POMURSKI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 29. DEC. 1961 Leto XIII. —Štev. 51 Cena 15 din SPON PRETEKLEGA ČASA OSVOBOJENGA JE SPRELETELA ČLOVEKU ZLA GROŽNJA SUPER SMRTI:ATOMSKA B0MBA-AT0M SKR SMRT. MILIJONI IN MIL JAR-DE LJUDI Z NERAZUMEVANJEM ODJEMAMO VSAKO VEST O A= TOMSKIH POSKUSIH. ZAKAJ T0 ? GLEDAŠ SE S ČLOVEKOM, PA PRAV Z APP A V NE VEŠ. KDO JE ČLOVEK. TISTI KI GOVORIJO V SMEHU VSEH IN KI V IMENU TEH SERVIRA JO NOVE IN NOVE VARIANTE SMRTI - ALI PA TISTI, KI SO 0Z-HAČENI ZA ABSTRAKTNE HU MANISTE. DANES KO STOPAMO ČEL PRAG STAREGAA V NOVO LETO, JE ZAHTEVA PO MIRU TOLIKO SILOVITEJŠA , TOLIKO BOLJ GLOBO* KA IN EDINO ČLOVEŠKA, 2. in 3. str. JUGOSLAVIJA V L. 1961 BEOGRAJSKA KONFERENCA JE BILA NUJNA POSLEDICA POLITIKE MIRU IN VSESTRANSKEGA SODELOVANJA, POMOČI IN RAZUMEVANJA MED NARODI VSEGA SVETA, ZATO JE BILA VSA DEJAVNOST JUGOSLAVIJE V MEDNARODNI ARENI ŽIVLJENJA PRED IN PO KONFERENCI POSVEČENA TEM CILJEM. 4.in5.slr. V VRTINCU NOVOLET-NIH ŽELJA PRAVZAPRAV VRTILJAK LETA, SAJ SO NASE ŽELJE ZA PRIHODNJE LETO V NOVOLETNEM ČASU SAMO NEKOLIKO BOLJ ŽIVE PRED NAMI. TO, KAR SMO ZAPISALI, 'JE LE NEKAJ DROBČKOV IZ PISANE PALETE NAŠIH ŽEUA, NA KATERE MISLIMO VSAK DAN, OB VSAKEM ČASU, NA VSAKEM KORAKU. 6.STRAN LETO 20-LETNICE LJUDSKE REVOLUCIJE JE BILO TUDI V POMURJU VSESTRANSKO RAZGIBANO. “ TIK OB KONCU PRAZNOVANJ 20-LETNICE REVOLUCIJE JE POSEBNA ŽIRIJA OCENJEVALA PRISPEVKE SREDNJEŠOLSKE MLADINE NA TEMI »NARODNOOSVOBODILNA VOJNA« IN »JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA«. NEKAJ TEH PRISPEVKOV OBJAVLJAMO TUDI V NASI NOVOLETNI ŠTEVILKI. 7. STRAN MLADOST V MOČVIRJU ROMAN, KI GA PRIPRAVLJA MIŠKO KRANJEC, BO IZŠEL V IZDAJI POMURSKE ZALOŽBE V LETU 1962. TOKRAT SAMO KRATEK ODLOMEK IZ TEGA ROMANA. SICER PA NA TEJ STRANI KAJ VEČ O POMURSKI ZALOŽBI V LETU-1962. 10. stran ŠPORTNI KALEIDOSKOP O ŠPORTNIKIH, KI STE JIH IZBRALI V NASI NAGRADNI ANKETI, NEKAJ VEČ KOT SMO VAJENI V REDNIH TEDENSKIH ŠPORTNIH POROČILIH. 11. str. VESOLJE SE NAM PRIBLIŽUJE LETO 1961 OSTANE ZA ČLOVEŠTVO POMEMBNO TUDI ZARADI OSVAJANJA VSEMI RJA. ZATO SMO ZBRALI NEKAJ OSNOVNIH DOKUMENTOV O GAGARINU — KRIŠTOFU KOLUMBU VESOUA IN OSTALIH »VSEMIRSKIH« POTNIKIH, POSREČENIH IN PONESREČENIH POSKUSIH PREMAGATI ZEMELJSKO TEŽNOST IN SE PRIBLIŽATI SOSEDNJIM PLANETOM. NA OSTALIH STRANEH DOMAČE NOVOSTI, FILMSKI BAROMETER, DROBIŽ OD VSEPOVSOD, PODLISTEK IN ČESTITKE DELOVNIH KOLEKTIVOV. USTVARJALNEGA POLETA, USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA POLNO NOVO LETO ŽELITA VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI IN OKRAJNI SINDIKALNI SVET MURSKA SOBOTA »Združevanje kmetijskih zadrug« »Radio Murska Sobota obeta boljši sprejem* Okraj — skupnost komun PARODIJE NA NEKATERE ČLANKE V POMURSKEM VESTNIKU V LETU 19S1 (NADALJEVANJE NA 4., 5. IN 8. STR.) JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961— JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 Te dni v dvoranah zvezne skupščine Skoraj vsako leto doslej je Zvezna ljudska skupščina na svojem zasedanju v tekočem letu razpravljala in sklepala o platnu za naslednje leto. Tako je tudi letos. V skupščinskih dvoranah že nekaj dni razpravljajo posamezni odbori o planu in njegovih postavkah za leto 1962. Že iz dosedanjih razprav pa je moč sklepati o povsem novi kvaliteti. Razgovoru' o predlogu plana za naslednje leto namreč vsebolj preraščajo v širše razprave c pojmovanju plana, o njegovi funkciji, o metodi planiranja o skladnem razvoju planiranja z dinamiko v naših družbenih odnosih in podobno. Če pravimo, da je v tem nova kvaliteta, pravimo zato, ker s očitna prizadevanja, da bi na področju planiranja uveljavili širša družbena in ekonomska merila za presojo določil, proporcev in ukrepov, ki naj bi jih predlog plana vseboval, za povsem drugačno, sedanjemu gospodarskemu sistemu prilagojeno metodologijo planiranja. V skupščinskih prostorih sr bile izrečene tele ugotovitve: Naši letni plani postajajo nesodobni in nemogoči. Metodologija planiranja namreč vsebuje med drugim naturalno pokazatelje. Zaradi tega tudi ni nikoli moč z gotovostjo trditi ali bodo ukrepi plana gospodarski razvoj pospeševali ali pa ga zavirali. Ti ukrepi so marsikdaj podvzeti šele pozneje. Proces za spremembo plana, bolje rečeno, metodologije planiranja je dozorel, posebne še glede na izkušnje v letošnjem letu. Plan za leto 1982. je bilo dalje rečeno, je kompromis med naturalnim planiranjem itn formulacijami, ki vsebujejo načela novega gospodarskega sistema. V plan na primer ne sodijo podatki o količini proizvodnje, distribuciji investicijskih sredstev in podobno. Toda o tem predlogu plana so takšni podatki in to je slabo. Planerji vidijo za temi števil, konkretne tovarne investicijske izdatke zanje, izdatke za surovine, ki so potrebne. In dogodi se lahko, da so potem ukrepi prilagojeni takim naturalnim pokazateljem da pride do administrativnih posegov, kar škoduje gospodarskemu razvoju in pomeni krnitev samoupravah pravic delovnih kolektivov in komun Zaustavimo se samo pri dveh zadevah,ki jih vsebuje predlog plana in ki so bile grajane Gre za naložbe, bolje rečeno za usmeritev in zbiranje sredstev glede razširjene reprodukcije. Predlog plana vsebuje namreč mnenje, naj bi bila sredstva iz splošnega investicijskega sklada namenjena za tako imenovano kapitalno graditev, to je za temeljno gospodarsko dejavnost. Denar za o-stale gospodarske investicije 'naj bi se zbiral v podjetjih komunah in republikah. Dosedanja praksa kaže, da je dinar nekolikokrat bolje obrnjen tedaj, če ga vlaga v investicije podjetje samo ali če gre recimo iz blagajn komune. Toda hkrati ob tem. ko se v načelu spreminja struktura vlaganj iz splošnega investicijskega sklada, naj bi iz tega v naslednjem letu potrošili za razširjeno reprodukcijo toliko sredstev kot lani. To pomeni, da ostajajo ta sredstva po svojem obsegu nespremenjena, drugače rečeno, sredstva za gospodarske investicije in druge dejavnosti naj poskrbe podjetja, komune in republike. Formirajo naj se z višjo udeležbo komun in re-publik v sredstvih za gospodarske investicije podjetij. Kaj to pomeni, je jasno. Gre za razširitev investicij v splošnem. še več, gledano s stališča podjetij, narašča družbena a-kumulacija v splošni delitvi dohodka med podjetji in ostalimi družbenimi skupnostmi Druga takšna zadeva, ki jo vsebuje predlog plana, je pri, spevek na izredni dohodek podjetij. Ta je bil uveden ob prehodu na sedanji sistem izrecno le za eno leto. V praksi se je diskreditiral zaradi tega ker je obdavčeval nekatera iz-, razito nizko akumulativna prd-jettig zato, ker , je vrsta iztro-šenih podjetij izločevala zanj del dohodka, kot se je vanj prelivala ekonomsko potrebna amortizacija, skratka, kot je bilo že nekajkrat rečene, ker je to postal davek na produktivnost. V skupščinah prostorih je bilo, rečeno, da so popravki instrumenta na izredni dohodek v resnici njegovo 'reševanje, ne pa reševanje položaja. bolje rečeno urejanje položaja do kakršnega je prišlo ob uveljavljanju tega instrumenta v praks. Seveda je bilo že v dosedanjih razpravah na vrsti še več drugih vprašani. Med drugim recimo, kako je z rastjo osebne potrošnje in produktvnosti dela v bodoče. Toda tokrat bi bilo preobsežno, če bi o vseh stvareh govorili hkrati. Ob zaključku le še znova trditev izrečena že v uvodu, da letošnje razprave o platnu preraščajo vse dosedanje, kajti ob tako konkretni zadevi kot je plan. se razčiščujem v skupščinskih prostorih načelna da-lekoosežna vprašanja, zadeve ki na j pospešijo naš gospodarski in družbeni razvoj. P. D Egiptovska sindikalna delegacija pri predsedniku Cetralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozarju Vukmanoviču. Leto številnih obiskov je za nami. STIKI Z VSEMI CELINAMI Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov in ostale družbene organizacije so v letu 1961 predvsem razvijale že obstoječe odnose z naprednimi gibanji, strankami in organizacijami po svetu in uredile nove stike. Tako so se še bolj zbližale z naprednimi gibanji v evropskih, azijskih, afriških in latinskoameriških držav. Posebno uspešno so se razvijali odnosi z organizacijami delavskega razreda v Afriki, ki se bore za neodvisnost svojih dežel in proti kolonializmu. Ta boj je naletel na ustrezno podporo vsega jugoslovanskega ljudstva. Jugoslovanske politične in družbene organizacije so preko stikov tudi pojasnjevale ju- goslovanski boj za socializem protikolonialni boj ter rezultate jugoslovanske socialistične graditve in načel, na katerih temelje socialistični odnosi. Zato pregled vzajemnih obiskov ne mere v celoti prikazati pomen takih odnosov. Poglavitno pri teh stikih je, da so — vedno privedli do boljše- ga razumevanja stranke in gibanja in — do mednarodne zamenjave izkušenj v boju za neodvisnost, mir in socializem, čeprav so tudi obstajale očitne razlike v posameznih vprašanjih ali stališčih. Studijske delegacije Posebno mesto pri seznanjanju z izkušnjami drugih strank in gibanj imajo tako imenovane študijske delegacije, ki jih je tudi letos zamenjavala SZDL J z naprednimi gibanji. Tako se je v aprilu mudila pri nas kot gost Socialistične zveze delegacija Danske socialistične stranke, medtem ko je v istem času bila na obisku v Belgiji delegacija SZDL J kot gost Belgijske socialistične stranke. Kot gost Socialistične zveze je avgusta gostovala pri nas delegacija Japonske socialistične stranke. Vodil jo je Micu Kono, strankin svetovalec in poslanec v spodnjem domu Druga delegacija japonskih socialistov je obiskala Jugoslavijo novembra. Na povabilo SZDLJ je Jugoslavijo obiskalo nekaj uglednih posameznikov med njimi prvak Kanadske socialistične stranke James Caldwel, predsednik Ugandskega ljudskega kongresa Mil-ton Obote in član vodstva Argentinske socialistične stranke Andres Alberto Lopes. To leto se je pri nas mudil tudi prvak britanskih laburistov Hugh Gaitsekkel ter član vodstva Avstrijske socialistične stranke Karl Cernec. Omenjene delegacije in posamezniki so se menili s predstavniki Socialistične zveze, obiskati več mest in se v praksi seznanili z vsemi področji družbenega in političnega življenja v deželi. UDELEŽBA NA KONGRESIH — Predstavniki Socialistične zveze so se udeležili kongresov socialistične stranke Italije, Združene socialstične stranke Francije in Socialistične stranke Čila. Novembra je posebna delegacija, ki jo je vodil Vladimir Bakarič, vrnila obisk Socialistični stranki Italije. — Decembra je na povabilo Okrajnega odbora SZ v Kopru obiskala to območje delegacija tržaške federacije socialistične stranke ter s tem sam« nadaljevala dosedanjo prakse med jugoslovanskimi političnimi organizacijami in organizacijami italijanskega delavskega gibanja. Delegacija iste federacije je oktobra na poziv Socialistične zveze Slovenije obiskala tudi nekatera druga mesta LRS. NA NAČELIH ENAKOPRAVNOSTI Socialistična zveza je l. 1961 skrbno spremljala boj kolonialnih narodov. Ob osvoboditvi Džome Kenijata, znanega kenijskega prvaka, je generalni sekretar Socialistične zveze A-leksahder Rankovič poslal pozdravno brzojavko, v kateri je poudaril, da bo Socalistična zveza »nadaljevala sodelovanje s kenijskimi političnimi silami v skupnem boju za napredek. ohranitev svetovnega miru in enakopravnosti med narodu. Predstavnik Jugoslovanske lige za mir je v okviru boja proti kolonializmu sodeloval kot opazovalec na Tretji afriški konferenci konec marca v Kairu. Ligini predstavniki so se tudi udeležili sestanka predstavnikov nacionalnega komiteja za balkansko sodelovanje USPEŠNO DELOVANJE SINDIKATOV Posebno močno dejavnost je razvila Zveza sindikatov Jugoslavije. O njenih številnih zvezah s sidikalnimi središči po vsem svetu najbolj priča dejstvo da je več delegacij l 1961 obiskalo Jugoslavijo. Ti so se predvsem zanimali za sistem jugoslovanskega delavskega in družbenega samoupravljanja kar govori o tem kolikšno pozornost vzbujajo v svetu jugoslovanske izkušnje. Na povabilo Zveze sindikatov sta se 1 1961 mudili pri nas delegacija Zveze poljskih in vzhodnonemških sindikatov Centralnega sveta romunskih sindikatov, Centralnega sveta sovjetskih sindikatov, sindikatov Cejlona, Zveze dela Maroka, sindikata Alžira in ZAR Zveze delavcev Malija in Generalne konfederacije dela Italije. Gost Centralnega sveta jugoslovanskih sindikatov je bil sekretar Zveze sindikatov Avstrije Franz Stenghofer. V istem obdobju so predstavniki Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije vrnili obisk Ligi sindikatov Li- banona. Delegacija sindikata kovinskih delavcev je vrnila obisk italijanskim kovinarjem medtem ko je delegacija sindikatov prometnih delavcev sodelovala pni delu mednarodne konference delavcev za transport, pristanišča in ribištvo. Delegacija centralnega sveta je s predsednikom Vukmanovičem na čelu, maja prebila teden dni v Avstriji kot gost Avstrijske zveze sindikatov. Predsednik Vukmanovič je prav tako vodil jugoslovansko delegacijo na petem kongresu svetovne sindikalne federacije ki je bila prvo polovico decembra v Moskvi. Njegov nastop na kongresni tribuni predstavlja delež jugoslovanskih sindikatov pri razčiščevanju nekaterih odprtih vprašanj v mednarodnem sindikalnem in delavskem gibanju nasploh. V tem smislu je pomembna decembrska pobuda Zveze sindikatov Jugoslavije, naj organizirajo mednarodno konferenco sindikatov, katere namen bi bil odstraniti razlike med sindikalnimi organizacijami tako znotraj posameznih dežel, kakor tudi v mednarodnih merilih, okrepiti vlogo de- lavskega razreda pri reševanju perečih mednarodnih vprašanj ter zbližati delavski razred v interesu miru in družbenega napredka. Do te pobude je prišlo po številnih razgovorih s predstavniki sindikalnih gibanj v Aziji in Afriki. V svetu, posebno pa med predstavniki afriških dežel, so vzbudila pozornost pisma, ki jih je predsednik Centralnega sveta Vukmanovič poslal sindikalnim organizacijam večjega števila evropskih in afriških dežel ob uboju Lumumbe in tragičnih dogodkih v Kongu, kakor tudi brzojavka Splošni zvezi alžirskih delavcev ob sedemletnici alžirske vojne. DELO LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE Poleg Socialistične zveze in Zveze sindikatov je bila posebno delavna Ljudska mladina Jugoslavije. Njeni predstavniki so letos sodelovali na zasedanju Svetovnega mladinskega foruma v Moskvi, dalje na razgovorih med predstavniki LMJ, Komunistične mladine Italije in Socialistične mladine Italije v Rimu, na kongresu Italijanskega mladnskega socialističnega gibanja in pri delu mednarodnega mladinskega seminar a v Zakopanih. Študijska skupina Ljudske mladine je bila marca in aprila na petnajstdnevnem obisku Zveze socialistične mladine Poljske. Več tesnih mednarodnih stikov na različnih ravneh so imele tudi druge jugoslovanske družbene organizacije: Zveza borcev Jugoslavi ie, Konferenca za družbeno aktivnost žena, razne staležke in poklicne organizacije, inštituti itd Stiki, ki ne obsegajo samo obiske in zamenjave delegacij temveč tudi zamenjavo predavateljev. literature in podobno vse bolj potrjujejo, kako koristni so taki dvostranski odnosi, ki temelje na načelih enakopravnosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih strank in gibanj. Predstavljajo sestavni del splošne jugoslovanske politike in so rezultat ugleda, ki ga Jugoslavija uživa v mednarodnih merilih Delegacije Indije, Japonske, Libanona, Sirije, Cejlona, Grčije in ZAR. ki so sodelovale na IV. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije TEDEN FILMA ZAR V BEOGRADU S predavanjem filma »Djaml-la-, posnetega po romanu Jusefa el Sibaja, se je končal prvi del tedna filmov ZAR v naši državi. Pred tem filmom so v Beogradu predvajali še film »Človek v naši hiši in »Brez vrnitve-. Spored arabskih filmov se bo nadaljeval v Zagrebu, kjer bodo predvajali filma »Začetek in konec ter »Nikoli ne bom jokala. Teden filmov ZAR spada v o-kvir programa kulturnega sodelo« vanja Jugoslavije in ZAR. Za to priložnost Je prispela v našo državo filmska delegacija ZAR, ki jo vodi direktor centra za napredek filmske proizvodnje ZAR Abdel Salem Masa. Delegacijo Je sprejel sekretar komisije za kulturne zveze s tujino Drago Vučinič. S člani delegacije se je dlje časa zadržal v prisrčnem razgovoru, ki se je nanašal na nadaljnji razvoj kulturnega sodelovanja med obema državama. NAŠI USPEHI NA TUJEM DELO NAŠIH STROKOVNJAKOV IN PODJETIJ V AZIJI IN AFRIKI — PRIMER IZ ZAHODNE NEMČIJE, KI NI IZJEMA — NOVE TOVARNE. HIDROCENTRALE, RAZNE NAPRAVE: DELO JUGOSLOVANSKIH ROK Morda bo koga presenetil uvod tega sestavka. Toda, ko bo sestavek prečita!. se bo verjetno tudi sam spomnil na tak ali podoben doživljaj iz lastnega podjetja. Bili so namreč časi, ko pri nas še nismo imeli vel.ikih tovarn, modernih avtomobilskih cest, po katerih bi drvela doma izdelana prometna sredstva fr armade preizkušenih in dobrih delavcev — strokovnjakov. Tedaj smo morali pogostorna in tudi za manj zahtevna dela poklicati na pomoč strokovnjake iz tirine. Srečevali smo jih na mnogih gradbiščih naše industrije. Z zanimanjem smo sledili njihovemu delu in jih občudovali. Po njih smo si ustvarili podobo povprečnega prebivalca dežele, iz katere so prišli. Njihovo domovino smo pričeli ceniti tudi po tem kako smo jih ocenili. Menda ste ha taka in podobna srečanja že pozabili. Če se- daj srečate pri nas kakega tujega strokovnjaka, kvalificira-rega ali visokokvalificiranega -delavca, se niti ne začudite več. Sedaj so za nas bolj zanimiva poročila, da je tega ali onega dne odpotovala na tuje skupina jugoslovanskih strokovnjakov in delavcev. Postali smo torej strokovnjaki, ki vas cenijo v številnih azijskih in afriških deželah po tudi drugod. Naša podjetja se čedalje bolj uveljavljajo s svojimi deli in na- pravami v tujini. Prijateljski stiki s slabo ali še nerazvitimi azijško-afriškimi deželami pa so še bolj pripomogli k temu. da beseda »Jugoslavija- zveni tod domače ln vzbuja spoštovanje. Hidrocen-trale. pristanišča, plinovodi... vse to so dela, ki so jih jugoslovanska podjetja opravila v letošnjem letu na tujih tleh. Jugoslovana v delovnem kombinezonu sta lahko srečali pod planinskimi vrhovi Himalaje, potem v Iraku, Pakistanu, v džunglah Afrike, v Etiopiji ali na severnem delu afriške celine, v Združeni arabski republiki., V začetku letošnjega leta so naša podjetja sklenila pogodbe med drugim za gradnjo tovarne traktorjev v bližini Kaira in nekaj tovarn za izdelavo usnja v Sudanu. Togo je zaupal beograjskemu »E-nergoprojektu- projektiranje, »Litostroju- iz Ljubljane, »Metalni-iz Maribora in »Rade Končarju- iz Zagreba pa proizvodno opremo za hidrocentralo v Polimenu. Zagrebško podjetje »Astra- je podpisalo pogodbo, z gvinejsko vlado o gradnji šestih industrij- skih objektov: tovarne opeke, pohištva in poljedelskih strojev v Konakriju. sadnih sokov v Cojahu, opeke v Kindiji in tovarno jeklenih konstrukcij v Kankanu. Med podjetji, ki delajo na tujem, so tudi »Termoelektro-, iz Beograda, karlovška »Jugoturbina- in »Elektro Srbija, ki gradi daljnovod v Libanonu. Podjetje »Geo-istraživanja- je raziskovalo morsko dno in. kopno v Siriji. Se in. še bi lahko naštevali imena podjetij in opravljena dela. Kot posebnost, kako cenijo naše stro-kov»vake. pa naj zapišemo naslednji primer. V Hapurgu, ki leži kakih 30 km od Nünrberga (Zahodna Nemčija, je zagrebško pod-jetjo »Elektrosond- reševalo zbiralno jezeru neke hidrocentrale. Njegovi strokovnjaki so tu delali to, kar drugi pred njimi niso zmogli. Torej uspeh in priznanje ne samo v. prijateljskih deželah Azije ln Afrike, ampak tudi tam, kjer so so doslej zanašali samo na zveneča imena po vsej Evropi znanih podjetij in družb. Prav gotovo bomo Jugoslovani tudi v prihodnjem letu poskrbeli za to, da bo ugled naših strokovnjakov še narasel in da bodo ljudje še bolj spoštljivo izgovarjali besedo »Jugoslavija. POMURSKI VESTNIK, 29. dec. 1961 2 JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961— JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 — JUGOSLAVIJA 1961 Po sledovih beograjske konference šefov nevezanih držav VEST ČLOVEŠTVA Beograjska konferenca 25 šefov držav in vlad, ki je bila od 1. do 6. septembra v jugoslovanski prestolnici, je prešla v zgodovino. Tu ne gre samo za resnico, da se je na enem kraju zbralo doslej največje število najvišjih predstavnikov dežel, temveč predvsem za sklepe, ki predstavljajo v bistvu želje vsega naprednega človeštva. Konferenca razen tega ni predstavljala le tribune za obravnavanje določenih, za svetovni mir in mednarodno sodelovanje perečih vprašanj, temveč forum, ki je posegel tudi po ustreznih ukrepih in se odločno zavzema za uveljavljanje svojih smotrov. Ponosni smo lahko, da je FLRJ s predsednikom Titom na čelu bila med najvnetejšimi poborniki takega sestanka. S tem, da je pripravljalna konferenca v Kairu izbrala Beograd za kraj tega velikega mednarodnega dogodka, je ta resnica še posebej potrjena. Gre za veliko priznanje dosledne, jugoslovanske socialistične politike, ki odločno zavrača nasilje in nepoštenost v mednarodnih odnosih in terja popolno enakopravnost, medsebojno spoštovanje in medsebojno pomoč ter sodelovanje ne glede na ideološke, državne in druge razlike. ZATO POMENI TA KONFERENCA TUDI VIŠEK JUGOSLOVANSKIH PRIZADEVANJ ZA MIR IN MEDNARODNO SODELOVANJE NA SVETU NA PODLAGI ZNANIH NAČEL MIROLJUBNEGA SOŽITJA. — da predstavlja splošna razorožitev neodložljivo in nujno nalogo vsega človeštva, zato naj velesile sklenejo ustrezno pogodbo, s katero bodo rešile človeštvo grozot novo vojne; — da je treba razširiti članstvo Združenih narodov in njegovih organov; itd. DOKUMENT DEJANJ Deklaracija ni ostala samo dokument časa, kot dobra voIja, izražena na papirju. Ude- leženci konference so že na samem zasedanju s posebno izjavo opozorili na nevarnost nove vojne, obenem pa poslali pismo predsednikoma ZDA in SZ z zahtevo, naj se sestaneta in pričneta razgovore ter s tem zmanjšata napetost, ki vlada v svetu. Beograjska konferenca je močno odjeknila po svetu. Ni dvoma, da pomenil, nevezani svet, čeprav ne predstavlja »tretje sile« ali. celo »tretjega bloka«, kot bi to nekateri hoteli po vsej sili, veliko moral- no silo im da njegove ideje podpirajo tudi stotisoči v onem svetu, ki je navzven blokovsko opredeljen. Prav po reagiranju blokovskega sveta je prišla ta resnica vse bolj do izraza. Tisti, ki so uradno najprej zapostavljali konference in ji poklanjali malo pozornosti, pozneje pa jo celo napadali, so znova dokazali, da jim ni prav njena protiblokovska ost. Spet drugi so opozorili na njene prvine, ki vse bolj pritegujejo preproste ljudi po vsem svetu. POMENEK MED ZASEDANJEM — Predsednik ZAR Naser (levo) in tuniški predsednik Eurgiba FLRJ —PRVA MED POBORNIKI - Beograjske pobude pa se u- resničujejo Nihče seveda ni pričakoval, da bo to delo lahko in kratkotrajno. Prav te dni zasledujemo prizadevanja ZDA in Velike Britanije, da bi prepričale uradni Pariz, naj bi pričeli »veliki dvonovnr- s Sovjetsko zvezo o nem- škem vprašanju in problemih, ki močno zavirajo normalno mednarodno sodelovanje. O tem je govoril svet Atlantskega pakta na pariškem zasedanju sredi decembra. — V Ženevi so obnovili razgovore o prenehanju jedrskih poizkusov, čeprav je SZ s septembrsko serijo jedrskih poizkusov, ki jih je pozneje ustavila, prav hudo prestrašila mednarodno javnost. ZDA so tedaj zagrozile, da bodo tudi same nadaljevale poizkusein zares pričele s podzemskimi eksplozijami. V Moskvi sedaj groze, da bodo preizkusili 100-megatonske super bombe. Vendar so na drugi strani dovolj utemeljena pričakovanja, da bodo s poizkusi prenehali. Konferenca 14 dežel o Laosu je pred uspešnim zaključkom. Generalna' skupščina je sprejela priporočilo jedrskim silam, naj nadaljujejo pogajanja o prenehanju jedrskih poizkusov. Prav tako se je odločila za poziv SZ in ZDA, naj prično pogajanja v interesu miru in varnosti. Poizkus, da bi v OZN vendarle sprejeli tudi LR Kitajsko kot deželo, ki predstavlja ogromne človeške množice, ter s tem razširili 'članstvo te mednarodne organizacije je sicer- propadel, vendar se je število tistih, ki temu nasprotujejo zmanjšalo. Ni treba posebej poudariti, da so bili pobudniki za vse ustrezaj resolucije v OZN, ki se povsem ujemajo z beograjsko deklaracijo, nevezane dežele in da je Jugoslavija igrala pri tem prvo ali vsaj vodilno vlogo. To pomeni, da nevezani svet prehaja od resolucije do dejanskega uveljavljanja njegovih predlogov in zamisli. Gre torej za doslednost, ki je značilna za vsa njegova dosedanja prizadevanja. Poglaviten je mir. kajti brez njega ni mednarodnega sodelovanja, napredka, uspehov in blaginje, za katerimi teži svet. Predsednik Tito je v svojem govoru na beograjski konferenci poudaril to resnico, ko je dejal: >Mir na svetu je nedeljiv. Vojne so potemtakem nevarne, bodisi če se začno med državami z različnimi notranjimi ureditvami ali med državami z enakim ali podobnim družbenim sistemom. Rezultate konference in moralno moč nevezanih držav bo mogoče oceniti in videti šele v naslednjih mesecih. Že sedaj pa vemo, da predstavlja začetek novega obdobja v mednarodni politiki in mednarodnih odnosih. Jugoslovanska delegacija na beograjski konferenci: Predsedsednik Tito. sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in predsednik Sabora LR Hrvatske Vladimir Bakarič Neprestana nevarnost za mir Prav v tem letu so trenja med bloki., ki jih razdejajo tudi ideološki motivi in želje po gospodarski ekspanziji, dosegla znova zelo nevarno točko. Znova so se v polni luči pokazali oni problemi, ki jih velesile zaradi blokovskih, nasprotij niso mogle rešiti, ki pa pomenijo pod določenimi okoliščinami neprestano veliko nevarnost za mir. V tem času je jedrska tehnika doživela izreden razmah, nova orožja za množično uničevanje so zasedla svoja mesta v že tako prepolnih arsenalih. Ta mrzlična oboroževalna dirka je znova okrepila »hladno vojno«, posebno še, ker so se vanjo vključila še vsa nerešena vprašanja, kakor so: berlinsko in nemško, problem jedrskih poizkusov, splošna razorožitev, Laos, Koreja in Vietnam. Posebno poglavje predstavljajo kolonialna in neokolonialna vprašanja, posebno za Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko. BEOGRAJSKA KONFERENCA SE JE SPOPRIJELA S TEMI PROBLEMI. O TEM PRIČA ZAKLJUČNA DEKLARACIJA, KI SI JE S SVOJIMI OBJEKTIVNIMI OCENAMI DEJANSKEGA POLOŽAJA IN S SVOJIMI PRIPOROČILI ZAGOTOVILA POSEBNO POMEMBNO MESTO V ZGODOVINI. OGLEJMO SI JO NA KRATKO! NA MIROVNI POTI PO AFRIKI V prizadevanjih, da bi navezali tesnejše stike z onimi afriškimi deželami, ki so prejele pred nedavnim ne-odvisnost in svobodo, in s tem tudi v mednarodnem pogledu pomagali tamkajšnjim narodom prodreti na mednarodno prizorišče, je predsednik Tito v dneh od 14. februarja do 26. aprila I. 1961 obiskal zapovrstjo Gano, Togo, Liberijo, Gvinejo, Mali, Maroko, Tunis in ZAR. Več kot dvomesečna turneja sodi med najpomembnejše obiske v tem letu. V GANI se je predsednik FLRJ srečal z državnimi voditelji in uglednimi predstavniki političnega, kulturnega' im javnega življenja. Jugoslovanski visoki gost je obiskal poleg glavnega mesta Akre še več drugih mest. na vseučelišču v Akri pa je govoril študentom in profesorjem o življenju im delu jugoslovanskih študentov. Ta ■ obisk je trajal od 28. februarja do 4. marca in od 7. do 11. marca. V TOGU se je jugoslovanski predsednik mudil od 4. do 7. marca in se razgovarjal s tamkajšnjim predsed. Silvanusom 01ympiom. V mestu Kpime je položil temeljni kamen za prvo hidroelektrarno v dežel,ki jo gradi sedaj jugoslovansko podjetje »Energopro-jekt«. Uradni obisk v LIBERIJI je trajal od 13. do 18. marca. Predsednik Tito se je razgovarjal s predsednikom Tubmanom. Govoril je tudi v skupščini o kolonialnem vprašanju in o dvostranskem sodelovanju, kakor je to storil že v Gani in Togu. V GVINEJI se je jugoslovanski visoki gost mudil od 20. do 24. marčni. Skupno s svojim spremstvom in z delegacijo Nacionalnega političnega urada -in vlade Republike Gvineje s predsednikom Seku Turejem na čelu je obiskal upravna območja, Marnu, Kindij, Kisidugo. in Kankan. V Konakriju so na čast jugoslovanskemu predsedniku priredili velik mimohod gvinejske mladine in armade ter zborovanje, na katerem sta govorila predsednik Tito in Ture. Jugoslovanski predsednik je v svojem govoru omenil jugoslovansko željo po pomoči. »Srečni bomo, če vam lahko s prijateljskim sodelovanjem pomagamo, kolikor je to mogoče,« je dejal. MALI je predsednik Tito obiskal od 25. do 26. marca. V MAROKU se je mudil od 1. do 6. a-prila in se razgovarjal s kraljem Hasanom II, ki je prav tedaj prevzel kraljevske posle po nenadni smrti kralje Mohameda V. Predsednik Tito si je ogledal zgodovinsko pomembna mesta, sprejel člane jugoslovanskega veleposlaništva in naše izvedence in se menil z maroškim kraljem in najvišjimi maroškimi funkcionarji. Na uradnem obisku v TUNISU je bil od 9. do 14. aprila. Govoril je v tuniškem parlamentu, v Bi-zerti na položil venec na grobove srbskih vojakov, ki so tu umrli med prvo svetovno vojno. Dvanajstega aprila se je na ladji »Galebu« sestal z delegacijo začasne ALŽIRSKE vlade. Svojo večtedensko pot je zaključil z neuradnim obiskom v ZAR. S predsednikom Naserom sta predvsem obravnavala mednarodna vprašanja in dvostranske odnose. ZAOSTROVANJE V MEDNARODNIH STIKIH Kaj vse so obsegali uradni razgovorii v onih dneh? Značilno je, da so državniki v uradnih poročilih, ki, so jih izdali ob zaključku obiska, o-pozorili na resno zaostrovanje v mednarodnih odnosih. Določene (kolonialne in imperialistične sile si prizadevajo ohraniti posamezne afriške dežele pod kolonialnim jarmom. Zato je odprava kolonializma v vseh njegovih oblikah najpomembnejša in najnujnejša naloga. Posebno pozornost so posvetili vprašanju KONGA, kjer je prav tedaj divjala državljanska vojna. Obsodili so resn-lco da resolucij VS niso izvedli, ter sodelovanje belgijskih kolonialistov in njihovih agentov ter plačancev. Predsednik Tito je v ganski skupščini med drugim dejal: »Belgijski kolonialisti in imperialistični krogi v svetu so poudarjali geslo protikomunizma kot izgovor za agresijo proti Kongu. To je eden dra- stičnih primerov zadnje ure kolonializma in njihovega podcenjevanja politične zavesti in zrelosti vseh narodov vključno z njihovimi lastnimi...< V razgovorih so tudi odločno podprli boj ALŽIRSKEGA in ANGOLSKEGA ljudstva za svobodo. Dali so vse priznanje Združenim narodom, čeprav so nekateri njihovi- organi pokazali prav v kongoškemu primeru določene slabosti. Dosedanje napake naj bi odstranili Zavzeli so se za nepristransko pomoč slabo razvitim deže- lam. da bi se lahko svobodna razvijale in dosegle nacionalno blaginjo. Državnilki so se v razgovorih precej zaustavili na razo- rožitvi in prenehanju jedrskih poskusov. Med drugim so obsodili francoske jedrske poizkuse v Sahari, ki neposredno ogrožajo afriške narode. Ob zaključku so podprli ideje nevezanih dežel, ki jih dandanes svet pozna pod skupnim imenom načela politike miroljubnega sožitja. DVOSTRANSKI ODNOSI Dobršen del razgovorov so posvetili dvostranskim odnosom. Naj navedemo nekaj odlomkov iz uradnih izjav! »Predsednik Tito in predsednik vlade Olymp:o sta z zadovoljstvom ugotovila, da obstajajo ugodni pogoji za razvoj gospodarskega, znanstvenega, tehničnega in kulturnega sodelovanja.. Strinjata se s tem, da je treba skleniti ustrezne sporazume in pospešiti sodelovanje...« Predsednik Tito in predsednik Keta (Republika Mali) sta s posebno pozornostjo proučila možnosti in načine za razvoj vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Malijem ...« »Predsednik Tito in kralj Hasan II. sta pozorno proučila dosedanje rezultate sodelovanja njihovih dežel na političnem, gospodarskem, tehničnem in kulturnem področju in z zadovoljstvom ugotovila, da so se zadnja leta prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Marokom uspešno razvijali. Obenem sta ugotovila, da obstaja obojestranska želja in ugodne možnosti za nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja. jugoslovanski predsednik je uspeh svoje afriške turneje podrobneje razčlenil v govorih, ki jih je imel po vrnitvi v Pulju. Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Ni dvoma, da je široka zamenjava mnenj o svetovnem položaju ustvarila tudi solidno podlago za poznejše predhodne razgovore o beograjski konferenci in za samo konferenco. saj so na njih načeli večino perečih problemov ki se jih je lotilo tudi veliko beograjsko zasedanje. — v okviru boljšega medsebojnega spoznavanja in zamenjave mišljenj o mednarodnih vprašanjih so se v Beogradu 17. junija sestali predsedniki Tito, indonezijski predsednik Sukamo in ma'lirski predsednik Kelta. Indonezijski visoki gost se je pred tem mudil na uradnem obisku pri nas, (Nadaljevanje na 4. strani) Z OBISKA V AFRIKI — Predsednik Tito in kralj Hasan II ob prihodu v Rabat SKLEPI PETINDVAJSETIH Naj višji predstavniki 25 dežel (Afganistana, Alžira, Burme, Cejlona, Etiopije, Gane, Gvineje, Indije, Indonezije, Iraka, Jemena, Jugoslavije, Kambodže, Cipra, Konga, Kube, Libanona, Maroka, Malija, Nepala, Saudske Arabije, Somalije, Sudana, Tunisa in Združene arabske republike) so po obsežni razpravi, v katero so posegli tudi opazovalci iz Bolivije, Brazilije in Ekvadorja ugotovili, da vojna ni nikoli grozila človeštvu s hujšimi, posledicami kakor danes. Prav tako ni imelo človeštvo nikoli doslej večjih sil za odpravo vojne kot sredstva za urejanje mednarodnih odnosov, kakor jih ima danes. Ugotovili so, da so načela miroljubnega sožitja edina alternativa »hladni vijni« in da kot taka morajo tvorti podlago mednarodnemu sodelovanju, — da svet, razvrščen med bloke, ne more reševati mednarodnih vprašanj in da različni družbeni sistemi niso ovira za mir, če odpadejo težnje po nadvladi in vmešavanju v tuje notranje zadeve; — da predstavlja nevezani svet s svojimi, načeli pomemben činitelj za ohranitev miru na svetu in da ga je treba čimbolj širiti; — da so ideološke razlike pomemben atribut razvoja človeške družbe, vendar bi države ne smele tega izkoriščati za »hladno vojno«, za pritisk ali izsiljevanje; — da je treba ukiniti takoj vse oblike kolonialnega stanja na svetu, pri čemer je treba všteti tudi tuja vojaška oporišča; POMURSKI VESTNIK, 29. dec 1961 3 V VRTINCU NO Želel bi, da bi me kot praktikanta razumeli V šolah, 'ki imajo dvojezični pouk, v zadnjih letih čutimo precejšnje pomanjkanje učiteljev, ki bi obvladali tudi madžarski jez k. Stanje se bo glede tega kmalu zboljšalo, saj na soboškem učiteljišču vzgajajo več učiteljev, ki se obvezno učijo madžarski jezik Eden od teh je tudi ALEKSANDER SUNJOG iz Dolnjega Lakoša, ki ga 'štipendira petrovsko-šalovska občina. Sedaj obiskuje četrti letnik, se pravi, da bo odšel že prihodnje leto poučevat. Seveda s tem še ne bo dobil naziva učitelja, kajti pred diplomskim izpitom mora biti eno leto na praksi in obiskovati predavanja, oziroma seminarje. In kaj si želi v prihodnjem letu? »Najbolje bi me veselilo, če bi imeli starejši učitelji do mene kot praktikanta primerno razumevanje. Razen tega pa imam v načrtu, da bom kupil kolo in morda še tranzistor, če bosta »dotacija od doma in štipendija to dopuščali. Privatne želje ob strani Za dimnikarja pravimo, da prinaša srečo, zato sem na naši poti obiskal tudi dimnikarskega mojstra OTOKARJA ERJAVCA iz Beltinec. Do nedavnega je bil zasebni obrtnik, sedaj pa je eden glavnih organizatorjev novega dimnikarskega podjetja, ki ga bodo sestavljali mnogi dosedanji zasebni dimnikarji iz ljutomerske, beltinske, gornjeradgonske, lendavske in morda tudi ormoške občine. Za začetek bodo vložili svoja sredstva, da bo delo kar najhitreje steklo« Zaradi tolikšnega dela okrog ustanavljanja tega podjetja, si želi, da bi prizadevanja uspela in da bi delo že v začetku kar najbolje speljali Hkrati pa želi, da bi imeli ljudje do podjetja in zaposlenih dovoljno razumevanja. In kaj si želi v privatnem življenju? »Zdravje in mir, ker mislim, da je to osnovno.« Prihodnje leto v lastnem stanovanju Za spremembo smo malo zavrteli telefon. Na podjetju Agrotehnika-servis v Ljutomeru se, nam je kmalu oglasil FERDO POSEDI, ki je tam zaposlen kot mehanik. Naše vprašanje se je glasilo, kot običajno. »Sem namreč graditelj hiše, zato bi me najbolj veselilo, če bi se lahko kar najprej vselil. Računam, da se mi bo ta želja uresničila že prihodnje leto. posebno še, ker mi je podjetje dalo za gradnjo 300 tisoč dinarjev posojila.« Nekaj skromnih želja tudi sebi Malokdo v našem okraju izreče letno toliko najboljših želja in čestitk, kakor jih izrečeta ANICA KOLOSEVA in MILAN PETAUER. Oba sta namreč napovedovalca v slovenskem programu Rad a M. Sobota in ju naši bralci prav gotovo po glasu dobro poznajo, posebno še iz oddaje »Želeli ste, poslušajte« in drugega govornega programa. Omenili smo že, da izrečeta mnogo čestitk in želja, seveda po radiu, zdaj pa poglejmo, kaj si želita sama. Kot napovedovalca si kajpada najbolj želita, da bi poslušalcem posredovala kar najbolj brezhiben govorni program. Tovarišica Kološeva je med drugim povedala: »Zadovoljna sem nad svojim delom le, če vidim, da so zadovoljni poslušalci. Če pa ne čutim zadovoljstva drugih mi je težko. Moram pa tudi reči, da mi je napovedovanje, čeprav je,zahtevno, edino razvedrilo.« Tovariša Petauerja smo nato vprašali, kakšni so občutki napovedovalca, ko sede pred mikrofon. »Občutki so posebno v začetku zelo različni. To je zlasti odvisno od osebnega razpoloženja. Če napovedovalec ni zbran, se lahko oddaja, kljub prizadevanju in dobremu tekstu, zatakne. Če pa poteče oddaja brez zatikanj, ima napovedovalec dokajšnje zadovoljstvo. In prav takih brezhibnih oddaj si najbolj želiva.« Dober učiteljski zbor LIZA SOBOČAN, dijakinja četrtega letnika učiteljišča v M. Soboti, se je našemu povabilu rada odzvala. Tudi ona bo prihodnje leto šla na prakso na eno izmed šol ter se medtem še udeleževala predavanj na učiteljišču. Na obisku v uredništvu nam je povedala, da si želi priti kot praktikantka v dober učiteljski zbor, ki bi imel do nje primemo razumevanje. »V začetku bi se rada posvetila predvsem svojemu izobraževanju, ko pa bom redno zaposlena, pa se bom posvetila mladini. Če se vrnem k osebnim željam, naj povem še to, da bi se v prihodnjem letu rada srečala s sestro, ki je v Avstraliji. Nisem je namreč videla že sedem let.« Na mirovni poti po Afriki (Nadaljevanje s 3. strani) pozneje pa malijski predsednik. Predsednik Gane Nkrumah nas je obiskal v Času od 3. do 8. avgusta. — Januarja se je mudil pri nas predsednik gvinejske republike Seku Ture, od 13. do 16. januarja pa predsednik Pakistana Mohamed Ajub Kan. V tem času je bil pri nas indonezijski zunanji minister Subandrio kot gost jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Koča Popoviča. Ta je pozneje obiskal Kanado in Nizozemsko, avgusta pa Moskvo. — Od 11. do 13. aprila je prispel k nam na poziv vlade FLRJ predsednik ministrskega sveta Kraljevine Laos Suvana Fuma. Razmeroma bogato leto obiskov ni samo doprineslo boljšemu medsebojnemu spoznavanju, temveč tudi afirmaciji jugoslovanske zunanje politike. Načela miroljubnega sožitja so namreč prišla prav tu do polnega izraza. Gre za primer, kako jih je treba izpolnjevati tudi v vsakodnevni praksi, a ne samo z deklaracijami in drugimi mednarodnimi dokumenti. Prihodnje leto pojdem na fakulteto ALEKSANDER MEKICAR iz Sebeborec bo prihodnje leto končal gimnazijo v M. Soboti. Je zelo prizadeven dijak in rad pomaga tudi svojim sotovarišem. Tudi njega smo izbrali za naš novoletni razgovor. »Najprej bi rad uspešno končal gimnazijo, za tem pa se bom vpisal na eno izmed ljubljanskih fakultet, verjetno na gradbeno. V prihodnjem letu pa bi si želel tudi izlete. Posebno me še zanimajo nekateri slovenski kraji, kakor je na primer Logarska dolina.« Ko sto z Aleksandrom pozne e govorila še o zunanji politiki, sem ga mimogrede vprašal, katerega izmed tujih državnikov ceni kot največjega borca za mir. »Po mojem je to Naser,« mi je povedal. Stanovanje in matura »Tovarišica, nekdo trka.« je zaživelo v enem izmed razredov na šoli v Stročji vasi. Iskal sem mlado učiteljico HILDO SLAVINEC m ko je Stopila na hodnik, sem ugotovil, da sem potrkal na prava vrata Tovarišica H Ida je lani končala četrti letnik mariborskega učiteljišča in letos poučuje prvič. V določenih presledkih, se še mora seveda udeleževati seminarjev, na katerih predelujejo snov petega letnika. Ir. razgovora sem razbral, da ji prinaša novo leto veliko dela saj se je treba na maturo temeljito pri praviti. - V prihodnjem letu si najbolj želi. da bi uspešno opravila maturo. Upa pa tudi, da bo dobila stanovanje v novem poslopju, ki ga v tem času dograjujejo. Če pa bo imela možnosti, bo seveda nadaljevala s študiem. V učiteljskem poklicu ni bila (razočarana niti v začetku in želi, da bi imela tako za dovoljstvo tudi v bodoče. Hilda Slavinec, učiteljica KO STOPAMO V NOVO LETO SE NAM ZDI, KAKOR DA MINULEGA LETA GREDO SKORAJ V POZABO, ALI PA SE UM LETU SVOJE ŽELJE. BREZ TEH NISO NITI OTROCI, KI SE KI LJAJO JESEN SVOJEGA ŽIVLJENJA. IN KAKO RAZLIČNE SO USPEŠNO OPRAVILI RAZNE IZPITE, DRUGI BI SPET RADI Ml KAKOR VEDNO, OSTANE PRI SKROMNIH ŽELJAH: ŽELIJO SLABO IZBRALI. TO JE PO NJIHOVEM MNENJU OSNOVA, V ČEPRAV SO Sl ŽELJE POSAMEZNIKOV MED SABO TAKO RA V SVETU. KO SO BILE STAREMU LETU 1961 ŽE URE ŠTETE IN SODILI PO OBILICI ČESTITK, KI SO POLNILE POŠTNE NABI Ll ALI POKLICALI SMO LJUDI RAZLIČNIH POKLICEV IN STAR ŠANJE : KAJ Sl ŽELIJO V PRIHODNJEM LETU? PONEKOD JE GOVORE. Nekaj osebnih in skupnih želja Tudi NIKA KORŠIČA, vajenca v ročni stavnci naše tiskarne, smo vprašali za želje v prihodnjem letu. S cer pa naj, preden zabeležimo njegov odgovor, napišemo o njem nekaj več. Niko se uči za ročnega stavca že tretje leto in ga skoraj ves čas srečujemo tudi kot športnika. Razen tega prd-vo sodeluje tudi pri pripravljanju raznih mladinskih prireditev. saj je izvoljen v vodstvo kluba mladih proizvajalcev. »Najprej bi rad opravil pomočniški izpit, veselilo pa bi me tudi, če bi košarkarsko moštvo v podjetju »Pomurski tisk« ohranilo svojo aktivnost, če je ne bo še zboljšalo. Razen tega pa bi, kakor drugi, želel, da bi bil dosežen sporazum med velesilami.« Aleksander Sunjog dijak učiteljišča Čim prej kvalifikacija Sedaj je na vrsti JOŠKO KOLMANIČ iz Apač, trgovski pomočnik, ki opravlja delo poslovodje v poslovalnici »Železnina« v Gornji Radgoni. V razgovoru smo kaj hitre spoznali, da si želi pridobit! kvalifikacijo poslovodje, zato se je letos vpisal v enoletno šolo za poslovodje, ki deluje kot oddelek tudi v Gornji Radgoni. S poukom bodo baje končali prihodnje leto. Ker mu bo to pomenilo življenjski cilj si nabolj želi, da bi uspešno opravil izpit. Kolo in šivalni stroj Zopet smo malo zavrteli telefon. Na Komunalni banki v Murski Soboti je nekdo dvignil slušalko. Tovarišica pri telefonu se je, ko je slišala vprašanje, znašla in podala slušalko sodelavki. Malo oklevanja in glas na drugi strani žice je odgovoril: »Najbolj si žeTm srečo, rada pa bi kupila tudi kolo in morda še šivalni stroj.« In še to: tovarišici, ki je bila pri telefonu, je ime MARJETA, za priimek pa je želela, da ga ne objavimo. Kar želi večina Vrnimo se za trenutek k telefonu. V zdravstvenem domu v Murski Soboti se nam je oglasila ANICA SČANČARJE- »V zasebnem življenju si ne želim drugega kot zdravje in srečo. Rada bi si še kupila primerno usnjeno torbico in to je tudi vse. Zelo pa bi bila vesela če bi velesile prekinile z poizkus z jedrskim orožjem, kar na človeka nikakor ne more delovati pomirjevalno.« Izpit in „fičo” Pa zopet prisluhnimu glasu iz telefonske slušalke. Tokrat se nam je oglasil matičar in šef krajevnega urada na Razkroju, ANDREJ OHMAN: »V zadnjih dneh sem opravil uslužbenski izp t. S tem pa moj cilj še ni dosežen. Predlagan sem namreč za študij na višji upravni šoli. Najbolj si žel m, da bi v prihodnjem letu uspešno opravil sprejemni izpit. Nimam namreč popolne srednješolske izobrazbe zato se bom moral resno potruditi. V prihodnjem letu bi se pa seveda tudi rad motoriziral. Če bo šlo vse po sreči, bom kupil »Fiata«. Napovedovalca Radia M. Sobota Milan Petauer, Anica Kološa Zakaj prepočasi?« (setev) POMURSKI VESTNIK. 29. dec. 1961 4 OLETNIH ŽELJA Matura in ... Štefka Zalar dijakinja — gimnazija Štefka Žalarjeva iz Grab bo v prihodnjem letu končala četrti letnik gimnazije v Murski Soboti, nato pa namerava nadaljevati, s študijem. Kaj bo študirala— pravi — še mora razmisliti: Najbolj pa jo veseli gozdarstvo in turizem. Iz pomenka v našem urad ništvu smo lahko ugotovili, da zelo rada potuje in opazuje naravo. Rada pa seveda tudi pleše, vendar sedaj za to ni dosti časa. Pred vrati je matura in še kopica drugega dela. In kaj si najbolj želite v prihodnjem letu smo jo vprašali: »Vsekakor bi najprej rada uspešno opravila maturo, v počitnicah pa bi se honorarno zaposlila in zaslužila nekaj denarja za nadaljnji študij. Če bo pa ostalo še kaj časa, pa bom šla v mladinsko brigado Na sploh pa si želim kar največ potovanj, pa tudi kakšen tranzistor ne bi bil odveč. Jože Bencek, vajenec Prihodnje leto bom star 102 leti JOŽE LIPIČ iz Črešnjevec pri G. Radgoni, ki smo ga našim bralcem pred leti že predstavil, je nedvomno nastarejši prebivalec v Pomurju. Ker bo januarja prihodnje leto star že 102 leti, smo naš novoletni obisk namenili tudi njemu Kljub visoki starosti še hodi včasih pa se loti celo branja Rad ima tudi otroke, posebno še vnukinjo Mileno, ki mu pridno prinaša vodo in drva ter se sploh zelo rada zadržuje ob njem. Ko smo se pomenkovali v tesni izbi, je brskal po spominu in povedal, da se še spominja zgodnjih mladostnih let, ko je skakal okrog v hlačah iz domačega platna, govoril pa je tudi o svojih učiteljih Ko smo ga vprašali, kaj Si najbolj želi, je povedal, da bi mu uga ale kratke noči, posebno še, ko ne more spati. Takrat po navadi sedi na robu postelje in od časa do časa napolni peč. Izpit in vespa JOŽETA BENCEKA, kovinarskega vajenca iz Lendave, smo dobili pri igranju ping-ponga. Ta igra mu je zelo všeč in če je le kaj časa, prime za loparček. Prej je sodeloval tudi v judo-sekciji, vendar so s treningi prekinili. Jožetu se bo. v prihodnjem letu uresničila pomembna življenjska želja — postal bo namreč pomočnik. Seveda se bo moral potruditi, da bo u-spešno opravil izpite. Upa pa tudi, da bo lahko kupil motorno kolo. Rad bi potoval »Nameravam študirati na-prej;« nam je povedal dijak četrtega letnika Ekonomske srednje šole v Murski Soboti JANEZ VINKOVIČ. Ni se še odločal na katero fakulteto pojde, verjetno pa na ekonomsko Zaradi tega najbolj želi, da bi pri matura uspel. »Rad bi tudi potoval. Če bi imel možnosti, bi obiskal nekatere pomembnejše predele Jugoslavije, čeprav me zanimajo tudi sosednje države. Najprej pa bi seveda rad šel za kratek čas na morje. Upam, da se mi bo ta želja u-resničila ob koncu šolskega leta.« Mani prekrškov Prometni' miličnik FRANC ZUPANČIČ iz Murske Sobote pa je o svojih novoletnih željah povedal takole: »Kar zadeva službo, bi najbolj' želel, da bi ljudje v kar največji meri upoštevali predpse o cestnem prometu in nudili pomoč vsakemu koristniku ceste, ki je tega potreben. Se pravi, da bi želel kar najmanj prometnih prekrškov in hkrati tudi kazni, kar nam zagotavlja, da bomo na cesti varni vsi. V zasebnem življenju pa v prihodnjem letu nimam, razen zdravja in zadovoljstva, večjih želja. Moja služba je namreč taka, da sem le poredko doma.« Mesečni prejemki In kaj si želi v prhodnjem letu logar Vinogradniškega gospodarstva Gama Radgona. FRANC MARINIČ iz Slapti-nec? »V prihodnjem letu bi rad dogradi stanovanjsko hišo saj je sedanja z ozirom na število družinskih članov že pretesna. Upam, da bom v prihodnjem letu, kljub pomanjkanju denarja, s tem uspel. Računam namreč na posojilo ker bom sicer moral hišo dograjevati postopoma. Morda bi si želel še več, vendar sem VEČ PROSTEGA ČASA Dr. ŠTEFAN VUČAK nam je svoje želje povedal kar po telefonu: »V službi si želim čimveč uspehov, v privatnem življenju pa malo več prostega časa ter seveda mnogo zadovoljstva.« Želim, da se uresniči takoj S pisanjem novoletnih razgovorov sem bil ravno pri kraju, ko je zazvonili telefon, iz slušalke pa se je slišal nekam znani glas: »Tovariš novinar, tudi jaz imam eno željo: čim-prej ml prinesi rokopise, začnemo tiskati.« Takoj sem ugotovil, da ne gre za novoletne želje, kajti glas je bil — urednikov. vesel, da. sem lahko tudi v službi zadovoljen, saj so mesečni prejemki zadovoljivi« Končno- stanovanje JOŽETA BOJNECA, skladiščnika pri »Proizvodnji nafte« v Lendavi, smo obiskali v nje- Jože Lipič, najstarejši Pomurec govem tesnem stanovanju Najprej je bilo stanovanje pripravljeno za samce. »Z ženo imava zelo tesno stanovanje, vendar so nama obljubili, da bova dobila že v začetku pri« hodnjega leta družinsko stanovanje. S tem pa se bo uresničila ena najdražjih želja.« »ALI V NOVO ŽIVLJENJE. VSE TEGOBE IN NEVŠEČNOSTI OBILICI NOVIH ŽELJA IN NAČRTOV. VSAKDO IMA V NOVEM KOBACAJO PREKO ROBA ZIBELKE IN STARČKI, KI PREŽIV-OSEBNE ŽELJE. NEKATERI Sl ŽELIJO, DA BI KAR NAJPREJ KOLO, AVTO, PRALNI STROJ ALI PODOBNO; PRECEJ PA JIH, ZDRAVJE, SREČO IN ZADOVOLJSTVO. SICER PA, NISO TAKO ŽELJE PA SE BODO ŽE URESNIČILE OB SVOJEM ČASU. PA JIH POVEZUJE ENA SKUPNA IN NAJDRAŽJA ŽEUA — MIR OBDOBJE ČESTITK IN ŽELJA NA VIŠKU — TO SMO LAHKO - SMO OBISKALI VRSTO LJUDI IZ RAZNIH KRAJEV. OBISKA-li JIH ZAPROSILI, NAJ NAM ODGOVORE NA ENO SAMO VPRA- ZADREGE, VENDAR SMO KLJUB TEMU KMALU DOBILI OD- Da bi si zgradil hišo Zakaj pa ne šola Mizarski pomočnik LEOPOLD BUZETI iz Bakovec je zaposlen pri podjetju »Obrtnik« v Murski Soboti. S vprašanjem o željah v prihodnjem letu smo ga presenetili kar pri delu. Verjamemo, da se tako hi tor ni mogel spomniti vsega tistega, kar bi si želel, kljub temu pa smo zvedeli, da namerava začeti v prihodnjem letu z gradnjo nove hiše. »O tem razmišljam že več let, vendar je treba zagotoviti dovolj denarja. Če bom dobi posojilo, bom lahko gradnjo hitro končal, če ne, pa bom gradil postopoma.« V našem razgovoru pa nam je Leopold tudi omenil željo, da bi se zboljšali tudi prejemki. In če dodamo še to. da si želi zdravja in zadovoljstva, smo povedali vse. Med prvimi smo ob'skali MARIJO LOVRENČIČEVO, u-službenko iz zdravstvene postaje v Križevcih pri Ljutomeru. Pred leti si je zaželela srednješolsko izobrazbo. Kljub temu, da je v službi in ima družino, se je vpisala v oddelek ekonomske srednje šole za odrasle v Ljutomeru. »Prostega časa mi zares ostane zelo malo, ali bolje rečeno — nič. Moram izkoristiti vsako minuto. Prav zato je moja najdražja želja, da bi v prihodnjem letu uspešno opravila maturo, da ne bi bil triletni trud zaman Kakor mi je povedala pozneje, ji bo novo leto, ki ji približuje željeni cilj, prineslo tudi mnogo dela. Priprave za maturitetne naloge so še posebno zahtevne in s temi bo marala kmalu začeti. Še preden sem se poslovil, se nam je pridružila še njena hčerka EDITA. Prihodnje leto bo šla v šolo, se pravi takrat ko bo njena mam ca končala izpite. Nisem mogel, da je ne bi vprašal, kaj si pa ona želi v prihodnjem letu. Ni bila v zadregi. O svojih željah je namreč že »pismeno« obvestila dedka Mraza. Upajmo, da je ne bo razočaral in ji bo prinesel voziček, punčko itd. Več upoštevanja nas mlajših Za naš novoletni razgovor smo izbrali tudi MARJANA PAVLIČA, predmetnega učitelja iz Osnovne šole II v M. Soboti. O svojih željah v prihodnjem letu nam je povedal: »Kot prosvetni delavec - mlajše generacije - si iskreno želim, na bi nas starejši kolegi bolj upoštevali in nam nudili več pomoči pri našem meto- dičnem izpopolnjevanju. Istočasno si želim razumevanje za mladega človeka v kolektivu samem ter več političnih predavanj, predvsem s področja marksizma in leninizma. In nazadnje: ne prezreti dejstev, da je tudi mlademu prosvetnemu delavcu potrebno primerno stanovanje, ker bole tako lahko v celoti izpolnil svoje pedagoško poslanstvo.« TEKST IN SLIKOVNO OPREMO JE PRIPRAVIL JANKO STOLNIK Morda televizor FRANC REŠ je upokojenec in je honorarno zaposlen še pri hotelu »Zvezda« v Murski Soboti. Ko smo ga obiskali, je bil, Jrakor običajno, za svojo pisalno mizo. Najprej srno ga vprašali, kaj meni o pokojninah. »Pokojnine bi v povprečju po zadnjem zvišanju zadoščale za redno življenje, če se ne bi skoraj istočasno zvišale tudi cene.« In kaj si želite v prihodnjem letu? »Najbolj bi bil vesel, če bi bil dosežen mir med narodi in se končala hladna vojna In še to: čeprav sem skoraj redni kinoobiskovalec, bi vendarle rad postal, tudi lastnik televizorja. Ta bi bil posebno primeren še za mrzle dni « Marija Lovrenčičeva s hčerkico Edito Koristno ali ne?« Jajčka v hladilnikih« Franc Reš, kadar prejema pokojnino POMURSKI VESTNIK. 29. dec. 1961 5 NAŠE NOVOLETNO BRANJE — NAŠE NOVOLETNO BRANJE — NAŠE NOVOLETNO BRANJE NOVO LETO 1944 V Vicenzi, nedaleč od Padove je bilo to Silvestrovo dokaj nenavadno. Ljudje so bili še vedno pod vtisom Mussolinijevega zloma septembra 1943 in vsega, kar se je zgodilo po tem. Fašisti, ki jih je Hitler vendarle še enkrat postavil na noge, so s skupnimi močmi razpodili nekaj bivše »Kralje-ve armade, ki so se skrivale po sosednjih gričih in bližnjih planinah. Toda partizanske e-note, Garibaldinci, ki so jih organizirali predvsem komunisti in socialisti, so bili trši o-reh. Zato so bili Hitlerjevci in Mussolinijevci divji. Po mestu so krožile pojačane patrole. Ta dan sem bil pri eni garibaldinski enoti nedaleč od proge, ki iz Vicenze pelje v Bassano. Iskal sem zvezo z Glavno komando Garibaldincev, ki je takrat bila nekje v Milanu. Naloga je bila nujna, zato sem bil nekoliko dni in noči kar naprej na nogah. Povsod so me sprejeli sicer vljudno, toda obenem nezaup-no. Kako tudi ne bi, saj so jim razni nepozvanci, katerim so lahkomiselno zaupali, često prizadejali težke preglavice in izgube. Povsod ista vprašanja in ista procedura: poznaš tej ga, poznaš onega? Opiši tega, opiši onega, ki praviš da ga poznaš. Točno opiši kraje, koder si hodil na poti do nas! In ko je bilo vprašanj konec, povsod isti refren: »Bodo spo- ročili višji komandi. Odgovor lahko dobiš čez teden dni ali kaj takega. Do takrat se prebijaj sam, kakor veš in znaš Tukaj ne moreš ostati.« Proti večeru so me odpre-mili nazaj v Vicenzo. Mestna partijska organizacija me je začasno spravila pri nekem železničarju v predmestju Vicenze. On pa me je vtaknil kar v klet. Sicer me ni zaklenil, pač pa me je odločno zaprosil, naj le potrkam — dva dolga in en kratek udarec — če mi bo kaj potrebno, sicer pa naj kar lepo mirujem. - Skozi kletno okence je prihajala bleda svetloba ulične luči. Primaknil sem zabojček k visokemu sodu in se spravil k pisanju. Prihodnje dni sem pričakoval kurirko iz Trsta. Morala bi mi bila prinesti vesti in novo osebno legitimacijo, brez katere se ni dalo gibati po mestu. Hotel sem biti pripravljen, da ne bi čakala na moje pismo za tovariše. Na bližnjem stolpu je ura že odbila enajst, in dvanajst in pol eno. Po pločniku so prihajali in odhajali ljudje, ki so silvestrovali. Hodili so posamič in v skupinah. Proti polnoči je kakšen že tudi kaj zagodrnjal, kakor bi hotel zapeti. Toda glas, izgleda, ni hotel iz grla. Tedaj je na drugem koncu ulice, nekje blizu trga, počilo. Bila je bomba. Potem še puška in nato strojnica. Zaslišal se je krik. Za njim pa splošno vpitje. Po ulici semkaj iz mesta je bežalo nekoliko 1 judi. Pa še nekoliko. Za njimi so se podili vojaki, ki so vsevprek streljali. Vpitje, streljanje in tekanje je trajalo kar lep čas. Ura v stolpu je odbila že tri, ko se je spet umirilo Hotel sem nadaljevati s pisanjem. Toda zeblo me je, in sem le s težavo držal svinčnik. Tudi v noge me je zeblo. Vstal sem, da bi se pretegnil in ogrel. Potrkal sem na zid. Toda moj gospodar se očitno ni dal motiti. Nihče se mi ni odzval. Ponovno sem se spravil k pisanju. Slo je zelo počasi Vsako besedo je bilo treba šifrirati, da sovražnik ne bi mogel odkriti pisanja, če bi mu pismo slučajno padlo v roke Mraz in utrujenost sta me končno premagala. Zadremal sem na sodu s svinčnikom uprtim na papirju. Ko sem se prebudil, je ura odbila pet. Zunaj popolna tišina. Le koraki vojaških patrulj so se ravnomerno približevali in oddaljevali. Prisilil sem se in končal pismo. Ko je bil že dan, mi je železničarjeva žena prinesla skodelico kave. Zelo dobro mi je delo. »Mož je šel na delo,« je dejala. »Pridi v kuhinjo in se ogrej. Ampak možu nikar ne povej. Saj ni slab, ta moj Renato, samo boji se, da te ne bi odkrili pri nas!< Tedaj je potrkalo na vežna vrata. Smuknil sem nazaj v klet. Gospodinja je začela peti. Tudi, ko je odpirala vrata, je še pela. Bila je soseda. »Oh, kako si me prestrašila, Marija. Pela sem, da bi se ohrabrila, in da bi se lahko izgovorila, da nisem slišala trkanje, če bi bil kdo nepoklican«. Ko je soseda odšla, sem zvedel, da so prejšnjo noč vrgli bombe na fašistično postajo v centru mesta, da je bilo nekaj mrtvih in nekaj ranjenih. Da so fašisti in Nemci potem pobrali in odvlekli v zapore vse. katere so zajeli na ulici. V roke fašistov je baje padel tudi tovariš, ki je bil z mano pri partizanskem oddelku nad Bassanom. Ni mi ostalo drugega, kot da krenem dalje z zasilno legitimacijo, ki smo jo bili napravili na Pivki, preden sem stopil na vlak za Italijo, da bi se povezal z italijanskimi partizani, ki so bili za to zaprosili Glavni štab Slovenije. Na naslovu, ki sem ga edinega imel v Vicenzi, sem našel zvezo šele prihodnjo noč. Tu sem zvedel, da moj spremljevalec tudi pod udarci ni ničesar povedal. Do krvi prebitega so ga vrgli na transport za Nemčijo. Zvedel sem, da so odvlekli v Nemčijo na prisilno delo vse, ki niso imeli potrdila o zaposlitvi. Zato je poslej med mojimi legitimacijami na prvem mestu bil vedno dokument o zaposlitvi. Dr. Tone Vratuša Na dan JLA je v Domu JLA v Murski Soboti podelil predsednik okrajnega sveta za šolstvo tov. Ludvik Pleteršek nagrade pionirjem in mladincem ter mladinkam za najboljša literarna dela in likovne izdelke. Le-te so pionirji in mladina predložili komisiji pri okrajnem svetu za šolstvo glede na razpis sveta za šolstvo LRS, — skupno s CK LMS in republiškim odborom društev prijateljev mladine, — ob letošnjih proslavah 20. obletnice revolucije. Nagrade so bile podeljene na sprejemu, ki ga je priredil ob dnevu JLA za pionirje in mladino komandant soboške garnizije podpolkovnik Josip Šoštarič. Skupno je bilo podeljenih 26 nagrad in sicer 9 za najboljše spise, 17 pa za likovne izdelke. V prvi skupini je dobila prvo nagrado za »Zgodbo o partizanski siroti« Milka Petrej, dijakinja Srednje kmetijske šole v Rakičanu, drugo nagrado Nada Čačinovič (8. razred prve soboške osemletke), tretjo pa Iva Grimšič (7. razred prve soboške osemletke). Med likovnimi deli je pripadla prva nagrada Vladimirju Korošcu (Učiteljišče), druga nagrada (kolektivna) učencem VI. razreda prve soboške osemletke, tretja pa Agici Gaspari druga soboška osemletka). Podelitev nagrad za najboljše spise ob dnevu JLA so bile tudi v ostalih občinskih centrih Pomurja, za dijake srednjih šol pa je razpisal nagrade za spise na temo »JLA in jaz« tudi »Pomurski vestnik«. Med poslanimi prispevki je komisija prisodila prvo nagrado Štefanu Vučaku, dijaku ESŠ, drugo nagrado Jožetu Fariču, tretjo pa Francu Sapaču — oba ESŠ. V naslednjem objavljamo »Zgodbo o partizanski siroti« Milke Petrej, nagrajene v okrajnem merilu, sestavek Štefana Vučaka, ki je prejel nagrado po razpisu »Pomurskega vestnika«, kakor tudi sestavek Angele Dolanič (Učiteljišče), ki sicer ni bil nagrajen, zasluži pa vso poozrnost. MILKA PETREJ, I. LETNIK SREDNJE KMETIJSKE SOLE RAKIČAN ZGODBA O PARTIZANSKI SIROTI V času, ko sem se rodila, je divjala vojna vse naokrog. Naše kraje so zasedli sovražniki ki so hoteli uničiti slovenski živelj za vedno. Za vedno naj bi v moji prelepi ožji domovini Koroški utihnila slovenska beseda. Za vedno! Ne! Za vedno bomo izgnali sovražnika iz svoje domovine! Sklep je šel izvrševat delavec, kmet, izobraženec vsi, vsak pošten Slovenec. Štiri mesece sem bila stara ko je odšel. Oče je odšel.. Nisem se zavedala, da je vojna. Nisem vedela, kaj pomeni beseda — oče. Nič nisem vedela. Mislim pa, da slovo ni bilo lahko. Za njega gotovo ne A vedel je, da druge izbire ni. Kdo drugi kot on in vsi oni ki so odhajali s puško v roki in brez pomisleka umirali, bi izgnal sovražnika za vedno Danes to vem. Toda bil je moj oče, moj oče je bil! Nisem ga poznala in ne poznam ga! Slike! Seveda, neštetokrat sem ga že vprašala: »Oče, je hudo, Ti je hudo?« Meni je. Hudo mi je, ker si želim njegove tople besede, njegove močne roke. O, zavidam vam, ki imate vsega tega v izobilju. Državni podsekretar, dr. Anton Vratuša — avtor prispevka Novo leto 1944 — med govorom na proslavi 29. novembra letos v Rogašovcih Kako malo je potrebno, da si srečen; ali pa mnogo, toliko, da ni nikoli dosegljivo! Sneg je bil, ko je odšel. Sneg je bil, ki je zakrivil, da so ga našli. Dvanajst krepkih, neustrašenih borcev si je v januarskem mrazu 1945 za kratek čas hotelo ogreti premrzle ude. Izdajalec ni miroval. Obkoljeni od stokrat močnejšega sovražnika so se junaško borili do zadnjega. Z zadnjo bom-, bo je jurišal na Nemce in prerešetan od neštetih krogel se je z vsemi tovariši za vedno poslovil. Nočem biti sirota! Ponosna sem, ker 'je moj oče junak, ki ne more umreti — čeprav je mrtev. Veste, hudo mi je... Vendar sem ponosna. To je kratka zgodba - kot nešteto takih zgodb iz pretekle vojne. Ta kratka zgodba pa nam pove strašno resnico, da sem za vedno ostala brez očeta, da mi je hudo. Vendar sem ponosna! Nisem sirota! MOJIH PISEM NE BEREJO VEČ Malo prej se je enota vrnila z urjenja. Napolnila je učilnico, ker Je bilo na prostem precej hladno. Vojaki so čistili orožje, ki je bilo mokro zaradi snežnih padavin. Tudi predpostavljeni so tu. Nadzorujejo čiščenje orožja in dajejo potrebna navodila. V peči polagoma prasketa ogenj, ki greje učilnico. Ta je postala privlačna za vse prisotne, ker jim je malce hladno, saj so še malo prej bili na terenu. Začel se je razgovor. Beseda je bila o nepismenih vojakih, ki jih pride v armado vsako leto določen odstotek. Na vrsti je bil vojak Božidar Sčepulovič. Rodil se je v neki zaostali vasi okraja Kladovo. Božidar je sin revnih staršev, Cigan. V armado je prišel popolnoma nepismen. Bilo je to ravno pred petimi meseci, ko je komandir sedel v pisarni in zapisoval v svoj notes vsakega posameznega vojaka. Na vrsto je prišel tudi Sčepulovič. »Koliko imaš šole?«« ga je vprašal komandir. »Sem nepismen, tovariš ...«• — je odgovoril Božidar. Komandir mu je pojasnil, da bo takoj začel z delom tečaj za nepismene, ki ga bo tudi on obiskoval. V kratkih besedah mu je pojasnil tudi to, kakšna naloga se postavlja pred njega kot nepismenega vojaka: da se uči, da pazljivo posluša predavatelja, da prosi pomoči svoje tovariše . . . Tečaj se je začel. Učitelj je na tabli pojasnieval, risal, pisal črke. Začetki so bili zelo težki. Božidar se je nenehno spominjal komandirjevih besed: »Vztrajno so učiti, nepretrgoma, vsak dan«. To ga je hrabrilo. In tako sedaj, po skoraj polnih petih mesecih, oživljajo v učilnici ta prva srečanja, napotke, nasvete. Toda to ni več tisti »orejš-nji«, nepismeni Božidar. To je sedaj »novi« Sčepulovič- pismen, gibčen. Ni če položil izpita, je pa že pripravljen, da ga pologi. Vendar se še dalje uči, izpolnjuje svoje pridobljeno znanje. Ko se je spominjal svojega prihoda v armado, nam je ob tej priložnosti med drugim rekel: »V armado sem prišel slep pri svojih očeh. Če sem moral pisati pismo domov, sem moral prositi tovariše, naj mi pišejo. In čitajo pisma. To je če nekako šlo, ko sem pisal materi. Toda pismo dekletu ...« Tu je obmolknil in ves zardel. »Po zaslugi svojih predpostavljenih, učiteljev in tovarišev, ki so mi pri tem pomagali, danes nisem več nepismen. Moja pisma ne čitajo več drugi. Tudi marsičesa drugega sem se naučil v armadi, kar mi bo v življenju dobro služilo, ko bom zapustil vrste JLA. Vedno se bom spominjal svojih tovarišev. Iz armade bom ponesel najlepše spomine. I. P. S PONOSOM SE SPOMINJAMO ZAČETKOV JLA Že večkrat sem premišljeval, kaj sploh pomeni JLA, katere so njene naloge in njeni cilji. Toda ob vsaki misli sem se spomnil na junaško in herojsko borbo naše vojske, ki je premagala tako močnega sovražnika, kakršen je bil nemški vojaški stroj. Naša Ljudska armada ni klonila pred njim. Se več. Volja do zmage in zavest, da se borijo za svobodo vseh jugoslovanskih narodov, je odločila, da so se prvi in ostali vojaki naše Ljudsko armade spustili v tako neenak boj in — zmagali. Ne bi rad opisoval te partizanske borbe, saj je znana vsakemu našemu državljanu in tudi nam — mladini. Vendar bi rad povedal, da se tudi mi mladi ljudje s ponosom spominjamo padlih borcev. Toda kakšna je JLA danes, v sodobnem času, ko je atomsko orožje povsem osvojilo svet in ko vlada stalna nevarnost, da izbruhne tretja svetovna vojna in uniči ves svet, celotno moderno gospodarstvo ter kulturo, ki jo je dosegel človek? Ne vem sicer podrobno, kako je organizirana današnja JLA, kakšno je življenje vojakov in oficirjev, ker še nisem služil vojaškega roka. Toda po pripovedovanju nekega svojega prijatelja, ki je že prišel od vojakov, sem si izoblikoval svojo predstavo o življenju v naši JLA. Vsekakor mora biti življenje mladinca, ki služi vojaški rok, precej lepše, kot je bilo življenje mladinca, ki je služil vojaški rok v stari Jugoslaviji. Med današnjimi vojaki mora vsekakor vladati večja zavestna disciplina, kot je bila v vojski stare Jugoslavije, ki se je ob prvem sovražnikovem napadu razbežala, njeni voditelji pa so postali celo sovražniki partizanov in začeli pomagati Nemcem. Današnji vojak mora predvsem dobro poznati in proučiti atomsko orožje, ki ga v velikih količinah kopičijo velesile v težnji za svetovno nadvlado. Seveda mora, po mojem, dobro poznati ravnanje s puško, bombami, itd., saj je puš- ka osnovno orožje, brez katerega si ne moremo zamisliti vojske. Naši vojaki morajo biti vedno pripravljeni, da branijo svojo domovino in svobodo, ki so nam jo priborili naši očetje. Preprosti kmečki fant bi dejal, da je vojaški rok nekaj, kar mora biti in čemur se ni moč ogniti. Toda jaz mislim vse drugače o naši Ljudski armadi, ker upam, da se bom v njej marsikaj naučil, kar bi mi koristilo ne samo v borbi proti sovražniku, temveč tudi v življenju samem. Hrepenim po tem, da bi vedel vse o ravnanju z orožjem, predvsem z atomskim, da bi vedel, kako se proti njemu najlaže zavaruješ in da bi vedel vse o taktikah vojske, o različnih napadih in najuspešnejših obrambah, o borbi v zraku, na morju in na kopnem, itd. Mislim, da si to želi vsak zaveden mladinec, ki pozna strahote vojne, ki je še pred kratkim divjala po naši domovini. Zakaj ne bi bili tudi mi hrabri vojaki in branili domovine, kot so bili to naši očetje, ki so nam priborili svobodo s krvjo? Tukaj pa se nam naenkrat vsili vprašanje, zakaj naj bi zopet morali braniti domovino, zakaj bi se bojevali, če pa lahko živimo v miru in sreči? Na to vprašanje bodo slej ko prej morale odgovoriti velesile, kar pa je še stvar prihodnosti. Želim, da bi se še naprej borili za aktivno miroljubno koeksistenco med narodi, za sožitje med narodi, da ne bi bilo stalnih rovarjenj med obema blokoma in da bi se ustvaril svet, v katerem bi lahko vsak posameznik živel v miru in sreči. Pri vsem tem pa igra največjo vlogo naša Ljudska armada, jedro vsake države. Stefan Vučak, Ekonomska srednja šola JLA-VZOR TOVARIŠTVA Letošnje praznovanje 22. decembra, Dneva JLA, bo toliko bolj pomembno, ker pomeni zaključek proslav 20. obletnice ljudske vstaje. Dvajset let je minilo, ko je tov. Tito v bosanskem mestu Rudo uštanovil prvi pravi vojaški oddelek naše armade, tisti oddelek, ki je bil tudi v drugih pogledih med prvimi. Ob tej priložnosti je tov. Tito predal Prvi proletarski brigadi tudi zastavo, pod katero so šli borci na junaško in dolgo pot. Brigada je imela številne in pomembne naloge, znane iz zgodovine NOB. JLA se ob prazniku rada spominja vsega, kar je storila zanjo naša Partija. KPJ je vodila Armado skozi zmage, nenehno je vzgajala njene borce, da so šli neustrašeno skozi številne in slavne bitke, vzgajala jih je, kako se je treba boriti za svobodo. Niso še zaceljene vse rane, ki jih je povzročila vojna. Prav zato, ker ne moremo pozabiti strašnega trpljenja, ki ga prinašajo vojne, se naši narodi odločno bo- rijo za mir. Konec vojne ni prinesel svobode vsem narodom sveta. Velike države bi še vedno rade odločale o usodi in bodočnosti malih narodov in jim rezale kruh ter odmerjale svobodo. Tisti, ki imajo danes bombe, strašijo ljudi, da bi izgubili zaupanje v mirno sožitje. Naše ljudstvo pa ne bo nikoli izgubilo zaupanja vase, nikoli ne bo nehalo ljubiti s krvjo priborjene svobode. Močnejšega od ljudstva, ki ljubi svobodo, ni. Ravno v tem, v zaupanju vase in v spoštovanju do armade, je vir naše moči. Našemu človeku ne more nihče vzeti poguma, pa naj še tako rožlja z orožjem. Po letih je naša armada še mlada, toda po njenih dejanjih pomenijo ta leta obdobje. Vedeti moramo, da sodi zgodovina dogodke ne le po trajanju, ampak predvsem po tem, kakšen pomen imajo za napredek in življenje človeštva. Jedro današnje JLA tvorijo ljudje, ki so med vojno nenehno gledali smrti v oči in se Hkrati učili vojaških spretnosti. zdaj pa se nadalje izobražujejo. Naša armada je pripravljena braniti svojo domovino, svoje ljudstvo in se zavzema za to, da ne bi prišlo do nove katastrofe, ki grozi svetu. Naše vojake in njihove starešine druži resnično in iskreno tovarištvo, ki je vzor vsej družbi. Danes je pri nas vojak vsak, ki ve, da nam svoboda ni bila podarjena in da jo moramo budno čuvati. Zato se pri nas v teh dneh, ko praznujemo 20. obletnico JLA, toliko bolj živo zavedamo, kaj smo dolžni svobodi in armadi. Najlepše se ji bomo oddolžili s krepko obrambno sposobnostjo in pripravljenostjo za obrambo svobode in ohranitev miru v svetu. Angela Dolanič, Učiteljišče V letalskih enotah JLA — še kratek posvet pred poletom POMURSKI VESTNIK. 29. dec. 1961 6 MIŠKO KRANJEC: MLADOST V MOČVIRJU Odlomek iz romana „Mladost v močvirju" ki bo izšel v knjižni zbirki Zaprla so se vrata na paradiž, pred vrata je bog postavil močno stražo angelov z golimi mera v rokah, ki so stali tam vse dotlej, dokler ni paradiž popolnoma propadel, od vsega pa sta ostali le reki Eufrat in Tigris. Na svet se je naselilo gorje, človeški rod se je silno razmnožil, hudobija je tudi naraščala iz dneva v dan. Že je Kajn ubil brata Abela, ljudje so ropali drug drugemu, kar so črneli, od drobnice, živine, zlatnine, zemlje pa do žena, mož in otrok. Bog se je razsrdil in nameraval pokončati človeški rod z vesoljnim potopom. Le Noeta z njegovo družino je kanil pustiti, ker so ti edini ostali pošteni. Noe si je stesal barko, moral vzeti v barko od vsake živa-ske vrste po en par. Vode so zalile zemljo, in potonilo je vse. Zla pa vendar ni pokončal. Ker kakor se je po Noetu človeški rod znova namnožil, so ljudje spet postali hudobni. In spet se je bog odločil, da bo pokončal človeški rod, a tokrat ne z vodo, pač pa z ognjem in žveplom. Le Lotu je rekel, naj se reši s svojo družino. Lot se je sicer pogajal za vse pravične in poštene, a jih ni našel nikjer. Pa še njegova že- na in hči sta se mu spremenili v solni kamen, ko so bežali, slabi, pa sta se ozrli po goreči. Gomori in Sodomi. A zla tudi z žveplenim ognjem bog ni pregnal več z zemlje, ljudje so se začeli znova kvariti. Po dolgem premišljanju se je bog odločil in poslal na svet svojega edinorojenega sina Jezusa, da bi odrešil človeški rod. Ljudje pa so mu tega sina ujeli, ga obsodili na smrt in križali. Bog je bil na moč žalosten. Nič več ni prihajal na svet. Kar v nebesih je posedal, poslušal angelsko potje in češčenje. In angeli so peli glasneje pa tudi lepše ko kdajkoli prej, častili pa ga le še ponižneje. Se tako lepega petja, še tako velikega čaščenja pa se človek slej ko preobje, pa se ga ne bo bog. čeprav zna biti neskončno potrpežljiv. - V svetem pismu je rečeno, da se je bog neštetokrat razjezil, nikdar in nikjer pa da bi kdaj obupal. Ne. Zato, ker je obup najgrša vseh lastnosti. Ker pa ni znal posedati brez dela, pač pa je vedno moral kaj ustvarjati, je spet začel premišljevati: kaj takega bi ustvaril, kar mu Lucifer s svojimi hudobci ne bi skvaril. Ker niti malo ni dvomil, da je vsega zla na svetu, vseh grehov kriv. Lucifer s svojim peklom. Ker pa ni hotel, da bi ponavljal stare napake, še je le še globlje zamislil kot kdajkoli dotlej: kar naj bi zdaj ustvaril, se ne bi smelo nikdar nikomur in ničemur upreti. Svet mora biti dober, plemenit, večno mora hrepeneti po zgubljenem paradižu. Bog si je nabral dovolj izkušenj pri nebesih, ki so še mu uprla, pa je zato moral ustvariti peklo, da je lahko kaznoval Luciferja z njegovo vojsko. Moral je pognati Adama in Evo iz raja, da bosta po napornem delu zvečer znala iz srca zahrepeneti po tistem, kar sta zgubila. Spoznal je, da je sla po oblasti nevarna, nevarnejša Se oblast sama, bogastvo, obilje pa nič manj: še tako čist, po visokih ciljih hrepeneč duh se lahko pokvari ob vsem tem. Mogočen hočeš postati le še mogočnejši, polovice sveta gospodar hočeš vladati celeimu svetu. Bogat hočeš imeti vse. Premišljal je bog, kakšen svet naj bi ustvaril, da bi ostal pravičen in pošten. Premišljal je, premislil in si dejal: Ustvarimo si revnega človeka, mogoče pa se nam tak ne bo spridil: ne bo mogel hrepeneti po oblastil, da bi vladal drugim in si nazadnje zaželel, da bi se vzdignil celo nad svojega stvarnika. Podarimo mu pridne, delovne roke. ki jih nikaki žulji ne bodo raz grizli. Pomurske založbe 1962 Ne več angele, ki cel dan le prepevajo, molijo in me častijo, ker jim ni treba delati in skrbeti zase, ko sem jaz poskrbel zanje za celo večnost. Ne več Luciferja, ki bi rad vladal, postal mogočnejši od mene, ki sem ga ustvaril. Ne več človeka, ki bi v brezdelju zahrepenel, da bi postal bogu podoben, ravno tako vsemogočen, pa tudi neumrljiv, večen. Premišljal je le še, kje bi ustvaril tak da bi človek ne mogel obogateti, in kakšen naj bi bil ta svet, pa si je dejal v svoji modrosti: Ustvarimo zanj močvirje, močvirje z vodami, z blatom, šerjem, z meglami in vetrovi, z divjim neužitnim sadežem na pritlikavem grmičju. Razveselil se je bog svoje zamisli: ne več razkošnih nebes, ne več v preobilju tonečega raja, pač pa pusto, prazno močvirje. da mu ne bo treba tudi tega človeka kaznovati, ker se mu ne bo mogel skvariti, in ker kaj slabšega zanj tudi ne bi mogel več ustvariti. Da. močvirje, pusto in prazno, z omamnim vonjem po trohnobi. Da, močvirje. Toda — kje? Za nebesa je bilo lahko: razpel jih je po vesolju. Tudi za paradiž je našel kraj: med Tigrisom in Eufratom, kjer lahko celo leto žive vsakršne živali, rasejo celo leto vsakršne rast-1ine, in drevje celo leto rodi, človeka ne zebe, za obleko mu je dovolj že figov list. Hodil, je po svetu, hodil, iskal primernega kraja, dokler ni na kraju že skoraj čisto obupan prišel v najbolj puste kraje na svetu, na široke travnike s preslico med Lsdavo in Muro. Ustavil se je tu, si ogledoval ta svet 'in si rekel: — Bolj pustega kraja ga ni na svetu. Tu bomo ustvarili močvirje, da bo vse le še bolj pusto, življenje še revnejše ko drugod in se težje. Ustvaril je široko močvirje; s palčico je drezal po blatu, napravil mnogo jarkov, otresel in ožel oblake, in že je zadeževalo, vode pa so se načele razlivati po teh jarkih, tlo je postalo gibljivo ko mezdra na mleku. Segel je med gube svoje halje, za semenjem, ga vrgel po tem močvirju: že je pognalo pred njegovimi očmi. in se razraslo grmičje — rakita, meka in navadna vrba, krlikovec, trnjulčice, zobovec, lesnika, ščipek, glos, česmin in popova manda. Zrasla pa je tudi kakšna steblikova jelša, celo hrastič, le kaj velikega in dobrega ne. Razgrnil je trave po tleh, bujno se je razraslo cmudje, šerje, trstika, rogoz, kormož in še stotere močvirne trave in rože Ljudje, ki so šli tam mimo, so rekli svetu, ki je tako raven: POLJANA. Nekdo je zamišljeno prikimal z glavo pa dodal: »Velika, da; V E L I K A POLJA-N A.« In bog stvarnik si je dejal: — Ne, niso nebesa, ni paradiž. Blatno, prazno močvirje je. Ne angeljni, ki še z nebesa niso bili zadovoljni, ne Adam in, Eva, ki jima je bil še paradiž premalo. Poljanski reveži naj žive tu. Znabiti pa bodo ti tudi s tem zadovoljni.: Zagrabil je za to močvirno blato, stiskal. Ni več gnetel iz lepljive ilovice po svoji podobi; kar stiskal je v prgišču. In med prsti so se mu odtegovali in skakali ven ti poljanski reveži. A kakor so se postavljala na noge, mickeni, drobni, z dolgimi brki in krmežljavi, je opazil bog osuplo in si dejal: — Glej. sai so tudi ti meni podobni? — Nakar je dopolni to grenko, žalostno spoznanje, s še bolj žalostnim: — Morda pa sem le jaz njim podoben. Saj sem navsezadnje tudi jaz ubog in reven, reven in zapuščen. Lahko se bomo pogovorili, kadar mi bo dolgčas, laže ko z bogatimi in mogočnim, ki bi radi bili od mene še mogočnejši, od mene še bolj večni. Kakor so mu takole skakali iz prgišča med prsti in 'oživljali, jih je že klical predse: — Stojte, Marki, Števani, Jožefi, Ferenci, Ivani, Mihali - Da, eden od njih je bil tudi Mihal, in ta je bil naš oče. Bil pa je natanko ko vsi drugi, imel je brke. že takrat nekoliko bolne oči, 'in njegov obraz je bil že takrat nekoliko žalosten, in v žepu je imel že takrat prazno pipo, mehur za pasom pa rav-notako prazen. Klical jih je in ustavljali so se pred njim v vsej svoji ponižnosti, zapuščenosti in žalosti. In vprašal jih je: - Kako vam gre v vašem močvirju? Spogledali so se poljanski reveži, zmigovali z rameni, nazadnje pa tiho priznali, čeprav jih je bilo že zdaj sram: »Tako sami smo, stvarnik naš«. Prizadela ga je ta osamelost, celo pa, ko je nekdo med njimi dejal: »Tako sami, gospod bog, v tem močvirju. Le žabe regajo okrog nas, noč in dan. le da ponoči še glasneje ko podnevi«. Zamislil se je gospod bog. Nekoč je bil Adamu ustvaril Evo, pa ga je potem zavedla v greh. Premislil je stvari, pa se pognal do velikega spoznanja, Adama in Evo sem postavil v paradiž, na sredo paradiža zasadil drevo spoznanja in prepovedal, da bi jedla z njega. Sam sem jima nastavil zanko, da sta se mi ujela vanjo. Greh je silna stvar, silnejši od še tako lepih čednosti. Ustvarimo jim Bare, Ane, Katej Treze, Urše, Manke. Mar njim bodo ponujale trpkih trnkičič, ščipkovih rdečih želodkov, ali glogovih jagod — ko pa je divji sadež, ki sem ga zasadil po močvirju drug od drugega trpkejši? Samo ljubezen jim lahko, darujejo, to svojo borno zamočvirjeno ljubezen, ki se mi je med ustvarjanjem, ne vem, kako prikradla med prsti in se zagrizla v njihova srca.. In ustvaril jih je, Bare, Kate, Treze, Ane. Ena od njih pa je bila Manka, Mankica, s črnimi dolgimi kitami, ko je bila še mlada, z rjavimi očmi, ki so včasih zadobile zelenkast soj. In to je bila naša mati. Ko ji je bog pokazal na Mihala in ii rekel: -Mihal je, in za moža ti bo, da veš, - je odvrnila: »Kako naj pa se to zgodi, ko imam drugega rada, njega pa ne?< Skoraj celih trideset let bosta skupaj preživela v močvirju. pred svojo smrtjo skoraj, po skopih tridesetih letih svojega vdovstva mi bo nekoč priznala: »Veš, zvesta pa sem mu vedno ostala«. Grenka ljubezen, grenka zvestoba, in vendar itako človeška, pa tudi tako človeško lepa. Odšel je bog v svoja blesteča nebesa, poljanske reveže pa pustil v močvirju. Ko pa se je čez leto in dan neke pomladne noči napotil čez naše močvirje, kjer je regalo na tisoče in tisoče žab, vse mogočneje ko vsi angelski kori, vse mogočneje. kakor mu je nekoč pel paradiž, pa ga je v opojnosti, te razvratne,noči zateklo jutro še sredi naših močvirnih jarkov, se je spomnil svojih poljanskih revežev, pa jih poklical, kakor je nekoč poklical Adama: Markeci, Stefi, Joški, Vanči, Miški kje ste? Nikogar ne vidim. »Ne oglasi se,« je rekla Bariča, Ančka Katica, Trezika, Urška in Mankica. »Zagotovo je kak razbojnik, ki bo hotel, da grem z njim, jaz pa imam tebe rada, tvoja sem, vzela se bova«. In še tesneje se je stisnila k njemu, še tesneje ga je stisnila k sebi. Bog pa je ponovil le odločneje, zahtevneje: - Markeci, Stefi, Joški, Vanči, MiS-ki -kje ste, vas vprašam.« »Bog je, naš stvarnik«, so zastokali moški drug za drugim, »in v grehu nas je našel. Če se ne oglasim, bo sramota le grša, greh le večji«. In že so drug za drugim odvrnili: »Tu smo, gospod bog«. — Kje? »Za grmovjem«. — Kaj pa tam počnete? Reveži so se obotavljali v zmedi in grehu ko cigani pri kraji, če jih zalotiš, nazadnje pa le vsak po svoje odgovori: »Bariča, Katica, Ančka, Mankica me je zvabila, da mi ima nekaj povedati,«. . »Srce mi je narekovalo... rada ga imam«, so odvrnile druga za drugo nesrečniče. Boga je navdal sprva silen srd. Ljubezni ni maral nikdar, te človeške, ob njej rta se mu skvarila prva človeka, ki ju je ustvari Rekel je trdo: — Ne veste mar, da je ljubezen grda. ker vodi h grehu? - Poljanski reveži so bili sila strti, nazadnje pa odvrnili ponižno: »V srcu smo jo našli. Mislili smo, da si nam jo ti podaril, vsadil v to naše revno srce, ko drugega tako ali tako nimamo«. Premislil je bog. Ne, ljubezni ni vsajal v srce nikomur. Ker ljubezen je bližnjica za greh, greh pa še krajša bližnjica za pekel. Premislil je — mogoče ni dovolj ožel tega poljanskega močvirnega blata, pa je ostalo v blatu nekaj sokrvice, česar sam nikoli ni imel, ne čutil in ne potreboval. Bil je vendar v vsem popoln: pravičen, usmiljen, dobrotljiv, a tudi dovolj strog, celo trd, če je bilo potrebno. In zares — nikjer v svetem pismu ni povedano, da ima bog koga rad razen svojega ed norojenega sina. Pa tudi ni povsem povedano, da ima rad tega poljanskega, v močvirje zakopanega človeka. Ljubezen —— eh, zaradi ljubezni je pregnal Adama in Evo iz (Nadaljevanje na 8. strani) Srečanje na ljubljanski železniški postaji — pisatelj Miško Kranjec v razgovoru s pomurskimi študenti POMURSKA ZALOŽBA Svojska kulturna institucija v naši pokrajini je Pomurska založba, ki deluje že nekaj let pod okriljem ČZP »Pomurski tisk«. To kulturno ustanovo poznajo tudi številni naši bralci — če že ne toliko po njenih knjižnih izdajah z leposlovno vsebino, pa po Zadružnem koledarju, ki bo letos že v tretje nepogrešljiv spremljevalec naših kmečkih polic. Dolgo in razmeroma težavno pot je morala prehoditi naša založba, preden si je pridobila ugled in tudi nekaj prostora v izložbenih vitrinah naših velikih knjigarn. Letos pa je založba močno zaživela. Od prve in hkrati jubilejne knjige Miška Kranjca »Nekaj bi' vam rad povedal« je izdala doslej 13 knjig v skupni nakladi 33.600 izvodov. Pet knjig je popolnoma razprodanih, od ostalih knjig pa je ostalo neprodanih samo še 1677 izvodov. Prav gotovo lepa in obetajoča bilanca Založbe, ki pa v svojem delovanju ni zakoličena samo v pomurske maje, marveč je pričela posegati že tudi v slovensko in jugoslovansko kulturno dogajanje, njena specifična naloga pa je, da izdaja tudi dela madžarske narodnostne manjšine, ki živi v Pomurju, in obenem posreduje Slovencem prevode književnih in drugih kulturnih stvaritev madžarskih piscev. Tudi to svojo nalogo je Založba doslej izpolnjevala v okviru danih možnosti. Program Založbe za letošnje leto je bil precej obsežen in bo v glavnem tudi izpolnjen. Med letom so program sicer nekoliko spremenili, vendar ne v škodo kakovosti celotne zbirke izdanih knjig. V knjižni zbirki Pomurske založbe je najprej izšla drobna in nadvse pomembna knjižica Naceta Kranjca-Paijlrina »Ker sem človek...«, zbirka pesmi med zadnjo vojno v koncentracijskem taborišču preminulega mladega, a mnogo obetajočega slovenskega pesnika, rojaka iz Velike Polane. To je hkrati tudi prva objava Pajlinovih pesmi v celoti. Založba je natisnila tudi prevod romana Jare Ribnikarjeve »Zmaga in poraz«, ki zanimivo in v posameznih poglavjih tudi napeto in s pristnim humorjem pobarvano opisuje nekatere dogodke iz narodno-osvobodilnega boja v času, ko se je poražena okupatorjeva soldateska že umikala iz naših južnih krajev. Knjiga je posvečena, osrednjemu junaku romana Stevu in njegovim tovarišem in jo je prevedel iz srbščine Jože Fistrovič. Precejšnjo osvežitev založniškega programa pomeni tudi knjižna izdaja scenarija za film »Družinski dnevnik« izpod peresa rojaka Ferda Godine. Kolektiv ČZP »Pomurski tisk« je hkrati z izdajo scenarija omogočal občinstvu tudi. pomursko premiero tega filma v Murski Soboti neposredno po slovenski premieri. Na knjižni trg je Založba že tudi poslala zbirko novel dr Bratka Krefta, rojaka od Vidma pri Ščavnici. Zbirka nosi naslov »Kalvarija za vasjo« in obravnava predvsem življenje viničarjev, v Slovenskih goricah. Pred zadnjo vojno izdana zbirka pod tem naslovom je bila kmalu povsem razprodana, delo pa je bilo tudi prevedeno v hrvaščino in slovaščino, kar priča o njegovi kakovosti. Novejša izdaja zbirke Kreftovih novel je še dopolnjena z nekaterimi avtorjevimi književnimi sestavki s sodobno tematiko in obsežno avtobiografijo Kreftovih objavljenih književnih in drugih del. V knjižna zbirki Pomurje je izšel Zgodovinski zbornik B Grafenauerja, v katerem so z nekaterima dopolnitvami objavljeni sestavki s posvetovanja zgodovinarjev pred dvema letoma v Murski Soboti. Že tretjič je letos izšel Zadružni koledar za leto 1962 v nakladi nad 12.000 izvodov. Koledar je bbil doslej pri bralcih izredno ugodno sprejet, zato si je utrl pot v domala že sleherno kmečko hišo v Pomurju. Koledar prištevajo tudi med najboljše tovrstne knjižne izdaje v Sloveniji. V madžarski knjižni izdaji so izšle tudi Pesmi Ludvika Vlaja, dobro znanega naprednega delavca že iz predvojnih časov, iz Lendave. S prevodom slovenskih izbranih pesmi pod naslovom »Lepa Vida« v madžarščino in objavp Vlajevih pesmi je pričela Založba uresničevati tudi svojo specifično vlogo, ki jo ima glede na obstoj madžarske narodnostne manjšine v Pomurju in sploh na zemljepisni položaj pokrajine. V madžarski izdaji ja tudi letos izšel Zadružni koledar, v komercialni izdaji pa barvni stenski koledar za leto 1962, ki si je s kakovostnim umetniškim tiskom že lani pridobil obilo odjemalcev po vsej Sloveniji. Program Založbe za prihodnje leto je še bolj obetajoč in prilagojen potrebam pomurske kulturne sredine, potrebam, na katerih je zakoličeno osnovno poslanstvo založbe" same. V prvi vrsta naj bi izšli dve knjigi, ki sta letos iz tehničnih razlogov izostali, čeprav sta bili sicer v programu. To je roman mladosti Miška Kranjca »Mladost v močvirju« in »Mlada srečanja« spomini pesnika polj Cvetka Golarja, ki preživlja zadnja leta svojega ustvarjalnega življenja v Ljutomeru, na življenje pesnikov naše modeme (Kette, Murn. Cankar, Župančič). Delo obeta biti zanimivo, saj je Golar še edini živ prijatelj in sostanovalec teh slovenskih kulturnih velikanov. V prvi polovici prihodnjega leta naj bi izšel tudi prvi del romana Oskarja Hudalesa »Med dvema svetoma«, v katerem opisuje avtor življenje panonskih Slovencev in življenje kneza Koclja. Jože Ternar, naš pesnik iz Turnišča, je pripravil za tisk izbor svojih, dosedaj v glavnem že objavljenih pesmi. V tej zbirki Založbe pa naj bi predvidoma izšla tudi dva prevoda: roman znanega češkega naprednega pisatelja Karla Čapka »Navadno življenje« v prevodu prof. Janka Liške in roman madžarskega pisca Ilyeš Gyule »Ljudje s puste«. Ilyeš opisuje v svojem romanu življenje na grofovskih veleposestvih in je po svoje tudi podoba življenja, ki so ga živeli ljudje v Prekmurju v času grofov. Roman imamo pri nas v hrvaščini, na Madžarskem pa so ga ob pisateljevi 50-letnici izdali že desetič. V knjižni zbirki Pomurje naj bi izšla Manka Golarja iz G Radgone zbirka veselih iz naših krajev pod naslovom »Vedra Prlekija«. Franc Sebjanič pripravlja spomine legionarja iz Prekmurja, zanimiv potopis našega človeka, ki je dolgo taval po svetu, »soldačil« v raznih tujskih legijah in se končno rešil Spomini so svojčas že bili objavljeni v »Pomurskem vestniku« in jih bo Sebjanič objavil pri Založbi nekoliko dopolnjene in opremljene s slikovitimi ilustracijami pod naslovom »Legionar tujske legije«. Ob predvideni, otvoritvi Muzeja naprednega tiska v Veliki Polani bo Založba bržčas izdala tudi priložnostno knjižico in morda še s slikami ih ustreznim tekstom opremljen priročni seznam spomenikov NOB v Pomurju. Predvidevajo tudi izdalo Zadružnega koledarja v slovenščini in madžarščini. V zbirki zbornikov je v programu izdaja knjige soavtorjev dr. Jožeta Potrča, Ivana Regenta oh Ivana Krefta »Pregled delavskega gibanja v Sloveniji med vojnama«, natis letošnjih nagrajenih del po Skladu »Štefana Kovača«, študije o pomurskem gospodrstvu in njegovem nadaljnjem razvoju in zgodovine soboške bolnišnice z zajetjem najpomembnejše zdravstvene problematike v Pomurju. V perspektivnem načrtu Založbe je tudi veliko delo, ki ga bo pripravil prof. Ladislav Vereš s soboške Glasbene šole. To naj bi bila študijsko obdelana zbirka prekmurskih narodnih pesmi, ki bodo predvidoma izšle v treh knjigah. Pripravljati pa so začeli tudi že rokopise za zbirko prekmurskih narodnih pravljic. kajti v 1924. letu izdane perkmurske pravljice so že davno razprodane in so bile nekatere pred tiskom tudi precej spremenjene. Ko ob prehodu v nastopajoče 1962. leto obračamo list koledarja, se nam kažejo ugodne perspektive tudi na področju domačega založništva, perspektive, ki bodo že v bližnji prihodnosti prav gotovo postale stvarnost, ob še izdatnejšem prizadevanju kolektiva časopisno-založniškega podjetja in pomoči naše družbene skupnosti. POMURSKI VESTNIK, 29. dec. 1961 7 Tako so se naši najmlajši z dedkom Mrazom pogreli v četrtek zvečer ob ognju v Radencih. Ta, samo ta posnetek z novoletnega jelkovanja nam je še uspelo dobiti za to številko. Takrat, ko je dedek Mraz »paradiral« v četrtek popoldne, so stroji v tiskarni že stekli ... MLADOST V MOČVIRJU (Nadaljevanje s 7. stran) paradiža, zato ker sta ravno po ljubezni hotela postati njemu podobna, po ljubezni večna. — Kaj pa hočete s to ljubeznijo? je vprašal že umiraje Poljance. Ti so se spogledal! začudeno, ker o tem doslej niso prem sijali in zato tudi nič vedeli o njej. Nič grdega niso mislili. Kar tako —— lepši je na tem zamočvirjenem težkem svetu, če človek v srcu nosi vsaj troho ljubezni. A tega mu niso bili zmožni povedati. Zakaj povrh vsega se jim je šele zdaj zazdelo, da bi ljubezen, če je že tu, morala imeti, kak višji smisel in cilj Zato je nekdo tudi bleknil kar tja v dan. po poljansko nekoliko zlagano: »Otroke bi radi imeli, ki bi tebe, naš bog in stvarnik, častili«. Spet se je razleze1 bog, vendar ne take silno ko nekoč pri upornih angelih, ki je zanje moral ustvariti peklo, da jih je lahko dovolj kaznoval, tudi ne toliko ko pri Adamu in Evi, ki ju je pregnal iz paradiža v svet trpljenja. Naših poljanskih revežev, ki jm je bil že od vsega začetka ustvaril močvirje, ni imel kam pregnati: povsod bi bili na boljšem. Srda nanje ra kljub temu spoznanju v sebi ni mogel zatreti celo ker je — takrat prvič! — posumi, da je pri vsem precej poljanske hinavščine, pa je dejal trdo, ko da izreka nad njimi strašno prekletstvo: — Imeli jih boste, čim več, za kazen, da vam bo življenje laže, če vam je brez njih težko. Poljanski reveži so pobesili glave, nič odgovorili, ko je odhajal v svojem srdu. neprekl clj v v kazni. Toda vsak zase so bili vendar prepričani, ali vsaj mislili so. da je živlenje lažje in lepše, če je v njem vsaj nekaj ljubezni. »Ne, brez ljubezni pri nas ne gre«, so rekli, sprejemajoč kazen za pokoro za svoje grehe. »Življenje je tudi. pri veliki ljubezni težko. Brez otrok pa tudi ni nič«. - Mogoče so imeli prav. Mogoče pa je tako mislil tudi sam bog le da v srdu tega ni hotel in ne mogel priznati. Življenje je težko povsod na svetu, v močvirju stokrat težje, v našem poljanskem pa je bilo le še težje. Ko je bog nekoliko pozabil na svojo jezo na poljanske reveže zastran ljubezni, se je v dolgočasju spet napotil na sprehod naravnost v to naše močvirje, ko vsak skrben gospodar, da bi videl, kako in kaj se dogaja ravno tu. Od povsod, s celega sveta mu dan na dan prihajajo pritožbe zastran tegob pred njegov troh. Le iz Po-ljane cd teh poljanskih revežev pa nikdar nič. Že res — vdane molitve v dremavici opravljene in drobne prošnje poljanske močvirne revščine dan na dan p še nevidna reka na nebesni svod, kakor p sejo otroci parole in razne domislice po stenah mestnih hiš in po plankah nedozidanih zgradb, toda večerne sap ce jih brišejo, še preden j h utegnejo angeljni prebrati in sporočiti gospodu bogu ob večernem raportu, da bi dal- navodila in ukaze za prihodnji dan. Stopil je gospod bog čez poljansko močvirje pa se ustavil pri katerem teh poljan-sk h revežev, morda celo pri našem očetu in naši materi, ki sta takrat že bila poročena. Živela sta pri Kelenc Jožetu, ki je bil za spoznan e manjši revež, ker sta z ženo imela poleg kopice otrok tudi še na močvirnem vrtu podolgovato leseno bajto s hlevi, nekaj kokoši in svinjo, pri vsem pa že govorila določno o tem. kdaj bosta ku-pla še kravico. Jožef je tudi bil spretnejši cd našega očeta, in drznejši kupil si je ku-inarsko klunjo, nakupoval perutnino in jajca po vaseh 'n s tem prekupleval. Ce pa ni mogel nakupovati, bodi ker ni imel denarja, da bi kmeticam sproti plačeval, bodi ker ni imel komu preprodati je zvečer— seve poleti in jeseni— gredoč obredel zunaj vasi nekaj nj v in se vračal v. mraku dobro založen z vsem. od česar sc lahko marsikaj spravili za zrno, prav gotovo pa za pajutrišnji dan. ne le za ju-trišnji. Naš oče in mati podnajemnika v »mali sobi« sta, bila šele na tem, da sta se s tem Kelencom dogovarjala za odkup polovice n egove.ga vrta z delom hlevov, k: so segali na tisti konec zemljišča. »Hlev bi ostal«, sta se začela opletati z drobnimi sanjami, »če bi kdaj, bog nema pomagaj, kako pršla do kravce; pa še klet bi že kar imela, ki je tudi potrebna pri še taki revščini. Zraven bi napravila le hiško s prikletom in kuhinjo...« Blažene, velike sanje malih ljudi v močvirju. Mati je bila več jih načrtov in rekla, da bi kupila kar. cel vrt s hišo vred, kar bi Kelenc prav rad prodal, ker jima je naravnost že vsiljeval. Tako bi ne bilo treba delati nove ba te, čeprav bi vse vkup nekoliko več veljalo. Oče se je mrgodil žalosten in nejevoljen: »Bi že, ko bi kje dobila denar, da —« Denarja pa v tistih časih ni bilo ne malo ne veliko, še sam cesar in kralj ga ni imel preveč. Tako sta se nekaj let po-garal s Kelencom, dokler niso nazadnje vrta razpolovni tako, da si je Kelenc ohranil bajto z veliko in malo sobo, hlevom in skednjem, na naš del vrta pa je odpadel manjši hlev s kletjo. Oče je poklical na pomoč še neka teh poljanskih revežev. Balažekovega Marka, Zelka. in še nekatere, pa so k vsemu prcimprali — vmes je ostala pojeta — vežo s kuhinjo, in sobo. Da, sobo------- Ampak to je bilo že potem, kasneje — Revščina je tiste čase še vedno bla prevelika. Ko se je gospod bog oglasil kar po vrsti pri pol anskih revežih in se z nji-mi pogovoril, se je nazadnje zaustavil tudi pri nas, povprašal očeta, kako mu gre. Oče je zlahka povedal težko resnica: »Na svetu je lepo, le da nimamo od česa živeti«. Bog se je zamislil, kar pri nas, ali pa pri katerem drugam revežu. Ne, starih na-pak ni hotel ponavljati ko vsak dober vladar, ki mu je blagor njegov.h ljudi pri srcu. Ne nebes ne paradiža - ne tega nikdar več. Presodil je, da se mu ljudje v tem poljanskem močvirju doslej kljub težkemu življenju niso skvaril, še malo pa ne tako ko angeljni v nebesih ali pa prva človeka v' paradižu. Razen da so mu premnogi po malem kradli, ni bilo o teh revežih nič hudega sl šati v nebo. Ne jih torej vleči iz močvirja v paradiž, pač pa jim kar tu kako pomagati. Pa je po globokem premisleku dejal našemu očetu (ali pa kateremu drugemu poljanskemu revežu): Ustvarili bomo grofa, ki bo imel mnogo, mnogo polja. Njemu boste hodili delat, da si boste zaslužili kruha za zimo. Ustvaril je grofe, njim pa razgrnil široka polja, da jih oko ni moglo zaobseči, dodal prostrane gozdove, velike vinograde, povsod razpostavil marofe s čredami govedi in konj, ter z logarnicami in zida-nicami, po njih postavil oskrbnike in logarje. Tako je na marof pri nas prišel neki Volf, za logarja v gozd pa Zimmer. Oba sta znala dobro madžarski, da sta se lahko pogovarjala z grofom, prekmurščino pa le za silo, vsaj Zimmer se je ni nikdar naučil, pozabil pa svečo redno slovaščino. — Zdaj pa boste imeli kje delati, je bog povedal poljanskim revežem. Našemu o-četu pa še posebej — Manka bo lahko hodila prat gozdarjevi ženi, ki je gospa in sama ne pere. Grof sam pa še ni bil dovolj, da bi poljanski reveži lahko živel'. Zatorej je še ustvaril Žida, ki je pozidal hišo poleg nas in odprl v njej trgovino Ko nalašč v našem sosedstvu, da je mati lahko hodila tudi Židinji pomagat, oče in Lojz pa Židu, kadar je že imel kaj več dala. Tudi šolo je dal poz dati blizu nas, v šolo pa poslal starega učitelji Pallerja Ta je imel mnogo zemlje, nekaj je je celo vzel v najem od grofice, in imel je poleg gozda še velik vinograd. Imel je zavidljivo vesel e do kmetovanja, kar pa je moral imeti, ker zgolj s svojo borno učiteljska plačo ne bi zmogel vzdrževati svoje velike družine. Za vse to gospodarstvo pa je poleg učencev potreboval pri delu tudi naše tri, očeta, mater in Lojza, pa še mene bo počasi zaposlil. - Če pa vsi ti ne bodo dovolj, da bi živeli, je rekel gospod bog revežem, — pa naj vam bo še nekaj bogatih kmetov, kamor boste lahko hodil. okopavat, kosit, in opravljat vsa druga dela. Bilo je zares lepo preskrbljeno, da bi polajnski reveži za silo lahko živeli. In nekai časa je še kar šlo. Da pa se ne bi ti reveži kdaj spuhteli. ali pa pečen ali kakšne druge grde grehe, nam je poslal strogega plebanuša Sikoviča z dvema kaplanoma ki, naj bi skrbeli za izvel'čanje naših dušic, gospodo pa je zavaroval pred nami poleg notarja še z žan-darji, ki so s perjanicam' za klobukom in s puško na rami na puški pa z bajonetom hodili po vaseh, in bili voljni z razbojniki kar ročno doma opravti. Preskrbljeno je bilo vsestransko za po-1janske reveže da so imeli kje delati, manj pa za naš vsakdanji kruh, ki smo ga sicer tako lepo redno vsaj trikrat dnevno omenjali v očenašu, na mizi pa le redko videli. Poljanski reveži so odhajali na dalj-nje madžarske puste delat po grofovskih marofih, pozimi so delali po grofovskih gozdovh, nekateri pri Židu, pri učitelju pri bogatih kmetih — povsod si jih videl, le doma redko. Doma smo ostajali le otroci, prepuščeni sami sebi. In lačni. Da, lačni. A kaj je bilo potrebno, da so si nas naši starši zaželeli, ko pa so še sami težko živeli? VEČ POVEZAVE Z JLA Predzadnjo nedeljo je bila v Lendavi občinska mladinska konferenca, katere so se udeležili poleg 65 delegatov še predstavniki občinskih in okrajnih forumov. Izvolili so 24-clanski komite, in štiri delegate za VII. kongres LMS. V aktivih LMS lendavske občine je včlanjenih 734 mladincev in mladink« V letošnjem letu je bil ustanovljen še en aktiv LMS in to v Dolnjem Lakošu. Dosedanji komite je imel v svojem sestavu sedem komisij, med drugim tudi komisijo za idejno-vzgojno delo. Ta komisija je v šolskem letu 1960-61 organizirala mladinsko politično šolo, katero je redno obiskovalo 21 mladincev in mladink. V referatu predsednika občinskega komiteja LMS v Lendavi Stefana Matuša je bilo poudarjeno, da je mladina v zelo majhni meri zastopana v organih upravljanja, kljub temu, da je preko 800 zaposlene mladine v podjetjih. Lepe uspehe pa je mladina dose- gla v aktivih mladih zadružnikov. Med najbolj delavnimi aktivi zadružnikov je bil aktiv v Kobilju. Poudarjeno je bilo, da bo potrebno v bodoče s pomočjo kmetijskih zadrug formirati čim več aktivov, poleg tega pa nuditi mladini čim več predavanj zlasti iz kmetijstva. Delegati na konferenci so izrazili željo, da bi morali občinski in okrajni komite posvečati več pozornosti mladinskim aktivom na vasi, dalje, tesnejše sodelovati s Socialistično zvezo, vzpostaviti tesnejšo povezavo z JLA in pridobiti prostore za klubsko delo. Se posebej je bilo poudarjeno, da bo v bodoče potrebno imeti večje in tesnejše stike s šolsko mladino. RAZSTAVA LONČARSTVA V FILOVCI Predzadnjo nedeljo je bila v Filovcih odprta stalna razstava izdelkov znane f lovske lončarske obrti. Razstavl enih je čez 100 eksponatov, ki pomenijo nekakšen svojevrsten »muzej« lončarstva. Sredstva za ureditev zbirke sta prispevala »krajni svet za prosveto in kulturo ter Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Zbirko ki jo sestavila lončarska posoda od starejših oblok, nšina zunanje obdelave, do novejših Izdelkov, bodo stalno dopolnjevali, pri čemer so že doslej pokazali veliko prizadevnost vsi filovski lončarji. V sezoni bo moč te izdelke tudi kupovati. Manjše slavnosti, ki je bila ob priliki otvoritve lončarske zbirke v filovskem zadružnem domu so se poleg predstavnikov okrajnega ljudskega odbora, Pokrajinskega muzeja in drugih udeležili tudi filovski lončarji. Na podlagi diskusije in referatov so delegati sprejeli naslednje sklepe: ustanoviti aktive LMS tam, kjer jih še ni, skrbeti za i-dejno-vzgojno delo, seznanjati mladino s perspektivnim planom občine in čimveč mladine pritegniti v aktive mladih zadružnikov. Okrog 20 tisoč ljudi si je ogledalo razstavo Pokrajinski muzej v Murski Soboti je organiziral, kot smo že poročali potujočo razstavo Narodnoosvobodilna borba v Pomurju«. Potujoča razstava je prikazala NOV nasledkih področij: Bogojine, Beltinec, Cezanjevec, Lendave, Križevec. Ljutomera, G. Radgone, Petrovec, Polane, Turnišča in Vidma. V več ni navedenih krajev je bilo zbrano gradivo tudi razstavljeno. Kot zadnja, je bila razstava v Ljutomeru. Računajo, da si je razstavo ogledalo v dobrih dveh mesecih okrog 21 tisoč ljudi K razstavnemu gradivu je organizator razstave — Pokrajinski muzej v Murski Soboti - pr pravil tudi posebnega Vodnika, ki v glavnih potezah in kronološko op suje dogodke med NOV na našem območju POMURSKI VESTNIK, 29. dec. 1961 8 V dobi osvajanja planetov tudi to mogoče NA MURI 9 ELEKTRARN NAD MILIJARDO KILOVATOV ELEKTRIČNE ENERGIJE V MURINIH VALOVIH — ZDRUŽENO DELO REPUBLIŠKIH ZNANSTVENIH USTANOV IN STROKOVNJAKOV PRI SESTAVLJANJU GENERALNEGA PROJEKTA — 25 000 HA PRIDOBLJENIH ZEMLJIŠČ Mura je za Dravo in Savo največja slovenska reka. Zaradi velikega padca, ki znaša povprečno nad 1 %o, znatne srednje letne vode 180 kub. m/sek., ugodnih geoloških, topografskih in hidroloških pogojev — odlikuje se zlasti po 1 zelo izenačenih pretok h in visoki vodi v zgodnjem poletju, v čemer je delno podobna Dravi, s katero ima sicer skup, no povirje — je Mura lahko pomemben vir električne energije. Pri celotnem padcu 92 m od državne meje do Murskega Središča lahko da okrog 190 MW moči in letno nad 1 milijardo kWh električne energije. Mura je pomembna tudi za pomursko kmetijstvo, saj bi lahko domala brez dodatnih stroškov v kombinaciji z elektrarnami namakali vso sušno ozemlje, ki meri okrog 20.000 ha. Obenem bi lahko odpravili zamočvirjenost in poplave v ljutomerskem okolišu in vzdolž toka same Mure, s čemer bi pridobili še 4 do 5 tisoč ha rodovitnejših zemljišč. S proučevanjem vodnogospodarskih osnov Mure in njenega izkoriščanja za pr dob vanje električne energije so se v zadnjem času pričeli načrtno in združeno ukvarjati številne republiške znanstvene ustanove. Za to delo je dala pobude posebna komisija OLO Murska Sobota za obravnavo vodnogospodarskih problemov v Pomurju. Zavod za vodno gospodarstvo LRS že proučuje vodnogospodarske osnove porečja Mure, Elektrogospodarska skupnost Slovenije pa finansira sestavo osnovnega projekta za energetsko izkoriščanje reke; k svojemu delu je zaradi potrebnih obsežnih raz- iskavnih del pritegnila še Geološki in Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane, Geodetski zavod iz Maribora in kot projektanta mariborsko skupino Elektroprojekta iz Ljubljane. Mimo teh znanstvenih ustanov sodelujejo pri sestavljanju proekta še številni ugledni strokovnjaki iz drugih področij strokovno-znanstvenega dela. Sz virov Elektrogospodarstva povzemamo, da je v zasnovi predvideno energetsko izkoriščanje Mure na treh odsekih' V gornjem toku Mure (od Št. lija do Radenec) je predvidenih 6 elektrarn rečnega t pa, ki jih imele padec povprečno po 8 m. moč po 16,5 MW in letno proizvodnjo električne energije po 100 GWh. Elektrarne bi predvidoma zgradili v Sladkem vrhu Konijišču, Apačih, Radgoni in Radencih. Zaradi. obmejnega toka Mure bi pravica do polovice proizvodnje električne energije pripadla sosednji Avstriji, s katero je Elektrogospodarska skupnost Slovenije že navezala prve st ke glede izkoriščanja tega odseka za pridobivanje električne energije. Na porečju sredn e Mure med Radenci in Gbno sta predvideni dve stopnji; pri Križevcih in Ljutomeru s padcem po 13 m. močjo po 27 MW in letno proizvodnjo električne energije po 140 GWh. Na spodnjem toku Mure od Gibine do Murskega Središča, na mešanem slovensko hrvaškem ozemlju, pa naj bi zgradili samo eno elektrarno - pri Murskem Središču s padcem 10 m, močjo 20 MW in letno proizvodnjo 100 GWh Za pridobivanje električne energije iz Murinih voda so torej tudi V Pomurju podani ugodni pogoji, ki jih bo potrebno, brž ko bodo za to ustrezne možnosti, začeti tudi uresničevati, saj se bo z elektriko tudi v naši pokrajini odprla širša pot za razmah industrije in' napredek kmetijstva. Za Pomurje je vsekakor najbolj, interesanten srednji odsek porečja Mure, ker zajema hkrati tudi ves kmetijski okoliš, ki ga bo še potrebno sanirati. Če bi na tem odseku v bližnji prihodnosti zgradli vsaj eno elektrarno, bi bil že to velik korak naprej — v splošni rasti pokrajine in izboljševanju življenjskega blagostanja prebivalcev ob Muri Novi stroj za izdelovanje visokofrekvenčnih kablov pri EL RADU v Gornji Radgoni RADGONSKI ELRAD NA NOVI POTI V POČASTITEV DNEVA JLA SO V SOBOTO V RADGONSKEM ELRADU IZROČILI SVOJEMU NAMENU NOVO INDUSTRIJSKO HALO V VELIKOSTI 600 M2. OB TEJ PRILIKI JE KOLEKTIV SLAVIL POMEMBNO ZMAGO, SAJ BO SVOJO PROIZVODNJO LAHKO ZNATNO POVEČAL. NOVO HALO JE OTVORIL NAMESTNIK SEKRETARJA ZA INDUSTRIJO LRS INŽ. VLADIMIR LEŠNIK, SVEČANOSTI PA SO PRISOSTVOVALI TUDI PREDSTAVNIKI OKRAJNIH IN OBČINSKIH POLITIČNIH FORUMOV TER DRUGI ŠTEVILNI GOSTI V novi hali, kjer so montirani' že tudi novi stroji, bodo izdelovali visokofrekv. kable, ki smo jih doslej v celoti uvažali. Zato bo podjetje Elrad na tem področju proizvodnje domačih kablov — kakor je dejal ob otvoritvi nove hale predsednik. upravnega odbora Elrada inž. Stanko Paldauf — prispeval velik delež k osamosvojitvi domače radio industrije v TV tehniki. Domača industrija do sedaj ni mogla izdelovati kakovostnih visokofrek- - venčnih kablov prav : kcmplicranih merilnih naprav, saj taka proizvodnja zahteva precizno predelavo, stalne kontrolo ob preciznih instrumentih, ki jih ima pri nas e-dino podjetje Elrad. Mimo tega je svojevrsten tudi tehnološki postopek obdelave materialov za visokofrekvenčno tehniko. Zaradi teh destev bo v bodoče podjetje težilo za tem, da 'bo povečalo sedanji mali obrat antenskih kablov in ga rekonstruiralo tako da bo kos potrebam vsega našega tržišča. Podjetje ima veliko perspektivo tud' pri širjenju svojega elektronskega oddelka za proizvodnja skupinskih antenskih naprav. antenskih ojačevalcev itd . saj bo sčasoma zaradi vse večjega širjenja TV tehnike nujno potrebno-zamenjati individualne antene v večjih stanovanjskih hišah s skupinskimi antenskimi napravami. Glavna naloga podjetja Elrad v Gornji Radgoni pa je osvoitev in širjenje vseh vrst sprejemnih in oddajnih anten, tako radiijskih, kakor TV in avtomobilskih anten ter vsega potrebnega antenskega montažnega pribora. Temu se pridružuješ še antenske skupinske naprave, razne specialne sprejemne in oddajne antene ter visokofrekvenčni kabli. Program proizvodnje je obsežen. saj že danes izdelujejo v El-radu 78 vrst različnih anten za razne spremembe pogoje ir okrog 120 vrst raznega montažnega pribora vključno z antenskimi ojačevalniki. Porast, bruto proizvodnje števila zaposlenih delavcev in vrednost osnovnih sredstev je odraz kvalitete Elradovih izdelkov. -rj- V Ljutomeru ob Dnevu JLA V počastitev Dneva JLA 22. decembra in 29-letnice revolucije je Krajevni odbor ZB NOV skupnn z občinskim odborom ZB NOV Ljutomer svečano odkril spomenik 23 padlim talcem - borcem NOB 1941— 1945, ki so pokopani na ljutomerskem pokopališču. Številni člani delovnih kolektivov, ustanov in zavodov, člani ZB, preživeli borciNOB Prlekije, rezervni oficirji in podoficirji, svojci padlih za svobodo, ter piorirji ljutomerskih šol so se udeležili omenjene svečanosti. Ob’odkritju spomenika so v programu sodelovali poleg članov ZB tudi pionirji jutomer-skih šol in godba na p hala DPD Svoboda heroja Ivana Kavčiča iz Ljutomera. Na predvečer Dneva JLA So imeli 1jutomerski oficirji in podoficrji predavanje »Narodni osvobodili pokret v Prlekiji. Predaval je prof. Drago Novak iz Ljutomera. Ljutomerčani so si lahko tudi v času od 22. do 24,, dec. 1.1. ogledali potujočo razstavo »NOB v Pomuriu«, ki je bila prirejena v klubu Ljudske u-niverze Ljutomer. Udeležba je bila povsem lepa. K. F. Ne pozabimo nanje! Ob v nastopajočem novem letu, ko se z dedkom Mrazom veseli mlado' In staro, ko se naši delovni kolektivi z lenimi uspehi in najboljšimi željami za prihodnost razhajajo na novoletno praznovanje, ko skušamo tudi naše družinske kotičke napolniti s prijetno toploto ir. človeško vedrino, bomo prav gotovo storili hvalevredno gesto če bomo neposredno pred novoletnim praznovanjem ali v novoletnih praznikih obiskali tudi one. ki jih ie bolezen priklenila na posteljo in so so morali zaradi -'tega zateči v bolnišnice in okrevališča. Delovni kolektivi naj bi so spomnili tudi teh svojih članov in jim s skromnimi darili posvetili dolžilo pozornost, ki jo prav v takih trenutkih, ko sc mora človek boriti za zdravje, največ vredna in tudi vzpodbujajoča. No pozabimo torej teh naših članov, ki nam bodo jutri, ko bodo spet zdravi, stopili na svoja delovna mesta, za to globoko tovariško gesto še prav posebno hvaležni. Naš list bo v prihodnji številki po Novem letu tudi o tem poročal z vso pozornostjo. Premalo klubskih prostorov ŠTEFAN MATUŠ, predsednik Občinskega komiteja Lendava nam je na vprašnje, kateri so najbolj pereči problemi, ki jih je nakazala občinska mladinska konferenca in kako jih bo mladina reševala odgovoril takole: — Najbolj pereč problem v naši občni je pomanjkanje prostorov, kjer bi se lahko mladina sestajala in ha kakršen koli način izobraževala Upamo, da bomo s pomočjo ostalih organizacij rešili ta problem in takrat bomo verjetno pritegnili več mladine v klubsko življenje. Drugi prav tako pereč problem je delo narodne manjšine v mladinskih organizacijah. Velikokrat pride do nesporazuma med mladnci pri pripravah za kakšno priredi- tev, v kakšnem jeziku bi naj Tla odigrana. Nesporazum rešimo navadno tako, da pripravimo dvojezični program. Dogaja se nam, da so ti mladinski aktivi bolj redko obiskani s strani občinskega komiteja To pa zaradi tega, ker pri občinskem komiteju do sedaj še nimamo profesionalnega mladinskega funkcionarja, k! bi se lahko poglobil v mladinsko problematiko. Upam, da bomo v bodoče boljše reševali probleme. da bo delo naše mladine potekalo boljše kot doslej. Premalo mladink v aktivih LMS MARIJA ŽEKŠ, uslužbenka trgovskega podjetja »Univer-zal«, je o aktivnosti, ženske mladine v mladinskih organizacijah na področju lendavske občine odgovorila naslednje: — V lendavski občini imamo nekoliko več mladink kot mladincev, vendar pa pri tem ne trdim, da je stanje zadovoljivo. V naši občini imamo več mladinskih aktivov, k er je predsednik aktiva mladinka. Taki aktivi so tudi med naj-delavnejšmi. Dekleta iz našo obč ne so se v zadnjih letih v velikem številu udeleževale zveznih in lokalnih delovnih akcij. Mnoge od teh so se vrnile iz MDB kot udarnice. Aktivnost 'ženske mladine pa je najbolj občutna v Lendavi. Bodisi pri izvajanju sklepov občinskega kom teja LMS, u-deležbi na predavanjih, seminarjih itd. Ovira pri vključe- vanju mladine v mladinske organizacije so na vasi predvsem starši. Kajti mnenja so. da je prostor za dekle doma in da je škodljivo za njo, če gre: na mladnski sestanek ali na prireditev, ki jo prireja mladina. Mnenja sem, da vse to ni taka ovira, da se ženska mladina ne bi mogla v večjem številu vključevati v aktive LMS. Vsaka mladinka na vasi, ki naleti na nerazumevanje staršev, lahko sama ali pa s pomočjo sotovarišic dokaže da je v mlad nski organizaciji prostor tudi za dekleta. — Še več kulturnih prireditev JURIJ BOGDAN, zaposlen pri »Mehaniki. Lendava, nam je o bodočem delu' mladinske organizacije v Mehaniki, povedal takole; — Mladinski aktiv pri »Me-hariki« v Lendavi je zelo mlad, vendar je mladina v tem kratkem času žela lepe uspehe. Na področju kulture delujeta folklorna in dramska skupina, ki sta že večkrat uspešno nastopili tudi izven podjetja. Poleg dosedaniih metod dela bo v bodoče mladinski ak-tiv posvečal več pozornosti sodelovanju mlad ne v organ h delavskega in in družbenega upravlanja. Ker si želi pogostih zabavnih in drugih prireditev bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti kulturno-zabavnemu delu. Elektrificirali so vojaške objekte V Prosenjakovcih so minuli Dan JLA proslavili posebno svečano. Na pobudo organizacije SZDL so prebivalci pro-senjakovskega n ratkovskega območja in tudi prebivalci sesedanje petrovske občine zbrali gradbeni mater al, s katerim so uredili elektrifikacijo vojaških objektov naših obmejnih enot in s teni čestital' pripadnikom JLA k njihovemu prazniku. Na večer pred dnevom JLA je bila v zadružnem domu v Prosenjakovcih svečana akademila s primernim sporedom, sledilo pa je ljudsko rajanje, ki je še bolj zbližalo tamkajšnje prebivalstvo s čuvarji na- š'h meja. Naslednjega dne, na dan JLA, so pričeli že dopoldne prihajati na obisk h graničarjem delegacije pionirjev pozneje pa tudi predstavniki političnih, družbenih in gospodarskih organizacij. Obisk delegacij in prebivalstva so se vrstili. tudi vse popoldne. Ob tej priložnosti so izročilipri- padnikom JLA darilo v imenu organzacije ZKJ in SZDL. Tako so tudi v Prosenjakovcih v slovesnem razpoloženju proslavili Dan JLA. s tem, da so uredili elektrifikacijo vojaških objektov, pa so tudi dostojno proslavili 20. obletnica revolucije. -š MOŠČANČANI GOSTUJEJO V okviru mladinskega aktiva v Moščancih zelo uspešno deluje tudi dramska sekcija. Pred kratkim so naštudirali program za veseli večer, z njim najprej nastopili na domačem odru in v nedeljo, 17. decembra, gostovali v Mačkovcih. Gostovati pa nameravajo še v Križevcih in nekaterih drugih krajih. Sedaj se z veliko vnemo pripravljajo tudi na silvestrovanje. Z denarjem, ki ga bodo pridobili z domačimi nastopi in gostovanji, nameravajo opremiti mladinsko sobo in urediti mladinski oder. D. O. — GOZDNI PRIJATELJI Ko se staro leto z zgubanim Ilcem poslavlja in že čaka novo leto, da ga zamenja, tedaj obišče dedek Mraz pridne in dobre otroke in jih obdari. Letos decembra je imel dedek Mraz mnogo dela. Neprestano so prihajali poštarji golobčki ln nosili plima dedku Mrazu: Prinesi ml punčke, zvezek, knjigo in še kaj! Treba je bilo pregledati tudi knjigo, kjer so vpisani otroci, ali so vedno vse pojedli, ali so bili ubogljivi in še tisoč stvari, ali so jih naredili. Sam dedek Mraz sploh ne bi zmogel toliko dela, zato so mu priskočili na pomoč njegovi gozdni prijatelji. Ježki so nosili na bodicah jabolka In oranže. Veveričja družina Brkačevih je zbirala mandeljne, orehe in lešnike: debelejše skupaj — piškave skupaj pomagal je tudi najmlajši veveričji sin Brkič. Lisičke so s svojimi košatimi repi prebarvale sani s čisto novo belo barvo. Jeleni so vadili hitrostni tek, da bi čimprej prepeljali dedka Mraza k otrokom, ko bo čas za to. Dolgouhei in krat- korepci so po došlih pismih pripravljali in zavijali darila. Učene sove so z očali na nosu pisale naslove otrok na darila. Ker pa je letos tudi tolikokrat zapel telefon za dedka Mraza, češ, pozabili smo ti pisati, toda, prosimo te, prinesi nam še bonbone in še kaj, se Je dedek Mraz hotel malo odpočili, preden pride novo leto. ježki so se zavalili po suhem listju in ga prikotalili toliko, da se je dedek Mraz ves zaril banj. V toplem listju je kmalu zasmrčal z medvedki pod vitko jelko. Če bi otroci šli takrat po gozdu, bi ga lahko opazili, ali vsaj slišali, kako je vlekel dreto. Medtem so dedkovi gozdni prijatelji pridno delali. Sani so bile že dvakrat prebarvane, veter jih je lepo osušil. Lisičke so pomakale svoje repe v gozdno mlako, da bi jih imele do novega leta spet čiste in počesane. Treba je bilo izbrati same vitke, mlade jelke in smreke za novoletne jelke. Te posle so opravljali ptički, ki prezimijo pri nas. Najlaže so zleteli z jelke na jelko in ji, katera je bila lepa, zašepetali na uho: tl boš pa novoletna jelka. — Smreke so trepetale od nestrpnosti in si čistile z vej suhe in umazane iglice. Vse bi rade bile okrašene in vse bi rade postale novoletne jelke. Daril je bilo že toliko pripravljenih, da so morali naložiti še dodatne sani in lisičke so morale znova barvati in mazati. Ko so srnice prevohale, da je vse pripravljeno, so opazile, da manjka do polnoči iz starega leta v novega samo še pet minut. U-strašile so se zelo: dedek Mraz pa še spl! Skočile so k jelki, kjer je dremal dedek Mraz in ga povlekle za rokav. Toda dedek Mraz ni slišal in je spal dalje. Gozdni prijatelji so prihiteli in vlekli dedka za brado, za roke, za noge — toda vse zaman. Dedek Je spal dalje. — Kaj bo, kaj bo — so v strahu ugibali prijatelji. — Kdo bo odpeljal vse jelke na domove, kdo bo obdaril dobre otroke, če bo dedek Mraz kar naprej spal? Potem so vsi skupaj zavpili: Dedek Mraz, zbudi se! — spet nič. Manjkalo je samo še tri minute do odhoda dedka Mraza. Jeleni so bili že vpreženi pred sani in s kopiti drzali od nestrpnosti, kdaj bodo švignili po stezi. Darila so bila naložena, na dodatnih saneh so bile okrašene jelke, — vse je bilo že pripravljeno — dedek Mraz pa se ni mogel zbuditi! Končno se je domislil najmlaj-ši veveričkin sin Brkič. Izbral si je največji oreh in ga zagnal z drevesa dedku Mrazu naravnost na nos. COF, je reklo. Dedek Mraz Je stresel z glavo in skočil na noge. — Hura, Brkič!, so zavpili gozdni prijatelji, — tl si ga zbudil! Bravo! Vsi so bili veseli. Le veveričja mama Brklja ja zgrabila Brkiča in ga nabila. — To se ne spodobi, je rekla — metati ljudem orehe na nos. Dedek Mraz pa je bil srečen, da ga je nekdo pravočasno zbudil in dovolil Brkiču, da mu je splezal na roko in z repkom pobotal nos, da ga ne bi bolel več! Potem je dedek Mraz pregledal, ali so res vse pripravili gozdni prijatelji. Pohvalil jih je in se hotel vsesti v sani. — Oho, je rekel, na nekaj pa ste pozabili dragi moji prijateljčki. Vsi so pomislili, kaj naj bi pač pozabili toda nihče se ni mogel spomniti ničesar. — Kako se naj odpeljem. dragi moji, če ni snega. Pa tudi otroci hočejo imeti sneg za smučanje in sankanje, je rekel dedek Mraz KOmaj je dedek Mraz izrekel željo po snegu, že je začelo snežiti v velikih kosmih. Dedek Mraz se le zavalil na sani in tlesknil z jezikam: gremo! Otroci, hitro poglejte skozi okno, ali Je zunaj sneg. Če ga še ni dovolj pa kmalu bo! POMURSKI VESTNIK, 29. dec. 1961 9 Nagradna anketa „Najboljši pomurski športnik - 1961“ FRANC MAUČEC — 2507 TOČK Posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov anketirancev (Anica Rajnar s Krapja, Janez Benkovič iz Bogojine, Bela Pavlič iz Puconec, Štefan Vučak iz Murske Sobote in Boris Pihlar iz Ljutomera), je v četrtek, 21. decembra zaključila svoje delo in ugotovila, da je v naši nagradni anketi »Najboljši pomurski športnik — 1961« sodelovalo 363 anketirancev, ki so oddali svoje glasove za 101 športnika iz Pomurja. Vodilna deseterica najboljših pomurskih športnikov: Franc Maučec (nogometaš) 2507 točk, Oto Žunec (atlet) 1980 točk, M ro Steržaj (kegljač) 1810 točk, Evgen Titan (košarkar in hokejist) 1501 točka, Vlado Vrdjuka (nogometaš) 1175 točk, Karel Turner (strelec) 1112 točk, Janez Kovač (atlet) 865 točk, Lojze Logar (atlet) 722 točk, Emil Miloševič (nogometaš in atlet) 713 točk in Ivan Kavaš (kolesar) 797 točk. Ostali športniki so dobili naslednje število točk: Križnar (letalec) 679, Geder (kolesar) 508, Zver (nogometaš) 469, Forjan (kolesar) 427, Peterka (rokometaš) 426, Pavlič (atlet) 324, Šantavec (kolesar) 272, Hari (košarkar) 224, Kovačič (rokometaš) in Husar (rokometaš), po 181, Perko (avtomoto) 166, Drvarič (nogometaš) 137, S“čko (nogometaš) 130, Roškar (rokometaš) 106, Antalič (atlet) 103, Jožica Toplak (rokometašica) 100, Kokalj (rokometaš) 95, Avguštin (košarkar) 87, Matjašec (nogometaš) 83, Kolmanič (strelec) 76, Helena Žitek (rokometašica in atletinja) 67, Vrzel (avtomoto) 61, Kemr (atlet) 54, Fridrih (namizni tenis) 52, Bezjak (odbojkar) 52, Frančeškin (nogometaš) 49, I. Šumik (odbojkar) in Šraj (rokometaš) po 48, Ilič (nogometaš) 41, Stanovnik (atlet) 35, J. Klepec (nogometaš) 35, Lanjšček (košarkar) in Rižnar (letalec) po 33, I. Maučec (atlet) 32, Lukač (nogometaš) 30, Cinč (strelec) 28, Jože Kovač (atlet) 27, Sarotir (nogometaš) 24, Majda Rous (atletinja) 24, Gjerfi (atlet) 22, Potočnik (nogometaš) 21, Dozet (nogometaš) 18, Osterc (rokometaš) 18, D. Klepec (košarkar) 17, Skalar (nogometaš) 17, Mimica Marenče (atletinja) 16, Gašper (nogometaš) in Miholič (košarkar) po 15, Kutoš (hokej) 12, Bal gač (planinec), Juteršnik (košarkar) in Vogrinc (rokometaš) po 11, Med č (modelar) 10 točk itd. Komisija je izmed anketirancev izžrebala tudi šest dobitnikov nagrad naše ankete. Prvo nagrado — 2000 din — pre me Karel Glažar iz Murske Sobote, drugo -— lOOOdin — Vinko Plemenitaš iz Gornje Radgone, štiri nagrade po 500 din pa: Ernest Lulik iz Murske Sobote, Silva Zadravec iz Radenec, Herman Rigelnik iz Mežice na Koroškem in Geza Rajner iz Rakičana. V nedeljo dopoldne je bila v Hotelu »Zvezda« v Murski Soboti skromna svečanost, na kateri so bili najboljšim športnikom podeljeni razpisani pokali in nagrade. Glavni pokal in nagrado Pomurskega vestnika za najboljšega športnika v letu 1961 in pokal Nogometne podzveze M. Sobota za najboljšega nogometaša v anketi je prejel Franc Maučec, aktivni 'igralec NK »Sobota«, pokal novinarskega kolegija Pomurskega vestnika in posebno nagrado Oto Zunec, pokal in posebno nagrado Okrajne zveze za telesno vzgojo Murska Sobota za tretjeuvrščeni enega športnika v naši anketi pa kegljač Miro Steržaj. Priznanji svojih podzvez sta prejela še košarkar prof. Evgen Titan in rokometaš Janez Peterka. Nedeljska svečanost je minila v tovariškem vzdušju in prijetnem pomenku med navzočimi športniki: in telesno-vzgojnimi voditelji NAŠI IZBRANCI O SEBI IN ŠPORTU Najprej bomo izpolnili prvo željo treh naših najboljših izbrancev: Franca Maučeca, Otona Zuneca in Mirka Steržaja, ki so v prijetnem razgovoru izročili vsem bralcem našega lista svoje najboljše želje za srečno in uspehov polno 1962. leto, pomurskim športnikom pa še posebej, da bi bilo nastopajoče leto za njih še bogatejše po tekmovalnih dosežkih, da bi bilo leto še bujnejšega razmaha vsestranosti v naši telesni vzgoji. Tej skupni želji pa so naši izbranci dodali še marsikaj zanimivega za naše bralce. Prisluhnimo jim! FRANC MAUČEC: Ostanemo v ligi »O sami anketi Pomurskega vestnika tole: dobra in koristna zamisel! Prav pa bi bilo da bi v bodočih anketah upoštevali samo športnike, ki delujejo v Pomurju. Moje moštvo je stopilo v jesensko tekmovalno sezono dokaj pomlajeno in tudi tehnično vodstvo kluba ni imelo sprva posebno srečne roke pri sestavljanju moštva. Proti koncu sezone se je moštvo spet dokaj konsolidiralo in tudi doseglo nekaj uspehov. Prepričan sem, da bo prva enajsterica Sobote ostala še naprej v SCL, kajti vsaka drugačna rešitev ne bi bila pravo merilo moči in množičnosti nogometa v Pomurju. Prav v množičnosti tega športa pa smo v zadnjem letu dosegli zelo ugodne rezultate, predvsem po zaslugi Nogometne podzveze; v tem pa vidim tudi ugodne obete za večjo kakovost, kajti kvalitetni igralci lahko rastejo samo iz množičnosti. V bodoče bo potrebno posvetiti večjo pozornost tudi medklubskim odnosom, ki sedaj riso vedno naj« boljši. Te odnose bo potrebno utrditi k tesnejšemu sodelovanju zlasti v krajih, kjer obstajata dva nogometna kluba. Povem naj, da sem se doslej tudi osebno zavzemal za uveljavljanje pristnih športnih odnosov med klubi. Največje osebno doživetje v letošnjem letu: osvojitev prvega mesta in glavnega pokala v Vaši anketi, še zlasti zato, ker se mi to doslej ni posrečilo pri »Poletu«, čeprav sem bil dvakrat najboljši strelec v SCL in sem se enkrat celo za las približal temu cilju! Menim, ds so to merilo upoštevali) tudi bralci, ko so mi pri-sodli najvišji naslov v Pomurju. Po moji igri v letošnjem jesenskem tekmovanju si tega priznanja morda ne bi zaslužil, saj sem igral samo dve tekmi popolnoma zdrav mimo tega. pa tudi najboljši športnik ne uide trenutnim krizam ... Moja želja pa je: da bi prihodnje leto napredovali v vseh športih, posebno še v nogometu in po vzgledu nekaterih že močno razširjenih športov dosegli večjo stopnjo organiziranost tudi v pomurski atletiki.« OTO ŽUNEC: Atletiko Pomurju! Otona Zuneca je izbral novinarski kolegij Pomurskega vestnika za najboljšega športnika. Številni anketiranci, ki so glasovali za njega, pa so v anketnih lističih navedli željo, naj bi objavili tudi njegov kratek življenjepis. Njihovi želji bomo skušali kar tokrat ustreči. Naš drugi izbranec se je rodil 11. januarja 1943 v Nor-šincih pri Ljutomeru. Ze v nižji gimnaziji se je pričel ukvarjati s športom. Posebno rad se je meril v atletiki in nogometu. Resnejši vzpon v atletiki je doživel na soboški gimnaziji v okviru takratnega ŠAG: od metalca je pristal pod vodstvom trenerja prof. Titana končno pri tekaču če? ovire. Je član mariborskega športnega kluba »Branik« in mladinske državne reprezentance. Sedaj študira v Ljubljani živilsko tehnologijo. Kot sam pravi, ga šport pri študiju ne ovira, saj zna oboje zelo dobro vskladiti. Sicer pa Zunec rad tudi planinari, kar je njegov osebni konjiček. »Če že govorim o pomurski atletiki, lahko povem, da je dosti idealizma in želja, toda čestokrat so ovira prav finančna sredstva. Tako se zgodi, da se tudi človek z ambicijami za atlet ko preseli v drugi šport. Primerov nam ne manjka. Bistvo vsega je v tem: par let zalaga Pomurje s' kakovostnimi atletskimi kadri mariborske klube, čeprav bi ob večji organiziranosti atletike lahko že danes odigralo pomembno vlogo v državi tudi v atletiki:, posebno še v mladinski konkurenci. Skrajni čas Je torej že, da ugodno rešimo tudi ta problem. Moji načrti za prihodnje leto so dokaj obetajoči in tudi zahtevni: naprej domača tekmovanja, potem pa sodelovanje v dvoboju z Italijo v Rimu, v dvoboju z Avstrijo v Celju, na mladinskih Balkanskih športnih igrah v Atenah in morda Še na rednih Balkanskih športnih igrah v Carigradu ... Če mi bo zdravje dopuščalo, se bom redno pripravljal za ta srečanja. Ponavadi tren ram dvakrat ali trikrat na teden. Vsako tekmovanje je zame posebno doživetje, zato se ne morem opredeliti za neko najsvetlejšo točko mojega športnega leta. Anketa Pomurskega vestnika je prav gotovo lepa vzpodbuda za vse športnike, posebno še ob upoštevanju tega, da je domače priznanje pač največ vredno. Imam pa en predlog: prav bi bilo, -če bi v prihodnosti poleg najboljših športnikov dajali priznanje tudi njihovim trenerjem. Na koncu čestitam prof. Titanu v imenu vseh pomurskih atletov k 15-letnici njegovega aktivnega športnega delovanja in mu iskreno želim še mnogo aktivnih let v športu in tudi osebne sreče!« MIRO STERŽAJ: lgra živcev »Najtežavnejša preizkušnja za kegljača je, ko obleče državrn dres, kajti takrat gre predvsem za prestiž njegove domovine.. Sicer pa je to obenem tudi najlepši trenutek v življenju kegljača in sploh športnika. Zamislite si samo kako je bilo pri srcu nam jugoslovanskim kegljačem, ko so na zadnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo ob navzočnosti kak h 30.000 gledalcev zaigrali jugoslovansko himno svetovnemu prvaku ... Sicer pa je kegljanje sploh igra živcev, kajti o uspehu posameznega tekmovalca odloča predvsem njegova koncentracija. Moj najljubši dogodek v letošnjem letu? Vsekakor dva: v Leipzigu, ko sem v dvoboju z Vzhodno Nemčijo bil kegljač št. 1 z 907 keglji in na četve■roboju republik v počastitev 29. novembra v Ljubljani, ko sem se z 940 podrtimi keglji znatno približal svojemu, dosedaj največjemu tekmovalnemu dosežku. Tudi načrtov za prihodnje leto imam več. Najvažnejše je, da obdržim kondicijo in se znova uvrstim v jugoslovansko državno reprezentanco, kajti potem se mi bodo odprla vrata tudi na predvidena meddržavna srečanja in še zlasti na tekmovanje za svetovno prvenstvo v Bratislavi, kjer bo jugoslovanska moška reprezentanca ponovno branila naslov svetovnega prvaka, osebno pa že četrtič naslov devetega najboljšega kegljača na svetu. Seveda pa želim tudi svojemu matičnemu klubu, da se uvrsti v republiško kakovostno družbo in se tam čimbolje odreže. Zaenkrat smo ljutomerčani na najboljši poti do tega smotra. Tudi v Pomurju so ugodni pogoji za večjo uveljavitev tega športa, saj imamo na stotine neorganiziranih kegljačev. Za to pa je potrebno u-stvariti tudi ustrezne pogoje, med katerimi omenjam dva glavna: zgraditev štiristeznega kegljišča v Murski Soboti in ustanovitev Kegljaške podzveze za Pomurje. To bi omogočilo predvsem večjo množičnost v tem športu in ustvarjanje boljšh tekmovalnih pogojev Tako sodelujejo lendavski kegljači sedaj v ustrezni hrvaški ligi, kjer se lažje plasirajo v nadaljnja tekmovanja Ljutomerčani pa bi se lahko udeleževali domačh tekmovanj z' mnogo manjšimi stroški. Vašo anketo ocenjujem kol absolutno koristno stvar, saj nam je letos prinesla ugodno presenečenje; domače priznanje pomeni vsekakor najboljši stimulans posamezniku za celotno prizadevanje na športnem področju in prinaša obetajočo vzpodbudo za nadaljnje še uspešne še delo. Organizatorjem ankete vsekakor čestitam!« OTO ŽUNEC MIRO STERŽAJ NA ROB ANKETE Letos so naši bralci prvič volili najboljšega športnika leta. Ze sam razpis ankete je naletel na živahen odmev v naši športni javnosti, zlasti še med mladimi bralci, ki sta jim telesna vzgoja in šport tako-rekoč že drugi del življenja. V korist te ugotovitve govori tudi razmeroma visoko število anketirancev. Anketa je med drugim pokazala, da je nogomet v Pomurju še vedno najbolj popularen šport; ne samo to, da je za najboljšega športnika v letu 1961 izbran prav nogometaš in da sta dva nogometaša v vodilni desetorici najboljših ■med vsemi anketiranci je namreč kar , 30 nogometašev ali ■nekaj nad 30 odst., kar dokazuje, da so anketiranci odlo--Čali pretežno za nogometaše. V anketi je sodelovalo tudi večje Število naših pionirjev. Edo Mlinarič iz Murske Sobote je svojemu naslovu pripisal celo rojstni datum: 31. avgusta 1954. Ob natančnejši analizi naše ankete lahko brez večjih težav ugotovimo, da je bilo med anketiranci tudi nekaj takih, ki -so se pri ocenjevanju športnikov spuščali v skrajnosti in pri izpolnjevanju anketnih lističev niso dovolj upoštevali v razpisu ankete navedenih splošnih pogojev.. Pri ugotavljanju rezultatov ankete smo naštel: tudi precej anketnih lističev s pretežnim številom nogometašev, medtem ko na njih nismo zasledili akterjev iz drugih športov, ki sodijo po svojih tekmovalnih dosežkih že v zvezni kakovostni rang. Zanimivo je, da takih spodrsljajev ni bilo v anketnih lističih, ki so jih izpolnjevalci spontane pošiljali uredništvu. Kljub nekaterim slabostim pa je naša nagradna ankete Najboljši pomurski športnik — 1961« vendarle uspela in nam prinesla dokaj realno razvrstitev onih, ki v našem športu že nekaj pomenijo. Odkrila je tudi precejšnjo vsestra-nost v naši telesni vzgoji, saj menda ni Športa v Pomurju katerega zastopnik se ne bi pojavil v naši anketi. Naši največji želji, ki jo tokrat naslavljamo vsej pomurski športni javnosti in še zlasti našim izbrancem, da bi v nastopajočem 1962. letu dosegli Še lepše uspehe na naših igriščih in stadionih, v prizadevanju za vsestranost naše telesne vzgoje, dodajamo še eno: naša anketa naj postane v prihodnosti tradicionalna, saj je že letošnji začetek po mnenju številnih športnikov ir športnih voditeljev opravičil njen namen. Delovni kolektivi odpirajo aktualen problem ŠPORT IZ POTREBE V brezdelju ni počitka, ugotavljajo strokovnjaki in dodajajo, da jo prav v enakomernem gibanju izdaten vir človekove energije in ugodnega osebnega počutja, Potrebe po gibanju in razvedrilu so tudi vse bolj očitne pri našem delovnem človeku — v industriji v ustanovah in povsod tam, kjer je zaposlen v takih ali drugačnih delovnih razmerah. Zato postaja tudi -v naših delovnih kolektivih vedno bolj aktualen šport kot rekreacijsko sredstvo in razvedrilo. Prve začetke takega športa, čeprav morda še skromne, imamo tudi že v Pomurju, vendar pa ti začetki- še niso povsod odraz stalnega in načrtnega športnega delovanja v kolektivih; rekli bi lahko celo, da smo začeli previsoko in storili premalo za to, da bi bil šport čimvečjemu številu proizvajalcev dostopno sredstvo za koristno zaposlitev v prostem času — za razvedrilo. Pa tudi ta začetek pomeni dokaj-šen napredek v primerjavi s stanjem na tem področju pred leti! V Murski Soboti se je letošnji občinskih delavskih športnih iger udeležilo nad 500 članov delovnih kolektivov iz mesta in okolice. Tekmovanje je potekalo skozi vse poletje in se zaključilo pozno v jeseni. Tudi v Ljutomeru so sindikalne športne ekipe uspešno tekmovale v odbojki, šahu strelianju in kegljanju v počastžtev Dneva JLA. V tem tekmovanji je bilo angažiranih nad 330 delavcev in uslužbencev. Podobne delavske športne igre so priredili tudi v lendavski občini. Posamezni kolektivi se vsako leto vklju- čujejo tudi v sindikalna športna tekmovanja v širšem merilu. Kolektiv ČZP »Pomurski tisk« sodeluje vsako leto na tradicionalnih grafičnih igrah v republiškem merilu; v priprave in poznejša tekmovanja je vključenih okrog 50 športnikov tega podjetja. Podobna tekmovanja prirejajo kolektivi podjetij »Agroservis« iz Slovenije. Tudi gradbinci se že združujejo na športnem področju in prirejajo medsebojna tekmovanja. Podoba je, da se bo že tradicionalnim vsakoletnim srečanjem kolektivov gradbenih podjetij iz Murske Sobote, Čakovca in Varaždina pridružilo še gradbeno podjetje iz Lendave in celo iz Maribora. Vse te športne prireditve, ki naj bi v pirhodnosti ne bile začetek, marveč vrhunec stalnega in načrtnega izživljanja kolektivov v smeri rekreacije in razvedrila, po svoje dokazujete, kako živo je med našimi proizvajalci zanimanje za športno udejstvovanje, za tako udejstvovanje, ki prihaja predvsem iz vsakodnevnih potret delovnega človeka. V nekaterih podjetjih, ki so se na športnem področju že dokaj uveljavila, prihaja tudi do nekaterih nasprotij, predvsem pri razčiščevanju vprašanja: ali tekmovalni šport ali rekreacijo v polnem smislu besede. Tu bo vsekakor potrebno najti sredino, kajti drugačna rešitev bi bila korak nazaj: tudi tekmovalni šport, ki pa ne sme biti ovira razvedrilnemu izživljanju kolektiva, marveč naj izhaja prav iz tega kolektivnega udejstvovanja. Za večje uveljavljanje razvedrilnega športa v naših kolektivih pa bo kajpak potrebno ustvariti tudi ustrezne pogoje; predvsem naj bi samoupravni organi v podjetjih dajali v te namene več sredstev, v večjih podjetjih naj bi mislili na ureditev manjših središč za rekreativni šport (ponekod bi lahko do teh objektov prišli tudi ob rekonstrukciji podjetja) in perspektivno zaposlitev strokovnjaka ki bi načrtno skrbel za rekreacijo v delovnem kolektivu Skratka: gre za to, da tudi prizadevanje na tem področju postane sestavni del vse večje družbene skrbi za delovnega človeka in njegovo življenjsko blagostanje. 10 POMURSKI VESTNIK. 29. dec. 1961 VESOLJE SE NAM PRIBLIŽUJE — VESOUE SE NAM PRIBLIŽUJE — VESOLJE SE NAM PRIBLIŽUJE — VESOLJE SE NAM V OSPREDJU: ČLOVEK-ASTRONAVT IZKUŠNJE, KI SO SI JIH RUSI IN AMERIČANI NABRALI PRI POLETIH V VSEMIRJE V L. 1951, BODO UPORABILI PRI NASLEDNJIH, KI BODO ŠE ZAHTEVNEJŠI IN KI BODO VERJETNO ŽE V BLIŽNJI PRIHODNOSTI PONESLI ČLOVEKA DALJE V MEDPLANETARNI PROSTOR. V ZVEZI S TAKŠNIMI PROBLEMI PA SE PORAJAJO NOVE ŠE MNOGO TEŽAVNEJŠE NALOGE, NEVARNOSTI, KI V VESOLJU PREŽIJO NA ČLOVEKA, SO ŠTEVILNE. Z NJIMI SE BO MORALA SPOPRIJETI TEHNIKA IN ČLOVEKOVA NARAVA, ČE BOMO HOTELI PRITI V BLIŽINO NAŠIH NAJZA-NIMIVEJŠIH NEBESNIH TELES LUNE. VENERE IN MARSA. Kot že rečeno, postavljajo vesoljski poleti velike zahteve ne le pred znanstvenike in tehnike, temveč tudi pred človeka kot biološko bitje. V času, ko obkrožajo vesoljski prostor zemlje sateliti za najrazličnejše naloge in ko so nam vesoljske ladje, ki so prodrle globoko v medplanetarni prostor, posredovale mnogo dragocenih podatkov o lastnostih te, človeku doslej nedostopne okolice, se vedno bolj očitno pojavlja v ospredju človek-a-stronavt in njegove sposobnosti. Človekove sposobnosti se deloma ne morejo prilagajati novim pogojem vesoljskih poletov in zato morajo na umeten način vzdrževati prilike, v katerih je fizično in umsko delo astronavta najboljše. V laboratorijih in s pomočjo umetni h satelitov so odkril' in pojasnil mnoge pojave, ki so v zvezi s človekom in njegovim odnosom do vesoljskih potovanj. Podvigi prvih astronavtov so nas prepričali, da je znanost na pravi pot. Do planetov je seveda še daleč. Oddaljeni svetovi se nam zaradi tega niso prav nič približali Jasno pa je nekaj: človek je stopil na prag vesolja, našel je načine in poti, da pri tem za- varuje sebe in se prilagodi popolnoma tudi okolici. S svojimi spoznanji je že obogatil mnoge znanstvene panoge, od katerih si obetajo hitrejši napredek naravoslovnih in tehničnih znanosti. Sovjetski preizkusni pilot v vsemirski uniformi Prvi človekov polet v vesolje Dne 12. aprila 1951 so v Bajkomurju v Kazahski SSR izstreli z večstopenjsko raketo na tir okoli Zemlje vesoljsko ladjo — težko 4725 kg. Zelo izpopolnjena in avtomatizirana oprema je omogočala dokaj pasivno vlogo astronavta med poletom, kar je za prvi poskus bilo popolnoma pravilno; težko je namreč bilo v praksi, predvideti, kakšne bodo reakcije organizma pilota. Jurij A-leksejevič Gagarin je prvi polet dobro prestal, kar so potrdili tudi zdravniki po dolgotrajnih preiskavah po poletu. Gagarin je dosegel tir, ki je v svojem prizemlju (perigeju) bil 175 km visoko, v odzemlju (apogeju) pa 392 km visoko Njegova hitrost v hipu, ko je drsogel breztežnostno stanje, je bila okoli 8 km v sekundi torej približno desetkrat' večja od hitrosti puškine krogle! Z Zemljo se je sporazumeval s pomočjo dvojne zveze kratkih radijskih valov, reakcije njegove zunanjosti pa so spremljali tudi po televiziji. V začetku so Sovjeti bili zelo skopi s tehničnim podatki in so zamolčali tudi kraj vzleta in pristanka. Na Zahodu so ugibali, kje bi lahko vzletela raketa z Gagarinom, toda vsi so se všteli. Namesto predvidenih izstrelišč Kapustin Jara, Tjuratarna ali Arajska so Rusi navedli bazo Bajkonur, ki leži v pustinjskem področju nad Tjuratanom. Obhodna doba prve vesoljske ladje s človekom je bila 89,1 minute. Za-mislimo si lahko, kakšne občutke je moral imeti Gagarin, ko je plul v vesolje predan na milost in nemilost svoji ladji. Izredno težak del poleta se je začel, ko so ladji, ki se je nahajala že v območju Severne Afrike, dali signal za vrnitev na Zemljo. Težnostna sila je naraščala, zaradi trenja z o-zračjem, ki je postajalo vse gostejše, pa je zunanja obloga začela višnjevo žareti. Podrobnosti o nadaljnjih fazah prizemljitve Rusi niso objavili, poroča o pa. da je Gagarin z ladje, ko je ta počasi padala v nizkih plasteh ozračja, odskoči s padalom in pristal v predvidenem območju pri kraju Smelovki v Saratovskem o-krožju. Tako se je končal prvi človekov polet v vesolje. TUDI VOSTOK II JE USPEL Nihče ne more zanikati, da je imel velik znanstveni in prav tako propagandni učinek doslej najpomembnejši polet sovjetske ladje Vostok (Vzhod) II, ki so jo v Bajkonurju izstrelili 6. avgusta 1961. Major sovjetskega letalstva German Stepanovič Titov je v 4731 kg težki vesoljski ladji obkrožal naš planet več kot 25 ur in prepotoval v tem času nad 700.000 km. Podvig se je razlikoval od podviga Gagarina v tem, da je Titov za nekaj časa sam upravljal svojo kozmično ladjo in da je v breztežnem stanju bil tako dolgo, kot Še nikdo pred njim. S pomočjo radijskih oddajnikov le Titov poročal v svojih občutkih in je pošiljal pozdrave narodom, nad katerih celinami je letel. Vesoljska ladja Vostok II je bila izredno dobro upravljiva in je v popolnosti zadovoljila vsa pričakovanja. Naslednjega dne so ji z Zemlje ukazali vrnitev. German Stepanovič Titov je kasnejo poročal o ognjenih zubljih, bi so obdajali stene vesoljske ladje, a tudi to, da je bilo hlajenje njene notranjosti zelo učinkovito. Izmed dveh možnosti za pristajanje si je izbral skok s padalom. Pristal je nedaleč od kraja, kjer je pred meseci pristal tudi prvi astronavt — Jurij Aleksejevič Gagarin. Naselbina na mesecu po načrtu nekega japonskega arhitekta VESOLJSKA POSTAJA PRIHODNOSTI Glede na prve uspele astronavtske podvige v 1. 1961 zdaj ni več izključeno, da bo mogoče zgraditi v vsemirju postajo, saj tudi železnike in avtobusne postaje ter. pristanišča, kakršna imamo danes, niso nastala čez noč. Pred 350 leti je razvil astronom J. Kepler v svojem delu »»Dioptrice« teorijo o daljnogledu. Pred 150 leti je pri poskusu, preleteti Donavo z letalom, ki ga je sam zgradil, padel v vodo »»Krojač iz Ulma«, Albrecht Ludwig Perblinger. Pred petdesetimi leti je preletel Pierre-Prier v štirih urah razdaljo od Londona do Pariza. Natanko na isti dan 1961 je obkrožil Jurij Aleksejevlč Gagarin v eni uri in 29 minutah Zemljo. Wernher von Braun, tehnični direktor »»Army Guided Missile Development Group« v ZDA pravi: »»Razvoj vsemirske postaje je tako neizogiben kakor sončni vzhod. Človek je že vtaknil svoj nos v kozmos in ga prav gotovo ne bo več umaknil.« Projekt, ki ga imajo številni ljudje še danes za utopijo, pa so dejansko tehnično preračunali že 1. 1927. Vendar je takrat požel Herman Oberth le smeh, nemškemu režiserju Fritzu Langu pa je bila ta »»šala« dobrodošel povod za to, da je vzel čudnega iznajditelja za tehničnega svetovalca pri nekem komičnem filmu z naslovom »»Ženska na luni«. Vesoljska postaja prihodnosti bo najbrž zgrajena iz velikega obroča, ki se bo počasi vrtel okoli svoje osi. Ko bo dosegla hitrost njegovih obratov 12,3 sekunde, bo zaradi centrifugalne sile na skraj- nem koncu osi spet vzpostavljena tečnost. Prebivalci vsemirske postaje ne bodo več plavali v prostoru, temveč se bodo gibali spet normalno in bodo na primer lahko pili (Tudi pijače tečejo navzdol po požiralniku samo zaradi tega, ker so podvržene privlačni sili zemlje). Vesoljska postaja bo (po računih Wernherja von Brauna in Hermanna Obertha) velikanski zračni obroč iz napihnjene umetne snovi, ki bo meril v premeru 75 metrov. Življenje na vesoljski postaji ko vsekakor normalno: ker bo napolnjena z zrakom, bodo liudje lahko delali v navadnih oblekah. Sončne žarke, ki bodo z vso močjo sijali na vsemirsko postajo, bodo omilili s termostati, klimatičnimi napravami in s tem, da bodo površino belo pobarvali. DROBNE ZANIMIVOSTI VSEMIREC ZASEBNO Mladi gojenec pilotske vojne šole Jurij Gagarin je spoznal, kot se to pogosto dogaja, na nekem plesu dekle, ki se je imenovala Valentina. Ona Je takrat obiskovala medicinsko šolo. Iz bežnega poznanstva se je razvila ljubezen in ko je Valentina dobila diplomo medicinske sestre, je kmalu postala tudi Jurijeva soproga. V družbi svoje hčerke Lene je Gagarin pogosto našel razvedrilo, ko je bil utrujen od težkih priprav za vsemirski polet. Druga hči se mu je rodila, kot znano, prav pred vsemirskim poletom. Preden je Gagarin vstopil v vojno pilotsko šolo. Je bil mojster kovinske stroke. Že v tehnični šoli je bil znan kot odličen športnik. Poleg košarke mu je najljubši šport smučanje. SPREJEM, KAKRŠNEGA SE MOSKVA NI DOŽIVELA Zjutraj 12. aprila 1961 je švignila v vesolje raketa z vsemirsko ladjo, v kateri se je nahajal prvi kozmonavt človeškega rodu Jurij Aleksejevič Gagarin. 108 minut po vzletu se je vrnil živ in zdrav na zemljo. Moskva je priredila 14. a-prila 1961 prvemu vsemircu, heroju Sovjetske zveze, majorju Gagarinu, sprejem, kakršnega prej še ni videla, ne doživela. Na ulicah, po katerih se je peljal Gagarin z odprtim avtomobilom* skup- no s predsednikom Vrhovnega sovjeta Brežnjevim in premierjem Hruščovim, je stalo že od ranega jutra na tisoče prebivalcev Moskve da bi »»ujeli« najboljše mesto, od koder bi lahko videli prvega človeka, ki je »»osvojil« vsemirje. Na Rdečem trgu v Moskvi pa je bila parada v čast Gagarina, ki so ji prisostvovali tudi njegovi starši. LETEČI SVINČNIK Preden Je vstopil v avtobus, da ga zapelje do kosmodroma, ki leži v Kazahstanu, se je German Stepanovič Titov objel pred svojim uspešnim poletom z vsemi, ki so ga spremili: z zdravnikom, ki ga kozmonavti imenujejo »»stric«, predsednikom vladne komisije, glavnim konstruktorjem, ki ga imenuiejo »»oče« in na koncu s petnajstimi piloti iz kozmonavtske skupine. Šestnajsti, Gagarin, je bil takrat v Kanadi. Titovu so predali beležnico — dnevnik vsemirske ladje — in svinčnik. Zavezal je še en vozel na traku, s katerim jo svinčnik zvezan z dnevnikom: »Da mi ne odleti kot Juriju«. Gagarin je svinčnik slabo zavezal, zato mu je med poletom v breztežnem stanju »»letel« po kabini. V DRUŽBI Z LINDBERGHOVIM LETALOM Kapitan bojne ladje Alan She-pard, 37-letnI astronavt, ki le postal »»prvi Američan v vsemirju«, jo imel samo tri leta, ko je Broad-way priredil veličasten sprejem Charlesu Lindberghu po njegovem uspelem poletu čez Atlantik. Sprejem, ki ga je po njegovem »»skoku v vsemirje« priredil New York Shepardu, je prekosil vse, kar je prejšnja generacija, ki se je laže navduševala nad tehničnimi podvigi, priredila Lindberghu. Broad-way je po tem izgledal kakor po tornadu: stotine ton pisarniškega papirja se je razpršilo na Shepar-da in veselo množico, ki je slavi- la njegov podvig. To navzlic temu, da je nad slavjem »»visela« senca Gagarinovega podviga, ki ne samo, da je bil prvi, temveč v . vsakem pogledu tudi impozantnej-ši. »»Prvi Američan v vsemirju« se je pripravljal z ostalimi tovariši za podvig več kot dve Jeti, njegova kapsula, ki je s pomočjo padala pristala v morju, pa' je sedaj v istem muzeju, kjer je tudi letalo bratov Wright in »»Špirit of Saint Louis« Charlesa Lindbergha. VODA — PRVA ŽELJA NA ZEMLJI Kolhožniki saratovskega rajona so bili obveščeni, da se bo verjetno tudi drugi kozmonavt spustil na njihova polja. To je bilo 7. avgusta 1961 dopoldne. Na eni izmed njihovih njiv že stoji kamen z napisom: »Tukaj se je 11. aprila 1961 ob 10,55 spustil, prvi kozmonavt Jurij Gagarin. Tedaj so Gagarina skoraj pretepli in aretirali. Mislili so, da je — ameriški vohun. Danes je na njihovem področju osnovan tudi štab, za sprejem kos-monavtov. Ob 10,15 sta zagledala traktorista Andrej in Jermilov padalo in svetlikajočo se ladjo na nebu. Ob 10,18 se je Titov spustil na zemljo okrog kilometer dalje od njiju. K njemu sta odhitela z motociklom in traktorjem. Ko sta prispela, je German Stepanovič že izstopil iz 'kapsule. Z glave sl je snel čelado. Prva njegova želja na zemlji je bila: »»Voda!« Hotel se je napiti in umiti... RAKETNA BAZA V LOZOVIKU Lozovik leži 20 km vzhodno od Smedereva. Ta vas izdeluje in celo lansira rakete. »»Uča«, »»Profa«, ►»Von Braun« in »»Sjedov« — vse to so priimki Radomira Markoviča, profesorja geografije, ki je pred tremi leti prišel v Lozovik iz Beograda, znan pa je kot strasten prijatelj astronavtike. Ko je Sovjetska zveza lansirala svoj drugi satelit z Lajko, je selenitski klub v Lozoviku že štel 50 članov, šolski otroci pa so se razdelili v dve skupini — modelarje in »»raketarje«. Samo leta 1960 je »Profa« s svojimi malimi prijatelji izdelal nad 30 raket, ki jih je razstavil na razstavi »50 let vsemirske dobe«. Kmalu so poletele v zrak prve lozoviške rakete, sicer ne visoko, pa vendarle. Najbolj zanimivo je to, da so kot pogonsko gorivo uporabili nekaj obrabljenih žogic za namizni tenis. Kaže tudi, da bodo v Lozoviku uredili prvi astronavtski muzej v naši državi. KOZMONAVT, KI LJUBI POEZIJO German Stepanovič Titov je star 26 let. Ko se je rodil, mu je dal oče, kot pravi učitelj ruske literature, ime iz Puškina: German. Tudi njegova sestra je dobila ime po Puškimi: Zemfira. Puškinovi so bili tudi prvi stihi, ki se jih je naučil od očeta. Do konca osemletke znal na pamet celotnega Puškina. Poezija mu je bila mladostna strast. To tako dolgo, dokler ni prišel stric, pilot-lovec, in ga vpisal v vojno letalsko učilišče. Leta 1957 je končal German to šolo kot drugi po vrstnem reda z odličnim uspehom. Puškina je zamenjal z vesoljsko ladjo, toda poezijo ljubi še vedno, najbolj pa — Puškina... POSKUSI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE USPEL GAGARINOV ASTRONAVTSKI PODVIG JE VPLIVAL NA AMERIČANE PO ENI STRANI KAKOR HLADNA PRHA, PO DRUGI STRANI PA JIH JE SPODBUDIL. SICER PA SO SE V ZDA PRIPRAVLJALI NA SVOJ PRVI POLET ŽE OD DECEMBRA 1958 IN MU DALI ZELO ŠIROKO PUBLICITETO. POSKUSI V OKVIRU PROJEKTA »MERCURY«, KOT SO IMENOVALI BALISTIČNI POLET KAPSULE S ČLOVEKOM NA KRAJŠE RAZDALJE, SO V ZAČETKU BILI KAJ KLAVRNI. KO SO 31. JANUARJA 1961 IZSTRELILI Z RAKETO RED-STONE ŠIMPANZA HAMA IZ OPORIŠČA NA RTU CANAVERALU, JE OPIČJI POTNIK POLETEL ZA 600 KM DALJ, KOT SO BILI PREDVIDEVALI, SREČA PA JE BILA, DA SO GA PO NEKAJ URAH ISKANJA S CELIMI ESKADRILAMI HELIKOPTERJEV USPELI NAJTI. Javno mnenje v ZDA je zahtevalo takojšen odgovor na ruski uspeh. Z veliko naglico so opremili kansulo in navsezgodaj, dne 5. maja 1951, določili Alana Sheparda, poskusnega pilota ameriškega vojnega letalstva za tako imenovani suborbitalni palet. Pri takih polet h gre za naslednje: raketo s kapsulo izstrelijo v določeni smeri, tako, da kapsula ne doseže potrebne prve kozmične hitrosti in pade po preteku nekaj minut zopet na zemljo. Vkljub vsemu čuti pilot nekaj časa breztežno stanje, to pa zaradi sorazmerna velike zakrivljenosti tira, po katerem leti kapsula. Shepard je v 1100 kg težki kapsuli do- segel največjo hitrost 8160 km na uro in v višino 184 km. V trenutku, ko je dosegel od površine Zemlje najbolj oddal eno točko (apeks), so naprave stabilizirale kapsulo in retro-rakete so jo začele zavirati. Tudi v tem primeru se je kapsula zelo segrela, klimatske naprave pa so v notranjosti, prav tako kakor pri sovjetski ladji Vzhod I z Gagarinom uravnavale temperaturo v območju ugodnih sobnih temperatur. Po 16,5 minute je Shepard pristal 483 km daleč v morju! Helikopter z letalonosilke »La-ke Champlaim« ga je prenesel skupaj s kapsulo na njen krov Tudi na tem poletu so opravili razne uspešne meritve, predvsem pa so pilotu Shepardu omogočili aktivno sodelovanje med poletom, saj je nekaj časa med poletom krmaril svojo kabino sam. Američani so poskušali prevzeti iniicativo-in so 21. julija z Rrta Canaverala izstrelili drugo kapsulo v projektu »Mercury«. 'ki so jo imenovali »Liberty Bell 7«. Tudi ta izstrelitev je uspela. Drugi ameriški astronavt Virgil Grišsom je poletel nekaj kilometrov dalj, višje in hitreje in je padel 490 km od izstrelišča v morje. Helikopter, z letalonosilke »Randolph« je kapsulo u-jel v morju, žal pa se je iz nepojasnjenih vzrokov) -odprla zasilna- odprtina na -njenem boku in kapsula z vsemi dragocenimi napravami je bila v trenutku napolnjena z morsko vodo. Grissom je uspel priti-na prosto in so ga,s težavo rešili saj ga je bremenil vesoljski skafander, kapsulo pa so morali pustiti' in se je potopila v morje, ki je tam nad 2000 m globoko. Ta poskus je zato le delno uspel, prav tako kot so Američani ostali v svoji težnji, da bi dohiteli Ruse, le na pol poti... ZAKAJ JE POSTAL GAGARIN KRIŠTOF KOLUMB IN NE SHEPARD KO JE PROTIVOHUNSKA SLUŽBA ZDA L. 1953 — PRTICEJ POZNO — UGOTOVILA DA SO PADALE V BERINGOVO MORJE SOVJETSKE RAKETE NA DOLGE PROGE, ZA KATERE SO IZRAČUNALI, DA SO LETELE 5000 KM DALEČ. SE SPRVA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ZA TA OPAZOVANJA NISO PREVEC ZANIMALI. NEKDO, KI JE DANES VODILNI DIPLOMAT V KENNEDYJEVI VLADI, JE MENIL. DA RUSI NISO SPOSOBNI ORGANIZIRATI NITI SERIJSKO PROIZVODNJO KOLES.. šele poročila, da uspe Rusom nad 5 izstrelkov v enem mesecu, so vznemIrila ameriško javnost. Reakcija v ZDA pa je bila tipična: namesto, da bi s svoje strani koordinirali programe, je odredil Eisenhower, naj postavijo okoli ZDA radarsko omrežje. Predlog Sovjetski zvezi, naj dovoli mednarodno zračno nadzorstvo, je Moskva odklonila, potem ko je Dulles nekaj let prej odklonil podoben sovjetski načrt. Rusi pa so že vzpostavljali lastno in nedotakljivo zračno nadzorstvo nad ozemljem ZDA! Pač pa je začel izdelovati nacio-nalni varnostni svet vlade ZDA prioritetni načrt, ki jo predvideval graditev medcelinskih podmorniških raket Načrt so izročili ministrstvom kjer se je temelj to razblinil. Usodni finančni interesi posa- meznih družb, kakor tudi nepremagljivo tekmovanje med tremi rodovi vojke, so preprečili prej omenjene, s cer odlične načrte. Prezgodaj izstreljeni izvidniški satelit je strmoglavil že v ozračju zaradi težav s pogonskimi snovmi. Rusi pa so naredili eno samo - že davno nevažno — napako: protestirali so, ko so Američani v izvidniškem letalu 25 km nad Sovjetsko zvezo »o-pravljali meteorološke meritve. Od tega protesta naprej menijo ameriški pravniki, da tudi sovjetsko kozmonavtični telo, ki preleti Združene države, krši prepoved letenja nad tujim ozemljem. (Sovjeti: ni satelit' tisti, ki preletava tu je ozemlje, temveč se giblje tuje ozemlje nad satelitom!) Šok, ki je prepeljal tudi do Kennedyjeve zmage pri volitvah, pa so doživeli Američani v noči 5. oktobra 1957. ko je sovjetski Sputnik I preletel a-meriško državno ozemlje in triumfiral nad prepiri juristov =New York Herald Tribune« ni znal' povedati nič boljšega kot: »Teoretično ga imamo pravico sestreliti!« K temu je pripomnil Hruščev, da bi navadni katapult za to komaj zadoščal. Eisenhower je zatrjeval: Zemeljski sateliti nimajo neposrednega vpliva na varnost naroda. Sestrelitev tega zemelskega satelita pa je z vojaškega stališča zares pomembna...: Razdražen ga je vprašal »New York Post«: »Predsednik poudarja pri razpravah o sovjetskem satelitu da ni znanstvenik. Pri drugih priložnostih zagotavlja, da ni zdravnik, jurist, gospodarstve-nik itd. Ne pove pa, da ni predsednik!« Pri ameriških znanstvenikih pa se je pojavil šok šele pri vzletu Sputnika II z nesrečne sičko Lajko: Rusi so izstre-lili 5953 kg nad 157 km v vesolje. Za 1 kilogram koristnega tovora je treba 1000 kg tekočinskega goriva (vzletna teža) So Rusi res izstrelili v vesolje 500.000 kilogramov (5 lokomotiv)? Prav gotovo ne! Rusi so našli novo pogonsko snov, o kateri v Združenih državah riso še prav nič vedeli. Raketni agregat z odg črnsko moč o vel kakor 67,51 je bil dvakrat močnejši kakor na bolj zmogljivi raketni agregati v ZDA! Sputnik II je bil devetkrat težji od najtežjega objekta v načrtih Bele hiše ... Že teh nekaj zakulsnih drobcev dovolj nazorno izpričuje, zakaj je postal Gagarin Krištof Kolumb vsemirju in zakaj to ni uspelo, recimo, Alanu Shepardu. Američani imajo sicer satelite, rimajo pa varn h raket, ker še nišo iznašli močnejših pogonskih sredstev za rakete. Medtem ko jo Krištofu Kolumbu zadostovala za odkritje Amerike lesena barka, so za »odkritje« Lune Venere in Marsa potrebne u-strežne rakete in še marsikaj Koliko let imate? Osemnjast! Aha, najbrž svetlobnih! POMURSKI VESTNIK, 29. dec. 1961 11 Občanom soboške občine in vsemu prebivalstvu Pomurja želimo uspeha polno leto 1962! Občinski odbor SZDL Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor Zveze borcev NOV Občinski komite LMS Občinski odbor RK Občinski odbor ZVVI Murska Sobota in ose ostale množične organizacije V letu 1962 k novim delovnim zmagam! Potnikom, ki potujejo z našimi avtobusi, želimo srečno in uspešno novo leto 1962! AVTOBUSNI PROMET MARIBOR s poslovalnicama v MURSKI SOBOTI in PTUJU SREČNO IN UDOBNO VOŽNJO V NOVEM LETU! Občanom petrovsko-šalovske občine, potrošnikom, zadružnikom SREČNO NOVO LETO 1962! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS PETROVCI-ŠALOVCI KZ PETROVCI KZ ŠALOVCI GRADBENO PODJETJE »REMONT« ŠALOVCI MLIN IN ŽAGA LUCOVA AGROSERVIS PETROVCI GOSTINSKO PODJETJE ŠALOVCI TRG. PODJETJE »GORIČANKA« ŠALOVCI TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO PETROVCI Leto 1962 naj bo v znamenju novih delovnih uspehov naših občanov V znamenju delovnih zmag (Nadaljevanje s prejš. štev.) 18. Septembra so praznovali krajevni praznik v znamenju jubilejnih proslav v Veliki Polani. Za to priložnost so obnovili spomenik padlim borcem in spominsko ploščo na rojstni hiši pisatelja Miška Kranjca. Odprli so tudi tri razstave. Glavna svečanost kulturnim programom je bila v Mali Polani pri Pršovem mlinu. V Murski Soboti so 17. oktobra, na sam dan občinskega praznika, odprli nov obrat težke konfekcije v bodočem naj-večjem tekstilnem kombinatu v Jugoslaviji. Ta pomemben dogodek za vso pokrajino ob Muri je kolektiv Tovarne merila in konfekcije »Mura« lepo proslavil, na osrednji proslavi ob otvoritvi novega obrata pa se je zbralo par tisoč ljudi. Z novim obratom bo lahko tovarna izdatno povedala svojo proizvodnjo, kolikšna pridob -tev pa je nov obrat za vso Pomurje, dokazuje tudi podatek da bo v tej tovarni zaposlen že vsak stoti prebivalec pokrajine. V Okviru proslav ob občinskem prazniku je Murska Sobota, doživela tudi dva pomembna kulturna dogodka: gostovanje SNG iz Maribora s »Samorastnikih in gostovanje Slovenskega okteta, ki je prišel v Mursko Soboto na pova-hilo kolektiva ČZP »Pomurski tisk«. V Murski Soboti so odprli tudi Dom ljudske tehnike V Gornji Radgoni so ob občinskem praznovanju odkrili veličasten spomenik padlim borcem in aktivistom NOB ter žrtvarrr fašističnega terorja Priredili so tudi razstavo »Naš kraj včeraj, danes in jutri«. Po slavnostnem zborovanju je bil tudi pester kulturni program z ljudsko igro »Prleško gostovanje«. V Gornjih Petrovčah so proslavo 20-letnice vstaje povezali z otvoritvijo sadobno urejenega šolskega poslopja v katerem bo odslej domovala edina osemletna šola v petrovsko-šalovski občini Mnogo občanov si je ogledalo tudi razstavo NOB in razstavo gospodarskega in kulturnega napredka tega dela Goričkega. V okviru praznovanja so odprli v Gornjih Petrovcih tudi sindikalni počitniški dom. V novembru je Murska Sobota doživela edinstven kulturni dogodek: pomursko premiero slovenskega filma »Družinski dnevnik«, za katerega je napisal scenarij pomurski rojak Ferdo Godina Prireditev je omogočilo ČZP »Pomurski tisk«, katerega založba je tudi izdala Godinov scenarij v lepo urejeni knjižici. Tudi praznovanje letošnjega Praznika republike je bilo v znamenju doseženih uspehov na vseh področjih družbenega življenja. V radgonski občini je bila večja proslava na Kapeli, kjer so odkrili spominsko ploščo padlim borcem in talcem. Na šoli »Franceta Prešerna« v Ljutomeru so odprli razstavo »Moj kraj jutri«. Ob tej priložnosti so v Pomurju odprli nekaj novih gospodarski objektov, med drugimi tudi nove proizvodne prostore soboškega »Agroservisa«. V znamenju jubilejnih proslav je bilo v Pomurju tudi več drugih kulturnih prireditev, športnih tekmovanj in prijateljskih srečanj. V proslave sta se uspešno vključevala tudi lokalni tisk in relejna radijska postaja, ki sta odmerila dogodkom iz NOB in samim proslavam mnogo prostora v časopsnih stolpcih in radijskih oddajah. Letošnje proslave v počastitev 20-letnice ljudske vstaje dobivajo zaokroženo podobo prav te dni, ko tudi v naših krajih proslavljamo 20. obletnico rojstva naše Jugoslovanske ljudske armade spočete v samem začetku našega velikega narodnoosvobodilnega boja. POMURSKI FILMSKI BAROMETER NEKATERI SO PRIHITELI — Ameriški barvni kinemaskopski film po romanu Jamesa Jonesa — v režiji Vincenta Minellija. Ob tem filmu bi lahko upravičeno vprašali slehernega obiskovalca »►Ali ljubite Jonesa?«, saj je režiser s pomočjo scenarija zvest književni osnovi. Tako je ohranil vse osnovno zaplete zgodbe, ki jo poznamo iz romana. Glavne vloge oseb, znanih iz romana, je režiser zaupal Franku Sinatri, Deanu Martinu in Shirley MacLaine. Vse, kar nam nudita film in že omenjeni roman, je tipično ameriško, vsekakor pa po svoje zelo zanimivo in za naše pojmovanje tudi dovolj nevsakdanje. Film si velja ogledati navzlic hudemu mrazu, ki vlada te dni. Film bo na sporedu soboškega kina »Park« nocoj, jutri in pojutrišnjem. CARMEN JONES — Ameriški barvni kinemaskopski film režiserja Otta Premingerja, ki je naposled vendarle prispel na platno našega kinematografa. Tako smo po Premingerjevl zaslugi dobili tudi »črnsko Carmen«, ki ima s klasično Carmen iz znane opere sicer malo skupnega, zato pa je navzlic vsemu originalna, svojstvena in če hočemo tudi izvirna. Petje in igra obeh glavnih protagonistov (to sta, kot znano, Harry Belafonte in Dorothy Dandridge) je tudi za filmske sladokusce in prijatelje operne glasbe doživetje in užitek prve vrste. Dejstvo, da je film nastal v nevsakdanjem črnskem okolju, služi delu samo v čast in v prid že zaradi izvirnosti in zaradi tega, ker je toplo človeško, brez izumetničenosti in osladnosti, s čimer nam ameriška kinematografija z redkimi izjemami rada »ustreže«. Film bo v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina »Park-« v Murski Soboti. NOČNI IZLET — Slovenski film režiserja Mirka Groblerja, ki Je vzbudil takoj potem, ko je zagledal luč sveta, obilo prahu spričo tega, ker predstavlja slovensko Inačico znanega francoskega filma »Prevaranti«. Film so po premieri kaj kmalu poslali nazaj v laboratorij, kjer so po nekaterih poročilih precej dela opravile škarje. To toliko bolj, ker so bile nekatere scene, kar zadeva erotiko, kar preveč »izvozne«. Kaj je naposled od filma ostalo, je težko reči. Zato si bomo morali najprej film ogledati v novi inačici in izreči o njem svoje mnenje. Kakor znano, nastopa v filmu mlajša generacija slovenskih filmskih igralcev in igralk, med katerimi so nekateri takrat prvič pred filmsko kamero (Primož Rode, Manja Goleč, Spela Rozin, Anka Cigojeva in drugi). Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v M. Soboti. OVČAR — Ameriški barvni kinemaskopski film režiserja Geor-gesa Marshalla, ki pripada starei-ši gardi ameriške kinematografije, znani po izkušnjah in rutini. V filmu najde gledalec skoraj vse, kar Je značilno za ameriški vestern, vrh vsega pa še ljubosumnost govedarjev do ovčarjev v časih, ko je začela prodirati na ameriški Zapad civilizacija. Ovčarja Jasona Sweeta, ki si drzne med govedarje, igra Glenn Ford z isto ležernostjo in neposrednostjo, ki je zanj tako značilna, Shir-ley MacaLine pa s svojo igro že daje slutiti sloves, ki ga je dosegla letos. Vsekakor so avtorji »Ovčarja« pokazali mnogo svežine, inventivnosti in poleta, kar je prav tako velika odlika filma. Film bo jutri in pojutrišnjem na sporedu kina v Ljutomeru. VLAK BREZ VOZNEGA REDA Jugoslovanski kinemaskopski film režiserja Veljka Bulajiča, ki ga uvrščamo med doslej najboljše domače filmske ustvaritve. Film nam že v prvih sekvencah odkriva velik talent režiserja, ki po tem filmu ni nikoli prišel do izraza v tolikšni meri. Kakor znano, gre za zgodbo iz povojnih let, ko so se selili naši revni kolonisti od morskih obal na rodovitna polja Vojvodine, glavne junake pa predstavlja vrsta naših najbolj znanih Igralcev. Čeprav so nekateri kritiki očitali filmu določeno mero tujih vplivov, je film povsem naš, kot so naši ljudje, ki v njem nastopajo, a tudi njihovi problemi in težave. Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina Križevci pri Ljutomeru. -bjš- RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 31. dec. 1961 do 7. jan. 1962 NEDELJA 8 00- Mladinska radijska igra — Matjaž Kmecl: Odločilni dan v mačji zgodovini; 8.40 Novoletni pozdravi iz Izraela — Poje izraelski otroški zbor; 9.05 Matineja zabavnih zvokov; 9.50 Trije samospevi Karola Pahorja - Lirična koračnica — Jetnikova pesem — Ne bo me strlo;- 10.00 pomnite, tovariši .. . Vojko Novaki V novo- leto; 10.30 Pisan glasbeni dopoldan; 11.30 Milenko »Šober: Ozka vrata v širni svet (reportaža); 11.55 Pet minut s kvintetom Jožeta Kampiča; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne v priredbah- Antona Nageleta in Josipa Pavčiča poje baritonist Edvard Seršen, pri klavirju Andrej Jarc; 14.15 Čestitke za Novo leto; 15.15 Našim mladim poslušalcem za Novo leto; 18.00 Zabavne melodije za vas; 19.05 Nedeljska panorama; 20.00 Na Silvestrovo. (reportaža); 20.30 Vedri zvoki; 20.45—23.00 Ob kaminu na Silvestrovo; 23.05 Radi ste jih poslušali; 23.55 Novoletna poslanica predsednika Tita; 24.00 Srečno 1962!; 24.05 Zaplešimo v Novo leto 1962!; 24.05—05 00 Zaplešimo v Novo leto. PONEDELJEK 8.00 Mladinska radijska igra — Svetislav Ruškica: Primi ga, če ga moreš; 8.30 DVanajst mescev, dvanajst pesmi — Otroški in mladinski zbor RTV Ljubljana pojeta za Novo leto; 9.05 Revija jugoslovanskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe; 9.55 Novoletni koncert; 11.00 Silvo Matelič: Stekanja v našem mestu; 11.30 Igramo za vas; 12.05 Zabavna glasba za Novo leto; 12.35 Novice pri naših instrumentalnih ansamblih in pevcih; 13.30 Na vrtiljaku zabavnih zvokov; 14.00 Slovenski športniki ob Novem letu; 15.15 Dve premieri; 15.40 Zabavno popoldne; 17.05 Klavir v ritmu; 17.15 Radijska igra — Hans Friedrich Kiin-ne’t: En dan z Edvardom (Prva izvedba); 18.15 Za prijetno razvedrilo; 18.45 Kvintet Vitek iz Maribora je snemal za RTV Ljubljana; 19.00 Same prve izvedbe domačih ansamblov; 20 00 Novo v studiu 14; 20.45 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 21.00 Janez Menart: Bela pravljica (literarna oddaja); 21.30 Romance in fantazija za klavir in violino; 21.50 Majhni zabavni ansambli; 22.15 Nočni zabavni akordi; 23.05 Plesni zvoki. TOREK 8.00 S košarkarji po Evropi; 8.30 Lepe melodije; 9.05 Zabavni orkester RTV Beograd; 9.15 Zvone Križišnik: Sodobna industrijska proizvodnja (reportaža); 9.45 Glasbeno koledovanje križem po Evropi; 10.20 V novo leto z novimi melodijami; 10.35 Izbrana zabavna glasba; 11.00 Iz studiev RTV Zagreb, Beograd in Ljubljana; 11.40 Prestopili bodo neki prag; 12.05 Dunajski valčki; 12.20 Slavni pevci v velikih operah; 13.30 Sto let popevke; 14 00 Svet v minulem letu pred zrcalom (reportaža); 14.30 Zvočni mozaik; 15.15 Za vsakogar nekaj v zabavni glasbi; 16.00 Pravljica o izgubljenem čeveljčku (Radijski prerez baleta S. Prokofjeva »Pepelka«); 16.45 Segava klaviatura; 17.05 Novi posnetki KZ RTV Ljubljana p. v. Mladena Po- zajiča; 17.25 Kar vam ugaja (zabavna glasba); 18.00 Emil Smasek: Trobenta, ki sama igra (Paberki iz otroške dobe gramofona); 19.05 Zabavne melodije; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Radijska priredba opere »Seviljski brivec« skladatelja Gioacchina Rossinija; 21.30 Vedra zabavna glasba; 22.15 Popevke in ples; 23.05 Melodije za lahko noč. SREDA 8.05 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9 25 Igramo za vas; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Trije spevi iz Gershwinove opere Porgy in Bess; 11.15 Človek in zdravje; 11 25 Klavirski kvintet Cesarja Francka v izvedbi naših umetnikov; 12.05 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Janez Batis: Vpliv mastitisa na kakovost kravjega mleka; 12.25 Melodije ob 12.25!; 13.30 Arije iz francoskih oper; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Zgodba nekega dopoldneva; 14.35 Hitri prsti; 14.45 Od kvarteta do okteta; 15 20 Čembalo, kitara, harfa; 15.36 Obisk pri skladatelju Marijanu Lipovšku; 16 00 Vsak dan za vas; 17 05 Šoferjem na pot; 17.50 Orkester Alfred Scholz; 18.10 Dva baročna koncerta — Georg Philiop Telemann: Koncert za oboo in godala Frantlšek X- Brixi: Koncert št. 1 v F-duru za orgle in orkester; 18.45 Ljudski parlament:; 19.05 Iz novih posnetkov pianistke Dubravke Tomšičeve; 20.00 Spoznavaimo svet in domovino (Prenos javne mladinske oddaje); 21.00 Zabavne melodije za vse; 22.15 Po svetu jazza »Berklee jazz school«; 22.45 Lirični intermezzo; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Antonin Dvorak: Odlomki iz opere Jakobinec; 23.40 Plesni orkester Ray Antony. ČETRTEK 8.05 Od zore do noči (Rudolf Matz: Kvartet za flavto, oboo, violino in violončelo); 8.30 Zabavna glasba na tekočem traku; 8 55 Radijska šola za višjo stopnjo — Martin Krpan; 9.25 Ino Perišič: Balkanske pitoreske; 9.40 Pet minut za novo pesmico; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Srbske narodne pesmi; 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 34. lekcija (ponovitev); 11.30 Naši solisti v operah Gaetana Do-nlzettija; 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Slavica Sikovec: Pretok vina; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.50 Pisani orkestrski zvoki; 15.20 Ubald Vrabec: Sestri; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Ljubiteljem Brahmsove glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Bruno Walter dirigira Beethovna: Simfonija št. 8 v F-duru; 20.00 Četrtkov večer domačih Pesmi in napevov; 20.45 Godala v koračnem ritmu; 21.00 Literarni večer — France Kosmač: Hvalnica soncu in vetru; 21.40 Dvajset minut za violino in klavir; 22.15 Zaključni prizor opere Kavalir z rožo; 22.35 Mladim plesalcem; 23.05 Z domačimi avtorji. PETEK 8.05 Jakov Gotovac: Suita iz opere Morana — Igra pihalni orke- ster, LM p. v. Rudolfa Stariča; 8.20 Z 'zabavnimi melodijami od Urala do Pirinejev; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Vesela srečanja; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Marjan Vodopivec: Tri skladbe za violino in klavir; 11.11 Dve Mendelssohnovi Pesmi brez besed — Pomladna pesem — Vesel kmet (Ginette Doyen-klavir); 11 15 Naš podlistek — Simone de Beauvoir: Amerika iz dneva v dan — I.; 11.30 Uroš Krek: Slmfonietta; 12.05 Bučar: Nekaj žumberških zapoje ZVK; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Erik Eiselt: Načrtovanje in urejanje družbenih govedorejskih gospodarstev; 12.25 Melodije ob 12.25; 13 30 Radi bi vas zabavali; 13.50 Kvintet bratov Avsenik; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Letko; 14.35 Romeo in Julija kot ju je videl Charles Gounod; 15.20 Arthur Rublnstein zaigra nekaj nuktumov in valčkov Frederica Chopina; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe; 17.38 Svetomir Nastasijevič: Vizija kosovske devojke. simfonična pesnitev; 18.10 Mehika v pesmi in plesu; 18.25 Poje zbor SKUD Svobode Tine Rožanc iz Ljubljane; 18.45 Iz naših kolektivov; 19 05 Uvertura in dva prizora iz opere Ivan Susanln Mihaila Glinke; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Igrata dva pihalna kvinteta; 20.45 Štiristo let klavirske glasbe — Franz Joseph Haydn — Ciklus vodi prof. Pavel Sivic; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Po svetu jazza — Jazz pod drobnor gledom; VI. oddaja; 22.45 Glasbeni intermezzo;. 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Zaplešite z nami! SOBOTA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Operetni zvoki v izvedbi zabavnih orkestrov; 8.55 radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Letko (ponovitev); 9.25 Dva zgodovinska prizora iz albuma orkestralne glasbe — Franz Liszt: Naval Hunov, simfonična pesnitev št. 11; Bedrich Smetana: Wallenšteinov tabor, simfonični poem; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Pevca Tereza Kesovija in Dušan Jakšič; 11.30 Zvočna mavrica; 12.05 Ansambel Milana Stanteta; 12.15 Kmetijski nasveti —, Ing. Franc Skledar: Kaj delajo poljedelci pozimi na našem obratu; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Sestanek instrumentov; 13.50 Italijanski pevki Milva in Mina; 14.05 Tri simfonične rapsodije; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Plesna orkestra Max Greger in Marty Gold; 15.40 Komorni moški zbor iz Celja, p. v Egona Kuneja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino...; 17.50 Klavir v ritmu cha cha; 18.10 Orkestrski odlomki in priredbe za orkester iz Wagnerjevih Nibelun-gov; 18.45 Okno v svet; 19.05 Priljubljene slovenske popevke in Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Po domače v vedri sobotni večer ...; 20.20 Zabavna radijska igra - Dr Walter Gertels: Vozli inšpektorja Bralna — Tretji vozel: Leteča cigara;. 20.50 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 8. tel. 215 — Naročnina celoletna dinarjev, polletna 208 dinarjev, za inozemstvo letna 1508 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni v Murski Soboti št. 605-11 POMURKI VESTNIK. 29. dec. 1961 18 PREŠERNOVA DRUŽBA V POMURJU Pretekih petek je bilo v M. Soboti posvetovanje, na katerem so razpravljali o razširjenosti knjižnih edicij Prešernove družbe v Pomurju. Posvetovanja so se udeležili tudi nekateri poverjeniki PD. 'Na posvetovanju so med drugim ugotovili, da je letos naročenih na koledarske knjižne izdaje 4426 prebivalcev ali za 508 manj kot v lanskem letu, kar vsekakor ne zadovoljuje. Število rednih naročnikov je nekoliko poraslo samo v petrovsko-šalovski in radgonski občini, medtem ko so v ostalih občinah precej na slabšem kot lani. Najbolj so nazadovali v' ljutomerski občini, kjer je število rednih odjemalcev koledarskih knjižnih izdaj padlo za 431, predvsem zaradi tega, ker so v zadnjem času posvečali premalo pozornosti širjenju omrežja poverjenikov. To pa je predvsem posledica neaktivnosti dosedanjega občinskega odbora Prešernove družbe. Čeprav imamo v Pomurju več zelo aktivnih poverjenikov PD (Martin C pot iz lendavske Proizvodnje nafte, Jože Kamenšek iz Bodonec, Alojzij Grah iz Petanjec, Stefan Vučak iz Puconec, Jože Grah iz Markovec. Franc Forjan, kmet iz Lipovec itd.), ki so letos Obdržali lansko število : naročnikov knjig PD ali pa ga celo povečali, ugotavljajo, da je skrb za širjenje Prešernove družbe preveč prepuščena samo poverjenikom. Knjige Prešernove družbe so namreč najbolj poceni in tako tudi najbolj dostopne širšemu krogu prebivalstva, zato kaže skrb za njihovo širjenje vključiti v širši okvir naš h družbenih prizadevanj. Uresničiti bi bilo potrebno radgonsko pobudo, ki je usmerjena v to, da bi pri občinskih vodstvih SZDL formirali posebna poverjeništva za tisk, v katerih delovanju naj bi tudi Prešernova družba dobila ustrezno mesto. Pozornost vzbuja tudi ugotovitev, da bi naj Prešernova družba v prihodnosti izboljšala vsebino svojih knjižnih izdaj in jo prilagodila potrebam in o-kusu večne rednih bralcev. Poverjenike Prešernove družbe bo potrebno po skati v vseh večjih delovnih kolektivih in čimprej izpopolniti omrežje poverjenikov na podeželju, pri tem pa bo seveda potrebno paziti na ustreznejši kadrovski izbor, kajti večje uspehe lahko pričakujemo samo od poverjenikov, ki tudi sami pridno segajo po knjigah, jih bero in vedo svoji okolici tudi pravilno svetovati. Tedenski koledar Petek, 29. decembra ■— Tomaž Sobota, 30., decembra Branimir Nedelja, 31. decembra — Silvester Ponedeljek, 1. januarja — Novo leto Torek, 2. januarja — - Makarij Sreda, 3. januarja — Genovefa Četrtek, 4. januarja — Angela Petek, 5. januarja — Simeon Sobota, 6. januarja — Mojmir Nedelja, 7. januarja — Zdravko Ponedeljek, 8.januarja — Maksim Torek, 9. januarja — Julijan Sreda, 10. januarja — Viljem Četrtek, 11. januarja — Gregor VREMENSKA NAPOVED za čas od 29. dec. do 7. januarja V zadnjih dneh decembra prehodna otoplitev na meji z južnim vremenom in padavine, nato zopet hladneje in sneg. V januarju vse do 6. v glavnem suho oziroma jasno in mrzlo vreme, le okrog 3. 1. rahle snežne padavine. Po 6. januarju (v roku dveh dni) sprva otoplitev do južnega vremena, nato snežno neurje; ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 1—10. januarja 1962 bodo opravljali nedeljsko in dežurno službo naslednji zdravniki: 1. januarja 1962 dr. Sedlaček 2. januarja 1S62 dr. Gruškovnjak 3. januarja 1962 dr. Udovč 4. januarja 1962 dr. Sedlaček 5. januarja 1962 dr. Udovč 6. januarja 1962 dr. Gruškovnjak 7. januarja 1962 dr. Gruškovnjak 8. januarja 1962 dr. Sedlaček 9. januarja 1962 dr. Udovč 10. januarja 1982 dr. Gruškovnjak 11. januarja 1962 dr. Sedlaček KINO MURSKA SOBOTA — od 29.—31. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Nekateri so prihiteli«; od 1,—2. januarja a-meriški barvni kinemaskopski film: »Carmen Jones«; od 5.-7. januarja ameriški barvni, kinemaskopski film: »Starec in morje«; od 8,—9. januarja italijanski film: »Zapeljivec«; od 10. do 11. januarja slovenski film: »Nočni izlet«. LJUTOMER — od 30.—31. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Ovčar«. GORNJA RADGONA - od 30.—31. decembra ameriški barvni film: »Osamljeni maščevalec«. VIDEM OB ŠČAVNICI —od 30.—31. decembra švedski film: »Nasmeh poletne noči«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 1.—2. januarja italijanski film: »Vojna in mir I. in n. del«; 3. januarja italijanski film: »Prekleta sleparija«; od 6.-7. januarja ameriški film: Zadetek majorja Lekša«; 10. januarja jugoslovanski kinemaskopski film: »Vlak brez voznega reda«. SLATINA RADENCI — od 1.—2. januarja jugoslovanski vistavi-’sionski barvni film: »Ljubezen in moda«; 4. januarja italijanski film: »Volare«; od 6.-7. januarja ameriški barvni vinemaskopski film: »Obračun na Atlantiku«; 11. januarja italijanski film: »Nevernice«. OBVESTILO BRALCEM Zaradi novoletnih praznikov izide naslednja številka našega lista v četrtek, 11. januarja 1962. Uredništvo MALA KRONIKA Z AVTOMOBILOM POD LOKOMOTIVO Dne 22. tega meseca je prišlo do težje prometne nesreče na železniškem prehodu v Borečih. Osebni avtomobil, last Ooekarne Križevci, je vozil proti Križevcem, potniški vlak pa proti Gornji Radgoni. Ko je voznik osebnega avtomobila opazil vlak, je naglo zavrl, zaradi česar ga je zaradi spolzke ceste zaneslo pod lokomotivo ter vrglo v jarek. V osebnem avtomobilu, so bili Rudi Cvenšek, direktor Opekarne Boreči, Viktor Pintarič, direktor Opekarne Ljutomer ter šofer. Vsi trije so dobili težje telesne poškodbe ter bili takoj prepeljani v soboško bolnišnico. Materialna škoda je precejšnja. TRČILA DVA TOVORNJAKA V vasi Polana, na križišču ceste Murska Sobota — Predanovci — Gorica je prišlo do trčenja med tovornjakom, ki ga je upravljal Jože Pertoci iz Rakičana, in tovornjakom, katerega je upravljal Štefan Titan iz Murske Sobote. Prvi je vozil iz smeri Predanovci — Murska Sobota, drugi pa iz smeri Murska Sobota — Predanovci. Stefan Titan je privozil v križišče po skrajni levi strani cestišča, ko je opazil nasproti prihajajoči tovornjak. Kljub zaviranju ni mogel več preprečiti nesreče, ker ga je začelo zanašati po spolzki cesti. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 20.000 dinarjev. ROJSTVA Rodile so: Kristina Serdi iz Bogojine —, dečka, Etelka Zver iz Puconec — deklico, Olga Činč iz Murske Sobote — deklico, Marija Vreča iz Črešnjevec — deklico, Marija Flajšaker iz Pertoče — deklico, Marija Zunič iz Selišča — dečka, Gizela Kolman iz Motvarjevec — deklico, Marija Hozjan iz Odranec — deklico, Marija Ben-kič iz Topolovec — dvojčke — deklici, Ana Peterka iz Bakovec — dečka, Marija Grobar iz Lendave — deklico, Sidonija Krenos iz Cr-nelavec — deklico, Marija Drvarič iz Radovec - dečka, Frančiška Pavel iz Gančan - dečka, Terezija Lebar iz Mengeša — deklico, Rozalija Frauko iz Satahovec — dečka, Irma Gomboc iz Andrejec — deklico. POROKE Poročili so se: Alojz Čerpnjak, kmetovelc iz Trdkove in Olga Far-tek, kmetovalka iz Trdkove; Janez Trstenjak, delavec iz Stare nove vasi in Ana Velnar, delavka iz Murske Sobote. SMRTI Umrl so: Janez Lakatuš iz Va-darec, star 17 let; Franc- Raptar iz Polic, star 64 let; Ludvik Far-tel iz Doline, star 55 let; Vera Hima roj. Kerčmar iz Gor. Radgone, stara 87 let. MOTORISTI, avtomobilisti, lastniki traktorjev, pogonskih motorjev ter vsakovrstnih strojev, ki jih želite hitro in ugodno prodati, obrnite se na po vsej državi znano agencijo v Ptuju, ki v kratkem času proda vsak predmet. Sprejema motorna kolesa in vpisuje ostale predmete vsako soboto. Izkoristite ugodno priložnost. M-1881 HIŠO, novo z lepim vrtom blizu Ljutomera, prodam. Zorec, Soboška 51, Ljutomer. M-1882 KUHINJSKO pohištvo v dobrem stanju, prodam Čopova 6, (za pokopališčem), Murska Sobota. M-1892 Ugodno prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem in 5 ha zemlje. Terezija Kerec, Otovci 64. Interesenti saj se zglasijo na gornji naslov ali pa pri Stefanu Ke-recu, M. Sobota, Kerenčičeva 3. OTROŠKO BUNDICO, dobro ohranjeno, za 1 do 2 leti starega otroka kupim. Naslov v upravi lista. M-1889 OBJAVA Prosvetno društvo Kričevci pri Ljutomeru je organiziralo teden novoletne jelke. Na sporedu so dnevne kino predstave, veseli večer, postavitev novoletne jelke na trgu, povorka itd. 29. decembra jugoslovanski film: Izgubljeni svinčnik. Postavitev novoletne jelke na trgu, šolske prireditve v dvorani, obdaritev dedka Mraza. 30. decembra jugoslovanski film: Izgubljeni svinčnik, povorka in otroške igre. 31. decembra silvestrovanje z lepim novoletnim sporedom. Od 31. decembra do 2. januarja 1962 popoldan italijanski film: Vojna in mir I. in II. del. ZA PITANJE PRAŠIČEV Samu ker pospešuje debeljenje! Proizvaja Drogerija, Ljubljana OBVESTILO Obveščamo pridelovalce oljaric, da bo oljarna v Murski Soboti in pri mlinu Sebeborci začela obratovati dne 4. januarja 1962 pod že običajnimi uslužnostnimi pogoji. Se priporočamo! Mlinsko podjetje Murska Sobota PREŠERNOVA DRUŽBA je začela te dni razpošiljati knjige redne zbirke 1961-62 in jih bodo v nekaj dneh prejeli vsi člani. Priporočamo vsem, ki bi želeli,našo knjižno zbirko 1962-63, da se zglasijo pri naših poverjenikih in se priglasijo v članstvo za prihodnje leto. PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA PREKLIC Podpisana Gizela Nišelvlcer, preklicujem vse govorice, ki sem jih govorila o J. K. Gizela Nišelvlcer ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega sina, moža, očeta in sorodnika Janeza Lazar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali vence. Posebna zahvala dobrim sosedom, ki so z nami' sočustvovali in gasilskemu društvu Ivanovci. Ivanovci, dne 26. decembra 1961 Žalujoči: žena Anuška, otroci, sorodniki in dobri znanci, Oto z ženo.. Upravni odbor Lekarne »Stefana Kovača. Beltinci razpisuje delovno mesto nižjega farmacevtskega tehnika Pogoji: Nižja strokovna izobrazba z več let prak- Podjetje Avtobusni promet Celje obvešča, da je od dne 18. decembra 1961 dalje, vzpostavilo redno avtobusno progo na relaciji: Celje—Maribor—Ptuj—Ormož—Čakovec—Lendava VOZNI RED Pt Avtobusna postaja Pt V V 1 2 5.20 odh. Celje prih. 14.55 6.50 Maribor 13.35 7.35 Ptuj 13.00 8.10 Ormož , 12.10 8.55 Čakovec 11.30 9.30 prih. Lendava odh. 10.50 Opomba: Iz Celja je z istim avtobusom direktna zveza ob 15.15 uri proti Ljubljani, kamor prispe ob 16.55 uri. V = obratuje vsak dan. Avtobus se bo ustavljal na vseh manjših postajah na tej relaciji. I 337/61 Dražbeni oklic Dne 6. februarja 1962 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selo 1/2 vi. št. 157 z 1/2 hiše št. 43 ter travnikov, njiv, vinogradov, sadovnjakov itd. Cenilna vrednost 578 903 din. Najmanjši ponudek 385.932 din. Pravice, -ki ne bi pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni sodni deski sodišča. Dne 20. decembra 1961 Okrajno sodišče v. Murski Soboti LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV ŠKOFJA LOKA znižali smo cene elektromotorjem 4,2 kW in 5,2 kW Z boljšo organizacijo dela, z znižanjem režijskih stroškov in večjo produktivnostjo dela smo uspeli znižati lastno ceno In prodajno ceno elektromotorjem: PZ 4 moč motorja 4,2 kM ali 5,7 KS s 1400 o/min. Za Izvršeno dobavo do 5 komadov smo znižali ceno od 65 000 din na 58.000 din. če jih kupec kupi nad 5 komadov jih dobi po ceni 55.000 din za komad. PZ 4 moč motorja 5,2 kw ali 7 KS s 14.000 o/mln. Za Izvršeno dobavo do 5 komadov smo znižali ceno od 72 000 din na 66.000 din. če jih kupec kupi nad 5 komadov jih dobi po ceni 62 000 din za komad. Elektromotorji se dobijo pri trgovskem podjetju „MLINAR" Ljubljana preko kmetijskih zadrug na vašem območju ali direktno v prodajnem oddelku LTH Škofja Loka telefon 402 Ker so elektromotorji namenjeni predvsem za kmetijstvo vam jih priporočamo Službeno obvestilo Oddelek za notranje zadeve OLO Murska Sobota obvešča, da bodo od 1. januarja 1962 dalje opravljali občinski ljudski odbori na območju tuk. okraja naslednja upravna opravila, ki so bila doslej v pristojnosti Oddelka za notranje zadeve: 1. odobritev delovanja društev na območju občine ih vse Spremembe, ki so s tem v zvezi; 2. sprejemanje prošenj za sprejem v državljanstvo in odpust iz državljanstva; 3. sprejemanje vlog za potovanje v inozemstvo; 4. registracijo vseh motornih vozil, prijave spremembe tehničnega značaja na voz lih in spremembo lastništva ter izdajanje razločevalnih tablic za preizkušnjo vožnjo; 5. sprejemanje vlog za izpite voznikov motornih vozil; 6. izdajanje dovoljenj za praktično poučevanje voznikov motornih vozil. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, stare mame in prababice Vere Hima roj. Kerčmar vdove evang. duhovnika se iskreno zahvaljujemo Vsem, ki so jo spremili na zadnja poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebno hvalo dolgujemo zdravnikom in osebju internega oddelka soboške bolnice za ves trud in požrtvovalno nego v času njene bolezni ter kolektivu kirurškega oddelka, za darovani venec. Žalujoče hčerke z družinami Študijska knjižnica v Murski Soboti razpisuje naslednja mesta: 1. bibliotekarja, pogoj fakulteta (prednost imajo slavisti) 2. arhivarja, pogoj fakulteta (prednost imajo slavisti) 3. knjižničarja, pogoj sred. šola (prednost imajo moški) 4. računovodje, pogoj ekon. sred. šola (prednost imajo moški) 5. administratorja, pogoj ekon. sred. šola (prednost imajo moški) 6. hišnika Pravilno kolkovane prošnje s kratkem življenjepisom in prepisom spričevala pošljite na svet knjižnice, Grajska 2. pp. 54, do 15. jan. 1962. Uprava, knjižnice POMURSKI VESTNIK. 29. dec. 1961 13 Veliko uspehov v novem letu 1962 želi svojim vlagateljem in komitentom Komunalna banka s podružnico za kreditiranje kmetijstva Murska Sobota Srečno in uspehov polno novo leto 1962 želi poslovnim prijateljem ter vsem potrošnikom svojih proizvodov. kolektiv „Žica“ Ljutomer Proizvajamo: Žična pletiva, mreže za gramoz, sita za malto, rešetke za hladilnike, žične posteljne vložke z železnim in lesenim okvirjem, tapetniške posteljne vložke, otomane, kauče, pralnice ter ostale proizvode za napredek gospodinjstva, opreme za samopostrežne trgovine in drugo. Izvršujemo vsa dela slikopleskarske stroke solidno in po najnižjih dnevnih cenah Ludvik Merklin, slikar Murska Sobota Cenjenim strankam želim srečno novo leto 1962 in se priporočam! Izdelujemo vse vrste opek po najnižjih dnevnih cenah. Sklepamo pogodbe tudi vnaprej kolektiv OPEKARNE Puconci Potrošnikom naših izdelkov in vsemu prebivalstvu našega okoliša želimo obilo zadovoljstva v novem letu 1962! Poslužujte se naših uslug in uporabljajte naše prikolice! AGROTEHNIKA SERVIS Ljutomer SREČNO NOVO LETO Poslovnim prijateljem in potrošnikom naših izdelkov: »Srečno novo leto!« Elrad Gornja Radgona Industrijsko podjetje za izdelavo anten in pribora Naši proizvodi so znani in cenjeni po vsej državi, zato kupujte antene izdelava Elrad INDUSTRIJSKO PODJETJE MESOIZDELKI GOR. RADGONA pošilja vsem potrošnikom svoji hizdelkov in kmetijskim proizvajalcem iskrene čestitke k novemu letu! Kamorkoli pridete, zahtevajte samo naše izdelke! Srečno novo leto 1962 občanom ljutomerske občine! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV ter ostale množične organizacije občine LJUTOMER Proizvajamo vseh vrst kremenčev pesek in cementne izdelke. Pomnite! NASI IZDELKI SO KONKURENČNO CENENI! Proizvodnja kremenčevega peska Puconci Pridružujemo se novoletnim željam: »Vsem poslovnim prijateljem in potrošnikom naših izdelkov Srečno novo leto 1962! Izdelki našega podjetja so povsod znani in priznani Cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem pošiljamo novoletne čestitke in najboljše želje! Trgovsko podjetje ,Ravenka' Beltinci s svojimi poslovalnicami pošilja iskrene novoletne čestitke vsem potrošnikom! Tudi v prihodnjem letu se priporočamo s svojimi zalogami blaga vseh vrst, bogato izbiro, solidno postrežbo ter konkurenčnimi cenami. Kolektiv trg. podjetja Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Lendava Srečno novo leto 1962 vsem našim odjemalcem in poslovnim prijateljem! Če zidate, se poslužujte naših uslug, ki so kvalitetne in pocenil Zdravstveni dom Beltinci želi zdravja in sreče, polno novo leto vsem občanom beltinske občine! Tovarna dežnikov in pletenin • Lendava Naši izdelki so, prišli do slehernega potrošnika in pomenijo kvaliteto ter vsestransko zavodoljstvo. Zato kupujte naše izdelke! Vsem potrošnikom želimo srečno novo leto! Poslužujte se naših zalog motornih vozil: Zastava NSU —pretis, Tomos, Panonija in rezervnih delov, ki jih prodajamo po naj- nižjih dnevnih cenah. FERROMOTO uvozno-izvozno podjetje Moribor prodajalna M. SOBOTA Cenjenim strankam Srečno novo leto in prijetno vožnjo z našimi vozili! Grosistična podjetje »POTROŠNIK« MURSKA SOBOTA pošilja vsem potrošnik kom in poslovnim prijateljem v Pomurju najboljše želje k novemu letu! Zdravstvena postaja Martjanci Seli vsemu prebivalstvu svojega okoliša prijetne novoletne praznike in srečno novo leto 1962! Trgovsko podjetje Steklo barvo Ljutomer Je vedno založeno z vsem, kar rabite za dom in gospodinjstvo. Z našo stekleno embalažo boste zadovoljni, saj jo boste kupili vsaki-krat po najnižjih dnevnih cenah. Odjemalcem voščimo prijetne novoletne praznike la obilo zadovoljstva v 1. 1962. Tudi za naprej se priporoča delovni kolektiv POMURSKI VESTNIK, 29. dec. 1961 14 Potrošniki, kar boste potrebovali v letu 1962, kupite v poslovalnicah TRGOVSKEGA PODJETJA »UN1VERZAL« LENDAVA Vse, ker rabite za dom in gospodinjstvo, dobite v veliki izbiri pri nas. Prepričajte se o tem! Vse potrošne predmete dobite po konkurenčnih cenah! Cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem vošči k novemu letu in se priporoča delovni kolektiv Hitro, kvalitetno izvajamo vsa gradbena dela Splošno gradbeno podjetje »POMURJE« MURSKA SOBOTA S kapitalno in stanovanjsko izgradnjo izboljšujemo delovne pogoje in življenjske pogoje naših proizvajalcev! Delovni kolektiv podjetja čestita in vošči ose najboljše delovnim kolektivom Pomurja. SREČNO 1962!- KMETIJSKA ZADRUGA BELTINCI vošči vsemu prebivalstvu občine, predvsem kmetijskim proizvajalcem Srečno novo leto! Se bolj kot doslej bo naša skrb za splošno blagostanje delovnega človeka na vasi. Prepričajte se o naših kvalitetnih uslugah Gradbeno obrtno podjetje »GRADITELJ« BELTINCI Naša dela izvajamo -po najnižjih dnevnih cenah! Delovnim kolektivom — cenjenim strankam naša prisrčna voščila za novo leto 1962! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR RK OBČINSKI ODBOR ZVVI BELTINCI Občanom voščimo v novem letu 1962 vse najboljše ! KMETIJSKO GOSPODARSTVO BELTINCI Proizvajamo vse vrste semenskih žit, prvovrstne bekone, pitamo govejo živino. Delovnim kolektivom kmetijskih gospodarstev v Pomurju, kot vsem ostalim želimo v novem letu 1962 nadaljnje proizvodne uspehe! Srečno in uspehov polno leto 1962 vošči vsem delavnim kolektivom Pomurja delovni kolektiv Kmetijsko gozdnega gospodarstva Lendava Leto 1962 naj bo leto nadaljnjih vsestranskih uspehov v našem kmetijstvu! KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA Z najboljšimi željami se pridružujemo čestitkam za novo leto! Zadružniki — leto 1962 bo vsestransko uspešno ob tesnem sodelovanju z vašo proizvodno organizacijo, kmetijsko zadrugo! Srečno novo leto! KMETIJSKA ZADREGA KMETOVALEC LJUTOMER Vsako leto močneje se naša zadruga vključuje v sodobno kmetijsko proizvodnjo! Vsem delovnim ljudem naše občine prisrčna novoletna voščila! ELEKTRO MARIBOR OBRAT MURSKA SOBOTA S svojima kvalitetnimi uslugami se priporočamo elektrifikacijskim odborom in posameznikom! Srečno, zadovoljno novo leto 1962 vsem potrošnikom električne energije! MLINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA vam nudi najboljše mlevske izdelke po konkurenčnih dnevnih cenah. Priporočamo se svojim odjemalcem tudi v prihodnjem letu! Vsem delovnim kolektivom in poslovnim partnerjem SREČNO NOVO LETO! »ODPAD« z odkupnimi postajami v M. SOBOTI LENDAVI in G. RADGONI odkupuje vse vrste odpadni material po najvišjih dnevnih cenah. Svojim dobaviteljem in odjemalcem želi srečno in uspehov polno novo leto 1962! Srečno, zdravja polno novo leto 1962 želi vsem občanom soboške občine ZDRAVSTVENI DOM Murska Sobota Vsa naša prizadevanja bodo tudi v prihodnjem letu posvečena človekovemu zdravju! 15 POMURSKI VESTNIK, 29. dec. 1961 MICHAEL INNES Mrtvečevi čevlji Zdelo se je, da se je Mark Borlase znašel v trenutni zadregi, »No da — ali ne veste — to in ono.« »Trenutek prej ste rekli, da si s sirom Stephenom nista imela kaj povedati. Ali bi lahko nekoliko podrobneje povedali, kaj je bilo tisto ,to in ono’ iz vaših pisem?« Po pravici povedano...« in Marku Borlesu Se je zataknilo ... »Stephen mi je kdaj pa kdaj dal kaj, da sem pogledal zanj.« »Dal kaj, gospod Borlase?« >Clanke v ruščini. To je moje področje«. »Razumem.« In Appleby je prikmal. »Članke, ki so v učenih in znanstvenih časopisih? Delo sira Stephena?« »Ah ne«. Mark Borlase je pokazal, da ga to nekako odsotno zabava. »Literat sem in mi nič tehničnega ne bi šlo od rok. Stephen je seveda imel lastne izvedence, da so delali zanj najrazličnejše reči.« »Torej filozofija — in sociologija in tako dalje? Ali vas je uporabljal zato, da bi ga seznanjali z neprevedenimi deli — Ideološke narave?« Mark Borlase je nelagodno odmahnil z roko. »Ali je to preizkus zanesljivosti? Da, res so, bile take reči. Stephen se je s presledki zanimal — včasih zelo vneto — za komunizem in take reči. Moram reči, da me je to zelo dražilo. Ne nauk. ampak stil. Za eno ali drugo politično doktrino ne bi dal niti ficka, jezik pa mora biti lep.« Appleby je nekaj časa molčal. Nato je rekel: »Zal mi je, gospod Borlase, da sem vas moral potipati na tako kočljivem področju. Lepo je bilo od vas, da ste prišli tako hitro. Kak moj pomočnik bi nemara čez dan ali dva prišel po kako informacijo — kadar bo vam prav. Zdaj imam za vas samo še eno vprašanje. Kdaj ste zadnjič videli bratranca?« Tokrat je Borlase odgovoril brez obotavljanja. »Pred šestimi, tedni. In bil je popolnoma zdrav. Mimogrede, če me boste potrebovali, to je moj naslov.« »Najlepša hvala.« Nekaj trenutkov po tistem, ko so se vrata za Markom Bor-lasom zaprla, je vladal molk, Appleby je sedel čisto tiho, zatopljen v misli. Potem se je obrnil k Derryju. »No?« »Tega človeka sem že videl.« »Kaj!« »Videl sem ga že. To sem začutil, ko se je nasmehnil. Videl sem ga prav pred kratkim.« »Pazite, mladenič.« Appleby je sedel na mizo. »Take reči so za vas nove — in včasih se zdi, da si ljudje domišljujejo kaj. Ne maramo krive sledi. Zato pomislite.« Derryjeva usta so bila suha in začutil je, da čudno gleda. Celo minuto je tudi on sedel čisto pri miru. »Vem. da sem ga videl-pred kratkim — in sicer v zvezi s Sheercliffom.« 5 »Mark je namera podoben Stephenu po zunanjosti. In čisto mogoče ste zagledali v Sheercffu Stephena, na kaki ulici.« »Ne — videl sem tegale.« Derry je čutil, kako mu razbija srce. »V taksiju ... smehljal se je... ko se je danes peljal z vvaterloojske železniške postaje.« 4 Sir John Appleby ni bil videti prav nič presenečen. »To je sijajno. Kaže, da smo naposled na nekakšni sledi. Predpostavljajmo, da se motite. Pretežno verjetni sklep je, da je bil v Sheercliffu Mark Borlase sam, in da je zares pripotoval od tam z istim vlakom kakor vi.«. »Potem je lagal, kajne? Rekel je, da bratranca ni videl že šest tednov.« »Slišalo se je gotovo kot laž. Ampak nemara je šel dol, da bi videl Stephena, potem pa si je iz kakega razloga premislil. Kako je bil oblečen, niste videli?« Derry je odkimal. »Žal ne. Lahko da je imel tisto Stephe-novo obleko iz tweeda. Vse, kar sem videl, je bil njegov obraz nagibal se je naprej in ga je precej kratkočasilo, da sem moral skočili s poti njegovemu taksiju. Ampak poglejte, gospod« — Derryju se je nenadoma mudilo — »to je bil taksi tik za dekletovim. Ali bi jo bi lahko zasledoval? Ali človek res lahko reče šoferju taksija, naj stori kaj takega? V zgodbah se zmerom dogajajo take reči.« Appleby se je nasmehnil. Ka pada. Moški običajno žel jo zasledovati dekleta, ne da bi nujno imeli namen, zagrešti umor. Lahko si predstavljate primer, v katerem je tak nagib celo hvale vreden. In več na šoferjev taksija nima nič proti, če želite peljaiti za kom. Poskuste kdaj. sami.« Derryia je tak način pogovarjanja pretresel, čeprav je bil zdaj že navajen na občasno lahkomišljenost pomočnika kom sarja. »Ampak gospod, ali nam ne bi b lo treba... hočem reči, če obstoji možnost, da ve, kje jo bo našel...« »Prav imate. To in ono bo gotovo treba ukreniti.« Appleby je pisal, medtem ko je govori, in zdaj se je dotaknil zvonca. »Takole.« Vzdignil je polo papirja in jo dal tajnici. »Poskrbite da se to izvede neutegoma, prosim. In ali se je stvar kaj razvila?« »Pravkar je prišel stotnik Meritt, gospod.« »Sijajno. Pripeljite ga noter.« Appleby se je obrnil k Dariju. »Človek, ki ve vse o tem, kaj se je zgodilo v Sheercliffu. Zadeva ne bo prijetna, če zdaj nčesar ne dobimo.« Namrščil se je. »In tudi če dobimo kaj, mogoče.« Stotnik Meritt je bil vojaški človek, živahen in (tako je posumil Defry) v notranjosti nekoliko pretresen. Poslušal je, kar je imel povedati Appleby, prik mal, ko je bil predstavljen mladeniču in planil brez ovinkov v lastno zgodbo. »V Sheercliffu sem čakal zdravnike, da bi povedali svoje mnenje. Videti je. da ne mere biti dvoma o tem, kaj se je bilo zgodilo, in da je mnen:e krajevnega zdravnika o samomoru popolnoma zgrašeno. Borlase je bil ubit s strašnim udarcem na tilnik, potem pa ga je nekdo čez nekaj mnut sunil čez čer. Poskušal sem si pomagati z obleko. Veste, kako krvavijo rane na lobanji, tudi če so površinske — obilno, da kar lije. Pomislil sem, ali bo obleka ki jo je dejansko nosil, ko je bil ubit, mogoče še prišla na dan.« Appleby je prikimal. »Dobra misel.« »Ampak zdravniki ne bodo mogli za trdno reči ne tako ne drugače. Vendar stavim, da je morilec slekel mrtvega moža in mu oblekel tisto obleko, v kateri so ga potem našli.« »Se strinjam.« Applebyjev glas je bil prodoren. »Ampak zakaj? Kakšna je bila kritiča točka?« »Jaz sem bil kritična točka, če že hočete vedeti.« In Meritt se je zasmejal, a ni požel posebnega veselja pri poslušalcih. »Kakor vidim zdaj. se je umor pripetil ne na drugi poti sira Stephena na Merlinov rt, ampak na prvi in edini poti. Videl sem sira Stephena, ko je šel tja. MIslil sem. da sem ga videl tudi na poti nazaj. A vse. kar sem v resnici videl, je bila samo njegova obleka. Doživel sem polom prve vrste.« »To je gotovo ena od možnosti.« Appleby je spregovoril s poklicnim pomilovanjem. »In vi lahko poveste ime moža, ki vas je potegnil?« Appleby je prikimal. »Sodim, da bi lahko bi zapleten v to. Minister ie to posebej poudaril, ko je zjutraj govoril z menoj.« »Veste. Krauss...« Meritt se je obotavljal. »Ali gospoda Fisherja zanima Krauss?« Appleby se je nasmehnil. »Ne verjamem, gospod Fisher, da bo država v dosti večji nevarnosti, če vam povemo o gospodu Kraussu. To je tuj agent, o katerih sumim, da navezuje stike z znanstveniki, in scer z namenom, da bi izvlekel iz njih skrivne informacije. Krauss je ideološke ne podkupljive narave. Ni nam znano, da bi bil doživel kdaj kak poseben uspeh. Verjetno pa je, da poskuša še naprej. In stotnik Meritt ima popolnoma prav. ko trdi, da se o Kraussu domneva, da je na sledi za sirom Stephenom Borlasbm. Tako je Krauss kar precej sumljiv.« Appleby ie obrnil hrbet kolegu. »Fisher in jaz imava pa še enega, naneslo je tako Ampak nadalujte.« »Še enega sumljivega?« Meritt se je zdrznil. »Niti ne tako slabega. Ampak — kdor prej pride, prej melje. Zato nadaljujte z vašim.« Meritt se je zasmejal. »Prav. Takle je zločin, kakor gledam jaz nanj. Borlase je bil neuravnovešen človek in imel je trenutke. ko ni najbolje vedel niti takih reči, kaj misli o nekaterih življenjskih problemih. Nasledek tega je bil, da je Krauss prišel daleč z njim — zgodaj zjutraj na današnji dan tudi dejansko na Meri nov rt. Nagovoril je Borlasa, da bi imela tam sestanek.— kramljanje v mesečini, bi lahko rekli, v malem zavetišču. Sestanek pa se je izkazal za neuspešnega. Borlase ni bil take volje, da bi se mu zdela izdaja upravičena. In najbrž ni bil take volje nikdar. Naš čas je navsezadnje živčen čas. Ce ne bi bil bi bil marsikdo brez dela.« »Tako je.« »Kraussa je to zadelo. In ker ga je zadelo, je zadel še on.« Meritt je malce premolknil, kakor da bi bi nekam presenečen nad lastnim dom slekom. »Predvsem je bil tam zato, da bi Borlasa podkupil A b la je še tale druga možnost. Borlase je nosil pri sebi zapiske, ki so jedro njegovih raziskav. To bi bilo vredno ukrasti! Posebno pa, če bi hkrati s tem lahko uničil edine možgane, ki morejo take podatke domisliti. Zato je Krauss ubil Borlasa.« »Če ga je.« »Pripovedujem samo eno možnost.« Meritt je bil potrpežljiv. »Kaj bi bilo prvo, kar bi človek storil, potem ko ie bil zagrešil umor in rop? Mislim, da bi človek malo pogledal okrog. Krauss je pokukal iz tistega zavetja — in me ravno zagledal na drugem koncu poti, ki drži tja. Položaj je doumel v preblisku in uvidel, da je precej žalostno zanj.« »Dovoli žalostno, ds se je odloči za fantastično tveganje — obleči si Borlasovo obleko in upati, da se vam bo takole izmuznil?« »Da. In to niti ni bilo tako fantastično. Vedeti je moral, da poskušam biti kar se da nevsiljiv in da bom ostajal lepo zadaj. In tako je tvegal.« »Prvovrstna hipoteza.« Appleby je odsotno bobnal po mizi pred seboj. »Ampak nekaj mi dela preglavice. Borlasa so našli v polnoma tujji obleki? In zakaj popolna zamenjava? In zakaj sploh skrb truplo znova obleči?« »Krauss se je nenadoma zavedel pomena čeri, morja in tokov. Če bi imel srečo bi se lahko znebil trupla za več dni ali celo tednov. To bi bilo veliko vredno samo na sebi. A ne samo to: če bi ga potem odkrili in bi bil popolnoma nespoznaven, ali zavoljo obleke ali zavoljo zunanjosti, bi slavni sir Stephen Bor-lase izginil brez pojasnil. V tem je bil tudi primeren propagandni moment« »Ni slabo. Krauss — ali kdo drug — zamenja obleko, potem pa sune truplo v morje. Ali pravzaprav — re v morje. Truplo pristane na skalnem izrastku. In tako mrličev načrt — kakor gledate v: na to — delno spodleti. Pri tem pa mi ne gre nekaj iz glave. Denimo, da je morilec kdo ve iz kakega razloga meril ne v morje. ampak na skalo? Ali bi bil to poraben cilj? Bi lahko računal s tem, da bo zadržal truplo pred morjem?« Meritt se je namrščil. »Ni mi čisto jasna zveza vašega vprašanja.« »Čisto mogoče, da je ni. A človek bi moral po mojem mnenju pretehtat' vprašanje: NAKLJUČJE ali NAMEN? vsakokrat, ko je to mogoče « »Se popolnoma strinjam.« Meritt je za trenutek premišljeval. »Da. mislim, da bi bila skala, če bi človek poskušal, prav lahak cilj.« »Torej v redu — nadaljujmo. Preoblečenemu Kaussu s srečno zataknjeno beležko v žepu se posreči, da pride mimo vas « »Žal. A iz kaše še ni bil. Za njim sem bil jaz, lepo skrit. Če se hoče zogniti sumu, je edna naravna stvar zanj, da konča nočni sprehod Mora se vrniti v Borlasov hotel. Mora sprejeti možnost, da bo stal iz oči v oči z nočnin vratarjem. Še več, verjetno mu je samo Borlasov ključ povedal številko sobe, v katerose mora napotiti. In najti jo mora, preden pridem jaz po svoji stani v Metropol.« »Pravzaprav je moralo biti precej neprijetno — ves čas ni nit: vedel da se je tako grozno zmot i s čevlji in je imel na nogah enega Barlasovega in enega svojega.« »Res. Ampak v Borlasov apartma je prišel čisto varno. Potem se je zopet odplazil in se s prvim vlakom zapeljal v mesto. Mislim da ni imel v Sheercl ffu nikamor iti, sicer bi jo bil najprej mahnil tja in si oblekel drugo obleko.« Derry Fisher je zamaknjeno poslušal to domnevno rekonstrukcijo dogodkov, v katere je bil tudi sam po čudni igri naključna zapleten. Zdaj je segel v besedo. »Ali ste tega človeka, Kaussa, že kdaj videli, gospod?« Meritt je pokimal. »Kajpak. Ko sem prevzel svoje sedanje delo, sem se seznanil — na nevsiljiv in neopazen način — z lepo vrsto ljudi take baže.« »Ali bi ga človek lahko opisal kot moža srednjih let, inte-ligenta in ali kadi ruske cigarete?« »Ne vem, kako je s kajenjem, čeprav nekateri ljudje vedo tudi to. Ampak po opisu je res tak.« »Reš tak.« Applebv je zamišljeno prikimal. »Ampak — potem b' lahko bil tudi Mark Borlase.« »Mark Borlase?« Meritt je bil zbegan. »Stophenov bratranec. Vdeti je, Meritt. da vas niso seznanili z družino, čeprav bi vas bili morali. Vdeti je. da je Mark Borlase danes prippotoval iz Sheecl ffa. čeprav o tem ni spregovoril besede. Tale Fisher ga je videl na železniški postaji — in pravi, da je mogoče celo zasledoval taksi z dekletom, ki je opazilo čevlje. Ko bom slišal, da je kdo res videl vašega prijateljčka Kraussa tam okrog, se bom začel precej živahneje zanimati zanj. Medtem bom pa imel na piki bratranca Marka. Najbrž n ste član kluba Junior Wessex? škoda. Rekel je, da bo čez noč prespal tam. Lahko bi ga šli sami pogledat « »Pogledat pojdem, kako je kaj s Kraussom « Stotnik Meritt je vstal. »Ne upam več. da bom dobil tisto beležko — ampak kdo ve, kaj se lahko zgodi. Tile možaki hodijo čudna pota. Nemara bo sedel na nje, dokler ne bo dosegel prave cene « »V tem je nekoliko tolažbe. Ali pa je le Mark Borlase.« Meritt se je odpravil proti vratom. »Mislim, da vaš Mark Borlase nima s tem nič opraviti.« »Midva s Fisherjem staviva kljub temu nanj.« (Nadaljevanje prihodnjič) Usnje na debelo in drobno dobite v Trgovskem podjetju USNJE MURSKA SOBOTA s poslovalnico »Runo« Usnjeno galanterijo vseh vrst kupita majcenem v naši trgovini. Potrošnikom se priporoča kolekfv. Vsem cenjenim odjemalcem voščimo srečno novo leto! Kolektiv AGROSERVISA Murska Sobota želi vsem poslovnim prijateljem uspešno novo leto 1962 ter se priporoča. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR RK GORNJA RADGONA ter vse ostale družbene organizacije in društva želijo prebivalcem radgonske občine, zadovoljno novo leto! Gradbeno podjetje »GRADNJE” PUCONCI izvajamo vsa zidarska in tesarska dela po naj nižjih dnevnih cenah. Sklepamo pogodbe tudi vnaprej. PRIPOROČA SE KOLEKTIV V novem letu želimo svojim strankam in poslovnim prijateljem uspeh in zadovoljstvol ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER Zdravje in zadovoljstvo v letu 1962 želimo vsem prebivalcem našega okoliša ! SREČNO! — SREČNO! — SREČNO! — SREČNO! KMETIJSKA ZADRUGA »ZELENO POLJE« MARTJANCI čestita vsem zadružnikom in prebivalcem svojega okoliša k novemu letu! Zadružniki — tudi v prihodnjem letu vam bomo nudili umetna gnojila, zaščitna sredstva in reprodukcijski material. Elekrotehnično podjetje „BLISK“ Murska Sobota popravljamo radijske aparate, pisalne stroje, opravljamo vsa finomehanična dela, elektroinštalaterske usluge in vsa ostala dela solidno in poceni. Cenjenim strankam se priporočamo tudi v 1. 1982 Delovnim kolektivom najboljše želje v letu 1962! Vsem zadružnikom in poslovnim prijateljem želi veselo in uspeha polno NOVO LETO 1962 Kmetijska zadruga PUCONCI s poslovnimi enotami: Puconci, Mačkovci in Puževci Oskrbujemo kmetijske proizvajalce z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in ostalim reprodukcijskim materialom. Želimo in se nenehno trudimo, da bi izboljšali kooperacijske odnose z Vami in po najkrajši poti vnočili vaše pridelke. POMURSKI VESTNIK, 29. dec. 1961 16