa ozdravljeno Moje srce. An nožej bom vzeva, Bom srce načeva, Tam venka bom vzeva Tri kaple krvi. Bom pismo pisava, Bom šoc'ju posvava, Da bo on vedov, Kaku m'ne lire: Al' sem jaz zdrava Bol sem bolana, Bol že davno jaz mrtva V hruebi ložim. 122. Ljubezen je biva, Ljubezen še bo, Da lih mene in tebe Na svetu ne bo. 123. Nevarniši od s vame Lubizen je ris, Če ona se vname, Gori kakor kris. (Zvrhnji Rož ) (Škofiče.) (Povsodi.) -m?- 154 -%s» 124. Koliko ludi V črnoj zamli loži Zavol' lubiezni To mvadah ludi. Osamljenost. (Zrelec.) 125. Bo prišva vigred, Bo stajov se led, Bom dečvo dobiv, S te drujimi vred. (Podkrnos, Podjunsko.) Inačica. Bo otavlavo se, Ko bo prišva vigred, Bom pubča dobiva, S te drujami vred. (Rož) 126. Na lievo, na pravo In križam svata, Jaz ljubico išam, Oh, čoj je doma? (Zrelec) 127. Po loti dežuje, Po zimi snieh lire, Saj kni ure l'pe, Bol pa dočle za me. (Borovlje, Št. Lenart.) -Tnf- 155 128. Mvad sem jaz fantič, Sem zmiram vesev, Pa koj lubce nčomam, Oh, kaj bom začev? ,> , (Zrclec.) 129. Ana liepa me knoče kar, Ano burno jas knomam rad, Čisto braz lubice Me je pa sram. ^orovlje.j 130. Ano dakle jaz mam, Pa še te nča poznam, Poznajte jo vi, Ko je tujah ludi. (Borov)je0 131. Da bi lih vied'va, Da bom trpeva, Da bi le šoceja Zavbrna meva. (Podkmos, Št. Lenart.) Izbiranje. 132. So pa volče 1 vode, Pa nčiso dore, Je ana sama dora, Čir je dočva'2 moja. iBorovlje, Žrelec, Radiše.) 1 mrzle, 2 puebič doma. 133. Na vsočah pvaninah So mrzle vodé, Tam hori je zrast'va Moja daklé. (Otmanje.) Inačica. Visoči so hribri, Še viši horé, Tam zadi je zrast'va Moja deklé. (Radiše.) 134. Je pa snihoj opadov, So bile horé, Tam zadi notre Je pa moja daklé. (št. Jakob.) 135. Še više goré, Še više skalé, Tam notrej pa pase Moj šocel kozé. (Kanalsko.) 136. Se hribri v'soci, Hvoboči potoči, Al' oče ona, More biti moja. (Borovljc.) 137. Sem daleč prijezdov, Criez tri pvanince, Tam, čir tice pojô, Mam jaz dečvo mojo. Rož , 138. Bom šov na pvaninco Po mojo živineo, Po moje vole, Po ano fletno dekle. (ŠL Lenart) 139. Je liepa dolina, Čir dočva prebiva, Še liepši ravna, Čir je puebič doma. (Žrelec, Št. Lenart.) 140. Tahor' nča pojdam 1 Tadov' še spuev, Te liepe deklete So vse v ravnam puel'. (Podkrnos.) Inačica. Tu dovta jaz pojdem, Tu dovta jaz grem, K zavber deklet', K burnej ne grem. i:P0,ljimsk0 j 141. T'liori pod lioro, Pod to sivo pojčjo, Kasti trava in vries, Moja dočva je vmies. (Borov)jei) 1 Horta koj mavobart Dovta pa spuev i. t. d. 142. Tam dov' za Dravó Lop' tice pojó, Rast'jo rože noj vries, Lape dečle so vmies. (Podkrnos, Radiše.) Inačice. 1. Tam dov' za Dravó Lepe rože cvató, Raste trava in vries, Žavber dočle so vmies. (Višpolje.) 2. Lepu tice pojó, Lepu rože cvató, Lepu sunčice soje Tam dov' za Dravó. ,, i Borovlje.) 143. Le tota jaz pojdam, Čir Drava tacé, Majo vino noj žhanje Noj mojo daklé. Roj. 144. Je pa mihena, mihena, Ko ana mrovlá, Ko bo hore prirastva, Bo pa moja. (Borov|je) 145. Je še mihena biva, So še zibeli jo, So že tedej mene Odpomienili jo. (Višpolje.) Inačica. So še mamca, mamca 1 Zibtili jo, So že k mojomu srcu Zašriboli jo. (žre,ec ) 146. Sem še mihen pub biv, Sem še jančico mov, Sem žo k mojoj daklet' Pod hanjčič hodov. (št. Jakob } 147. Dečva poglej me prov, Al' ti dopadem prov, Da te ne bo grivavo, Kor te bom mov. T. ,. (Lipalja vas.) 148. Sem hodu po polji, Sem zbirov po volji, Tako sem jo zbrav, Da bi jo kuj nazaj dav. (Lipalja vas.) 1 So še atoj noj mamca. (Borovije.) -Trg- 160 (Rož.) Kakošen je ljubček ali ljubica. 149. Sem snuči ves bi v, Sem pa avbek dobiv, Lih tace so ble, Ko so ličiee nje. 150. V gartelnu roža Prav lipo cveti, Pa v kamrici roža Prav žvahtno diši. (Zvrhnj. Rož ) 151. Sriedi naše vesi Ana roža cveti, Da le veter potehne, Že vsa obleti. (gpodnji Rož ) 152. Pod hanjkam 1 sem stav, Sem tri avb'če pobrav, So ble tako lepe, Ko je moja dakle. (Rož, Žabuice.) 153. Drukasta čikelca, Žlabauka ta pvava, Tista je lubica Moja ta prava. (UpaIja vas ) 1 Pri durcah sem stav i. t. d. 154. Tista ta majhna, Tota ta mvada, Tota je lubica Moja ta prava. 155. Da hlih liepa kni, Je pa luba za tri, Je pa žvota tača, Da jo vsači rad ma. (Kanalsko.) (Podkrnos.) Inačica. Nča die, nča die, Da lih liepa kni, Je pa djanja tača, Da jo vsači rad ma. 156. Je pa dočva rjava, Jo sunee pače, Mne djanje dopada Pa marnovonje. 157. Je bivčka ko mliko, Bdeča ko kri, Zalubleno lileda, Na smili se drži. (Borovlje.) (St. Jakob.) (St. Jakob.) 6 158. Ma pa skravžane vasce, Pa črne oči, Pri tacah dakletah So krače noči. ,, ^ . . (Podkrnos, Zrelec.) Inačica. Ma pa skravžane vasje, Pa črne oči, Zalublano hleda, Na smieh se drži. (Borovije, Št. Lenart.) 159. Dočva ti ti, Tvoje črne oči, S tvoj ah črnah oči, Pa lubiezen cveti. (Borovlje, Podkrnos.) Inačice. 1. Dočva ti ti, Tvoje črne oči, Da le mav' zmiglajo Srčice vniamajo. cpodkrno80 2. Kni liepša na svietu, Ko so črne oči, Jih je meva ta dečva, So ble krače noči. .. ... 3. Ma pa lice rdeče Noj črne oči, Zalublano ldeda, Na smieh se drži. 160. Črno hleda, Drobno hre, To je dro moje Vosole. 161. Ta dočva je moja, Ko žvižga in poja, Pa postel postiela In sama loži. 162. Tista je moja, Ki tam le dov gre, Zalubleno gleda ' In ofartna je. (Višpolje/ (Št. Jakob.) (Žrelec.) Inačica. 'Me mivo pogleda, Pa ne ofartno gre. ^abnice.) 163. Saj nobena ni taka Kakor moja dakle, Da bi konjče štrglava, Pa futrava je. o* Je mi vole iiavezva In stop'va pred nje, Y enej roci ma gajžvo, V te drujej vince. (Borovlje, Ziljsko.) 164. Moj šoeoj je Rutarjan, Vendar je prav storjan, Roče ma, noje ma, Lubiti zna. „ ,. (Borovlje.) 165. Ustek noj korajžen Mora aden bit, Kir oče ano žavberno Dočvo dobit. (Podjunsko.) 166. Se me dočva sramuje, Ko mavo čaklam, Al to je pa hmötna, Da lubiti znam. D ,, r. .. (Podkrnos, Borovlje.) 167. Moj šoeel je n tak. Da ni beden n tak, Ne kadi, ne špila, Ne šnupa tobak. (žabnice.) 168. Moj pub je dro mihen, Nmavo veči bi biv, Večbarti bi prišov, Tim lubši bi biv. (št Jakob.) 169. Moj pubič je fleten, Je mi šmentrano všeč, Je na srce mi padov Ko trnič bodeč. (Zvrhnji Rož ) 170. Puebič je liep Ko nagelnov cviet, Še liepši bi biv, Ko bi tak lumpič kna biv. (Borovlje.) 171. Moja dočva je žledra, Pa vse pozladrá, Je še to požladrava, Da sva kupa lažava. (Borovlje, Št. Jakob.) 172. Ma lice rdeče Ko purpolica, Ma pa bobee po strani Ko bobarica. (Podgorjane.) 173. Pohlójte mojo, Ki ma janko novo, Al knočte varjeti, Pa barojte jo. (Borovlje.) 174. Dočva mojá, Pa an črievel krovla, Jaz bom jo navadov, Da b' krovlava oba. (Borovlje.} 175. Bom pa kelnarce lubov, Pa kuharce mov: Bom pa zmiram pocukrane Žnabelce mov. (Borovlje, Št. Lenart, Št. Jakob.) 176. Siša je strhana, Skedenj pa uknjast, Lubca je krofasta, Šocoj pa pukvast. (Borovlje ) 177. Moja dočva je liepa, Da liepše nči, Je pa tudi v'žnica, Da je veče nči. ... .. . J (Borovlje.) 178. Kriva, lažnjiva, Vsak jo dobro pozna, Kdor ano favlasto Lubico ma. ,. . . (Podjunsko.) 179. Dočva moja Je pa v Bovci doma, Je tri miesnce šroka, Pa štiri dovha. ... (Borovlje.) Ljubezen si razodevata. 180. Jaz te ljubim tako, Kakor zvezde nebo, Kakor listje trave, Tak' jaz ljubim tebe. (Ziljsko.) -»i?- 167 181. Te rajši imam Ko celi ves svet, Resnično spoznam, Dekličev si cvet. (Zvrhnji Rož.) 182. Braz priefa, braz porja, Braz tinte črne Sem zašribov to dočv' V moje srce. Kar je zašribano, Ča bode več zbrisano, Dočva le-ta More biti moja. (p0dkrnos.) 183. Moja dočva je na štajarščoj Hranci doma, Mna pa v srcu Zašribana ma. (žrelec.) 184. Y'hko nueč, v'hko nueč, Maš od kamrce kluč, Noj od srca mojhS, Maš pa klučiča dba. (Borovije ) 185. Taba najrajši mam, Taba najbol štimam: Taba pri srcu Zašribana mam. (Podkrnos.) 186. Je rinka okrogva Ko mlinsko kovo, Pa najna lubiezen Je ravno tako. 187. Nči liepši lubiezni, Ko zbiesta cveti, Je v rožcah povita, Nkoli na obliiti. 188. Ti luba dakle, Ti si mi čriez vse, Prad ludmi bi jaz padov Okueli krahna tabe. žreiec i 189. Mora Dravca vsahniti Noj črno morje, Prej da bom pustuv Jaz mojo dekle. (podjnn8ko.) 190. Prej suh bo žlib Drave, Prem jest tebi nezvist, Bojo ravne planjave, Čir hor stoji šist. (Zyrhnji Rož ) 191. Tak rada bi te meva, Tak rada te mam, Sem pa mavo pramajhna, Me je pa sram. (Podkmos.) (Žabnice.) (Borovlje.) -V&- 169 192. Sem jiij an miheno rekov: Čemu mi boš ti? Al koj kmav je dobiva Sovzene oči. Potlej sem joj rekov: Si dro lubca moj k-. Kmavo je biva Vasela srca. (Višpolje, Borovlje, Radiše.) 193. Tvoje srce in moje Je vse ana kri, Al tvoje se vneme, Tudi moje liori. (Rož) Hrepenenje. 194. Ti ferpanfš kuku, Kaku pojaš lepu, Ti tak pojaš lepu, Da me zmotiš veliku. (Podgorjane.) 195. Dočva pošušoj, Kak dižoj rosla, Kak šajbe cinglajo, Se puabič pola. (Podkrnos.) Inačioa. Dijčva pošušoj, Ko se puabič pola, Že plinkajo šajbe Noj vozoj cingla. (Radiše 1 196. Jaz pa pojdem na gore, Na visoke gore, Bom pa gledov na pule, Čir je moja dekle. (Podjnnsko) 197. Kaku bom jaz mlov, Ko mam cmavo vode, Kaku bom vesiev, Ko nča vidim tabe. (žrel6c;) 198. Prešmencane eitre, Kak lepu pojo, Da ne morem jes slišati, Dočvo mojo. (št. Jakob.) 199. Ti presneta Ljubljanca, Kako si temna, Da ne morem jaz videt' Puba moja. (Podgorje) 200. Da b' an vijterc pripihov, An voterc hvaden, Da bi nosov to pošto Hortoj v Štaben. (št. Jakob.) srčne težave. '201. Pojte, pojte, drobne tiee, Preganjajte vse meglice, Da bo sijalo solnčice Na moje drobne srčice. (Podjunsko.) 202. Oh te tažave, Dro nče spijo, Kmavo, oh kmavo Se hori zbudo. Je mrtva tažava, Pokoplaš jo preč, Te živa pa oče Od tabe nič več. jakob.) 203. Bi še včasi zajuckov, Bi še včasi zapov, Ko bi tače tažave Pri srcu kna mov. (Borovlje, Podkrnos.) Inačica. Bi biva vaseva, Bi tudi zapeva, Ko bi tače tažave Pri srcu kna meva. (Borovlje.) 204. So žavostni časi, Vesela nič ni, Krog mojega srca Črna megva leži. (Zvrhnj. Rož) 205. Zdaj grejo težave Čriz moje srce, Ko grejo meglice Čriz ravno pole. (Zvrhnjl Rož ) 206. Al boš ti žavostna, Povej ti mene, Da bom prišov k tabe In pa trošfvov te. (Timeniua, Macinja vas.) Inačica. Diičva! poj, poj, Da bo slišov te tvoj, Bo pršov k tebe, Da bo trošfvov te. (Podkrno9) 207. Jaz ino ti Sva vse ana kri: Tabe srce boli, Moje zdravo kni. (Zyrhnji Rož ) -vg- 173 -to~ 208. Vesev more biti, Kar žavovati, Vesevo srce Mora meti dekle. (Rož.) Ljubezni radost. 209. Sem vsoloj rad žvižgov, Sem vsoloj rad pov, Ta liepe deklete Sem vsoloj rad mov. (Tinje.) 210. Puabi smo mvadi, Pa lubimo radi Daklete mvade, To je njih vo (Podkrnos.) 211. Je še tica vaseva, Ki po vojali skakla, Kaj bi dočva kna biva, Ki puebiča ma. (Borovlje.) Inačica. Je še tica veseva, Ki na vejci sedi, Kaj bi dečva kne biva, Ki pri pobah leži? (Povsodi.) 212. Sem pa puebič vasev, Da mi lih koj žlaht hre, Kakor tica na vojci Prapievlam ciev den. (Borovlje ) 213. Sem pa puebič vasev, Da mi hlih koj žlaht hre, Sem domaeomu puebu Dočvo pravzev. (Borov,je) 214. Ana puba jes mam, Ko me dražijo po njam, Pa cfridna sem s tam, Da le dražonje mam. 215. Čir je lubea doma, Tam je moje srce, Saj me dro rada ma, Nča navolča se me. 216. Zapuejmo ano, Da se slišava bo, Čriez to viši hore, Čir je moja dakle. 217. Od Lublance bom spievlov, Da hvas poleti, Do te volbane kamre, Čir dočva loži. (Radiše.) (Št. Jakob.) (Žrelec.) (Borovlje.) -Tnf 175 -frr- Inačica. S pajčo bom poknov, Da hvas poloti, Do to volbane kamre, Čir dočva loži. (Borovlje.) 218. Cibice darkajo, Jaz bom pa pova, Šoceja žavberna Spuv' bom mova. (gt. Jakob.) 219. Da lih nomam denarjov, Bel hvanta lepa, Mam pa dočvo lepo, Da mam kratek čas ž njo. Zjutroj ko vstanam, Se proj da žebram, Se spuvnam na dočvo, Kak žavberno mam. (st. jaUob.) 220. Nča die, nča die, Da lih šiša hori, Da le kamra ostane, Čir dočva loži. (Partovca, Žrelec, Borovlje.) 1 Da le ona ostane, Ki za me hori. (Rožna dolina.) -»#■ 176 Jiro- Inačica. Je toča pobi va Vse ravno polé, Lih tam je pustiva, Čir je moja daklé. (št Jakob) 221. S ciehvam podjane, Z rožami obsejane So tiiste stezdé, Čir moj puabič hre. ((Podkmos , 222. Puebič moj fleten je, Jas sem pa nja daklé, Kedr od mene hre, Jucka, pojé. (Borovlje.) 223. Kader puvbič na pvanince grem, Liep zalan pušej hore diem, Tri krive párete hore mam, Da mojo dočvo kna bo sram. (Podjunsko.) Ljubljenje. 224. Moja dočva je mvada, Polubi me rada, Se rajši jaz njo, Ki je žavberna zvo. (Št. Jakob, Žrelec.) -»T? 177 225. Al boš me polubov, Polubi me prov, Da bo se polubek Do smrti poznov. (Podkrnos.) 226. Jaz sem pa snuači pri dočli biv, Sem se pa lubit navadov; Oj ti ferpanfšno lublonje, Kak se bom taško odvadov! (Podkrnos.) 227. Kar so me mamca navadili, Tisto navado jes mam, Mamca so puabiče lubili, Jes pa deklice rad mam. ,s. T 1 (St. Lenart 228. To liepe daklete, To mvade žane, Nč drujha bi devoV, Ko lubov bi je. (podkrnos.) Darovi. 229. Dočva peč, peč, Daj mi pušelc rdeč, Al bo pušelc mav biev,1 Bom pa dela vosiev. (p0(ikrnos.} 1 Al bo pušelc koj biev, Bo pa jutre ndiev. (Borovlje.) 230. Bom pa rožce vkup pobrava, Mojmu pubču pušelc dava Lepih rudečih nagelnov In še te drujih več, Doklier so mi pubi všeč. (Bela, Borovlje.) 231. Dočva ti ti, Jaz mam rinčice tri, Boš dočva moja, Bo pa ana tvoja. (Spodnji Rož, Ziljsko.l 232. Bom vodo prebredov, Bom vitere nabrav, Jerbašček bom spledov, Ha lubci posvav. (Zvrhnji Rož} 233. Bodi moja, bodi moja, Ti bom avb'kov dav, Boš tiste pojodva, Ti bom drujah nabrav. (št. Jakob.) 234. Sma z lubco na jarmark hodiva, Sma črievle in štumfe kupiva, Črievle liepe, štumfe biele. Tačega pubiča ni ko si ti, Štumfe biele, miederč ko kri, Tak pubič vela, ko si ti. (Ziljsko) 235. Popolam pšenico Na Vaško Horico, Nazaj pa kofe, Da bo piva dakle. (Borovlje.) Skrivna ljubezen. 236. Nči hujše boliezni, Da tako boli, Kakor skrivna lubiezen Pri srcu mi tli. (Radiše.) 237. Dro meva bi te, Ko bi mohva movče, Ludi zbarajo vse, Poloj dražijo me. (Podkrnos.) 238. Še mamca, mamca Nča viejo za tu, Kar je snueči v v'špifii Za duromi bu. (Borovlje.) 239. Prad durmi je vahta, Za šišo voda, Pa vse nia brani, Je skrivši moji. (Borovlje.) -»#■ 180 Jfcrr- (Št. Lenart.) (Podkrnos.) 240. Ana bovha me ščiple, Ana uš me pa ji, Jez ano dečvo rad mam, Da nščir za njo kna vi. 241. Me pa hvavca boli, Da nščir nča vie, Se boleva me bo, Da nščir vedov nča bo. Sestanek, 242. Na planini. Na pvaninco jas pojdam, Je ušno gore: Ana žavbern pvaninčiea Kravce pase gore. Pvaninčiea me sreča, Ko krave past žane: Doro jutro jas jiij umšam Noj stisnem jo k sabe. (Borovlje, Zvrhnji Rož.) 243. Moja diičva je v rutiču tribva, Jes sem pa senu obračov, Sva se pa spuv' koj krihava, Ko sem se e'kesnu koračov. (št. Jakob.) Inačica. Moja dočva je projo prastirava, Jaz sem pa lečo obračov, Me je pa zmiram koj krieliava, Ko sem se c'počasno obračov. (Podkrnos.) 244. Čoj čoj n čoj čoj Te bom čakov najproj ? Tam za svinjakam Te najrajši čakam. (Borovlje.) 245. Dočva pri studanci, Pije pa nč; Čaka na šoc'ja, Pride pa nč. (Borovlje.) 246. Je bivo ano, Ko je šva po vodo, Sem pa cokle bok djav, Sem pa latov za njo. (Borovlje ) 247. Pod kvancam, pod kvancam Je čakava lubica Horjanca, Horjanca, Od večera do jutra. 248. Pa kni mogov, kni mogov Do Polančice prit, Je pa morov, je pa morov Horjančico mot. (Trdna vas.) 249. Kni mohva, kni mohva Dočva prebit, Da je mohva, da je mohva Potroštana bit. (Podgorjane.) Predaleč saksebe stanujeta. 250. Moja dočva je bandrava, Nščir nči vedov, Mne je an štajaršči Furman povedov. (Borovlje.) 251. Ari priefeč bom šribov Na štiri vohlé, Da bo bližoj prbandrava Moja daklé. (Borovlje, Podgorje.) 252. Je hora visoka, Me brozno skrbi, Je struha hvoboka, Prebresti jo ni. (Zvrhnj¡ Rož ) 253. Kaj mi nuea pvaninea, Ko vsoloj snieh hre, Kaj mi nuca ta dočva, Ko ča pridam do nje. (Borovlje, Radiše.) -m?- 183 -%ir- Inačica. Kaj meni pvanina, Čir zmiram hre snih, Kaj je meni za dečvo, Ko daleč je v Brih. (Zvrhnji Rož, Št. Lenart.) 254. Ko bi Žilo noj Dravo Prapvavati znov, Bi že davno to liepši Rožankieo 1 mov. (Povsodi.) 255. Ana tiea pri Dravi, Ana pri gore, Kak more to biti, Da poznata se. (Borovlje.) Premalo premoženja. 256. Čoj te bom lubov, Čoj te bom mov, Moja hueba je smreka, Še spued kna bom smov. (Borovlje, Podkrnos.) 257. Čir ča varjeme, Kaku je h'du, K' se me dočva sramuje, K' sem burna stanu. (Borovlje, Žrelec.) Polančico, Gorjančico, Borovljančico. 258. Sem ana burna dakle, Vse se upa na me, Bi v anej žlici vode Radi vtupili me. (Zvrhnj. Rož ) Inačica. Na našoj v's', So ludi ko p's', Na anoj žlici vode Bi radi vtuepili me. „ .. Žlahta in drugi ljudje branijo. 259. Ta dočva je rivna, Ki me moti kna smia, Jaz pa sam dro spoznam, Da je riven moj stan. (Podkrno8) 260. Jes in moja lubica, Koj midva trpiva, Po dne vkup ne pridava, Po noči vkup ne smieva. lZjijgko , 261. Zavostno sem djav, Ko sem svovu jama v, Zavostno moju srce, Ko pustiti moram te. ni- 185 -%«- Pustiti moram te, Drliače nci za me, Tvoj atoj, moja mamica, Kna najo moti te. «O šocele ti moj, Taha se ti kna buej, Kar sem ti jas oblub'va, Bom hvišno storva.» Taha se jas ja kna bojim, Al to pa dro želim, Poznati tvojlia šocija, Tvoj ha to pravaha. (Borovlje.) 262. Kaj se boš hrajuava, Srčice cajnava, Saj sama dro vieš, Da me moti kna smieš. (Borovlje, Št. Lenart, Celovška okolica.) 263. Da bi lih havje prad duri Postavili mi, Ta puebiča mot' Kna branite mi. (Višpolje.) 264. Recite, kar očte, To druji ludi, Jas bom tostaha meva, Ki mi pri srcu loži. (Borovlje.) ■vg- 186 -to- 265. Moj atoj so djali Noj mama rokli, Al boš ta pueba meva, Te bomo topli. Naj atoj se kriehoj', Mama tapo, Jas pa ta pueba Pustiti kna mo. 266. Moj atoj so djali, Moj sin, pojdi spat, Sem rivaž zastopov, Pojdi k lubiei vas. 267. 0 mamca vi, vi, Kna bod'te hudi, V vašoj mvaduesti Ciste pridnoši bli. 268. Vsa žvahta mi brani, Vsi moji ludi, Mojha puebča pustiti Mi mohoče kni. 269. -Vsa žvahta me fajnta, Ciev sviet je čriez me, Ana sama dakle, Da še trošfje me. (Borovlje.) (Borovlje.) (Borovlje.) (Zrelec.) (Borovlje.) -vč- 187 270. Sem rajtu te lubit, Te moram pustit, Vsa žvahta memra, Da se lub'ma midva. (Ljpa]ja vas} 271. Ribce po muerjiči pvavajo, Gvavee pa venka molo, Mene pa k lubici branijo, Jes jo poneti ne mo. (ziljgko ) 272. Ludi marnovajo, Mene tadlovajo, Saj koj tosti ludi, Ki majo tadle sami. (Podkrnos0 273. Vi norčavi ludi, Pa vaše skrbi, Kaj skrbite za me, Ko vas an nčna hre. (Podkrnos) II. Noče ga (jo). Zavrača ga (jo). 274. Kedar Žila n Drava Nazaj potače, T'doj boš moj šocoj, Jaz tvoja dakle. (Rožna Bistrica.) sfr 188 JJns- 275. Ne hodi po rutah, So vošče stezde, .Ta kniso za fante, So le za koze. (Sveče.) 276. Kna žvižgoj, kna puj, Saj ti knisi moj pueb, Da boš lih žvižgov noj pov, Saj me ti kna boš mov. Sem žvižgov noj pov, Da te knisem poznov, Bom še žvižgov noj pov, Da te lih kna bom mov. 277. Še bi biva moja, Ko bi biti mohva Na vsuečam Obirju Anzidlarica. 278. Ana liepa, ana mvada, Ana pavrska hči, Mi je pušelc nardiva, Pa n6 na diši. 279. Ne hodi čriez Dravo,1 Je velka voda, Bi se mogov vtopiti Zadeli mn&. (Podjunsko.) (Borovlje.) (Rož.) ' Žilo. -Trg- 189 Kaku se bom vtuepov, Mam dovje noje, Tribarti preskočim, Sem pa pri tabe. (Borovlje, Vrata, Ziljsko.) Inačica. Ne hodi čriez prode, So volče vode, Bi se mohov vtopiti Zavolo mne. ... ... (Borovlje.) •280. Da bi hore ne ble, Bi bvo ravno pole, Bi pa biv ti moj pubič, Jaz tvoja dakle. ^ 281. Puebič koj pridi, Prov rada te mam, Ano pačano mačko Pripravlano mam. Mačko boš jiedov, Pa pomije piv, Pod kvopjo boš lažov, Pa miši voviv. (Borovlje.) -rrg- 190 JJnr- 282. Si ti huenaha meva, Kaj da mene pa kar, Saj knisem an šintar, An far tudi kar. Da li knisi an šintar An far tudi kar, Meva jas tabe metir Pred tiem Bueh obvar'. (Rož, Celovška okolica.) Inačica. Jes knisem an šintar, An far tudi kar, Je me huna koj mova, Zakaj da ti kar. (št. Jakob.) 283. Nči lipa, nči fletna, Kni dočva za me, Pod nuje se hleda Pa švedrasto hre. (št Jakob) 284. Kaku bom jaz siekov, Ko je kosa topa, Kaku te bom lubov, Ki nisi moja. (Žrelec.) -¡n?- 191 285. Bod' lesica bol zec, Jaz nča pojdam več ves, Nča pojdam več ves, V to plosnavo ves. Povsod obliznil. 286. Je pa mirnasta šiša Pa zalane polče, K'tiro pobaram, Me tosta knoče. (Borovlje.) 287. Sem pa včasi ves hodov, S'da pa nč več, Me te liepe daklete Kuuečojo več. (Podkrnos.) 288. So me kelnarce mele Noj kuharice, Zdej še pavršče dečle , Knočejo me. (Povsodi.) 289. Smoncana piskovca, Knoče več poti, Ana žavber dakletce Me knoče več moti. (št. jakob.) 290. Petnajst parov coklov strgu, Ko sen pojbič v vas hodu, Za pet rajniš žreblov zgubu, Ko sen jih pojbič v coklah mev. (Ziljsko.) 291. Sem hodov po Selah, Po tujah deželah, Ni obene tače, Da bi biva za me. (Borovlje.) Maščevanje. 292. Micka ti ti, Tvoje črne oči, Pa tvoj liepi obraz, Bo le trpov en čas. (Podgorjane, Kanalsko.) 293. Kaj misliš, kaj rajtaš, Kak liepa si ti, Pa za vsačam ohnjiščam Se ti hliha dobi. (Spodnji Rož ) 294. Ana liepa dakle Je dro vriedna prošnje, Ana taka, ko si ti, Je pa vriedna kni. (Borovlje.) 295. Lipa nič, luba nič, Huda ko sam hudič, Nočem tače, Da bi mov bati se je. (Zvrhnji Rož.) mf ISM Inačica. Licpa nič, luba nič, Huda ko sam hudič, Trda ko sama peč, Bo šov tajfcl k noj leč. (Podkrnos.) 29«. Oh kni škoda za te, Ki si še lipa dakle, Maš pa fanta tača, Da za norca te ma. Inačica. Oh, kni škoda za te, Ki ti je Uršoj jome, Si še lipa dakle, Maš pa hrdo jijme. 297. Besi biva moja, Besi vino piva, Sdej pa nisi moja, Je ti voda dobra. 298. Vse tače bi ble, Ko Podgorjančice ste, Bi žo davnoj pod krave (Št. Jakob.) (št. Jakob.) (Ziljsko.) Nastilali je. (Št. Jakob.) III. Značaji ljubimcev. Bojazljivec. 299. Bom mameo barov, Kaj kej poraeo, Al smim dro k dekletam K' mi ukaževajo. 300. Dečvo bom barov, Kaj kej porače, Al kej smim k ta drujam, Ki so vkaževale. (St. Jakob.) (Št Lenart) 301. Tak dovgo bom rajžov, Da pridam na Vin, Casarja bom barov, Al k lubici smim? 302. Al grem po vesi, Me pa vidijo vsi, Al grem za vasjo, Me pa pesi vovo. 303. Moj šoeej dro pride, Pred durmi stoji, Je cagava 1 sruta, Se senter boji. (Zvrhnji Rož.) (Št Lenart.) (Brnca, Rož.) 1 cagostna. -Tnf- 165 304. An cagavi šocej Pri anej fletnej kni spav, Za zgvavje je stopov, Se je v postelco zbav. ( gt 305. Kaj mi nuca tak šocel, Ko pride, zaspi, Noč mine, den pride, Se lubov nič ni. , i Lipa 306. Jas mam dr o lubico V gradu za kuharco. Života je bielega, Srca ponižnega. Dočva pa vkažuje: Puebič koj pridi še. Jas bi dro rad pršov, Bojim se pa cveč puebov. Kaj se boš puebov bav, Saj boš pri mene spav. Se v kamro zaklonema, S kovtram odonema. Ti pri mene lažov boš, Kakor bi biv moj mož. Puebi ¡>¡1 pridojo, Tontr povomijo. Puebi me sliečojo, V vuedo me vlieeojo. Htu bo to užo piv, Jas sem nedovžen biv. Da bi glih užo piv, Saj si pri doeli biv. (Borovlje, Podjunsko.) ¡107. Poglejte ta pueba, Je tudi an trap, Je za eizoj pošvatov, Je rajtov, je krap. (št Lenart ) Bahač. 308. Jaz pa nčijmani denarjov, Ne havž'vonja, Mi še vendar obena Ni s postale všva. (/relec i Inačica. Da hlih nčomam denarjov Bol hvalita lepa i. t. d. (Borovlje) 309. Moja hueba jo smreka, Či strese hore, So še vendar to licpši Daklete moie. „ „ J (Podkrnos.) 310. Al bo me dočva pustiva, Se bom pa smijav, Saj mam še dro štiri, O, kam je bom djav? (šmarjcta) 311. Me je dočva pustiva, Pa rajta bom hin, Se na peti zasučam, Tri draje dobim. (šmarjeta.) 312. liom pa bandrov na hure, Bom pa devov pokure, Bom brumno živov, Bom tri lubice mov. Ana bo za hod'ce, Ana pa za norce, Ana pa za tu, Da boma lažava do dnu. (Podjunsko.) 313. Zmiram sem meva, Jas puebov dovol, Da sem španinjo barava, Ktiri je bol. (Višpolje.) Ljubosumnost. 314. Trieha ni, trieba ni K mojoj dočli iti, Jaz dro sam, jaz dro sam Moj dočvo rad mam. (Podkrnos, Žrelee, Radiše.) 315. Dečva taji, Da koj sama leži, Se na zgvavji pozna, Da ležava sta dva. (Povsodi.) 316. Jes pa čisto ano miheno Lubico mam, Pa še to majo druji, Jo kna lubim koj sam. (Radiše, Podkrnos 317. Ribce po izari pvavajo, Gvavce pa venkoj molo, Mene po lubici dražijo, Te druji pa pri njej ležo. (Povsodi.) 318. Jes pa žinjam noj mislim, Kaj dočva mi diva, Al štrika bol šiva, Bol postel postila. Al dro brumno živi, Al dro sama loži7 Al tom pubu kna odpira, Ki pod oknam stoji. (št. Jakob 319. Jaz knuečam taèâ, Da ma volko žanatvi, Jaz hočem taèâ, Da bom sama jaz lija. ,->„,„„ 320. Dočva koj mne moj, Dočva koj mne moj, Saj si koj mne ti Meva najproj. 321. Sriedi mojha src& Pa an nahelč cveti, Al te naliel zmeži, Bojo dovje noči. 322. Na sridi vasi Ana roža cveti, Al tista usehne,1 Pa druje več ni. (Zvrhnji Rož ) 323. Sem lubico zbrav, Srček za njo dav, Kdor jo bo mi jamav, Bo pa gvavico dav. (Zvrhnji Hož ) 1 Al bo svana jo vzeva, Bojo dovje noci. (St. Lenart.) (Podkrnos.) (Višpolje.) Nestanovitnež. 324. Ano dakle pustiti So frajdi moji, Ano druho dobiti So krači časi. (Borovlje.) 325. Smo pa puebi mvadi, Pa norčuj amo se, Norčave daklete Varjemajo vse. (Borovlje.) Inačica. Mi mamo resnico, Mi mamo norce, Norčave daklete Varjemajo vse. (Zfrhnji HojL) 326. Luštni le bodimo. Če pride Francoz, Vse deklete pobere, Vseh lubic smo los. (Kanalsko, 327. Ko bi liepa kna biva, Bi kna hodov za njo. Bi joj fije pokazov, Zapustov bi jo. (Medborovnice. Borovlje. i 201 -%tt- 328. Puebiča dba, Pa oba sta lepa, Ktirha pustim, Pa drujha ča dobim. 329. Časi po dba, Časi po tri, Časi pa še Jeneha ni. 330. Časi ma rada me, Časi pa mav minje, Časi pa čisto ča Rodi za me. 331. Ana zapustiva, Ana zamdiva, Te pravi je te, Ki sedaj hodi k mene. 332. Rada bi dava An tolar bol dba, Ko bi moliva dobiti Ana frišna pueba. Brezbožnica. 333. Liederlih, liederlih Sem se podava, Snuči nč, dave nč, Knisem žebrava. (Višpolje.) (St. Jakob.) (Porljtinsko.) (Višpolje.) (Borovlje.) (Št. Lenart.) Kljubovalka. 334. Da ga lih rada mam, Mu priti ne vkažujam, Al me bo rad imov, Bode dro sam prišov. (Zvrhnj. Rož ) 335. So pa bli lpi puebi, So moli po dbi huebi, So stali na durcah Po cale dbi uri. (Borovlje.) 336. Ta puaba knuečam, Te puab kni za me, Cmavo liep, cmavo lub, Cmavo žavbern je. Inačica. (Podkrnos.) Knuečam te kar, Saj tud knisi za me, Si cmavo liep, cmavo lub, Cmavo žavberno hreš. (žrelec) 337. Stara je dbajsti liet, Vsač je joj cmavo liep, Tak se joj zdoj hodi, Da nobenaha uči. (Timenica. Inačice. i. Ko sem bva dvajsti liet, Vsak mi je biv emavo liep. Zdaj sem pa štiredi, Vsak me je sliep. (podjun8ko.) ž. Stara je dbajsti liet, Vsak je joj cmavo liep, Stara bo trdojsti liet, Vsak je bo sliep. (Podkrnos.) Gizdavost. 338. Ta žavber dekle Po travenci gre, Pa gleda pred se, Ko ma črevle nové. ^„„^„^ 839. Avbé, kaj koj bo, Mrzva zima je to, Al me pueb zapusti, Bom trpeva mrazi. (grelec.) 340. Dočva je majbena, Puebe pa rada ma, Puebi otidojo, Je pa bovna. (Borovljo. Podkrnos, Žrelec.) 341. Dovta po trati Je padva tribarti Zavolo telia, Ko je za puebomi šva. Radiše 342. Dečva ta mvada Je v liešnče 1 šva, Je pa žavberna pueba Pod hrmam našva. Je ha v birteh zaviva Inoj k duemi nasva, Ha je v postelco djava Pa k njomu lahva.'2 (Škofiee, Št. Jakob, Borovlje, Žrelec, Podkrnos.) 343. V pričo pri drugih Kne dregoj z nogo, Le s prstam pomigni, Pa pojdam s tebo. 344. Tri lubice moti, So čudne roči, Al mad dbema lažati Me pa nč na skrbi. 345. Za cizoj pošvatoj, So vkazoli atoj, Z obema rokama So vkazoli mama. 1 v rutice. 2 Pa bortava ga. (Št. Jakob.) (Borovlje.) (Žrelec.) 346. Za 'no ebanckarico Se ana liepa dobo, Za dbi bol za tri Pa že v židiinji šumi. (Radiše.) IV. Ločitev zaradi preselitve. Ločitev. 347. Razšajdovonje Pa kni špasovonje, Kedar more z spuev Razšajdati se. (št. Jakob.) 348. Za dbibarti sprebleči Mam livanta črnil, Ko bo me šoeoj zapustov, Bom žavovava. (št. Jakob.) 319. Jaz pa daleč pobandram, Ti boš pa koj to, Jaz pa najno lubiezen Ponašam sebo. (Žrelec.) -vg- 206 Zvest ostani. ¿¡50. Greš skuez moste nove, Tam so liepe jungfrave. Pa na zaglej se v nje, Kna zaljubi se v nje. (žabnice ) Spominjata se. 351. So še rožee v bartelnu Zavovale, Ko sem mohov pustiti Jas mojo dakle. (žrelec Borovlje ) 352. l)a bi vetrič potehnov, Mehliee razhnov, Da bi se vidov moj puebič In pušele njehov. (gpodnji Rož ) 353. Do vašče hore Sem sprejemava ha, Pa še vender ne morem Pozabiti ha. (Zvrhnji Rož) Inačica. Je do vaške gorice Poglajtava me, Pa še pošla kni mogva Pozabiti me. (št. Lenart, i ■Tnf 207 -%rs- Kaku te bom vidov, Ko si bandrava preč, Kaj bom jaz spočev, Ko ne bom mov te nkol več. (Žrelec.) Kaj mi nuca ležati, Ko spati ne mo, Pa ko gori bom vstava, Pa pojdem za t'bo. (Kana,sko) Kam bi kej šov, Da bi vidov mojo, Saj v Celovec dro grem, Pa nča pride na den. (št Lena,.f, Inačica. Kam bi koj šva, Da bi vidava ha, Na ravnu pole Čir moj puebič orje. 357. Moja dočva kni to, Je le tam za Dravo,1 Da lih temna nueč bo, Pa koj pojdam za njo. 355. 356. (Borovlje.) (Potlkrnos.) 1 Jc lc tam za goro. (Rož.) 358. Kamor pogledam, Koj frajda nči, Moje te prave Peč vidati ni. - , ^St. Lenart) 359. Rada bi movkoj šva, Rada bi tu koj bva, Se rajši bi vidva Pueba moja. ' (Borovlje.) 360. Bom pa zlizov na črišnjo, Na pevcanieo, Bom pa vidov v Celovec Na kelnarico. .. , . . (bt. Jakob > 361. Moj pubič je bandrov Na spudnje doli, Ha ne bojo več vidale Moje oči. .. , . „ . J ^ (¿vrhnji Roz.) 362. Moj puabič je v Stajre bandrov, Dov na spuadnje Štajersko. Tam bo on konjce pasov, Na spuadnjam Stajarščiem. Lako lop' je on drumvov, Ko je mene hor budiv. Drumelea je spiavlava, Lubiazcn se je vniamava. ^ (Podkrnos.) -» * (bt. Lenart.) 429. Se že davno mrači, Mojlia puabča nič ni, Ha ne bojo več vidale Moje oči. • , J (Zrelec.) 430. Deklica srotica ti, Celo noč sama laži, Vso noč se obrača, Po postalcij svata, Ki niščo pri njoj na laži. i Žabiriee.) Pod oknom. 431. Sem prišov pod okenco, Klicov sem lubico: «Dečle, gvasite se, Al ste še kej žive?» ««Mi smo dro že žive, Koj tebe je veže?»» «Mene bi dro veže bu, Kder bi vi moje ble.» ■Trg- 225 -fcs- 3. ««Mi bi dro tvoje ble, Kder bi druje kna ble, Al hočeš ti naš šocej bit, Moraš več barti prit.» » i. «Jes bi dro več barti prišov, Pa je mi spredeleč.» ««Kder je ti spredeleč, Čemu doma kna ležiš.» » 5. «Jes bi dro doma ležav, Postov pa postvana kni.» ««Postov postvana je, Lubee nič notre ni.» » o. «Lubca dro notre je, Pa lubca nič luba ni. Ljubca mora tud luba bit, Da se pri njej leži.» (>iabnicc.J 432. Diičva pošušoj me, Kaj ti bom pov za 'ne, Niemšče bol štajaršče Bol sovonje. (Borovlje.) 433. Ko dečva se vleže, Pretrdo zaspi; Sliši puabče juckati, Se že prebudi. (Podjunsko.) 8 226 -to- 434. Je pa dočva zaspana, Bi rada Sva spat, Pa koj vidi nje puabča Pod hanjkičam stat. ,žrelec ) 435. So durce zaprte, Dočva že spi, Še lioroj bo vstava, Da je hlih že pozdi. (Borovlje.) 436. Frpantani puebič, Se v navarnost podaš, Ko čriez Dravco ves hodiš, Voziti nča znaš. (Borovlje.) 437. Diendle, wo hast denn dei Kamerle? Dijčva, fioj postel stoji? Uber zwa Stieglan must aufegehn, Tovne na poti kni. (CeloT-ka okollca , 438. Prapolica poje, Vidi čme megle, Boš kiij tantr oprva, Moja dakle? (Borovlje.) 439. Dočva, pošušoj, Kak dižoj rosla, Boš dava mi kraja Bol pojdam movka? (Žrclec.) -Tri- '¿27 Jfcrr- 440. Je trudna zaspana, Je rajtava spat, Je pa šlišava šocija Pod okencam stat. (št. Lenart.) 441. Še sedem kni, Že pod liankam stoji. Zakaj bi ne stav, Pojdem notr en mav. (Podjunsko Inačica. Še sedem kili, Zie pod gankam stoji. Koj bi kna stav, Ko bom gori jemav. (žabnice.) 442. Pojdi lojč, pojdi lojč, Ko si zaspana; Jaz pojdam k to drujam lojč, Ti boš pa koj sama. {Borov)jeJ 443. Al mi knuačaš oprieti, Pa lieži tontre, Jaz mam druho dakle, Da mi rajši opre. (Borov,jei podkrnos.) 444. Pod okencam stanje Kni naša šeg&, Al mi tantr kna opraš, Je dro mimo stezda. (št. Lenart.) (St. Lenart.) (Borovlje.) Inačica. Pod okencam stanje Je prazno pledranje, Se cajt zamudi, Pa še lublonja kni. 445. Dočva je v kamrci, Jas pa na travenci, Proj da bo svit, Mor'm v kamrci bit. 446. Sam zlodi bi biv, Da bi štamca vzev, Se prej da je kamrico Bolbat začev. iPodjunsko. 447. Kaj bom čakov pod oknam. Raji pojdam druham, Se horši dekleta Odpirajo nam. 448. Če tebi ni misov, Le kmavo povoj, Nevtehoma hreva S tovaršam naprčij. 449. Al me maš, bol pa naš, To je mne za 'n špas, Da le durce opraš, Mavo kraja mi daš. (Št. Jakob.) (St. Jakob.) -Trtf- 229 -%tt- Jas ti durce ča opram, Jas ti kraja ča dam, Ti maš druho daklé, Ča hodi k mné. (Borovljei št. Lenart0 450. Ti šmencani ludrovec, Čej si hodov, Da si še le pruti jutri K mne prišov? (št. Lenart.) Ne odpre mu. 451. Vliko nueč, v'hko nueč, Ti dočva moja, Ti si v kamro zaprta, Jas sem pa sovná. 452. Vahko nuč, vahko nuč O ti dečva moja, Maš od kamrice kluč In od srca mojgá. 453. Pojdi mov, pojdi mov, Kaj boš tukaj svonov, Daj ti konjcu sena, Saj vso nuč koj rzla. (Borovlje.) (Št. Lenart.) (Št. Lenart) 454. Saj si šlišov noj vidov, Ko je dižoj roslov; Saj te knisem prosiva, Zakaj si prišov. Le kvobčič bom dov vzev, Svovu od tabe, Al ti tracaš mne Bol pa sama sabe. (Št. Lenart, Borovlje.) 455. Zakaj, zakaj Pod oknam stojiš? Ko viš, ko viš, Da santr kne smiš. 456. Kna postopoj tovne, Kna podperoj volile, Naša šiša je nova, Nča nuca stebre. 457. Al boste koj vstale, Vi dočle zaspane, Al boste koj holtale Puebe naznane? (St. Jakob.) (Zvrhnji Rož.) Nča bomo mi vstale, Nčismo zaspane, Nča bomo mi holtale Puebe naznane. (Borovlje, Podkrnos. 458. En mvad fant pri moči Gre rad ves po noči. Gre po pot počas', Gre k dekletam vas. On po polju poje, Misli na dečle svoje. Se prueti hiši primiče In pa Micko kliče. Micika pa pravi: «Jas te nča poznam!» « «Jas sem Kranjčičov Juri, Dečva, odpri mi duri, Sem en žavbern fant, Mam čist nov gvant.» » Fant drugoč budi, Vse sorte govori, Micka je ko tiho, Se nča ogvasi, On pa že caguje, Svojo rajžo obžaluje. Trudne so nja oči, Noč h kraju gre, se že dani. Avbe, avbe, srce moje, Boli me glavca, noje, Skrjanček se vzdiguje. Se fantu posmehuje: Ko bi biv doma ostav, Bi biv pa danes zdrav. (Šmarjeta, Višpoljc.) 459. Pod gankam sem stav Sem listeč pobrav, Je pa stavo notrej, Da je d ruj i pii nj< ,)'■ (Lipalja vas.) 460. Prišov sem, našov sem Postel postvano, Dočle pa notre nč, Lubov sem svamo. ... (Radise.) Odpre mu. 461. Sem pa snueči pri dočli biv, Sem jo nekiij navadov, Da mi bo duree operava, Da kna bom čriez hankeč več vazov. (Borovlje.) 462. Je pa temna nuač biva, Nči svitava luna, Nčisem poznava Tö snuačojšna puaba. (Žrelec i -rrg- 233 463. Kak trdo je spava, Še hori je vstava, Da me je za roče Po stojneah piilava. (Timcnica, Lipnica, Podkrnos.) 464. Na prahu je stava, Ha notr spravlava: Zakaj bi ne šov, Zato je prišov. (št Jakob ) 465. Puabič kna stuej tovne, Tovne je svana, Pojdi santr k mne, Saj sem koj sama. 466. Pri dureah je tema, Pri dureah je mraz, Moj šocel le pojdi Notr en čas. 467. Dba puaba sta prišva S to zvrhnja Rožil, Jima knisem odprva, Al taba bom pa. (Podkrnos.) (Kanalsko.) (Podkrnos.) Po noči. 468. Hortoj po štincah Na livo roko Sem peteline pobarov, Čoj dočle lažo. (št. Jakob.) 469. Po stincah je šov, «Pomajte» je vpov, Dočva, pomaj, pomaj! Mavo kraja mi daj. (§t Jakob ) 470. Kna žinjiij, kna misli, Koj k mna se stisni, Kna žinjoj na to, Da bi hrieha koj bvo. (Podkrno8) 471. Sem se hore prabudov, Sem jo pa polubov, Se je obrniva, Mi je pa vrniva. 472. Nščir nča varjeme, Kaj lubica zna, Me s kovtram odone, Do jutra me ma. 473. Kaj ti dam, kaj ti dam, Da te nmavo švatlam, Nč na daj, nč na daj, Pa koj frišno švatlaj. (Št. Lenart, Borovlje, Podkrnos.) 474. Šmentriini puabič ti, Kaj si naredov, Ko si snueči pri miesncu Cizije hledov. 475. Včasi je driemava, Včasi je spava, Včasi je šociju Lice dajava. 476. Nkoli več, nkoli več Ti moja kna boš, Al ti jančico v posteli Dov djava kna boš. 477. Cievo nueč je štoklava S ta lievo noho, Prueti jutru je djava: Š z huno bol mo. (Št. Lenart, Podkrnos.) 478. Totoj bol, totoj bol, Spaninja ti, Socija, šocija Dila tišči. Kak ti bom, kak ti bom Honj'vava, Ko mam sama, ko mam sama Pri dili mojha. (Kožentavra, Borovlje.) (Radiše.) (Št. Lenart.) (Št. Lenart.) 479. Sem pa mlineč nasuv, Sem pa k lubci ves šov, Sem pri lubci zaspav, Je pa mlineč obstav. Nča die, nča die, Da hlih mlineč stoji, Da le stope brejo, Da me horoj zbudo. (BorovJje, Št. Lenart.) Proti jutri. 480. Al boš dočva ti koj taka, Bo nama vsaka nueč c'kratka, Sem rajtuv, da je povnoči, Je že ura biva tri. . , (Smarjeta.' Inačica. Oj ti dečva, da si taka, Vsaka noč ti je prekratka, Ura pa je že kvava tri, Ti pa praviš, da je povnoči. (Podjunsko.) 481. Bol proti jutru gre, Mičnejši marn'je, Kak se boji za me Moja dakle. (Povsodi.) Inačice. 1. Bol pruti jutru lire, Svajši je lublonje, Bol se boji za me Moja dakle. 2. Bol pruti jutru hre, Lipovši marn'je, Lipovši, lubovši Je moja dakle. 482. Šocoj kna hodi, Je še c'prihodi, Počaj, da bo den, Da še jas s t'bo hrem. 483. Petelinček prvobart zapoje, Saj bo že hvišno dan, Puebič, boš mohov vstati, Da te kna bo sram. 484. Ti šembrani petelin, Da te oru ni vzev, Ki si tri uree Prezgodaj zapev. 485. Že svita, bo • den, Daj mi črievle, da hrem, Jas ti črievlje nča dam, Te cveč rada mam. (Borovlje, Podgorje, Žrelec.) (Podgorje.) (Podgorje.) (Borovlje.) (Borovlje.) (Ziljsko.) -Tnf 238 V- 486. Saj že vsoloj proj svita, Proj, da je den, Saj še vsoloj proj lubim, Proj, da od lubice lirem. 487. Tri ure sem hodov, Tri ure pa spav, Tri ure od lubce Sem svovu jamav. 488. Štiri je bu, Ko sva si dava svovu, Pa še bivo kni pet,1 Sva se lub'va spet. (Podkrnoa.) (Borovlje.) (Žrelec.) 489. Mov že davno doma biti Noj pa konjče napojiti, Sem pri lubiei2 zaspav, Da me je biv den obsijav. (Šmarjeta.) 490. Rozmarinovo jutro Pa nagelnov dan, DoSva strava ostani, Jas pojdam pa dam. (BoroTlje.) 1 Je pa drajsnovo pet. Je objeva me spet. 3 Dravči. (Podgorje.) Inačica. Te zmrdane jutro, Skoračani den, lvoj zdrava ostani, Jaz juckam, pa hrem. 491. Kikeriki Prueti Sinčoj vasi, Prueti Krajcarju hrem, Pa že svita liep den. 492. Saj še tiče pojo, Ko čriez limajnco lato, Kaj bi puebi kna peli, Ki iz ves domu liredo. (Celovška okolica.) 493. V snuvči je ona temna nuvč biva, Pruvti jutri ona mrzva rosa, Cavo nuvč me je lubica greva, Pruvti jutri me je zebvo dada. (Podjunsko.) Nasledki vasovanja. 494. Nčamo, nčamo, Me cveč nojce bolo, Sem čriez lianjkeč skočov, Sem si jih pa sp'hnov. (Borovlje.) (Radiše.) (Višpolje.) 495. Dekleta, slušajte, Da pot vam v Rim Je zmirom lih gladka, Polet' in po zim'. 496. Ti prešmoneani pubi, Pa vaša vesnija, Te, ki viilko okul hodi, Vsačeha hriva. 497. Je hrib in pa jama, Glej, varuj se le sama, Pri pubih ležiš, Glej da koj ne dobiš. 498. Ano uro bol koj Sem lažov pri njoj, Saj nči burnoši biva Kakor pa proj. 499. 0 joj, o joj, Moj deviški stan Je snuči biv Na svamco djan. 500. Je dečva rdeča, Včasi pa blida, Jaz pa minim, da sama Lubizen to diva. (Zvrhnji Rož.) (Št. Jakob.) (Lipalja vas.) (IJorovlje.) (St. Jakob.) (Zvrhnji Rož.) 501. Dočva, tvoje ličice So že osule se, Tu je tvoj puab storiv V temnoj noSi. (Podkrnos.) 502. Liepa ura, Sunce soje, Dočva rožice suši. Riba štupo, Kuha župo, Ko jo hvavica boli. (Borovljc.) 503. Kaj ti fali, Al te hvavca boli, Al te zobi bolo, Da nča marnjaš z mno ? grelec) 504. Nasrečne so ure, Ko sva se spoznava, Tabe boli srč'ce, Mene pa hvava. (Višpolje.) 505. Vani po leti Sem mogva še peti, Pa prišva je zima,1 Pobrava vsa štima. l (Žabnice.) 1 Al lietešna zima Je vzcva mi štimo. (Podkrnos.) 8* -Trg- 242 506. Podoba dekliških let. i. Travniki že zelenijo, Drevesa lepu cvetijo. Liep vigredni cviet Veseli ciev sviet; To je podueba Mvadih liet. 2. Rožice lepu cvetijo In prav žvahto dišijo. Pa koj svana pade, Vse povednejo; Na večer že Suhe ležo. 3. Tako si tudi ti cveteva, Dokler si še devica biva, Sedaj so že tvoje Lice vednile, Ko si v grieh Podava se. (Zvrhnji Rož, Radiše.) 507. Zapeljano dekle toži. (Nadaljevanje Jarnikove Melitc.) Damon, ti si me zapeljal, Zdaj pa le zabiš na me: Koj po vetrih glas pošiljaš, Sam pa ne prideš k mene. Sem cvetela jaz v mladosti, Spomni, Damon, zad na me, Ko sem morala zapustiti Stan nedolžnosti svoje. Minule so že vse ure Zadovoljnosti srečne, Vse mojega srca veselje So le reve in solze. (Podgorjane.) 508. Zapeljano dekle. Doklieder sem mvada bva, Sem zmiram misliva, Da ha kni na sviet, Da bi mi mohov krancel vzet; Al to se lajht zhodi, Da krancel se zhubi Pri anoj majhenoj privožnosti. -Tri?- ¡¿44 -%TT- Daklete spokorite se, Spomnite se na me, Da vaše rdeče ličice Se bojo prafarbale, Vaše bistre oči Bojo zatiemnele, Ko so ble eveč zalublane. (Sveče, Podkrnos.) 509. Srce jo boli. Travenči so zeleni, Z lepmi rožcam' razcvitleni: Sem jih trgova, Krience splietava, Dokler sem nedovžna bva. So pa pubi lubeznivi, So pa tudi zapelivi, Več oblubit zna, Kakor on sam ima, Da le dečvo zapela. Zdaj sem strašno zapelana, S špotam velkim sem obdana, Se mi mivo zdi, Ko me srce boli, Noč in dan sovze točim. Očka so se kregali, Mamca so se jokali Za ta moj ledik stan, Za ta moj ledik stan, Ki je že davno zapelan. (Bela, Eorovlje.) 510. Dečva pri pobah lažiš, Pošle svoj kraneel zgubiš, Zdaj pa moraš zibati, Pleničice prati Od večara pa noter do dna. Dečva mad durmi stoji, Si briše sovzene oči: Daj mi ti rinčico, Tvoja ta srabrno, Da se mo loeov kej boš! Mati pred durmi stoji, Brincel v rokah drži, Pobič, čal se ti nagneš k njej, Gvišno odneseš kej, Pobič le pojdi naprej! (žabniue) 511. Avbe, moj kratek čas, Kam je prišov, V rive in nadlueje Me je zapelov. (žrelec.) -TT&- 246 -%TT- (St. Jakob.) 512. Ti presneta vesnija, Prekleva te bom, Sem kumoj začeva, Zo zibava bom. 513. Socoj, pomaj, pomaj, Saj si oblubov, Jodi po padarja, Da mi bo puščov. 514. Padar je spustov kri, To je krivično! Dočva bo zibava, To je resnično. 515. Diičva je rajtava Jungfrava bit, Je pa zabiva, zabiva Zibov poskrit. 516. Ljubca, ljubezen skrij Pred ta drujmi ljudmi. Koj bodem skrivava, Ko bom skori zibava! ,> . . , (Zabnice.) 517. Prej si po semnjah hodiva, Liep pvav birteh nosiva, Sedaj ha boš pa zrazava, Ko boš plenice nueava. (Celovška okolica.) (St. Jakob.) (Št. Lenart.) 518. O ti puabič presnet, Kaj si naredov mi spet? Mam pa janko prekratko In birteh napet! (št. Lenart.) 519. Je pa janka košata, Pa birteh opet, Al dočva moja Bo pa zibava spet. (podkrnos.) 520. Šparej ti dnarje, Naprosi kotré, Boš pa vedov ležati Do dnu pri mné. 521. Vse je minuvo: Vesôle in špas, Dočva, pripravloj Povijônja pas. 522. Dočva se joče, Ko zibov ropoče,1 Zde puab pa žvežgla, Knoče biti oča. ' Ko zible otroče. (Žrelec.) (Št. Lenart.) (Borovlje.) (Št. Lenart.) VII. Ljubezen se razruši. Ljubezen pojema. 523. Kaj koj more to biti In kaj kiij to bo, Da to drobne tičice Nč več na pojo. Vsoloj so pele, Pohlajfvale me, Ko sem šov od daklet' Criez travenčiče. (Borovlje.) 524. Kaj divajo tiče, Ker nič ne pojo, Al se troštajo mraza, Bol volčah snehov? ,, , .. .. . (Zirhnji Roz.) 525. Na hribr bom stopov, Bom dav jiij an hvas, Al je jiij koj za me, Bo ja mevdava se. (Borovlje.) 526. Bom pa ruteč orav, Bom pa hod'co sejav; Bom pa dočvo koj nav, Da poraste še nmav. (št. jakob.) 527. Moja dečva je švila, Pa birtiše šiva, Pa šiva an pvav, Ko je še moja an mav. (št Lenart ) 528. Dočva v Kožoee Zatoževa me, Da moram jas pvačat Jöj polublije vse. Kaku bom pa pvačov Jöj polublije vse, Ko je dočva v Rožoce, Jas sem pa sadlé? Al bom moliov jas pvačat Jöj polublije vse, Bom pa tudi zarajtov \ se pote moje. (Višpolje, Borovlje.) 529. Da te lih dunh' ni, Trošt me pa kna pusti, Dunh čas pa vendar je, Kedar te ni. , . (Zrelec.) 530. Moj šoeej dro pride, Pa gone pruti jutru, V židastem lajču, Pa v gone fajn kvobuku (Št. Lenart.) -Tri- 250 Jfrrr- 531. Puabič driemle, Dočva spi, Ta svietva vuč Zastonj hori. Kaku bo dočva Driemava, Se bo na me Spominjava! (Podkrnoa.) Naveličal se je. 532. Pa prstan mi dava Je moja dakle, Prijev se je prsta, Pa dov' kna hre. „ , . „ . (Zvrhnji Roz.) 533. Šmontrana dočva, Kaj si storiva? Cisto braz vuezija Si me zvoziva. ., ,. (Borovlje.) 534. Ma cicasto janko, Se pvazi za njo, Sem se notr zapledov, Da venka kna mo. (gt. Lenart.) 535. Ti prešmentrana Grorjanka, Tvoja rajdičasta janka, Ki ma rajdiče drobne, Ki je prenoriva me. 536. Horjanče, Horjanče, Majo rajdaste janče, Majo rajde drobne, So pranorle me. 537. Al ana liepa dakle Pa ča stori druj4, V ano volko lubozen Zapele ana. 538. Frpant'šna lubiezen Pa farba tvoja, Se mi je v sree zdopadva, Nča lire več veiika. (Podkrnos ) 539. Te sviet me kni zmotov, Te dnar tudi kar, Me je zmot'va ta ženska, Ta zalublena stvar. (Radiše, Kanalsko.) 540. Fletno je moti Ano žavbrn dakle, Al pokura je huda, Ko od spuvedi lire. (Radiše.) (Šmarjeta.) (Podkrnos.) (Višpolje.) mf 252 Nezvestobo si očitata. 541. Ca bom te več klico v, Boš meva pokoj, • Maš drujaha puebča, Jas čisem več tvoj. (Borovlje, Podkrnos.) 542. Dečva me nisi rada meva. Biva pa koj prej poveva, Da bi jas vedov ves jeti H kačei bol, ko si ti. . . J ' (Smarjeta.) 543. Ves frajd sem zgubiva Do šocja mojga, Ko so začele te druje Objemati ga. (Sfc ^^ Borov|je ) 544. Kedr dižoj, snieh lire, T'de pridaš k mne, Ko pa sunčice soje, Maš pa druho dakle. , Borovlje i 545. V snuvči sem k lubici prišov, Najšov sem puvbiče tri: To pruvi je lojtro postavlov, To druji na hanki stoji, To trodki je po postoli švatov, Ta dočva se drobnu smiji. Dočva kna bodi vosieva, Da maš lih puvbiče tri: Od mine boš svovo dobiva, An druji te barek kni. (Poc,iunsko ) 546. Kaku bom jas dons vosiev, Ko sem v snuvči v tačah rivah biv Jas sem v rivah na okni stav, Ko je an druji pri mojoj dočli spav. Dočvo pa že griva, Da je ona taku storiva, Guvni ča bo več pri njoj spav, Jas pa še minj na okni stav. Dočva ti norčava, Zakaj si taku naumna bva, V sobi si bva vosieva, Zdoj se boš pa jokava. (Podjunsko) 547. Kolkobart jas k dočli zajdam, Vsoloj drujha pri njoj najdam, Jas pa teha kna strpim, Še rajši dočvo zapustim. (Borovije.) Inačica. Kedar jas od rajže pridem i. t. d. (Podjunsko.) -Trg- 254 -%ir- 548. Kna hodi po cesti, Dečva kni v mesti; Ostani doma, Dečva drujha ma. ,Vigpolje.) • 549. Me pa dočva zapušča, Ko an druji k njoj skuša; Le počaj ti dakle, Bo še hrivovo te. (Medborovniee, Borovlje, Podkrnos.) 550. Ti šmentrani šocej, Nčisi več liap, Vsako kamro natrofiš, Moje si pa sliap. (št. Lenart.) 551. Kolko tavžent noči, Nisem stisnov oči, Zavolo tabe, Ki si fopava me. (št. Lenart.) Inačica. Kni škoda za črievle Za moje noje, Ki sem hodov k tabe, Ki si fopava me. (Žrelec.) 552. Sunce že hore hre, Miasenc pomvaja, Te vajnšči moj puabič Ano druho privaja. (Podkrno8.) 553. Zakaj sem te lubov, Zakaj sem te mov, Ko bo sedoj an druji Pri tabe lažov? (Radiše, Žrelec, Podkrnos.) 554. Na koncu jezika Lubizen velika, Al v srcu je ni, Si drujga želi. (Zyrhnji Rož } 555. Po letu rožice cvetijo, Da jih ni preduhtati, Po zimi se pa posušijo, Da jih ni več najditi. Je ravno taka najna lubizen, Ker ni iz pravega srca, Ona mi je nezvista biva In je lubiva vsacega. (Zvrhnji Rož ) 556. Tri líete calé Si biva moja daklé, Te strte tacé, Pustiva si me. (Višpolje.) 557. Me hriva čriez vse, Ko sem prišov k tabe, Ko maš anha drujha Slankelna tantre. Kaj boš mi ti šlankelne V oči matov, Saj te knisem prosiva, Zakaj si prišov. Ti me knisi prosiva, Si koj tako rakva: Ko enkrat še pridi, Da se zmar'njama. (žrelec) 558. Jas ja sama spoznam, Da je e'buren moj stan, Ko koj po noč' pridaš, Po dne te ie sram. „ .. , J (Borovlje.) 559. Moj pubič je z horniha kraja, Te druje pa z vincam napaja, Z menoj pa koj v kamrico hre, Z menoj pa koj v kamrico hre. Jes pa nčisem več tvoja norica, Saj mi nče kupiš svadčiha vinca: Daj mi moj krinček nazaj, Daj mi moj krinček nazaj. Poproj da bom krinfiek ti vračov, Te bom še drhače obračov, Da me ti punava boš, Da me ti punava boš. (Št. Jakob, Podgorjane.) 560. Dba puebiča moti, Obema hlih vstroči, Je vsačoj dakleti Drlavbano moti. (Višpolje, Zrelec.) Inačica. Dba puebiča moti So čudne roči, Obema hlih vstroči Se moglih kni. (Višpolje, Zrelec.) 561. Se dočva štima, Po dba puaba ma, Po štiri po pet Tudi jaz mam daklet. (Radišc, Borovlje.) 582. Mam pa mline pa žaje Pa lubice tri, Pa molam, pa žaham Noj lubim vse tri. (Podkmos.) 9 n?- ¡258 %TT- 563. O ti luba moja dočva, Kna bodi jezna na me, Jaz sem snuači pri drujoj biv, Sem pa pozabov na te. 564. Me knisi poznava, Me pa sedoj poznaš, Me pa sedôj poznaš, Ko me šlinjobart maš. 565. Dočva mojâ Je fovš srca, Zraven mené Ma še drjé. Naj jih le ma, Naj jih le ma, Bo že vidva, Ko bo zibava. (Podkrnos.) (Podkrnos.) (Št. Jakob.) Prepir in klubovanje. 566. Ti smietje pomietaš Ven 'z mojah oči, Al tabe se štorovje Venkoj vali. (Borovlje.) -tnf 259 to- 567. Ti rajtaš si liep, Ti rajtaš si vse, Ti rajtaš sem smietje Prueti tabé. 568. Ti rajtaš si liepa, Ti rajtaš si vse, Ti rajtaš za hopenje Möti mene. Za hopenje möti Je mne za 'n špot, Sem že dole po svietu Z žanstvam bekont. 569. Si ja šocel ti moj, Za zhvavjam kna stoj, Dov lezi k mene, Povöj rive tvojé. Kaj bom ti jaz pravov Rive moje, Ko si sama ti dožva Narediva mi je. 570. Si biva moja, Bi še biti mohvá, Ko bi ti tvoje flavzne Pustiti mohvá. (Višpolje.) (Borovlje.) (Žrelec.) (Žrelec, Borovlje.) (Borovlje.) Ko bi jaz moje flavzne Pustiti moliva, Bi že dunho ana liepšelia Moti moliva. Inačica. Jaz pa moje flavzne Dro v'hko pustim, Al pa puebič tabe Se tažko znebim. 571. Knuečaš, pa naš, Ko za norca me maš, Ko mov ti mene moti, Mar jaz tabe mam. 572. Sem vinca ji kupu Te štajerščega, Je jezna biva, Se pit ni otva. 573. Muasst mir nit fur Uebel hab'n, Muasst die Bundscliuah vertrag'n, Mor'š mi kar za zvo moti, Mor'š mi uržah povoti. (Podkrnos ) 574. Toti bil, toti bol, Toti bol lezi, Da bi se zlihava, Da kna bova v jezi. (Borovlje.) (Žrelec.) i Žabnice.) 575. Keder knisem za te, Sem dro sama za se, Le jodi naproj Pa druje pohloj. ^t. Jakob.) 576. Al jaz knisem za te, Pa kna tadl'voj me, Saj jaz knisem za te Prirastov hore. (PodkraoS| žrelec.) 577. Ano lubeo sem lubov, Ž o mi daje svovo: Da nisem koj zlnibov, So druje za to. (št. Jakob.) 578. Me je dočva pustiva, Me je razvosoliva, 1 Saj moja resnica Nkoli ni biva. (žrelec.) 579. O ti moj večni buab, Ta dočva me knueča več, Jaz bom si druho zbrav, Taba pa zmiram nav. podkrnos.) 580. Dočva moja Mi je klubovava, Zdoj bom pa jas njoj, Bom vrač'vov joj." (Borovljo.) 1 Koj prav je storiva i. t. d. , (Št. Lenart.) « Ca pojdam več k njoj. (Zrclec, Borovlje.) Odpoved. 581. Je mi krajčič posvava po Dravi dovsé, Je pa čem-čem-čem čemena biva notre. Jes pa krajčič ko pošlam nje lubeji v dob, Da jezo napravim mad njim in mad njo. Te lubej pa raj ta, ha dečva pošle, Zato noče več priti in noče dakle. (Št Ilj, Škofice, Borovlje.) Inačica. Je pa krajčič posvava Hodišanarica, Hoj ti je, hoj te ji, hoj ti je Je pa čem-čem-čem-čemena biva notrá. Hoj ti je, hoj te ji, hoj ti je. Pa ča mor'm pustiti Hodišanarico, Ki mi je pot pokazava čriez Habernico. (Glinje, Šmarjeta.) 582. Sem pa snuči ves biv, Sem pa avb'k dobiv, Criz privaz sem skočov, Sem vse spet zhubiv. (Zvrhnji Rož ) 583. Sriedi mojha srca Sta pa mliniča dba, Se nča môle drujá, Ko lubiezen najná. (Višpolje, Žrelcc.) 584. Pa anbart še pojdam, Potlöj pa ne več, Za črievie je škoda, Za te pa nč več. (Borov]jei žrelcc ) 585. Ca pojdam več ves, Pojdam čvošpelne trest, Jas kna pojdam koj sam, Pojde tudi moj Span. (Borov,ie0 586. Na morju meglica, Na jugu obvak, Me boš vid'va ti dekle Še tolk'krat al nak. . (Zyrhnji Rož ) 587. Je pa Žila noj Drava Vse mueste pobrava, Zdöj bo pa Horjanka1 Koj sama lažava. (Borovlje.) Inačice. i. Völka je Drava, Je vse mueste pobrava i. t. d. (Otmanje, Timenica, Žrelcc.) •2. Je pa Žila noj Drava Vse muste pobrava, Bo pa Zilčica, Dravčica Sama lažava. (Podgorjane.) 1 Zdöj boš pa ti dööva i. t. d. (Podkrnos, Št. Lenart.) -Tri- 264 -frs» 588. Od Celovca noj do Drave So masa dovje brajde, Kaj sem pubič jas trpov, Ko sem k Dravči ves hodov. 589. Oj ti norska dekle, Kaj pa tadlješ me? Al nisem za te, Pa ferbegejva se. Inačica. Ti norska dekle, Čemu tadvaš mene, Čal knisem za te, Čemu si oltava me? 590. Na Niemce bom bandrov, Na Niemka bom lubov, Ti luba dečva moja, Ne zini več na me. ,T. ,. (Lipalja vas.) 591. Vani si še pušelc Iz rožic dobiv, Pa litas grmušelc Ti dam iz kropiv. (Zvrhnji Rož.) (Šmarjcta.) I Podjunsko. f ižabnice.) 592. Dočva pohloj me prov, Da ti kne bode žov, Nujeo te šlinjobrt Vidiš me. prov. (št. ,akob>) 593. Vzigni gvavieo, Poglej na danieo, Poglej za meno, Ki me nkol več ne bo. (Zvrhnji Rož.) 594. Sem hodov k tebe, Doklier so rožice ble, Zdej so rožce menile, Menivo je vse. (Zjljsko ) 595. Dober večor, luba dakle, Al si že naspava se? «Jes še ure knisem spava, Sem koj žinjava na te.» Koj to te prosim, dočva, Da kne žinjoj več na me Noj na najino lubozeu, Ki že pruti kraji hre. 596. Dočva po hanku pranha Z sovzenomi očmi, Se nkoli več ne trošta Ane kratče noči. (Podgorjanc, Podkrnos, Borovljo.) 597. Drumljica. Drumlica moja Je že struplana, Saj mi knoče več zapoti. Lubica moja Je na me jezna, Mi tudi knoče več odprieti. Al si jezna na me, Pa pusti ti mene, V fajnčofti kna smie životi. Ura skrita je, Smrt pa hvišna je, Saj dro vieš, da boš mohva vmrieti. Na vsuečah horah, Zalienah travenčah, Tam si šocoj mi oblubov. Saj ti na svietu Sreče nča boš mov, Al boš ti drhače stuerov. Ti kna juckoj več, Ti nča spievloj več, Saj nčisi več moj šocoj. Jas koj juckov bom, Jas še spievlov bom, Bom daklete horoj klicov. (Borovlje.) 598. Pvačov bom možnarja, Fajmoštra od krsta, Ti boš pa zibava Sina tvojha. Včasi boš zibava, Včasi boš spievlava, Včasi boš stakava Svietle sovze. Ti pa koj stakoj je, M'na či več za te, Jaz mam že zbrano Ano druho dakle. (Podkrnos, Borovlje.) 599. Knisi varjeva, Ko sem ti proj djav, Ti se boš jokava, Jas pa smijav. (Podjunsko.) 600. Dijčva zapusti me, Al pa bom jaz tabo, M'na to druje Dopadojo sc. (Podkrnos.) 601. Al me misliš pustiti, Na skrivnam stori, Da kna bojo tij druje Smijale se mi. Inačica. (Borovlje.) Al me maš misov pustiti, Na skrivšam stori, Da kna bojo te druje Pricd holtalc mi. (Žrelec.) Slovo. 602. Podam ti rokó, Da vzemam svovo, Kir najna lubiezen Razdrva se bo. (Podkmos.) 603. Je rozaforb badrca Strhava se, Je pa najna lubiezen Razšajdava se. (RadlSe Borovljc , 604. Na prahu sva stava Sva marn'vava, Sva najno lubiezen Razsajd'vava. -rr£- 269 -ViT- Saj najna lubiezen Kni cvirnasta nit, I)a bi moliva lili nojcoj Razšajdana bit. (Borovlje.) Inačice. 1. Pod durmi sva stava, Svovu sva jamava, Sva najno lubiezen V tle 1 potancava. (Žrelec, Št. Lenart.) 2. Pod durmi sva stava, Svovo sva jemava, So tekle sovze, Ko na malim vode. lZvrhriji Rož ) 3. Na pragu je stava, Je kit'co vezava, Z zelino travo, Je jemava svovo. (Zvrhnji Rož ) 605. Je pa rinčica padva Raz mizo na tle, Je pa najna lubiezen Razšajdava se. (Borovlje> št Jakob} 1 V kraj. 606. Je pa rinč'ca zvomlana, Tu mas ti konce, Boš pa vedov ti triebati Z m'na norce! (Podkmos.) 607. Nasrečna je tinta, Nasrečno pare, Ko je zašribavo pubča V moje srce. 608. Dober vočier bueh daj, Moje dočle sem fraj, Mi je snueči posvava Moj prstan nazaj. (Sveče.) (Borovlje.) Inačica. Dober večier, bueh daj, Moja puebča sem fraj, Sem že davno želiva, Da bi ta pueba fraj biva. (Borovlje.) 609. Uštno je bu, Ko si biva moja, Pa še uštnojši je, Ko si pustiva m'na. (žrelec.) Zalovanje. 610. Za dbibarti sprabloči Mani hvanta črna, Ko bo sne šocoj zapustov, Bom žavovava. ,D , . , (Podgorjane.) 611. Na vrh hvale bore Je skleniva rocé Ko je šlišava puebča, Da miemo ves hre. (Medgorje, 01 i rije, Podkrnos, Borovlje.) 612. Kamer pohledam, Nčir frajda nči, Ana črna m'hliea Pri srcu loži. 613. Moje srcé Pa dro žavostno je, Ko bi vid'vo se, Je črno ko tle. (Zrelec.) (Hodiše.) Inačica. Je zmiram koj žavostno Mojo srce, Da bi le enkrat minuvo, Da bo vesele. (žrelec.) -Trg- 272 -Vr- 614. Sem puba pustiva, Pa resnica kni biva, Sem skušava ha, Sem cveč ofartna bva. M'ne pa te ofart Dro nči pomahov, Moj pub se je k anoj Drujoj navadov. (št. jakob.) 615. Pa Brnčani pojo, Da zaspati kna mo, Bom pa mogva zaviti V rijuho gvavo. 616. Me je pubič zapustov, Za scahati je, Je za v vudo skočiti, Pa cmihena je. 617. Ko bi pubič moj vedov, Kaku mene hre, Bi dro v židanej hadrci Brisov sovze. 618. Da sem lih žavostna, Vendar bom peva, Ludi bojo rajtali, Da sem vaseva. (Žrelec.) (Bmca.) (Loče.) (Rož.) 619. Avbeli, avbele, Moje rievne srce, Moj ha pueba že vživla Ana druha dakle. Naj da ha vživla, Koj naj da lia ma, Bom že drujha dobiva,1 Se žavbernoša. (Podkrnos, Eorovlje, Žrelec.) Inačice. Saj se le kna upa Dobiti drujâ. 'Saj je koj po mené Poerbava ha. 620. Je me pubič zapustov, Bi mova žavovati, Se mi pa še vridno knc zdi Od nja marnovati. ,-.. , , . (ht. Jakob.) Inačica. Me je puebič zapustov, Je mislov bom hin, Mam srce kakor tica, Še veže živim. (Višpolje.) d* -vg- 274 to- 621. Ča pojdam več v cirkov, Ča bom več žebrov, Saj nčomam več dočle, Da bi včasi k njoj sov. (Borovlje, Podkrnos.) 622. Ano dočvo sem mov Jes puvštrta lit, Zdijj me je pustiva, Ko sem cmavo biv lip. (št Jakoh, 623. Ano dočvo sem mov, Sem jo vsoli štimov, Sem jo vsol za 'no kramarsko Rožico mov. (št Lenart ) Tolažba. 624. Me je diičva pustiva, Je vola božja, Je c'žavberna biva, Kni hliha moja. (Radiše.) 625. Jas pa puebča nčomam, Da bi trošfvov me, Me pa sunce potrošta, Ko zjutra lior lire. ižrelec.) -Tri- 275 (Rož.) 626. Bo pa sunce prisjavo Skuez biele melile, Bodi potroštano Moje srce. 627. Kak lop' je bu, Tu dakle mvadu, Al še lopši je cest, Ker sem hodov k njoj ves. (Podkrnos.) Spominjata se. 628. Vse bo minuvo H'du in dobro, Al moje dočle šalio Jaz pozabit kna mo. (Radiše.) Inačica. Vse se pozabi, Le kar se zhodi, Moje dočle šalio 1 Jaz pozabit kna mo. 629. Je brv čriez vodo, Pojdam za dočvo mojo, M'noj je žov po njoj, Njoj po m'noj. (Borovlje.) Al to prove šaho Jaz pozabit kna mo. (Žrelec.) -rtf- 276 -to- 630. Na to vanjščam ohnjišču Ča bo več horevo, Ko je vse vohle V papev pocTblevo. (Loče, Višpolje, Borovlje.) 631. Pustiva me je, Al pozab'va pa ne, Tud pozab'va me bo, Ko ana druja dobo. (gt. Jakob.) 632. Zato naši zvoni Tako mivo poj 6, Ker tvojo lepoto K pohrebu naso. (Po žrelec.) Inačica. Čir so časi bile Moje hvadče stezde, S'doj rastejo rože, Zaliene travi. Bom rože posiekov i. t. d. 643. Naj pravijo, kar očejo Tii druji ludi, Na to staram olnijišču Najrajši liori. -»i- 280 -%Tr- Na tö vanjščam ohnjišču Raznietiva bom Noj tö vanjščalia pueba Spet lubiva bom. (Loče, Višpolje, Borovlje.) Je ana tica prilateva Od tosté vodé, Čir je vanjsci moj puab'c Napajov konjé. To vanjšči moj puab'c Je völko bol bi v, Je ta ruzaforb hadrco Z vilicam obliv. Ko bo ta ruzaforb hadrca Strliava se, Bo pa najna lubiezen Razšajdava se. Ta ruzaforb hadrca Kili cvirnana n't, Da bi moliva že nuejeo Eaztrhana b't. (Podkmos.) (St. Jakob.) Žalovanje po umrlem ljubimcu. 615. Ana pubča sem miSva, Prov ana l'pa, Je pa miškica v jamo Zavlikva mi ha. 646. Tamiij v kosarnci Ana uč'ca hori, Pa hvišno moj šocčij Na parah loži. (št. Jakob.) 647. Nče bom piva, bol jiidva, Bol marnovava, Bom po šoeji mojam Koj žavovava. On na britofu tam Leži na hvadnam, Nče bode več vstov, Bo kmavo strohnov. (Podgorjano0 648. Pojdam v rute, Cor je mraz, Cor je moj šoeoj, Bom tudi jaz. Dov pokleknam, Mav požebram, Da kne bo šoeoj Lažov koj sam. (Podgorjane.) -Tnf- 282 -%TT- 649. Zagorski zvonovi. Jes pojdam čiz huro, Čiz te vsuče bore. Bom šlišov zvoniti Zahoršee zvone. Zahuršči zvoni Pa dro mivo pojo, Hvišno mojo lubo Pohrobu naso. Al jo naso, Naj jo le naso, Saj dovlio kne bode, Sam pojdam za njo. Zvoniti bom vkazov, Kropiti pa ne, Kropile jo bojo Le moje sovze. Zvoniti bom vkazov, Zahrobsti pa ne, Zalireble jo bojo Le moje roče. (št. Jakob.) Tretji oddelek. Pesni razne vsebine. I. Otroške. 650. Povž, povž, pokaži roje, SSijem te, vbijem te, V Žilo potisnem te, Kamenje na te zmečem. ,xi]jsko.> Inačica. Povž, povž, pokaži roje, Kar bom tvojo kajžo vbov. (Borovlje, Podkrnos.) 651. Činkovec poje: Čiv, čiv, čiv, črviče kosiveov. (Borovlje, Podkrnos.) 652. Vrabec vpije! Prat, prat. Otroci mu odgovarjajo : Le ti idi prat, Maš črne nogice. (Ziljsko.) 053. Rajej, rajej črni kues. Kak bom rajov, ko sem bues. Starej babi črievle dav, Da bom drieve pri njej spav. (Borovlje, Ziljsko.) 654. Kikeriki, Pod koritam čepi. (Borovlje.) 655. Lastovka poje v vigredi: Sem raz Vašče prileteva, Sem velku sniega našva, Le tiho bodi, le tiho bodi, Se bo dro sflahičov. (Ziljsko.) 656. a) Lastovka dekle zbuja : Dekva, dekva, Vstani hori, vstani hori, Skafec vzemi pa po vodo jidi, Hvapec prueti pride, Ne marnvej ž njim, ne marnvej ž njim, Je nevarno. (Ziljgko ) b) Žliga, zlaga, Zliga, zlaga, Čriez dva praga, Lej sem se pa prakuenov. (Borovlje.) 657. Lastovka poje v vigredi: Sem šva, sem šva, Sem pustiva povhne košiče, Pa povhne hramiče. Ko sem zad prišva, Je štorov paver po koštu: S,abl'k! (Podkrnos.) 658. Lastovka pravi; Ležiš, smrdiš, Ležiš, smrdiš Kakor ena gnjila klada. (Glinje) 659. Seniea poje Borovljancem gredoeim na Višpolje : Bo pičvo, ho pičvo! Nazaj gredočim pa: Si suh, si suh? 660. Pop, poj, poj, ptiček moj, Bolj boš pel, bolj boš moj. 661. Poj, poj, poj, tiček moj, Dokler maš klunček svoj. Oh, kako bom jaz pa pev, Ko sem se v štriček vjev. (Podjunsko.) (Glinje.) (Ziljsko.) -¡n?- 286 -fci- 662. \rrazej, vrazej, vrazej, Kan se bom oženuv. (Ziljsko 1 663. Čuri, muri pojdi ven. (PoySodi.) 664. Šibrica, mavrica, Pokaži mi v nabiise pot. (Borovlje, Podkraos.) 665. a) Zvonovi v Zadovljah pojo: Šent-Ilovo, potenfano, Šent-Ilovo, potenfano. (Rorovlje) b) Zvonovi v Humčah pojo: Tri pare rorčov, Tri pare ror'čov. 666. Šmarješki zvonovi pojo: Zupa tinka, Nima cinka. (Podkmos.) 667. Kedar mrtvecu zvoni, pojo otroci: Bombilom, bombilom! Kdo je vmrv? Celovški črv. Kdo ga je pokopov? Celovški ropov. (Podjunsko> Podkrnos.) 668. Križ, kraž, Matijaž! Mene šnito, tabe nč! Buca, bnca, pač! (Borovlje) 669. Miza Tisch, Riba Fisch, Kaša Brein, Pusti me zmiram, lass mi sem! (Borovlje.) 670. Stara baba, rom pom pom! Al knisi tiho, te pa bom! (BorovIje-) 671. Aleluja, Baba piskre kljuja, Pisker se potoži, Baba za njim skoči, Pisker pravi: črep! Baba pravi: trep! (K|0basnica.) 672. Dirka, dirka na Hrvate, Pojmo po rmiene zvate, Biele konje jiezdimo, Rmiene zvate bašamo. (Borovlje.) 673. Delajte, delajte nove koliesa, Da se popelamo v svete nebiesa:" Angelci trobijo, Duše pa rajajo, Da se vse trese. (Podjunsko, Borovlje.) ■-»#■ 288 -%rr- 674. Jaz mam nekaj novega, Ane nove citre, Tako lepo pojejo, Cieideja, cicideja, Tako lepo pojejo. (Tjnje) 675. Kedar pridejo kranjski romarji v Glinje: Klic, kloc, Dajte kloc, Mi bomo žebrali, Vi bote pa dajali. 676. Micka s Kranja, Boš dava kostanja, Micka s Tržiča, Boš dava kržiča? 677. Star dodoj, star dodoj Na pojči loži, Pa dov' poskoči, Pa rajat loti. 678. Ta muha, ta muha Po poti drncla, Ta krava, ta krava V hlievu št'kla. (Borovlje.) (Borovlje.) Htu pojde za njo, Htu pojde za njo? Star dodiij, star dodoj S to krivo noho. (Borovlje.) 679. Sem prpiskala, prpavkala Tam dov' na Hrvate Z anim bielim šimelcam, Z anim starim Laham. Lahi so pa pravili, Da sem stara baba, V špiegov sem se gledala, Sem pa bila lepa mlada. Bom črievelce pobiksala,1 Noj štumfiče kupila, Se bodem pa poflisala, Ga bodem pa dobila. (Ruto pri Borovljah.) 680. An kovač hoče Ana konja podkovat: Kliko žreblov, Nucaš ti eue? (Borovlje.) . 1 Bom čemeno prodajala, Pa jankico kupila, Pa gor se bom nafidrala, Ga bodem pa dobila. 681. Jni, ani, lio! Kapitani ho, Cika bela, cika bela String, strang stro! (Borovlje, Podkrnos.) 682. Zidojm', zidojm' trden muest. Da pojde naša vojska skuez: Al to šlonja fantiča vjemate, Je pa vas. (Borovlje.) 683. Kedar fantje piščale majijo, pojo: Maj, maj, maj, majnika, V Tuzah Kopajnika, Da bi se majiva, Prov l'pu peva. (Borovlje, Podkrnos.) 684. Binkoštnemu zaspancu se zapoje: Potovci ha, pomovzi ha, Zavlieci ha za puet! (Borovlje} 685. Kedar imajo kolino : Mene so sosodi pravili, Da ste vi prašiča davili. Bodi prašič, bol prašiča, Mene se šliši kvobasica. Hvop po njo, V žakelj z njo! (Borovlje.) 688. Jozoj, Jozoj, Coj maš tvoj nožoj ? Zadi na r . . Na cvirnastoj niti. Kaj ha boš nucov? Svinji r . . pucov; Svinja bo cviliva, Jozoj pa juckov. 687. Andrež, bandrež Peč podrv, Struček spekov, Babi dav. Baba djava, Tak je prav, K' je Andrež, bandrež V hvače vs . . . (Borovlje.) 688. Tomdidli daja, Honzoj pa raja Tam' pod vopo Z židano jopo. Biele ma štumfije, Sivo suknico, Rmane vasije, Bievo kapico. (Klobasnica.) (Borovlje.) -tu?- 292 -%TS- (Klobasnica.) (Klobasnica.) (Klobasnica.) 689. Hanoj, mrkaniij, Turnarjov sin, Je krošnjo popadov, Pa trošov na mlin. 690. Urša, turša, Djekšarca, piekšarea. 691. Tranta Marijana, Kje si dnama? Gorej v pvanini, V Strgarjovem mlini. 692. Janez je na hribu sadov Pa Žvižgov, Janez ni žvižgov: Janez je na hribu sadov Pa Žvižgov. Kaj je to? 693. Peter, Peter Ma r . . na veter. 694. Prišla je kosmulja, Popadla je grmuljo, Nesla jo je črez obrač, Noter pod kosmač. Kaj je to ? (Jarnik. Etym. 159.) 695. Kedar v deževji solnce prisije: Sonce sije, dižej gre, Siva mačka v brezje gre. (Borovlje.) (Borovlje.) Kaj boš v brezji devava? «Sibice bom rezava.» Zakaj ti bojo šibice? «Metlice bom devava.» Zakaj ti bojo metlice? «Hiše bom pometava.» Kaj bo ti hiša pometena? «Mlade mucke rajale.» (Podjunsko, Borovlje, Podkrnos.) Inačica. Sunee soje, dižoj lire, Siva mačka v briezje hre. Mačka se zadare, Briezje se podare. (Borovlje.) 696. Pri zibeli ali vdovec in dete. Vanskega leta sem se oženov, Prav '110 mvado sem dobiv. Hajtutaja. Te lietašnje leto mi je pa vmrva, Sam bueg večni mi jo je vzev. Hajtutaja. Druz'ga mi uči zapustiva, Kakor dete prav mvado. Kruhka še ne more jesti, Pa dojiti nemam kdo. -inf 294 -fcs» Jas pa pojdam na ta žegnan britnf In prav zvestu molov bom. Ljuba ženka, vstani gori, I)a mi dete podojiš. Ljubi moj mož, ne morem vstati, Kir me zemla dov tišči. Od straneh me kupoj stiska. Od vrha me dov tišči. Lubi moj mož, le pojdi domu, Dete že prav svadko spi. Marija ga je podojiva, Sveti Jožef pa zible ga. (Zabniee, Tinje, Podjunsko.) II. Španič in španinja. 697. Jaz in moj špan, Pa dro glihama se, K dečvam ves grema, Pa klicema se. 698. Jaz pa moj špan Pa nča skriehava se, Se včasi pri dočli Kup znajdama se. (p0dkrnos.) (Kanalsko.) 699. Jas pa moj špan Sva lumpovca riba, Hueni lumpa po dni, Jas pa calo noči. (Borovlje.) 700. Jas in moj špan Mava štumfe pvale, Pa dočle odraščane Kakor knople. (Podkmos.) 701. Smo sami tri špani Na našoj v's', Še mi nča hodimo Ves po noč'. (Borovlje.) 702. Nad zgvavjam sem stav, Ko sta marnovava, Pri španu mojem Me je tadvovava. (Podjunsko.) Inačica. Na ganku je stava, Je marnjava, Proti španu mojmu Me je tadv'vava. (Žabnice.) -vg- 296 -%TT- 703. Nezvesti spanic. (Iz Vraz. zap.) Zvomek vzami spanica, Ki je mene k lub'ci vozuv. Zdaj pa liodi 011 sam k njej, Mene nece nie vec meti. Merkaj, merkaj, ljubiea moja, Jaz s tabo eno se bon storuv. Vzev pa bon te svietli mee Ino bon spanica umoruv. Jaz pa pojdan v zielan gozd Te drobne tiöice barat. One po bojo mi paviedale, Kako se lubiezen razsaj žrelec) 746. Boš se pa vdava Na to vsuko goro, Boš pa mogva nositi Na gvali vodo. 747. Je pa majhena kajža Pa mavo polja, Boš pa dela lažava, Ti diičva moja. Inačice, i. Je pa majhena kajža, Na hribru stoji, Pa koj vilice boš piva, Ker vode nč ni. (Št. Jakob.) (Podkrnos.) Tam tehre na hribcu Ana hiša stoji, Koj vince boš piva, Ko vode nč ni. (Podkrnos.) (Tin je.) (St. Jakob.) 748. Kaj ti bo kajžica Tadle na prode? Kruha boš stradava. Pa topov te bode. 749. Mam miheno kajžo, Pa mihene okne, Ktiro pobaram, Me obena kuoče. ... (Radise.) 750. Al me boš kdj rada mova, Ko bom nosov suknjo bivo, Sablico pripasano, Pa flinčico nabasano. Jes bi te dro rada mova, Ko bi jes siruta smiiva, Mi pa mamca branijo, Ko maš premilmo kajžieo. Kajžica ris ni velika, Pa sem pubič, da se šika, Priij da bota misca dba, Se boš za meno jokava. Kaj se bom za t'bo jokava, Saj sem puha druja zbrava, Ki ima dro volko bvalia In še tudi konjča dba. (št. Jakob.) 751. Pavra bom meva, Ki ma dbuejne vole, Z anmi v mlin pojde, Z anmi pa orje. (Višpolje.) Svatba je gotova. 752. Ti pa strava ostani V tem lod'čnam stanu, Na moje biisiede Nikol ne pozabi. (Podkrnos ) 753. Tak dovlio je peva Ta tica drobna, Da je bratava doeva Na vsoloj moja. (Otoče, Višpolje, Št. Lenart.) 754. Bog in ta sveti Pavele So naju vkup pripavele, Le rigla, regla, pum, pum, pum, Pa vojscet bomo meli. (znjsko ) 755. Ko vabijo k ženitvi. Poglejte mi moj kvobčeč, Koj za 'n cir ima, Poglejte mojo lubieo, Glili ravno taka je. Na zdravje našega španeca, Ki ga mi z nami povadima, On ma 110 žavbro iubico, Glili kak lepo rožico. ,. ,. r (Lipalja vas.) 756. Ženin vabi k svatbi. Ano navesto sem si zbrav, Sam Jezus me bo gnado dav. Jes pa nove pošte nosem, Noj mojo žvahto kupe prosem: Da pa pojdate z mano V to cirkov žegnano. Tan bome pri svetej maši Stril' andoht našo. Ženen bo zakon sprejev, Sam Ježus ga bo vasev. Pri mize sadi kompanija, Cul so Ježus noj Marija. Zdej ga popimo le vsaee an gvaž, Doklir je še Ježus pri nas. (Ziljska.) 757. Cavmar se pelje. («Slovenska Bčela» 1850. II. , 30.) Pošušoj, poštena nevesta, Vesevo te cavmaršči hvas! Te cavmar se pele po ceste Noj ima do tebe obvast. Ti vzemi svovu od mene In od očeta tvojlia, Od bratrov, od sester, od mame, Noj od stanu ledečnaha. Ti bodeš te krancel zhubiva, Stopiva v te zakonšči stan, Te stan se ja kne zamečuje, Je velko od Boga št ¡man. Ti bodeš v tam stanu živeva Noter do hroba tvojha. Boš liijeka, kajeka peva, Ki boš zibava sinka tvojha. Najprej sedej prosi starejše, Potle pa te druje ljudi, Kar si je razžaliva poprej že, Je prosi, da ti odpusto. Vsi umšamo srečo nevesti Vse lete, vse ure srečne, Te cavmar se pele po cesti Ja z velčim veselja® po te. (Loče, Podgorje ) Ko peljejo nevesto od doma. 758. Le vun, le vun z nevestieo, S te liepe nove kajžiee, Cieva kajža je mirnata, Samo pieč je liesana. 759. Čajte, čajte svatiči, Jaz sem še neki pozabiva, Ta staro mojo britlico, Da bom oblice drnkava. (Kanalsko) 760. Le vun, le vun z nevestieo, Le gor na široko cestico, Da so le štengice kamnaste, Da le lubca čedno vuuka gre. (Lipaija vas.) 761. V Celovci liepo pavkajo V Svovenjan-Gradci tudej, Le piskejte, le pavkejte, Da se bode zemla tresva In rajtarška bandera. ziljsko) 762. Smo prišli ino pojdamo, Mvada Nieža pielamo, Da nie bo piskre ropava, Noj očo in mater žaliva. (Ziljska Bistrica.) Svatbene 763. Vinska pri svatbi. Bog je pa stvaruv zemlieo, zemlico, Bog je pa stvaruv zemlieo. Zemla da rosico, rosico, rosico, Zemla pa da rosico. Rosa da trtico, trtico, trtico, Rosa pa da trtico. Trta da grozda dva, grozda dva, grozda dva, Trta pa da grozda dva. Grozdje pa vilice da, vince da, vince da, Grozdje pa vince da. Piva ga borna obadva, obadva, obadva, Piva ga borna obadva. Piva ga boma vsak an gvaž, vsak an gvaž, vsak an gvaž, Piva ga boma vsak an gvaž. Pruvi gvaž sliši Jakopu, Jakopu, Jakopu, Pruvi gvaž sliši Jakopu. (Podjunsko.) 764. O Kanigalileji. (Svatbena napitnica.) Pijmo ga v imenu Boga, Sinu noj svet'ga duha. V čast Marije device, Ki nam je sprosiva to vince. Ona je sprosiva to vince za nas V Kanigalileji na hosetni čas. Rekva je svojemu sinu: Svati pa nemajo vina. Ježuš je djav jogram tako: Napovnite vrče le s frišno vodo. Podajte ga starejšim, Da bo pohvaluv to vino. Podajte ga starejšim, Da bo požegnov to vino. Ježuš je milostliv'ga srca, Kar ga mi prosimo, tiste nam da. Pomanjka nam kruha bolj vina, Saj že pripravleno ima. Jezus pa šriba v nebesah tegre, Kak so nocoj nebese lepe. Kako se bomo veselili, Ko bomo samega Boga častili. Ano tako devico prav v'liko česti, Kira svojega sina prav lepo uči. (Podjunsko.) Inačica. Kolko te sorte se pesmi pojo, Se temu zdravljenju priglibe kne bo: Od rože Marije device, Od tega sladkega vinca i. t. d. (Podjunsko.) 765. Napitnica neveste pri ženitvi. Nalij ga mi an gvažek, Da ga bom piva, k' bom nevesta. Kdo bo pa ženin? Smilani Jezus, smilani Jezus. Kdo bo pa starašina? Sveti Elija, sveti Elija. Kdo bo pa rjušnica? Sveta Susana, sveta Susana. Kdo bo pa camar? Sveti Johanez, sveti Jolianez. Kdo bo pa teta? Sveta Marjeta, sveta Marjeta. Kdo bo pa družina? Sveta Trojica, sveta Trojica. Kdo bojo pa goci? Beli govobci, beli govobci. iPodjunsko.) 766. Nebesa. (Svatbena napitnica.) Kak lepo boš živev, tak v'hko boš vmrv, Bog oče nebeški bo niebo odprv. Nebese, nebese so dor' lepe, Nebese, nebese so vriedne prošnje. V nebesah, v nebesah pa mize stojo, Vsem vernim dušicam pripravljene so. Nebeške trobente prav lepo pojo, Ki vse verne dušice v nebese gredo. Marija v nebesih špancirava bo, Vse verne dušice preštievljava bo. Na mizi, na mizi pa svieče goro, Tem zakonskim ljudem pripravljene so. Kater v zakonskem stanu prav lepo živi, Saj mu tudi ta svieča prav lepo gori. (Podjunsko.) 767. Svete pesni na svatbenem «raji». Pri brumneli otruefieh Je vselej te gvas, 0 Jezus, Marija, Ostani pri nas. Marija Divica, Potroštaj mene, Da pridem jes v kradkem V nabiese k tebe. Kduer brumno živi Noj na svieti trpi, V nabieseli se večno Z Buegam veseli. Nedovžne roče, Enu čiste srce, Skuez tu more spoznati Božje otroče. Ko bodi vesiev, Kader pride nediev, Pa glej da ostaneš Na duši še ciev. Ti preabotni sviet, Kako sliepo ti spiš, Da tekaj prežvahtnoliti V pregrehi zaspiš. Ko kamor pogledam, Vesela več ni, O lubi moj Jezus, Potroštej me ti. 0 lubi moj Jezus, Na strani mi stoj, Da bom s tvojo gnado Na vekoma tvoj. Posvetna svadkuest Je ko govo noruest, Sam Bueg je svetuest Noj ta večna modruest. Kduer se Buega boji, Zapovedi drži, Temu tu nebu Nikoli ne vbiži. Bodi star, bodi mvad, Ko služi Bogu rad, Kader bodeš ti vmrv, Ti bo nebu odprv. O čvovek prevdari, Kaku norsku je, De ti na te stvari Obiesiš srce. Al češ srečen biti, Muerš Boga lubiti S ciele tvoje moči, Ja črez vse te stvari. O žvahtnu nebu, Kako škoda bi bu, Ko bi te zgubiv In pogublen biv. Enu čistu življenje Jes pelat želim, Da se z večnem ženinam V kupa združim. Ko zapusti ta sviet Noj daj njomu svovu, Pobuelšaj živlenje, Da prideš v nebu. To posvetno vesele Jes nič ne štimam, Ciele moje žele Le k Jezusu mam. Tu hitro pretide, Kar te sviet časti, Po tiem žavost pride, Da večnu trpi. On me mora zveličat, Te sviet pa nikar, Kaku moreš lubit Te sviet, sliepa stvar? Al očeš v nebu priti, Muerš Boga lubiti, Al ti tu dov pustiš, Nebu večnu zgubiš. O cartana čistost, Kaku te štimam, De rajši živlenje Noj dušo gor dam. O Jezus, Marija, Mi zdihujemo k vam, Zdej smo v prijaznosti, Pridite k nam. Saj škoda bi bvu Za 'nu čiste srce, K' bi se mevo premagat Skuez te griešne žele. Al ni Jezus slajši, Kaker so vse stvari, Če v vero kršansko Kaj trdimo mi. Ko lubi te sviet No pregi-iešne reči, Moje srce le Jezusa Lubit želi. V nebieseh želim Z Jezusam kraluvat, Noj očem z veselam Svetu svovo dat. Jezus je en ženin Vsieh čisteh divic, Teh nečisteh pa varih Peklenski hudič. Te den se je nagnov, Pa nueč noter gre, Te ure tečejo, Smrt pride, avbe. Bogu noj Mariji Je narveči žvahtnuest, Ena nedovžna Noj čista mvaduest. Kir v svojej mvaduesti Nedovžno živi, Te se v nebieseh Prov res veseli. Bi ti ta sviet lubiv, Bi gmajten kne biv, Bi Jezusov služabnik Nikoli ne biv. Sviet le sovraži me, Sovraži kakor hoč', Moja duša kne pojde Od Jezusa proč. Ko bi čovak ti vedov, Kaj duša vola, Bi devov pokuro, Kne žalov Boga. Le škoda bi bvo, Za to žvahtno tevo, Ko bi grešno živevo, V pogublenje švo. Šaljive pri svatbi. 768. Jazbec. Na unam kraju hrabenča Sem vidov stati jazbeca, ja, ja, ja. Na unam kraju hriberča Sem vidov stati duharja, ja, ja, ja. Na unam kraju hozdiča, Sem vidov stati Jurčeka oj norčeka. Na unam kraju mostiča Sem vidov stati ribiča zvitega. Na unam kraju prodiča Sem vidov stati mlinarja, mokarja. (Zvrhnji Rož.) 769. Ples. Suestar me prosi, da bi rajat sva ž njim, Ž njim pa ne brem. Suestarji oni so čudni ludi, Po smoli smrdi. Znidar me prosi, da bi rajat šva ž njim, Z njim pa ne hrem. Znidarji oni so čudni ludi, Po žverci smrdi. Stamec me prosi, da bi rajat šva ž njim, Z njim pa ne hrem. Štamci, oj štamci so čudni ludi, Po maltri smrdi. Kavec me prosi, da bi rajat šva ž njim, Z njim pa ne hrem. Kavči, oj kavči so čudni ludi, Po žlihti smrdi. Šribar me prosi, da bi rajat šva ž njim, Z njim pa ne hrem. Šribarji oni so čudni ludi, Po tinti smrdi. Kelnar me prosi, da bi rajat šva ž njim, Z njim pa dro hrem. Kelnarji oni so dobri ludi, Po vinu diši. Vino toči, pa po vini diši, Ž njim pa dro hrem. (Rož: p0dkmos.) 770. Sova in čop. Sova je v komediji, tralala, Čop sedi na veji, hopsasa. Kaj še čop ni rekov: Oba se bova vzeva. Kaj pa bova piva? Ano bučo vina. Vino je, popiva, Bučo je pa vbiva. (Borovlje.) 771. Tičja svatba. (Iz Vraz. zap.) Mvadi kuesič se ženuv bo, Kaka liepa vojscet bo Na pvanini zelanej. Jemov bo seničico, Kaka i. t. d. Liepo prižano seničico, Kaka i. t. d. Zečeč mu bandirar bo, Kaka i. t. d. Lesica mu družica bo, Kaka i. t. d. I5ebarca šivilea bo, Kaka i. t. d. Merkarca bo kuharca, Kaka i. t. d. Medved starešina bo, Kaka i. t. d. (Ziljsko.) 772. Inačica. (Iz Vraz. zap.) Kaj mi to za 'na liepa vojscet bo, Der se mvadi Hanzel ženov bo, Na zelanej pvanine, Čir so vse zverine. Jemov bo seničico, Liepo prižano seničico. Medved bo starešina, Ki sive hvače ima. Lesica mu družica bo, Sraka pa bandirar bo. -TTg- 833 Mcrkarca bo kuharca, Bebarca šivilca bo. ,„... . . (ZlljakO.) 778. Živalska svatba. Lesica je nevesta, Ona je lahko nevesta, Ki tak košat rep ima, Lopu se ji tud navda. Juha hcjsasa. Jelen je pa ženin, On je lahko ženin, Ki tak lape roje ma, Lopu se mu tud navda. Medved je starašina, On je lahko starešina, Ki take velke tace ma, Lopu se mu tud navda. Zec je pa camar, On je lahko camar, Ki take lape všete ma, Lopu se mu tud navda. Bebarca je teta, Ona je lahka teta, Ki tak košat rep ima, Lopu se ji tud navda. Tigra je rijušnica, Oua je lahko rijušnica, Ki tako lepo farbo ma, Lopu se ji tud navda. Soga je pa kuharca, Ona je lahko kuharca, Ko tače lope perje ma, Lopu se ji tud navda. Sraka je pa kelnarca, Ona je lahko kelnarca, Ki tak bel bertih ma, Lopu se ji tud navda. Volk je pa flajškar, On je lahko flajškar, Ki take velke zobe ma, Lopu se mu tud navda. (Podjunsko) 771. Prelubi moj žonin, Poniži nofté, Da kne boš po te drujah Stehovov je. (št Jak(jb ) 775. Je hohcöt vesöva, Sta mvada oba, Al zdöj löta bo križma, Pa zibov nová. (št. Jakob.) Ko peljejo ženina domu. (Iz Vraz. zap.) 776. Dober večer, lubea mo! Sam bueh te sprimi, lubi moj ! Kak si postvava, lubca mo, Kak si postvava postelco, Da me pa riba svamica? Jaz sem postvava postelco, Da ja, ja! Ti pa si puebič lubi moj! Da vela! Veliko liueč ti lubea mo! Le zdrava lieži, kar bovna! (Kanalsko.) 777. Srečen oča, srečna mati, Srečne sestre inoj brati. Kdor je z Bogom, Bog je z njim, Sam Jezus je Marijin sin. (Lipalja vas.) Zakonsko življenje. 778. Kolieder sem puabič jaz lodik biv, Vsoloj sem havževov prov: Repo sem vsoloj na petru mov, Svamo pa v hramu sparnov. (Podkrnos.) (Šmarjeta.) (Št. Jakob.) 779. Vsače pete jutr' Zmede an volik puter, V soboto ha pa prada, Da mož za žhanje ma. 780. Se pa vpijanim, Se pa prekucnam, Kedar mov pridani, Sem pa prav spuean. 781. Tudi se znajdajo Tace žane, Ko pijan mov pride, Pa nče krihajo se. 782. Ano čot'no bom kupov Za babo svojo, Da jiij jiizik zavežam, Da kleva kna bo. (št. Jakob.) 783. Kaku je berdija fletna biva. Da me je na kvajnk dobiva; S'doj me pa kumšti uči, Da jo bom puevnov žive dni. (Borovlje.) iSt. Jakob.) 784. Prepir. Mene pa to ne more 'z gvale, Čemu bi ti mi biv, Si tako mihene postave, Si ves pukvast ino kriv. «Saj mi ni dočes pukov zrastuv, Dokler je hojset kupej sva; Saj ga knisem v krami kupuv, Saj si me prej viduva.» Tista je velka norica, Kira se vcnč barti vda, Polej pa močno žaluje, Ko ma tak burnega moža. Mož pa zavber v'nkej gleda, Ko se vinca napije, Žena je kak 'na dera, Ko se z otroci zgrimije. Dečva, kedar ženin pride, Le koj v pričo mu povej : Jaz te nučem, ti maš taduv. Le ko po 'ne drujga glej. (Podjunsko.) Kesanje. 785. Dakle moja Je pa vdava se, Al sedoj jo Že viest pače. Ko so doma Cmav razodoii joj, Kaku v tam stanu Pojde j(ij. (Borovlje.) 786. Vani sen se ženiva, Lietas me pa že griva, Sen dobiva možeja, Je hujši ko kropiva. Kropivo svana pomori, Da ožgati več ne more, Mož pa koj za peč beži, Da svana do nja kne more. (Ziljsko.) 787. Sedoj sem pa puebič oženov se, Saj čisto čomam dora, Dobiv sem ano krofasto bajbico, Da mi zmiram na všetah rožva. (Borovlje.) 788. O puebi, kna žonite se, Koj tako ves hodite še, Ženitva je ferpantešna, Ki griva vsača mvadaha. Da le anbart v taberno henam se, Baba doma že krieha se, Se pa krieha cale osem dni, Po dni ko po noči. Da jej le eno zad poviem, Potlej že k posteli kna smiem, Potlej pravi: jedi v parno lejč, Bol pa v šišo hor na pejč. (Borovlje, Celovška okolica.) 789. Sem se oženov, Kesam se sam, Za moj te lodik stan, Se jokam noč noj dan. Al pa jas v oštarijo grem, An gvažek žganja ven pijem, Žena se krega osem dni, Bol še dal pokoja ni. Al jas le ano besedo izgovorim, Že v kamrico k njej lejč kna smim, Moram j iti v svamco lejč Bol pa v šišo gor na pejč. (Borovlje, Zvrhnji Rož.) 790. Ta lep ledek stan, Ta vaseli stan, Ki ga je zvolov Jeziš sam. Sem pa jas hodov K mojej lubci ves, Sem jej pravov dostikrat: Oj, kne ženi se, Odgovori se, Da te grivavo kna bo. Vendar nis' otva Mene ti varjet, Ti si le otva moža met'. Zdej pa maš moža, Si pa žavostna, Oženjena si vklenjena. Tičiee pojo, Rožice cveto, Tvojga veselja nkol več ne bo. (Borovlje.) 791. Zapravljivka. (Iz Vraz. zap.) Sen se oženov pa grieva me, Neče žiena liežati pri mene. Koj bon sturo, koj bon začeo Z mojo ženo zapravlenco? Sen ji kazo: Jid pšenice pliet, Je mi pa šva v dolinco lieč. Sen ji kazo postvo posti vat, Je mi pa šva za zgvavje stat. Koj bon sturo, koj bon začeo Z mojo ženo zapravlenco? (Ziljska Bistrica.) 792. Reve in težave. Vse te uštnejše liete moje So rajžale po Dravi, Ne i so drujga zapustile, Ko rive noj tažave. Kaku mene sedaj cuegre, Da knemam za poveti, Bol potroštati moje srce Noj ga razveseliti. Sišo bom dav otrokam čriez, Vse moje pramoženje: Od ta svieta bom svovu vzev, Pelov druje živlenje. Kaj je za 'nu praviženjc, Criez to rivn' živlenje: Cir kni velča pramoženja, Lubezen tudi mine. (Borovlje, Spodnji Rož.) 793. Vdovec. Dobro jutro, gospod kapvan, Eno lepo prošnjo do vas imam. Kaj dora ? Žena mi je vmrva nicoj to nueč, Bog jej daj to nebeško vuč. Je huda b'va? O huda, huda, gospod kapvan, Nisem mov pokoja noč in dan. Al bi rad drugo mov? Kad bi jo mov, pa še nieo, Prosim za vašo kuharco. Da->te J'°! (Borovlje) 794. Star vdovec. Ni večega norca, Ko so stari vdovci, K' grejo s to mvado Ženo pred ovtar. «Je liepa 110 mvada, Vsa mi dopada, Da mi bo striegva, Ko sem ži star.» Svabo mu strieže, Mu oči zaveže, Za drujemi skačje, Še reči kne smie. (Podjunsko.) IV. Kmet. 795. Letni časi. ITšno je na sviet, Fletno je živet; Kamor pridam sem vase v I noj začnam pet. Mojga petja gvas, Dieva kradek čas, Šlišite jo, al je za vas. ITšno je vigred, Slišim tiče pet; One me učo, Kaku mam jas živet: Hvalijo stvarnika Za vse, kar jim da, Jas za vse, kar mene da. Ušno je polot. Vidim rž cvetot, Riniene žite žet, Zaliene travnče seč. Al drja kna viem, Pa k ženjicam grem, Pa srpe nabrusim jim. Prišva je jesien, Grozdje vino da, Stajarc ga Na Koroško pripela. Bom pa dav za njo, Piv ga s pamatjo, Sveti Sent-Janž ga žognov bo. Zima mi je tudi všeč, Rad mam topvo pejč, In za 'n dovh vočir Prav obivno svieč; Se pa koj naspim, Vstanam, v snieg zlotim, Včasi pa na led zdrčim. (Borovlje.) 796. Vigred. (Ahacelj II., 24.) Ljuba vigreil se rodi In oživlja vse stvari; Lepo ptičiče pojo In rožice cveto. Priletijo lastovke, Lepe drobne tičiee, In žverlijo prav na glas, Da je zdaj veseli čas. Pride tudi kukovea, Vsa prijazna tičica, Ona se tudi veseli, Ker se vse zeleni. Zdaj goliber v luft zleti In se tudi veseli, Stvarniku prepeva čast, Kteri daja zemlji rast. Prepelica se glasi Ino poje: Pet pedi! Zemlje hladna posteljca Je vsa lepo zelena. Vigred pa minula bo, Leto se približalo, Ravno tak mladost beži In se v starost spremeni. Kar poletni čas cveti, To v jeseni dozori, In kar lepo zrelo je, To za zimo shrani se. Barka proti kraju gre, Zima približuje se: Vse se spravlja mirno spat, Drugo vigred zopet vstat. Ravn' tak hitro odleti, Tudi število naših dni; Naše spanje bo pokop, Naša hiša mrzel grob. Spali bomo le en čas, Pride vigred tudi za nas. Vstali bomo enkrat vsi K novi, večni vigi-edi (Borovlje, Podjunsko.) 797. Vigred. V vigredi preuštno je, Začnejo tiče pot; Za vigred pa pojo ta drobne tičice, Ti štinglci, cajzlci inoj senice, Med njimi pa poje vesievo kuku: Saj je Buag stvarov štaku. V vigredi preuštno je, Vse se zeleni, Po travnčah pa rastjo te biele sovzice, Po hribah noj gorah te vinske trtice; Pa prikaže svojo rožico vsako drevu: Saj je Buag stvarov štaku. Kak ustno je polot, Zaednja rž cvetiit.; Po njivah se zible to kvasjc rumeno, Pšenično, ovseno in tudi hrženo, V pšenici prapelica prapieva lopu: Saj je Buag stvarov štaku. Na pvauiuci preuštno je, Pastir pa pase ovčice; Te nedovžne ovčice po pvanincah skaklajo, Pastirci pa ž njimi svoj kratek čas majo; On pa žvižga noj poje vosievo: kuku, Saj je Buag stvarov štaku. Vigred pa minuva je, Jesien pa prbližuje se, Glih tako pratače to naše živlenje, Bogastvo, sromaštvo noj tudi bedenje, Pa pojde to trupvo v to črno zemlo : Saj je Buag stvarov štako. (Šmarjcta, Podkrnos, Železna Kapla, Št. Koeijan.) 798. Spomlad. Juhe, vigred začenja se, Juhe, začne zeleniti se, Juhe, tičie veseli glas. Juhe, je vsem kratek čas. Juhe, gor sem prebudil se, Juhe, sem pa zaslišal je, Juhe, kako so spevljale, Juhe, stvarniku vse. Juhe, kaj mi na misel gre, Juhe, ž njimi združiti se, Juhe, stvarniku hvalo dat. Juhe, k' mi je dal sladko spat. Juhe, bom zbral eno ptičico, Juhe, prav eno žavberno, Juhe, da mi bo spevljala, Juhe, da mi bo krajši čas. (Podjunsko.) 799. Kukovica. Ta zima že zapušča nas, Sedaj bo krajši čas, Prišla bo ljuba vigred. Bo stajal se ta led, Bojo prišle drobne ticice Na zeleno drevjice, Ju, ju, ju, ju, Da bi jih skoraj slišat' bvu. Slišal sem eno tico pet, Zapela je lepo, Kaj mora za 'na tica bit, Da poje tak lepo. Je gvišno tista kukovca, Od mojega srca ljubica: Kuku, kuku, Zapela je lepu. Pastir pa pase ovce tri, Na tratici sedi, Drobna tica prileti, Na vejici obsedi. Tam se je zasukala, Prav lepo je zakukala: Kuku, kuku, Zapela je lepu. Tica planinco zapusti, Na polje prileti, Ko vidi široko polje. Kjer vse rujavo je, Po polji se je sukala, Prav mivo je zakukala: Kuku, kuku, Ne poje več lepu. (Suha, Šraarjeta, Podgorje, Podkrnos, Podjnmko.) 800. Škrjanček. Lušna je vigred, začnejo tiče pet, Vse se veseli, kar živi: Rožice cvetijo, tiče žvrgolijo, Oj človek, kaj boš ti začel? Se moraš tudi veseliti in Boga častiti, Hvali ga, da ti zdravje da. Škrjanček v luft zleti ino Boga časti, On se veseli, ker vse polje zeleni. Kmet se zgodaj zbudi, najprej Boga časti, Gre fojtrat konje, vole, Gre gospodinjo cukat, pojdi kosilco kuhat, Dekla vstani tudi ti! Kliče otročiče, fante noj deklice: Vstanite vsi gori, saj se že dani! Škrjanček se vzdiguje, se solnca veseluje, Ker bo prišel paver orat, pšenico sejat. Lušno je polet, začne rž cvetet, Začnejo travnike seč ino polje žet. Se fantje veselijo, ker travnike kosijo, Da nam Bog danes da solnce sijat, Da bomo lahko sušili in jutre spet kosili, Paver z njimi kosi in želi: Skrjanček se vzdiguje, se z njimi veseluje Ker lepo pojejo in si kose brusijo. (Šmarjeta, Višpolje.) 802. O senožeti. So pa fantje zgodaj vstali, Hitro so kose klepali, Se je storil svit, So pa šli kosit, Zvečir pa sladko vince pit. Rožice lepo cvetijo, Fantje jih pa pokosijo, Če glili lepa je In žlahtno diši, Tam na trav'nci suha leži. (Bela pri Kapli, Borovlje.) Inaoica. Fantje, fantje, ustajajte, Kose, kose naklepajte, K' se bo jev' danit, Pojdemo kosit, Zvočir pa dočle gor budit. (Medgorje.) 803. Delavni kmet. (Iz Jarnikove zapuščine.) Marinka mi skuha Jegliče na noč, Kosmata rijuha Da trudnomu moč. Se spi brez težave, Drnjohati znam, Vse žile so zdrave, Tak z delam jigram. Se pišče, se trobi, Se žvižga, plesa, Železni so zobi, K' ne kusijo mesa. Se seče, se orje, Se seje na vrh, Zeleno je morje, Na polju je trg. 804. Veseli kmet. («Novice» 1844, str. 109, J. Maroušnik.) 1. Sem kmetie med vami, Se Frane imenujem. Ki s svoj'mi rokami Si kruli pridelujem; Dosti trpim, Trdo živim, Li kratko spim, • Delat hitim — Ki s svoj'mi rokami Si kruh pridelujem. 2. Trpljenje me čaka, Kedar orjem in sejem; Pot lice namaka, Naj sečem ali žanjem: Dolge imam dni, Kratke noči; Poletne dni, Se dosti trpi — Pot lice namaka Kedar sejem, kedar žanjem. 3. Pa vendar veselo Si žvižgam, prepevam, V vsako se delo Vesel prizadevam; Dostikrat je Huda za me; Me solnce žge, Dež na me gre — Pa vendar veselo Si žvižgam, prepevam! 4. Škrjančiček ptica Mi poje vesela; Črez dan prepelica Mi kratek čas dela, Pravi: «Pet pedi» In pet pedi Naprej zleti, Se veseli — In meni na polji Prav kratek čas dela. 5. Kedar solnce se skrije In luna prikaže, Noč zemljo pokrije In zvezde nam kaže: Se veselim, Delo pustim, Boga častim, Sladko zaspim — In vstanem, ko se zarja Pred solncem prikaže. ntf- 866 -%ir- 6. Jez moram ga živeti. Bodi stan, kterikoli hoče, Brez kmeta na sveti Živeti ni mogoče: Mnoge reči On oskrbi! Karkoli živi, Vse kmet redi — Brez kmeta na sveti Živeti ni mogoče. 7. Vi žlahtni gospodje! Sem revež med vami, Pa veste, gospodje, Se menjam ne z vami! Bodi zaničvan Al pa štiman; Bogu je znan Moj težki stan, Ostanite, gospodje, Se menjam ne z vami. 805. Zadovoljnost. («Kres» I., 36.) Na deželi tu življenje Dro dopada se mene, Jaz še s purgaijem ne tavšam, Sem vesel dro kajžice. Vse poletu v tej vročini Na tem polji trudi se, Eden seče, drugi zanje, Edni spravljajo v skednje. Jaz mam pa dro lep gartele Okoli moje kajžiee, Notre raste lepo sadje, Cvetijo žlahtne rožice. (Sveče, Podjunsko.) 806. Na zalanoj trati Je uštek lažati, Se trieba kni bati, Da bi mevo kiij djati. (Podkrnos.) 807. Bom stopov prad duri 1 Pa žiihnov pole, Da nča škodje svana N pa toča kna hre. (Radiše, Borovlje.) 808. Črcz hribe, črez les, Le na ravno pole, Prepelica v pšenici Prav lepo poje. (Podjunsko.) > Na hriberc bom stopov i. t. d. (Glinje.) 809. Sem rutic predav, Sem ejdico sjav: Al ejdica gratava, Al falava bo? 810. Otožnost. (Žabnice.) Jes bi dro rad prepievlov, Bi biv rad vesev, Ko bi tace težale, Pri srcu kna mev. Avbe. Težale, težale' So dro ko hude,'2 Kadar bojo minule. Bo spet vesele. Juhe. Kadar bojo na pare Povuežili me, Tedaj bo dro ohvajeno Moje srce. Juhe. Sdaj pa jes vzemam Svovu od vas, Ker prišov je čas, Se vočit od vas. Avbe. 1 Avbe moj kradek čas, Kam je prišov? Noter v rive, ta/.ale Se je prabrnov. (Borovlje.) 2 Pri srcu bole. in?- 358 •%«- Bueh vas ohrani Še tud' za naprej In v sveti raj Vas vse podej. Juhe. (škofi-e) 811. Kmet v stiski. Kaj so prišle za 'ne rive čriez me, Kadar jas premišlujam, tačo mi sovze. Moram zmiram doma biti, Se nem'm s kom veseliti, Da bi an gvažek žganja spiv, Moje srčice shvadiv. Jas pa vidim te bogate, da tudi koj trpo, Ki majo dukate, pa pijo vodo, Si pritrgajo svojemu trupv', Še vueva si ne kup', Bel da bi en gvažek vina spiv, Svoje srčice shvadiv. Dokler je mošnja še povhna biva, Sem poklicov soseda, sem pvačov za oba; Sedaj se mi je mošnja zviva, Se mi sosed tud prikriva, On me knoče poznati več, K nemam denarjov nič več. (Spodnji Rož.) 812. Denarcev ni. (Zložil Fr. Lederer, Lesičjak v Klobasnici.) Al pobaram jaz pavra, Kako ti kaj gre, Prav hitro da antvart-Prav žavostno je. Plačile mam velče Denarjov pa ni, Dostbart mi menka Več drujah reči. Kravo mam koj eno, Volov pa ni, Na polju se vrajma, Da toča zdrobi. Lies mam posiekan In vse je pvano. Bi se mevo kaj skupit, Pa še za dom kaj kne bo. Al pobaram jas hvapee, Te sužavne ludi, Saj tudi ti riveži Jamrajo vsi. Košta je dobra, Noj kruha dosti, Samo to nam fali, Da peč denarcov nič ni. Al pobaram kovače, Noj cimpermane, Saj tudi ti moži Nče hvalijo se. Lon je bol majhen, Vse sprueti gor gre, Se večbarti se vrajma, Da mamo dovje. Al pobaram oštirja, Kako ti kaj gre, Prav hitro da antvort: Pra žavostno je! Včasih še pride Zadosti ludi, Pa vsaki to pravi, Da dnarcov nič ni. Al pobaram jaz pavra, Kaj boš pa ti piv, Lepo tiho mi reče: G vaz žganja bom piv. A1 mu ponujam: Grvaž vinca popij, Hitro da antvort, Da dnarcov fali. Pobi pa zvunaj Pred cerkvo stojo, Vidijo deklete, Ki mimo leto. Tam vidi vsak svojo, Ko mimo frči, Bi mev kupit jej vinca, Pa denarcov nič ni. Kelnarca zuna, Pred durmi poslanja, Prijatli grejo mimo Jim vilice ponuja. Pravijo prijatli: Se nam k domu mudi! Al uržah je tisti, Ker denarcov nič ni. 813. Mačka je mevkava, Smetano snedva, Baba je revkava, Dovgo ni vmedva. (Zvrhnji Rož.) 814. Povsodi je križ. («Kres» I., 394.) Jaz vidim pijance, Pri mizi moje znance, Jaz sem pa koj doma, Ko je prazna mošnja. So dro bogati pavri, Da vboštvo kna trpo, Da lih majo še d'narje, Pa vodo pij o. Enmu vsačemu stanu, So križi na strani; Kdor na svetu živi, Vsak nekaj trpi. (podjunsko) 815. Tolažba. V Celovci je biv an Bebenav, Ki je vse pavre drieti nav: Bueh je čriez pavre vsmilov se, Favšnija na den hre. Smo moli šc ane krajcarje, Smo pa v Celovec 1 zanosli je; Hospuedi se nam pa ven smijo, Ki njim suknje flikamo. i Rožak. Jesien še mavo potrošta me, Ko povhno žita v koštu je, Al ta zima strašno dovha je, Pocerov bom še vse. Pojdam pa klicat sosarja, Da v taberno vkup pojdava, Tam bo še mav krača časa, Birt nove kvarte ma. Kedar bo jok noj jamronje, Jas bom pa koj potajov se, Kakor bi biv trdu zaspav, Se antvart kna bom dav. (Slovenski Plajberg, Podgorjane.) 816. Ktir an par jnnčjov ma. Te se še žiher štima, Bo pa vole pradav, Bo pa i babo orav. Ana konjija kupi, Ha šitro potrupi, Potlej ha pa Sintarju da. (Borovlje.) 817. Otroci so v rivali, Hliev prazen stoji, Prepelica mu pleve, Škrjanc mu gnoji. (št. Lenart ) 818. Zapravljivec. V taberno jas pridam, En hvaž vina poheram, Tega ven spijam, Pa h kelnarci sedam. Sedej pa pride Moja Lenka te huda: Pri tabe ni drujga Ko kvarte in kuhva. (Borovlje.) 819. Prevzetje kmetov. Oh poglejte vsi ljudje, Kako zdaj na svetu gre, Hudo se napuh vojskuje, Vsaka sirota prevzetuje, Kmetsko dekle, kmetski fant Nosi zdaj gosposki gvant. Kakor nosi se gospod, Hodi ldapec tud njegov, Nosi ramiee visoke, Tiste turnaste klobuke, Tiste kape šiltaste Nosijo šeme paverske. Črn klobuk za njega ni, Drugo sorto ga dobi, Pa dobi še take robe Kakor tiste sive gobe Ki jih ovce ne jedo. Hlače kažaniraste, Lajbiče vse šniraste, Iz tačega sukna pa jopiče, Kne ve vsak, kako se kliče, Pač po šest goldinarjev, Tristo nemških vinarjev. Fantje k cerkvi pridejo, Iz aržetov jim gledajo Velke fajfe noj meliirji, Kakor kosecam vodirji, Bukvic pa ni videt tam, Patanoštra jih je sram. Zdaj poglejmo ženski spol. Vidimo jih gor in dol, V oblačilih nove šege, Prave vragove telege, Če ravn' lepo janko ma, Čez en mesec ne velja. Pride pa kak praznik svet, Hoče drugo janko met', Na sorte cajg kupuje, Stare gvante predeluje, Če se k prazniku ravna. Žnidar preveč deva ma. Kedar k maši spravla se, Vse popred predati h'če; Če je lepo jasno vreme, Tak nar lepši janko vzeme Če se megla prikadi, Hitro gvante spremeni. Neka bukvic brat ne zna. Robec namest bukvic ma, Patanoštra se sramuje, Roženkranc tud zaničuje, Facenetl v rokah žuli tam, Kir jo je moliti sram. Kmetič maslo, Špeli proda, Dnar za nove gvante da. Doma stiska na vse viže, Rajši je borove špiže, Da oblečen prav lepo, Povzdiguje on glavo. Žito v mesto zapelja, Posle pa brez kruha ma, Malo repe in krompira, Suhe skorjice pobira, V mlečno župo podrobi, Da s tim družino redi. Kedar kamer pride ves, Blizo svatovšna al ples, Ima denarjov vsak zadosti, De si kupi gvant za gosti: Hitro žnidar mora prit', Hitro oblačilo bit'. Pride žnidar, pride tkavee, Soštar al kak drug delavec: «Nimam dnarjev, da bi plačal, Prosim, da bi me počakal.» Le ga čakaj leto dni, Brez plačila ga pusti. Pride tudi sekucjou Od grašine bel patron, Vse po hiši on pobriše, Da šest krajcarjev poišče, Da soldatu vrže ta, Nimam dnarjev, Bog pomaj. Vpije on vse žive dni, Avbe, avbe, dnarjov ni, Dnarji grejo pa 'z dežele Za to ofertno veselje, Na Kočevarsko noj v Grac Gre za oblačilo dalč. Drugi tako pravijo, Da gosposki jih dero. Ja ko bi aacje ne plač'vali, T'daj bi še le prevzetvali, Kmet bi hodil kakor grof. Imel bi vrh glave knof. Bog je vstvaril tudi zvir, Dal je farbo njim za cir, Da se vendar preč odloči, Človek njo spozna po moči, Al je volk al je lesjak, Al kak drugi z'jak. zdaj poglejmo pa ljudi, Pri njih kaj razločka ni, Al je kmetic al baron, Al je hlapec al gospod, Al je z vesi al tržan, Ves zarašen ko pesjan. Kmetic lepo prosim te, Bol ponižno nosi se, Pred gospodom glavo nagni In pred Bogam se pripogni, Po dne delaj, kar je prav, Boš po noči lahko spav. Naj bo delo tvojih rok Le sekira inoj drog; Plug noj brana in motika, Se za kmeta najbolj šika, Puško pusti le nastran, Če ne greš dežele bran't. Tak oblečen hodi kmet, Da boš enkrat v nebo vzet, Glej, kak' svoje dni živeli Noj obleke take meli, Bog prevzetnih ne štima, Le ponižnim gnado da. (Višpolje.) 12* 820. Kmet modruje. Sem pa hoduv tam po puli, Viduv mravlo, muho tudi; Govorile sta za 'n špas, Tam je biv moj kratek čas. Muha pravi: «Kaj boš mravla, Ki si soli štako sama, Vaziš zmirom tam po tleh, Nikoli nisi par ludieh.» Mravla pravi: ««Kaj boš muha, Ker si soli čisto suha, Pride zima, marzuv piš, Pamlije na kvišk moliš. Jas pa hodim tam po puli Noj po gmajnici okuli; Da si živiža dobim, Se za zimo oskrbim.»» «Jas pa grem na visoče pvanine, Tam gor so pitane živine, Se frišne kriji napojim, Pa močne kosti zredim. Muha se grofa ne sramuje, Gor po njomu poskakluje, Da lih sede gor 11a nus, Kdu je muhi kus?» (Šmarjeta, Podjunsko.) 821. Hlapčevska. Premislite vi hlapci, Kaj so sedoj za 'ni cajti! Zdaj se vam že tak godi, Da nikol počitka ni. Pavri v tabernah sodijo, Na hvapce svoje pa norijo, Hvapec mora vse prostat, Pa rodo tripo jest. Kaj je lietas prueti vani, Smo vendar v svetam raji, Da lih deva dajo nam, Pa jest' ostaja nam. Vani smo vôliko trpoli, Cmavo jesti smo imoli, Zjutraj nič, zvečeraj nič, Opovdne koj en mavo. (p0dkrnos.) V. Vojak. 822. Presneti sovdati, Kaku ste lepi, Mate bile jermene, Pa črne oči. (št. Jakob.) 823. Kaj je lepša na svieti,1 Ko en frišen žovnir, Po pvacu mašira, Vse gleda za njim. (Kanalsko, Podkrnos.) 824. Žovnirja boš mova, Žovnirčica boš, Ko bo pavka zapeva, Maširava boš. (št. Jakob.) Inačice. 1. Žovnirja bom vzeva, Žovnirčica bom i. t. d. (Borovlje.) 2. Žovnirka sem biva, Žovnirka še bom i. t. d. (Podgorjane.) 1 Nči lopša na svieti i. t. d. 825. Sem pa puabič mvad, Moram bit soldat, Sem eiiiga barov Za '11 majhen rat, Kaj bi storiti mov, Da bi bek prišov, Ko mam dočvo čveč an žavberno. Dočva moja Je pa tak rakva, Da pojde tja pred Viša havpmana, Prosiva bo Tam za šocija, Al pa ha bo preč odkupova. (Podkrnos.) 826. Mati je bovna Zavolo mene, Pa posvava bo zvate Ven na Dujne. (Kanalsko.) 827. Dro sruta je taka, Ki fajn šoeeja ma, Keder štolinga pride, Pa štolajo ga. (št. Jakob.) -vi- 374 -%«-■ 828. So pa štololi me, So mi vzeli vase: So mojijj dakleti Sovze pritakle. (Borovlje.) 829. Jes bi ti črivle dro dava, Ko bi movkoj mi šov, Oh koj to mi je žov, Da na vojsko boš šov. (št Jakob0 830. Ko boš prišva v Lublaneo, Pohloj na kosarnco, Boš vidava me, Boš pa jokava se. (št Jakob 831. Tam v ravnam pueli vojska lire, Tam euedi pa moj šocoj je: On liep zalan pušelc ma, Da se zmad vsali pozna. Doline povišujte se, Hore ponižujte se, Da bojo hratale eieste ravne, Tam čir moj šocoj lire. (Borovlje0 Inačice. l. Moj puebič rajža z Gradca v Vien, Najna lubiezen tudi ž njiem, Ko bi jas za eieste vad'va, Bi šva tudi za njiem. Oh hore ponižajte se, Ravnine povišajte se, Da bojo hratale eieste ravne, Skoder moj šocoj hre. (Borovlje, Podkrnos.) 2. Ponižejte se vse gore, Povišejte se vse dole, Da bom vidva z delača, Na ta cesta štajerska. Tam sam rogament žovnirjev gre, Moj šocej pa med njimi je, On lep zelen pušelc ima, Da se zmad vsieli pozna. (Žabnice.) 832. V kazarno sem stopov, Prestrašov sem se, Sem pukšo zagledov, So mi sovze dov šle. (Kanalsko ) 833. V Celovci na Lenti Tri pavče pojo, To nove žovnirje Muštrati učo. (Borovlje.) 834. Celovška kosarna Kaku je strašna, Ko moj šocoj, moj šocoj Prebiva notra. (Radiše.) 835. Je bandrov v Celovec, S Celovca v B'lkovec, Z B'lkovca na Vien Moj šocej žovnir. 836. Na Vaščoj Horici Pa rastjo rožiči, Pa raste krompir, Ha bo jiedov žovnir. 837. Bieli jopiči Pa krači vasi, Smo tudi urlavbarji Ušni ludi. Inačica. Sem puebič urlavbar, Mam krače vase, Pa vendar se trhajo Dočle za me. 838. Je puebič urlavbar, Ma krače vasi, Zalublano hleda, Na smieb se drži. 839. Da lih dnarja nčoma, Bol hvanta lpa, Mu pa vendar nobena Še ni s postale všva. (Spodnji Rož.) (Borovlje.) (Borovlje.) (Timenica.) (Borovlje.) ¡Borovlje J 840. Urlavbarje moti So čudne roči, Mor'm zmiram nositi Sovzene oči. .. . (Borovlje.) 841. Saj sem ti prej pravov, Mi knisi varjeva, Da me ča boš več dovho Na urlavbu meva. 842. Da jo lih trošfjam, Se vendar ko joče, Ko vidi muškefeo,1 Ki se blisketeče. (Zrelec.) (Žrelec.) 843. Novinec. Mirno leto h kraji gre, Zovt se že začenja, Začeli so hantirati, Zovnirje zbirati. Rek rute skupaj vozijo, Vse te lušnejše ljudi, Lepe in te žavberne Noj rezerfaije. 1 Ko sabljico vidi. Kaj pa flegar govori, Ko on v linici stoji? ♦ Jaz imam dro tače ljudi, Pod cesarjcm lepših ni.» Kaj pa pobič govori, Ko pred havpmanom stoji? «Da sem lih frišen ino mlad, Žovnir pa nisem rad.» Kaj pa liavpman govori, Ko pobič pred njim stoji? «Pobič, ali nimaš ljubice, Da bi prosila za te.» ««Jaz imam dro ljubico, Le prav eno žavberno, Ko mi naprej pomarširamo, Še sebo popeljem jo.»» «Oh norčavi pobič ti, Ne vozi ljubice sebo, V katero mesto pridemo, Še lepše dečle najdemo.» « «Avbe, avbe moje sree, Mene glavica boli, Jaz dežele materine Ne bom videl več z očmi.»» Žalostne matere so, Katere sine rodo, Komaj gori prirastejo, Jili k žovnirjam vzamejo. (Borovlje, Šmarjeta.) 844. Ljubčeka odkupi. Zjutraj zgodaj vstala bom, Na graneo se peljala bom, Pred havptmana stopila bom, Za pobča ga prosila bom. «Al hočeš poba nazaj imet, Moraš velke dnarce štet!» « • Jaz velke dnaree štela bom, Da poba jaz nazaj dobom.» » «Kaj si ti za 'na ljubica, Maš tako žavbern pobiča?» « «Jaz sem ana lofntolarca, Iz mesta Kranjščega.» » (Borovlje) 845. Vojaška. Velka nuoč se pribižuje, Fantom žavost oznanuje: Velka nuoč minuva bo, Za fante žavostno svovo. Mati vi ste me rodili, Na svojeh prseh me dojili, Zdaj bi miav vam pomagati, Bom muorov vas zapustiti. Kejko barti ste gore vstali, Svetvo vuč ste mi prižgali, Zdaj se vehko jočete, Ko vašga sina zgubite. Svetva mušketa bo moja nevesta, Ona mi bo narbolj zvesta, Kamor se oviva bo, RudeCa kri poliva bo. ^Podjunsko) 846. Vojaška. Dons je že ta tretki dan, Kar sem jaz odrajtovan. Prav vesiev si bom zapev, Ko bom od znancov svovo vzev. Mamea, ne žalujte vi! Fanti smo cesarjevi: Za cesarstvo, za kralestvo Gremo mi prelijat kri. -Tn?- 381 -%TS-Jaz sem frajtar, bolj kaprol Bolj sem mvadi kajnonir Buoh nam daj ta ljubi mir. Sem v Celovci na vahti stav, Sem mislov, da bom brez skrbi spav: Povna gvavica skrbi, Kam kej kugliea prileti. (Podjunglio ) 847. Vojaška. Dans je en fajn večier, Jutre en zavber dan. Slišav sem ptičke pet, Pube pa juckati. Pubi le juekajmo, Delč pomaširamo V deževo francozovsko. Tam se b'mo skušali, Sabelee sukali, Kri b'mo prelij ali. Kugelea prileti, Pubič pa obleži. Marija je mimo sva, Miv' ga je pogledava. «Pobič le vstani gor, Pojdi z meno tam gor. « «Jaz pa ne grem tam gor, Ker sem preriven stan. • » «Da je lih riven stan, Da je le prav pelan, Lubi ga Jezus sam.» (Podjunsko) 848. Vojaška. Ano žavostno pesem vam hočem zapet, Saj ja vaselah ne morem več pet: Cesar me kliče, je kvarto mi dav, Sedaj bom pa svovu jamav. Atej in mama, dva luba srca, Viem, da sem razžalov večbarti oba, Griva me, griva, odpustite vse, Pros'jo vas moje sovze. Sestre in bratri, prelubi moji Znanci, sosedi, prijateli vsi, Zdravi ostanite, Bueh vas obvar, Se vidimo k'dej al pa kar. Na Vaško, na Vaško požanejo me, Čir huda je hica, pa snieg nča gre, Al to je moj trošt, da kna pojdam koj sam, Nas bo j a na tavžente tam. Kuglica vbije, zadene srce, Kri se polije, rudeče so tle, Grem mrtov v grob al pa ranjan v špitav, Se v volo bom božjo podav. Smrt na bojišči nebese odpre, Tudi v špitali ne vstrašim se je, Pojde dušica, bo dobro za njo, Žovnirjov več v vicah ne bo. Znabit, da priliezam po berglah sromak, Znabit, da pridirjam še zdrav korenjak, Znabit s svetinjo na prsah vasev, Tedej bom drugače zapev. (Borovlje, Podkmos.) 849. Vojaška. Nesrečen je bil tisti dan, Ko sem bil k žovnirjam zbran. Prišli so k meni, Stirji rumeni, Soldati so bili. Muškete dol postavljajo Noj mene seboj spravljajo: Kaj se boš vmikal? Saj se ti bo šikal Soldaški stan. Muškete na ramo deuejo, Noj mene seboj peljejo, Ta proti Ljubljani K temu kapitanu Cesarskomu. Kaj še kapitan govori: Al imate več takih ljudi? Kako bi se mi štimali Proti generalu Cesarskomu. Fantič moj, bodi ti vesel! Vojaški kruh si že prevzel. Ti ga boš vživljal, Po svet' se pobijal, Dokleder boš živ. Mi pa pomarširamo V deževo francozavo; Kaj bojo začele Naše babinele Ko nas ne bo? (Borovlje, Podjunsko.) -irtf- 385 850. Vojaški stari — boren stan. Mojcoj, Mojcoj, jes ti povim, Da bom mohov biti žovnir. Al bom žovnir, al bom žovnir, Saj bom hvišno oficir. Mojcoj moja, pojdaš z meno? Tabc bom v viši cimre djav, Boš šivava noj štrikava Noj moje hvante cirava. Jes Mojcoj kne lirem s tebo, Knočem biti žovnirčica, Knočem biti žovnirčica, Sem rajši dokva paverska. Žovniršči stan je buren stan, V batalijo lire, je tam stralan, Potle ma žovnirčica svovu, Kaku, kaku ie ioj h'du. J J J (bt. Jakob.) 851. Slovo od doma. Sem pobič jaz mlad še le osemnajst let, Me cesar že hoče k soldatom imet, Kako bom soldat, Ko sem pobič premlad, Muškete ne moreni držat. Farni zvonovi prav milo pojo, Jaz jemljem od doma, od fantov slovo, Jaz jemljem slovo, Da nikoli tako, Nazaj me nikoli več ne bo. V kosamo sem stopil, korajžen, vesel, Sem puško zagledal, se jokat začel, Oj bratec ti moj, Nikar ne žaluj, Veselo zajuckaj, zapoj. Oče in mati pa jokata se, Ko vidita fante preblečene vse, Preblečeni so, Zavahtani so, Nazaj jih nikoli več ne bo. (Borovlje, ŠkofiOe, Št. Jakob, Podjunsko.) 852. Slovo od ljubice. Pobi se vkup zbirajo, Na Laško pomarširajo, Moj pob se pa izmed vseh pozna. Ko lep zelen pušeljc ima. Pobi do morja pridejo, Na barkico se vsedejo, Barka gre od kraja preč: Me, dečva, ne boš vid'la več! Barka je zaplavala, Dečva je zajamrala, Sklenila je bele roke, Točila je svetle solze. «Nekaj bi te barala: Kje boš ti nicoj ležal?» « «Na visokej gmajnici, Na zelenej tratiei. Tratica bo post'ljica, Sablja moja ljubica, Ta zelena vejčica Bode moja odejčica. Ali se meni kaj zgodi, Da me nazaj nikoli več ni, Dečva, bodi potroštana Od ta duha svetega.» * (Po vsem Koroškem.) 853. Žovnirkica. Žaluj, žaluj, lubica, Jaz moram soldat biti, Ti boš pa sinka zibala, Ne more drugače biti. -Tri- 388 -%TS- Tri piskre rožmarina imam, Še tega bom predala, Ker bom denarje nucala, Ko bom zib'ko kupovala. Na glavo bom djala zibiko, Na roke mladega sinčeka, Pojdem nad mladega havpmana, Kjer je Hanzelj ukvartiran. Jaz na vojski fenrili bom, Ti boš pa moja frava, Jaz bandero sukal bom, Ti boš pa zraven stala. Ali bo ta bandera rdeča, Tedaj bo moja sreča, Ali bo pa bandera plava, Pa pojde moja glava. (Borovlje) 854. Žovnirkica. Jeli so hantirati, In žovnirje zbirati, Te lipši noj te žavberne, Same razerfarje. Mi pa daleč pomaširamo, Pa ne bomo kruha jodli, Za nas bojo te bile žemlice Noj te svadče vinčice. Mojcoj moja, pojdaš z meno? Ti boš mi štrikava, Ti boš mi šivava, Noj moje hvalite cirava. Jes na žovtu fenrih bom, Ti boš pa moja frava, Jes pa bandoro sukov bom, Ti boš pa zraven stava. Potehnov bo te zvrhnji meč, Tedoj pojde moja hvava, Kaj boš ti sruta tribava, Ko boš koj sama stava? Jes sem žo davnoj žinjava, Kaj mene je storiti, Naprej ne znam, nazaj me sram Zavolo moje žvahte. ^ jakoi, 855. Pismo. Ena tiea priletela, Na kasarno se je vsedla, Ona poje, žvrgoli, Mlade fante gor budi: Mladi fantje, ustajajte, Eno pismo si spisajte Na očeta, mataro, Vsak na svojo ijubieo. Mladi fantje gor so vstali, Eno pismo so spisali Do očeta, matere, Vsak do svoje ljubice: Zdaj mi bomo s šturmom vstali, Bomo vrečo kri prelivali, Enemu pojde glava preč, Drugemu skoz srce meč. Oče so pa pismo brali, Mamka so pa zraven stali, Oče pismo prebero, Mamka milo jokajo. Koliko noči nisem spala, Ko sem sinka povijala! Koliko noči še jaz ne bom, Ko sinka videla več ne bom! Eno mešo bom plačala, Da se bo za sinka brala, Ali moj sinek še živi, Bel že davno v grobu spi. (Borovlje, Št. Jakob, Podjunsko ) 856. Marija — naša kompanija. Prišli so liumperšči bcriči, Zvezali so me trdu s štriči. V Celovec so palali me, V kosamo tam so djali me. V kosami sem jas pranjhov, Ko svoje špane sem spoznavlov. Lubi moji špani, pojte z nami, Da liremo v Podhorjani. Prosili bomo tam Marijo, Da pride v našo kompanijo. Da bode tam na strani stava, Da bode nam pomoč dajava. (Podgorjani.) 857. Begun. Jes sem se pa amrt premislov, Da sem se sam k soldatom zapisov, Sužov sem ane krače dni, Pomislov, da drhače ni, Da se bodam preč pobrav, Mečketo, patrontošen tukoj nav. Keder sem s kosarne prišov, Sem ano lipo hmajno našov; Tam notrc pa bva sta jehra dba, Sta zvo za mano merkava. Biv je tudi an druji tam, Te je biv od rohomenta posvan. Zvečor že tisti z vahto prileti, Oni me močno jiščajo, Me pa nče najdajo. Prišva je ana črna dakle, Ona je djava, v toj jami notre. Oni me venkoj zvličajo, Naj me močno vklonajo, Venkoj z boršta polajo, Noj birta hor pokličajo: «Le vuva, vina, žhanja sa, Mi mamo prajziš tesnterja.» Keder so v kosarno palali me, So havpmanu čiz dali me, Od havpmana sem biv spoznan, Zato bi mov biti skuz špisrute hnan. Obrst je pa euprišov, Pa rekov, da bom skuz špisrute šov. Iveder sem jes na haso prišov, Sem vidov z rutami tri stu možov. Tam so do naja slikli me, Na haso potisnili me. «O Buh, al nč ni hnade več V Jutre jim bom pa vtokov spet.» Keder sem jes ven z base prišov, Sem svoj hrbet prehledvov, Eaztapan je biv zvo strašim, Preč je višavo vse mesu. Le z josiham rane vmite mi, Da bom moliov spet jutre vtiiči! (Podgorjano.) VI. Drugi stanovi. Voznik. 858. Na Vašče bom burov, Svadko vince bom piv, Deklice bom lubov, Doklier bodem živ. (ž„bnice.) 859. Pod sedvam je šimel, Na strani pa pram, Poglej me ti, dečva, Kak furati znam. (Zvrhnji Rož.) 860. Mam pa šimlasta konjča, Pa vienarski cajg, Ko bi dečva to ved'va, Kaj bi meva za 'n frajd. jZil-8ko ^ 861. Na Laško. (Kuhač III., 325.) Moj pobič bura, v Vlaše gre, Oj le v gorenje brajde Pripeljal bo bariglico, Bo držala edno vorno. Pridi bel naj, Pripelji bel naj, Saj ga dečva ne bom pila. (Ziljsko.) 862. Črez Ture. (Odlomek.) Jaz popeljem tri fure Črez visoke Ture. 863. Dečva, poslušaj, Kak šajbe einglajo, Ko Trušenski furmani Vince pelajo. (Ziljsko.) (Podjunsko.) 864. Ta mvada Terezija Pred durmi stoji, No pisano m'jolčieo V rokah drži. No pisano m'jolčico V rokah drži, Bi mi rada napiva, Pa notre nič ni. (Žabnice.) 865. Voznik pri ljubici. (Iz Vraz. zap.) «Lubca, sem vačen, vačen, Daj mi kaj !» « «Kaj ti bom dava, dava ? Nemam kaj, Kruha dro jiman, jiman.»» Jedo v je. «Lubca, le daj ga, daj ga, Dob( l je. (Ziljska Bistrica.) 866. Voznik se vrača. Da bi biva liepa ura, Da bi sjava svietva luna, Ko bo prišov moj furman mov. je dro biva liepa ura, Je dro sjava svietva luna. Pa uči prišov moj furman mov. Slišim šibriee einglati, Furmane s pajčami pokati, Al je prišov moj furman mov? Vzeva v roče je laterno, Djava noter je kandelo, Sva je svietit furmanam. Konjei v štalei že razajo, Na oknah šibriee einglajo, Je dro prišov moj furman mov. (Borovlje.) 867. Voznik se vrača. (Iz Vraz. zap.) I>a bi le bila lepa ura, Da bi sijalo solnčiee. Po ravni mi je dro lepa ura, Po rutah mi pa dežen gre. Da bi le bila lepa ura, Da bi sijalo solnčiee, Da bi mogel movka burati, Pobič moj, oj lep in mlad. Ona je še le zaslišala Bele konj če škrpljati In tudi v šip'cali klempati. Ona je hitro gori vstala In kandevo je prižgala, Pobiču naproti šla. Konjče je za uzdo prijela, Za to uzdo zavcpersko. Pob'ča ja za roke prijela, Za njega bele rokice. Konjče v štalico je peljala, Oj v to štalico mirnato. Pob'ča v kamro je peljala, Oj v to kamro velbano. Pastir. 868. V planini je veselje, Le gor si želim, Gor moje so želje, Ko V raji živim. (Zvrhnji Rož.) 869. Po gorah je ivjc, Po ravnem pa mraz, Doma pa dekleta Pogrešajo nas. (Zvrhnjj Rož) 870. Sruetej sem jaz, Moram kozike past; Je zima in mraz. Nemam Solejov jaz. (Podjunsko.) 871. Kako liepo smriečje cveti, Kakor mlieko in kri, Kravji zvonci žvenketajo, Ki se v pvanino veselo. (Ziljsko) 872. Lovec. Zima odhaja, Vigred prihaja: Vse je veselo, Lepo rož'ee cveto. Jager pa jaga, Jager pa jaga, Tički bo stregel Noj streljal jo bo. Ti me ne vstreljiš, Ti me ne vstreljiš: Jaz sem pa tička, V planineo zletim. V planineo zletela, V javor je sedla: Lepa je senčica Javorjeva. V senci pa stoji Skampotič nov, Škampotic nov, Z belini postljan. Tam noter pa leži Ena zavber dekle. Ena zavber dekle, Ji je Micka ime. Zraven pa stoji, Zraven pa stoji, En zavber mladeneč, Mu je Anzelj ime. Milo jo gleda, Lepo jo bara: * Kaj boš le jedla Al pila nocoj ?» -BT?" 400 -%TT- « < Jaz ne bom jedla, Jaz ne bom pila, Lubi moj Anzelj, Koj lubila te bom!»» (Po,]jlmsknj 873. Jager ma čievlje prajd'šue. Hajsa, hopsasa, faladri, faladro. Jager ma štumfe purgaršče, Jager ma hvače jelenave, Čudi pa nema šnolice ne. Jager ma kvobčič liep zelen, Jager ma pukšo risano, Jager ma sabvo pisano. 874. Moj šocoj je jager. Pa gre po robieh, Ma flinto na rami, Pa fajfo v zobieli. 875. Jagra se vse boji, K' nikoli brez puške ni: «Strielov bom jaz, Stu bo an špas.» 876. Siku, diku damoli, Damoli si, si, Na hunam kraji hrabenča, Vidim ana jazbeca, (Žabnice.) (Borovlje.) (Podjunsko.) ir$- 4-01 Jazbec more Stralau bit, Döcva more moja bit. Siku, diku damoli, Damoli si, si, Damoli si, si. .¿. . , . . (St. Jakob.) 877. Divji lovec. Kedar pa jesien prirajza, Pojdam pobic kam za jagra. Strielat se bom jaz uciv, Da bi en frisen jager biv. Jaz sem pa po gojzdu prangov, Drobnam tieam sem nastavlov. Sem pa enga zeea vgledov Plinto sem raz ramo djav, Frisno sem po njom vzgav. Y mojam zinju sem jaz rekov, Ga bom za veöierjo spekov. Prisva sta k meni dba jagra, Sta mene pa tako djava: Kdo je tebe derlavbov Strielat drobno zivinco? Enega sem jaz žlepov, Enega od sebe dregnov. Al imata kaj pri mene, Poj ta v Solcburg tožit me. Moje ime je mvadi Hanzelj, Imenujam se en frišen jager. Pri hiši se pravi taku Kakor je pri mojam oči bu. (Borovlje.) 878. Lovcev pogreb. Oh kaj je bi v za 'n jamer, Ko je padov jager v jamo: Ojojo, ohoho, Zdoj pa jagra več na bo! Na unam kraji Drave Je bu an kupec s vame. Tam noter so ga pokopali, 50 vsi raven trap'tali. Gavobi noj jarebi Ga nesejo pogrebi. Losica, ti rijava, 51 rožinkrienc žebrava, VTovk je čudno tulov, Je jagra močno lubov. Nadvad se je tresov, Je križ poprida nesov. Zeci so ga pokopali, Vsi se jomu na grob vsr . . . i Klobasniea.) Drvar. 879. Se an holear lih vsiek Se že ozdravi, Ko an paver ohavž'je, Pa žavbe nč ni. 880. Bom holcarja vzeva, Bom holcarica, Na štoru sadeva Pa hledava ha. 881. Nča mor'm več plesat, Mam pratašče noje, Krampižarje nosim In siekam drve. (Borovlje. 1 (Borovlje.) (Borovlje.) Tesar. 882. Dočva, mene ti moj, Jas sem an eimperman, Ti bom naredov šišico Inoj pa strebo gor. Ti bom naredov zibiko In pa diete cue, Ti boš moja dakle, Jas pa tvoj pueb. Mizar. 883. Smentrani tišlar, Pa tvoje roče, Si zibov naredov, Da sama tače. Mlinar. 884. Sem pilija meva, Sem tolarje števa, Zdoj mlinarja mam, Pa še moko potlam. 885. Mlinarja meti, So čudne reči, More kamen klepati, Da v oči leti. (Borovljc.) (Radiše.) (Borovlje.) (Rož.) -Tn?- 405 886. Mlinar mov, mov, Raz kamen je dov. Je dro Uršej doma, Da zasipati zna. (št. Lenart.) Pilej (puškar). 887. Atoj se kriehoj', Mamca mrmrajo, Ko te paveršče ščere Pilije majo. 888. Meva pavrinja biti, Rajši pilonca bom, Meva cokle nositi, Rajši črievelce bom. Mesar. 889. Moj šoctij je flajškar, Ma birteh in štrajhar, Hre po talete, Pa lubi daklete. (Bo,ovije.) 890. Krojač. Enbart so trije žnidarji Pred enem povžam bežali. (Borovlje.) (Borovlje.) Je povž lušino premaknuv, Je vse tri žnidarje zapoduv. Kaj mora to za 'n zver le bit', Da se je žnidarji taku bojo? Še komej roje pomoli, Ze vse trije zapodi. Jonger je djav: Kne upam se, Ksel je djav: Kne upam se. Mojster se je prav zadrv, Smo men'li, da je vse tri požrv. (Podjunsko.) Šivilja. 891. Sbile se rade vdajajo, Ki kar rade divajo; Zraven pa tudi druje majo, Z možmi pa štoleirajo. Sbila je vani vdava se, Da jo že litas hriva. Dobiva je ana moža, Je huši ko kropiva. Kropivo svana pomori, Da ožhati vež kne more, Mož pa koj za piijfi beži, Da svana do nja kne more. V Celovci jutre jarmark bo, Dovtijj bi ha palava, Da bi ha zatavšava, Bel pa bi ha pradava. (Podgorje, Št. Jakob.) 892. Odlomek. t. Jas pa moja Svila Hreva kup na žohneuje, Ona pa koj poprieda bila, Ko se eveč sramuje me. 2. Zakaj bi se te koj kna sram'vava, Ki si ves pnkvast ino kriv. (Borovlje.) 893. Črevljar. Smo za Šuštarja prosili, Ga nismo nič dobili. Mora priden šustar biti, Tako dolgo noče priti. Šuštar je pa v gori, Bode prišel doli. Šuštar se v štero rama, Ramar ima še kramar. Šetinje so v Kočevji, Si vej svinji v čeli. V Sent-Vidu so kopita, Na vinn so zapita. (Podjunsko.) 894. Ribič. Moj očka so ribič, Pa ribce vovo, Tam dov' pod mustam Na skalei sedo. (Zvrhnji Rož.) 895. Piskrar. (Zložil župnik Petermann ) Krošnjo piskrov sim si kupil. Bom v Celovec se podal, Tako dalč še nisem skusil, Kar sem s piskri barantal. Pravijo, da v mesti dragi Piskri bolj so kot doma. Torej naj poskusi vsaki, Ki le kolčkaj nemški zna. Krošno denem jas na ramo, Hajmačajn pod brado imam. Srčno prav poljubim mamo, Za slovo jim roko dam. Čedro novo v aržat denem, Všujem v mehir tobak, Palco tolsto v roke vžeinem, Da se pes boji me vsak. Grede mislim, ko po mesti Jas predajal bom blago, Kuharicam koj na cesti Nemško rekel bom tako: Kuharicen, piskrov kafens Fir das župa in kofe, Za tri rajniš ale habens Pilik honc verkaf i se. V Sinčovas primahain hitro, Eisenbon se mem' pelja, Vinca pijem eno litro, Gledat grem ta šenteja. Vozov velko tam je stalo, Velki kakor kajže vsi, Od ljudi je vse miglalo Kot pri nas na jarmarci. Al pa konjov nisem videl, Ki peljajo te voze, Piskre skorej vse bi skidal, Tako sem prestrašil se. Lukmatija ko zavriska, Raufank začne se kadit: «Beži v stran! neumni piskrar,» Vsak vpije zdaj srdit. Strah in groza me doide, Ko mašina zahrči: Menil sem, da medved pride, Ker na voze vse zleti. Tudi jas letim do vozov, Da vsi piskri zapojo. Vosast mož pa kakor kozel Nekaj kliče za meno. Močen pisker čem ti dati, Tac'ga, da na svetu ni, Al v Celovec zapeljati Moreš me in te reči: Tako rečem in poskočim Noter zdaj pri duricah, Gor na voz jas priti hočem, Butim pa nazaj, o strah! Bile so preozke duri, Krošnja pa previsoka. Piskri moji, vbogi Juri! Zrolkali so vsi na tla. Bože mili, moje blago Strupljeno na tleh leži, Mislil sem ga predat drago, Zdaj več groša vredno ni. Strašno jeza se me loti Na presneti eisenbon, Zmirjam jim: Ste vsi faloti! Vas za škodo tožil bom. Jeze moje so se zbali, Eisenbon naprej zleti, V hitri beg so se podali, Dolgo kažem še pesti. Kaj kej bojo mama rekli, Ko jim bom povedal vse, Menda me ne bojo tepli, Ker pobral sem pokrove. Lukmatija! to jas rečem, Me nikolj več ne pelja, Tudi več v Celovec nečem, Velko boljši je doma. 896. Godec. Ana hod'ca bom meva, Bo ves čas vesiv, Kedar špeha ne bo, Bo pa smova zabiv. (Zvrhnji Rož.) 897. Dijak. (Iz Vrazove zapuščine.) Dvema gospodoma služiti. To je dro prehudo, Študirati inoj ljubiti Je pa prepovedano. Mojmu oči sem obljubil, Da bom novo mašo bral, Mojej dečli sem obljubil, Da jo v zakon bom jemal. Komu hočem se zlagati, Mojmu oči in materi, Al se hočem jaz zlagati, Mojej dečli eartanej. Na nje durce sem potrkal Z mojim zlatom prstanom, Oj le odpri, dečva, kamro, Oj poslednjobart nieoj. Zdaj pa klobčič doli vzamem Oj, deklefee, pred tebo, Od tebe jaz slovo vzamem, Mene nikoli zad ne bo. -STf 413 -%TT- Zdaj se moram jaz pobrati Daleč iz dežele preč, Z menoj pa niščir ne pojde, Kakor drobne tičice. S parkelči bojo pot kazale, S perjem senco delale, S klunči bojo žvižgale. Mi kratke čase delale .Lci-c . 898. Sem rajtu študirat, Sem rajtu bit far, Me je lubca prosiva, Za skozi Bog kar. (Lipa]ja yas ) Inačice. 1. Je v Celovci študirov, Je raj tov bit far, Je pa dočvo zabledov, Zapustov votar. (št. Jakob.) 2. Sem v Celovci študirov, Sem raj tov bit far, Je pa lubica djava: Oh, šocoj kar, kar! (podkmos.) 899. Sem v Celovci študirov, Sem rajtov bom znov, Da bi pri lubci mojoj Jas pramicijo mov. (Borovlje.) 900. Pri ... pa majo Prevolko dovga, So ja sami študenti Naredili ga. Pisač. 901. Micika, Mojcika Kaj bi koj rada, Sribarja, šribarja Z bielega grada. Kaj bi ga nucava, Crievelce pucava, Postel postielava, Kupoj lažava. lBorovlje> št. jakob.) Berač. (Iz Jarnikove zapuščine.) 902. Prejasna je glava, Na smeh se muzi, Budeča je trava, Palec iz črevla moli. Skoz stare rokave Že veter šumi, Od stare postave Pa hlača bleši. VII. Razne pokrajine in kraji. Laško. 903. Po Vaščam sem hodov, Cir fije rasto, Sem vtrhov ano, Je za doCvo mojo. (št Jakob Štajersko. 904. Po to štajarščah ciestah Dro v'hko taSe, So ja hoste tabernc Noj kelnarice. 905. Po štajarščah ciestah Moj vuez rad tace, Je ana štajarska dočva Naprehva konje. Napreliva jih je, Je pa stop'va prad nje, V anoj roci ma pajčo, V anoj pa kofe. (Borovlj(Si Radiše ) 906. Dečva je štajerska, Jes sem pa iliriš, Al boš kej meva me, Kaj pa ti ¡meniš ? (Višpolje.) (Borovlje.) Kranjsko. 907. Povsod sem že hodov, Po Kranju še ne, Kad vidov, rad vidov Bi kranjsko dekle. (Zyrhnji Rož ) 908. Kranjšče daklete So rožen dro evit, Prov fletno bi bivo K njim ves hodit. (št. Jakob.) Koroško. 909. V koroškoj dežoli So fanti lepi, Se sama kraliea Jih doro časti. Te lipi, te mvajši So molili joti, Te zanikerni čusmi Ostanajo tu. Se ti, ki so ostali, So ani knofi, Jih nči druja ko hobec Te volči krofi. Bom vse kupoj pobrav, Zanosov v an mlin, Da bi se zmoli, Da bi an priden von biv. (Št. Jakob.) 910. Koroški fanti saj smo mi, Koroške lubce lubmo mi, V naših žilah pa teče Rdeča kri. (Kanalsko.) 911. Korotan. (Odlomek.) (Jarnik, Etimologikon 118.) Sred Korotana Je Lankrat in Glana. 912. Otožnost po domu. Tam čiz jizaro Noj čiz hmajnico Je tii pravi dum Moje zibale. Zibali so me Mamica moja, Poli so mene: Hija, hajaja! it Sem pubič rasov tam, Sem dro biv vesov, Da sem včasih še Kako posmico zapov. (št Jakob ) 913. Slovenski smo fantje Pri Dravi 1 doma, Slovenskega duha, Slovenskih srca. Vsak naj propade, Kdor narod taji: Se zemlja ne bo pila Njegove krvi. (Povsodi} 914. Podjunska. Smo pobči Podjunci Med gorami doma, Slovenskega duha, Slovenskih srca. Mi smo domači, Smo gorke krvi, Gorimo za narod, Za brate smo mi. 1 Pri Žili. Za vero, dom, cara Podamo se v boj, Za mater nam slavo Umremo takoj. Le beži, kdor narod Slovenski taji, Se tla bi ne pila Njegove krvi. Le bratje, na noge, Svoboda dani, Brez krepkih Slovanov Nikoder ie ni! .. .. J (St. Kocijan.) 915. Kanavški fanti saj smo mi, Kanavške lubee lubmo mi, Narlubje so Slovenke. (Kanalsko ) 916. Kranjci so vsi kramarji, Ziljani pa vsi žamarji, Kranjci so junaki, Mi smo ravno taki. ._... . . (Ziljsko.) 917. Liepa je kranjska dežieva, Se liepši je Ziljska dolina. (Ziljsko.) -m?" 420 -%TS- 918. Knočem Zilanko, Prekratko ma janko, Rožanko bom mov, Ki ma janko do tlov. (Loie ) 919. KnoSem Rožanko, Ki 'n mavo čakla, Očem Zilanko, Ki prov marnjati zna. (št LenarU 920. Po lioricali sem spivlava, Sem kratek čas mova, Po toj Rožnoj dolin', Me je hvavca bolova. (št Jakob} 921. Slovo od Rožne doline. Kaku se zdaj na tam svietu godi: Sem zrastov med vami, vas teška pustim, Še vode ana drugo ne zapusto, Se vse kupe v to muerje stačo. Od očeta in matare vzemam svovu, Zdej se bo mene godivo h'du: V tej Rožnej dolini sem zrastov hore, Se bom zmiram spominjov do nje. Tiče pod niebam vasevo pojo, Rože na pueli pražvahtno cvato, Hribi, doline žavostno stojo, Studenci sovzice tečo. (Borovlje.) Inačica. Zapustim vas prijateli, znanci vsi, Med vami sem zrastov, vosiev sem jaz biv i. t. d. (Podkornos.) 922. Vse tače bi ble, Ko Podgorjančice ste, Koj vuštno, koj vuštno Ožonov bi se. (št. Jakob.) 923. Drava ma vinče, Ta cesta ma ride, Moj šocej je daleč, Koj mihnobart pride. (Št. Lenart, Radiše.) 924. Ko bi Dravca kna biva, Te šmoncani kvanc, Bi večbarti prišov Moj šocoj Horjanc. (Borovlje, Radiše.) Inačica. Ko bi Žila ne biva In Bistriški kvanc, Bi že davno prijuckov Te luštni Gorjauc. (Ziljsko.) (Višpolje.) 925. Ni uštnejša kraja, Ko na Višpolskej vesi, Se vidi čriez Dravo In po vsam Podovci. 926. Da sem lih Kutarjan, Sem vender prav storjan, Koče mam, noje mam, Lubiti znam. .. „ ,, , (Borovlje, Podkrnos.) Inačica. Da sem glih Rutarjan, Dočvo na puli mam, Jes juckam, pojam, Po puli ravnam. (št. Jakob.) 927. Či liepši daklet' K' je Rutarica, Se svieti in bliska Ko zjuternica.