http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tGd D j K ČETRTEK, 17. JANUAR 2013 / ŠTEVILKA 990, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR žEEljl 7896 12H44067 1 tel.: 05/6415140 simobil Povej nekaj lepega Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 19.30 ure. ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tcl.it. 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Vsakdanje muke slovenskega župana (Mef) Če bi slučajno našli takšnega človeka, potem vam zagotavljam, da nima prav nobene možnosti, da postane župan ali da je izvoljen za katerokoli drugo pomembno javno funkcijo. Vsi bi ga hvalili, volili pa bi druge. Tudi v Izoli. Tako kot drugod, kjer je vsa demokracija zapakirana v volitve, so za izvolitev pomembne povsem druge stvari. Pa tu nimam v mislih le velikih plakatov, oglasov, transparentov, golaža in zborovanj. Najpomembnejše je, kdo bo kandidata podprl, denarno in z glasovi. Denar je pomemben zato, da dobiš glasove tistih, ki jim je v resnici vseeno in glasujejo za tistega kandidata, ki zapravi največ. Češ, če zna poskrbeti zase bo tudi za nas. Žal v Izoli ni več prav veliko tistih, ki lahko finančno podprejo katerega od kandidatov, če pa so, to počnejo zgolj iz lastnih poslovnih interesov in jim je do skupnega interesa prav malo. Kdo so to ni težko uganiti. Seveda pa obstajajo tudi podporniki, ki ne prispevajo denarja ampak glasove, kar je pravzaprav bližnjica do istega cilja. Lahko bi jim rekli gospodarji volilnih duš, tistih, ki gredo na volišče z listkom na katerem piše, koga morajo voliti. Morda je beseda gospodarji prehuda a je boljša od besede lastnik, ki bi jo tudi lahko uporabil, a bi z njo užalil tiste, ki glasujejo “po ukazu’’. Oni niso namreč prav nič krivi. Na predvolilnem srečanju s kandidatom jim gazde povedo, koga morajo voliti in oni pač tako glasujejo. Lahko so Bosanci, Albanci, Makedonci, Italijani, nogometaši, rokometaši, navijači ali kakšna druga večja skupina, ki pomoč ponudi za določeno ceno, uslugo ali odnos. Vsak od njih razpolaga z več volivci kot katerakoli politična stranka in zato brez njih ni zmage. Z njimi pa so, velikokrat, povezane tudi različne povolilne težave. Glasovi namreč niso brezplačni in račun zanje prej ali slej pride in vsi župani doslej so ga plačevali in ga še plačujejo. Enkrat s parcelami, drugič z naročenimi deli, z zaposlitvami, s parkirnimi mesti in tako naprej. In vsem se zdi, da je tako prav in ni nič narobe. Klemenčičeva komisija je ugriznila v veliko, kislo in precej gnilo jabolko. WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER MANDRAČ JE LAHKO LEPO DARILO Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek. Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si Arhitekultura Menda nas bo pobralo, ko bo zmanjkalo kulture, še prej pa nas bo vzelo, če ne bo arhitekture. Brez znanih arhitektov, ostali bomo brez projektov in če projektov več nihče ne riše ne moreš več zgraditi hiše. Če nimaš hiše pa te zebe a v muki največ daš od sebe če ti ostane kaj navdiha, ko burja ob ušesih piha. V cukrarni eni so samo zboleli, drugi pa so komaj tam zapeli. Če muke pesnikom so poživila, imamo arhitekti raje naročila. Zima, zima bela Na tradicionalnem izolskem smučišču, Zoncoianu, je bilo že nekaj časa snega več kot dovolj, zadnje sneženje pa je še polepšalo zimsko idilo v katero se vsak vikend vračajo tudi člani Smučarskega kluba Izola. Oživeli so smučarski tečaji in raste že nova generacija mladih izolskih smučarjev. Izjava tega tedna Zaradi varčevalnih ukrepov v javni upravi in racionalizacije se moramo žal odpovedati vsem časopisom na katere smo bili doslej naročeni. Ustavno sodišče RS Stran za ogrevanje Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) KDO SPLOH BERE ČASOPISE Ker so ONI GOTOVI, GOTOFI, čeprav tega ne verjamejo, ne slišijo ne vidijo, in ker se še naprej obnašajo ignorantsko, je treba tudi njih ignorirati. Ne obstajajo. Preteklost so. In to samo zato, ker je ena od državnih kontrolnih služb naredila domačo nalogo, zaradi katere obstaja. Skoraj škandalozno, bi rekli bolj poučeni. Namesto, da nič ne delajo in prejemajo plačo do pokojnine, kakor večina zaposlenih v državni upravi, ministrstvih, službah, agencijah, direktoratih, državna komisija za preprečevanje korupcije, dela. Lahko bi rekli: naj delajo, naj narejeno pošljejo šefom na vpogled, šefi bi to lepo pospravili v eno od omar, šefu komisije ponudili še bolj plačano službo, če bo tiho, tako kot se je delalo do prejšnjega tedna in mir v hiši. Ampak ne. Komisija je svoje naredila in poročilo poslala vsem, ki to poročilo morajo dobiti in ga, še dodatno, dala novinarjem. Novinarji pa so to objavili. Sramota. Kot da nimajo bolj pametnega dela, kot da pišejo o velikih zunanjepolitičnih dostežkih naše države - kako niti mesec dni ni preteklo od obiska predsednika vlade v Albaniji, pa je tu že nov uspeh - Azerbajdžan. Niti Obami, da o drugih političnih revežih ne govorimo, to ni uspelo - v enem mesecu od Tirane do, uh katero je že glavno mesto Azerbajdžana? Baku! Spomnil sem se. Predsednik je znan sin osvoboditelja in osamosvo-jitelja Gajdarja, Ilham Aliev, predsednik vlade je Artur Rasizada. Ilham je sin Gajdara, sovjetskega generala in člana CK KPSZ. Veliki varuh človekovih pravic je. Pripravljen je zapreti in streljati na vse, ki trdijo, da to ni. Kot je naredil 10. decembra lani. Svoj svojemu. Šele takrat bi novinarji bili »sedma sila«, kakor jih je pred več kot stoosem-desetimi leti poimenoval angleški zgodovinar Thomas Macaulay v takrat najbolj znanem časopisu Edinburg Revievv. Ostalih šest so bile Velika Britanija, Francija, Avstrija, Pruska, Ruski in Otomanski imperij. O pomembnosti novinarstva je nekaj povedal tudi ameriški predsednik Thomas Jefferson: »Če bi bil prisiljen izbirati med vlado brez časopisov in časopisi brez vlade, bi brez premisleka izbral to drugo.« Danes pa so novinarji bolj sedma luknja, kot sedma sila. V civilizirani družbi so časopisi »jutranja molitev« sodobnega človeka. A sodobni človek ne stanuje tukaj. Ali ste slučajno že slišali kakšnega ministra, poslanca, državnega uslužbenca, da je vprašal: »Gospodje, ali ste že brali današnje časopise. Če je res kar je napisano, v naši družbi vlada korupcija in organizirani kriminal. Če je to res, moramo takoj ukrepati, da zaščitimo pravno državo, svobodo državljanov in ugled države. In kaznujemo krive, ter zaščitimo nedolžne.« Niste. Zadnji, ki se ga spomnim, je bil, že dolgo pokojni Jože Smole, ki je vsako sejo predsedstva ali konference SZDL začenjal z branjem časopisov, naglas, da ga vsi slišijo. Povsem razumem našeg predsednika vlade, ki mirno pove, da ne bere časopisov. Ker ne prenaša resnice. Novinarji niso niti pametnejši, niti nimajo vedno prav, ampak predsedniki, ministri et consortes, morajo doumeti, da so časopisi samo ogledalo družbe, slika države s katero upravljajo, slika njih samih. In zdaj je to slika političnega, materijalnega, socialnega in moralnega propada. Samuel Langhorne Clemens, ameriški novinar in pisatelj, bolj znan kot Mark Twaine, je napisal, da so »ameriški politiki nesposobni, razumeti razlike med zločinom, zakonom in človekovim dostojanstvom, ker so moralno slepi.« Kot, da je pisal o naših politikih. Mark Tvvaine je umrl pred 102 leti. Kolumna je novinarska zvrst v kateri je zapisano osebno mnenje avtorja, s katerim se redakcija včasih strinja. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 0010, faz. 05/ 640 0015, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Korte v novi preobleki Izola, 14. januar 2012 - Z izgradnjo kanalizacije, rekonstrukcijo vodovodnega omrežja in asfaltiranjem cestnih površin dobivajo Korte novo podobo. Ureditev kanalizacije v skupni vrednosti 2,1 milijon evrov poteka po načrtovanem projektu in terminskem planu. V celoti sta zgrajeni fekalna in meteorna kanalizacija v samem krajnem delu stare vasi, končana je tudi rekonstrukcija vodovodnega omrežja ter asfaltiranje cestnih površin v tem delu. Zgrajen je krak fekalne kanalizacije od avtobusne postaje pri osnovni šoli Korte do križišča pri zadružnem domu, več kot polovica glavnega obodnega kanala, ki poteka od pokopališča okrog starega dela vasi do črpališča pri zadružnem domu, kjer so dela stekla v začetku preteklega meseca. V preostalem delu vasi sta izvedeni prevezava in dezinfekcija vodovoda ter začeta pripravljalna dela za izvedbo preostale meteorne in fekalne kanalizacije ter rekonstrukcijo vodovoda, kjer so predvidene tri zapore cestišč do konca februarja 2013 ter obvozi po začasno urejenih lokalnih poteh, po predhodnem obvestilu izvajalca gradbenih del. Do sedaj je bila zgrajena več kot polovica celotne investicije in zaključen težavnejši del izvedbe projekta. Zaključek celotne investicije je predviden konec marca 2013. Sicer je v krajevni skupnosti Korte v teku tudi prenova prostorov gasilskega doma v skupni vrednosti 25.000 evrov, ki vključuje namestitev posebnega umivalnika za čiščenje gasilske opreme, obnovo sanitarij in tlaka, pridobljena pa bo tudi dodatna pisarna. V letošnjem letu bo takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja pričetek izgradnje garaže za gasilske tovornjake v vrednosti slabih 25.000 evrov. Konec lanskega leta pa so Korte pridobile obnovljeno in razširjeno pokopališče z dodatnimi parkirnimi prostori v skupni vrednosti pol milijona evrov. SZJ Občina Izola V DRUŽBI - IN COMPAGNIA Dl: 21.01. DAM1ANO ROl 28.01. NATAŠA BENČIČ 04.02. TINKARA KOVAČ 11.02. VASILIJ ŽBOGAR MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefanič s.p. MOB.: 041/ 703 - 927 Občina Izola 235 občanov na enega uradnika Občani občinski upravi pravimo enostavno občina. Občina pravimo tudi stavbi v kateri je nameščena občinska uprava. Skratka, občina je sinonim za marsikaj, tudi za strošek, ki ga na ta ali oni način plačujemo vsi občani, tudi tisti, ki so občinski uradniki in so zaposleni na občini. Seveda smo občani, davkoplačevalci prepričani predvsem v dvoje: da je v občinski upravi zaposlenih preveč ljudi in da je zaradi tega strošek občinske uprave prevelik. Toda, ali je res tako? Finančni in politični strokovnjaki pravijo, da je za občino, tako kot za vsako drugo podjetje najpomembnejše, koliko naredi za strošek, ki ga predstavlja. Gre za izmero učinkovitosti občin, ki se izraža v tekočih odhodkih za občinsko upravo na posameznega prebivalca občine. Pravzaprav je ta izračun dokaj zahteven, saj je treba iz izračuna izvzeti načrtovano rezervo, vprašanje pa je tudi, ali ne bi bilo korektno k strošku delovanja občinske uprave prišteti tudi stroške sejnin oziroma delovanja občinskega sveta in komisij. V proračunu občine Izola je za letošnje leto predvidena rast stroškov za plače zaposlenih v občinski upravi (indeks 107), skupaj z dodatki, znaša 1.589.000 Eur, skupaj s plačo župana, stroški treh podžupanov in sejninami občinskih svetnikov in članov komisij pa se ta strošek poveča na nekaj manj kot 1.800.000 Eurov. Letno torej vsakega občana Izole, zgolj plače občinske uprave stanejo nekaj več kot 110 Eurov letno oziroma okrog 9 evrov mesečno. V Ajdovščini 3, v Izoli 9 eurov Po podatkih AJPESa v povprečju stanejo plače zaposlenih na občinah vsakega prebivalca Slovenije 4 evre na mesec. A razlike med občinami so velike: v najbolj varčni občini stanejo plače uprave občane le 1,8 evra (Šenčur), v najmanj varčni pa kar 32 evrov na mesec. Glede tega smo Izolani nekje v sredini, čeprav je res, da v nekaterih pomembnih občinah, kot sta Laško ali Žalec, na občana pride le po 3 evre mesečno. Ta strošek je seveda najbolj odvisen od števila zaposlenih, saj so plače v javni upravi zakonsko urejene in med seboj primerljive, število zaposlenih pač ne. Zanimivo je, da ni večjih razlik med manjšimi in večjimi občinami. Povprečje za velike in večje občine (torej tiste z več kot 10.000 prebivalci) je okrog 450 prebivalcev na občinskega uradnika, pri majhnih in srednje velikih občinah pa je ta številka okrog 400. Izstopajo le mikroobčine - torej tiste z manj kot 2.000 prebivalci: v teh pride v povprečju en uradnik na 250 prebivalcev. Tukaj Izola izstopa saj ob 15.800 prebivalcih in 68 zaposlenih na vsakega občinskega uradnika pride “le” 232 občanov. Če se ozremo po Primorski ugotovimo, da je prebivalec Občine Ajdovščina lani za delovanje občinske uprave plačal slabe 3 evre mesečno, zato pa je občan Bovca plačal trikrat več oziroma približno toliko kot izolski občan. Zanimiva je tudi primerjava števila zaposlenih. V Tolminu, ki je po nekaterih ocenah med učinkovitejšimi občinami v državi, delo zmorejo z 20 zaposlenimi, v Ajdovščini in Idriji jih je nekaj nad 30, v Kopru jih je 145, v Izoli 68, v Piranu pa 72. Še 10 dni da poveste svoje V pritličnih prostorih dvorane Občinskega sveta Občine Izola (nasproti tržnice) je še, do vključno 28. januarja 2013, javno razgrnjen dopolnjen osnutek odloka o spremembah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih in zazidalnega načrta za območje obrtno stanovanjske cone v Izoli. Gradivo in grafični del tega dokumenta si ga je možno ogledati vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredah tudi od 14. do 17. ure. V času javne razgrnitve se na razgrnjeno gradivo lahko podajo pripombe in predlogi tako, da se vpiše v knjigo pripomb na mestu razgrnitve, da se jih pisno posreduje na Občino Izola. Razgrnitvi bo sledila javna obravnava dopolnjenega osnutka odloka v ponedeljek, 21. januarja 2013, ob 16. uri v prostorih kulturnega doma v Izoli. Glede na to, da je bilo že v času sprejemanja osnutka na občinskem svetu slišati kar nekaj pripomb posebej na račun spreminjanja obrtne v stanovanjsko cono bo razprava gotovo zanimiva. Če upoštevamo slovensko povprečje števila občanov na enega uradnika ugotovimo, da so vse tri obalne občine glede tega precej zapravljive. Če bi upoštevali slovensko povprečje bi morali vse delo v naši občini opraviti s 37 zaposlenimi, v Piranu s 40-ti-mi, v Kopru pa bi jih bilo dovolj 120. Seveda pa gre le za statistične podatke in izračune, saj se občine med seboj, tudi po dejavnosti, razlikujejo in to je tudi največkrat izgovor, zakaj ima kakšna občina dvakrat več zaposlenih kot približno enako velika in enako razvita občina s podobnim številom prebivalcev. Velja pa tudi, da je zelo skrčena uprava, ki ne naredi nič, precej dražja od večje uprave, ki naredi veliko. Učinkovitost občin Čeprav občine niso podjetja so jim v nekaterih stvareh vendarle podobne. Tako kot za podjetja je učinkovitost dobra tudi za lokalno samoupravo, k učinkovitosti občinske uprave pa sodi tudi njena zmožnost, da izpelje investicijske projekte, ne da bi pri tem občino pripeljala na rob bankrota. Na spletnem portalu Zlati kamen so objavili prvi pregled najbolj učinkovitih občin. Razvrstili so jih glede na tekoče odhodke na prebivalca, ki kažejo dejansko relativne stroške delovanja občinske uprave. Po njihovih izračunih je bila leta 2011 najučinkovitejša občina Logatec, od primorskih sta v vrhu občini Tolmin in Bovec, obalnih občin pa ni med tridesetimi najbolj učinkovitimi. Ob tem pa je treba tudi spomniti, na socialni pomen teh podatkov in neodgovorno bi bilo kar tako pozivati k odpuščanju tam zaposlenih. Pa čeprav zgolj s politikantskih in populističnih nagibov. d.m. Vsak oblastnik še ni Tito Nedavno dogajanje na slovenskih ulicah je samo logična posledica (ne) dogajanja v slovenskem vrhu. Vedno isti obrazi, vedno ista pesem...in celo, ko se za hip zazdi, da je zapihalo malo novega vetrca, nas hitro uči stara šola : " isto sranje, drugo pakovanje". V bistvu na slovenskem še kako velja pregovor "Kar se Janezek nauči, to Janezek zna.”. Ker se je naučil biti na položaju / funkciji po principu "bez ograničenja trajanja mandata”, se pač ne zna umakniti. Ampak tisto je bil Tito in tisto so bili stari dobri časi. In, da ne bo pomote, prav nič drugače ni s starimi akterji na lokalni ravni. Pa ni važno ali so to levi ali desni, naši ali vaši, ta veliki ali ta mali ali vodijo državo, občino ali morda podjetje...Na koncu so vsi enaki, vsi se ‘ohranjajo’ na podlagi raznih uslug, vez in poznanstev, ki se jih poslužujejo, ker pač drugega, s čimer bi bili konkurenčni nimajo. Do neke mere jih je morda še moč razumeti; sami pač ne zmorejo dovolj samokritike, da bi se sprijaznili s tem, da se jim je rok trajanja iztekel, ampak da tega ne razumejo niti, ko jim ‘nadrejeni’ to jasno povedo... hmm..precej problematično. Navadnim ljudem, ko šef reče ‘te ne rabimo več’, ne preostane drugega, kot da spakirajo kovčke, če seveda imajo kaj pakirati, in gredo. Če pa jim šef mogoče ni všeč, pa napišejo dve vrstici in gredo sami že veliko prej. Glede na stanje duha sklepam, da še nekaj časa ni pričakovati, da bi se znebili te kuge, ki razsaja na slovenskem. Ke škifo. Koprčanka, ki z guštom bere Mandrač. %f \\,im\€ 4 --------------------------------------------- Razkrivanja Protikorupcijski spor dveh “bivših"? Pred tednom dni smo na kratko povzeli dogajanje v zvezi z ovadbo proti štirim osebam, ki jim preiskovalci očitajo kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala. Novinarji so kmalu ugotovili, da so ovadeni nekdanji župan Tomislav Klokočovnik, njegov brat George, direktor gradbena podjetja Marvas, Martin Džerdžaj in podjetnik, ki naj bi izstavil fiktivne račune za nekatera sicer opravljena dela. Bivši župan Tomislav Klokočovnik je te očitke zavrnil in sicer dopustil možnost, da ga obravnavajo zaradi objektivne odgovornosti, ker je bil pač župan, ko je prišlo do očitanih dejanj, vendar pa sam ni odločal o izvajalcih del ampak je to vedno zaupal občinski komisiji, hkrati pa dodal, da gre za maščevanje prav tako bivše županje Brede Pečan oziroma njenega moža, Alojza Pečana, ker jo je on ovadil zaradi nekaj več kot milijona evrov, ki jih je občina med njenim županovanjem namenila terapevtski skupnosti Drevo življenja katerega soustanoviteljica je bila. Za komentar smo že prejšnji teden prosili Alojza Pečana, vendar smo zaradi težav z elektronsko pošto šele zdaj prejeli odgovor, ki je tudi odziv na članek »Brat podjetnik naj bi lobiral, brat župan pa plačeval«, iz Primorskih novic. Tam so bile namreč objavljene tudi izjave ovadenih, v katerih naj bi bilo veliko natolcevanja in neresnic, zato se je Alojz Pečan odločil za javni odgovor nanje. Odgovor objavljamo v celoti. Policiji nisem prijavil nikogar! V začetku naj pojasnim, da pri pregledu svojega računalnika nisem uspel najti v članku navedene prijave na policijo. Res pa je, da sem o teh »poslih« pisal na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in od njih dobil zaprosilo, ali lahko uporabijo moje ime, kar sem normalno dovolil. Mislim namreč, da je dolžnost vsakega državljana, da v primeru, da opazi nekaj nezakonitega, to naznani ustreznemu organu. Naj se najprej odzovem na nekatere očitne izmišljotine: »Tomislav Klokočovnik je prepričan, da gre za politični konstrukt soproga (mene) njegove predhodnice, ker jo je pred leti sam ovadil v zvezi s terapevtsko skupnostjo Drevo življenja.« Taka trditev je seveda smešna, saj je policija po preiskavi to ovadbo zavrgla kot neutemeljeno. In naj odgovorim še Georgu Klokočovniku - da sem vso dokumentacijo, na kateri sem temeljil svoje naznanilo KPK, pridobil popolnoma legalno po podani zahtevi za informacijo javnega značaja in mi za to ni bilo potrebno biti zaposlen na občini. Derdaj Martin je v svoji izjavi zatrdil, da je »sodeloval z občino že v času Pečanove«. Ko sem to njegovo trditev preverjal na Supervizor-ju, kjer so objavljeni podatki o poslovanju pravnih in fizičnih oseb z javnim sektorjem od leta 2002 dalje, po seznamu Supervizorja nista niti on niti njegovo podjetje Marvas d.o.o. do konca leta 2006 (ko je Pečanova prenehala opravljati župansko funkcijo) opravljala nobenega dela za občino Izola. In po mojem vedenju se takrat sploh ni ukvarjal z gradbeništvom. Nenavadne županove odločitve V času, ko je občino Izola vodil Tomislav Klokočovnik, sem večkrat, predvsem v Mandraču, pa tudi v Primorskih novicah, javno opozarjal na vrsto čudnih potez župana in/ali njegovih najožjih sodelavcev - pa naj naštejem samo nekatere: zazidalni načrt Pošta s nenavadno pogodbo s podjetjem Mabra d.o.o (znano tudi po posojilu, ki mu ga je dodelila v.d. direktorica Zdravstvenega doma Gordana Živčec Kalan), nameravana odpoved vodni pravici v pristanišču, kjer so sedaj komunalni privezi in še marsikaj drugega. Med drugim pa kaže na tesno sodelovanje župana s podjetjem Marvas d.o.o. zgodba okoli objekta v Premrlovi ulici. Tam so bili 50 let in več prostori in delavnice Avto moto društva Izola. Po nakupu sosednje stavbe s strani podjetja Marvas Derdaja Martina je takratni župan že leta 2009 začel pogovore o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo stanovanjskega objekta z desetimi stanovanji. V proračunu za leto 2010 za ta projekt niso bila predvidena nobena sredstva. Zanimivi so tudi datumi na zapisnikih pogajanj, ki so bila 25. oktobra in 8. novembra 2010 (že po drugem krogu volitev!). Kljub temu je župan Tomislav Klokočovnik 10.11.2010, ko je minilo že 17 dni od drugega kroga volitev, v katerem je bil izvoljen za župana Igor Kolenc, podpisal pogodbo za gradnjo omenjenega objekta s podjetjem Marvas d.o.o. S podpisom te pogodbe je - takrat že ne več župan - Tomislav Klokočovnik zavezal občino Izola k udeležbi v poslu v vrednosti 750.000 EUR. Ob primopredaji poslov 11. novembra novemu županu te pogodbe ni niti omenil, tako da je y le-ta zanjo izvedel šele čez c ca. 2 | meseca! s V celoti se strinjam z izjavo gos-° poda Tomislava Klokočovnika, ki pravi: »Če pa si je kdo kaj vzel, naj odgovarja. Naj deluje pravna država!« To je ostalo od pomola pod Belvederjem, ki ga je pred dvema mesecema poškodovala tramontana, potem pa se nihče ni zmenil zanj in zdaj kaže takšno podobo. Še sreča, da je do sezone ostalo nekaj mesecev. AMD-ju so odpeljali vse V zvezi z dogajanji na Premrlovi pa moram kot član upravnega odbora Avto moto društva Izola povedati, da je župan Klokočovnik ostro zagovarjal interese podjetja Marvas in ga ni niti najmanj zanimalo, kaj se dogaja z društvom, v katerega je včlanjenih 600 članov, občanov občine Izola. Pri podiranju objekta junija 2011 je podjetje Marvas s svojimi delavci vlomilo v prostore AMD Izola in odpeljalo vso pisarniško opremo, klima naprave, dokumentacijo... na intervencijo tajnika AMD so šele po štirih dneh del opreme dostavili na novi sedež AMD Izola. Jekleno konstrukcijo nadstrešnice in vhodna vrata (cca. 3000 kg teže) je podjetje Marvas nekam odpeljalo in nikoli vrnilo AMD Izola. AMD Izola (in ne Alojz Pečan!) je vlom in krajo prijavilo Policijski upravi Koper. Tako upam, da bo tudi društvo dobilo odškodnino za ukradeno imetje. Alojz Pečan Kriminalisti so, na podlagi zbranih podatkov iz ovadbe in lastne preiskave ter na podlagi odredb koprskega sodišča opravili hišno preiskavo pri gradbenemu podjetju Marvas, ki je pri izolski občini v letu 2010 dobilo v izvedbo najmanj pet javnih naročil, za katere so kriminalisti ugotovili utemeljene razloge za sum, da so bila dodeljena s storitvijo kaznivih dejanj in z naklepno kršitvijo zakona o javnih naročilih. Kriminalisti so hišno preiskavo opravili tudi pri Georgeju Klokočovniku, bratu tedanjega izolskega župana Tomislava Klokočovnika, ki naj bi direktorju Marvasa Martinu Džerdžaju in takratnemu izolskemu županu pomagal pri storitvi kaznivih dejanj tako, da je izstavljal ponarejene račune fiktivnih podizvajalcev, ki naj bi dela opravljali na objektih, ki jih je občina oddala v izvedbo spornemu gradbenemu podjetju. Tako je dosegel, da je to podjetje neupravičeno pridobilo pet poslov v vrednosti preko 284.000 evrov. Kriminalisti so ugotovili, da je Marvis dela na občinskih objektih sicer opravil, vendar je bila vrednost del napihnjena, za kar so bili izdani lažni računi v višini najmanj 70.000 evrov, ki so bili plačani. Gradbinec naj bi zato na dveh nepremičninah v lasti enega od ovadenih opravil dela v vrednosti najmanj 50.000 evrov. MANDVtAČ 5 0 ovadbi in o marsičem drugem Čeprav soprog bivše županje zatrjuje da policiji ni ovadil nikogar, prizadeti zatrjujejo, da so na policiji videli ovadbo z njegovim s podpisom, sicer pa so prepričani, da za ovadbo stoji nekdanja županja Breda Pečan, ki da se na ta način maščuje zato, ker jo je Tomislav Klokočovnik ovadil v zvezi z občinskim denarjem za objekt društva Drevo življenja. Nekdanji župan dr. Tomislav Klokočovnik je neuradno eden od ovadenih za dejanja gospodarskega kriminala oziroma za dejanja povezana z oddajanjem javnih del enemu samemo gradbincu in za napihovanje zneskov za opravljena dela. Zaradi te ovadbe in klevet, ki jih, kot sam pravi, posluša vse odkar je končal županski mandat, se je odločil, da bo bralcem Mandrača predstavil svojo plat različnih izolskih “zgodb”. Začelo se je, seveda, z aktualno ovadbo, ki jo zdaj pregleduje tožilstvo. - Trditve Alojza Pečana, da ni policiji prijavljal ničesar so navadno sprenevedanje. Na policiji je George videl prijavo pod katero je bil podpisan Alojz Pečan. Vsaj na prijavi je podpisan on, le da se je tudi Georgeu zdelo, da ročni podpis morda ni njegov, zato je kriminaliste prosil naj preverijo ali gre res za podpis avtorja prijave. Kakorkoli že, dejstvo je, da me je on prijavil in da so v prijavi prav vsi podatki, zelo natančno, za vsak kvadratni meter, podatke pa je dobil na Občini. To ne preseneča, saj so tam ostali njihovi ljudje, ki so njegovi soprogi in njemu gotovo posredovali vse podatke. V času svojega mandata namreč nisem nikogar vrgel na ulico, a točno sem vedel, kdo so kadri bivše županje, ki so ves čas tudi sodelovali z njo. Jaz sem na Občino prišel z dobrimi nameni in tako sem tudi odšel in imam povsem čisto vest, da nisem odnesel nobene oljke, nobenih finančnih sredstev, nobenega zemljišča. To, kar je bilo napisano, je ena sama laž, a to je treba ovreči. To me strašno žalosti. - Iz aktivne politike oziroma iz svetniške funkcije sem odšel kot predsednik stranke Izola je naša, kar sem še vedno, umaknil pa sem se, da lahko pustim novemu županu da diha in da dela. Jaz te sreče nisem imel. Kot je dobro znano, sem bil v svojem mandatu ves čas oviran, da se le ne bi nič naredilo, kajti le župan, ki najmanj naredi, ima možnost za ponovno izvolitev. - Očitajo mi sodelovanje z Martinom Djerdajem oziroma njegovim podjetjem, kot da sem lahko jaz vplival na odločitve komisij za ocenjevanje ponudb. Te so sestavljene iz treh članov, ki odpirajo ponudbe. Tisti, ki je oddal najboljšo in najcenejšo ponudbo je dobil posel. Zato pa sem moral v času mojega mandata plačevati izgubljene sodbe Brede Pečan, naprimer v zadevi Svetilnik, kjer smo morali za odškodnine najemnikom plačati 450.000 eur našega skupnega denarja. Pa ni zaradi tega nič odgovarjala, mene pa zdaj obsoja, da sem dal delo drugim. “Obtožujejo me za neka dela, ki so bila narejena in izpeljana, kot da sem komu kaj dal. Martin je dobil posel, če je ponudil najnižjo ceno. ” - Poglejmo pločnik v Cankarjevem drevoredu, za katerega me še danes boli srce, da ni dokončan. Obsojajo me, da nima ne repa ne glave. Če bi ostali na oblasti, bi bil ta pločnik že zdavnaj dokončan. Ampak v čem je težava? Tam ima hišo z vrtom gospa Komljanec, ki se je ne smemo dotakniti. Ona in tudi njeni sosedje še dandanes uzurpirajo občinsko zemljo, zato še danes ni narejen pločnik in ni poskrbljeno za varnost ljudi, kar je velika sramota. - Seveda ne morem pozabiti tistih 1.600.000 eur, ki jih gospod Gala-ssi oziroma podjetje ki upravlja marino še vedno dolguje Občini. Ali je gospod župan, oziroma gospa podžupanja zahtevala ta denar? In zakaj ga niso? Ker so bili ti ljudje podporniki novega župana v predvolilni kampanji in so verjetno plačali njegovo predvolilno kampanjo, zato se izterjava še ni zgodila. Mi smo na sodišču namreč dobili pravnomočno sodbo, da morajo plačati omenjeni znesek. Takrat sem se zoperstavil Galassiju, Galebu in vsem tistim, ki so imeli celo življenje svoj interes v tem malem mestu in so vlekli iz njega kar se je dalo. Danes imamo dokaz na Serminu, da ne morejo iz svoje kože. Ampak tudi za njih bo prišel čas resnice. “Jaz pa naj odgovarjam za nek fiktivni račun, ki ga je izdal nekdo, ki ga ne poznam in sem sploh prvič slišal za njegovo ime. Ta gospod je menda dal fiktivni račun gospodu Martinu, da ta ni plačal davka, in to je šlo na moje ime. Kaj imam jaz s tem? “ - Zanimiv je tudi primer terapevtske skupnosti Drevo življenja. Na koncu Pečanove niti niso oprostili, ampak ji le niso uspeli dokazali pridobljene osebne koristi. Zato pa je za več kot milijon oškodovala Občino. Kaj in za koliko pa sem jaz oškodoval Občino? Še parkiranje sem si sam plačeval. Bil sem toliko uvideven, da ljudi nisem podil z mojega parkirnega mesta, ko sem prihajal v službo ob šestih zjutraj? Lahko bi se takrat odločil, da je to parkirišče moje in konec, a nisem hotel. - Naj spomnim še na nesojeni Mladinski center, za katerega je Pečanova, samo za pripravo projekta, porabila več kot 100 tisočakov proračunskega denarja, ki je enostavno izhlapel. Kot so mi povedali občinski uslužbenci so prav naročeni in plačani a neizvedeni projekti največji potrošniki proračunskega denarja. Mi nismo tako ravnali in tiste projekte, ki smo jih naročili smo tudi izpeljali. Zato sem tudi vztrajal pri gradnji krožišča v centru mesta, ki so mu nasprotovali skoraj vsi, a smo zanj porabili le 1.200.000 eur in je danes Izoli lahko v ponos. Če bi ga takrat polomil bi odgovarjal. Med izvedenimi projekti smo lahko ponosni tudi na pločnik na Belvedere, ki je čudovit. V prejšnjih mandatih pa je bilo ogromno projektov, ki nikoli niso videli luči. - Očitajo mi, da se zadnji dan mandata podpisal pogodbo za gradnjo stavbe v Premrlovi ulici, kjer je bil nekoč AMD. Investitor je od občine odkupil stavbo in bil pripravljen, da sodeluje pri gradnji neprofitnih stanovanj, moja edina zahteva pa je bila, da mora biti objekt lep. Sicer zdaj nisem povsem zadovoljen z izgledom stavbe a se vendarle navajam nanjo. Če mu zadnjega dne ne bi podpisal, tega ne bi ta človek nikoli naredil. Kot v primeru nesojenega družinskega hotela na Velikem trgu. - Pa neprofitna stanovanja v Livadah. Kako je bilo tam vse zapleteno. Nikakor se ni dalo priti do konca. Kakšen dogovor je bil tisto? Hoteli so za najmanjši denar narediti veliko nekvalitetnih stanovanj. V bistvu se nismo pogajali ampak prepirali z njimi. Ker pa so ljudje resnično potrebovali stanovanja smo jim dovolili, da delajo naprej in dokončajo tisto neverjetno zgodbo. - Glede zazidalnega načrta “za pošto”, ki mi ga tudi očitajo, še zdaj ne vem, zakaj naj bi bil načrt slab? Pečanovi imajo tam vrt za katerega ne plačajo nič. Zato je bila Breda glavna akterka proti projektu, ker ima pač svoj vrt na občinski zemlji, ki ga ni nikoli kupila in ga še danes uporablja, čeprav je last občine. Glede nenavadnega posojila Zdravstvenega doma podjetju Mabra, ki ga je odobrila Kalanova pa moram povedati, da sem se od tega dejanja distanciral in javno povedal, da to ni prav. Razen tega o tem posojilu ni nihče nič vedel, niti svet zavoda, in nihče ne bi tega sprejel ali podpiral. Ne morejo iz svoje kože “Glede mojega županovanja imam čisto vest, tudi v finančnem pogledu. Ko sem odšel je imela občina 1.5 milijona minusa, a če prištejemo 1.6 milijona, ki bi jih moral plačati Galassi, sem pustil nulo. Verjetno sem edini župan, ki za sabo ni pustil izgube. Ne bi smeli niti pozabiti 2.4 milijona evropskih sredstev, ki smo jih takrat prejeli zaprojekt obnove ribiške infrastrukture. Želel sem nekaj narediti za to mesto, plus da bi nekaj naredil za zdravstveni turizem, tako da bi, ko bi zaključil mandat, naredil kliniko. Danes pa ni klinike, ni ničesar. Jaz pa še vedno operiram urgentne paciente iz Izole v ljubljani, obala pa od tega nima nič. Tudi na politični ravni sem imel z njimi nenehne težave, čeprav bi si morali biti, vsaj na idejni ravni, zavezniki. Tako pa sem se moral boriti proti Popoviču in še proti izolskim esdejev-cem, pa tudi proti našemu, ne morem reči drugače kot izdajalcu Kreblju, ki je imel, v sodelovanju s Popovičem, namen rušiti oblast v Izoli. Kasneje se je pokazalo kakšni so njegovi interesi v povezavi z Luko, da ne omenjam dogovarjanja Pečanove in Popoviča v Vanganelu. Popovič je hotel iz mene narediti lutko. Primitiven človek je hotel iz univerzitetnega profesorja narediti lutko. Takoj sem mu rekel: adijo. Pa zapleti z volilnimi glasovi za katere nihče ni nikoli odgovarjal. Prav vesel sem, da sem se od tega kot človek in gospod odmaknil. Oni pa ne morejo iz svoje kože. Da ne bi slučajno spomladi prišel z idejo, da ponovno kandidiram zažupana. Strah jih je." izjavo zapisal: D.M. Mesto in uudje Se zmenimo če se hočemo Problem je majhen, minoren, skoraj nevreden časopisa, Pa vendar. Je problem in je rešitev. Tudi dokaz, da je z dogovorom mogoče rešiti marsikaj. V tem primeru dostop do ekološkega otoka oziroma, do smetnakov. V Livadah imajo urejene smetnjake, še posebej ob bloku pri trgovini Merkator, kjer so stanovalci ob nakupu stanovanj nad trgovino izvedeli, da imajo v neposredni soseščini tudi prostor za kontejnerje za odpadke. Ker so v glavnem odgovorni občani so prostor uredili, ga tudi ozelenili in vse bi bilo lepo in prav, če se lepega dne ne bi spremenil v ekoliški otok za vse okoliške stanovalce. Dobro, pozimi jih ni veliko ampak poleti se njihovo število zelo poveča in naenkrat je bilo celo njihovih kontejnerjev premalo, ob ekološkem otoku se je začela nabirati različna šara, smrdeli so biološki odpadki in zato so se etažni lastniki dogovorili, da bodo ta svoj ekološki otok enostavno zaprli. Vsak od njih je dobil svoj ključ in potem težav ni bilo več. Vsaj zanje ne. Začele pa so se težave tistih sosedov, ki so prav tako skrbni separatorji odpadkov, saj naenkrat niso mogli več do kontejnerjev oziroma ekološkega otoka. Začelo se je iskanje odgovora na vprašanje, kdo je sploh zaprl dostop do kontejnerjev. -:V /K. • ••r :• -m V* 'WVV<, - :» .. ....... »r — Sl..; Potem ko so se tudi uredništvu Mandrača potožili nekateri sosedje pa se je stvar vendarle začela razpletati. Lastniki stanovanj iz naj bližjega bloka so namreč odločili, da bodo tudi sosedom omogočili pridobitev ključev, tako da bodo po eni strani ohranili red, po drugi pa ne bodo nikomur onemogočali uporabo njihovega skupnega ekološkega otoka. V uredništvu smo za pojasnilo prosili tudi izolsko Komunalo, kjer so se prav tako pozanimali, kako bi spor lahko rešili in tudi na njihovo zadovoljstvo je bil zaplet rešen. Seveda pa ostaja vprašanje, ali so občani, glede na to, da drago plačujejo odvoz smeti, dolžni na svoje stroške kupiti ključ za vrata omenjenega otoka in vprašali, ali je Komunala pripravljena plačati ta strošem oziroma ga odšteti od cene odvoza smeti. To pa bo že predmet novih dogovorov. .DM V Komunali so povedali, da tega niso storili oni, v Galebu, ki je upravljalen bloka so trdili enako. Šele po daljšem pogovoru je bilo jasno, da so dostop zaprli po dogovoru etažnih lastnikov, ki jih je motil odnos nekaterih občanov, ki so ob ekološdkem otoku odlagali vse vrste smeti. To dokazuje tudi fotografija, ki je bila narejena to soboto in ne deaje nič kaj lepe podobe ekološkega otoka. Ekološki otok v Livadah Po Odloku o ravnanju z odpadki v občini Izola (Uradne objave št. 5/05) so načrtovalci in projektanti dolžni pri oblikovanju zazidljivih območij določiti mesta za postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. Za omenjeni ekološki otok v Livadah, je dogovorjeno, da vanj lahko odlagajo vsi etažni lastniki bloka nad trgovino Mercator in bližnji stanovalci, saj so v območju objekta tudi individualne hiše, ki morajo svoje odpadke ločeno zbirati in oddajati. Zaradi lepšega zunanjega videza ter zaščite pred vremenskimi vplivi so etažni lastniki bloka ekološki otok ogradili in ozelenili. Kljub trudu etažnih lastnikov in sosednjih stanovalcev za pravilno ravnanje in ločevanje odpadkov se je okoli ekološkega otoka predvsem v večernih urah začeli pojavljati nepravilno odloženi odpadki kot so kosovni, gradbeni, itd. Zaradi navedenega so se etažni lastniki odločili, da bodo ekološki otok zaklenili in s tem preprečili nepravilno odlaganje odpadkov v zabojnike in okoli le teh. Preverili smo situacijo pri upravniku zgradbe in ugotovili, da je dosežen dogovor tudi med etažnimi lastniki in bližnjimi sosedi o souporabi ekološkega otoka. S takim dejanjem stanovalci te soseske želijo pokazati, da so ekološko osveščeni in jim ni vseeno v kakšnem okolju živijo. Predvsem pa so pokazali, da znajo stopiti skupaj pri reševanju skupnih težav, ki so dobrobit vseh. Komunala Izola Upokojenci, pridružite se! Člane Društva upokojencev Izola obveščamo, da so uradne ure v prostorih društva na Plenčičevi 3, v ponedeljek od 09. do 11. ure in sredo od 15. do 17. ure. V tem času smo dosegljivi tudi po telefonu št. 6419-737, ali pa po e-mailu: drustvoupokojencevizola@siol.net Vse člane prosimo, da poravnajo članarino za letošnje leto, če je le mogoče, do maja 2013. V primeru kakršnihkoli težav nas prosim pokličite. Prav tako vabimo vse upokojenke in upokojence, da nas obiščejo ali pokličejo, če jih zanimajo dejavnosti v društvu in vpis. Predsednik DU, Alojz Pečan Vrtec in štrajk Nekaj več kot 90 sindikalnih zaupnic in zaupnikov Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) iz vrtcev se je danes zbralo na izredni seji zbora sindikalne konference predšolske vzgoje, na kateri so razpravljali o poteku priprav na stavko in o podrobnostih njene izvedbe v vrtcih. Zbor sindikalne konference predšolske vzgoje Sviz je sprejel tudi stališče v zvezi s torkovo izjavo ministra Žige Turka, da “ne bo začel postopkov za spremembo standardov in normativov v osnovnem in srednjem šolstvu”. Iz navedene izjave je namreč po navedbah S viza mogoče sklepati, da se minister ne umika iz nadaljnje obravnave sprememb normativov in standardov, predlaganih v predšolski vzgoji (povečanja neposrednega dela v skupini za vzgojiteljice in njene pomočnice ter povečanja števila otrok v skupinah). Predlagane spremembe v predšolski vzgoji so bile enako kot spremembe normativov in standardov v osnovnem in srednjem šolstvu del vladnega pogajalskega predloga z dne 29. decembra 2012 v okviru pogajanj za Socialni sporazum 2012-2016. Turka sprašujejo, če bo še vztrajal pri zvišanju standardov in normativov Zato sindikalni zaupnice in zaupniki v predšolski vzgoji ministra za izobraževanje Žigo Turka sprašujejo, ali po umiku zaostrenih standardov in normativov za osnovne in srednje šole ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) in on kot pristojni minister še vedno vztraja pri zvišanju standardov in normativov za vrtce. Zbor sindikalne konference predšolske vzgoje prav tako poziva ministra za javno upravo in pravosodje Šenka Pličaniča, naj pojasni, ali so predlagane spremembe normativov in standardov v dejavnosti predšolske vzgoje (spremembe zakona o vrtcih) še vedno predvidene tudi v okviru zakona za uravnoteženje javnih financ občin (ZUJFO), ki se oblikuje pod okriljem njegovega ministrstva. Ministrstvo za izobraževanje namreč trdi, da o uvrstitvi spremenjenih normativov za vrtce v ZUJFO odloča ministrstvo za javno upravo in pravosodje. Zaposleni v predšolski vzgoji od obeh ministrov pričakujejo, da se bosta glede sprememb standardov in normativov v predšolski vzgoji v najkrajšem času jasno opredelila, še dodaja Sviz. Minister Turk je danes v izjavi za medije ob robu posveta o kari-ernih centrih v visokem šolstvu menil, da so ob umiku predloga sprememb standardov in normativov v osnovnih in srednjih šolah sindikati skušali ustvariti nejasnost, ker morajo opravičevati stavko. Dejal je, da so se za umik odločili, ker je to le en del potrebnih ukrepov in ni popolnoma jasno, “ali bomo lahko izpeljali obe polovici tega kovanca”. Dodal je, da so sindikati “dobro razumeli, za kaj gre". Priložnost Gostinci proti gostilni? Potem ko sta zadnji veliki ribiški ladji podjetja Riba zapustili veliki pomol in odšli na razrez v izolsko ladjedelnico je od tam priplul oziroma so privlekli delovni splav, kije bil nekoč v lasti koprskega Hidra. Ideja dveh mladih ribičev je dobra, to je treba priznati. In lokacija za lokal je še boljša. Seveda pa vsi niso zadovoljni s tem projektom in nekateri izolski gostinci že glasno opozarjajo na to, da gre morda celo za nelojalno konkurenco. Pravijo namreč, da se je politika začasnih gostinskih objektov v občini zelo razpasla in da jim občina na ta način ustvarja nelojalno konkurenco, saj morajo lastniki ali najemniki klasičnih gostinskih lokalov zagotavljati izredno ostre sanitarne in higienske pogoje, medtem ko je bil zakonodajalec do začasnih objektov veliko bolj toleranten. To seveda pomeni, da je vsak njihov obrok ali napitek bolj obremenjen kot ponudba na začasnih lokacijah, kot je tudi ribiški pomol. Egidij Krajcar, lastnik gostilne Istra pravi, da gre za izvrstno lokacijo, ki povrh vsega niti ni draga in bo gotovo vplivala na promet vseh gostincev vzdolž Sončnega nabrežja in Velikega trga. Predvsem pa je prepričan, da bo sam objekt zanimiv tako kot je bila nekdanja Ribiška osmica, ki dejansko ni bila nikakršna osmica ampak čisto navaden lokal v katerem so stregli ribe in morske sadeže, ki so jih kupovali tam kot vsi drugi gostinci. Pa vendar so obiskovalci verjeli, da jedo sveže domače ribe, ki pa jih ni bilo niti za vzorec. Povrhu vsega je bila postrežba v plastičnih krožnikih in kozarcih pod vsakim nivojem, cene pa zelo podobne njihovim. Pa vendar so gostje z veseljem obiskovali lokal v prepričanju, da je bolj "domač" kot drugi. Nekaj podobnega se bo verjetno dogajalo tudi v primeru gostilne na splavu, ki je gotovo atraktivna že sama po sebi in bo vabila goste z lokacijo in podobno ponudbo kot ribiška osmica. Za podporo seje obrnil na pomoč k Obrtni zbornici in sekciji za gostinstvo, vendar se trenutno nihče od njih ne želi izrekati o tem problemu, zato pa so ga podprli ribiči, ki imajo privezane svoje ladje vzdolž ribiškega pomola, saj menijo, da bodo gostje lokala, posebej ob nočnem povratku domov, hodili tudi na njihove barke in odtakali v morje s te ali z druge strani valobrana. "Jaz moram imeti v svoji gostilni dva lovilca maščobe, ločene toalete za osebje in za goste, za moške in ženske, skrbeti moram za popolno higieno, na začasnih objektih pa je dovolj plastični WC, ki ga tako ali tako ljudje neradi uporabljajo. Menim, da bi morali izenačiti pogoje nas, klasičnih gostincev, ki moramo drago plačati vsak meter terase in tiste, ki postavljajo začasne, v resnici pa trajne objekte. iJMII Še 10 številk do 1000 Mandrač se približuje magični številki 1.000 kar pomeni, da smo zaokrožili približno 20 let izhajanja in da smo zdaj že povsem polnoletni. Kljub strašno zahtevnim časom in nič kaj naklonjeni oblasti se Mandrač prebija iz sezone v sezono predvsem s podporo bralcev in naročnikov. Zato si vsi zaslužite primerno obeležitev tega majhnega jubileja za človeštvo a Brezplačna elektrika, plin in voda? Srbsko ministrstvo za energetiko je pred dnevi predlagalo, da bi socialno ogroženi mesečno brezplačno dobili 120 kilovatov elektrike, in to skozi vse leto, v sezoni ogrevanja pa še 90 kubičnih metrov plina na mesec. Sredstva za to bi zagotovili v proračunu, in sicer iz tistega dela, iz katerega zagotavljajo tudi druga nadomestila za uporabnike različnih vrst socialne pomoči. Gre sicer šele za predlog, ki so ga poslali v nadaljnjo obravnavo drugim ministrstvom in agenciji za energetiko, nato pa bo o njem odločala vlada. Povprečno gospodinjstvo v Srbiji porabi 500 kilovatnih ur elektrike mesečno. Podobne pobude prihajajo tudi iz sosednje Hrvaške, kjer trenutno iščejo možnosti in oblike, kako socialno najbolj ogroženim zagotoviti vsaj osnovne življenske pogoje, seveda v omejenem okviru. V Skandinaviji imajo ponekod uveljavljen način dobave električne energije s takoimenovanimi karticami, podobno kot imamo pri nas za mobilne telefone. Državljan kupi kartico z elektriko za določeno vrednost in jo uporablja čimbolj racionalno, potem kupi drugo, če ima denar. Glede na to, da v Sloveniji mnogim že izklapljajo električno energijo, plin in celo vodo, bi bil že čas, da začnemo razmišljati o takšnih "skandinavskih" ali pa vsaj balkanskih rešitvah. Toda gostilna na pomolu ne bo edina, ki se Izoli obeta v tej turistični sezoni. Iz neuradnih virov smo namreč izvedeli, da so podobno železno barko na katero je mogoče vkrcati okrog 120 ljudi, kupili tudi Radolovičevi, ki nameravajo to svojo plavajočo " ribiško osmico" privezati ob delovni pomol v mandraču. Žal te informacije, ki smo jo prejeli v zadnjem trenutku nismo uspeli preveriti, če je resnična pa je gotovo del ukrepov prestrukturiranja ribištva in ji ne bo mogoče posebej oporekati. Zanimivo je, da so takšnim pobudam naklonjeni tisti, ki skrbijo za izolski turizem v celoti, saj pravijo, da gre za obogatitev turistične ponudbe, kar je gotovo res. Zato bi bilo prav, da se gostinci v okviru svoje sekcije pogovorijo o strategiji gostinske ponudbe v občini. Teorija namreč pravi, da gredo gostje tja, kjer je večja in bolj raznovrstna ponudba. In napovedani plavajoči gostilni gresta v to smer. dm Zahvala reševalcem Živimo v neprijaznem času, za katerega pravimo, da so odnosi med ljudmi skrhani, da ni nikomur več mar za soljudi. Moja izkušnja je drugačna in bi jo želela podelila z vami. Bil je 8.december, ko je Primorce presenetilo sneženje. Pa ne posamezne snežinke, ampak pravo naletavanje vso noč. Zbudimo se sicer v pravo zimsko pravljico, vendar za mojo družino, ki živimo v Krkavčah, pravo gorje. Hči je potrebovala zdravniško pomoč. Toda kako v ambulanto do zdravnika. Cesta ni bila splužena, ni se videlo kje je bankina in kje cesta. Nisem imela drugega izhoda, kot poklicati zdravniško dežurno službo v Izolo. Dežurna zdravnica je bila ga. Alenka Prelc. Brez obotavljanja je poslala reševalno ekipo Slov. Istre ki stajo ta dan tvorila ga. Nika Starc in g. Sašo Crnalič. Po zelo naporni, včasih tudi nevarni poti, sta prišla reševalca do nas. Skupaj smo se odpeljali v bolnišnico. Odleglo nam je. Javno bi se zahvalila dr.ALENKI PRELC in reševalcema ga. STARC in g. CRNAL1ČU za njihovo požrtvovalnost, saj so bile razmere na cesti skrajno nevarne. Taka izkušnja vlije v človeka prijeten občutek in upanje, da dobi pomoč, kadar jo potrebuje. NAJLEPŠA HVALA! i i velikega jubileja za nas. Tisoča številka Mandrača bo izšla v četrtek, 28. marca, v tednu, ki ga bomo poimenovali Mandračev teden. V tistem tednu bomo namreč v različnih izolskih prostorih pripravili večerne kulturne prireditve, zaokrožili pa jih bomo s posvetom na temo: Ali je neodvisno lokalno novinarstvo sploh mogoče, za zaključek pa bomo, v sodelovanju s Festivalom Ethno Insu-la organizirali koncert izvrstne jazz pevke Emilie Martensson, ki je bila izbrana za jazz vokal leta v Veliki Britaniji, po rodu pa je Izolanka. ~ iniei srrcol ^SSSSF^ Manca / Krnile —35__ - . . , w §•! rm •'t T=^_- tMMMMMt pnr Hvaležna družina Grižon Sfi** ■ skriti adut iz Izole doma Odbojka Mačkovšek Rokomet Rokomet - moški Sviš je prvi na odstrelu »Delamo s polno paro«, je na vprašanje o dogajanju med rokometaši odgovoril njihov trener Borut Hren. Razveseljiva je tudi informacija, da so fantje, ki so imeli težave s poškodbami, le te odpravili. »Pripravljamo se na prvo srečanje, ki je za nas zelo pomembno. Gostujemo namreč pri Svišu, ki je naš neposredni konkurent za napredovanje na lestvici« dodaja Borut » in ne računamo na nič drugega kot na zmago!« Tekma bo 2. februarja v Ivančni gorici. Izola je trenutno deveta, Sviš pa je sedmi in ima točko več. To pomeni, da bi ga z dvema novima točkama prehiteli. Na osmem mestu je Ribnica, ki igra isti dan doma z ekipo Jeruzalem Ormož in je trenutno po točkah izenačena z Izolo. Zmaga proti Svišu je tako nujna, če želimo ohraniti možnosti za dvig po lestvici. Rokometaši so v tem pripravljalnem obdobju že odigrali dve prijateljski srečanji in sicer z mladinci Kopra in Trstom ter obe zmagali. Konec tedna imajo načrtovano še tekmo s Slovanom, prihodnji teden pa še s Sežano. Računajo, da se bo na teh srečanjih z rokometno žogo po dolgem času znova srečal tudi Elvin Čosič in da bo tako postopno nared za vrnitev v prvo ekipo. Še to: nov termin tekme s Trimom, ki je odpadla zaradi slabega vremena, je 27. 2. 2013 v Izoli. Rokomet - ženske Rokometašice Ženskega rokometnega kluba ŽRK IZOLA so v preteklem tednu po tritedenski pavzi nadaljevale z ligaškimi tekmovanji. STAREJŠE DEKLICE B (letnik 99 in mlajše), tokrat pod vodstvom Mateja_ Nadoha, so na gostovanju v Šempetru odigrale dve turnirski tekmi s polovičnim izkupičkom: ŽRK IZOLA : RK ŠEMPETER VRTOJBA 16 : 21 (8 : 9) Priložnost so dobile so: Vanja Paliska (1), Erika Mavri (2), Lej-la Mujanovič (2), Alessia Švagelj (10), Nea Čendak (1), Katarina Božič (1), Suzana Ademi in vratarka Petra Šurla Toth. ŽRK ANTRUM SEŽANA : ŽRK IZOLA 6 : 29 (0 : 14) Tudi v tej tekmi so zastopale izolske barve igralke: Vanja Paliska (4), Erika Mavri (3), Lej la Mujanovič (3), Alessia Švagelj (12), Nea Čendak (5), Katarina Božič (2), Suzana Ademi in vratarka Petra Šurla Toth. KADETINJE (letnik 96 in mlajše) Je na gostovanju v Logatcu tokrat vodil trener Tine Ponikvar. Odigrana je bila tekma 14 kroga. Izo-lanke so začele premalo odločno, razlika v zadetkih je v prvi četrtini tekme narasla na 8 golov. V nadaljevanju so se sicer kar nekajkrat uspele približati nasprotnicam na minimalni zaostanek dveh golov, a na koncu zopet nekoliko popustile. Veseli sicer dejstvo, da so se med strelke uvrstile skoraj vse nastopajoče. RK ADRIA LOGATEC : ŽRK IZOLA 36: 30 (19: 12) Kaja Obštetar, Ana Rončevič (2), Nina Vale (1), Eva Julija Poberaj (1), Lana Peharc (5), Anamarija baruca (10), Silvija Jurič (6), Lucija Klariča (2), Alessia Švagelj (1) Vanja Paliska (2) in vratarke Vanja Ratkovič.Nika Štrancar in Soraja Drinič. Prilagamo pa še fotografijo kadetinj, posneto v decembru lani, ko nas je v Izoli razveselil sneg. Odbojkarice premagale Piran, pričakujejo Koper Tekmovalni žreb je Izolankam določil tekmi s sosedskimi klubi kar eno za drugim. Tako so se dekleta Galeb grup Robotine minulo soboto pomerile s Pi-rančankami in po tekmi veselo odšle na pijačo, saj so zmagale s 3:0. Po setih je bilo 25:21, 25:22 in 25:21. Z novimi točkami so zdaj na drugem mestu in za pr-vouvrščeno Žirovnico zaostajajo za tri točke. V soboto pa se bodo doma pomerile s ekipo Luke Kopra III. Lestvica postavlja domačinke v vlogo favorita, saj so Koprčanke na desetem mestu in imajo le dve zmagi, Izolanke pa kar deset. Nastop na domačem parketu bo še dodaten adut za naša dekleta, vseeno pa bo podpora s tribun zelo dobrodošla. Se vidimo torej v Livadah v soboto ob 19.00! Namizni tenis l.SNTL - članice Arrigoni : Ljubljana 5:3 V soboto so članice igrale doma tekmo 11. kroga proti ekipi Ljubljane. Naše igralke so dvoboj nekoliko slabše začele. Ljubljančanke so povedle 2:1 nato se 3:2. Od tu naprej so naše igralke zmagale vse dvoboje do konca in zmaga je ostala v Izoli. Vse tri tekme je zmagala Jana Ludvik dve zmagi pa je še dodala Urška Čokelj. Ekipa Arrigoniju se nahaja s petimi zmagami na petem mestu. Kadeti in kadetinje prvi V nedeljo je v Ljubljani na Kodeljevem potekal eden izmed šestih polfinalnih kvalifikacijskih turnirjev za uvrstitev v ekipni finale državnega prvenstva. Prvi dve ekipi iz vsakega turnirja sta se uvrstili na ekipno finale državnega prvenstva, ki bo potekalo 23. in 24. februarja v Novem Mestu za kadete in kadetinje. Naši kadeti so bili na turnirju brez prave konkurence in so vse nasprotnike premagali z visokim izidom. Za ekipo so nastopili Erik Paulin, Michele Vigini in Matej Germek. Rezultati posameznih dvobojev. Arrigoni: Triglav - Kranj 5:0 Arrigoni : Kajuh Slovan - Ljubljana 5:0 Arrigoni: ilirija : Ljubljana 5:0 Arrigoni: Tempo - Velenje 5:2 Podoben turnir so imele kadetinje, ki so igrale v mengešu. Tudi kadetinje so brez težav opravile z nasprotnicami in zasluženo osvojile prvo mesto. Za ekipo so nastopile Katarina Sterchi, Lea Paulin in kim Fink. Rezultati obeh dvobojev: Arrigoni: Maribor 5:1 Arrigoni: Mengeš 5:2 Keguanje Po dvomesečni prekinitvi uspešen start izolske moške ekipe v drugi del prvenstva. Tokrat so z odličnim rezultatom odpravili Hidro iz Medvod z rezultatom 3573 : 3415 oziroma 7:1, ki je po jesenskem delu z istim številom točk kot izolani vendar boljšo razliko v dobljenih dvobojih bil uvrščen na sredino lestvice. K odličnemu rezultatu so največ pripomogli nova pridobitev v jesenskem prestopnem roku iz Ankaranske Adrie KONEC Domini z 638 p.keglji, kar je njegov osebni rekord, GORJUP Gorazd z 629 in KUMAR Sebastjan z 606 p. keglji. Pod pričakovanji oziroma malo je„pogorel„ državni prvak v kategoriji U-18 Pavlovič z 540 p. keglji. IZOLA 3573:3415 SILIKO 7:1 Gorjup 629:580 Peternel 1 : 0 Kumar 606:585 Oberstar 1 : 0 Pavlovič 540:526 Zorjan 1 : 0 Konec 638:558 Papež 1 : 0 Kneževič 583:552 Inglič 1 : 0 Širca 577:614 Jerše 0 : 1 Lestvica l.B liga moški: 1. Gorica 17, 2. Radenska 16, 3. Pivka 14, 4. Škofja Loka 10, 5. Siliko 10, 6. IZOL A 8, 7. Fuži-nar 7, 8. Korotan 6, 9. Rudar 6, 10. Hidro 6 točk; V soboto, 19.01.13 ob 13.00 igrajo svojo prvo tekmo v drugem delu na domačem kegljišču izolska dekleta proti ekipi Pivke, moški pa odhajajo v goste k ekipi Škofje loke. (Gorazd) Jadranje V sredo, 9. januarja je Jadralna zveza Slovenije na Fakulteti za šport v Ljubljani že drugič podelila priznanja za jadralske dosežke v letu 2012, temu pa je sledila še 27. redna skupščina, ki naj bi bila tudi volilna, a je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. Volilna skupščina bo tako 20. marca. Prvič so priznanja podelili na slovesnosti, ki so jo pripravili tisti klubi, ki v glavnem skrbijo za športno jadranje in za mladinski šport, ter se borijo za spremembo statuta Jadralne zveze, ki bi tistim klubom, ki gojijo predvsem športno jadranje dal več besede kot tistim, ki jih zanima zgolj rekreacija. Ti klubi tudi ne priznavajo uradnega vodstva Jadralne zveze in mu oporekajo tudi po sodni poti, vseeno pa so se predstavniki udeležili tudi skupščine v Ljubljani. Na tej prireditvi je priznanja podeljeval predsednik Jadralne zveze Slovenije dr. Gregor Veselko, za podelitev priznanj v zadnji, rekreativni kategoriji, pa se mu je pridružil Uroš Zvan kot član Sveta za potovalne jadrnice pri Jadralni zvezi Slovenije. Naj jadralci leta 2012 so postali posadka Tina Mrak in Teja Černe za osvojeni naslov evropskih godprvakinj v 470 ter Vasilij Žbogar za osvojeni naslov evropskega podprvaka v razredu finn ter za odličen olimpijski nastop, ki ga je končal na šestem mestu. Za mladinca leta je bil izbran mariborski jadralec Žan Luka Zelko, ki se je v letu 2012 izkazal predvsem s hitrim prebojem v članski konkurenci. Naslov Mladi up med deklicami je osvojila Mara Turin, ki je med ostalimi uspešnimi lanskimi nastopi domov prinesla tudi lovoriko evropske prvakinje v optimistu, kar je prvi takšen naslov v zgodovini samostojne Slovenije. Mladi up med dečki pa je Peter Lin Janežič, ki je kot svoj največji uspeh leta 2012 zabeležil 10. mesto na svetovnem prvenstvu v optimistu v Dominikanski republiki v konkurenci 230 jadralcev iz 52 držav. S priznanji za posebne dosežke je JZS nagradila Milana Morgana za njegovo večletno uspešno in požrtvovalno delo z mladimi jadralci. Naslednje priznanje za posebne dosežke je šlo v roke Petra Podunavca, ki je v letu 2012 dosegel kar tri pomembnejše odlične uvrstitve, kot najprestižnejšo med njimi pa naslov svetovnega prvaka v modernem dinghyju. Posebno priznanje za najuspešnejšo športno kariero med slovenskimi jadralkami je prejela Vesna Dekleva Paoli. Vesna je za Slovenijo nastopila kar na treh olimpijskih igrah in v Atenah leta 2004 za las zgrešila medaljo, v razredu 470 je bila na EP v letu 2003 druga, prav tako na SP leta 2004, na EP 2005 in 2008 četrta, potegovala pa se je tudi za svoj četrti olimpijski nastop letos v Londonu, tokrat v jadralskem dvobojevanju. Naslednje posebno priznanje je prejel vsestranski jadralec in tekmovalec Branko Brčin, ki je kot taktik aktiven predvsem v posadkah v tujini, kjer v razredih melges in X-35 posega po naj višjih uvrstitvah. Branko Brčin je tudi taktik na Maxi Jeni, ki je lani na Barcolani zasedla 2. mesto, za Esimitom Europo 2. Posebno priznanje za idejo in vodenje uspešnega projekta Esimit Europa 2 je prejel Igor Simčič. Še enega jadralca, ki uspešno zastopa Slovenijo na mednarodnih regatah, je JZS nagradila s priznanjem za posebne dosežke - Igorja Laha, ki je v enem najelitnejših razredov, RC44, lani na svetovnem prvenstvu v Rovinju osvojil bron, v skupnem seštevku svetovnega pokala pa peto mesto med 16 jadrnicami. Naš zelo uspešen jadralec na deski Rok Puvar je bil še en prejemnik posebnega priznanja, zaslužil si ga je s sedmim in drugim mestom na svetovnem prvenstvu (v dveh različnih kategorijah), kar je tudi prva kolajna v jadranju na deski za samostojno Slovenijo. Jadralna zveza Slovenije je podelila tudi priznanja mladincem za rezultate v 2012 ter za spodbudo na njihovi nadaljnji športni poti. Kot prva je priznanje prejela ekipa, ki je Slovenijo zastopala lani poleti v Dominikanski republiki na svetovnem prvenstvu razreda optimist, v sestavi Liam Orel, Toni Vrščaj, Peter Lin Janežič, Jana Germani in Lara Poljšak. Kar štiri uvrstitve so naši jadralci zabeležili med najboljših 50., med njimi celo 10. in 25. mesto, in to je potrdila tudi odlična ekipna uvrstitev na 5. mesto med 52 državami. JZS je nagradila tudi Jana Kosmino, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu v jadranju na deski v konkurenci 44 najmlajših jadralcev uvrstil na zelo dobro 9. mesto. Marko Radman je zelo uspešno prešel v naslednji razred, laser 4.7. V sezoni 2012 se mu je, kot edinemu slovenskemu 4.7 jadralcu, uspelo na lestvici panevropske laser organizacije povzpeti na odlično 4. mesto, na pravkar izdani novi lestvici pa je celo tretji. Mlada Kim Pletikos kot svoj največji lanski dosežek šteje nastop v članski konkurenci ženskega olimpijskega razreda laser radi-al, kjer je na evropskem prvenstvu v francoskem Hourtinu dosegla zelo dobro 34. mesto. Podelitvi priznanj je sledila 27. redna skupščina Jadralne zveze Slovenije, ki je med ostalimi točkami imela na svojem dnevnem redu tudi volitve organov Jadralne zveze Slovenije. Ko je bila zagotovljena sklepčnost, je predsednik Jadralne Zveze Slovenije dr. Gregor Veselko predlagal umik te točke z dnevnega reda z namenom, da se do prihodnje skupščine pripravijo kandidature, ki bodo usklajene in podprte s strani večine članov Jadralne zveze Slovenije. Predlog je bil sprejet z veliko večino prisotnih predstavnikov klubov. Dr. Gregor Veselko: »Prišlo je do spremembe dnevnega reda, volilno skupščino bomo imeli 20. marca, z enim samim namenom, da se znotraj Jadralne zveze poenotimo, da se končno imenuje izvršni odbor oziroma organi Jadralne zveze, ki bodo sprejemljivi za celotno članstvo. Trdno sem prepričan, da je to najboljša pot. Današnja skupščina je bila izredno spravljiva, vesel sem, da ni bilo nobene obstrukcije pri dokumentih, ki bi jih morali potrditi že na prejšnjih skupščinah, pa niso bili potrjeni, tako da je bilo pozitivno tudi s tega vidika.« Mačkovšek blesti na SP Slovenska rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Španiji zabeležila še tretjo zmago. S 25:24 so premagali močno Poljsko. Veliki junaki slovenske zmage so najboljša strelca Borut Mačkovšek z osmimi in Jure Dolenec s sedmimi goli ter odlični vratar Primož Prošt, ki je zbral 12_obramb. Mačkovšek, sicer Izolan na delu v Celju in Prošt sta v Španijo prišla kot “rezervi”, tokrat pa sta bila ključna slovenska moža. Danes ob 15.30 naši igrajo z Belorusijo. center za vse, ki ljubimo življenje Vabljeni na delavnico s priznano učiteljico joge in meditacije Snežo Vidovič: Bolečine v križu, psihosomatika hrbtenice in terapevtske jogijske vaje v soboto, 26.1. od 10. - 17. ure Vsebina delavnice: predavanje o zdravem gibanju, praktični del (terapevtske vaje) in dihalne tehnike za zdravo hrbtenico. Več into na www.bcenter.si ali na GSM 041/662-463 B-center • Obrtna ulica 11 • IZOLA SMEROKAZI Četrtek 17. januar 2012 Kulturni dom Izola - ob 19.00 BELJAKOVINE ZA ŽIVLJENJE IN SMRT predavanje Predaval bo docent dr. Iztok Ostan iz Univerze v Ljubljani. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s človeškimi viri. Je avtor več znanstvenih člankov s področja prehrane, ki so bili objavljni v prestižnih znanstvenih revijah. ________________Vabljeni, vstopnine ni!______ Sobota 19. januar 2013 Kulturni dom Izola - ob 18.00 Gledališka skupina CRUT predstavlja LA CASSETTA komedija v dveh aktih. Tekst in režija: Giorgio Amodeo. Nedeua 20. JANUAR 2013 Kulturni dom - ob IS.OOIzola Gledališka skupina »Piasa Picia« predstavlja novo komedijo »GRANDE SUCCESSO -STORIL D’AVANSPETTACOLO« ___________Tekst in režija: Ruggero Paghi_ Ponedeljek 21.december 2012 Gostilna IstraTstria - ob 19.00 Večeri ob kaminu Tokratni gost bo Damiano Roi Petek 25.december 2012 Manziolijeva palača - ob 20.00 ETHNOINSULA 2013 $ r i1 % / ža? m Tinkara Kovač & Danijel Černe - Mystica v duetu. Sporočamo, da je Bolšji sejem pustnih mask prestavljen za en teden, na soboto, 26.1.2013, ker do danes nismo prejeli nobene prijave s strani morebitnih prodajalcev. Zbor članov 2013 Člane društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 02.02.2013 v gostinski in turistični šoli Rivjera v Izoli z pričetkom ob 16:00 uri. Pričetek vpisovanja: ponedeljek 14.01.2013 7. dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče Člani in podporni člani, obveščamo vas, da bomo v ponedeljek 14.01.2013 pričeli z vpisovanjen za 7. dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče, odhod: 16.03.2013, prihod: 23.03.2013 Predsednik Dl Izola: Franc Poropat <30 INSUIA GALERIJA • GALI.KRI A Vabimo vas na ogled razstave ROK ZELENKO "POTOVANJA” Razstava bo na ogled do 6. februarja 2013. Galerija SalsaverdeGnEcjeiniM ”A ŠE?! PA JA NE?!” avtor Marko Jakše Galerija Al^3 / Kristanovtrgl razstava NARODNE NOSE ATEUE DUKA piran "Pravljica" MAJA ČERNE Mestna knjižnica Izola • Razstavljajo v mesecu januarju: risbe na temo otroške poezije Janka Kleibencetla razstavlja njegova vnukinja Katarina Kleibencetl, zbirka starin zbiratelja in ljubiteljski etnolog Janeza Janežiča. • torek, 22. Januar 2013 ob 19:00: delavnica “Energijske tehnike za vsak dan” povzetih iz dvd-jev Magičnost gibanja. S prehodom v novo dobo je znanje o energijskih tehnikah zelo dobrodošlo. Gre za vedenje o tem, kako naša energija teče, kako jo si energijo povrnemo in jo na pravi način usmerjamo, ter kako se samozdravimo. Z uporabo različnih tehnik boste tako poskrbeli za svojo energijo, znali se boste zaščititi in prečistiti, ter uspešno ozdraviti čustva, vzorce in blokade. Delavnica je brezplačna, bodite oblečeni udobno. Udeležba je omejena na 20 sodelujočih. Delavnico vodi Leticija Fortin s skupino Magičnost gibanja. Prijavite se na 051-306-846 ali na e-naslovu leticija.fortin@gmail.com. • Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost. • Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HVPERLINK ‘'mailto:izola@borzaznanja.si” izola@borzaznanja.si SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multime-dijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na telit.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na telit.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si NATEČAJ REVIJE MENTOR ZA MLADE LITERARNE TALENTE Festival mlade literature Urška 2013 Festival Urška združuje mlade, še neuveljavljene in uveljavljajoče se avtorje, ki pišejo v slovenskem jeziku. Prispevke je treba poslati na uredništvo revije do 23. januarja 2013 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (za festival Urška), Štefanova 5,1000 Ljubljana. Avtorji lahko svoje prispevke pošljejo tudi po e-pošti na naslov barbara.rigler@jskd.si. 1NFO: barbara.rigler@jskd.si. Kultura in prosveta Rok Zelenko je pripotoval v Insulo Izolsko - grožnjanski slikar Rok Zelenko je s svojo najnovejšo, premierno razstavo, pravzaprav ciklusom slik poimenovanim Potovanja, v galerijo Insula privabil veliko ljubiteljev likovne umetnosti, ki so ostali očarani ob živahnih delih, ki jih je zbral za to priložnost. Rok Zelenko je umetnik širokih obzorij, ki se ob slikarstvu loteva tudi umetniške keramike, ilustracij in oblikovanja. Pravzaprav je vsestranski likovnik, ki se je rodil v umetniški družini očeta Karla, slikarja, ki je bil eden prvih, če ne celo prvi ustvarjalec, ki je v Gro-žnjanu odprl galerijo in tako postavil temelje glavnega istrskega mesta umetnikov. Rok Zelenko se v Insuli predstavlja s ciklom slik, ki so jih navdahnila različna potovanja, saj je Zelenko večni popotnik, ki zna ta svoja potovanja tudi doživeto opisati s svojim slikarskim delom. V tokratnem ciklusu so slike, ki so nastale v treh evropskih, da ne rečemo mediteranskih mestih. Glasbena šola Izola, sobota, 19. januar ob 17.00 Duo Accopiano Zarja Vatovec - klavir Dean Delgiusto - harmonika Primorca Dean in Zarja, ki študirata na različnih visokih šolah v dveh oddaljenih državah, Danski in Švici, od leta 2012 delujeta v duu pod mentorstvom profesorja Geirja Draugsvolla na Danski Kraljevi glasbeni akademiji v Kopen-hagnu. Duo AccoPiano izvaja sodobne, klasične in romantične skladbe, a tudi tango glasbo in transkripcije ter skladbe, napisane prav posebej za ta sestav. V zelo kratkem času delovanja je duo že spodbudil številne skladatelje k ustvarjanju novih del prav zanju. Gre za dela, ki so nastala v majhnem mestecu v Španiji, v Italiji in v Parizu. Na slikah so drobni detajli stavb in nežive narave sploh, ki jim Zelenko dodaja posamezne človeške figure, ki tem slikam, ob izraziti barvitosti, dodajo dodano živahnost. Kot je na otvoritvi razstave, ki so jo obiskali res številni Izo-lani in obiskopvalci iz soseščine, povedal Dejan Mehmedovič, na teh slikah prevladuje magična sproščenost, ki smo jo v našem medite-ranu skoraj že pozabili. Vsekakor razstava vredna ogleda. DM Klara: roman o ljubezni in žalovanju Mestna knjižnica Izola tudi v letu 2013 nadaljuje z nizom literarnih večerov. Na januarskem je v Izoli rojena režiserka Ksenija Murari predstavila svoj knjižni prvenec »Kiara«. »Klara« je pripoved o dveh ženskah, starejše Kiare, slikarke in svetovljanke, ki preboleva izgubo ljubezni svojega življenja in študentke Anje, ki načrtuje potovanje v Azijo in je na pragu sveže zaljubljenosti, vendar se nepričakovano znajde v primežu premišljenega snidenja usod. Knjiga je vsekakor vznemirljiv ljubezenski roman, ki bralcu v razmislek ponuja tudi izkušnjo paralelnih resničnosti. Jezik v knjigi je bogat in slikovit, opisi junakov in pokrajin so tako razkošni, da je užitek ob branju preprosto eteričen. Murarijeva je ob sklenitvi predstavitve dejala, da bo »Kiari« sledila »So-fia«, se pravi modrost. K. Orel Irena se je izgubila in spet našla V mesecu decembru je našo vitrino ustvarjalnosti s svojimi čudovitimi pletenimi izdelki okrasila gospa Irena Eržen. Razstavila je iz debele domače, nebarvane volne ročno pletene torbice, s tanjšo prejico pletene mošnjičke in druge manjše uporabne ter okrasne izdelke. Poprosili smo jo, naj se našim bralcem na kratko predstavi. »Sem Irena Eržen, doma sem iz Kočevja, stara sem 47 let. Pred dobrim letom sem se preselila v Strunjan, ki je zame najlepši kraj na obali. Vsak dan se zbudim z veselim pogledom na morje in soline. V tem kraju želim ostati, živeti. Podpirajo me morje, sonce, obala ter pozitivne energije, ki so tu prisotne. Rada bi, da Strunjan resnično postane moj novi dom. V življenju sem šla skozi veliko nelepih obdobij in lahko bi rekla, da sem na tej poti sem izgubila sebe ter postala veliko starejša. Vendar sem se po vseh hudih dogodkih dvignila in se odločila, da se najdem, da zaživim življenje, kakršnega si zaslužim. Doumela sem, da sem še dovolj mlada, da okusim srečo in ljubezen. Začela sem se imeti rada. Po srcu in duši imam dvajset let, oziroma sem še otrok, ki išče radost, ki je vesel, iskren in razigran. Delala sem v tekstilni tovarni, potem pa sem se odločila nadaljevati študij. Zdaj mi manjka samo še diploma. Naslov diplomske naloge izhaja iz psihologije: »Stres in medsebojni odnosi na delovnem mestu in kako si vsak posameznik lahko pomaga in pripomore k izboljšanju odnosov«. Tema je za današnji čas zelo pereča, zato mi nikakor ne uspe dobiti tekstilnega podjetja, kjer bi opravila anketo. Pri vsem tem se sprašujem, ali ljudje na vodilnih položajih sploh imajo vest, ali si res lahko ves čas zatiskaš oči pred resnico, ali nismo vsi ljudje, ali nismo vsi vredni dostojnega življenja. Imam čudovitega sina, glasbenika , ki obiskuje prvi letnik glasbene akademije. Z njegovim dekletom Metko sva zelo dobri prijateljici. Ta naš odnos, ta naša medsebojna pozitivna podpora, ko si povemo, kar mislimo in se imamo radi, ko to čutimo - tega odnosa se dejansko ne da ubesediti, to je ljubezen. Imam nekaj iskrenih prijateljev, s katerimi se pogovarjamo odkrito, govorimo o sebi, o svojih občutkih, čustvih... - Za svoj hobi ste izbrali izdelavo torbic in drugih drobnih uporabnih in okrasnih predmetov. - Za izdelavo torbic sem se odločila zato, ker je to izdelek, ki ga lahko kupi široka starostna populacija. Predvsem ženske ponavadi rade zapravljamo. Za izdelavo stekleničk in lončkov pa sem se odločila zato, da ljudem pokažem, kako_ lahko stvari, ki jih drugače zavržemo, ponovno ustvarjalno uporabimo. Še posebej mi je bila všeč ideja o izdelavi mošnjičkov za denar. Če hočemo, da pride na tem našem svetu do pravične razporeditve denarja, ki ga je dovolj za vse ljudi, se moramo zavedati ljubezni do vsega, tudi do denarja. Ko bomo vse sprejeli in vse oddali z ljubeznijo, bomo s tem največ pripomogli k izboljšanju življenja na našem planetu. - Kakšne materiale uporabljate? - Večinoma uporabljam naravne materiale kot sta volna in bombaž, kar je glede na mojo povezanost z naravo razumljivo. Nekaj materiala dobim v dar, ostalo kupim. Rada bi delala še izdelke iz svile, lanu... Žal so to materiali, ki so cenovno dragi in zaradi tega je tudi končni izdelek drag. Vse se giblje okoli cene, denarja. - Ali od izdelovanja torbic in drugih predmetov tudi živite ali ste morda še kje zaposleni? - Sem brezposelna oseba, želim pa si, da bi z izdelavo svojih izdelkov in njihovo prodajo lahko tudi živela. Sicer pa je to moja prva razstava in morda tudi začetek nečesa novega, glede na čas, mesec in leto, v katerem živimo. Špela P. iH/tKmtM: 12 Koncert domačih svetovljanov V soboto, 19.1., ob 17. uri bo v dvorani glasbene šole Izola koncert dua AccoPiano, ki ga sestavljata: Zarja Vatovec, klavir in Dean Delgiusto, harmonika Zarja Vatovec, rojena 1988 v Kopru, je začela igrati klavir s petimi leti. Glasbeno šolo Izola je sprva obiskovala pri profesorici Darinki Jug, nato pa študij nadaljevala pri mag. Aleksandri Alavanja Drucker na Umetniški gimnaziji v Kopru in pri profesorju Sijavušu Gadžijevu na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana, kjer je nadvse uspešno zaključila umetniško gimnazijo. Med letoma 2007 in 2011 je študirala klavir pri profesorju Alekseju Kornienku na Deželnem konservatoriju v Celovcu in ga zaključila z odliko ter obenem prejela Fied-lerjevo štipendijo. Sedaj nadaljuje magistrski študij v Švici na Umetniški univerzi v Bernu pri profesorici Patricii Pagny. Na svoji glasbeni poti je kot solistka osvojila veliko nagrad na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Koncertira doma in v tujini, zlasti v Avstriji in Švici. Dean Delgiusto, rojen 1984 v Kopru, je začel igrati harmoniko kot enajstletnik. Leta 2001 je začel študirati klasično harmoniko na Glasbeni šoli Piran pri Francu Pla-huti, nadaljeval pa pri profesorju Claudiu Furlanu na Glasbeni matici v Trstu, leta 2004 pa na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri Ernoju Sebastianu, kjer je leta 2008 študij zaključil z odliko. Novoletni škrat na delu Tokrat nam jo je zagotel pri članku o predbožičnem dogajanju na podeželju in pridne člane društva Šparžin včlanil v KD Korte. Za napako se opravičujemo. Od leta 2009 je študiral harmoniko na Danski kraljevi glasbeni akademiji v Kopenhagnu z Jamesom Crabbom, Andreasom Borrega-ardom ter Geirjem Draugsvollom in leta 2012 diplomiral z najvišjo oceno ter posebno pohvalo. Sedaj nadaljuje magistrski študij pri profesorju Geirju Draugsvollu. Na svoji glasbeni poti je osvojil veliko nagrad na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih, tako kot solist kot tudi v različnih komornih skupinah in orkestrih. Veliko sodeluje s skladatelji, precej skladb pa je posvečenih prav njemu. Zelo aktivno koncertira širom po Evropi in Rusiji. Pevsko gledališki večer v Kortah V nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri bo v dvorani kulturnega doma v Kortah Pevsko-gledališki večer Večer pripravlja KD Korte v počastitev krajevnega praznika (župnijski zavetnik Sv. Anton Puščavnik). Uvodoma se bo predstavil Ženski pevski zbor KD Korte, nato pa bo nastopila gledališka skupina KD Sv. Miklavž iz Gračišča z dramo F.S.Finžgarja Razvalina življenja. Dvorana je ogrevana, vstop prost. Primorca Dean in Zarja, ki študirata na različnih visokih šolah v dveh oddaljenih državah, Danski in Švici, delujeta od leta 2012 v duu pod mentorstvom profesorja Geirja Draugsvolla na Danski kraljevi glasbeni akademiji v Kopenhagnu. Duo AccoPiano izvaja sodobne, klasične in romantične skladbe, pa tudi tango glasbo in transkripcije ter skladbe, napisane prav posebej za ta sestav. Poleg koncertov po Evropi načrtuje tudi snemanje CD-projekta. V zelo kratkem času delovanja je duo že spodbudil številne skladatelje k ustvarjanju novih del prav zanj. Blokada v kinu Odeon Še do srede si v kinu Odeon lahko ogledate dokumentarni film Blokada, ki ponuja edinstven insajderski vpogled v najdaljše, najbolj množične in politično najpomembnejše študentske demonstracije, ki so se zgodile na Hrvaškem v zadnjih štiridesetih letih. Dokumentarec mladega hrvaškega režiserja z nalezljivo vnemo odpira tudi pri nas nadvse aktualen problem komercializacije visokega šolstva. V Kinu Odeon si še do torka lahko ogledate slovenski igrani film Nahrani me z besedami, režiserja Martina Turka. Zgodba Nahrani me z besedami pripoveduje o Robertu, ki odpotuje v Italijo, da bi izpopolnil svojo nenavadno raziskavo. V italijanskem mestu naleti na posebneža, brezdomca srednjih let. Prevzet in zmeden zaradi srečanja s skrivnostnim moškim mu začne slediti in za njim se izgubi vsaka sled. Robertovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih molka pokliče starejšega sina Mateja, s katerim se odpravi na iskanje izgubljenega sina. Ker pa Janez ne more pustiti same žene Irine, ki boleha za demenco, se k Irini začasno preselita Matejeva žena Ana in njuna hči Veronika. Po izginotju sina Roberta se njegov oče Janez odloči za pomoč zaprositi odtujenega sina Mateja. Ta kljub dvomom v nenavadne raziskave odide z očetom po bratovih sledeh v Italijo, dementno mamo pa prepustita v oskrbi Matejeve žene in najstniške hčerke. Matej in Janez v Italiji izvesta za skrivnostnega brezdomca, ki bi ju lahko pripeljal do Roberta, hkrati pa se nepričakovano zapletejo tudi odnosi med ženskim delom družine, saj se med babico in vnučko splete nenavadna vez. Igrajo: Sebastjan Cavazza, Boris Cavazza, Jure Henigman, Maša Derganc, Danijel Malalan, Miranda Caharija, Maja Moravec, Boris Kos. Ilustracije Katerine Kleibencetl Izolska knjižnica vabi k ogledu nove likovne razstave v kotičku ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola. Svoje barvne ilustracije na temo otroških pesmi učitelja in pesnika Janka Kleibencetla, svojega dedka, je predstavila njegova vnukinja, Katarina Kleibencetl, likovna pedagoginja in avtorica likovnega priročnika za osnovnošolske otroke. Poleg teh je razstavila še ilustracije k pravljici Žirafa pri zdravnici. Pogovor z ustvarjalko je pripravila naša redna sodelavka Špela Pahor. - Doma si iz Kopra, diplomirala si iz likovne vzgoje. Si že v otroštvu rada risala? Kaj te je pripeljalo na pot likovnega ustvarjanja, ki si si ga izbrala tudi za svoj študij? - Sem profesorica likovne umetnosti, najbolje pa bi se lahko predstavila kot pedagog, saj me je tovrstno delo spremljalo vse od malih nog. V širšem krogu moje družine je namreč ta poklic izjemno pogost. Od nekdaj sem zelo rada ustvarjala, še posebej na glasbenem področju kot flavtistka s srednjo glasbeno izobrazbo. Ker pa sem si kot otrok zmeraj želela še likovno ustvarjati (za kar ni ostajalo dovolj časa), sem se odločila in po gimnaziji nadaljevala študij likovne pedagogike na Mariborski pedagoški fakulteti. - Predstavila si nam ilustracije k otroškim pesmim tvojega dedka. Bi nam prosim povedala kaj več o svojem dedku? Kakšno je bilo njegovo življenje, kaj je počel, kakšen odnos imaš z njim, kako je vplival nate? - Dedek je sicer že pokojni, vendar je tudi sam bil večji del svojega življenja učitelj in ravnatelj na osnovnih šolah po slovenski Istri. Od nekdaj se ga spominjam kot hudomušnega malega možica, ki je vselej nasmejal tako otroke kakor tudi odrasle. Deloval je tudi na področju gledališča kot režiser in igralec, kjer je v svoje ustvarjalno delo vključeval strast in znal prisluhniti in izraziti pristen odnos do človekove narave, ki se močno spreminja od posameznika do posameznika. Mislim in upam, da se je morda nekaj njegovih vrlin le preneslo name kot njegovi vnukinji, saj je spomin nanj še zelo živ in močan. >;r k A to >55*, *- '==r > N jgfcv ■* Z - Kako da so te otroške pesmi tvojega dedka tako navdihnile, da si jih sklenila ilustrirati? Bodo njegove pesmi in tvoje ilustracije kdaj izšle tudi v knjigi? - Njegove pesmi so otroško navihane in zelo slikovite, zato so se mi med branjem samim kar narisale pred očmi in jih ni bilo težko preliti na papir. Za časa njegovega življenja si je po ogledu mojih ilustracij zelo želel izdati te pesmi v knjižni obliki. Vendar smo se odločili, da bi zaradi barvnega tiska bil to vseeno prevelik strošek; nenazadnje je pri izdaji svojih avtorskih knjig poezije, kratke proze in dokumentarne literature zmeraj ogromno prispeval sam. Kaj pa vem, morda pa se kdaj ponudi priložnost za izdajo te slikanice. Tudi zame ne bi bilo prvič, saj sem že leta 2009 izdala knjigo Koper: barvaj in ustvarjaj - likovni vodnik za otroke, pri založbi Libris. Ilustrirala si tudi pravljico Žirafa pri zdravnici. Kdo je avtorica te pravljice in kaj te je v njej tako pritegnilo, da si si zamislila in narisala tako lepe ilustracije? Bo tudi ta pravljica s tvojimi ilustracijami izšla v knjigi? - Avtorica pravljice Žirafa pri zdravnici je tudi Kleibencetlova punca, ravno tako vnukinja mojega dedka, in moja starejša sestra Jasmina, poročena Goriup. Zgodbica me je pritegnila zaradi poučne tematike, še posebej pa zato, ker v njej nastopa deklica Gaja, ki je v resnici Jasminina triletna hčerkica in moja mala nečakinja, na katero sem zelo navezana. Naj omenim, da je Jasmina tudi podedovala precej dedkovega talenta za pisanje, saj je še kot gimnazijka veliko pisala, tako pesmi kakor tudi razne zgodbe. Mogoče morava samo zbrati pogum, pa izdati otroško/e knjigico/e. - Je to tvoja prva razstava ali si že prej kje razstavljala? Kje si izvedela za možnost razstavljanja v naši knjižnici? - To bo moja druga samostojna razstava. Leta 2011 sem namreč pripravila svojo prvo samostojno razstavo v kavarni Oro caffe v Kopru, vendar sem takrat razstavljala svoje kolaže, ki poosebljajo otroško domišljijo, saj tudi izvirajo iz otroških sanj. Za možnost razstavljanja v vaši knjižnici pa sem izvedela kar preko interneta. - Se ukvarjaš izključno z otroškimi ilustracijami ali se posvečaš še drugim likovnim zvrstem? - Kakor sem omenila, se rada poslužujem tudi tehnike kolažev, saj nobenih lepih odrabljenih darilnih papirjev ne odvržem in vse lepo shranjujem, da se kasneje mavrična paleta vzorcev in barv združi v ljubko podobo mehkih otroških kolažev. - Kje si zaposlena in kako te to delo izpolnjuje? - Ravno pred kratkim sem se zaposlila kot vzgojiteljica v Dijaškem domu v Portorožu, kjer delam z dijaki iz srednje pomorske šole. Glede na to, da sem pred tem dve leti delala v osnovni šoli kot učiteljica v podaljšanem bivanju na razredni stopnji (1. in 2. razred), se zdajšnje delo popolnoma razlikuje od prejšnjega. Ne morem reči, niti da je slabše niti ne, da je boljše, ampak je precej drugače. Sicer pa sem še mlada in prilagodljiva, zato mislim, da mi katerokoli delo ne bi smelo delati velikih težav. Danes je namreč že velika sreča, če delo sploh imaš. - Kaj pa počneš v prostem času? - V prostem času se rada usedem za klavir, rada pojem, rada berem, pečem sladke dobrote, seveda pa imam najraje likovno ustvarjanje. Ob sončnih dnevih pa je nepogrešljiv tudi kak sprehod, v tem času pa seveda ne more odpasti zimska radost, kot je smučanje. V poletnih mesecih se proti soncu odpravim s kolesom, kot prava Primorka pa seveda zelo rada plavam. Skratka konjičkov je dovolj, tako da dolgčasa ne poznam. šp V Kulturnem domu bo v soboto, 19. januarja ob 18.00, gledališka skupina CRUT predstavila komedijo v dveh dejanjih - La cassetta. Tekst in režija: Giorgio Amodeo Damiano Rol vstopa na italijansko sceno Izolskega pevca Damiana Roi-a je slovenska javnost spoznala že ob odmevnem nastopu v oddaji Slovenija ima talent. Sledili so nastopi po Sloveniji, koncert z Oliverjem Dragojevičem in izid singla Ladje, ki se je dobro vrtel po radijskih postajah. Zdaj se je zanj začel zanimati italijanski producent in avtor z izkušnjami iz San Rema, ki za Damiana pripravlja tudi glasbeno ekipo, ki sicer sodeluje tudi z Andreo Boccelijem. Ta ekipa je zanj pripravila tudi novo pesem. V živo ga bomo lahko slišali na prvem večeru ob kaminu v gostilni Istra, ta ponedeljek. Življenje ni igra Nogomet - drugi del Ostanki jedrskega spopada, ali, če zabiješ gol v gozdu, bo občinstvo navijalo?. Pošiljanje pisem časopisu, te dni jih pošiljam samo še Man-draču, je zelo nenavadno početje. Predvsem zato, ker so navadno rezultati teh pisem meni povsem neznani. Morda je kakšnih 23 ljudi prebralo kakšno pismo v celoti, kdo bi vedel. In morda jim je bilo to všeč, ali pa sploh ne. V večini primerov tega ne bom nikoli izvedel. A za moje zadnje pismo, tisto o katastrofalnih učinkih izolskega nogometnega kluba (katastrofalno v smislu, da gre za antiuto-pično pustolovščino za otroke), ki sem ga poslal časopisu, ki izhaja v mestu, ki je znano po svojih Ribarih, sem bil prepričan, da bo pripeljalo do posledic, o katerih bom tudi sam obveščen. Dosegel pa sem še več, kot bi sam lahko pomislil, saj je do mene pristopil (hvala bogu na prijateljski način) tudi možakar, ki ga še poznal nisem, samo zato, da mi pove, da je bilo še pred desetimi leti povsem isto sranje. V redu, s tem se je torej zgodba končala, kajne? No... morala bi se, a po skoraj dveh mesecih, odkar je moj sin zaključil z nogometom, sem še vedno redno dobival telefonska sporočila, kot da bi bil Ar jun še vedno del nogometne ekipe. Včeraj pa sem končno odpisal: “Kdo si?” Odgovoril je: “Arjunov trener”. In od tod je pogovor degeneriral, vsaj kar se logike tiče, dokler si končno nisva eden drugemu zaželela srečo. Ko je Arjun nehal z nogometom, sem odpisal pet sms sporočil in poslal sem jih prav na to telefonsko številko. Poslal j>a sem tudi pismo na časopis. Ce bi po včerajšnji izmenjavi mnenj še naprej dobival sporočila, sem pomislil, da bi naredil Zeppelin v obliki Arjuna, na katerega bi pripel transparent z napisom: “Sem končal z izolskim nogometom, v redu?”, napisano s črkami večjimi od Ribarov in ga pustil nad Izolo za kakšen mesec ali dva. Toda, kot pravim, na splošno, ko pošljem pismo na časopis, ne pričakujem velikega odziva. No, priznati moram, da mi je enkrat župan odgovoril tako, da me je povabil v svojo pisarno in na kar prijeten način razložil, točko po točki, kaj si misli o moji kritiki. Tokrat pa so mi vsi znanci, s katerimi sem se pogovarjal o tem, govorili enake stvari, torej da se strinjajo z menoj, a da vseeno samo izgubljam čas, ker tako pač delujejo ta društva. Odnehaj, Rick, saj ne boš ničesar spremenil. Verjetno je to tudi res, a vseeno mislim, da je vredno izgubiti nekaj besed o ideologiji nogometnega kluba, kot jo izraža eden ali morda dva trenerja, preden odneham. Najprej razmišljanje, da sem eden tistih staršev, ki niso sposobni pustiti otroka, da se sam ukvarja s športom. Resnica je ravno nasprotje: prihajam iz ZDA, kjer so starši otrok, ki trenirajo baseball naučili svet, kako priti do Voutu-ba. Sam filozofsko nasprotujem vtikanju v športne zadeve otrok, sicer bi Arjun pustil nogometni klub po drugi tekmi, na kateri ni videl igrišča. Naslednje pa je razmišljanje o tem, zakaj se pritožuje samo ta možakar? No, morda tako razmišljajo ostali starši, starši otrok, ki še vedno aktivno igrajo nogomet: naj zadošča, da po moji neuradni anketi, nogometni klub v Izoli ni ravno priljubljen, zaradi česar mnogi starši svojim otrokom niti ne dovolijo, da bi prišli pod vpliv MNK-ja. Nazadnje pa je tu še očitna in kar nespodobna misel, da mora moj sin, če hoče kaj doseči v življenju, še bolj garati, in če še vedno ni uspešen, bo morda naslednje leto. Moj sin ima, ponavljam, devet let, torej je še vedno v tistih letih, ko se ne bi smel boriti proti autoritativnim figuram, da bi se lahko zabaval. Naj dodam, da je moj sin tistih nekaj mesecev to leto pridno treniral, a nihče ga ni opozoril na napake, ki jih dela v igri. Drugače povedano, trener, ki se izgovori enako kot angleška beseda trainer, je povsem primeren izraz, saj dejansko učenja tukaj ni bilo. Bilo je samo treniranje. Na koncu sem vendarle prišel do ugotovitve, da je bila zame ta izkušnja kar fascinantna. To pa posebej zato, ker sem končno uspel priti do pogovora s klubom. In ugotovil sem, da je celotna situacija izjemen paradoks, ki ga kot pisatelj celo občudujem. Namreč, kljub temu, da sem povsem prepričan v dejstvo, da klub ne dovoli otrokom, da bodo otroci, temveč se z njimi obnaša kot z odraslimi, po drugi strani pa odrasli v klubu, ko so prisiljeni v razmišljanje, da bi razložili to zagato, uporabljajo svoje možgane kot otroci. Prepirajo se kot otroci, defenzivno, kot da je kritika nič drugega kot napad na utrdbo njihovega ega. In počnejo predvsem z uporabo klišejev, ki onemogočajo razvoj pristnih misli: klišeji, kot so tisto o očetu, ki se nenehno vmešava, površno razmišljanje o tem, češ, zakaj pa so ostali starši zadovoljni in tako naprej. Ta paradoks, ki ga bom imenoval paradoks ribe, je že sam po sebi, vsaj kar se mene tiče, upravičil to izkušnjo. Na žalost pa bo potrebna nedoločljiva količino časa, preden bom ugotovil, kako bo ta izkušnja vplivala na Arjuna. Rick Harsch Priložnostna poezija Po elektronski pošti zadnje čase potujejo najrazličnejši prispevki povezani z našim vsakdanom. Prihajajo različne peticije, vabila k sodelovanju, vabila k podpori in najrazličnejše domislice. Tudi pesmi. MOramo priznati, da je bila ena boljših tista, ki smo jo, tako kot še mnogi Slovenci, prejeli takoj po objavi protikorupcijske komisije o nečednih poslih Jankoviča in Janše. Tako-le se glasi. NISVA KRIVA (by Ivan & Zoki) Nisva kriva, nisva kriva, sva le kljukca dva lažniva. Prav vse vlečeva za nos, skrbiva le za lasten voz. D’narci naju ne skrbijo, saj kar sami priletijo. Nič ne veva res od kod, verjetno prav od vsepovsod. Verjetno dar je od Božička ah od kak’ga druzga tička. Naju to sploh ne zanima, dokler vse je fajn in prima. Kaj vas briga najin d’nar, izlet na daljni Zanzibar, dobri avti, fešte fine, in darila za pingvine. Midva sva vse zaslužila, ko sva z delom se trudila. Prav pošteno in legalno, d’nar dobivala sva stalno. Častno dava pionirsko, staviva kar celo Irsko. Midva dva sva poštenjaka, klena ljudska korenjaka. Nisva kriva, nisva kriva, sva le kljukca dva lažniva. Laževa se dan in noč, ne pomaga nič pomoč. Ovce naju pa častijo, prav po božje naj’ slavijo. Prav vsakič voVjo naju, kot da vladala bi v raju. Midva Ivan sva in Zoki, lepljivi imava midva roki. A zdaj je očitno konec heca, noč’jo več dva gnila deca. Za naju zdaj se prostor išče, kjer zgodovine je smetišče. Za naju prihodnost res je siva, pa čeprav res ... Ej, ČASTNA TITOVA, NjE! ... nisva kriva! Predzadnja KRIMINALNE Dobro se je opremil Policisti so bili napoteni do gospodarskega objekta v Polju, kjer so ugotovili, da je neznanec pristopil do pomožnega zidanega objekta zraven stanovanjske hiše, kjer je vlomil vhodna lesena vrata in iz notranjosti ukradel pnevmatsko kladivo Cobra, rumene barve, tri vrtalne stroje znamke Iskra, Bosch, dve kotni brusilki, dve nahrbtni kosilnici, motorno žago znamke Alpina, rumene barve, samokolnico, varilni aparat rumene barve in stroj za brušenje verig. Lastnik je bil z dejanjem oškodovan za približno 3000 evrov. Sledi kazenska ovadba. Pa tako uštimano je bilo Policisti so obravnavali tatvino kolesa znamke Giant X-1000, in sicer: treking moško kolo na 21 prestav, naknadno nameščene diodne luči spredaj in zadaj, brez blatnikov, modre barve. Z dejanjem je neznani storilec oškodoval lastnico za 1000 evrov. Sledi kazenska ovadba. Gotovo je potapljač Policisti so obravnavali tatvino potapljaške jeklenke znamke Se-padiver, 15 1, 300 barov, rumene barve, z črnim plastičnim dnom in črno mrežico in DINskim ventilom, stare 5 let. Nekdo jo je ukradel z barke v Izoli in lastniku povzročil za 300 evrov škode. Sledi kazenska ovadba. Gazda in Chef Policisti so obravnavali kršitev Zakona o javnem redu in miru v gostinskem lokalu in v postopku ugotovili, da je prišlo zaradi dela v kuhinji do verbalnega spora med lastnikom in delavcem. Pri prepiru je prišlo med njima še do fizičnega obračunavanja. Obema je bil izdan posebni plačilni nalog. Lepo je, da se izolski pomoli počasi obnavljajo, je v tokratni rubriki zapisal avtor rubrike, žal pa jih morje in valovi ter rja hitreje uničujejo, kot jih upravljale! obnavljajo. Takšni kot so predstavljajo pri skokih v vodo neposredno nevarnost za hude poškodbe, kajti ob osekah globina vode pri večini pomolov ne presega 50cm. Glede na vse bolj izrazito plimovanje bi bilo verjetno dobro, če bi nekatere pomole podaljšali in dodatno opremili. Ko se človek te dni sprehaja po Simonovem zalivu kar ne more verjeti, da je plaža v Simonovem zalivu dobila zlato plaketo za najbolj urejeno plažo, saj pogled na plažo ob oseki spominja na posledice kakšnega cu-namija. In tako je že par desetletij. Komisije očitno ni na spregled takrat, ko je pogled na plažo takšen kot te dni. V soseščini pa je še pomol pod Belvederjem, ki ga trenutno sestavljajo 2 nezaščiteni traverzi, deske in vijaki, ki niso uspeli zadržati pomola v enem kosu. MALI OGLASI Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine KUPIMO Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel.: 041 647 400 NAJAMEMO - Tričlanska mlada družina išče stanovanje za daljše obdobje (najemnina do 400 EUR) tel 040 515 372 - Upokojeni par najame trisobno stanovanje na Šaredu. Ponudbe na naslov: Benko - Šared 42 6310 Izola - Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781 - Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781 ODDAMO - Samski osebi ali mirnemu, urejenemu paru brez otrok takoj oddamo novo, eno in pol sobno opremljeno stanovanje v družinski hiši v Izoli- mesto. Brezžični internet in brezplačno parkirišče za avto. Informacije na 041 884 573 - Oddam dvosobno stanovanje v Izoli družini ali študentom za daljše obdobje. Tel: 041 344 280 - Oddam štirisobno stanovanje na Markovcu družini, delavcem ali študentom, za daljše obdobje. Tel: 041 344 280 - Za daljše obdobje oddamo opremljeno dvosobno stanovanje v centru Izole. Tel. 051 202 961 Vozila in plovila - Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur tel. 040 984 263 - Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37 - Prodam Nissan Almera 1.8 Av-tomatik, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel 041 955 603 - Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041 Ukd Razno - Prodamo otroško kolo z opremo, tel 041 872 337 - Podarim elemente kuhinje. Tel 031 483 680 - Odkupujem stare motorje, vespe in Tomos mopede, tel 041 234 570 - Podarim dobro ohranjen jogi (90x200). Tel.: 041 679 743 - Podarim omaro za dnevno sobo (regal), razstavljeno in pripravljeno v pritličju za odvoz.Tel: 031 559 383 - Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100 Eur). Tel.: 031 640 711 - Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061. - Domač tropinovec prodam. Tel.: 041 676 541 - Ugodno prodam 6m2 talnih ploščic. Tel.: 041 448 678 - Manjšo zmrzovalno skrinjo s 4 pre- dali razreda A+, ugodno prodam. 041 776 748____________________ - Gostilna Izola takoj zaposli natakarja in kuharja. Informacije: 041 345 605- - Iščem delo 051 726 857 - Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716 - Upokojenec nudi pomoč pri učenju šaha, tudi na domu. tel 051 685 762 - Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941 - Nudim pomoč pri učenju italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za srednje in osnovne šole. Telefon 051 256 179 - Nudim pomoč pri različnih kmetijskih opravilih. 030 638 847 Selma Bižal s.p. RAZLIČNA POMOČ NA DOMU -čiščenje, likanje, gospodinjstvo ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH STAVB - pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd. DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ DNEVNA POMOČ OSTARELIM DNEVNO VARSTVO OTROK Informacije na: 040 187 784 BUČO Rubrika Uko con bučo učilno pomaga razreševati določene, na prvi pogled, manjše probleme našega kraja. Tako smo prejšnji teden objavili fotografijo ostankov kolesa, ki_so bili nekaj mesecev priklenjeni k stojalu za kolesa pred izolsko pošto. Že naslednji dan po objavi kolesa ni bilo več tam. Čestitamo tistemu, ki ga je odstranil, obljubljamo pa nova odkritja. oVCV& ČEVAi^ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €-5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. ...N0N0...KA7 $1 fA TAKO 9LA5£ Y0L7£. .KA7 NE 50M... ŽEM MBIL POLOŽNICO ZA HtfKAVlLNO PARKIRANJE... NA fVOJEM MATBRANT5KEM PLEŽD... Ekstremni športi imajo vedno več privržencev in dandanes ni nič posebnega, če nekdo leti po zraku, čeprav ni ptica niti ni v letalu. Izolski svetilnik je tako postal priljubljeno zbirališče kajtarjev in surfarjev. Eni in drugi precej časa preživijo v zraku in pritegnejo pozornost mimoidočih. V Izoli jim je lepo, moti pa jih le neurejen parkirni režim, saj so pripravljeni plačati parkiranje, žal pa jim dovoljujejo le desetminutni postanek, da se spakirajo, potem pa se morajo z avtomobilom seliti k ladjedelnici. Bistveno bolje je za avtomobiliste in sploh goste poskrbljeno v Zon-colanu, kjer se tudi srečujejo “letalci” vseh vrst. Tam so jih veseli in jih imajo radi kot goste, pri nas pa so skoraj odveč. Ne zgodi se vsak dan tako dober obisk otvoritve kakšne slikarske razstave, kot se je v četrtek zgodilo izolskemu slikarju Roku Zdenku, ki zdaj v galeriji Insula razstavlja slike iz ciklusa Potovanja. Po mnenju obiskovalcev gre za eno najbolj barvitih in celovitih razstav, kar smo jih zadnje čase videli v našem mestu. Izola v znamenju pusta V soboto, 9. februarja bo Izola prizorišče 2. otroške istrske pustne povorke. Na prireditev, ki jo po pokroviteljstvom Občine Izola organizirajo Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Območna izpostava JSKD Izola in Turistično združenje Izola lahko sodelujejo otroci do 12. leta starosti. Pustne skupine in posamezne pustne maske bo ocenjevala in nagradila tričlanska komisija. Pustna povorka se bo pričela na Manzio-lijevem trgu ob 14. uri in se zaključila na Lonki, kjer bodo prisotne zabavali Rudi Bučar in skupina Ne Me Jugat ter Gledališče Steps iz Izole. Prijave za sodelovanje v 2. otroški istrski pustni povorki zbiramo na sedežu 01 JSKD Izola, Oktobrske revolucije 1. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 05 66 31 390 in 031 866 837.