Poiitični ogled. Avstrijske dežele. Iz Medjimurja se je avitli cesar v aoboto, dne 10. septembra podal na Erdeljsko, kjer so tudi velike vojaške vaje. V Medjimurju ga je ljudatvo živahno vzprejemalo in donelo je Nj. velieanstvu iz tisoč in tisoč alov. grl veselo živio. — Miniater za uk in bogočastje pl. Gautsch, ima debelo kožo ter se nič ne izmeni za jezo Cehov zavoljo zatrtih srednjih šol. Tudi nastavlja profeaorje, kakor mu ljubo, na arednjih šolab. ter si še s tem nakopava večjo jezo dotičnib. krogov. — Na Dunaju se obnavlja te dni trgovinska zveza med Avatrijo in Italijo. Nova carina, ki jo Italija vpelje na špirit, sladkor in pivo, je naši trgovini na škodo. Mogoče, da jo še prepreči naša vlada. — Našim koaam ae čedalje bolj zapera pot v tuje dežele, da-si so veliko bolje, kakor tuje. Štajarska obrtnijaka kamora prosi aedaj vlado, naj povrne ona carino, ki ae pobera za jeklo v tujih deželah. To bi bilo pač dobro, toda težko, če se uda vlada. — Koroaki ultranemški kričači ae boj6 dveh oo. jezuitov, ki vodita poslej bogo slovje v Celovcu. Kako malo pač ima ta gospoda zaupanja v svoje težnje, če sta jim že dva meniha nevarna! — Na c. kr. državni gimnaziji v Kranju se ne vzprejmi več uoenci ali tudi v Ljnbljani bode za-nje težko proatora, ker ne pripusti naučni minister nove paralelke, ko bi je tudi potreba nastala. — Cirkniško jezero je letos popolnem auho, tako že več let ni bilo. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani šteje sedaj 64 podružnic, 2) pokroviteljev, 516 uatanovnikov, 2530 letnikov iu 871 podpornikov ter enega častnega člana. Denarja se je doslej nabralo 11.334 gld. 28 kr. — Po Goriškem se ostro poatopa sedaj zoper oeitne pleae, ki ao po nekaterih vaaeh že prava kuga za mladino. Tako je dobro. — Italijansko društvo ,,pro patria" je za Primorje to, kar je pri nas aulverein, že na večih slov. krajih je vsled tega italijanaka šola, a učenci so alovenaki. Žalostna nam majka! — V Opatijo pride te dni princ Louia Napoleon, drugi sin princa Jerome, ter ostane ondi kacih 14 dni. — C. kr. obrtna šola v Trstu ae se ne odpre kmalu, ker še poslopje za-njo ni v redu, kedar pa ae za'ne, odpre se h kratu 5 oddelkov. Ako bode dovolj slov. učencev, bode poduk na tej šoli tudi slovenski, sicer pa je italijanski. — V Zagrebu je dr. D. Starčevič obsojen na 6 let težke jece zavoljo goljufije, ob enem izgubi tudi naslov doktorja. — Ogerska vlada ima nevoljo s tovarnami za železnine, stale so blizu 7 milj., a najemnine aejiponuja samo 100.000 gld. V tem ji torej ne gre po godu, tembolj ae pa razumeje na pomadjarjenje Slovakov in Hrvatov. Vunanje države. V Trnovem je bila velika rabuka zoper Karavelovo stranko ter se je ljudstvo odločno postavilo na stran novega kneza. Kakor je podoba, novo miniaterstvo ne oatane dolgo na krmilu. — Turčija še ni ničeaar ukrenila glede Bolgarije, tudi se zatrjuje, da se od nje nič ne stori za ruski predlog, če je Rusiji kaj na njem, naj pa ga sama velevlastim predloži. Tako ravna Turčija menda najpametniše. — V Ruaiji natolcuje se avstrijska vlada, češ, da je ona pripravila kaeza Ferdinanda v Bolgarijo, avstrijska vlada pa ne da na to nič odgovora, kar je meaimo, da najbolje. — Nemski cesar je v Htettinu, kjer so velike vojaške vaje, pravi se, da pričakuje tje ruakega cara ali doslej ni podoba, da ta pride. — Shod nemških katolikov v Treviru je bil glasna priča, da stoji velik del Nemcev trdno za katoliško cerkev in pravice sv. Očeta. — V Micbelstownu so zaprli irskega poslanca ()' Briena, ker ni prišel na sodnijo, pred katero ao ga pozvali. Ljudatvo ae je pa potegnilo za avojega poalanca ter se je sprijelo s policijo. Le-ta je segla za orožje in je več mož ranjenih. — Sedanje francosko ministerstvo si prizadeva na vse moči, naj apravi republikauce pod svoj klobuk, toda doalej ima v tem le malo areče. — Španjaka kraljica, Kristina, je avstrijska nadvojvodinja, ali pridobiva si čedalje bolj arca ponosaih Španjcev za se in svojega Sina. Le ta je sedaj 2 leti star. — Po Italiji se čedalje bolj širi želja med proatim ljudstvom, da se mora sv. Očetu povrniti, kar se jim je s silo vzelo7 liberalna goapoda pa ae ustavlja tej želji in je torej še malo upanja, da se k malu vresniči. —• V Alekaandriji, to je v Spodnjej Afriki, in tudi v Kajiri ae bojž tamošnji kršč. prebivalci turških praznikov, ktirban-bairam in v reanici se muhamedanako ljudatvo kaže čedalje bolj sovražno kršč. naselbam, v njib varstvo je ondi pa le malo angleškib. vojakov, —Ameriške zedinjene države delajo priprave za sto- letnico svoje svobode. Ta bode seveda velikanska, drugačnja tudi ni mogoče v Ameriki.