Največji tlomuki dmvnk w ZtfruieniK drinvak V«Bc ca vse leto . • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • S7.DO 1 GLAS NARODA Za ia celo leto $7.00 List slovenskih delavcev r AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1243 No. 29. — Stv. 29. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 4, ! 937—ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. JOHN L LEW 1S IN W. S. KNUDSEN SE POGAJATA Delavski voditelj molči o ustavnem povelju VLADA Z ZANIMANJEM ZASLEDUJE RAZVOJE, SVOJEGA STALIŠČA PA ŠE NI POJASNILA Po mnenju predsednika General Motors Corporation so vse poglavitne tožkoče odstranjene. — V senatu je bila predložena predloga, ki zahteva, naj poseben odhor preišče poslovanje avtomobilske družbe. — Predsednik Roosevelt se je posvetoval za delavsko tajnico. WASHINGTON, D. C., 3. februarja. — John L. Lewis se je v torek odpeljal v središče stavkar-c^kega gibanja proti General Motors Corporation ter je zahteval od voditeljev velikanskega podje-i ja, da slednjič sedejo z voditelji stavke k zeleni mizi, kajti le na ta način se je mogoče izogniti boju do bridkega konca te pogubonosne in drage stavke. Pogajanja so se danes začela. Lewis, ki kot vstanovitelj odbora za industrijsko organizacijo stoji na čelu stavke, se je odpeljal iz Washingtona, ne da bi izrazil svoje mnenje glede sodnijskega povelja, da morajo stavkarji v 24 urah Izprazniti obe tovarni v Flint, Mich. Ko se je. njegov vlak vstavil v Baltimore, se tudi ni imel ničesar reči glede sodnijskega povelja, pač pa je dal splošno izjavo, ki se med drugim glasi: "Vsa logična in etična razmotrivanja zahtevajo konferenco med obema spornima strankama. Ko-nečno more biti nesporazum poravnan samo na ta način — razun, če hočemo čakati na omaganje te ali one stranke, ali pa da bo en nasprotnik pobil drugega." Medlem pa je demokratični senator Neely predložil v senatu resolucijo, ki zahteva preiskavo poslovanja General Motors Corporation in vseh njenih podružnic. Namen te preiskave bi bil dognati, ako je avtomobilska družba v stanu vpeljati 30 ur dela na teden in svojim delavcem zajamčiti najnižjo letno plačo. Vlada pazno zasleduje potek stavke, toda v tem se ni zavzela svojega stališča. Predsednik Roosevelt je imel po telefonu razgovor z delavsko tajnico Miss Perkins, ki mu je pojasnila položaj, toda predsednik ra časnikarski konferenci o tem ni hotel ničesar povedati. DETROIT, Mich . 3. februarja. — Podpredsednik General Motors William S. Kniidsen je rekel, da je avtomobilska družba takoj pripravljena pogajati se z unijo avtomobilskih delavcev, kadar bodo stavkarji na sodnijsko povelje izpraznili obe tovarni v Flintu. "General Motors Corporation odobruje odredbo sodišča, ki se je postavilo na naše stališče ter izjavilo, da je proti postavi, ako delavci zasedejo naše tovarne/' je rekel Knudsen. "Pričakujemo, da se bo sedaj unija pokazala kot odgovorna organizacija, da se bo vklonila postavi in spoštovala pravice drugih s tem, da se mirno vkloni sodnijskemu povelju. Kakorhitro. so tovarne izpraznjene in zopet v naši posesti, se bomo takoj pričeli z unijo pogajati o vprašanjih, ki nam jih je stavila s svojim pismom 4. januarja. Storili bomo vse, da dosežemo naglo in častno rešitev tega vprašanja, da je zopet mogoče pričeti s produkcijo in da bodo tisoči delavcev, ki so vsled stavke hudo prizadeti, zopet imeli svoj za-sluiek." IK ==- MORNARIŠKA STAVKA BO PORAVNANA Obe stranki upata na poravnavo do srede. — Parobrodne družbe že zopet vpisujejo potnike. SAX FRANCISCO. Cal., 2. februarja. — Parobrodne druži*? so že pričele vpisovati potnike in sprejemati tovor, kar kaže, da se mornariška stavke, !e včeraj gnetli okoli sv.v ,;ega glavnega -tana, da oddajo svoj glas. 4o po veliki večin; za to, da se vrnejo na delo," ie rekel predsednik International j Longshoremen's Union Henry Smith, ki je dodal, da je četrtina 6000 razkladalcev dopoldne že oddala svoje glasove. Parobrodne družbe pričaku-I 'ejo, da se bodo stavkarji do četrtka vrnili na delo in so že poslale na 239 parnikov, ki za--adi stavke stoje v pristaniščih, delavce, da pregledajo, ako je vse v redu. POLJSKA SE PRIPRAVLJA LINDBERGH NA TAJNEM POLETU LYMPNK, Anglija, 2. feb.--iiarles A. Lindbergh se je nepričakovano skupno s svojo ženo odpeljal s svojim novim ncroplanom. Uradniki letališču >o mnenja, da se je Lindbergh odpeljal v Kairo v Egiptu. Eno uro zatem, ko je odletel, je prišlo poročilo iz Calais v Franciji, da je nek aeroplan, uajbrže Lindbergliov, krožil pol jure nad mestom. Poročevalec pariškega lista Le Petit Parisien poroča iz Beograda, da se je Lindbergh i rad i goste megle moral spustiti na tla blizu jugoslovanske ineje. Poizvedovanje na francoskih letališčih je bilo brezuspešno. Francoski vnanji urad naznanja, da o Lindberghovem poletu ne ve ničesar. Ameriški poslanik v Parizu pravi, da Lindbergh ni prosil za dovoljenje leteti čez Francijo. Najti ni bilo mogoče nobenega hotela, kjer bi si Lindbergh najel kake sobe. Poljska se hoče proti Nemčiji zavarovati. — Francija bo Polj&ki za utrdbe da3a denar in in žinirje. BRESLAU, Nemčija, 2. feb. — Pod pokroviteljstvom Fran cije in z njenim denarjem bo Poljska zgradila ob nemški meji močne utrdbe po zgledu Ma-giuot črte v Franciji. Francija pa Poljski ne bo dala samo denarja, temveč tudi inžinirje. ki bodo nadzirali delo. Francoski vojaški inžinirji že izdelujejo načrte. Pri Magi-not črti v Franciji so dobil; svoje iskušnje in bodo na Poljskem zg-adili še moderneje in močnejše podzemske utrdbe. Nemci so na svoji strani meje že daljo časa gradili utrdbe, pa o tem je prišlo le malo v javnost. L>a pa so utrdbe zgrajene, je razvidno iz vladne odredbe, po kateri je civilnim le-talcem prepovedano leteti čez ozemlje, ki meri okoli tiso;"-kvadratnih milj med Frankfur-tom ob Odri in Kustrinom. Ravno tako pa bo Poljska u-J trdila svojo mejo proti Rusiji, •.sled česar je že za povedala izprazniti več vasi. Prihodnje dni boste poljskemu sejmu predloženi dve važni predlogi. Po prvi predlogi bo izdanih v prihodnjih štirih letih 1,000,000,000 zlotov za o-brambo dežele. Po drugi preti iogi pa bo izdanih 264.000,000 zlotov v gospodarske namene. Izboljšane in na novo bode zgrajene tudi strategične ceste, ki bodo vodile do državne meje. PASTOR PROTI TOČAJKAM SALT LAJvE CITY. Utah X feb. — Na tukajšnji skupšči ni 125 pastorjev iz raznih krajev dežele je govoril metodisti-čni pastor Edward D. Kolil stedt iz Philadelphije ter rekel, da je sramota, ker so po nekaterih salonih ženske-točaj ke. Po njegovem zatrdilu je deželi nad en milijon mladih Lcnsk, ki strežejo pri barab in i>o nočnih lokalih zabavajo goste. L. BLUM JE UVELJAVIL NOVE DAVKE Olajšani sistem nadomešča 40 odstotkov posebnih davkov. — Vsakdo je primoran navesti svoje dohodke. PARIZ, Francija, 2. feb. — Blumova vlada je vpeljala no ve davčne določbe, katere je parlament potrdil 2. januarja. Novi davčni sistem je zelo o-lajšan. donaša pa več davkov. Najvažnejše pri tem je, da je odpravljen prometni davek, ki je bil naložen vsakemu trgovskemu poslovanju in je za radi knjigovodstva povzročal mnogo zmešnjav. Samo G od stotni davek na vsak izdelek nadomešča dvaodstotni pro i^etni davek. Obenem pa tudi nadomešča 40 posebnih in več neposrednih davkov. Nadaljna novost pri novi davčni postavi je, da je nave riba dohodkov zelo razširjena. Osebe, ki so spadale v nižji razred davkoplačevanja, so prepustile davčni oblasti, da ie precenila njihove dohodke in sorazmerno s tem plačajo davke. Davki na dedščine so bili v višjih razredih znatno zvišani, kakor tudi davki na letne dohodke nad $3756. Vlada ima v svojem rednem in izvanrednem proračunu, kakor tudi v proračunu državnih železnic pokriti $931,440,000 primanjkljaja. Davčni izvedenci so mnenja, da je sedaj še prezgodaj prerokovati, kako bo novi davčni sistem prispeval k pokrivanju primanjkljaja. V AVSTRIJI NI VLADNE Am DUNAJ, Avstrija, 3. feb. — Po inozemstvu so se razširilc-j • esti, da je Avstrija pred težko kabinetno krizo. Avstrijska vlada je te vesti odločno dementi rala. MLAD POTEPUH UMORIL ZDRAVNIKA WILLOW SPRINGS, Mo., o. februarja. — V tukajšnji bližini so našli dr. C. B. Davi-sa umorjenega. Pogrešali so gra že par dni. Vladni agentje so aretirali giorilca v osebi dvajsetletnega potepuha Roberta Kenvona. Priznal je, da je odvedel zdravnika ter hotei zahtevati zanj sedem tisoč dolarjev odkupnine. Slednjič se je zbal, da bi mu prišli na sled in je zdravnika umoril. SMRTNA KOSA V Johnstown, Pa., je umrl za pljučnico Rev. Paskal Esser. ki je poleti upravljal župnijo sv. Cirila v NT Yorku. ko se je sedanji župnik Rev. Gabrenja mudil na počitnicah v starem kraju. Truplo pokojnika bo prepeljano v soboto v New York. — Podrobnosti o pogrebu bodo pozneje objavljene. Zaradi smrti Rev. Paskala je nedeljska prireditev v cerkveni dvorani odpovedana. Igre in veselice torej ne bo. * V Domžalah je umrl dne 17. januarja tovarnar in posestnik Alojzij Skrabar, ki je bil dobro znan greaternewyorSkim Slovencem. Pokopan je bil dno 20. januarja na farnem pokopališču v Domžalah. Naj v miru počiva! OGNJENIK STROMBOLI AKTIVEN RIM, Italija, 30. jan. — Danes je začel z vso silo bruhati ognjenih Strom bol i na otoku istega imena severno od Sicilije. Lava je poplavila dosti rodovitnega sveta. FAŠISTI BODO OBKOLILI __M A LA G0 Zveza s pristaniščem je že »karo pretrgana. — Republikancem p r i -manjkuje orožja.—Komunisti so pomoril: 16,8H duhovnikov. SALAMANCA, Španska, 2. februarja. — Prednje čete l"a Šističnega generala Gonzalo Queipo de Liano že s hribov nad Malago vidijo morje. S tem je zveza s tem važnim pristaniščem skoro popolnoma pretrgana. Fašistična fronta tvori veli': iok ob Marbelle. 35 milj južno-zapadno od Malage, pa do male vasi Otivar, 40 milj vzhodno od Malage, kjer fašisti z gorskih višin vidijo čez Malago Sredozemsko morje. Republikancem je odprt samo še pet milj širok pas, ki veže mesto z ostalimi republikanskimi pokrajinami. MADRID, Španska, 2. feb. — Najnovejša novica iz Madrida je, da se je vreme premeni lo. Ves te« len je deževalo in celo zadnjo noč, zjutraj pa je posijalo solnce in je ves »lan sušilo mokro zemljo. Vendar pa je zemlja še pre mehka, da bi bilo mogoče prevažati topove in ves dan ni bilo artilerijskega ognja. Zračni in mornariški minister Indaleco Prieto je rekel, da je le pomanjkanje orožja vzrok, da do sedaj republikanci še niso porazili fašistov in ~ tem končali vojne. 44 Ko bi imeli orožje,'* je rekel Prieto, <4bi mogli poslati v boj 200.000 in celo 500,000 vojakov, ker velikanska ljudska množica komaj čaka, da se bori proti tiranstvu. Na ta način bi bil upor kmalu zadušen." "Nismo prosili finančne pomoči. Prosili smo samo, da bi nam bilo orožje prodano za denar, za naše zlato. In kaj se je zgodilo? Anglija ni dovolila, da bi aeroplani, ki smo jih plačali še pred vstajo, zapustili deželo. In Francija, ki je z zadnjo trgovsko pogodbo nas prisilila, da ji damo pred no-1 pri nakupu vojnega materijala, ga je prepovedala nam prodajati, ko smo ga najbolj rabili. Z o-zirom na mednarodne zapleti jajc bi bilo tako stališče odpust-Ijivo z ozirom na nevtralnost, toda z ozirom na notranji spor tako stališče ni opravičeno." Nato je Prieto omenil velikanski dolg, ki so ga fašisti napravili v Nemčiji in Italiji. Ta fiolg bi uničil Špansko, ako bi fašisti zmagali. VATIKAN, 2. februarja. — "Osservatore Romano" pravi, da sq komunisti v zadnjih šestih mesecih« pomorili 16,800 duhovnikov in 1J škofov. Vatikanski list pravi, da j«' OGROMNI IZDATKI ZA _ARMAD0 Francoski vojni minister zahteva 19 milja r d frankov. — Udanostna izjava je odgovor na Hitlerjev govor. PARIZ, Francija, 3. feb. Vojni minister Edouard Dala-uier je poslanski zbornici za i/, boljšanje obrambe predložil obširen načrt, ki se bo raztezal .-kozi štiri leta in zahteva 1!) iniljard frankov, kar je okoli $874,(HH),000. Njegov govor, v katerem je razvil ta načrt, je bil razun poslancev ekstremne d e s 11 i ce, sprejet z burnim odobravanjePi in je dal vladi zaupnico 405 giasov proti 186. Načrt, čigar namen je proti nemški oborožitvi postaviti ravnotežje, določa naslednje: 1. Mobilizacijo celega gospo, darstva v vojnem času. 2. Podaljšanje Maginot črte ob belgijski in švicarski mej:, aokler ne varuje Francije ne- prodiren obroč iz jekla in cementa od Dunkirka ob Rokav-skem kanalu, pa do Jura pogorja. 3. Zgradba pozemskih skladišč vsporedno ob meji, da je mogoče naglo prevažati vojni materjal in vojaštvo. 4. Ojačenje mehanizirane armade ; obvezino vojaško izvež-hanje mladine kot protiutež za nemške mladinske organizacije obvezno delavsko službo. 5. Vstanovitev mesta najvišjega poveljnika nad vojaški mi silami na suhem, na morja in v zraku; vrhovni poveljnik pa bo ob času vojne odgovoren posebnemu odboru obrambnega ministrstva. 6. Boljše izvežbanje častnikov in podčastnikov. PARIZ, Francija. 3. feb. — Komunistični po>lanec Gittou je v poslanski zbornici rekel, da more biti nemška motorizirana armada, ki šteje 1,100,000 vojakov, po novih nemških cestah poslana čez mejo po 70 tisoč vojakov na uro. Gitton je rekel, da je obvezna vojaška služba dala Nemčiji dvakrat toliko vojakov, kot jih ima Francija. Gitton je rekel, da ima Fran. eija 623.000 vojakov in je izjavil navzlic temu, da so komunisti vedno zahtevali skrajšanje -vojaške službe, da je potrebna dvoletna vojaška služba, da bo Francija sposobna za obrambo. bilo jjomorjenih 40 do 50 odstotkov španskih duhovnikov. Predno je general Franco I pričel vsta jo, je bilo 11a Span-iskem 60 škofov in nadškofov, j33,500 duhovnikov ter 20,540 menihov in redovnic, .4 ■4 • ... - . . 7 ' t« _ OL A 8 NARODA " New York, Thursday, February 4, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and PobUabed by VL0VEN1C PUBLISHING COMPANY Frank Sakwr, Prealdent L. Tim, Place of 9ftt Weal IS* of the corporation and addi off of above offleon: Nov York CUr. R I GLAB NARODA" (Voice of Ike People) Every Day Except Sundays and Holiday! «a celo leto vdjt aa A janrlko ta Za New York aa eelo leto ...... 97.00 Kanado ............. ........$6.00 ZA pol l^tS ••••••••aae«ao«»ooee 98L6C pol teta oooooooooooo Za laoaematro sa eelo leto...... 97.00 * ^trt •••••••••• ..c..... fl.90i Za pol leta.................... 93*0 Aoborrfpttco Tearij 96.00 Oofdat tores podpisa la ooetonostl se ne priotenjejo. Denar naj ee bUfsroU wiUJatl po Money Order. Prt spremembi kraja oaroteikor, prosimo, da se nam tudi prejtaje blvallSCe nainanl, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glss Naroda" tioaja vsaki dsn lsvaemM nedelj h; prunkoc "OLAB NARODA". 21« W. 18th Street. New fwfc. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 HrrLERJEVA SOBOTA Veliki možje imajo posebne muhe. Ranjki Wilson imprinter je smatral petek za svoj srečni — recimo petdeset odstotkov, moj pa petdeset — pa bova oba zadovoljna do bodočega spoprijema." Jaz ne rečem, da je bilo tako, ampak zdi se mi. Čimbolj sem opazoval razne štrajke in njihove posledice, bolj sem prišel do prepričanja, da je bil in je delavec enostavno — po-tegnen od kapitalista. Kar je na eni strani dobil poboljšanja, to mu je bilo na drugi strani vzeto. Če ni tistemu pomagalo dosti tako izboljšanje, ki je bil sam deležen tega, kaj naj rečem o nas drugih, ki smo vsa desetletja samo dajali, a nikdar dobili ? Štrajk tkalcev nam poti raži blago, krojačev — odejo, čevljarjev — pa kdo bi mogel našteti vse, ko jih je na stotine. Vsako tako izboljšanje je zadelo vse in to je čutila najbolj tista velika masa, ki ne more biti v nobeni uniji, ker je ni. Zato pravim, da bi jaz ustanovil tako unijo, v kateri bi bilo prostora za vse, da bi vsi prihajali na vrsto, enkrat ti, drugič oni. Svet ne sestoji samo iz izu-čenih rokodelcev, ampak iz vseh mogočnih stanov. Če se organiziramo, je potrebno in pravično, da smo vsi zraven in ne samo eni. Stokrat v življenju se mi je zdelo neumno, ko sem primerjal položaj — recimo slovenskega časnikarja — s tiskarjem. Neumno zato, ker je tisti, ki je prepisoval moje ideje in delo, zaslužil največkrat dvakrat ali trikrat toliko, kakor jaz, ki sem moral dati svoje možgane, svojo izobrazbo in svoje delo. Res je sicer, da se je v zadnjih letih ustanovilo nekaj unij med ameriškimi duševnimi delavci in artisti — v .koliko jim je ]>omagano in kako so uspešni, tega ne vem. i Veni pa eno: da je organizira-.nih mal odstotek, vse drugo pa i je še zunaj. Zato ponavljam: nobena organizacija ni ne delavska, ne človeška in ne pravična, če nima prostora v sebi za vse, ki delajo. To je prva in poglavitna točka, zakaj mi no ugaja taka organizacija, kot je ameriška unija. Da je morala T>iti inspirirana od kapitalistov, mi potrjuje druga točka: delavska iz ob raz ba in politika. Vzemimo najprej izobrazbo. Najhujši sovražnik vsakega človeka in vseh ljudi skupaj je človeška ignoranca. Ta ne tepe samo tistega, ki jo ima, ampak vse, kakor vzdignena cona živil na trgu. Če se delavstvo organizira, kaj je bolj naravnega, kakor izobrazba, šola, ki napravlja boljše ljudi in gladi pot vsemu napredku. Ali ste kdaj slišali, da je unija otvorila kje kake izobraževalne tečaje? Da je izdala kdaj knjige, pisane za delavca? Da .je v vsi svoji mogočnosti spravila v javnost vsaj en delavski časopis, ki bi se meril z velikimi kapitalističnimi? Tudi če so se kdaj napravili taki poizkusi, niso bili drugega, kakor pesek v oči, da se ni moglo reči: ničesar ne poizkusijo. Pogoj za uspeh je zopet izobrazba. In če se ni delalo za njo, se ni moglo pričakovati tudi uspeha. Najslabša in najmanj razumljiva točka delavskih unij pa je — politika. Torej: delavec je tisti, ki ga izkorišča kapital. In kapital je tisti, ki zastopa ljudstvo po naših zbornicah. Jaz ne pomnim, da bi bil kdaj kak revež v senatu ali kongresu. Senat, ki sestoji iz 96-tih članov, ima nič manj kakor sedemdeset odvetnikov. In znano je dejstfvo, da se za politiko zanimajo samo tisti odvetniki, ki so uspešni." Denarja je treba, kadar človek išče prijateljev in podpornikov, denarja zopet, kadar gre s svojo tteebo v javnost. Denar je povsod prvi — brez denarja ni nič. »Senat in kongres ima vse-polno ljudi, ki "odvetnikarijo" za velika podjetja. Tam se zasluži. In ker roka roko umiva, imamo zakone in nimamo zakonov. Imamo jih za varstvo kapitalističnih podjetij, nimamo jili za varstvo delavca. Kje na svetu si morete misliti delavsko organizacijo, katero bi zastopal tisti, ki ga vposluje in izkorišča ? Ameriška unija se je na eni strani delala, da zastopa delavca in njegove koristi, na drugi pa mu svetovala, naj pri volitvah voli, kogar hoče. To so pravi: podpira naj delavske sovražnike, da ga zastopajo, branijo, iščejo mu pravice. In še več kot to. Če smo imeli v javnosti kako politično stranko, kot socijalistično ali socijalis-tično-delavsko, je unija dosti rajši videla, da jo delavstvo volilo stare kopitarje. Takozva-ni "rdeči" so bili nezaželjeni v vrstah delavskih voditeljev, kakor so še danes. In ni ga bolj žalostno-smešnega prizora, kakor je tisti, ko govori kak unijski ari stokrat za svobodo delavstva v tistih državah, koder imajo delavci pravzaprav vso v rokah. Danes no mislim več tako. Prišel sem do prepričanja, da ena slaba stvar ovira razvoj in rast dobre. To se pravi: na enem >stolu sedi lahko en sam človek. Prostor je zavzet — ali se izplača, da stojimo in čakamo, kdaj nam vzrast drugi, boljši stol ? Kar je pomanjkljivega, se mora popolniti, kar je nezdravega, naj s«- ozdravi ali pa pogine. . S tem se napravi prostor novemu. Dostikrat sem pri sebi mislil, kako more obstajati v pričo razmer ena delavska organizacija, katere edin cilj in namen je: poln želodec za tiste, ki so deležni njenega blagoslova. Vsak dan (sem sreča val ljudi, ki so služili toliko na dan, kot dobri unijski Benjaminčki na uro. In vprašal sem se: kdo meri želodce in pravico da ima eden tako, drugi tako? Ali mislite zdaj, da so je tak, ki je imel dobro unijsko plačo, kdaj pobrigal za tistega, ki je dobival kar poldrugi dolar na dan? Kaj še. Ameriški rov-tarski individualizem jemlje smejoč zase vse, pa če ostane kaka liga za druge ali ne. Vse te stvari sem premišljal in čakal, da se kaj izpremeni. Ampak se ni. Vsaj v kraljestvu ameriške unije no. Če bi kdo mislil, da je to vse, -kar vem, bi se jako zmotil. Kaj se godi vse notri, pod okriljem teh unij, je poglavje samo zase. Zakaj jasli so polne, in kdor je pri njih, se ne odmakne rad in tudi izlepa no. Če ne pomaga jezik, pride na vrsto pest, za njo pa tudi krogla, če je potreba. Vse te in podobne stvari precej "diše" in treba je, da se enkrat misli in piše o njih. In čas za to je pripraven, boljši, kot kdaj prej. Ne samo, da je delavec začel odpirati oči, tudi druga znamenja kažejo, da se bo nekaj prevalilo. Veliko zaupanja in vere imam v novo, od Lewisa započeto unijo C. I. O. ki pomenja: odbor za industrijalno organizacijo. Toda o tem drugikrat. Ttisti. ki uživate dobrote a-meriških unij, se ni treba jeziti radi moje odkrite besede. Ni treba, da jo zagovarjate s frazami: ja, je dosti dobrega naredila. Mi in z mano nad sto milijonov enakifh, ki nismo imeli vsa leta nobenega prostora v nji, ki smo pa kljub temu vselej podpirali z besedo in dejanjem vse, kar je bilo organiziranega, ki smo brez godrna-nja prevzemali vise davke, kar jih je prišlo nad nas v imenu unijskega delavstva, pravim: PO TRINERJEVI ANGELIC1 SE BOSTE ČUTILI BOLJŠE GA IN BOSTE BOLJE IZGLED ALIt Mnogi onih, ki pijejo Triner-jevo Angelico sliši jo vsak dan: "Oh, kako dobro izgledate!" ('emu ? Zato, ker se ti ljudje dobro počutijo in tudi dobro izgledajo. Tudi vi lahko izboljšate svojo zunanjost. Kupite pri svojem lekarnarju ali prodajalcu zdravil Trinorjevo An-grlico Ton i ko in čakajte na uspehe! To želodčno zdravilo, ki je preizkušano že med štirideset let, odstrani zaprtje, glavobol, nespečnost, utrujenost, pomaga prebavi in poživi v«4s sistem. Vrne izčrpano energijoi in poživi živce. Dobro se počutite. in ker vsak tako izsrleda kot so počuti, tudi dobro izgledate, dosti mlajši kot pa moški ali ženska iste starosti, toda z zrahljenimi živci. Vsi od t«\ga sprevidite. da učinek Trinerje-ve Angelice ni skrivnost, pač pa samo naravna posledica. Njena cena je zelo zmerna. Pri lekarnarju ali prodajalcu zdravil lahko dobite za $1.25 ve!i-ko 23 ounces steklenico. To dejstvo je danes zelo važno, ker se življenski stroški nenehoma višajo. Če so hočete prepričati, pišite po izdaten brezplačen vzorec izdelovalcem: J Trinor Corp., 1333 So. Ashland Ave.. Chicago, Tli. Več kot 40 lot uživa Trinerjeva Angelica neoTx>-rečon in najboljši sloves: zadovoljuje vsakogar! USTREČI JIM J K TREBA Jaz slehernemu človeku rad ustreženi. Čemu bi torej ne u -tregel čitateljici, ki me je včeraj v pismu takole ozmerjala: — Ali pri Glasu Naroda res ne znate drugega pisati kot samo o št raj kili in povodnjiSaj vemo. da štrajkajo avtni delavci, in jim želimo zmago. Saj vemo, da je povodenj v enajstih državah, in upamo, «la j«* že začela voda upadati. Človek bi pa rad še kaj drugega slišal kot j »a samo o štrajka ali povodnji. Ali res ni drugih novic? O, pa še dosti jih jo, draga fitateljica. samo čitatelji velikih listov jih no čitajo, ker so preveč skrite na notranjih straneh in med oglasi. Pa zanimive, in kar je poglavitno, tudi resnične. Naprimer: V okoliei Anchorage v lede-n? Alaski vozijo vlaki tako kot hočejo jeleni. Če pridejo jele ni v sotesko, po kateri je spe iiana proga, in ne morejo drugam kakor po progi, mora strojevodja zmanjšati hitrost lokomotive. Streljati jih ne sme. O se jelenom mudi. je vlak pravočasno na postaji, če se obotavljajo, ima pa zamudo. i: Lani 14. oktobra je poročil \ w, ki .se izključno peča s pridelovanjem krompirja, je letos napravil $<»0,000 čistega dobička od 140 oralov. On razume svoj business. Družine, ki molzcjo krave, so }K>nosne na svoje, četudi ne baš za vsakega jako prijetno del*?. Deuar prihaja v hišo dvakrat na mesec, zalaga hišne potrebščine in pomaga dvigniti z zadolženega posestvu stari inorgič. Z ponosom pišem o takem napredku, h kateremu je pri-]>omogel sedanji predsednik Mr. Roosevelt. Vidimo pa tudi napredek drugod, namreč, da se narod /o|K»t na noge ]>ostavlja. Po pravi j a jo stare hiše, gradijo se nova stanovanja, in človeku hi se zdelo, da je prišel po dolgi depresiji iz temnega gozda v lep solnčni dan. Na sveti večer je tukaj mo. čno deževalo. Od polnočnic vračajoči se domov, smo morali oprezno voziti, ker pota, četudi v dobrem stanju, so bila spolzka. Deževalo je do novega leta, in mislili smo zopet, da nam bo prihodnje leto zopet milo naklonjeno. Toda žal! Že o Treh kraljih se je mesec januar kakor zaklel zoper celo Calif orni jo. Pričel je pritiskati močan mraz po več dni. Mrazu je zopet sledil dež in za dežjem zopet uničujoči mraz, ki je po-\ zročil po vsej Californiji o-gromno Škodo. 8 prvim mrazom je toplo-mir kazal 28 stopinj (nad nič lo). kar zadostuje za uničevanje oranž, limon in drugega >adja. Čimbolj se je januar bližal koncu, tembolj je pritiskala zima, tako, da je toplomer nekaterih krajih seveda več, drugo«l zopet manj. Mi smo »-meli največji mraz 22. in 2T>. januarja, 18 stopinj. V Imperial Valley, južna California, kjer niso še nikoli poznali mraza, se je srebro skr čilo na 12 stopinj. Ta dolina je sloveča zaradi zgodnje zelenjave, ki je baš v zimskem času postavljena na trg v velemesta. BORBA PROTI MRAZ U V CALIFORNIJI Letos je vse u:::čeno, kakor: grah, kumare, melone vseh vrst. paradižniki in drugo. — Škodo cenijo nad tri milijone dolarjev. A' Južni in Osrednji Californiji, kjer se prideljujejo oranže in lemone, se za slučaj mraza občinstvo poslužuje kadilne peči ali kakor jih tu imenujejo "smudge pots'*. Toda ti kadil-ni lonci nimajo učinka zoper mraz, da bi se ohranilo sadje, kadar živo srebro pade pod 2S stopinj. Pomagajo seveda ne koliko, da se drevesa ohranijo pred mrazom. Že tri tedne je vsa pokrajina zavita v gost smrdljivi dim od olja, ki ga žgejo po takih pe čeli. Perilo na sušalu se črno okadi, ako ga pustiš zunaj čez noč. Celo govedo, ki je zunaj na pašnikih, zgleda kakor da bi ga z pepelom posipal. Pravijo, da je v Californiji sedaj v rabi že štiri milijone takih kadilnih peči že tri tedne, no, z velikanskimi stroški, seveda. V nekaterih krajih, kjer jim že olja primanjkuje, so ljudje kar v nasadu posekali drevje, da so imeli drva za kurivo zo-|»er mraz, da si prihranijo vsaj nekaj ostalega nasada. Za borl>o proti mrazu so, a'i mislijo, da so znašli novo oro d je. Pravijo mu "blower1'. Na P.0 čevljev visokem stolpu so pritrjene peroti v obliki pro-l>clcrja, ki meša zrak. Bučanje se sliši več milj na okolu. Ta priprava stane tri tisoč dolarjev. Gonilna električna moč po sebe j. Za vsakih 20 oralov zadostuje ena taka priprava. Ta poskusnja je še v povojih. Pravijo pa, da močno mešanje zra. ! a odbija mraz. Ob kratkem rečeno je neo brano sadje na d rev j u že do-kraja uičeno. Borba je sedaj, da si drevje ohranijo. Mraz je povzročil tudi občutno škodo pri vodnjakih, na sesalke in na vodnih ceveh, ki so od mraza popokale. Po mrazu prizadeto škodo v Californiji cenijo na šestdeset milijonov dolarjev. Kar se jaz spominjam, smo imeli najhujšo zimo v okolici Porterville leta 1913. Takrat je *oplomer padel na 1.1 stopinj. Meni so pozebla dve leti stara oranžna drevesa, dvajset po številu, s koreninami vred. * Posebnih slovenskih novic nimam kaj poročati. Omenim naj, da si Mr. Vitus Simonich gradi novo hišo na svoji farmi, ki bo moderno opremljena. Mr. Anton Konda, bogataš, je že več let nesposoben za delo. Njegove po>le vodi žena in odrasli toroei. Mr. John Kočevar, tudi star pijonir, je primoran ostati v hiši, ker ga že dolgo časa muči revmatizem. Mr. Martin Simonich, rojen v Semiču, ki je dosegel visoko starost 88 let se dobro počuti •n opravlja še lahka kmetska dela. V Porterville je prišel le ta 1873. Ves čas ni bil izven Porterville-a. Odgojil je veliko družino; žena inu je umrla leta 1922, Jugo Slovanska Kat. Jednota Ja najema in mjp slovenska podporna organizacija v Ameriki. Halona nizke asesosente in platoje liberalne tj Mzsni, nezgode ali saartL Ima 185 podre-In Meje nad 2*,tM Honor o obeh oddelkih. drattra nje 8 Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjey Pilite sa pojasnila na GLAVNI URAD J. 8. K. J„ ELY, MINNESOTA La Salle, IU. Pri M. V. H. Zinc Co. je za stavkalo sedemsto delavcev. Imeti hočejo višje plače in za htevajo. naj jim kompaiiija vr ue denar, ker je vzela 4U centov od vsakega dolarja za navadne delnice. To je trajalo osemnajst mesecev. Nekateri delavci imajo pri kompaniji po šeststo, nekateri po tisoč štiristo dolarjev. Tovarna lastuje tudi premogorov, v katerem je 175 premogarjev. Tudi premo-garji so posojali oziroma kn povali prednostne delnice. — Kompaniji so dali nad dveste-tisoč dolarjev. Kako se bo stvar za vršila, bom že poročal. Pozdrav! Joseph Spelich. VABILO na KATEltU 1'KlltKl »I DRUŠTVO BRATSKA ZVEZA na PUSTNO SOBOTO, DNE 6. FEBRUARJA V SLOVENSKEM IX >MU : 253 IRVING AVENUE BROOKLYN, N. Y. Zar' tek ob 8. uri zvrrer. Vstopnina 35 centov. «.OI>B<> BO OSKURK1. J Kil ICY KOBRI VSEK Ker bo na tej veselici dosti pristne zabave, tem potom uljudno vabimo rse rojake iz Greater New Vorka. da ne v obilnem številu udeležijo. V enakih slučajih bomo mi znali povrniti milo za drago. ODBOR »Slika nam predstavlja peč. s kakršnimi skušajo californijski farmerji že vsaj deloma rešiti letošnji pridelek. Podrobnosti o tej borbi proti naravnim elementom je dobro o-pisal naš rojak Mr. Simonich v članku na levi. Dopisu H _____ _____• Se iv York, S. Y. Na kratko je že bilo po ročaji o, d:» smo newyor'k*. Slovenci izgubili iz svoje srede nam vsem priljubljeno rojakinjo Rozo Svetlin. Pod prijaznim imenom Roža je pokojnico }>oznal vsak Slovenec v New Yorku. Bila je tudi dobro znana v Forest City, Pa., kamor je hodila na počitnice. ; Pomagala je, kjerkoli je bila' ]»omoč jKJtrelma. bila je botra neštetim slovenskim otrokom,! pri delu pravična — z eno besedo neomajen značaj. Kjerkoli sc je pojavila, je znala ustvariti prijetno razpoloženje. Kot zavedna Slovenka. ali bolje rečeno slovansko dekle, se je z vso vnemo vdejst-vovala pri slovenskih kulturnih in prosvetnih društvih. Svoje materinščine se je s ponosom/ posluževala, neoziraje se, če so1 bili v družbi tudi dragorodcii navzoči. Ze po svoji naravi pridna in j zelo energična je živela lepo samostojno življenje. Kakor si je pošteno znala zaslužiti dolar, ni po drugi strani skoparila. Kot preddelavka v sla-mnikarski obrti je omogočila dosti Slovenkam v teli težkih Časih primeren zaslužek. Za vse te lepe lastnosti si je Roza pridobila m/Ueto prija- \ teljev. Lahko trdim, da je imela toliko prijateljev, kolikor nas je Slovencev v New Yorku. So mogoče kakšne izjeme. ki pa med nami ne pridejo vpoštev. Pokojnica je bila dober otrok svojega, skoro devetdeset let starega očeta, ki ga zapušča v starem kraju. Resno se je bati, da bo tragična izguba hčere tudi zanj usodna. Tebi, Roza, naj bo pa lahka ameriška zemlja! Kot dobra prijateljica nam boš ostala v trajnem spominu. Eden prijateljev. Manns Choice, Pa. Ze delom gre še precej povoljno. Delamo že štiri mesece vsak dan. Naši gospodarji sc-se vseeno nekoliko poboljšali in nam povišali našo skromno mezdo. Koliko časa bo to, se ne ve, kajti že sedaj se sliši o pre teči stavki. Meseca aprila nam- reč poteče pogodba, m ne ve mo, kako se bo stvar za nas dc-lavce končala. Zimo imamo brez snega, dežuje pa skoro vsak dan. Tako . reme je zelo nezdravo, ker je pregorko. Izredno dosti ljudi je bolnih. Pozdrav! Joseph Stcfančie. Cleveland, O. I >lom. ako bi hranilnice zahtevale izplačila dolgov. T)a se to prepreči, uredila je vlada zaščito posameznih hranilnic. Pri tem trpijo seveda stari vlagatelji, ker se njih vloge izplačujejo le po predpisani plačilni lestvici in se njih vloge obrestujejo samo po 2rrt nove vloge se pa obrestujejo po 4% in so izplačil ji ve na vsako zahtevo. Da bi se izplačevale stare vlopre ameriških vlagateljev, za to bi imelo skrbeti ameriško poslaništvo, a za vloge naših državljanov v Ame. riki. skrbeti bi moralo jugoslovansko poslaništvo v AVash-ingtonu. Ne eno, ne drugo se posebno ne zanima za to zadevo in ne preostaja dragega, kakor potrpeti in čakati boljših ca sov. Da se nekoliko omili nevčeč-nost takih zaščit, je vlada glede izplačevanja starih vlog odredila, da izplačujejo zaščiteni zavodi vlogatcljem poleg izplačil, označenih v lestvici, odobreni po ministrstvu, tudi: Zneske, neobhodno potrebne za vzdrževanje vlagatelja in njegove rodbine. Zneske po trebne za izplačilo pogrebnih stroškov in zneske za izplačilo javnih davščin. Se pa dogaja- ... _ ___• 4a 'i 1 I jo primeri, da denarni zavodi sijajno praznovanje 4()-obletni-| ' ' ca poroke splošno priljubljene- Advertise in 'Glaaf Naroda" ga ribniškega rojaka J. Lovšina. Navzoča je bila velika množica sorodnikov, prijateljev i:i znancev. Njegova soproga je tudi Dolenjka iz obče znane Globokarjeve družine. Na Gilbert, Minn., je bil ob veliki udeležbi pokopan 1-0jak Blaž Kern, član SNPJ. Doma je bil iz Vali ovca pri Komendi. V Ameriki je bil 28 let ter zapušča soprogo in tri otroke. Ob odprtem grobu mu je lepo slovensko govoril Rev. Scliwaj-£ar, sin slovenskih starišev. Tega mladega duhovnika vse spoštuje, posebno zato. ker si je moral že s štirinajstim letom s trdim delom služiti kruh 11» železniški progi, potem je pa začel pridno študirati in je s pridnostjo dosegel svoj cilj. Pozdrav! Matija Pogorele. Moste pri Ljubljani. V Glasu Naroda z dne 17. decembra m. 1. čital sem pod naslovom "Jugoslovanska vlada naj nekaj ukrene," jako umesten članek glede izplačevanja vlog pri jugoslovanskih hranilnicah. Sugestija, da naj jugoslovanska vlada glede izplačevanja starih vlog kaj u-krene, pa ni na mestu. Jugoslovanska vlada dobro ve, da tudi v Ameriki vloge mnogih naših rojakov zamrznjene, to dklanjajo tudi najhujša izplačila, radi tega je banska uprava pozvala vse take denarne zavode, naj se točno drže označenih predpisov, kar se pa seveda ne zgodi in iz lastne skušnje vem, da so stari vlagatelji podvrženi ukrepom komisarja, ki je postavljen od vlade in vleče mastno mesečno plačo. Belokranjce iz okolice (V-nonllja bi utegnila zanimati žalostna vest, da je umrl S. ja- j Obdržijo, da «e izognete nuarja liubljen in spoštovan od) vsak slučaj nepotrebnim dodeli uglednima novozakonce- ma vso srečo, ki si jo zaželita! • • • V Ameriko se je vrnil Mirko Križman iz Clcvelanda, O.' Se je tukaj oženil in mu bo sledila ženka v doglednem času. kakor hitro pride dovoljenje od izšel jen iškega urada v Wash-ingtonu, I). C. Mr. Križman je nečak Franca Križmana Šfani-felca, vcleindustrijalca iz Ribnice. • * • Odpotovali so 27. januarja s parni kom "Paris" iz Le Havre sledeči rojaki, oziroma rojakinje: Evatz Ciril iz Sodnega vrha v But te. Mont.; Mikolič Marija s hčerkama Marijo in Antonijo iz Laverce, k očetu, oziroma soprogu v Barberton, O.j Janmik Jože iz Hriba 7». Hinje v Cleveland, O.; Petrič Tvanka iz Hudega konca p. Ortenek v Cleveland. O.: Krašcvec Frank pri Cerkvi, p. Struire, v Pueblo, Colo. Parni k "Paris" je že nekaj priljubljen pri slovenskih potnikih. ker nudi konifort, varnost in izvrstno postrežbo. • w * Zadnjo polovico meseca decembra imeli smo sicer mrzlo, vendar suho vreme. Ker ni bilo snega, so posebno tarnali kmetje in seveda tudi ljubljanski smučarji, ker jim ni bilo mogoče vporabiti svojih dilc. Dobili smo zadnji teden nekoliko pršiča, ki pa ni zadosten za smučanje, tako da morajo hoditi smučarji s svojimi dilcami na visoke gorenjske planote, da lahko zadovoljijo svojemu športnemu nagnenju. Jaz nisem med njimi. • • • Tz Ljubljane poklic*".::1 reševalni avto je pripeljal v bolnišnico ključamičarskega mojstra Franca Končana iz Domžal. Spodrsnil je s kolesom tako nesrečno po tleli, da si je pri padcu zlomil desno nojro v stegnu. Gosi>od Franc Končan je brat rojakov Vinka. Ivana in Metoda Končana v New-York u. • • » Rojakom v Ameriki priporočam, da pazljivo preberejo sledeča navodila, ki jih je izdalo jugoslovansko ministrstvo notranjih zadev. Omenim še enkrat, naj pazljivo preberejo te uredbe, ali pa jih i z režejo in za ne- prijetnostim. domačih in znancev Karel Mueller, posestnik in trgovec v Crnoml iu. Bil je večletni žn-! Državljanstvo naših ameriških izseljencev. pan v Črnomlju in se je udej-stvoval v vseh nacionalnih zadevah, posebno je pa ljubil svojo Belokranjsko zemljo, in se zanimal za izboljšanje gospodarskih i-azmer. • • • 18. januarja poročila sta se v Vprašanje državljanstva na- ih ljudi, ki so se izselili v A- meriko, nam zadaja skrbi in ustvarja nezaželjene spore z a- meriškimi oblastmi. Ameriške 'izseljenske oblasti .se trudijo, c 1 . 1 • t -i-i- da pošljejo domov vse neza- fratieiskanski cerkvi v i\»jnblia-| v .. 1 J , . .. .. . , . zeliene osebe, zlasti tiste, ki so ni Stanko Marenče, trgovec, gostilničar in posestnik v Ljubljani in Valerija Bon, hčerka iz> ugledne Vinko Bonove družine v Krškem in nečakinja A. Av-senika iz Taopan, N. Y. Priči sta bila Franc fVrn ive m Maks Vale, zadnji ie sin bla^o-nokojnega trgovca Valeta iz St. Jerneja, ki je na tako tragičen način prišel ob življenje. Svatbena večerja se je vršila v Srebrni dvorani hotela TTnion, pri kateri je bilo 10 gostov iz so-rodniških krogov. Naj usoda jih ameriška sodišča obsodila na ječo zaradi kakšnih zloči-I nov. Ameriške oblasti se obračajo do naših diplomatskih in konzularnih zastopnikov, da takšnim osebam izdajo potne dokumente za vrnitev v domovino. Po dragi strani pa delajo naše oblasti prave zapreke tistim našim rojakom, ki so se bili izselili v Ameriko in si tam pridobili z naturalizacijo ameriško državljanstvo in so priSli (Nadaljevani« um C. itnaL) ..v- — N j:. / * ti L A S NARODA 99 New York,. Thursday, February 4, 1937 THE LARGEST SLOVESE DAILY IN U.S.A. iii^biiH POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE »|tlillllC\U.^'llllllllllllll'tg\V/ai!ll!IIIIIHIIII^!l!l KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : ; § ROMANI - SPISI - POVESTI iHlilillillllftUiflinilllllllH^ uiaa ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti ........................................ BRATI N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 (4rani. Cena ............................................60 poleg Pavliue Pajkove je Luiza IVsJakova takorckoč edina ženska. ki se je koncem prej-Snjegu stoletju udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodeval« čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................. Kratke i*>vesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dila slavnega ruskem romanopisca. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Conrourt. 112 strani. Cena ...................................................- M Coneourtova tlela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri mojstrsko ixwlant in ima člov*k med branjem vtis. tla posamezne osebe- smilijo «raj njega in kramljajo i njim. DON KI HOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To Jo klasično «l<'lo slavnepa Španskega pisatelja. To je satira na vltestvo. ki je še vedno liotolo ohraniti svoj i>onos lii veličino, pa so nI zavedalo. že umira. " I»on Klbot" spada m<>d mojstrovine svetovno literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 l»ve čtrlri enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjica. "Njiva" in "Starka". Obe sta niolstersxo tavrScni, kot jih more za vršit i edloole naš netno-čutečl Meško. FII.OZOVSKA ZGODBA, spiral Alojzij Jiraselt. 182 strani. Ona ............................................ .60 Kdor ne pozna dljaškeea življenja, naj prebita »a roman. Oh čitnnju se inu bo odprl i»o-vseui nov svet, poln neslntenlli dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansnn. strani. Cena .90 ltomau znanemu nordijskega pisatelja je sv«»-jevrstno velezaidmiv in «idkrlvu •'•Isto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) .50 GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ........................-.....75 Spisi Karla Maya so znani mišim starejšim čitaleljetn. Marsikdo se usnninja njegovih romanov padtšahnvl senei", "Vinetov**, M Jtnt" itd. iKjanje "f i • »klovni k a" se vr~* na nekoč divjem ameriškem Zupadu. GOMPAfi IN KOMURSAKI Spisal Julij Z*-yer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj |h» imenu. To je iaasem ljul*zni In zvestobe. GREŠNIK LENART, spisa) Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal l>onahl Keyhoe. — 129 strani. Cena .......................................— .80 To Je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Oitatelj doživlja za-eno h pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrže v v zračnih višavah. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ...................-—.«— -35 Naš Izhoren pripovednik In poznavatelj narave nudi čltatelju lein.to naših krsiev ln zanimivosti iz življenja naših ljudi. J KRN A C ZMAGO VAČ, spisal H. Sienkiewlez, 123 strani. Cena .................................... -50 Knjiga vsebuje i>oleg naslovne povesti znanega r»oljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JURČIČEVI ZBRANI SPISI (>. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne potrebuje nikakega i»osebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-fie čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. Jovtipui Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in eela vrsta drugih njego-v ih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je itosvečena onim. ki so šli skozi bol In pričakovanje--. Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena -------------------- •'IS Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Franeoz Jnles Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKL «pisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Na[»eta i>ovest, polna burnih doživitnjev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-Sevee. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........156 pisatelj nam v tel) treh knjigah opisuje usodo in življenje kruetskf»ga fanta, ki so pa stari-si poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od sole do .šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjigo a a pisane živahno. Oh čitaniu se bo moral člui-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PCNT. spisal Au*. Šenoa .....73 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih !>ojev. Bojev s Turki in graščaki. — *'Zrn«nji kmečki puut" je niojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj ftenoa. Krasen iG-man bo sleherni z užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjipi opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovlee devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znauo deio. LISTKI. (Ks. Moško144 strani ............ .70 MALI MIRI), spisala Frances Hodgeson Burnett. 1D3 strani. Cena ...............................80 < Mol »oko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne i»ozna ralik ined bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. .30 MATERINA ŽRTEV. 210 strani. Cena -.........— -60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR RREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ..............- 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11U strani. Cena....... .60 P1NGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ................................................~ .60 To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen In brezobziren T svoji zabavljlci. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne j »o v est l slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. nftSieč ♦'Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarjl in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je |>osehno proslavil s svojim znamenitim romanom "(jrunt". Prva knjiga vsebuje 24. druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ________ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjipi Je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena .......................................... .60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njezove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. ^ PRAVICA KLADIVA, spisa! Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ .50 Povest Iz vojne dobe. ki, se je v srcih vseh naših razisodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovini uoseže tudi jK>vest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. TnrgenJev. 96 str. Cena - .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella. PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. CeKa .60 Kakor vse Detelove i»ovesti. je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. lil »trani ........ .60 PRODANE DU&E. spLs! Joža iJkovlt. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj inčno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, nai tirečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 10." stran. cena .35 .70 IDIOT. Spisal F. M. IXostoJevskL Stiki knjige. Cena _____ 3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. ltomau vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec Izgublja ln dobiva, jKMdcuša na vt»e mogoče načine, splet-kari, doživlja ln pozablja, tod* strast do igranja ga nikdar ne mine. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-moTino. Kdor ga bo-ee naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. MIMO ŽIVLJENJA, CZ Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. »rekj, 188 str. .60 Posebno zanimanje vzbuja ta iKivest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva oereče moderne probleme ln jnjsega v druicem delu v vojno ln povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. m strani. Cena V širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fin^H". da mora čita-telj nehote z naiietim pričakovanjem čitati do konca. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ............................................ .60 SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena __________________________ .35 SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................^ To je eden najbolj značilnih spieov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoj! fantastični 7Beblnl, po svoji globoki miselnosti ln napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 Mtaal. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naft mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 strani. Cena ----------------------------------- -50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čltatl to knjigo, kajti to je izi>oved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani .......... 1.2* tunel, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena lJBi Globoko i »od zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčj® zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev Je na tisoče ia tisoče delavcev. Toda železna volja Inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod u»-eauoxn prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .............................. -7* Knjiga vsebuje petirnjst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o Ijubczn* - sorodnlj dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Frosjier Merlmee. 80 strani. Cena.. .30 Eilen najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJI H INKVIZICIJE, spisal Michel Zev a co. 461 stranL Cena -------------------------1-3* To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAnOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ----------------------------------- .40 Zanimiva povest lz prejšnjega stoletja. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena............................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska fnivest prav nič ji«* zaostaja za njegovimi drugimi «IHi. PifeHJ je globok, navzlic temu pa lahko racami ji v tudi preprostemu čltaMju. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. Ill strani. Cena .....................................................60 Najlndjše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v kalereit. !;ra Sherlock Ilolmes slavno vlogo. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI primernih za odrasle in mladino. _ vsebina je raznovrstna: zgodovinska. zabavna. poučna. — veČina knjig opremlie-na z lepimi slikami .3."» 50e :i5r 3i»c 3.-»r 2»c ir*-30e 2.-»r S 0r 10r 3"»r 30c MOŽJE, spisal Emerson Hogfa. Z09 strani. Cenal^t Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod nrav nič ne zaostaja za originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naSlh pisateljev Ljudje, čijlh dusevnost opisuje, so pristno slovenski lu opis njihovia značajev mora slehernega globoko prevzeti. 4'Moje življenje" je naj|ton>embnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen* ________ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA&A VAS, spisal Anton Novačan. 224 stranL — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedeljiv mojster t opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 stranL — Cena vez.-----..... .70 Broš. Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Romee, 94 strani Cena M Zanimiva povest iz časov, k« so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal lian kOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena______________ .70 Knjiga vsebnje "misli, ki so a* rodile ▼ človeku v prvih letih svetovno vojne"'. Baudelaire. 112 PESMI V PROZL stranL Cena_____________ Verna slika pestrega velikomestnega Uenja ln spominov nanj. Hv- IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 Cena m poštnino vred. "Glas Naroda" 2X6 West 18th Street New York, H. T« VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. _____ .75 Mehko ves..........60 V knjigi Je vsebovana globoka min>» modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 7« str. Cena .39 Zanimiva povest iz časov prekrscevanja ko-roSkih Slovencev. V ROBSTVU, spisal Ivan Stati««. 255 strani. Trda ver. Cena -----------------------------------... 1-2S Ivan Matičlč je eden tistih redkih naSlh ljudi, ki ne itozua samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tC-' vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ------ 79 Zvezek vsebuje povesti Mllčlnskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv Je spis Mllčlnskega "Mladih zanikernežev lasmi življenjepisi". Hm.. I ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. §enoa. IKMlovenii L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ...................................... .79 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevskl. L DEL 200 strani, II. DEL. 212 str. 2.^ Veliki Dostojevski Je podal v tem svetov-noznanem romana sliko življenje ruskih jet* nlkov takozvanlh katorgab, utrjrtUa jetni-5kih taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1J!5 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal duSevnostl zločinca kot ga Je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 stranL Trda ves. Cena.... .80 BraMrana.............60 Čitatelj se mora do sols nasmejati, ko Sta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako Je zavzel Saragosso; Kako Je u-bil "brata"*; Kako ga Je hudič skufial. Itd. ZBRANI SPISI, 388 strani. OL zvezek). Cena zjs% V tem zrezku so zbrani spisi naSega prvovrstnega pisatelja Masija-Podlimbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov ▼ spioSnem. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. <*eua ........................ ANDREJ BOTER .................................................... BENEŠKA VEDEŽEVAIJiA ................................. IJEMiKAJSKI HI SE K ............................................ BOŽIČNI DAROVI .................................................. BOJ IX ZMAGA ........................................................ cvetina im>rograjska .................................... CVETKE (prav I j ire za stare in mlade)................ ČAROVNICA S STAREGA GRADA ................... DEVICA OKI.EANSKA ............................................ DEDEK JE PRAVU, (pravljir.-) ........................ ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........ FRAN BARON TRENK ............................................ ERA DIAVOLO ...................................................... GOSPOD ERIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- r-inski. vescb.modre bum«>n^»ke, ~~ strani MTt JANKO IN METKA (lcirtonske slike za c(roke) KOREJSKA BRATA (frlire n misijonarjih v Koreji) .......................................................Sfle KRALJEVIČ IN BER \Č ........................................30c KRVNA OSVETA MARKO SENJAMN. SLOVENSKI ROBINSON.... 73c MARON. kr>ranski defefc iz Libanona ................''"»c MUSOLINO. ropar Kaiabrije ................................ MRTVI GOSTAČ ...................................................... MAH KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................7l»e MLADIM SRCEM (par krasnih rrtie pisatelja Meška) ........................................................ 27* NA RAZLIČNIH POTIH ........................................i«r NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................;'»<>«• PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal .Ins. Spillman. <"«na .........;;() PRISEGA ill RONSKEGA GLWARJA. P..v. -t iz starejše miHljonskf* zgi>«li»vlne kanadske. Spisal Ant. Hiiomlcr. 'ladimir I^-vstik. Itoman za mladino. Cena .......................... J0r .40 .70 PRAŠKI JUDEK ..................................................25c PATRI A (povest iz irske zgodovine) ...................30c POSLEDNJI MOHIKANEC ................................SIK RDEČA IN BELA VRTNICA ................................:*«<■ REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30r ROBINZON KOŠCTNIK ...................................... j>Q SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kafji krotitelj. nevar-nosli Iti nezgode s iK>tovanja dveh mornarjev. Cena .............................00 SUEŠKI INVALID ..................................................35c SISTO LV SIESTO (povest oz Abrueev) ............30c SVETA NOTBUKGA .............................................35« STEZOSLEDEC _______________________________________________30e SVETA NOČ (pripovedke) _________________________30e TRI INDIJANSKE POVESTI..........................30e TURKI PRED DUNAJEM ....................................30e TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov P«............................... VOLK SPOKORNIK (spisal Frane MeSko; s slikami)..................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po —...........................................50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60e ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ....................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ---------- 40e IL del ___________40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... £0 VINSKI BR\T. (V. zv.), Gangl .............. .5© 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. sv.). Gangl .............. £9 SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. G L AS NARODA " New York. Thursday, February 4, 1 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.874 B., Barberton, O.: LOVEC IN NJEGOV PES Nekega zelo deževnega dne v nski seaoni so se odpravili aši lovci na male skakače. )b sebi je umevno, da dež, neg ali sploh slabo vreme ne držujc strastnega lovca. In avno topot so bili sami naši ajstrastnejši zbrani na poho-hi. Kot po navadi so vzeli seseda s seboj tudi kuharje. (Mi-nogretle povedano: pri našem davnem klubu pride po en kn-iar na vsake štiri lovce. Ali m na vsake štiri ' lovce po >n "nelovec.") Mod te spadam udi jaz, samo z odliko, da tudi cuhati ne znam. Da je to res-lica, vam lahko dokaže moj jrijatelj Frank Stuler. Kar se Dularja tiče, sem presenečen, la je kot lovski prijatelj jav-losti povedal, da nisem še ni-coli zadel dolgoiišca, ako mi »i slednji skočil naravnost v -Cv. Lahko si misli, kakšen zgled mi je s tem napravil pri laših svetovnih lovcih. Topot je imel oficijelno služ->o kuharja naš najvišji (oseb-io) lovec Smrdel. Lovec? Smr-lel se je v ruskem ujetništvu trokovnjaško izuril mleti ko-'uzno moko brez mlina in ka-cih večjih mašinerij. Kar dva loščanta kamna zadostujeta. Ko naše slavna brigada do spe na odločeni prostor, so naj prej odločili teren za kuhinjo. Ta prostor si je odločil naš kuhar sam, in t/> je v neki globoki grapi, češ, da mu kaka nena-menjena lovska šrapnela še moko ali pa loncev ne pokvari. "Previdnost jo prva," je rekel. Tedaj je pa nadlovec odločil smer, kje bodo lovili in skupine lovcev. Vsaka skupina mora imeti seveda zasledovalce, ali pse. Tako odloči, da naš Karol Brumski s svojim jako briht-nim Spottvjom vzame s seboj tovariša Murna, Prijatelja in še par drugih lovcev. Blagajna in nje oskrbnik Jerry gre seveda vselej z glavno baterijo. Slučaj je pa nanesl, da je bil Jerrvjev gonjač Sport za las podoben Brumskijevemu Sj>ottyju. Le mogoče za pol inča bolj trebušast. Lov se prične. Tla in teren ► sta bila zelo ugodna za "Spottv Športa." Tulenje obeh je bilo nepresledno. Samo kadar je za-grmela dvocevka, je za čas pojenjalo. Brumski in družba so napadali na levem krilu. Nadlovec, zakladničar Jerry in nje-hova brigada pa na desnem, kar v naskoku. Kuhar Smrdel je pa v zako-pu štel vsak pok, ter moledoval: Se ono butaro drv moram prinesti — še eno kastrolco je treba dostaviti k ognin. Po drva je šel seveda potem, ko je bilo bombardiranje enkrat čutiti v veliki daljav'. Ljuti boj se je nadaljeval kljub neprestanemu rahlemu de žju, tja do popoldne. Slednjič nadlovec (z brezžično določenim številom strelov1) signalizira, naj se lov završi v s vrh o sestanka v za kopu, odkoder je že prihajal vonj mesto dima. Brumskijeva brigada je že skrajno točno pričakovala tega signala. Zato je bila tudi prva na licu mesta. Jerrvjev Sport je bil že tudi jako navajen- takim signalom, med tem ko je bil Spotty še rek rut, ter ni razumel, kdaj je sklenjeno premirje, ter je kar na svojo nogo nadaljeval boj napram skakačem. Charley, kot dober gospodar svoje živali, za katevo skrbi bolj nego sam za sebe, in raje bi bil sam gladen. samp da tj dobi svojo poreijo, se ozre po svojem »vestem t resnici — Ha, S|K)ttv — Moj dobri Spotlv, ali si jako truden ? — vpraša in nekoliko po hrvatski zategne. Potreplje ga po hrbtu, ter zopet pomiljuje. — Da, da, znam, da si se jako trudil. Lovska menaža je bila v redu pripravljena in okusna. Charley vzame svojo poreijo ter jo po malem daja svojemu (??) Spotty .ju. — Na, dragi, moj pridni Spottv jej, koliko got moreš, 'cer si bil tako priden. Samo iej, da bodeš vedno poznal svo-iega gospodarja. Sij vidim, la se drasrec ves treses od napornega dela. Da, ti si mi zvest tovariš. Sve bi ti dal. Na. jej Vso mojo poreijo ti dam. Ko je enkrat pes pospravi1 ves Brumskijev del menaže, s« lepo vleže za grm blizu ognjp ter vse štiri noge lepo preteg-'ie, češ, da je zadovoljen, ga Charley zopet potreplja in mr t' /ni in si jo poiskal boljšega gospodarja. Ko je Charley opazil, da ni Spottvja, kj« r mu je odkazal nrostor, ga je začel klicati na vso moč. Prehodil je kaki dve milji v premeru. — Spotty ja, Spottv ja! Spottv so ni pojavil. Charley ie pričel streljati, da bi ga s tenf privabil, ker ie običajno vselej prišel na strel. Toda ni ga bilo. Ko j«' enkrat naš Cliarlev porabil vso municijo, kolikor jo j<» imel s seboj, se je vrnil na Farmo. Naročil je seveda, da ako se pes pojavi pozneje, naj mu ga pripeljejo nazaj, pa naj stane kar hi-če. Meni j<* pa potožil: — Veš prijatelj, Sputtv me je ostavil in popolnoma nič mu ne zamerim. Na oni lovski po-jedini v zakopu sem se mu zameril do dna pasje duše. Vso .Mi "Doktor' Ali prihajate s llubertove .-.te morda kaj videli Forbeeka ?" "Seveda sem ga. In sem—" Werner mu ni dal izgovoriti. "Kaj je s fan toni? Kaj mu je? Poglejte brzojavko, ki mi jo je poslal." Werner je potegnil list iz Tasilo je bral. Tedaj je pozvonilo in sprevodniki so začeli klicati: "Monakovo! Odhod!" Smehljaje je Tajilo vrnil profesorju brzojavko. "Skoraj bi vedel, kaj se za tem skriva. Seveda bi vam pa ne smel kvariti presenečenja. A vidim, da vas skrbi. Forbeck ustvarja sliko, ki bodo o njej še dosti govorili — povem Kar vam, da sem kupee zanjo. Forbeck gori in planiti, za svoje delo, in tako menim, da je postal nestrpen in ne more pričakati vaše sodbe. vlak. Pozdravite se je Barmach. Ko je presedel , več let v ječi, so se ravnali |>o:To voj kos in ga držal v razkrečenih kreinpljili. Za-ekal je s kljnom in dol>ela kepa se ji« s po ži ikoni počasi pomigala doli jmi goltaneu, da je šopirilo perje na vratu. Eden od orlov je pre-t.elial žreti prihulil glavo med krila in urpl svoje žareče oči v Forbeeka. Spomin je obšel slikarja — bilo mu je, kako-da jo prav tak pogled videl pred nedavnim ča -oni v obrazu nekega človeka — la ostri ueza lil »1 ji vi sokolji pogled. Obrnil se je stran. Pospešil ji« korake, da bi prišel na cesto, Ko je dospel do Brucknorje. o hišo. je zagledal Mali z Ančieo na rokah, hit čo urno proti skednju. Zdelo se jo, kakor bi ga dekle ne maralo srečati. Premišljajoč o tem nerazumljivem početju, je stopil v hišo. Na stopnicah je presenečen obstal — zazdelo so mu jo, da For-I bodi nekdo po njegovi -obi. Toda ko je stopil v izbo je bila prazna. Vendar ga je osupnila, il« svoje je njegova slika, ki jo je bil pred uro pokril narejanje tako težavno in dra-:<*Hvala Bogu!" njej je bil pritrjen bel listek. Začuden je stopil go, da ne bi nihče več ponare- Proti peti uri popoldne je prispel v vas, nad |Forbeck k platnu in videl na listu v dobro mu jal denarja Angleška zaklad-1katero so „izko viseH 0blaki. Naročil si je sobo 7nai.i krepki pisivi dve besedi: "Zlata mc-M niča je Doslusala niegov nasveti r , , . i i „ i:„+: u p™,.i- • >» . . . , • , , i v Jezerskem dvoru in se dal prepeljati k Bruck ha! in je začela izdajati bankovce! „ , . . . , , ... . i _ -- , ueriu. Med vrati se ic pokazal gospodar; We!'- "WVrnoi z robom vsev mavričnih barv - •> ' » 1 """" opazil? Vidiš tam ova pasjajnico. SE ENA SEDEČA STAVKA Po mnenju delavstva je izmed vseh stavk še uajbolj u-<»pesna takoimenovana "sedeča" stavka. Ob gotovi uri obrede delavci pri strojih in nočejo zapustiti tovarn. Prej so ostajali doma ali pa piketirali pred tovarnami, toda |>odjetni ki so na njihova mesta v tovarni dobili stavkokaze in delo je šlo naprej. "Sedeča" stavka ima baje svoj izvor v Jugosla- Saročite se na "Glas NarnJ.a" vi ji, kjer so zastavkali pred j največji slovenski dnevnik i tremi leti delavci v nekem rud- j Združenih iršava+r Tiiku in niso hoteli ven, dokler ni dpužba ugodila njihovim zahtevam. Poleg stavkarjev v General Motors tovarnah so "obsedeli" tudi stavkarji v Brownhill and Kramer tovarni v Philadelphiji. Sodeč po nji hovih obrazih na sliki, so s: s vest i zmage. A s tem ni država ničesar dosegla, zakaj kmalu so prišli na dan ponarejeni bankovci, ki so bili do skrajnosti slični pristnim. S fotografijo so dobili ponarejevalci izvrsten pripomoček za ponarejanje. To je bilo zla sti videti v nekem dunajskem procesu, ki se je pred vojno vos svet zanimal zanj. Opazili so bili namreč, da so brli v prometu 50 kronski bankovci, ki so nastali le na foto kemičen način in jih je bilo komaj moči ločiti od pristnih. Izdeloval jih jo neki mlad raziskovalec bakterij, Ladislav Hozek, ki je na sodišču izjavil, da mu je bilo za življenjsko nalogo, da bo dognal vzroke malarije in ker ni imel denarja za preizkuse, je zato začel ponarejati 50 kronsko bankovce. Izsledili so ga na ta način, ker je bilo sumljivo, ko ni nikogar pustil v svojo sobo in je vprav strastno ljubil fotografiranje. SliČne mojstrovine so bili angleški ponarejeni bankovci, ki so pa izhajali iz Romunije. Tu je bila neka, z najboljšimi stroji opremljena tvornica, kjer se jim je posrečilo ponarejati angleško bankovce, ki so mislili o njih. da jih jo sploh nemogočo ponarediti. Drugo ponarejevalno metodo. ki so jo le s težavo izsledili, so dognali pri ponarejenih 1000 lirskih bankovcih. Sodni kemik dr. Pavel Jezerič je slednjič izsledil, da so bili 1000 lirski bankovci narejeni iz 10 lirskih, tako, da so ponarejevalci številko "dieci" (10) skrbno izra-dirali in jo nadomestili in jo nadomestili z "mille" (1000). ■—m ilium iiiiiiHiiiiiiiM nuni iiiiiiminri rriTiT"mTrmnrm LETNIK KER2ETOVEGA •'ČASA" •lobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ Vgak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN ner je z zanimanjem opazoval žilavo postav « in bledi obraz, ki ga je kakor temna senea obdajala črna brada. Brucknorju to ogledovanje menda ni bilo po godu. Neprijazno je vprašal: c'Kaj ukazujete gospod?" "Ali stanuje pri vas gospod Forbeck iz Mo nakovega-'' Kmet je .prikimal in ubral drugačen glas. je kri kili i. Tedaj je zazvenel za njim vesel smeh, in ko se je obrnil, je stal er-ner na sobičnem pragu. "Ivan! Fant! Sprejel me, kakor bi mi pri vsem zaupanju v tvoj talent ne hodilo niti v sanjah na um!" Pritjsnil si ga je na prsi in ga poljubil na obe li<-i. Forboek je imel oči, kakor bi ga bila omotila pijača. Čutil je, tla pomeni la moist rova nežnost zanj hvalo, kakršne !ii -Ni ga doma. kake pol urice utegne biti, od-;nm ne lno^a izra//lti noboue be-eda. kar je odšel tja ven proti gradu. Prosim, go- i nje j Zunaj se je hotelo že večeriti, in vendar se j« 'v sobi na mali razsvetilo. Oblaki so raztrga- 1 m je raz!i! pod, stopite v hišo. Poi>eljem vas gori govo izbieo Tam lahko počakate nanj.' , Bruckner se je umaknil in Werner je stopil j H in žareč slap zlato rdečega sonc; ' j«o dolini in čez strehe. Werner .je stopil pred sliko. "Povej mi, Ivan, kako neki si mogel to izvršiti v teli borih nekaj Forbeck v park. da bi povprašal, kako gre go dneh! Bruhniti je moralo iz tebe, kakor bi se v vezo. Malo minut prej, pre«len je zavozil Wcrner-jev koleselj mimo Hubertovega, j«' bil stopil s po« lični Kleesberg. ()«1 Frica je zvedel, da "je že vse kar najboljše" in da je bolnica prebila del popoldneva že izven postelje. Brez vsake besede je oddal Forbeck dve po setniei in krenil nazaj proti domu. Trudno .ie šel po brstnein drevoredu. Prodiren ptičji krik ga je zbudil iz zamišljenosti. Stal je pred kletko, v kateri so orli samogoltno žrli krvava šest- • mgnal lev. In kako srečno si pogodil tole, ta premah iz zadnjega hipa miru v besneč viha.-. Kako se to bori med seboj: umikajoča se luč v voji sili in globini. In ta pokrajina! \a- kje m iztaknil ta blagoslovljeni kotiček zemlje? In ti ljudje! Parček tu! Fant, to je več kot Uspela tatvina na naravi, to je umetniško razod«'jtc. VALJE MIDV PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda1 SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CT1VA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREPNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, ft. Y. 216 West 18th Street OL'AB NAHQV'A" oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # 'GLAS NARODA" PRIREDIL: L H- 35s New York, Thursday, February 4, 1937 THE LARGEST StOVENE DAILY IN UJBJt. Nadaljevanje s .'». strani. k nam z ameriškimi potnimi listinami na obisk - svojim dru žinam. Takšne naše rojake j Miilje- o pil V^s dan je bil na potu in še zvečer je bil zaposlen. O tudi bi mogel temu oporekati, ker ni bil v službi te ••gospo de," jima je bil vendar uslužen. Izvedel je tudi, da bo dr. (»no ali v našo vojsko, ee Friesenov bratranec, kakorhitro bo od sodišča razglašen za : vojaški rok že prestali, ne vi li «)• diča, prodal ne samo oba avtomobila, temveč tudi vilo. rajo njihovih potnih dokumen-K»»r sta hotela s«- dalje ostati na svojem posestvu, vile nista mogla rabiti. Imela sta več* otrok, in deričino, ki jima je prišla tako nepričakovano, sta hotela pustiti nedotknjeno za otroke. ločbah o državljanstvu. Ludvik je tedaj upal, da bo poceni prišel do obeh avtomo- Toda o državljanski m stutu-bilov. Bratranec je imej sam avtomobil, ki mu je zadostoval, j *u teh naših rojakov je treb-i Zato je bil proti njenm uljuden in mu je vstrezal njegovim željam. lir. Friesenov bratranec pa je tudi opazil, da je bil s.»fer izobražen in se je pogosto spustil ž njim v daljši pogovor, j zavljanstvu, temveč jo treba Tudi Lona je bila te dni zelo -zaposlena. V veliki meri ■ vpošte\ati tudi prejšnje zaje bila odgovorna za vse obravnave, ki so se imele vršiti, j konske določbe, medna rodne Pisarniški ravnatelj ni bil kos svoji nalogi in dr. Friesen je, konvencije in mirovne pogori-mnogo več delal z Lono kot pa z ravnateljem. bo. Zato je treba vprašanje dr. Ur. Tanner se je z dediči že tudi pričel pogajati, da pre- j žavl.ianstva teli naših rojakov vzame dr. Friesenovo pisarno. Vesel je bil, da mu stala j deliti v dve kategoriji, in sicer: na strani tudi Lona, katere zmožnosti dobro poznal. I v osebe, ki so sebe. ki so s«' izselile pred 1. decembrom 1918 s področja. tov, ker jih imamo za našo državljane. saj niso prosili za črtanje iz državljanstva po do- presojati ne samo jk> določbah ccdanjega našega zakona o dr- žavljanstva ali psi ^a iz;.;i*bile po načinu, ki ga navaja zakon. Banske uprave bodo oc»:«di-le podrejenim občinskim upravam,~da ne smejo izdajati do-movnic izseljencem, za katere gre, dokler ne vprašajo banske upr3v»>. ali še dmiovnica >sne izilrti ali ne. Banske uprave imajo pa presoditi zadevo p<» gornjih navodilih in izdati i*>-trebne in enotne nare lbe. Pozdrav! Joža Naši v Ameriki *UJAfc£ PRUSiMO. KAJ NAM NA&KATKU N A DOPISNICI sfokock 6lovc.nskc novi CE IZ .MAStLBINE. Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC. CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — PcttiSki Oddelek "Glasa Naroda" 2 1 6 \V. I 8th Street New York City Pošiij'te takoj, da bodo dobili za praznike! SHIPPING NEWS Na parni k ih. U M 4 Arif lUul, M vrte v d« ■ovtno iste U M vvMtn izki lirnega spre astjevalcn. so izgubile državljanstvo bivše avstro-ogrške monarhije z izselitvijo in nedovoljeno odsot-j nostjo iz države na osnovi izseljenskega patenta oil 24. marca 1832. ki se je raztegnil tudi na bivšo Hrvatsko in Slavoni-j jo s patentom z dne 29. novem-i bra 1852. Pozneje, ko je bivša avstro-1 ogrska monarhija sklenila konvencijo z Ameriko, so 20. sept. I Pogreb dr. Frie>ena je bil končan in njegov bratranec je bil brez vsakih ovir priznan za njegovega dediča. Mnogo mu je bilo ležeče na tem, tla posle naglo opravi, ka jti prihajala j s« veljale določbe o držav-' je že pomlad in ker je bil kmetovalec, eljati na postajo. Ludviku je bilo tudi dovoljeno imeti oba avtomobila v garaži toliko 1870 državljani avstro-ogrsk« časa, dokler ne l>o vila prodana. Tudi stanovanje mu je bilo; monarhije izgubili svoje dr-t< iiko časa dovoljeno. Samo moral se je -zavezati, da bo sej žavljanstvo, če so živeli f> let vozil bratranca, kadar bo moral v zapuščenski zadevi priti j na pmlročju USA in si tam pri-j dobili ameriško državljanstvo. Zato vse osebe, ki so se izselile s področja bivše avstro-ogrske monarhije in si pridobile ameriško državljanstvo, bodisi z izselitvijo in nedovoljeno odsotnostjo, bodisi na podlagi konvencije, dne 1. decembra 1918. niso bile avstro-ogrs-ski državljani in se nanje sploh niso mogle izvajati določbe mirovnih pogodb. Njih ne moremo imeti za svoie državljane ter nasproti njim izvajati naš zakon o državljanstvu, ne glede na to, da so se rodili na pod-ročjih, ki so prišla v našo kraljevino. To se nanaša tudi na vse tiste osebe, katerih državljanstvo je derivatnega značaja, tn je na njihove žene in na otroke ki so bili ob naturalzaciji še mladoletni. . Vse tiste osebe, ki so se izselile po 1. decembru 1918 s liodroč.ia, kier so l > i I i v veljavi gori omenjeni zakoni, v kolikor niso T3ridobile z opcijo našega državljanstva in so s<> natural i žira le v Ameriki, preden je stopil v veljavo zakon o državljanstvu, se prav tako ne morejo smatrati zi naše državljane in nasnroti njim ni ny>či izvajati današnjega zakona o državljanstvu. V Olean, N. V., je umrl 5. decembra po 4 mesečni bolezni Jon Prebevšek. star 51 let. Doma je bil iz Loškega potoka, vas Travnik, po domače Kta-jere. Zapušča ženo, 7 odraslih otrok, brata in enega vnuka. Po dolgi in mučni bolezni je m« • i »i v sredo popoldne umrla v ( le IVlUZCJ KTVIllkOV velandu znana Ana Bole, rojena Plut, 5 let. te rodbine je zvezan dober del __ angleške zgodovine. Pod njenimi rokami so padale glave vladarjev in kraljic, kakor grozotna rdeča nit se vleče delo-- - # vanje Pucknessov skozi sto K Un&FlO VlIlO* 111 spominki na __: to, ki jih je stari gospod iz i Grimsbyja hranil v rodbinskem Nemajhno presenečenje -.» muzeju, so edinstveni na svetu, doživeli obiskovalci pariškega ;< KI očeta na sina, od sina na Sle ni so pili v Berlin. Vile najbrže ne bo mogoče tako naglo prodati in Ludvik j'' z veseljem sprejel pogoje. Ves ta čas si bo prihranil najemnino za garažo. Poleg tega mu je bila še tudi prepuščena velika zaloga bencina. In Ludvik je nad vsem tem zelo srečen. Dr. Tanner je prevzel dr. Friesenovo pi>arao .n večinoma tudi uslužbence. Odpustil je samo nekaj ljudi, ki so naglo našli nove službe. Tudi Zorner je ostal pri dr. Tannerju. Prav rad bi si bil pridržal tudi Lono, kar je natančno vedel, kako izborno pomoč je imel v njej, toda Lona mu je povedala, da se bo kmalu poročila in tedaj jo je moral pustiti, če mu je bilo še tako žal za njo. Vse to se je razvilo precej naglo. Lona pa je dr. Tannerju obljubila, da mu bo pomagala pri najtežjih zadevah in dr. Tanner je njeno ponudbo prav rad sprejel.. V soboto popoldne je v Oie-velandu rojak John Blažek obiskal zdravnika v svrho zdravljenja. Tekom pregledovanja ga j«« pa zadela kap in je na mestu umrl. Pokojni bil star 35 let. Doma je bi! »* vasi Razdrto, fara Hr»*m.'vice na Notranjskem. V Anu-r. ki je bival 24 let. zoologičnega vrta v Vineenne- i vnuka ie prehajal poklic krv- j su. Afriški sloni so se vedlijnika. Mož. ki je pred kratkim ; namreč dokaj čudno; plesi.lt -ejunirl, .je živel navzlic svoj« mu .]e nagloma skušali prevračati kozoler. vr- velikemu imet ju popolnoma za-premintila Marijana Žafran, n- Jteli so se na obeh spredn jih no- se. sosedi so jena Kranjc. Rojena je bi!a v.gali v krogu, skratka vedli so gibali. V Clevelandu e era p!a>no izo- vasi Rakitna, ]>oŠta Borovnica.! se tako, kakor bi čl o. d. M rt na če va. Stara j" b 1 nov ne pričakoval. rlovek od slo- i:: 50 let in je ki 30 let. živela v Am-»ri Nu, Madež krvniškega poklica, ki je težil stolet ja njegove pred-je težil še prapravnuka. nik Celo edina sorodnica. ki bi se Slednjič pride nedelja, ko bo Lona in njeni starini pričakovali Ludvika. Gospa Herrnina je marljivo pripravljala svečano kosilo. Lono je vedno izpraševala, ako Ludvik v resnici tako dol-;,o ne more priti in ee Ivudvik ni bil užaljen vsled njenega poslovilnega pisma. Gospa Hermina se je vedno še bala, da bi na v spalnico starišev in pogleda oba žepa spalne obleke. Toda v njih ne najde časopisa. Mačeha ga je tedaj v raztresenosti kam položila in je bilo tedaj boljše o tem nič več govoriti, zlasti še, ker je oče postal že malo bolj miren. Mačeha nato pripoveduje o vseh različnih stvarroh, tako da je bil časopis popolnoma pozabljen. Toda tudi major je vsled dogodkov prišel nekoliko iz tira, kajti drugaw svoje jeze zaradi časopisa ne bi mogel tako naglo potolažiti.. (tospa Hermina je pripravila slavnostno večerjo in je bila zaposlena ves dan. Major je celo postavil dve steklenici vina v vedro z mrzlo vodo, da bi pri tem rabil led, bi bilo predrago. I»na pomaga materi in se pri tem razgovarjate o nabavi Lonin« bale. Večino bale si je hotela sama napraviti in je hotela z delom takoj, pričeti, kakorhitro je dr. Tanner ne bi več rabil. Kajti Ludvik se je hottd, kot je povedal Loni, najkasneje do Biokošti poročiti. (Dalj« prihodnjič.) Kaj se je bilo zgodilo/ afriški sloni so bili vsi pijani. , ., A , , .— >r i . , .... '.-L • lahko ixiteirovala za dediščine, preminula tem, ko so se bih njih in- V (levelandu je ................... . tovariši, ki žive že dalj '»i ujmi Molili« .»iciii.i« liCHdl - | . . -•ič. rojena Marolt, doma izi''as* v tem Bevk pri Vrhniki. Stara je bi- !,?n"ko?1" p;»ln«*b.iu. so afriš-la m let. blaga in verna dru-|kl K,on,1 /-avoljo žinska mati in ž« na. | mraza, ki je nastal v zadnjih ; dneh. C epeli so poleg svojih : mrzlih skalnih jam in videti Helena Pirnat, 26-letna žena! jim je bilo, da sr> hrepeneli po All>erta Pirnata, ki živi v Cle- j afriškem soncu. Neki paznik t