GDK: 902:(497.12 Kras):233 Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-1911 An Attempt of the Evaluation of Costs for Reforestation of Kras in the Carniola Region from 1886-1911 Marko UDOVIČ* Izvleček Udovič, M.: Poskus ovrednotenja stroškov oga~ zditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-1911. Gozdarski vestnik, št. 1/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 3. V prispevku avtor opisuje pogozdovanje Krasa na prehodu 19. in 20. stol v upravnem (zakon- skem), organizacijskem in finančnem pogledu. Na osnovi ohranjenih podatkov o pogozdovanju kraških goličav na Kranjskem je izračunal skupne stroške opravljenih pogozdovalnih del v tej deželi. Ključne besede: pogozdovanje, črni bor, Kras O. UVOD O. INTRODUCTION O ponovni ogozditvi Krasa je bilo že marsikaj napisanega, vendar nikjer nisem zasledil, koliko je ta akcija stala. Po sreč­ nem naključju mi je prišla v roke knjižica, ki je bila izdana leta 1912 v Ljubljani ob 25-letnici zakonske ureditve ponovne ogo- zditve Krasa na Kranjskem. V njej je natančno popisano, kako je akcija pogo- zdovanja tekla, kako je bila organizirana in predvsem, koliko je stala. Na osnovi teh podatkov lahko zdaj dokaj realno ocenimo, kolikšen je bil takrat, po današnjih cenah, strošek osnovanja novega gozda na Krasu. Preden preidemo na podrobnosti, ne mo- remo mimo opisa razmer, ki so pripeljale do ponovne ogozditve Krasa. Sredi preteklega stoletja je slovenski Kras nudil žalostno podobo. Takratno sta- nje je Herman Guttemberg, gozdarski svet- * M. U., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 18 GozdV 51, 1993 Synopsis Udovič, M.: An Attempt of the Evaluation of Costs for Reforestation of Kras in the Carniola Region from 1886-1911. Gozdarski vestnik, No. 1/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 3. The article gives a description of the reforesta- tion of Kras in the transition period from the 19th to the 20th century as regards the administrative (legal), organizational and financial aspect. Based on the data preserved on the reforestation of the Kras treeless !and in Carniola total costs of the reforestation work in this region have been calcu- lated. Key words: reforestation, Pinus nigra, Kras nik v Trstu, opisal takole: "Kdor je v sredini našega stoletja (19. stoletje- op. p.) poto- val po železnici od Postojne proti Trstu, Reki ali Gorici, po Krasu, je imel v nedogled žalosten pogled, povsod kamnite površine, brez vegetacije, iz katerih so podobno kot v puščavi, le tu in tam izstopale male zelene oaze.« Nekaj podobnega lahko zdaj vidimo le še v Dalmaciji in Hercegovini. Da je tako stanje posledica prekomerne paše in sečnje lesa v gozdovih, je bilo že dolgo znano. Prav tako je bilo znano, da v tako razgaljeni pokrajini, v kateri je pozimi gospodarila orkanska burja, poleti pa suša in sončna pripeka, ni mogoče pričakovati napredka kmetijstva, ki je bilo v preteklem stoletju na Krasu glavni vir dohodka. Konec preteklega stoletja se je s kmetijstvom ukvarjalo prek 80% vsega kraškega prebi- valstva. Brez bistvenega izboljšanja ekolo- ških pogojev za kmetijsko pridelavo ni bilo nobenega upanja za izboljšanje življenjske ravni takratnega prebivalstva. Zato je imela ponovna ogozditev Krasa izjemen gospo- darski in kulturni pomen. Saj kot je zapisal Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem takratni deželni gozdarski inšpektor Vence- slav Goli: »Ni gozda brez kulture in ne kulture brez gozda.« Prva pogozdovanja na Krasu, ki so bila opravljena v prvi poloviqi 19. stoletja samo z avtohtonimi listavci, so bila strokovno slabo org~nizirana, nepoVezana med seboj, nesistematična in niso uspela. Ne smemo pozabiti, da je bil takrat slovenski Kras razdeljen na dežele Kranjsko, Goriško, Istro in Trst. Vsaka dežela je problem ponovne ogozditve Krasa reševala po svoje, vendar v istih smereh. Poiskati drevesne vrsto in način ponovne ogozditve, ki bi zagotavljal uspeh v tako ekstremnih temperaturnih in talnih razmerah, ter zagotoviti sistematično financiranje te akcije. Po naštetih poskusih sadnje in setve avtohtonih listavcev, ki so vsi propadli, gre Josipu Kollerju priznanje, da je prvi ugotovil, da je ogozditev Krasa najuspešnejša s sadnjo črnega bora. V literaturi se navaja, da je prvi nasad črnega bora na Krasu osnoval Koller leta 1859 pri Bazovici, ven- dar je tu Koller uporabil samo svoje izku- šnje, ki jih je pridobil s sadnjo črnega bora v državnih gozdovih Corneria pri Bujah v Istri (Rubbia 1912), kjer je prej služboval. Sistem.atično in trajno urejeno financira- nje ogozditve Krasa je bilo zagotovljeno s sprejetjem ustreznih zakonov. Ti zakoni so bili sprejeti za območje Trsta leta 1881, Goriške leta 1883, Kranjske leta 1885 in Istre leta 1886. Na podlagi teh zakonov je pogozdovanje steklo hitro in zelo uspešno. 1. ZAKONSKA UREDITEV OGOZDITVE KRASA NA KRANJSKEM 1. LEGAL REGULATION OF THE KRAS REFORESTATION IN CARNIOLA Dežela Kranjska je obsegala 9956 km2, od tega je odpadlo 75% na kraško ozemlje. Vendar je Zakon o pogozdovanju Krasa veljal le za postojnski. in logaški okraj. Praktično se je izvajal le v postojnskem okraju, zato, ker se je izkazalo, da je večino ogolelih površin v logaškem okraju možno ogozditi po naravni poti. Postojnski okraj je obsegal 89.81 O ha in je imel leta 191 O 43.200 prebivalcev. Vanj so spadale skoraj celotne današnje občine Postojna in Ilirska Bistrica, ter deli občin Sežana in Ajdovščina. Leta 1880 je bila gozdnatost okraja 26% in je bila manjša od gozdnatosti Kranjske dežele, ki je takrat znašala 36%. Ekstenzivnih pašnikov in ne- rodovitnega zemljišča je bilo 29% površine okraja .. Za izvajanje omenjenega zakona sta bili ustanovljeni dve pogozdovalni komisiji, de- žalna in okrajna. Deželna pogozdovalna komisija se je ukvarjala s finančno platjo akcije, z globalno organizacijo (nabava sadik, strokovni ka- der), poleg tega je na predlog okrajne pogozdovalne komisije potrjevala vpis po- vršin v pogozdovalni kataster, to je površin, ki se bodo pogozdile. Finančna sredstva, namenjena za ogozditev, so se zbirala v t. i. pogozdoval nem zakladu. Okrajna pogozdovalna komisija je imela za nalogo fizično izpeljavo pogozdovanja na terenu in pripravo predlogov za vpis površin v pogozdovalni kataster. Po zakonu so se lahko pogozdile sarno tiste površine, ki nikakor niso bile več primerne za kmetij- sko obdelavo (najbolj ekstenzivni pašniki) in jih ni bilo mogoče ogozditi po naravni poti, ter tiste površine ob železniški progi, ki jih je bilo potrebno pogozditi zaradi za- ščite proge pred snežnimi zameti. Ko je bila površina vpisana v pogozdovalni kataster, so na njej ugasnila vse dotedanje pravice lastnikov, razen lastništva, in to brez od- škodnine. Omeniti moram, da je več kot 71 % površin, ki so se pogozdile po tem zakonu, pripadal vaškim skupnostim, ki so na teh površinah izgubile možnost paše. Zakon je predvideval tudi razlastitev, če bi se lastniki izrecno upirali pogozditvi. Vendar v vsem obdobju ni bila potrebna niti ena, kar gre v prvi vrsti pripisati izjemni uspešnosti okrajne pogozdovalne komisije, ki je lastnike zemljišč uspela prepričati, da so koristi od pogozdenih površin večje kot od ekstenzivne paše na teh površinah. Problem v zvezi s !ern nikakor ni bil majhen, saj je bilo pogozdeno posameznim vaškim skupnostim tudi več 100 ha pašnikov. To se je odrazilo v radikalnem zmanjšanju ovčereje in kozjereje v postojnskem okraju. GozdV 51, 1993 19 Marko UDOVlt: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem število ovc se je med leti 18gQ-1g1 o več kot prepolovilo, koze pa so praktično izgini- le. Nasprotno se je v istem obdobju pove- čalo število konj, govedi predvsem pa pra- šičev. 2. IZVEDBA POGOZDOVANJA 2. REFORESTATION EXECUTION Zakon o pogozdovanju Krasa na Kranj- skem je bil sprejet leta 1885 in prva pogo- zdovanja po tem zakonu so bila opravljena leta 188g, Do konca leta 1g11 je bilo v pogozdoval ni kataster vpisano 3888,37 ha, od tega je bilo do konca leta 1g11 pogozde- n ih 2657,06 ha, kar je predstavljalo 3% površine postojnskega okraja. Za osnovno sadnjo omenjenih 2657,06 ha je bilo porabljenih natanko 26,043.270 sadik ali g.801 sadik/ha. Osnovni cilj ponovne ogozditve Krasa je bila zaščita tal. Ta je bila tem prej doseže- na, čim prej so se krošnje drevesc v nasadu sklenile. Da je bil ta cilj čim prej dosežen, je bila potrebna gosta sadnja, zato so prvotno sadili 1 0.000 sadik/ha. Vendar se je kmalu pokazala negativna plat tako goste sadnje. Zaradi gostega sklepa so drevesca imela majhno krošnjo, tenko debelce in težišče je bilo premaknjeno navzgor. Danes bi rekli, da so imela drevesca neugoden stabilnostni koeficient. Zaradi tega so se že v 15-20-letnih nasadih začeli pojavljati sne- golomi. Da bi povečali mehansko stabilnost mladih nasadov, so se po letu 1g05 odločili za sadnjo 6000-7000 sadik/ha. Zaradi poletne suše se je normalno v prvem letu po sad nji posušilo okrog 25% posajenih sadik. Nekaj je k temu prispeval tudi način sadnje. Običajno se je sadilo dveletne semenke, po takratnih navodilih takole. Jamice so morale biti 30 cm široke in globoke. Zaradi skalovitih tal je bilo pravilo, da so vsaki sadiki prinesli zemljo. Zatem so obvezno posajena sadika obložili s kamenjem, ki naj bi zadrževala vlago. Na južni strani so postavili še večji kamen ali kos ruše, ki naj bi sadiki nudil senco. Na pobočju nad sadika so zložiti manjši kup kamenja, ki naj bi sadika varoval pred 20 GozdV 51, 1993 padajočim gruščem. Ker je bila tako nežna sadika popolnoma obdana s kamenjem, ki je v poletni pripeki delovalo kot pečica, je omenjeni »izpad« pravzaprav majhen. Da je bila sad nja opravljena točno po navodilih, ne gre dvomiti, saj so jo strogo nadzirali. Zaradi takega načina sadnje je bilo po- trebno veliko časa za sadnjo ene sadike. To je vplivalo na dnevni učinek sadnje, ki je bil majhen. Ko smo že pri tem, še drobna zanimivost. Delavci, ki so sadili, so na delo in z njega prihajali lahko samo prek nepo- gozdene površine, da pri hoji ne bi poško- dovali sadik in vsega tistega kamenja, zlo- ženega okrog njih. V ekstremnih sušah so se posušili celotni nasadi, stari celo 5 let. Vse .. izpade« so spopolnili in v obdobju 188g-1gg1 je bilo v ta namen porabljenih še 18.4g1.440 sadik, oziroma 5g5g sadik/ha, kar znese 71 % sadik, porabljenih pri osnovni sadnji. V starejših nasadih, povsod tam, kjer so talne razmere dopuščale in je bil sklep sestaja razrahljan (snegolomi), so opravili podsadnjo ali podsetev, predvsem avtohto- nih .,žlahtnih« drevesnih vrst Gelka, listav- ci). V ta namen so porabili še 1,176.017 sadik in 3234,5 kg semen gozdnega drevja. Podsadili in podsejali so do konca leta 1g11 47g,13ha. . Skupaj je bilo tako porabljenih 45,710.727 sadik ali 17.203 sadike/ha. Ker so bile porabljene dejansko v 23 letih, pomeni to okroglo 2 milijona sadik na leto. Toliko sadik se zdaj približno porabi na leto v zasebnih gozdovih v celi Sloveniji. Več kot gg% porabljenih sadik je bilo sadik iglavcev, med temi je prevladoval črni bor z več kot g1 %. Večkrat se sliši, tudi v gozdarskih krogih, da se je pri ogozditvi Krasa pretiralo s sadnjo črnega bora, oziro- ma, da so ustvarili borove monokulture. To je samo na videz res. Kot sem že večkrat omenil je bil osnovni namen ogozditve v okoljetvorni - varovalni vlogi gozda in ne v produkciji lesa. Uspešno ogozditev je v prvotni fazi zagotavljal samo črni bor. Ve- čino borovih nasadov so imeli za začasne, da ustvarijo ustrezne ekološke pogoje za razvoj avtohtonih drevesnih vrst (Rubbia 1g12). Da je to res, da niso mislili osnovati • Marko UDOVU~: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem monokultur, se vidi iz porabljenih sadik pri podsadnji. Praktično vsi posajeni listavci so bili posajeni pri podsadnji in so predstavljali 33,5% vseh porabljenih sadik pri podsadnji. Pri podsadnji je bila porabljena tudi vsa jelka, kar znese dodatnih 39,0% sadik. Žal takrat niso vedeli, da so to predvsem bu- kova rastišča, zato bukve pri podsadnji niso sadili. Zelo zanimiva in poučna je drevesna sestava porabljenih sadik. Navajam jo v celoti: - črni bor 41,810.110 sadik ali 91.467% - rdeči bor 356.000 sadik ali 0,779% - korziški bor 344.000 sadik ali 0,752% - gladki bor 75.780 sadik ali 0,166% bori skupaj 42,585.890 sadik ali 93,164% smreka 2,14.550 sadik ali 4,626% -jelka 458.680 sadik ali 1,003% - macesen 155.340 sadik all 0,340% - drugi iglavci 1.760 sadik ali 0,004% iglavci skupaj 45,316.220 sadik ali 99,137% - hrast 147.130 sadik ali 0,322% - črna jelša 142.850 sadik ali 0,312% - veliki jesen 57.600 sadik ali 0,126% - javor 29.11 O sadik ali 0,063% - beli gaber 7.300 sadik ali .0,016% - akacija - robinija 3.000 sadik all 0,006% - domači kostanj 350 sadik ali 0,001% - drugi listavci 7.167 sadik ali 0,016% listavci skupaj 394.507 sadik ali · 0,863% SKUPAJ 45,710.727 sadik ali 100,000% Za podsetev so uporabili seme naslednjih drevesnih vrst: jelka 1.777,0kg ali 54,94% - smreka 242,0 kg ali 7,48% - črni bor 144,0kg ali 4,45% - macesen B,Okg ali 0,25% - rdeči bor 3,5kgali 0,11% - hrast 1.060,0kg ali 32,77% SKUPAJ 3.234,5kg ali 100,00% Več kot 96,6% porabljenih sadik je prišlo iz državnih drevesnic, predvsem iz dreves- nice v Gradišču pri Ljubljani. Iz te dreves- nice je prišlo več kot 95% vseh sadik, ki so jih porabili pri ogozditvi krasa na Kranj- skem. Po zakonu so morale te drevesnice pogozdovalni komisiji prepustiti razpolož- ljive sadike brezplačno, oziroma po mini- malni režijski oceni. Le-ta se je gibala okrog Sadike so dobavljale naslednje dreves- nice: - državne dreves- nice na Kranjskem 43,679.620 sadik ali 95,56% - državne dreves- nice iz drugih dežel - lastne drevesnice - druge drevesnice 500.757 sadik ali 1,10% 545.650 sadik ali 1,19% 984.700 sadik ali 2,15°./o SKUPAJ 45,710.727 sadik ali 100,00% 1 avstrijske krone (dalje krona) za 1000 sadik. Manjkajoče sadike je komisija naba- vila v drugih (zasebnih) drevesnicah, ven- dar jih je morala plačati po tržni ceni, ki je znašala okrog 8,60 krone za 1000 sadik. V lastnih drevesnicah je komisija vzgojila le manjše število potrebnih sadik, in to pred- vsem sadike, ki jih v drugih drevesnicah ni bilo na razpolago Oelka, listavci). Te sadike so bile najdražje, saj so se pri njih gibali stroški od 1 0-24 kron za 1000 sadik. Avstro-ogrska Južna železnica je vse sadike pripeljala brezplačno do najbližje postaje, kjer je bil pogozdovalni objekt, kot ekspresno.blago. Vendar se.moramo kljub temu zamisliti, kako usklajena in brezhibna je morala biti organizacija transporta sadik. po železrici in nadaljnji razvoz sadik na objekt, kar je bilo opravljeno v živinsko vprego, da se sadike niso izsušile. Pri osnovanju teh·gozdov (sadnji, spopol- nitvah in podsadnji skupaj) je med leti 1889-1911 sodelovalo 56.835 ljudi, ki so opravili 289.440 dnin. Povprečno je na leto sodelovalo 2471 ljudi, to je več kot polovica trenutno zaposlenih v gozdarstvu v Sloveni- ji, in bilo je opravljeno 12.584 dnin. Torej je bilo za ta dela povprečno porabljenih 108,9 dnine/ha, oziroma je bilo pri teh delih povprečno posajenih okrog 158 sadik/ dnino. V povprečju je sodelovalo na leto pri pogozdovanju 5,8% vseh prebivalcev po- stojnskega okraja, v posameznih letih pa tudi več kot 1 O%. Ker so pri sad nji dejansko sodelovali samo tisti prebivalci, ki so lahko na pogozdovalni objekt prišli pravočasno, na dan se je sadi lo od 8-1 O ur, je pri sad nji GozdV 51, 1993 21 Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem sodelovalo vse za delo zmožno lokalno prebivalstvo. Ceprav so bili zaslužki majhni, je pomenila ta akcija veliko javno delo, ki se je redno odvijalo daljše časovno obdobje in so ljudje nanj računali. Državna in de- želna oblast sta večkrat poskušali, da bi se pri sadnji uporabila tuja delovna sila ozi- roma kaznjenci. Tem poskusom se je lo- kalno prebivalstvo, s podporo deželne in okrajne pogozdovalne komisije, odločno uprla. Zanimivo je, da pri sad nji kaznjencev niso uporabili zato, ker je deželni pogozdo- valni komisiji uspelo dokazati, da bi skupaj z nastanitvijo in hrano bili znatno dražji kot je lokalno prebivalstvo. 3. STROŠKI POGOZDOVANJA 3. REFORESTATION COSTS Skupni stroški te akcije naj bi med leti 1886-1911 znašali 648.129,90 krone, ozi- roma 243,93 krone/ha. Dejansko so bili stroški pogozdovanja višji. Omenil sem že, da je bilo iz državnih drevesnic prejeto prek 96,6% sadik po minimalni ceni. Razliko do polne cene je tem drevesnicam pokrila država iz svojega proračuna. Ta razlika je znašala okrog 350.000 kron. Poleg tega je prevoz sadik po železnici opravila železnica večinoma brezplačno, na svoje stroške, in ta strošek je znašal dodatnih 35.000 kron. Tako je dejansko ogozditev krasa na Kranj- skem· med leti 1886-1911 stala okrog 1 ,033.000 kron, oziroma 389 kron/ha. Od te vsote odpade na stroške, povezane· s .samim osnovanjem in vzdrževanjem nasa- dov (sadike, sadnja, vzdrževanje in varstvo nasadov), 84% stroškov, na stroške rež ije (nadzor sad nje in delo komisij) pa 16% stroškov. Zdaj si težko predstavljamo, koliko je to. Za lažjo predstavo tole. Delavec pri sadnji je v povprečju takrat zaslužil 1 ,25 krone/ dan. i!>e nekaj drugih cen s konca pretek- lega stoletja, ki so veljale na kočevskem (Žagar 1976): cene lesa na pan ju: javor (furnir) 30-36 kron/ms; jelova hlodovina: (1. ki.) 8-9 kron/ms, (11. ki.) 5:-7 kron/ms, (111. ki.) 2--4 krone/ms; bukova hlodovina: (1. ki.) 3--4 krone/ms, (11. ki.) 2-3 krone/ms; sečnja in obdelava iglavcev 0,64 krone/ms; izde- 22 GozdV 51, 1993 lava drv 0,60--{), 70 krone/prm; prevoz hlo- dovine na žago 3 krone/ms; bukova drva pri prodajalcu 4,30 krone/prm, bel kruh 0,08--{), 1 O krone/kg, vino O, 16--{),20 krone/1, goveje meso O, 16--{),20 krone/ kg, sladkor 0,28--{),30 krone/kg, par moških čevljev 6 kron, moška obleka 20-24 kron. Še bolj zanimivi so podatki o zaslužkih gozdnih >>čuvajev<< ki so nadzirali sadnjo. Vsak čuvaj je moral nadzirati 50o--aoo ha nasadov. Njihova osnovna letna plača je znašala 600 kron. Z dodatkom za "minulo delo«, ki torej ni izum naše polpretekle ureditve, je po 25 letih službovanja narasla na 900 kron. V dnevih, ko so sadili, je bil upravičen do dnevnice v višini 2,40 krone, če je sadnjo nadziral v svojem okolišu, oziroma 3,00 krone, če je sadnjo nadziral zunaj svojega okoliša. Poleg tega je bil upravičen še do 0,16 krone/km "popotni- ne(( za prihod na delovišče in odhod z njega. Ko vse to seštejemo, dobimo, da je bil čuvaj 4-6-krat bolje plačan kot v pov- prečju delavec pri sadnji. Za nameček je čuvaj dobil vsako leto poletno, vsako drugo leto pa ustrezno zimsko obleko in čevlje. Vendar se navaja (Rubbia 1912), daje bila plača teh čuvajev premajhna za delo, ki so ga opravljali, saj je čuvaj v povprečju pri sadnji nadziral več kot 400 ljudi. 4. FINANCIRANJE OGOZDITVE 4. REFORESTATION FINANCING Zakon je v osnovi predvideval, da bi država financirala 1/2, dežela 1/3 in okraj 1/6 vseh stroškov. Vendar je na koncu bilo tako, da je država prispevala tako ali dru- gače 76% sredstev, dežela 13% sredstev, na razne druge dohodke pa je odpadlo 11 %. Med temi dohodki velja omeniti pro- stovoljne prispevke Južne železnice, ki so znašali čez 4% prihodkov, in globe za gozdne prestopke, ki so tudi znašali več kot 4% prihodkov pogozdoval nega zakla- da. Zanimivo je, da so v posameznih letih prihodki od glob znašali več, kot je prispe- vala dežela v pogozdovalni zaklad. Po Zakonu o pogozdovanju Krasa so se za prihodek pogozdovalnega zaklada štele Marko UDOVIČ: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem vse globe za gozdne prekrške v teh nasa- dih, največkrat je bila to paša, in vse globe za gozdne prekrške, nastale v drugih go- zdovih v postojnskem in logaškem okraju. Ne vemo, kako pogosti so bili ti prestopki, vendar je bila nedvomno kaznovalna poli- tika izredno stroga. Na predlog deželne pogozdovalne komisije so globe znatno povečali in uvedli celo zaporne kazni. 5. SEDANJA VREDNOST (TEDANJIH) STROŠKOV OSNOV ANJA GOZDOV 5. ACTUEL VALUE OF (THE THEN) COSTS OF FORESTS' FOUNDING Da lahko ocenimo sedanjo vrednost ta- krat osnovanih nasadov, moramo najprej vedeti, kolikšna je bila začetna investicija. Ta bi bila za enak obseg dela takale: - sadike (osnovna cena + prevoz); 17.203 sadik/ha x 25 SIT/sadiko še, da takrat ni bila potrebna priprava tal za pogozdovanje, saj so sadili na pašniške površine, kakor tudi ne negovalna dela razen redčenj. če upoštevamo ta dejstva, je bilo osnovanje novega gozda takrat 6-8- krat dražje kot zdaj. Vendar to ni vse. To je samo osnovna investicija, ki mora tako ali drugače povrniti vložena sredstva, in to z dobičkom. Za gozdarstvo je to 3% na leto. Če predposta- vimo, da so bili v povprečju nasadi osnova ni okrog leta 1900 (pred 92 leti), dobimo, da je v tej dobi vrednost vloženih sredstev v osnovanje 1 ha gozda narasla na 14,000.000 SIT, oziroma v tej dobi je moral ta gozd prinesti toliko koristi. To je trenutno 4--5-kratna vrednost produkcije lesa na pa- nju v teh gozdovih v tem obdobju. že pri osnovanju gozda so dobro vedeli, da s - pogozdovanje (sadnja, spopolnitve in podsadnja); 108,9 dnine/ha x 2943 81T/dnino = 430.000 SIT/ha = 320.000 SIT/ha - režija in drugi stroški (55% od stroškov pogozdovanja); 320.000 SIT/ha x 0,55 = 176.000 SIT/ha SKUPAJ Za ceno dnine sadnje sem uporabil osnovni, čisti, dnevni bruto zaslužek de- lavca pri sad nji, kot je veljal v oktobru 1992 pri GG Postojna. Skoraj identičen rezultat dobimo tudi na tale način. Omenil sem, da je znašala povprečna nakupna cena sadik 8,60 krone za 1000 sadik. Ta cena trenutno (oktober 1992) znaša okrog 20.000 SIT za 1 000 sadik. Torej je razmerje krona : SIT = 1 : 2326. če vzamemo, da je takrat pri sadnji povprečna dnina znašala 1,25 krone, zdaj pa 2943 SIT, dobimo razmerje krona : SIT = 1 : 2354. Če vzamemo povprečno raz- merje 1 krona = 2350 SIT in upoštevamo, da je v povprečju osnovanje 1 ha gozda stalo 389 kron, dobimo vsoto 914.000 S IT/ha. Po sedanjih cenah je takratno osnovanje gozda stalo več kot 900.000 SIT/ha, kar je v primerjavi s sedanjimi razmerami približno 2-3-krat več kot stane osnovanje 1 ha go- zda zdaj z vsemi potrebnimi negovalnimi in varstvenimi deli skupaj. Upoštevati moramo - 926.000 SIT/ha produkcijo lesa v teh nasadih ne bodo mogli povrniti vloženih sredstev. Je bila investicija pogozdovanja upravi- čena tudi v finančnem pogledu? Navaja se (Rubbia 1912), da je bila avstro-ogrska Južna železnica na odseku proge med Postojno in Trstom pozimi več­ krat, in to daljše obdobje, neprevozna za- radi snežnih zametov. Poleg tega je žele- znica porabila znatna sredstva za odstra- njevanje snežnih zametov. Po letu 1895 je bilo teh zastojev manj, po letu 1900 jih praktično ni bilo več. Pa tudi odstranjevanje snežnih zametov ni bilo več potrebno. Zato je samo Južna železnica na tem odseku proge v obdobju 1895-1911 prihranila več kot 2 milijona kron zaradi zmanjšanja stro- škov odstranjevanja snežnih zametov. Tu ni upoštevan povečan dohodek železnice zaradi zmanjšanja zastojev. Upoštevati mo- ramo, da je bila proga Trst-Postojna-Ljub- ljana-Dunaj ena najpomembnejših komuni- kacij v takratni Avstro-Ogrski. že samo to je 2-krat več kot so znašala vsa vložena GozdV 51, 1993 23 Marko UDOVIČ:: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem sredstva v nasade in ta sredstva so se povrnila, še preden je bila celotna akcija ogozditve končana. Pa ne samo to. Iz pričujočih fotografij, ki so nastale v času pogozdovanja Krasa (Rubbia 1912, Gašperšič, Winkler 1986) je razvidno, da so bila to gola, kamnita tla. Zdaj v teh sestojih praktično ni več površin- ske skalovitosti. Torej je na teh površinah, po osnov anju gozda, nastala vsaj 5 cm debela plast humusa-prsti. Vsak naj si kar sam izračuna, koliko je te prsti nastalo na 2657 ha takrat osnovanih gozdov. Poleg tega nismo omenili koristi zaradi zmanjša- nja erozije vetra na kmetijskih površinah, izboljšanja ekoloških pogojev za kmetijsko pridelavo, izboljšanja vodnega režima in še bi lahko naštevali. Vse te koristi je težko ovrednotiti, kadar jih gozd nemoteno oprav- lja. Pravo težo dobijo takrat, ko gozda ni. Ko vse to seštejemo, ugotovimo, da so bili stroški osnovan ja gozda na Krasu že zdav- naj večkratno povrnjeni. Danes, ko je Kras spet ogozden, ko je eden najbolj gozdnatih predelov Slovenije, je za večino ljudi samoumevno, da je tako že od nekdaj, da gozd tu in drugje po Ruj odene jeseni Kras v rdeče (foto: Špela Habič) 24 GozdV 51, 1993 Skoraj že po_?abljamo, da je lahko Kras tudi takšen (foto: Spela Habič) Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem Sloveniji opravlja vse svoje funkcije in da lahko počno z gozdovi, kar se jim zljubi. Ne zavedajo se, kako hitro se gozd lahko uniči in kako težko ga je obnoviti in koliko sred- stev zahteva ponovna ogozditev razgalja- nih površin. Žalostno je, da dejstva, kako drago je osnovanje uničenih gozdov, dolo- čen krog naših današnjih politikov nikakor ne ve ali noče ve'deti, kljub priseganju na ekološko in ne vem še kakšno osveščenost. Celo nasprotno. Ti ·politiki podpirajo in raz- pihujejo anarhijo v gozdovih, ki vodi v devastacijo in uničenje gozdov. Da bo iro- nija še večja, so pred sto in več leti prav politiki iz podobne sredine odločilno prispe- vali, da je bila ogozditev Krasa uspešno izpeljana. Povzetek Sredi 19. stoletja je bila podoba slovenskega Krasa zelo žalostna. Zaradi pretiranih sečenj in paše v preteklih stoletjih je bilo večina sloven- skega Krasa golega, le tu in tam so bile posamez- ne zelene oaze. Po neštetih poskusih sad nje in setve avtohtonih listavcev, ki so vsi propadli, gre Jožefu Kollerju zasluga za spoznanje, da je za pogozdovanje goličav Krasa zelo primerna drevesna vrsta črni bor. Sledilo je zelo dobro organizirano in nadvse uspešno izvedeno ozelenjevanje Krasa s sadnjo črnega bora. Na osnovi ohranjenih podatkov o pogozdovanju kraških goličav v deželi Kranjski v obdobju 1886-1911 smo poskusili oceniti stroške tedanjih pogozdovalnih del. Sistematično in trajno urejeno financiranje ogozditve Krasa je bilo zagotovljeno s sprejetjem ustreznih zakonov. Ti zakoni so bili sprejeti za območje Trsta leta 1881, Goriške leta 1883, Kranjske leta 1885 in Istre leta 1886. V deželi Kranjski se je črni bor sadilo praktično le v postojnskem okraju, saj je bilo drugje možno ogolele površine ogozditi po naravni poti. V po- stojnski okraj so spadale skoraj celotne današnje občine Postojna in Ilirska Bistrica ter deli občin Sežana in Ajdovščina. Leta 1880 je bila gozdna- ~·*~·~~ ' Prva pogozdovanja so bila na Kranjskem izve- dena v letu 1889, do leta 1911 paje bilo pogozde- n ih 2657,06 ha. Ker je bil temeljni cilj ogozditve Krasa zaščita tal, so sadili zelo na gosto- najprej 10.000 sadik/ha, pozneje pa zaradi večje stabilno- sti sestojev, zlasti proti snegu, 600D-7000 sadik/ ha. Za osnovno sadnjo omenjenih 2657,06 ha je bilo porabljenih 26.043.270 sadik ali 9801 sadik/ ha. Zaradi poletnih suš se je v letu sadnje v povprečju posušilo približno 25% posajenih sadik - kljub temu, da so zaradi skalovitih tal v sadilne jamice v večini primerov prinesli zemljo. V hudih sušah so se posušili celi nasadi, stari tudi do pet let. Vse posušene sadike so nadomestili z drugimi in za to v obdobju 1889-1991 porabili še 18,491.440 sadik ali 6.959 sadik/ha, kar pomeni 71 % sadik, porabljenih pri osnovni sadnji. Za podsadnjo in podsetev zelo razgrajenih sestojev so porabili še 1,176.017 sadik in 3234,5 kg semen gozdnega drevja. Skupaj je bilo v obravnavanem obdobju za ogozditev Krasa na Kranjskem torej porabljenih 45,710.727 sadik ali 17.203 sadike/ha. Ker so sadike dejansko posadili v 231etih, so tedaj vsako leto posadili približno 2 milijona sadik. Več kot 99% je bilo sadik iglavcev, 91 % črnega bora. Običajno se je sadiJo dveletne borove semenke. Pri osnovanju gozdov (sadnji, spopolnitvah, podsadnji) je v obdobju 1889-1911 sodelovalo 56.835 ljudi, ki so delali vsega skupaj 289.440 delovnih dni, 12.584 delovnih dni vsako leto. Skupni stroški vse akcije so znašali 648.129,90 krone ali 243,93 krone/ha. Dejansko so bili stroški pogozdovanja višji, saj so bile iz državnih dreves- nic (96,6% sadik) sadike dobavljene po minimalni ceni, železnica pa je ves prevoz sadik opravila brezplačno. Realno je ogozditev Krasa na Kranj- skem v obdobju 1886-1911 stala okrog 1,033.000 kron ali 389 kron/ha. (Za lažjo predstavo o teh stroških nekaj podatkov o cenah iz tistepa časa: sečnja in izdelava iglavcev 0,64 krone/m , bukova drva pri prodajalcu 4,30 krone/prm, kg belega kruha 0,08-Q, 1 O krone, kg sladkorja 0,28-0,30 krone, par moških čevljev 6 kron; čuvaj pri sadnji, ki je nadzoroval soo-soo ha nasadov, je letno zaslužil 600 kron, z dodatkom na delovno dobo pri 25 letih službovanja pa 900 kron.) Po sedanjih cenah je takratno osnovanje gozda stalo več kot 900.000 SIT/ha. Zakon je predvideval, da bi država financirala polovico, dežela tretjino in okraj šestino vseh stroškov, vendar je na koncu izpadlo tako, da je tako ali drugače država prispevala kar 76% vseh sredstev za ogozditev Krasa na Kranjskem. AN ATTEMPT OF THE EVALUATION OF COSTS FOR REFORESTATION OF KRAS IN THE CARNIOLA REGION FROM 1886-1911 Summary Jn the middle of the 19th century the image of the Slovenian Kras was very sad. Due to exces- sive cuttings and pasture in the preceding centu- ries most of the Slovenian Kras was treeless, only here and there there were individual green oases. After numerous attempts of the planting and seeding of autochthonous deciduous trees, which all turned out to be a failure, Josip Koller came to the idea that Pinus nigra was a very suitable GozdV 51, 1993 25 Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem tree species for the reforestation of treeless karst areas. A period of welt organized and successfully carried out reforestation of Kras by the planting of the Pinus nigra fotlowed. Based on the data preseJVed as to the reforestation of the karst treeless areas in Carniola between 1886 and 1911 an attempt of the evaluation of the costs for the then reforestation work has been tried to be made. Systematic and permanently regulated financ- ing of Kras reforestation was enabled by the passing of corresponding laws. These laws were passed for the Triest area in 1881, for the Gorizia area in 1883, for Carniola in 1885 and for lstria in 1886. As to Carniola, Pinus nigra was being planted only in the Postojna region because it was possib- le to carry out the reforestation of treeless areas in other regions by natural ways. The Postojna district almost occupied the entire area of the present Postojna Commune and Ilirska Bistrica Commune as well as parts of the Sežana and Ajdovščina Communes. ln 1880 the forest density of the district totaled 26 %. ln Carniola, the first reforestation work was carried out in 1889 and until1991 2657,06 hecta- res were planted with trees. Because the basic gaal of reforestation of Kras was the protection of the soil, the planting was very dense -at first 10.000 seedlings per hectare and tater in order to secure greater stability of stands, first of all against snow, 6.000-7.000 seedlings per hectare. For the basic planting of the above mentioned 2657,06 hectares 26.043.270 seedlings or 9.801 seedlings per hectare were used. Due to summer droughts, on the average about 25% of the seedlings planted dried in the planta- tion year- in spite of the fact that in most of the cases plantation hales were supplied with soil due to rocky ground. When droughts were extre- mely severe entire plantations withered, even those which were up to 5 years old. All the shriveled seedlings were replaced by new ones in the period from 1889 to 191 t , for wich additio- nal18.491.440 seedlings or 6.959 seedlings per hectare were used. This represented 71 % of seedlings used in the primary plantation. For interplantation and intereseeding of highly degra- ded forest stands additional 1.176.017 seedlings and 3.234,5 kg of forest tree seeds were used. ln total 45.710.727 seedlings or 17.203 seed- lings per hectare were used in the process of 26 GozdV 51, 1993 reforestation of Kras in Carniola in the period stated. Due to the fact that the seedlings were planted in 23 years, every year approximately 2 millions of seadlings were planted. More than 99% wera seedlings of coniferous trees and 91 % of them were those of Pinus nigra. Usually bien- nium Pinus nigra seedlings were planted. With forest foundation (plantation, complemen- tation, interplanting) 56.835 people participated in the period from 1889-1991, who worked on 289.440 working days and 12.584 working days a year. Total costs of the entire activity amounted to 648.129,90 crowns or 243,93 crowns/ha. Actual afforestation costs were higher because the seed- lings were supplied from state tree nurseries (96,6 %) at a minimum price and the railway company carried out free transportation of all the seedlings. The actual costs of the reforestation of Kras in Carniola from 1886-1911 amounted to approximately 1.033.000 crowns or 389 crowns/ ha. (ln order to get a better picture of these costs here are some data on the prices of that time: cuting and preparation of coniferous trees 0,64 crown/m3, beech tree fire wood with a dealer 4,30 crowns/stacked cubic metre, one kilo of white bread 0,08-0,10 crown, one kilo of sugar 0,28- 0,30 crown, a pair of man's shoes 6 crowns; a plantation guard who supervised 50D-800 hecta- res of plantations had an annual income of 600 crowns, with a working years' allowance at 25 years of working period 900 crowns.) According to the present estimatlons the then forest founda- tion cost more then 900.000 SIT/ha. It was determined by the law that half of all the means be provided for by the state, one third by the province and one sixth by the district. Yet the final result was that the state supplied as much as 76% of all the means for the reforestation of Kras in Carniola. VIRI 1. Rubbia K.: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem, Ljubljana 1912. 2. Gašperšič F ., Winkler l.: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega krasat. Gozdarski vestnik, 4/1986. 3. Zagar J.: Gozdno in lesno gospodarstvo kočevske, Kočevje 1976, tipkopis na IGLG.